E-VREDNOTE VIII. Niko Toš, ured. VREDNOTE V PREHODU VIII. Slovenija v srednje in vzhodnoevropskih primerjavah E-VREDN L O ju T bljE V ana III. , W/ L ienjub , 2 l0ja 1 n 4 a, 2021 VREDNOTE-8.indb 1 22.1.2014 19:27:55 VREDNOTE V PREHODU VIII. Slovenija v srednje in vzhodnoevropskih primerjavah 1991–2011 Niko Toš, ured. 1. elektronska izdaja Izdajatelj in založnik: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana in Edition Echoraum, Wien Knjižna zbirka: E - VREDNOTE VIII. Urednica zbirke: Brina Malnar Recenzenti: Zdravko Mlinar Karl H.Müller Zdenko Roter Ureditev besedil in organizacija: Ivana Kecman Likovna oprema in prelom: Polona Mesec Kurdija To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Dostopno prek: https:/ knjigarna.fdv.si/; www.cjm.si DOI: 10.51936/9789612359799 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 64432387 ISBN 978-961-235-979-9 (PDF) Knjigo je sofinancirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS. KAZALO PREDGOVOR Pojasnila in zahvale urednika Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 1.0 PRELOm V cERKVAH VZHODNE IN SREDNjE EVROPE Aufbruch der Kirchen in Ost und Mittel Europa, 1997-2007 1.1 Raziskovanje (ne)religioznosti v Srednji in Vzhodni Evropi Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11 1.2 Prelom v cerkvah Vzhodne in Srednje Evrope Aufbruch der Kirchen in Ost und Mittel Europa Prikaz rezultatov raziskave v desetih oz. štirinajstih srednje in vzhodnoevropskih državah leta 1997 in s ponovitvijo leta 2007 Paul M. Zulehner, Miklos Tómka, Niko Toš ter Vinko Potočnik, Mitja Hafner-Fink, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Živa Broder, Rebeka Falle, Tina Vovk, Špela Zajšek, May Doušak . . . . . . . . . . . . . .27 2.0 UTRjEVANjE DEmOKRAcIjE V SREDNjI IN VZHODNI EVROPI Consolidation of Democracy in Central and Eastern Europe, 1991/1999 2.1 Primerjalno raziskovanje demokratične transformacije v Srednji in Vzhodni Evropi Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177 VREDNOTE-8.indb 3 22.1.2014 19:27:55 2.2 Utrjevanje demokracije v Srednji in Vzhodni Evropi Consolidation of Democracy in Central in Eastern Europe, 1991/1999 Hans-Dieter Klingemann, Samuel Barnes, Janos Simon, Niko Toš ter Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Mitja Hafner-Fink Vlado Miheljak in Živa Broder, Rebeka Falle, Tina Vovk, Špela Zajšek, May Doušak . . . . . . . . . . . . . .221 3.0 PRImERjALNE RAZISKAVE VOLILNIH SISTEmOV The Comparative Study of Electoral Systems, 2005-2011 3.1 Aktualnost mednarodne primerjalne raziskave volilnih sistemov v časih družbene krize Janez Štebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .385 3.2 Primerjalne raziskave volilnih sistemov The Comparative Study of Electoral Systems, 2005-2011 Niko Toš, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Janez Štebe, Samo Uhan, Mitja Hafner-Fink, Vlado Miheljak, Matej Kovačič, Rebeka Falle, Živa Broder, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . .401 4.0 Politična kultura in demokratične VREDNOTE V NOVIH DEmOKRAcIjAH Political Culture and Democratic Values in New Democracies, 2000 4.1 Politična kultura in demokratične vrednote v novih demokracijah Brina Malnar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 419 4.2 Politična kultura in demokratične vrednote v novih demokracijah Political Culture and Democratic Values in New Democracies, 2000 Ivan Bernik, Brina Malnar, Detlef Pollack, Gert Pickel, Olaf Müller . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .435 VREDNOTE-8.indb 4 22.1.2014 19:27:55 5.0 PROjEKT EUROmODULE – evroPska raziskava družbene blaginje EUROMODULE – European Welfare Study, 1999-2002 5.1 Mednarodno raziskovanje družbene blaginje Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .585 5.2 Evropska raziskava o kakovosti življenja EUrOMODUlE – European Welfare Study, 1999-2002 Wolfgang Zapf, Niko Toš, Roland Habicht, Jan Delhey, Petra Böhnke, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Janez Štebe, Mitja Hafner-Fink, Živa Broder, Rebeka Falle, Tina Vovk, Špela Zajšek, May Doušak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .603 STVARNO KAzALO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .655 VREDNOTE-8.indb 5 22.1.2014 19:27:55 VREDNOTE-8.indb 6 22.1.2014 19:27:55 7 PREDGOVOR Urednikova pojasnila in zahvale S to knjigo, Vrednote v prehodu VIII. (VP VIII.), zaokrožamo predstavitev raziskav, ki jih je Center za raziskovanje javnega mnenja izvedel v obdobju svojega delovanja od leta 1966. Prve štiri knjige posredujejo pregled vseh opravljenih raziskav v časovnem zaporedju v obdobju 1968–2009, peta, šesta in sedma knjiga pa ponujajo vpogled v mednarodne primerjalne programe, v katere smo se vklju- čili leta 1991 in v njih še vedno delujemo. Tu gre za mednarodne infrastrukturne longitudinalne programe, kot so: International Social Survey Programme (ISSP), European Value Study (EVS), World Value Survey (WVS) in European Social Survey (ESS). Ta, osma knjiga, pa predstavi še vse preostale mednarodne primerjalne projekte, ki smo jih sosnovali in v njih sodelovali v devetdesetih letih. Gradivo, zbrano v knjigi VP VIII., je urejeno v petih delih. V vsakem delu je prikazana po ena primerjalna raziskava. Skupna značilnost vseh je, da gre za posttranzicijske raziskave, usmerjene predvsem v območje Srednje in Vzhodne Evrope. Tako je v prvem delu knjige prikazana vzhodnoevropska religiološka raziskava (Aufbruch der Kirchen in Mittel und Ost Europa), ki smo jo zasnovali P. M. Zulehner, ugledni dunajski teolog in religiolog, Miklós Tomka, ugledni madžarski religiolog, in podpisani leta 1996. Raziskava je bila izvedena v dveh valovih 1997 v desetih in nato v drugem valu 2007 v štirinajstih srednje- in vzhodnoevropskih državah. V drugem delu knjige je prikazana in predstavljena raziskava potekov tranzicije v Srednji in Vzhodni Evropi (Consolidation of Democracy in Central and Eastern Europe), ki so jo zasnovali Hans-Dieter Klingemann, mednarodno ugledni nemški politolog iz WZB Berlin, Samuel Barnes iz Georgetown University Washington in madžarska politologa Janos Simon in Laszlo Bruszt. Raziskava je bila izvedena že na pomlad in poleti 1991 in ponovljena leta 1999 v sodelovanju z raziskovalci iz večine srednje- in vzhodnoevropskih držav. V tretjem delu je prikazana mednarodna primerjalna raziskava volilnih sistemov (The Comparative Study of Electoral Systems – CSES). Raziskavo je zasnovala skupina ameriških in evropskih politologov in poteka kot longitudinalni projekt od sredine devetdesetih let. V četrtem delu je prikazana mednarodna raziskava Political Culture and Democratic Values in New Democracies, ki so jo zasnovali Detlef Pollack, Gert Pickel in Olaf Müller, ugledni nemški sociologi iz Univerze v Frankfurtu VREDNOTE-8.indb 7 22.1.2014 19:27:55 8 na Odri v sodelovanju z raziskovalci udeleženih držav. Med njimi sta s slovenske strani sodelovala Ivan Bernik in Brina Malnar. Raziskava je vključila trinajst vzhodnoevropskih dežel in je v empirični fazi potekala leta 2000. In končno je v petem delu knjige predstavljena raziskava o kakovosti življenja v Evropi, ki je potekala pod delovnim naslovom Euromodule. Raziskavo je zasnovala skupina sociologov, zbranih v okolju WZB Berlin pod vodstvom uglednega nemškega sociologa Wolfganga Zapfa. Pri zasnovi raziskave sem kot slovenski predstavnik sodeloval podpisani. Za vseh pet predstavljenih raziskovalnih programov oz. projektov je značilno, da so (prvenstveno) usmerjeni v opazovanje poteka demokratizacije držav Srednje in Vzhodne Evrope po prehodu. Vse raziskave so bile zasnovane v začetnem obdobju tranzicije in v primeru ponovitve segajo v konec desetletja oz. izjemoma v prvo desetletje. V knjigi predstavljena gradiva torej lahko prispevajo k spoznavanju poteka tranzicijskih procesov v srednje- in vzhodnoevropskem območju in še posebej seveda v spoznavanje poteka tranzicijskih procesov v Sloveniji. Pri izboru in ureditvi te knjige smo se oprli na mednarodne podatkovne vire, ki so vsi kvalificirano dostopni, torej javni. Prenesena gradiva so praviloma ureje-na in prikazana na ravni operacionalizacij (vprašalnikov) posameznih raziskav. Prikazana so merila (lestvice) in distribucije podatkov (odgovorov), praviloma na neto osnovi, torej brez neopredeljenih (n. a., b. o.). Vsaka raziskava je najprej opisana, prikazana in ilustrirana. Torej, zapisani so avtorski uvodi. V nadaljevanju vsakega poglavja pa so popolni številčni prikazi. Ureditev gradiva vseh dosedanjih in tudi osme knjige je terjalo veliko vztrajnosti, doslednosti, tudi potrpežljivosti in nadzora. Da ga lahko predstavimo v tej obliki, so zaslužni vsi, ki so sodelovali pri snovanju in izvajanju raziskav, še posebej pa tisti, ki so z veliko skrbnostjo sodelovali pri urejanju te knjige. Zato na prvem mestu velja zahvala gospe Ivani Kecman, ki deluje iz operativnega središča CJM z vso vztrajnostjo in povezovalnostjo. Ob ureditvi tega gradiva se je še posebej izkazala tudi kolegica Živa Broder, samostojna strokovna delavka CJM. Seveda velja zahvala tudi vsem drugim, še posebej Agenciji Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, ki je finančno podpirala raziskovalne projekte CJM in prispevala tudi k pokritju stroškov tiska te knjige. Hvala! Kamnik, 11. 1. 2014 Niko Toš VREDNOTE-8.indb 8 22.1.2014 19:27:56 1.0 Prelom v cerkvah Vzhodne in Srednje Evrope Aufbruch der Kirchen in Ost und Mittel Europa, 1997-2007 VREDNOTE-8.indb 9 22.1.2014 19:27:56 VREDNOTE-8.indb 10 22.1.2014 19:27:56 11 1.1 Raziskovanje (ne)religioznosti v Srednji in Vzhodni Evropi Niko Toš Povzetek V sestavku so prikazane predpostavke in koncepti raziskave Prelom v cerkvah Vzhodne in Srednje Evrope. Raziskava daje odgovore na naslednja vprašanja: Kakšne so predstave ljudi iz vključenih dežel po štiridesetih letih ideološke indoktrinacije o krščanstvu in cerkvi? Kakšni so njihovi nazorski pogledi ter ali se in kako, vključujejo v notranje življenje cerkve? Ali sprejemajo verske resnice in standarde, ki jih cerkev pripisuje svojim pripadnikom? Kako se v tradicionalni krščansko-religijski prostor umešča ateizem oz. nekrščanske religije in cerkve? Prikazane so tendence v izražanju ne-religioznosti ter procesi sekularizacije oz. konfesionalizacije v Srednji in Vzhodni Evropi? Osnovni pojmi: globalizacija, sekularizacija, izražanje vernosti, odnos do cerkve, ateizem, dežele Srednje in Vzhodne Evrope 1 zamisel o raziskavi Zamisel o raziskavi Prelom v cerkvah Vzhodne in Srednje Evrope (Aufbruch) je nastala sredi devetdesetih let. V razpravi ob rezultatih Svetovne oz. Evropske raziskave vrednot EVS/WVS) na Dunaju, kamor sem konec leta 1996 odšel na povabilo Paula Zulehnerja,1 sva se s slednjim o smiselnosti in možnostih izvedbe take raziskave pogovarjala in dogovarjala Miklós Tomka2 in Niko Toš. S to raziskavo naj bi poglobili in razširili religiološko razsežje WVS/EVS. Šlo je torej za zamisel o široko zasnovani religiološki raziskavi, ki naj bi spremljala stanja in poteke spreminjanja religiozne zavesti v vzhodno- in srednjeevropskih državah po prelomu s komunizmom. Projekt je bil zasnovan na predpostavki, da so se po sistemskih prehodih v teh državah bistveno spremenile družbene okoliščine, ki so določale uveljavljanje in izražanje religiozne zavesti ter pogojevale delovanje 1. Prof. dr. Paul Zulehner, Katoliška teološka fakulteta Univerze na Dunaju, predstojnik Inštituta za Pastoralno sociologijo. 2. Prof. dr. Miklós Tomka, predstojnik Religiološkega inštituta, Madžarska akademija znanosti, Budimpešta. VREDNOTE-8.indb 11 22.1.2014 19:27:56 12 lokalnih cerkva. Šlo je za zamisel o medkulturnem in medčasovnem primerjalnem programu, ki bi pokazal, kako se religioznost in delovanje cerkva v teh deželah izražata v razmerah njihove demokratizacije po sistemskih prehodih. Projekt Aufbruch je pridobil podporo Pastoralnega foruma na Dunaju3 in tako postal uresničljiv. Iniciativna skupina dveh uglednih katoliških religiologov in enega »profanega«4 sociologa je zasnovala koncept raziskave, opredelila pričakovanja, izpeljala operacionalizacijo in sprožila njeno izvedbo v desetih5 srednje- in vzhodnoevropskih državah. Izvedba empirične faze raziskave6 je temeljila na reprezentativnih vzorcih polnoletnih prebivalcev vključenih držav in na enotnem standardiziranem vprašalniku. Terenska faza raziskave (prvi val) je bila izvedena konec leta 1997 in v začetku 1998. Sočasno s pripravo operacionalizacije raziskave so bile oblikovane nacionalne raziskovalne skupine v vseh sodelujočih državah, sestavljene iz pastoralnih teologov. V okviru projekta raziskave Aufbruch je bil oblikovan program analiz ter na njih temelječih poročil in publikacij. Po več delovnih srečanjih na Dunaju se je trojica raziskovalcev sestala v Ljubljani in pripravila podroben program publikacij, ki je poleg osrednje primerjalne analize na ravni Srednje in Vzhodne Evrope predvidel nacionalna poročila ter dodatne študije in širitve s pastoralno sociološkimi poudarki. Program publikacij je bil v celoti realiziran.7 3. Pastoralni forum je deloval s podporo dunajskega nadškofa in kardinala Franza Königa. 4. Profan: neposvečen, sveten. Tako me je P. Zulehner predstavil svojim kolegom ob obisku na Katoliški teološki fakulteti na Dunaju. 5. V prvi val raziskave Aufbruch so bile vključene naslednje države: Češka, Hrvaška, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Ukrajina in t. i. nove zvezne dežele Zvezne republike Nemčije. 6. Izvedbo je koordiniral GFK Dunaj. V Sloveniji je raziskavo v prvem valu v okvirih programa Slovensko javno mnenje izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. 7. Izdajo raziskovalnih poročil je prevzela specializirana nemška založba: Schwabenverlag AG, Ostfildern. V zbirki Gott nach Kommunismus pod uredništvom Paula M. Zulehnerja, Miklósa Tomke in Nika Toša je izšlo skupaj devet knjig, ki so prikazane v poglavju Viri. VREDNOTE-8.indb 12 22.1.2014 19:27:56 13 Pri oblikovanju analize raziskave in pripravi poročil je slovenska stran izrazila zadržek8 glede sodelovanja N. Toša v vodilni skupini projekta in pri pripravi publikacij. Tabela 1: Raziskava »Prelom v cerkvah Srednje in Vzhodne Evrope« (Aufbruch), vključene države in velikost vzorcev v 1. (1997) in 2. (2007) valu. vključene države 1. val – 1997 2. val – 2007 SKUPAJ Belorusija 0 1092 1092 Bolgarija 0 1023 1023 Češka 1053 1041 2094 Hrvaška 1032 1000 2032 litva 1012 1007 2019 Madžarska 1063 1075 2138 Moldavija 0 1029 1029 Poljska 1057 1000 2057 romunija 975 2097 3072 Slovaška 1010 1097 2107 Slovenija 867 1005 1872 Srbija 0 2000 2000 Ukrajina 1237 2000 3237 V. Nemčija 1000 521 1521 Z. Nemčija 0 526 526 SKUPAJ 10306 17513 27819 Že prvotna zamisel široko zasnovane srednje- in vzhodnoevropske religiološke raziskave je predvidevala ponovno meritev po daljšem časovnem odmiku. Med- časovna primerjalna analiza bi odprla vpogled v časovni horizont in spremembe v 8. »Zadržek« je bil izražen v pismu dr. J. Juhanta, profesorja na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, naslovljenem na P. Zulehnerja: »… na naši (slovenski) Aufbruch skupini sem izrazil svoje obžalovanje, da lahko gospod prof. dr. Toš sodeluje z vami in s tem delo na projektu Aufbruch izrabi za rafinirano propagando proti Cerkvi v naši javnosti. To izgleda tako, da njegov team obdelavo sociološke raziskave uporabi za medijsko propagando, s tem pa se razpihuje javno mnenje proti cerkvi in katoliški veri…«. »Že v Freisingu … sem vam to povedal – in tudi ob našem srečanju na Dunaju. S takimi razmerami, ki postajajo v mnogih ozirih vsled tako načrtovane proticerkvene kampanje v delovanju medijev vse bolj katastrofalne, se ne morem sprijazniti – in tudi ne morem razumeti, da vi pri tem naše opinion-makerje celo podpirate. Vsled tega lahko le težko še naprej sodelujem pri projektu.« Kljub tej ostri odklonitvi se je kolegialno raziskovalno sodelovanje med P. Zulehnerjem, M. Tomko in N. Tošem nadaljevalo. Serija devetih knjig je izšla v skupnem uredništvu. Naknadni učinki teh »zadržkov« so se pokazali šele deset let kasneje, ob pripravi in izvedbi drugega vala raziskave Aufbruch, 2007, v katerem nisem sodeloval in o njem nisem bil obveščen. VREDNOTE-8.indb 13 22.1.2014 19:27:56 14 izražanju religioznosti, od točke prelomov, potekov demokratizacije ter sproščanj in odprav pritiskov in omejitev v svobodnem izražanju religioznosti posameznikov in delovanju cerkva. Tako je bil leta 2007, deset let po izvedbi prve meritve, ob podpori Pastoralnega foruma z Dunaja in ob zavzetem delovanju obeh vodilnih raziskovalcev (P. Zulehner, M. Tomka), izveden drugi val raziskave, torej druga meritev, ki je poleg desetih držav iz prvega vala vključila še štiri vzhodnoevropske države9 in »stare zvezne dežele« ZRN (tabela 1). Tudi vsebinski program v drugem valu je bil deloma razširjen. 2 Predpostavke V prvi knjigi iz serije Gott nach Kommunismus (M. Tomka, P. M. Zulehner, 2000) je kot cilj raziskovanja zapisano: Kakšne predstave imajo ljudje v deželah Srednje in Vzhodne Evrope –po štiridesetletni komunistični proticerkveni in protireligiozni indoktrinaciji o krščanstvu in cerkvi? Kakšna družbena pričakovanja izrekajo? Kakšni so njihovi nazorski pogledi, kako se vključujejo kot pripadniki oz. kot udeleženci v notranje življenje cerkve? Ali sprejemajo verske resnice in vedenj-ske standarde, kot jih predpisuje cerkev svojim pripadnikom? Vsa ta vprašanja so postavljena pred verne ter bolj ali manj neverne, tudi pred ateiste. Raziskava naj bi pokazala, kako se v evropski kulturno-religijski prostor, ki ga prevladujo- če označuje krščanska tradicija, umešča ateistična kultura, kot je značilna npr. za sodobno Češko in bivšo Vzhodno Nemčijo oz. t. i. nove zvezne dežele ZRN. Med globalnimi cilji projekta je umestitev v raziskavo vključenih srednje- in vzhodnoevropskih držav v širši evropski socioreligijski oz. kulturnozgodovinski kontekst. Možnosti za tako umestitev sam projekt Aufbruch sicer ne ponuja, ker pa je tematsko in metodološko zasnovan na operacionalizaciji EVS in WVS, se prav prek njiju odpira prostor za poglobljeno primerjalno sociokulturno in kulturno-religijsko analizo. Ker pa projekt Aufbruch vključuje tudi model socialne strukture, ponuja možnost analize usidranosti religioznosti v posamezne socialnostrukturne elemente. Raziskava torej ponuja vpogled v razširjenost religioznosti in značilnost izražanja odnosa do cerkve glede na pripadnost izobrazbenim slojem, glede na umeščenost v delovne sisteme, glede na specifičnosti potekov socializacije po kulturno-zgodovinskih obdobjih, torej tudi glede na pripadnost starostnim skupinam, glede na spol, družinsko sestavo, tudi glede na vpliv širšega (sistemskega) in ožjega (lokalnega) okolja ter glede na potek religijske socializacije v posameznih državah glede na pripadnost značilnim lokalnim okoljem (regija, tip naselja) itd. Seveda je bilo že ob vstopu v projekt jasno, da ostrina in poteki politične indoktrinacije s svojo protiversko in proticerkveno usmerjenostjo niso potekali v vseh v 9. V drugi val so bile dodatno vključene še: Belorusija, Bolgarija, Moldavija in Srbija, »stare zvezne dežele ZRN« oz. celotna ZRN. Vključitev ZRN v drugi val je odprla možnost poglobljene analize stanja religijske zavesti na »zahodu« in »vzhodu«. VREDNOTE-8.indb 14 22.1.2014 19:27:56 15 raziskavo vključenih bivših komunističnih državah enako in z enakimi učinki. Ni bilo verjetno, da bi z raziskavo odkrili enoten vzhodno- in srednjeevropski (anti) religijski in (anti)cerkveni prostor. Že opravljena raziskovanja (EVS/WVS/ISSP) so namreč pokazala, da se srednje-in vzhodnoevropske države glede tega močno razlikujejo, ne le zaradi prevladujoče katoliške ali protestantske ali ortodoksne kulturno-religijske tradicije, temveč tudi vsled specifičnosti in razlik v političnih, socialnih in kulturnih sistemih ter v ostrini oz. »uspešnosti« indoktrinacijskih sistemov. Itd. Že v izhodišču projekta je bila opredeljena tudi namera razkrivanja sprememb v razmerah oblikovanja in izražanju religijske zavesti (v času) kot posledica spreminjanja družbenopolitičnega in kulturnega okolja. Zato je bila raziskava (tematsko deloma razširjena), ponovljena v vseh prvotno vključenih državah. V drugi val, ki je potekal deset let kasneje (2007), so bile vključene še štiri vzhodnoevropske države s prevladujočo ortodoksno religijsko-kulturno tradicijo (Belorusija, Bolgarija, Moldavija, Srbija) – in še celotna Zvezna republika Nemčija. 3 Raziskava Aufbruch 1997: Osnovne ugotovitve – povzeti prikaz (1) Prikaz osnovnih ugotovitev lahko opremo na zaključna poročila oz. publikacije, ki poročajo o rezultatih empirične raziskave Aufbruch. Oglejmo si jih posamič. – Tako M. Tomka in P. Zulehner (2000) v prvi knjigi serije Gott nach Kommunismus poročata o vpetosti religije v družbene kontekste v deželah Vzhodne in Srednje Evrope. Prikazujeta razlike med socialno-religijskimi okolji in potekom modernizacijskih procesov v njih. Prikazujeta tudi socialno in kulturno zasidranost religioznosti glede na spolne, starostne, izobrazbene, poklicne in druge značilnosti raziskovanih populacij. V analizi skušata pokazati povezanost med osebnostnimi značilnostmi ter temeljnimi vrednotnimi opredelitvami do vprašanj svobode in solidarnosti. Izražanje religioznosti opazujeta v razmerah vsakodnevnega življenja, delovnega okolja, neformal-nega družinskega in prijateljskega okolja, izraženje smisla do življenja itd. – Druga knjiga v seriji (M. Tomka, A. Maslavskaite, A. Novickas, N. Toš, V. Potočnik, 1999) predstavlja nacionalna poročila raziskave Aufbruch za Madžarsko, Litvo in Slovenijo. Poročila pokažejo velike razlike v položaju religioznosti in cerkve v treh postkomunističnih državah. Specifičnosti v kulturnozgodovinskem in socialnopolitičnem razvoju treh opazovanih okolij se izrazijo v položaju cerkva in izražanju religioznosti prebivalstva. Pokaže se, da se pričakovani prevladujoči vpliv skupnega sistemskega okvira na izražanje religioznosti ne potrdi. VREDNOTE-8.indb 15 22.1.2014 19:27:56 16 – Poročilo skupine avtorjev (K. Gabriel, J. Pilvousek in drugi, 2003) prikazuje stanje religijske zavesti in položaj cerkve v »novih zveznih deželah« oz. v Vzhodni Nemčiji. Analiza razkrije povezanost med usodo religije in kulturnim razvojem. Avtorji poskušajo na primeru Vzhodne Nemčije pokazati na soodvisnost med pojavi individualiziranega kulturnega protestantizma, nacionalsocializma in komunističnega režima v Vzhodni Nemčiji. Plod ta-kšnega razvoja se izrazi v dejstvu, da sodijo t. i. nove zvezne dežele ZRN, poleg Češke republike, med najbolj ateizirane sociokulturne regije Evrope. Študija prikazuje položaj religioznosti in cerkve na podlagi analize rezultatov empirične raziskave, vključuje pa tudi rezultate kvantitativnih raziskav religioznega oz. cerkvenega polja v tej »postkomunistični regiji«. – Deželnim analizam stanja religioznosti in položaja cerkve Poljske, Hrvaške in Češke je posvečena knjiga M. Tomke, W. Zdaniewicza, V. Krunoslava, L. Prudkega (2001). Velika večina evropskih kristjanov je živela v bivših komunističnih državah, med njimi daleč največ na Poljskem, ki polstoletni komunistični indoktrinaciji navkljub še vedno spada med najbolj religiozne dežele Evrope. Očitno je, da je bil na Poljskem med vsemi vzhodno- in srednjeevropskimi postkomunističnimi državami vpliv proticerkvenih ideoloških režimov najmanj učinkovit. Raziskava razkrije in potrdi, da tudi Hrvaška, poleg Poljske in Romunije, sodi med bolj religiozne dežele Vzhodne in Srednje Evrope. Tu se nakaže pomen etničnega in religioznega razlikovanja oz. identitet med katoliškimi Hrvati, ortodoksnimi Srbi in muslimanskimi Bošnjaki. Študija opozori na povezanost religijskih in nacionalnih identitet, ki se izrazi v poteku razpadanja skupne države. – Obsežna deželna študija T. Chagalla (2005) pojasnjuje stanje socioreligio-znega polja Ukrajine, ki ga označuje prevladujoča pripadnost ortodoksnim cerkvam in katoliškim unionistom. Avtor poleg empirično razkritih struktur religioznosti nakazuje kulturnozgodovinski kontekst in pomen ekumenizma v ukrajinskih razmerah. Itd. (2) Pojav religioznosti v srednje- in vzhodnoevropskih državah: primerjalne analize – poizkusi tipologij. – Primerjalne analize P. M. Zulehnerja in M. Tomke. Pri prikazovanju rezultatov analiz na temelju projekta Aufbruch lahko opozorimo na obsežno gradivo, zbrano v dveh knjigah (M. Tomke, P. M. Zulehnerja, 2000 in P. M. Zulehnerja, M. Tomke, I. Naletove, 2008). Prva tako ponuja vpogled v religijski zemljevid Srednje in Vzhodne Evrope. Med desetimi opazovanimi državami se kot izrazito oz. pretežno religiozne umeščajo Poljska, Romunija, Hrvaška, Litva in Slovaška, med izrazito oz. pretežno nereligiozne pa Vzhodna Nemčija, Češka, Ukrajina, Madžarska in Slovenija. Študija prikazuje VREDNOTE-8.indb 16 22.1.2014 19:27:56 17 razmerje med religioznostjo in socialno strukturo, vpliv različnih družbenih kontekstov na religioznost, povezave med religioznostjo, nacionalno identi-teto in nacionalizmom itd. Med zanimivejšimi sta tudi prikaza nostalgije za komunizmom ter vrednotna usmerjenost v preteklost oz. v prihodnost. Tako je med opazovanimi najbolj komunistično nostalgična populacija Ukrajine (63 %), sledijo ji Madžarska, Slovaška, Litva in Hrvaška, najmanj te nostalgičnosti pa je bilo odmerjeno v Sloveniji (28 %). V prvem valu raziskave (1997) je tako Slovenija izstopala kot najbolj usmerjena v prihodnost. – Poizkusi tipologij religioznosti – prvi primer. Na podlagi rezultatov raziskave Aufbruch, prvi val 1997, sta bila izvedena dva poizkusa tipologizacije religioznosti. Prvega sta izvedla in opisala M. Tomka in P. M. Zulehner (2000). V analizo sta vključila rezultate vseh desetih opazovanih držav in na temelju strnjevanja kazalcev oblikovala dvajset novih dimenzij, ki prekrivajo celoten vsebinski obseg religioznosti, jih vključila v faktorsko analizo, ki se je izobli-kovala v dva faktorja, torej dve novi celoviti razsežnosti religioznosti. Prvo sta poimenovala kot »socioreligioznost«, drugo pa kot »posledice religije«. Dimenzija socioreligioznost poleg vseh izrazov verovanj vključuje še religijsko prakso, vse oblike povezanosti z religijo, religijske izkušnje, izpoved o smiselnosti vere itd. Umestitev desetih vzorcev na dimenziji socioreligioznosti se izrazi v členitvi na zelo šibko, šibko, močno in zelo močno religiozne. Med zelo šibko (15 %) in šibko (27 %) se je uvrstila manj kot polovica vseh vzorčnih enot, med močno (48 %) in zelo močno (10 %) pa skoraj tri petine. Deset vključenih držav se umešča v prikazana povprečja tako, da je z največ močno religioznih na vrh uvrščena Poljska, z daleč najmanj religioznih pa sta uvrščeni ateistična Vzhodna Nemčija in Češka. – Drugi primer tipologizacije (N. Toš, 2000) je bil izveden ob vključitvi sedmih v raziskavo vključenih srednje- in vzhodnoevropskih držav, ki jih označuje katoliški socioreligijski izvor oz. tradicije; izključene so bile Ukrajina, Romunija in Vzhodna Nemčija. V tem pristopu je bila izvedena kompleksna analiza petnajstih ključnih kazalcev krščanskih verovanj, ki se oblikujejo v tri osnovne dimenzije religioznosti, in sicer: verovanje v boga (štirje kazalci), globoka religioznost – vera v posmrtno življenje (štirje kazalci) in ortodoksnost (sedem postavk krščanske vernosti). V drugem koraku je bila izvedena vrsta clusterskih analiz in na njihovi osnovi poizkus tipologizacije za vsako vključeno dimenzijo posebej in za vse tri skupaj. V nadaljevanju je bila tipologija preizkušena na slovenskem vzorcu, na združbi vseh vzorcev sedmih držav in za vsako državo posebej. Na tej analitični osnovi oblikovana nova dimenzija notranje religioznosti se izrazi v treh tipih: tip A – nereligiozni, tip B – avtonomno religiozni in tip C – cerkveno religiozni. VREDNOTE-8.indb 17 22.1.2014 19:27:56 18 Opis religioznosti, pridobljen na tej podlagi, je prikazan v Tabeli 1. Predstavljena je členitev dimenzije notranje religioznosti za vsako državo posebej. Primerjava Slovenije s preostalimi šestimi državami pokaže, da se skupaj s Češko in Ma-džarsko uvršča na nizko stopnjo cerkvene religioznosti, na nasprotnem polu pa sta Poljska in Hrvaška, ki ju označuje visok delež cerkvene religioznosti; vmes se znajdeta Slovaška in Litva (slika 1). Tabela 2: Nova spremenljivka: notranja religioznost v sedmih državah Vzhodne inSrednje Evrope (Aufbruch, 1997) DRŽAVA TIP A TIP B TIP C nereligiozni avtonomno religiozni cerkveno religiozni HrVAŠKA 30,6 % 29,8 % 39,6 % lITVA 40,9 % 29,2 % 29,9 % POlJSKA 21,3 % 34,1 % 44,6 % SlOVAŠKA 48,7 % 23,3 % 28,0 % SlOVENIJA 60,1 % 21,2 % 18,7 % ČEŠKA 76,8 % 11,9 % 11,3 % MADŽARSKA 65,5 % 19,7 % 14,9 % SKUPAJ 49,1 % 24,2 % 26,7 % Slika 1: Notranja religioznost v sedmih državah Vzhodne in Srednje Evrope (Aufbruch, 1997) VREDNOTE-8.indb 18 22.1.2014 19:27:56 19 Primerjava (Tomka-Zulehnerjeve) štiričlene tipologije socioreligioznosti s tričleno (Toš) tipologijo na osnovi dimenzije notranje religioznosti pokaže, da prva med (visoko) religiozne umešča skoraj dve tretjini (58 %), druga pa polovico (51 %) vzorcev desetih držav. Prva tipologija na dimenziji socioreligioznosti države razvrščajo takole: najvišje Poljska, Hrvaška, tej sledita Litva in Slovaška, nato pa Slovenija, Madžarska in Češka. Daleč najnižje se seveda uvrsti Vzhodna Nemčija. Višje od povprečja, med religiozne, pa se uvrstita Ukrajina in Romunija. Umestitev populacij na dimenziji socioreligioznosti torej povsem ustreza umestitvi na dimenziji notranje religioznosti. Ugotovimo lahko, da se vprašani v zajetih sedmih državah pri notranji religioznosti delijo nekako na pol: na religiozne in na nereligiozne. Nereligiozni so sorazmerno trdna skupina, ki jo nasploh označuje nizko sprejemanje krščanskih verovanj, z izjemo verovanja v boga in dušo, torej dveh oblik krščanskih verovanj, ki sta sicer neznatno, vendar tudi v tej skupini prisotni. Religiozni pa vidno razpadejo na dve podskupini, nekako na dve polovici, pri čemer je nekaj več (26,7 %) vseh uvrščenih v kategorijo cerkveno religioznih (tip C), nekaj manj (24,2 %) pa v kategorijo avtonomno religioznih (tip B). Odstopanja po državah so značilna in pretežno skladna s pričakovanji. Skladno s tem je na vrhu lestvice religioznosti spet Poljska, ki izkazuje 44,6 % cerkveno religioznih, sledi pa ji Hrvaška, kar je bolj presenetljivo,10 in šele za njo se uvrstita Litva in Slovaška; na drugem polu te lestvice so Slovenija, Madžarska in Češka, torej tri države, v katerih prevladuje uvrščenost med nereligiozne (tip A) v obsegu od 60 % do 79 %. Skrajnosti pome-nita dve sosednji državi, namreč Poljska s skoraj 79 % religioznega prebivalstva in Češka s skoraj 77 % nereligioznega prebivalstva. Raziskava Aufbruch torej razkriva velike razlike v stopnji religioznosti v opazovanih sedmih (desetih) državah. Te v celoti potrjuje tudi preizkus z alternativnimi razsežnostmi religioznosti. Analiza se ukvarja z iskanjem odgovorov na to vprašanje. Seveda pa pri tem naletimo na omejitve pri raziskovanju pojava religioznosti, ki se kažejo v omejenem »dimenzioniranju« oz. operacionalizaciji pojava. Hkrati pa ne dvomimo, da so rezultati raziskave spoznavno pomembni, da dovolj pri-stno označujejo pojav religioznosti. Razlike med državami po stopnji odmerjene religioznosti so tako velike, da jih lahko pojasnjujemo le v povezavi z različnimi družbenimi, političnimi in kulturno-religijskimi razmerami in razvojem teh družb. Vseh deset oz. sedem držav pripada skupini »srednje- in vzhodnoevropskih« držav t. i. komunističnega izvora; za vse velja, da so v zadnjega pol stoletja pripadale istemu tipu politične in družbenogospodarske ureditve; za štiri od njih celo velja, da so se razvijale znotraj dveh skupnih držav, namreč, Češka in Slovaška znotraj 10. Glede na podatke o stanju religioznosti na Hrvaškem sredi osemdesetih let in pred tem, ko je na podlagi povpraševanja o osebni vernosti Hrvaška zaostajala za Slovenijo, prehitevala pa jo je v izražanju civilne religioznosti. VREDNOTE-8.indb 19 22.1.2014 19:27:56 20 Češkoslovaške republike, Slovenija in Hrvaška pa znotraj Jugoslavije; za vse te države velja tudi, da je v njih delovala bolj ali manj izrazita ideološka represija in da je bilo omejeno svobodno izražanje vere; v večini gre tudi za države znotraj t. i. vzhodnega bloka, ki jih je označevala visoka stopnja zaprtosti do Zahoda itd. Ob vsem tem pa gre vendarle za države z izrazitimi posebnostmi in značilnostmi v kulturnozgodovinskem in političnem razvoju – in torej tudi za izrazito različne države. To se kaže v religijskih tradicijah teh držav,11 ki se med seboj močno razlikujejo, kot npr. Slovenija in Hrvaška ter še posebej Češka in Poljska kot skrajnosti. Ali torej ni enoten političnosistemski okvir (avtoritaren, enostrankarski, komunistični) tista skupna določilnica, ki je vplivala na oblikovanje oz. omejevanje izražanja religijske zavesti prebivalstva teh držav? Odgovor ni enostaven, pa vendarle je prej nikalen. Očitno pol stoletja delovanja komunističnega sistema v Vzhodni Evropi ni zabrisalo kulturnih sledi, vzorcev, tradicij, vrednotenj, ki se v desetletju po njegovem razpadu spet polno izrazijo. Ti sistemi niso bili le nedemokratični, gospodarsko neuspešni, temveč očitno tudi ideološko neuspešni, oz. je bila njegova »uspešnost« v različnih državah in v različnih družbenokul-turnih in političnih razmerah bistveno različna. Glede na izsledke primerljivih raziskav religioznosti v državah Zahodne Evrope lahko sklepamo, da bi skupna uvrstitev zahodnoevropskih in vzhodnoevropskih dežel pri razsežnosti notranje religioznosti pokazala, da se zahodnoevropske države pri tem ne bi razvrščale bistveno drugače kot vzhodnoevropske – namreč v vsem razponu na dimenziji religioznosti in torej močno diferencirano. Potrdila bi, da uvrščanje držav dolo- čajo predvsem njihove zakoreninjene družbenokulturne strukture po eni strani ter dinamika družbenorazvojnih procesov in globalizacija v njih po drugi. Kr- ščanske verske skupnosti in cerkve se torej bolj, kot se zdi na podlagi površnega presojanja, spopadajo z istimi civilizacijsko-kulturnimi problemi, tako na zahodu kot tudi na vzhodu Evrope. 11. Smrke, M.: Religija in politika spremembe v deželah prehoda, Znanstveno publicistično središče, Ljubljana, 1996. VREDNOTE-8.indb 20 22.1.2014 19:27:56 21 4 Aufbruch 2007: Nove tendence v izražanju nereligioznosti v Srednji in Vzhodni Evropi: procesi sekularizacije oz. konfesionalizacije Po obsežni analizi rezultatov prvega vala raziskave Aufbruch in njihovi obravnavi znotraj cerkvenih oz. verskih skupnosti je leta 2007 prišlo do ponovitve raziskave na temelju enake, delno dograjene problemske opredelitve in ustrezno razširje-nega vprašalnika. Dodatno k prvotnim desetim državam, vključenim v prvi val, so se po desetih letih v drugi val v raziskavo vključile še naslednje: Belorusija, Bolgarija, Moldavija, Srbija in Zvezna republika Nemčija. S tem so se odpirale možnosti mednarodnega primerjalnega in medčasovnega raziskovanja in analize pojavov religioznosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Predvsem se je odprla tudi možnost primerjalne analize gibanja (spreminjanja) religioznosti, torej procesov (de)sekularizacije v prostoru dveh sociokulturnih regij, namreč med pretežno katoliške (protestantske) in pretežno ortodoksne. Celotna primerjalna analiza rezultatov prvega in drugega vala raziskave v njenem medčasovnem in medkulturnem razsežju (še) ni bila izvedena. Osnovna razkritja na njeni podlagi pa so povzeto prikazana v knjigi M. Tomke (2009) oz. posredovana na vzhodnoevropskem religiološkem posvetovanju na Dunaju 2010.12 Že površen primerjalni pregled rezultatov prve (1997) in druge (2007) meritve nakaže značilne trende v razvoju in izražanju religioznosti v tem delu Evrope. Očitna sta dva nasprotujoča si procesa, namreč proces sekularizacije in proces rekonfesionalizacije. Če sekularizacijske tendence nasploh označujejo postkomunistične države iz baltiške ter srednjeevropske regije s katoliško (protestantsko) religijsko tradicijo, pa države Vzhodne Evrope, pretežno ortodoksne (izjemoma islamske) religijske tradicije v obdobju po sistemskih obratih označuje rekonfesio-nalizacija. Tako sekularizacijski trend narašča na Madžarskem, v Sloveniji, povsem prevladujoč pa je na Češkem in v vzhodnih deželah ZRN. Tu se sistemski obrati in poteki demokratične institucionalizacije, ki so cerkve in religijske skupnosti v teh deželah sprostili sistemskih pritiskov in omejitev, ne izrazijo v religijskem oz. cerkvenem prelomu (Aufbruch) oz. vzgonu. Sekularizacijske tendence se v spremenjenih razmerah še poglabljajo in selijo v okolja, npr. na Poljsko, kjer pred obrati niso bile prisotne. Iluzorno je bilo pričakovanje, da bo združitev Nemčije sprožila religijski obrat v vzhodnih zveznih deželah. Zgodilo se je prej nasprotno, sekularizacijski trend se je intenziviral v zahodnih deželah. Na ravni posamičnih 12. Posvetovanje pod naslovom Religion und Wende in Ostmittel – und Sudosteuropa je potekalo od 7. do 9. oktobra 2009 na Dunaju v soorganizaciji Pastoralnega foruma, Dunaj, Prooriente Dunaj in Slovenskega znanstvenega inštituta, Dunaj. Uvodna referata na posvetovanju sta podala N. Toš in P. Zulehner. Referati so bili objavljeni v knjigi: J. Marte, V. Rajšp, K. W. Schwarz, M. Polzer (2010), Religion und Wende, Tyrolia Verlag, Innsbruck, Wien. VREDNOTE-8.indb 21 22.1.2014 19:27:56 22 zaznav se ta (sekularizacijski) trend kaže v prognoziranju upadanja vernosti, v zmanjševanju pomena religije v osebnem, družinskem in družbenem življenju, v oporekanju vloge cerkve v političnem razvoju itd (slika 2). Slika 2: Ali naj se v Evropski ustavi omenja Bog? delež soglasnih (4+5) oz. nesoglasnih (1+2) po državah (Aufbruch 2007) To se ustrezno izrazi tudi skozi upadanje števila pripadnikov verskim skupnostim in deleža osebno vernih, v zmanjševanju udeležbe ljudi v cerkvenih dejavnostih itd. Tem nasprotne tendence pa razkrije raziskava, še posebej v drugem valu, v večini vzhodnoevropskih držav s pretežno ortodoksno kulturno-religijsko tradicijo. Tu beležimo naraščanje deležev vernih in z njimi vseh izrazov religioznosti in cerkvene vernosti. To skupino držav označujejo izraziti desekularizacijski procesi in premiki, govorimo lahko celo o njihovi rekonfesionalizaciji (slika 3). VREDNOTE-8.indb 22 22.1.2014 19:27:56 23 Slika 3: Kako verni ste? delež vernih (1+2) in ne_vernih (4+5) po državah (Aufbruch 1997 - 2007) Analiza teh tendenc je bila izražena v uvodnih referatih na omenjenem posvetovanju na Dunaju. Pri tem se lahko opremo predvsem na prispevek in razmi- šljanja P. M. Zulehnerja13 na temo Evropske religije v modernizacijskem stresu. Zulehner ugotavlja, da je v vzhodnoevropskih družbah v zadnjih desetletjih izrazit proces modernizacije, kar se izraža v prehodu iz agrarnih v industrijske, deloma celo postindustrijske strukture, da so tudi te družbe izpostavljene glo-balizacijskim procesom, v zadnjih desetletjih, še posebej po prehodih, pa v njih potekajo demokratične preobrazbe. To se izraža tudi v spremenjenem odnosu do religioznosti in nacionalnih cerkva. Modernizacijski proces v teh družbah se izraža kot sekularizacija, ki jo Zulehner označuje kot »sekularizacijo od zunaj«, kot posledice cerkvi sovražne politike. Pokaže pa se, da je krščanstvo, še posebej katolicizem, odporen proti agresivni proticerkveni politiki. Poljsko, Hrvaško 13. P. M. Zulehner (2010), Europas Religionen in Modernisierungstres, prej citirani zbornik. VREDNOTE-8.indb 23 22.1.2014 19:27:56 24 in Litvo navede kot primere prepletenosti katolicizma oz. delovanja katoliške cerkve z nacionalizmom. Prevladujoče konservativne cerkve v teh deželah so pokazale več odpora zoper sekularizacijo oz. so po sistemskih obratih celo do- živele prelom (aufbruch) z razmerami pred tem, kar se deloma izrazi (primer Hrvaške) v desekularizaciji oz. rekonfesionalizaciji. Seveda pa to ne velja za vse. V nasprotju s tradicionalnimi katoliškimi deželami so bile protestantske kulture Vzhodne Nemčije, Češke, Estonije manj odporne proti modernizacijskim procesom in z njimi povezano sekularizacijo. Tako so postale najbolj ateizirane kulture Evrope. Še bolj specifični in protislovni so procesi modernizacije oz. demokratizacije v vzhodnoevropskih družbah z ortodoksno religijsko-kulturno tradicijo. Ortodoksne cerkve so se različno uspešno upirale sistemskim pritiskom in omejitvam oz. modernizacijskim procesom. Tako je bila npr. Srbija na točki prehoda bistveno bolj modernizirana kot Bolgarija ali Romunija. Tako rekoč v vseh vzhodnoevropskih družbah z ortodoksno religijsko tradicijo je ob obratu, po sproščanju nostalgije po starem sistemu, prišlo do oživljanja in izrazitega prepletanja religijskih in nacionalnih identitet. To velja tako za Ukrajino kot za Črno goro, za Srbijo in Romunijo itd. Razmere v duhovnem svetu Evrope Zulehner izrazi v dveh nasprotujočih si prognozah. Po prvi naj bi v Vzhodno Evropo prek medijev, tržišča in regionalnega povezovanja (Evropska unija) prodiral vse bolj izražen zahodnoevropski ateistični trend oz. trend sekularizacije, ki se kaže v zmanjševanju števila obiskovalcev verskih obredov, upadanju števila duhovnikov, v izstopih iz cerkva. Za cerkve tako postane zahodni liberalizem, poleg tradici-onalnega in preživetega komunizma, naslednji uporaben prepoznaven zunanji sovražnik. Vzhodnoevropske (ortodoksne) cerkve se vsled tega izogibajo pogla-bljanju stikov z zahodnoevropskimi, da bi s tem preprečili prelivanja vrednotne sproščenosti, necerkvenih oz. proticerkvenih opredeljevanja, visoke tolerance do zavračanja verskih postavk v svoja kulturno-religijska okolja. Druga Zuleh-nerjeva prognoza je optimistična, pastoralno teološka. Po njegovem mnenju bo konservativno, ortodoksno krščanstvo nadomestilo moderno, iščoče krščanstvo, seveda ob predpostavki, da bodo evropske krščanske cerkve redefinirale svojo vlogo, svoj odnos do družbe, do posameznika in njegove svobode. VREDNOTE-8.indb 24 22.1.2014 19:27:56 25 Viri in literatura Beckford, J. and Luckmann, T. (ur.) (1989): The Changing Face of Religion, London (Sage). Chagalla, Taras (2005): Die katholischen und orthodoxen Kirchen in der Ukraine. Plädoyer für ein ökumenisches Miteinanderm, Gott nach dem Kommunismus, Ostfildern: Schwabenverlag. Dragoš, Srečo (1999): Katolicizem in klerikalizem. V: Toš, N. ured., Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v 90-ih), Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK, Dokumenti SJM 7, Ljubljana. Flere, Sergej (1999): Religioznost in politika. V: Toš, N. ured., Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v 90-ih), Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK, Dokumenti SJM 7, Ljubljana. Gabriel, Karl, Pilvousek, Josef, Wilke, Andrea, Tomka, Miklós, Wollbold, Andreas (2003): Religion und Kirchen in Ost(Mittel)Europa: Deutschland-Ost, Gott nach dem Kommunismus, Ostfildern: Schwabenverlag. Inglehart, Ron (1998): Modernisierung und Postmodernisierung. Kultureller, wirtschaftlicher und politischer Wandel in 43 Gesellschaften, Frankfurt. Krošl, J. (1973): Uvod v pastoralno sociologijo (Introduction to Pastoral Sociology), Mohorjeva družba, Celje. Künzlen, G. (1994): Der Neue Mensch, Zur säkularen Religionsgeschichte der Moderne, München. Máté-Tóth, András / Miklušcák, Pavel (2000): Nicht wie Milch und Honig. Unterwegs zu einer Pastoraltheologie Ost(Mittel)Europas, Gott nach dem Kommunismus, Ostfildern: Schwabenverlag. Máté-Tóth, András, Miklušcák, Pavel (2001): Kirche im Aufbruch. Zur pastoralen Entwicklung in Ost(Mittel)Europa – eine qualitative Studie, Gott nach dem Kommunismus, Ostfildern: Schwabenverlag. Máté-Tóth, András (2002): Theologie in Ost(Mittel)Europa. Ansätze und Traditionen, Gott nach dem Kommunismus, Ostfildern: Schwabenverlag. Pollack, Detlef (1998): Religiöser Wandel in Mittel- und Osteuropa, in: Religiöser Wandel in den postkommunistischen Ländern Ost- und Mitteleuropas, Würzburg. Potočnik, Vinko (1999): Katoliška cerkev in kristjan v zavesti današnjih Slovencev. V: Toš, N. ured., Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v 90-ih), Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK, Dokumenti SJM 7, Ljubljana. Prudky, Libor, Aracic, Pero mit Nikodem, Krunoslav und Sanjek, Franjo, Tomka, Miklós, Zdaniewicz, Witold (2001): Religion und Kirchen in Ost(Mittel)Europa: Tschechien, Kroatien, Polen, Gott nach dem Kommunismus, Ostfildern: Schwabenverlag. Rode, Franc.; Roter, Zdenko (ed.) (1984): Science and Faith, Ljubljana-Rome. Roter, Zdenko (1973): Cerkev in sodobni svet, Razvoj katoliškega nauka o socializmu, komunizmu, marksizmu in ateizmu (The Church and the Contemporary World. The Development of Catholic Teachings in Socialism, Communism, Marxism and Atheism), Misel in čas, Cankarjeva založba, Ljubljana. VREDNOTE-8.indb 25 22.1.2014 19:27:56 26 Roter, Zdenko, Kerševan, Marko (1982): Vera in nevera v Sloveniji. Cerkvena religioznost (Belief and Disbelief in Slovenia. Devout Religiosity), Obzorja, Maribor. Sepp, Peter (2004): Geheime Weihen. Frauen in der verborgenen tschechoslowakischen Kirche Koinótes, Gott nach dem Kommunismus, Ostfildern: Schwabenverlag. Smrke, Marjan (1996): Religija in politika, Spremembe v deželah prehoda (Religion and Politics. Changes in the Transitional Countries), Znanstveno in publicistično središče, Zbirka Forum 4/96, Ljubljana Smrke, Marjan, Uhan, Samo (1999): Na vrhu gričev – toda ob vznožju socialne piramide?. V: Toš, N. ured., Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v 90-ih), Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK, Dokumenti SJM 7, Ljubljana. Smrke, Marjan, Uhan, Samo (1999): Skica religijske različnosti: Poljska in Slovenija. V: Toš, N. ured., Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v 90-ih), Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK, Dokumenti SJM 7, Ljubljana. Tomka, Miklós and Zulehner, Paul. M. (1999): Religion in den Reformländern Ost(Mittel) Europas, Gott nach dem Kommunismus, Ostfildern: Schwabenverlag. Tomka, Miklós and Zulehner, Paul. M. (2000): Religion im gesellschaftlichen Kontext Ost(Mittel)Europas, Gott nach dem Kommunismus, Ostfildern: Schwabenverlag. Tomka, Miklós, Maslauskaite, Aušra mit Navickas, Andrius, Toš, Niko und Potočnik, Vinko (2001): Religion und Kirchen in Ost(Mittel)Europa: Ungarn, Litauen, Slo-wenien, Gott nach dem Kommunismus, Ostfildern: Schwabenverlag. Tomka, Miklós (2011): Expanding religion. Religious revival in post-communist Central and Eastern Europe, Berlin, Gott nach dem Kommunismus, Ostfildern: Schwabenverlag. Toš, Niko (1999): (Ne)religioznost Slovencev v primerjavi z drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi narodi. V: Toš, N. ured., Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v 90-ih), Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK, Dokumenti SJM 7, Ljubljana. Toš, Niko (1999): Religioznost v Sloveniji – v medčasovnih primerjavah (1968–1998; ISSP, Religion, 1991–1998 in WVS 1992 in 1995). V: Toš, N. ured., Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v 90-ih), Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK, Dokumenti SJM 7, Ljubljana. Toš, Niko (2013): (De)secularisation or (re)confessionalisation processes in Europe. Teorija in praksa, januar-februar, letn. 50, št. 1, str. 172-204. Vrcan, Srdjan (1986): Od krize religije do religije krize (From the Crisis of Religion to the Religion of Crisis), Školska knjiga, Zagreb. Zulehner, Paul, M. and Denz, Hermann (1993): Wie Europa lebt und glaubt, Europäische Wertestudie, Patmos Verlag Düsseldof. Zulehner, Paul M., Tomka, Miklós (2008); Naletova, Inna: Religionen und Kirchen in Ost(Mittel)europa. Entwicklungen nach der Wende, Gott nach dem Kommunismus, Ostfildern: Schwabenverlag. VREDNOTE-8.indb 26 22.1.2014 19:27:56 27 1.2 PRELOM V CERKVAH VzHODNE IN SREDNjE EVROPE Aufbruch der Kirchen in Ost und Mittel Europa Prikaz rezultatov raziskave v desetih oz. štirinajstih srednje in vzhodnoevropskih državah leta 1997 in s ponovitvijo leta 2007 Paul M. Zulehner, Miklos Tómka, Niko Toš ter Vinko Potočnik, Mitja Hafner-Fink, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Vlado Miheljak, Živa Broder, Rebeka Falle, Tina Vovk, Špela Zajšek, May Doušak Povzetek Gradivo v tem poglavju prikazuje rezultate raziskave Prelom v cerkvah Vzhodne in Srednje Evrope (Aufbruch der Kirchen in Ost und Mittel Europa), ki je bila izvedena v desetih oz. štirinajstih srednje- in vzhodnoevropskih državah v dveh valovih leta 1997 in 2007. Cilj raziskave je bil razkriti nazorske poglede prebivalcev vključenih postkomunističnih držav. Raziskava odpira pogled na sekularizacijske in njim nasprotne procese v prevladujoče katoliških, protestantskih oz. ortodoksnih regijah. V prvi val raziskave Aufbruch je bilo vključenih deset, v drugi val pa štirinajst srednje- in vzhodnoevropskih držav. Predstavitev izvedbe raziskave je podana v poglavju 2.1. Analiza rezultatov prvega vala je obsežno opisana v seriji publikacij »Gott nach dem Kommunismus, Ostfildern: Schwabenverlag«. Datoteke raziskav iz prvega in drugega vala so dostopne v Arhivu družboslovnih podatkov FDV. VREDNOTE-8.indb 27 22.1.2014 19:27:57 28 1. Če pomislite na minula desetletja, v katerem obdobju so bili ljudje v vaši državi najbolj srečni? 1 – pred II. svetovno vojno 2 – med leti 1945 do preobrata 1989–1990 3 – v minulih 6–7 letih pred med leti 1945 do v minulih II. svetovno vojno preobrata 1989–1990 6–7 letih Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 9,0 54,9 36,2 Bolgarija 2007 7,0 64,2 28,8 Češka 1997 26,2 48,7 25,1 2007 15,4 33,8 50,7 Hrvaška 1997 12,8 51,0 36,2 2007 8,1 58,6 33,3 litva 1997 20,2 57,8 22,0 2007 11,5 32,5 56,0 Madžarska 1997 23,0 67,5 9,5 2007 13,7 68,0 18,3 Moldavija 2007 9,7 60,2 30,1 Poljska 1997 16,8 52,9 30,3 2007 15,1 42,7 42,2 romunija 1997 36,9 39,5 23,6 2007 14,1 44,4 41,4 Slovaška 1997 16,2 70,2 13,6 2007 11,0 47,4 41,6 Slovenija 1997 10,7 68,9 20,5 2007 10,0 56,0 34,1 Srbija 2007 10,1 79,1 10,8 Ukrajina 1997 11,6 74,9 13,4 2007 15,1 46,8 38,1 V Nemčija 1997 19,0 51,7 29,3 2007 14,0 54,1 31,9 Z Nemčija 2007 8,4 66,5 25,1 VREDNOTE-8.indb 28 22.1.2014 19:27:57 29 2. In kdaj so bili ljudje najmanj srečni? 1 – pred II. svetovno vojno 2 – med leti 1945 do preobrata 1989–1990 3 – v minulih 6–7 letih pred med leti 1945 do v minulih II. svetovno vojno preobrata 1989–1990 6–7 letih Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 45,9 23,4 30,7 Bolgarija 2007 30,0 20,1 49,9 Češka 1997 11,2 39,5 49,3 2007 28,5 44,8 26,7 Hrvaška 1997 18,0 31,8 50,2 2007 28,9 24,5 46,6 litva 1997 19,9 34,4 45,7 2007 32,0 42,7 25,3 Madžarska 1997 23,3 15,6 61,1 2007 23,9 18,9 57,3 Moldavija 2007 31,9 26,0 42,1 Poljska 1997 22,2 41,8 36,0 2007 30,4 37,6 32,0 romunija 1997 9,4 39,8 50,9 2007 19,6 40,4 40,0 Slovaška 1997 26,8 17,2 56,0 2007 46,0 26,6 27,4 Slovenija 1997 46,4 20,7 32,9 2007 48,8 23,2 28,1 Srbija 2007 17,4 9,8 72,7 Ukrajina 1997 17,7 13,0 69,4 2007 33,5 30,0 36,5 V Nemčija 1997 33,3 27,4 39,3 2007 46,8 21,5 31,7 Z Nemčija 2007 52,5 12,0 35,6 VREDNOTE-8.indb 29 22.1.2014 19:27:57 30 3. Če presojate svoje celotno življenje nasploh, ali bi rekli, da ste ... 1 – zelo srečni 2 – srečni 3 – ne preveč srečni 4 – sploh niste srečni 5 – neopredeljen ne preveč sploh niste zelo srečni srečni srečni srečni neopredeljen Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 3,1 46,1 39,3 4,8 6,8 Bolgarija 2007 3,1 47,9 37,0 5,8 6,2 Češka 1997 4,4 58,9 21,4 2,6 12,8 2007 11,2 56,7 21,7 1,9 8,4 Hrvaška 1997 9,7 58,8 19,9 3,0 8,6 2007 9,9 60,1 23,9 3,8 2,3 litva 1997 2,4 35,9 47,2 5,4 9,0 2007 7,4 45,3 31,0 4,1 12,2 Madžarska 1997 6,3 45,4 33,9 9,0 5,4 2007 5,3 48,1 24,1 7,0 15,6 Moldavija 2007 3,1 42,5 41,9 7,6 5,0 Poljska 1997 8,2 60,2 20,8 2,8 7,9 2007 9,6 60,3 23,7 2,7 3,7 romunija 1997 4,4 44,8 37,3 4,1 9,3 2007 3,5 45,6 41,1 7,6 2,2 Slovaška 1997 3,5 46,6 29,5 6,8 13,7 2007 11,0 69,3 13,2 2,2 4,3 Slovenija 1997 6,0 66,4 17,7 2,0 8,0 2007 9,7 69,7 13,4 0,8 6,5 Srbija 2007 7,2 50,8 31,2 4,8 6,1 Ukrajina 1997 1,3 26,4 43,6 14,6 14,1 2007 7,0 46,5 30,5 6,6 9,4 V Nemčija 1997 5,5 58,0 24,1 1,8 10,6 2007 6,3 60,1 28,0 3,1 2,5 Z Nemčija 2007 7,4 62,4 24,3 3,2 2,7 VREDNOTE-8.indb 30 22.1.2014 19:27:57 31 8. Ali se vam zdi pomembno, da ... odvisno da od okoliščin ne a. se moški in ženska poročita, če želita živeti skupaj? 1 2 3 b. je zakon sklenjen s cerkveno poroko? c. so otroci krščeni? 1 2 3 d. se opravi cerkveni pogreb? 1 2 3 8a. se moški in ženska poročita, odvisno če želita živeti skupaj? da od okoliščin ne Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 58,0 26,6 15,5 Bolgarija 58,9 21,4 19,7 Češka 52,2 17,7 30,1 Hrvaška 58,4 7,3 34,3 litva 85,9 9,1 5,0 Madžarska 50,0 19,9 30,2 Moldavija 78,0 16,7 5,2 Poljska 68,8 21,6 9,6 romunija 79,2 14,4 6,4 Slovaška 66,3 5,8 27,9 Slovenija 39,7 18,2 42,0 Srbija 61,0 14,9 24,0 Ukrajina 70,7 21,5 7,8 V Nemčija 45,5 16,5 38,0 Z Nemčija 47,3 16,5 36,1 VREDNOTE-8.indb 31 22.1.2014 19:27:57 32 8b. je zakon sklenjen odvisno s cerkveno poroko? da od okoliščin ne Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 41,2 32,0 26,8 Bolgarija 2007 48,9 33,0 18,2 Češka 1997 18,2 29,1 52,7 2007 16,9 31,2 51,8 Hrvaška 1997 73,8 14,3 11,8 2007 60,1 12,3 27,6 litva 1997 75,6 13,2 11,2 2007 73,5 19,0 7,5 Madžarska 1997 54,9 16,3 28,8 2007 40,8 28,9 30,3 Moldavija 2007 83,6 12,9 3,5 Poljska 1997 80,9 12,0 7,1 2007 67,8 24,8 7,3 romunija 1997 91,3 6,2 2,6 2007 91,5 6,7 1,8 Slovaška 1997 53,9 18,4 27,7 2007 55,7 11,4 32,9 Slovenija 1997 50,9 19,0 30,1 2007 36,9 20,5 42,6 Srbija 2007 51,4 28,0 20,6 Ukrajina 1997 62,7 26,8 10,5 2007 62,6 25,7 11,7 V Nemčija 1997 16,2 42,1 41,7 2007 20,0 26,7 53,4 Z Nemčija 2007 48,3 20,9 30,8 VREDNOTE-8.indb 32 22.1.2014 19:27:57 33 8c. odvisno so otroci krščeni? da od okoliščin ne Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 75,9 17,1 7,0 Bolgarija 2007 69,6 16,7 6,7 Češka 1997 25,7 26,6 47,7 2007 24,0 31,4 44,6 Hrvaška 1997 83,4 9,0 7,6 2007 77,6 9,2 13,2 litva 1997 87,4 6,7 5,9 2007 85,3 11,5 3,2 Madžarska 1997 68,1 10,9 21,0 2007 61,7 22,1 16,2 Moldavija 2007 92,8 4,7 2,5 Poljska 1997 90,7 6,3 2,9 2007 84,5 13,0 2,5 romunija 1997 93,2 4,6 2,2 2007 96,9 2,1 1,0 Slovaška 1997 68,8 12,7 18,5 2007 69,4 9,1 21,5 Slovenija 1997 62,9 20,8 16,4 2007 47,7 19,4 32,9 Srbija 2007 72,9 15,3 10,3 Ukrajina 1997 80,3 14,2 5,5 2007 86,4 9,4 4,2 V Nemčija 1997 20,4 37,6 42,0 2007 21,7 24,6 53,7 Z Nemčija 2007 70,2 13,1 16,7 VREDNOTE-8.indb 33 22.1.2014 19:27:57 34 8d. odvisno se opravi cerkveni pogreb? da od okoliščin ne Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 63,3 28,7 8,1 Bolgarija 2007 76,4 19,6 4,0 Češka 1997 24,3 35,0 40,6 2007 20,4 37,3 42,2 Hrvaška 1997 83,4 11,1 5,4 2007 78,3 11,0 10,7 litva 1997 80,8 12,8 6,3 2007 89,2 8,0 2,8 Madžarska 1997 68,2 14,8 17,0 2007 60,0 25,6 14,5 Moldavija 2007 88,1 9,0 2,9 Poljska 1997 85,7 11,1 3,2 2007 84,2 13,5 2,3 romunija 1997 91,3 5,1 3,6 2007 98,0 1,4 0,6 Slovaška 1997 60,7 22,7 16,6 2007 68,1 14,2 17,7 Slovenija 1997 61,4 19,7 18,9 2007 49,4 21,7 28,9 Srbija 2007 75,7 14,9 9,3 Ukrajina 1997 71,7 22,2 6,1 2007 84,1 12,3 3,6 V Nemčija 1997 22,7 45,3 32,0 2007 23,4 34,4 42,2 Z Nemčija 2007 69,2 18,4 12,4 VREDNOTE-8.indb 34 22.1.2014 19:27:57 35 11. Skupaj vzeto, kako zadovoljni ste sedaj … sploh nisem popolnoma sem zadovoljen zadovoljen a. s svojim življenjem v vaši ožji družini, sorodstvu? 1 2 3 4 5 b. s svojim delom? 1 2 3 4 5 c. s svojim razmerjem s prijatelji? 1 2 3 4 5 d. s trenutno materialno situacijo vaše družine? 1 2 3 4 5 11a. s svojim življenjem v vaši sploh nisem popolnoma sem ožji družini, sorodstvu? zadovoljen zadovoljen Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 3,6 7,5 20,8 41,7 26,5 Bolgarija 2007 2,1 3,9 15,9 37,9 40,2 Češka 1997 3,5 7,0 23,3 30,3 35,9 2007 1,5 2,8 15,6 32,5 47,6 Hrvaška 1997 1,6 3,2 10,8 32,7 51,7 2007 1,8 2,9 15,1 32,5 47,7 litva 1997 7,9 5,7 22,5 25,5 38,3 2007 2,2 5,4 22,3 32,1 38,0 Madžarska 1997 5,5 5,3 18,1 29,4 41,9 2007 3,3 5,6 24,7 36,1 30,2 Moldavija 2007 2,4 5,1 18,3 42,0 32,1 Poljska 1997 1,7 2,9 16,8 34,9 43,6 2007 3,3 2,8 13,7 27,6 52,6 romunija 1997 7,2 5,5 21,0 33,4 32,8 2007 2,3 2,3 15,5 33,8 46,1 Slovaška 1997 8,4 4,4 23,3 29,0 35,0 2007 2,6 5,5 19,9 40,0 32,1 Slovenija 1997 1,6 1,5 22,3 37,6 37,0 2007 0,8 1,7 13,9 44,1 39,6 Srbija 2007 2,3 3,4 16,1 29,4 48,9 Ukrajina 1997 20,9 7,7 17,3 14,6 39,6 2007 5,6 3,3 17,1 31,4 42,6 V Nemčija 1997 2,1 5,9 18,6 38,9 34,5 2007 1,7 3,5 20,0 44,3 30,5 Z Nemčija 2007 2,3 5,7 18,8 39,9 33,3 VREDNOTE-8.indb 35 22.1.2014 19:27:57 36 11b. sploh nisem popolnoma sem s svojim delom? zadovoljen zadovoljen Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 7,6 10,6 30,9 35,0 15,9 Bolgarija 2007 7,1 9,9 36,0 28,1 19,0 Češka 1997 5,0 7,8 42,1 27,0 18,1 2007 7,1 3,0 25,6 32,9 31,3 Hrvaška 1997 12,6 7,1 23,0 29,7 27,7 2007 13,6 9,5 27,3 29,2 20,4 litva 1997 13,2 7,4 30,9 22,8 25,6 2007 2,0 6,3 22,2 38,1 31,5 Madžarska 1997 10,9 5,1 28,6 27,7 27,8 2007 11,4 7,5 27,3 32,4 21,5 Moldavija 2007 12,2 12,2 26,2 32,3 17,1 Poljska 1997 7,7 6,6 43,0 21,8 21,0 2007 15,9 7,2 33,0 23,5 20,3 romunija 1997 8,8 9,6 24,1 33,5 23,9 2007 6,6 6,6 23,9 33,6 29,3 Slovaška 1997 12,2 7,9 29,3 24,3 26,3 2007 7,8 8,9 32,1 29,4 21,7 Slovenija 1997 4,7 4,4 25,8 36,2 28,8 2007 2,5 5,5 24,7 37,2 30,1 Srbija 2007 19,9 10,8 29,1 20,3 20,0 Ukrajina 1997 27,1 8,5 33,1 10,7 20,6 2007 14,9 7,6 25,0 26,9 25,6 V Nemčija 1997 14,0 9,5 30,1 27,6 18,8 2007 13,8 7,5 29,9 30,9 17,9 Z Nemčija 2007 8,6 5,9 31,4 32,1 22,1 VREDNOTE-8.indb 36 22.1.2014 19:27:57 37 11c. s svojim razmerjem sploh nisem popolnoma sem s prijatelji? zadovoljen zadovoljen Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 1,4 3,6 17,4 46,4 31,2 Bolgarija 2007 0,8 1,9 11,3 43,4 42,6 Češka 1997 2,0 3,6 17,6 37,6 39,2 2007 0,6 1,3 9,5 41,6 46,9 Hrvaška 1997 1,1 2,0 11,2 36,4 49,2 2007 0,3 2,1 13,2 37,4 47,0 litva 1997 2,3 2,9 17,3 37,4 40,2 2007 1,2 2,3 16,6 39,3 40,6 Madžarska 1997 4,5 5,3 19,5 31,6 39,1 2007 1,8 2,7 18,9 42,9 33,8 Moldavija 2007 1,4 4,8 19,4 46,2 28,2 Poljska 1997 1,7 3,3 21,8 40,7 32,5 2007 1,7 1,8 12,7 37,8 46,0 romunija 1997 4,4 8,6 23,2 35,5 28,3 2007 2,1 4,3 16,7 39,4 37,5 Slovaška 1997 2,2 3,4 19,4 36,1 38,9 2007 0,8 1,9 17,0 45,8 34,5 Slovenija 1997 0,6 1,3 16,6 40,4 41,2 2007 0,5 1,5 11,7 40,5 45,9 Srbija 2007 1,1 2,2 13,9 32,3 50,6 Ukrajina 1997 5,6 4,9 16,3 21,1 52,1 2007 2,0 2,8 14,5 33,2 47,4 V Nemčija 1997 1,2 4,4 17,9 42,1 34,4 2007 0,6 2,7 11,9 50,5 34,4 Z Nemčija 2007 0,8 1,5 13,9 45,4 38,4 VREDNOTE-8.indb 37 22.1.2014 19:27:57 38 11d. s trenutno materialno sploh nisem popolnoma sem situacijo vaše družine? zadovoljen zadovoljen Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 10,2 17,9 33,7 29,3 8,9 Bolgarija 2007 19,6 20,1 31,0 19,7 9,6 Češka 1997 18,1 20,0 33,2 20,4 8,2 2007 7,9 11,1 34,2 29,9 16,9 Hrvaška 1997 23,8 16,2 22,1 26,7 11,1 2007 7,7 12,4 33,2 31,9 14,7 litva 1997 27,0 19,7 30,2 13,9 9,2 2007 4,4 12,6 31,5 35,0 16,6 Madžarska 1997 26,0 18,8 32,1 15,3 7,8 2007 12,4 16,3 41,1 22,6 7,6 Moldavija 2007 14,9 19,0 29,0 29,2 7,9 Poljska 1997 14,8 18,3 33,2 23,7 10,1 2007 10,8 12,1 32,1 29,5 15,4 romunija 1997 26,8 19,7 27,4 18,6 7,6 2007 11,1 13,9 30,6 29,8 14,7 Slovaška 1997 25,0 15,6 38,4 15,3 5,5 2007 8,8 16,5 36,8 27,7 10,1 Slovenija 1997 7,6 10,5 34,9 30,1 16,8 2007 1,6 7,1 28,1 40,6 22,6 Srbija 2007 16,1 15,7 32,7 22,4 13,1 Ukrajina 1997 61,4 13,4 13,9 6,5 4,8 2007 14,2 14,2 29,3 23,8 18,4 V Nemčija 1997 12,4 18,1 30,0 26,2 13,3 2007 13,1 10,2 31,1 36,3 9,4 Z Nemčija 2007 8,6 12,5 24,7 35,4 18,8 VREDNOTE-8.indb 38 22.1.2014 19:27:57 39 12. Če primerjate finančno situacijo vašega gospodinjstva (oz. gospodinjstva vaše družine) s situacijo pred desetimi leti, ali bi rekli, da je bilo tedaj ... 1 – dosti boljše kot sedaj 2 – nekoliko boljše 3 – enako 4 – nekoliko slabše 5 – dosti slabše kot sedaj dosti boljše nekoliko nekoliko dosti slabše kot sedaj boljše enako slabše kot sedaj Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 16,3 28,2 22,9 23,3 9,3 Bolgarija 2007 17,5 27,8 26,0 18,8 9,9 Češka 1997 16,5 28,6 23,6 22,5 8,8 2007 10,4 30,9 27,3 24,3 7,2 Hrvaška 1997 26,0 29,8 20,0 17,2 7,1 2007 17,9 30,0 24,9 20,4 6,8 litva 1997 29,9 32,2 15,7 15,5 6,6 2007 18,7 37,7 20,9 19,4 3,4 Madžarska 1997 28,4 37,6 19,9 10,2 3,9 2007 21,6 40,7 20,7 14,0 3,1 Moldavija 2007 12,8 38,0 23,8 21,3 4,2 Poljska 1997 21,4 29,0 20,6 20,1 8,9 2007 16,8 31,9 22,8 21,1 7,4 romunija 1997 12,4 35,2 24,9 21,3 6,2 2007 14,0 32,3 25,4 23,4 4,8 Slovaška 1997 22,3 30,4 22,7 16,7 8,0 2007 13,0 33,8 24,5 23,2 5,5 Slovenija 1997 20,1 30,2 29,3 17,4 3,1 2007 10,3 30,5 30,3 23,8 5,0 Srbija 2007 19,8 28,1 20,1 20,6 11,5 Ukrajina 1997 39,6 30,3 9,8 8,7 11,6 2007 18,1 30,7 23,9 19,4 7,8 V Nemčija 1997 15,0 30,0 28,4 22,4 4,2 2007 23,8 31,9 19,0 19,6 5,8 Z Nemčija 2007 24,0 28,7 22,1 20,9 4,4 VREDNOTE-8.indb 39 22.1.2014 19:27:57 40 13. In kakšna bo po vaši oceni finančna situacija vašega gospodinjstva (oz. gospodinjstva vaše družine) čez deset let? 1 – dosti boljše kot sedaj 2 – nekoliko boljše 3 – enako 4 – nekoliko slabše 5 – dosti slabše kot sedaj dosti boljše nekoliko nekoliko dosti slabše kot sedaj boljše enako slabše kot sedaj Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 16,0 37,1 34,6 8,5 3,8 Bolgarija 2007 11,5 34,8 34,4 11,2 8,0 Češka 1997 2,9 22,7 29,8 28,5 16,1 2007 3,6 23,7 37,3 25,1 10,3 Hrvaška 1997 15,3 40,2 27,1 11,9 5,6 2007 12,6 37,2 32,4 11,2 6,6 litva 1997 4,6 43,1 35,8 11,2 5,3 2007 13,4 40,4 32,9 10,9 2,4 Madžarska 1997 5,0 33,8 29,1 20,5 11,6 2007 4,5 27,8 29,1 25,9 12,7 Moldavija 2007 12,3 43,6 28,1 12,0 3,9 Poljska 1997 9,8 29,4 29,4 18,9 12,5 2007 7,7 32,6 37,1 14,8 7,7 romunija 1997 8,3 48,2 24,5 13,6 5,3 2007 9,7 37,6 34,5 13,6 4,7 Slovaška 1997 4,5 27,9 34,4 21,4 11,6 2007 6,3 31,9 38,4 17,2 6,1 Slovenija 1997 6,6 30,4 36,0 21,4 5,6 2007 5,8 29,2 41,5 18,3 5,2 Srbija 2007 18,3 45,2 23,4 7,5 5,8 Ukrajina 1997 9,2 32,8 29,7 18,8 9,5 2007 21,0 34,6 33,3 7,0 4,1 V Nemčija 1997 2,0 21,0 47,4 23,3 6,2 2007 3,8 22,5 41,7 24,2 7,9 Z Nemčija 2007 6,7 24,0 43,3 20,2 5,9 VREDNOTE-8.indb 40 22.1.2014 19:27:57 41 14. Odnos posameznika do drugih ljudi in do družbe se lahko odraža na različne načine. sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma soglašam soglašam deloma soglašam soglašam a. Preprosto nimam energije, da bi se ukvarjal-a s skrbmi 1 2 3 4 5 in potrebami drugih ljudi. b. Moja dolžnost je, da na volitvah oddam svoj glas. 1 2 3 4 5 c. Posameznik bi moral zbrati toliko življenjskih izkušenj, 1 2 3 4 5 kolikor je le mogoče. d. Če kdo v moji okolici zaide v težave, mu/ji poskušam 1 2 3 4 5 pomagati. e. Živeti sam, brez prijateljev, nima veliko smisla. 1 2 3 4 5 f. Menim, da moram tudi jaz skrbeti za čistočo na ulicah. 1 2 3 4 5 g. Pomembno mi je, da ohranjam dobre 1 2 3 4 5 odnose z drugimi ljudmi. h. Skrb za javne zadeve moje skupnosti ni moja naloga. 1 2 3 4 5 i. Človek bi moral biti pozoren na skrbi ljudi, ki se nahajajo 1 2 3 4 5 v njegovi bližini. VREDNOTE-8.indb 41 22.1.2014 19:27:57 42 14a. Preprosto nimam energije, da bi se ukvarjal-a s skrbmi in potrebami sploh pretežno deloma, pretežno popolnoma drugih ljudi. ne soglašam ne soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 5,2 17,1 24,4 38,0 15,3 Bolgarija 4,9 18,1 31,4 29,0 16,6 Češka 5,9 22,9 28,6 26,2 16,5 Hrvaška 8,7 18,3 36,4 21,0 15,6 litva 3,3 24,3 37,3 26,3 8,7 Madžarska 14,4 17,3 32,3 23,2 12,8 Moldavija 4,6 16,1 31,1 34,3 13,9 Poljska 10,7 31,6 25,1 23,7 8,9 romunija 8,3 18,3 29,6 25,3 18,5 Slovaška 3,2 18,4 31,2 33,5 13,7 Slovenija 9,0 20,4 34,7 24,6 11,3 Srbija 5,2 15,8 33,6 21,8 23,8 Ukrajina 5,5 21,9 31,9 25,8 14,9 V Nemčija 12,7 23,4 39,9 16,7 7,3 Z Nemčija 9,1 30,6 36,5 16,2 7,6 14b. Moja dolžnost je, da na volitvah sploh pretežno deloma, pretežno popolnoma oddam svoj glas. ne soglašam ne soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2,6 6,7 15,5 42,0 33,2 Bolgarija 9,3 21,1 23,8 29,1 16,7 Češka 5,3 12,4 22,3 33,4 26,6 Hrvaška 5,9 7,6 18,2 30,8 37,5 litva 4,0 8,9 28,0 39,2 19,9 Madžarska 7,4 7,5 21,3 24,3 39,4 Moldavija 1,9 5,4 15,0 40,7 36,9 Poljska 5,3 7,7 14,6 39,0 33,4 romunija 2,1 2,8 11,6 29,6 53,9 Slovaška 5,0 10,4 21,6 31,4 31,6 Slovenija 7,6 8,9 25,2 27,6 30,8 Srbija 5,9 6,6 20,2 27,4 40,0 Ukrajina 3,7 7,5 18,1 36,0 34,7 V Nemčija 8,6 11,9 20,2 29,4 29,9 Z Nemčija 5,9 8,6 17,5 31,2 36,9 VREDNOTE-8.indb 42 22.1.2014 19:27:57 43 14c. Posameznik bi moral zbrati toliko življenjskih izkušenj, kolikor sploh pretežno deloma, pretežno popolnoma je le mogoče. ne soglašam ne soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 0,3 1,7 10,2 42,9 45,0 Bolgarija 0,1 1,3 11,1 42,0 45,5 Češka 0,5 3,1 10,3 44,5 41,6 Hrvaška 0,5 1,6 14,7 34,5 48,6 litva 0,7 2,0 20,2 45,1 32,1 Madžarska 0,5 1,8 15,6 33,5 48,7 Moldavija 0,5 2,8 11,4 39,8 45,5 Poljska 0,6 3,2 9,9 45,4 40,9 romunija 0,3 0,9 7,0 32,7 59,2 Slovaška 0,5 1,9 16,0 41,2 40,4 Slovenija 0,4 2,6 17,4 36,6 43,0 Srbija 0,5 0,8 13,6 29,2 56,0 Ukrajina 0,5 2,6 13,7 42,9 40,2 V Nemčija 0,4 1,2 9,4 37,4 51,6 Z Nemčija 0,6 1,7 13,3 41,1 43,3 14d. Če kdo v moji okolici zaide v težave, mu/ji poskušam sploh pretežno deloma, pretežno popolnoma pomagati. ne soglašam ne soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 0,1 1,6 11,7 50,9 35,6 Bolgarija 0,0 0,7 9,4 49,1 40,9 Češka 0,8 2,1 12,5 51,1 33,6 Hrvaška 0,0 0,2 7,3 37,7 54,8 litva 0,3 0,6 18,8 42,0 38,3 Madžarska 0,7 1,9 16,7 42,1 38,7 Moldavija 0,5 1,9 10,1 45,7 41,9 Poljska 0,0 1,7 6,7 51,8 39,8 romunija 0,3 0,4 7,8 37,1 54,4 Slovaška 1,2 2,9 18,0 46,9 31,0 Slovenija 0,7 2,7 19,3 41,4 35,9 Srbija 0,5 0,7 9,9 35,6 53,4 Ukrajina 0,4 1,8 15,8 40,1 42,0 V Nemčija 0,2 2,1 18,0 45,7 34,0 Z Nemčija 0,0 1,9 20,2 48,3 29,7 VREDNOTE-8.indb 43 22.1.2014 19:27:58 44 14e. Živeti sam, brez prijateljev, nima sploh pretežno deloma, pretežno popolnoma veliko smisla. ne soglašam ne soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 1,5 4,9 16,6 38,7 38,3 Bolgarija 0,5 2,2 8,8 36,1 52,5 Češka 1,5 4,4 12,7 46,2 35,2 Hrvaška 1,6 2,4 6,7 27,9 61,4 litva 1,9 8,5 27,8 42,4 19,4 Madžarska 4,4 6,6 20,5 32,7 35,7 Moldavija 2,0 3,7 17,9 33,9 42,6 Poljska 0,7 1,8 6,6 42,7 48,2 romunija 1,4 3,2 11,7 33,4 50,3 Slovaška 1,5 5,0 13,9 37,6 41,9 Slovenija 3,0 3,3 12,1 34,2 47,5 Srbija 1,4 1,6 10,7 23,5 62,9 Ukrajina 1,2 4,5 21,3 37,7 35,3 V Nemčija 1,0 3,6 13,1 32,1 50,3 Z Nemčija 1,1 2,3 12,7 40,1 43,7 14f. Menim, da moram tudi jaz skrbeti za sploh pretežno deloma, pretežno popolnoma čistočo na ulicah. ne soglašam ne soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 0,9 3,6 13,6 48,8 33,1 Bolgarija 0,3 0,8 6,8 42,0 50,0 Češka 0,2 1,6 10,5 45,6 42,1 Hrvaška 1,2 3,9 17,7 33,8 43,3 litva 0,6 7,1 36,5 36,4 19,3 Madžarska 1,1 2,4 13,1 32,4 50,9 Moldavija 0,9 2,7 11,2 37,2 47,9 Poljska 0,6 2,1 7,5 43,1 46,7 romunija 0,3 1,4 7,9 30,3 60,1 Slovaška 1,0 3,3 17,8 40,4 37,6 Slovenija 1,3 3,3 20,1 36,8 38,5 Srbija 1,7 2,6 14,2 31,0 50,5 Ukrajina 1,4 5,4 23,2 39,5 30,4 V Nemčija 2,1 5,6 23,4 37,4 31,5 Z Nemčija 1,9 4,6 19,4 38,6 35,6 VREDNOTE-8.indb 44 22.1.2014 19:27:58 45 14g. Pomembno mi je, da ohranjam dobre odnose sploh pretežno deloma, pretežno popolnoma z drugimi ljudmi. ne soglašam ne soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 0,5 1,6 9,2 42,4 46,3 Bolgarija 0,2 0,1 5,8 36,3 57,7 Češka 0,2 1,3 9,1 52,2 37,2 Hrvaška 0,2 0,8 11,2 39,0 48,7 litva 0,1 1,0 16,8 49,2 33,0 Madžarska 0,3 1,4 9,7 34,4 54,3 Moldavija 0,5 1,3 10,4 40,5 47,3 Poljska 0,1 1,3 4,1 47,2 47,2 romunija 0,0 0,2 4,7 35,4 59,7 Slovaška 0,5 0,5 10,1 43,7 45,2 Slovenija 0,1 0,9 11,1 38,1 49,9 Srbija 0,4 1,1 10,6 32,4 55,6 Ukrajina 0,3 1,0 12,1 41,9 44,7 V Nemčija 0,2 1,0 10,2 44,3 44,3 Z Nemčija 0,2 1,1 11,6 42,8 44,3 14h. Skrb za javne zadeve moje skupnosti ni sploh pretežno deloma, pretežno popolnoma moja naloga. ne soglašam ne soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 3,6 17,9 29,4 31,0 18,2 Bolgarija 5,6 13,9 35,7 26,8 18,1 Češka 7,8 34,5 33,1 17,1 7,5 Hrvaška 8,9 20,1 39,8 18,6 12,5 litva 4,6 26,5 41,8 21,0 6,2 Madžarska 18,0 20,5 31,0 18,7 11,8 Moldavija 9,2 24,4 36,6 21,8 8,0 Poljska 14,0 31,5 26,8 20,9 6,8 romunija 11,7 18,9 29,1 22,8 17,4 Slovaška 9,8 27,3 35,5 19,1 8,4 Slovenija 10,7 20,9 36,8 23,6 8,1 Srbija 9,6 19,4 32,9 19,4 18,9 Ukrajina 5,4 17,6 32,4 26,3 18,3 V Nemčija 6,3 20,3 37,4 21,9 14,0 Z Nemčija 5,7 22,6 41,6 20,3 9,7 VREDNOTE-8.indb 45 22.1.2014 19:27:58 46 14i. Človek bi moral biti pozoren na skrbi ljudi, ki se nahajajo sploh pretežno deloma, pretežno popolnoma v njegovi bližini. ne soglašam ne soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 0,5 2,5 12,7 52,5 31,9 Bolgarija 0,4 2,5 21,7 45,2 30,2 Češka 1,3 5,3 30,4 46,2 16,8 Hrvaška 1,0 4,6 25,2 39,0 30,1 litva 0,9 1,6 27,6 45,7 24,2 Madžarska 1,3 5,0 28,3 38,8 26,6 Moldavija 1,0 2,6 23,6 43,4 29,4 Poljska 1,0 1,1 8,7 53,5 35,7 romunija 0,5 2,1 13,3 40,6 43,5 Slovaška 1,5 6,5 36,5 41,4 14,2 Slovenija 1,1 3,4 27,1 40,4 28,1 Srbija 1,3 3,2 27,0 37,1 31,5 Ukrajina 1,2 3,9 25,9 37,8 31,3 V Nemčija 0,4 2,7 27,8 48,0 21,1 Z Nemčija 0,0 2,5 25,1 51,0 21,5 VREDNOTE-8.indb 46 22.1.2014 19:27:58 47 15. Prosimo vas, da ob spodnjih trditvah poveste, v kolikšni meri se z njimi strinjate, ali ne strinjate? sploh se pretežno se deloma, pretežno se v celoti se ne strinjam ne strinjam deloma strinjam strinjam a. Raje sem državljan svoje države, (Slovenije) kot pa državljan katerekoli druge 1 2 3 4 5 države sveta. b. So določene stvari v današnji xxx (Sloveniji), glede katerih me je za xxx 1 2 3 4 5 (Slovenijo) sram. c. Svet bi bil boljši, če bi bili ljudje v drugih deželah taki 1 2 3 4 5 kot so xxx (Slovenci). d. Gledano v celoti, je xxx (Slovenija) boljša dežela 1 2 3 4 5 kot večina. e. ljudje bi morali podpirati svojo državo, pa četudi 1 2 3 4 5 v čem nima prav. VREDNOTE-8.indb 47 22.1.2014 19:27:58 48 15a. Raje sem državljan svoje države (Slovenije), kot pa državljan katerekoli sploh se pretežno se deloma, pretežno se v celoti se druge države sveta. ne strinjam ne strinjam deloma strinjam strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 1,4 7,7 13,2 33,6 44,1 Bolgarija 2007 1,6 6,5 15,3 27,4 49,3 Češka 1997 4,5 4,5 15,6 32,0 43,5 2007 1,6 5,3 18,4 34,9 39,8 Hrvaška 1997 4,1 3,5 14,8 22,9 54,7 2007 3,0 7,2 20,6 28,3 40,9 litva 1997 3,6 4,6 18,7 29,6 43,5 2007 1,1 5,5 19,8 36,2 37,4 Madžarska 1997 5,1 4,3 13,9 16,8 59,8 2007 3,9 6,7 21,3 31,5 36,6 Moldavija 2007 2,7 10,5 15,5 27,9 43,3 Poljska 1997 2,0 3,0 14,7 20,2 60,1 2007 1,4 5,5 14,1 31,5 47,5 romunija 1997 10,4 7,5 22,4 14,9 44,9 2007 2,6 6,1 14,6 22,1 54,6 Slovaška 1997 8,0 6,3 20,9 20,8 44,0 2007 1,6 4,7 18,6 34,8 40,2 Slovenija 1997 6,3 4,7 14,1 16,6 58,2 2007 5,2 6,9 23,9 30,2 33,8 Srbija 2007 7,0 15,9 24,2 19,6 33,5 Ukrajina 1997 10,0 7,8 26,4 13,1 42,6 2007 3,4 9,8 25,8 28,5 32,6 V Nemčija 1997 3,9 4,7 26,0 30,3 35,1 2007 4,8 5,4 29,4 36,9 23,6 Z Nemčija 2007 3,4 8,9 26,6 37,5 23,6 VREDNOTE-8.indb 48 22.1.2014 19:27:58 49 15b. So določene stvari v današnji xxx (Sloveniji), glede katerih me je za sploh se pretežno se deloma, pretežno se v celoti se xxx (Slovenijo) sram. ne strinjam ne strinjam deloma strinjam strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 6,0 25,3 24,3 29,0 15,4 Bolgarija 2007 2,1 8,5 19,9 39,0 30,5 Češka 1997 2,8 6,0 18,4 39,4 33,4 2007 1,2 6,6 20,3 43,8 28,0 Hrvaška 1997 14,4 14,5 26,9 21,8 22,3 2007 10,0 16,5 29,2 25,3 19,0 litva 1997 4,2 8,4 23,8 40,0 23,5 2007 1,3 7,5 28,9 36,3 25,9 Madžarska 1997 16,7 10,9 26,0 20,2 26,2 2007 8,6 11,1 27,9 27,4 25,0 Moldavija 2007 2,9 8,8 18,8 34,1 35,4 Poljska 1997 7,9 13,7 29,8 25,1 23,5 2007 11,5 37,5 28,4 16,9 5,6 romunija 1997 9,6 9,0 33,1 16,6 31,6 2007 7,6 10,4 21,3 34,8 25,9 Slovaška 1997 10,2 9,5 34,3 21,2 24,9 2007 6,3 16,4 39,2 26,7 11,4 Slovenija 1997 36,1 16,0 22,1 15,0 10,7 2007 5,9 13,5 33,9 26,7 20,1 Srbija 2007 7,7 14,0 28,9 26,1 23,4 Ukrajina 1997 6,9 7,4 25,9 23,1 36,6 2007 2,1 7,5 27,1 35,4 27,9 V Nemčija 1997 6,8 9,0 35,7 25,1 23,4 2007 4,0 12,9 27,4 35,3 20,3 Z Nemčija 2007 6,8 20,3 32,7 28,7 11,4 VREDNOTE-8.indb 49 22.1.2014 19:27:58 50 15c. Svet bi bil boljši, če bi bili ljudje v drugih deželah sploh se pretežno se deloma, pretežno se v celoti se taki kot so xxx (Slovenci). ne strinjam ne strinjam deloma strinjam strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 1,2 11,8 26,5 32,5 28,0 Bolgarija 2007 10,3 32,3 40,7 12,2 4,6 Češka 1997 15,5 33,9 40,4 8,3 2,0 2007 5,6 22,6 45,8 20,5 5,4 Hrvaška 1997 20,8 20,5 35,8 13,7 9,2 2007 11,0 28,4 36,3 15,6 8,7 litva 1997 10,4 38,7 40,6 7,2 3,1 2007 9,1 36,9 39,4 10,5 4,0 Madžarska 1997 26,1 16,4 39,4 11,8 6,4 2007 18,7 22,6 39,7 13,5 5,5 Moldavija 2007 8,5 21,0 31,8 26,7 11,9 Poljska 1997 12,3 21,6 43,8 14,6 7,8 2007 8,7 25,1 40,3 19,2 6,7 romunija 1997 17,0 13,1 46,8 11,1 12,0 2007 9,9 20,6 41,5 16,5 11,5 Slovaška 1997 17,9 17,2 43,8 12,2 8,9 2007 4,6 15,0 48,6 22,8 8,9 Slovenija 1997 33,0 17,8 33,1 9,7 6,5 2007 9,9 19,1 42,5 21,2 7,3 Srbija 2007 12,2 27,0 33,3 14,3 13,3 Ukrajina 1997 20,4 14,4 46,4 10,8 8,1 2007 8,1 24,7 36,4 18,5 12,3 V Nemčija 1997 22,1 24,4 35,4 13,2 4,9 2007 14,8 26,9 41,3 14,4 2,7 Z Nemčija 2007 9,3 30,0 39,5 16,9 4,2 VREDNOTE-8.indb 50 22.1.2014 19:27:58 51 15d. Gledano v celoti, je xxx (Slovenija) boljša dežela sploh se pretežno se deloma, pretežno se v celoti se kot večina. ne strinjam ne strinjam deloma strinjam strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 2,6 15,3 23,7 31,8 26,6 Bolgarija 2007 8,4 25,4 33,0 23,3 9,9 Češka 1997 13,3 29,9 39,8 13,1 3,9 2007 4,0 20,6 40,5 28,1 6,8 Hrvaška 1997 15,4 17,2 31,4 22,6 13,5 2007 6,2 18,5 33,8 26,3 15,1 litva 1997 6,4 28,7 42,0 16,7 6,2 2007 7,3 31,4 36,3 19,6 5,4 Madžarska 1997 20,8 15,7 37,8 15,1 10,5 2007 15,4 21,0 38,2 19,3 6,1 Moldavija 2007 9,7 24,2 34,1 22,2 9,8 Poljska 1997 9,7 19,7 39,3 19,3 12,0 2007 7,6 25,7 36,0 23,4 7,2 romunija 1997 13,5 13,8 40,4 14,2 18,1 2007 7,8 17,9 35,0 24,8 14,6 Slovaška 1997 18,2 16,9 42,0 14,1 8,8 2007 5,2 19,8 41,1 24,7 9,2 Slovenija 1997 25,5 20,0 30,3 15,5 8,8 2007 6,2 14,2 39,7 30,2 9,8 Srbija 2007 9,8 23,9 32,9 18,0 15,6 Ukrajina 1997 18,7 16,9 37,0 13,8 13,6 2007 5,8 20,3 36,9 22,3 14,8 V Nemčija 1997 18,3 16,8 37,5 18,8 8,6 2007 9,2 22,6 36,3 27,3 4,6 Z Nemčija 2007 5,5 18,1 37,1 33,7 5,7 VREDNOTE-8.indb 51 22.1.2014 19:27:58 52 15e. Ljudje bi morali podpirati svojo državo, pa četudi sploh se pretežno se deloma, pretežno se v celoti se v čem nima prav. ne strinjam ne strinjam deloma strinjam strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 4,5 17,6 26,2 29,1 22,6 Bolgarija 2007 3,2 9,3 23,4 36,2 28,0 Češka 1997 6,6 16,0 30,5 29,8 17,1 2007 2,5 12,7 29,5 39,3 16,0 Hrvaška 1997 23,6 17,2 20,5 20,4 18,2 2007 14,3 19,8 26,6 22,3 16,9 litva 1997 7,0 20,2 26,3 28,6 18,0 2007 7,1 19,3 41,3 24,3 7,9 Madžarska 1997 21,8 17,1 27,1 16,7 17,2 2007 14,9 18,2 30,1 23,1 13,7 Moldavija 2007 4,2 9,9 16,3 40,2 29,4 Poljska 1997 2,0 2,3 14,4 28,4 53,0 2007 7,8 15,9 21,3 38,0 16,9 romunija 1997 16,7 13,4 31,1 13,8 24,9 2007 2,6 5,8 20,1 32,0 39,5 Slovaška 1997 16,2 17,1 32,0 17,1 17,5 2007 5,5 20,4 36,5 26,2 11,5 Slovenija 1997 19,4 14,0 19,0 21,2 26,4 2007 14,4 18,5 29,8 23,7 13,6 Srbija 2007 10,0 18,2 28,8 20,8 22,2 Ukrajina 1997 21,3 11,1 25,9 13,9 27,8 2007 4,9 13,1 33,5 26,8 21,7 V Nemčija 1997 28,5 20,6 32,1 13,5 5,3 2007 21,7 27,1 29,4 16,1 5,8 Z Nemčija 2007 18,4 30,6 33,8 14,4 2,7 VREDNOTE-8.indb 52 22.1.2014 19:27:58 53 16. Ali ste se v zadnjih 15 letih enkrat ali večkrat udeležili … da, enkrat da, večkrat ne a. političnih demonstracij? 1 2 3 b. javnih slovesnosti, proslav? 1 2 3 c. verskih procesij po ulicah kakšnega kraja? 1 2 3 d. izletov v zgodovinska (slovenska) mesta? 1 2 3 e. božje poti ali romanja? 1 2 3 16a. političnih demonstracij? da, enkrat da, večkrat ne Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 6,6 3,1 90,3 Bolgarija 8,4 7,0 84,6 Češka 6,2 3,8 90,0 Hrvaška 6,8 4,4 88,8 litva 8,3 8,6 83,0 Madžarska 2,7 4,4 92,9 Moldavija 10,8 15,4 73,7 Poljska 2,9 2,8 94,3 romunija 3,8 4,4 91,8 Slovaška 3,9 2,6 93,5 Slovenija 6,6 3,0 90,4 Srbija 10,8 17,7 71,6 Ukrajina 17,8 17,7 64,5 V Nemčija 8,8 13,6 77,5 Z Nemčija 7,0 4,6 88,4 VREDNOTE-8.indb 53 22.1.2014 19:27:58 54 16b. javnih slovesnosti, proslav? da, enkrat da, večkrat ne Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 11,3 37,3 51,5 Bolgarija 12,0 44,1 43,9 Češka 10,8 32,2 57,1 Hrvaška 12,1 38,9 49,0 litva 7,1 65,3 27,5 Madžarska 4,2 38,0 57,8 Moldavija 11,1 43,2 45,7 Poljska 9,0 29,7 61,2 romunija 7,5 28,1 64,4 Slovaška 13,2 42,5 44,4 Slovenija 11,4 43,8 44,8 Srbija 8,8 40,2 51,0 Ukrajina 16,2 42,2 41,6 V Nemčija 11,7 40,9 47,4 Z Nemčija 15,4 44,7 39,9 16c. verskih procesij po ulicah kakšnega kraja? da, enkrat da, večkrat ne Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 3,4 5,0 91,6 Bolgarija 2,8 6,4 90,8 Češka 3,1 5,9 91,1 Hrvaška 11,1 35,3 53,6 litva 5,6 21,4 73,0 Madžarska 4,9 15,5 79,6 Moldavija 7,3 10,2 82,5 Poljska 7,8 61,5 30,7 romunija 3,7 12,8 83,5 Slovaška 6,8 24,7 68,5 Slovenija 7,6 17,7 74,7 Srbija 5,7 20,3 74,1 Ukrajina 8,8 24,0 67,2 V Nemčija 2,5 4,4 93,1 Z Nemčija 10,1 15,4 74,5 VREDNOTE-8.indb 54 22.1.2014 19:27:58 55 16d. izletov v zgodovinska (slovenska) mesta? da, enkrat da, večkrat ne Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 16,3 23,4 60,3 Bolgarija 12,2 45,0 42,8 Češka 6,7 37,0 56,3 Hrvaška 12,9 44,2 42,9 litva 7,5 47,5 45,0 Madžarska 6,1 50,8 43,1 Moldavija 16,1 31,8 52,1 Poljska 8,6 45,1 46,2 romunija 7,9 33,2 58,9 Slovaška 12,0 51,1 37,0 Slovenija 10,9 57,6 31,6 Srbija 8,5 38,4 53,1 Ukrajina 16,6 30,0 53,4 V Nemčija 12,9 35,3 51,8 Z Nemčija 11,4 36,5 52,1 16e. božje poti ali romanja? da, enkrat da, večkrat ne Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 3,5 2,7 93,9 Bolgarija 8,4 20,4 71,2 Češka 3,9 7,0 89,0 Hrvaška 13,1 28,3 58,6 litva 4,3 3,1 92,7 Madžarska 5,8 10,8 83,4 Moldavija 14,6 24,0 61,4 Poljska 12,5 22,8 64,6 romunija 4,5 15,5 80,0 Slovaška 9,6 19,5 70,9 Slovenija 9,8 20,6 69,6 Srbija 3,4 7,6 89,0 Ukrajina 5,7 7,7 86,6 V Nemčija 1,9 1,9 96,2 Z Nemčija 6,8 5,3 87,8 VREDNOTE-8.indb 55 22.1.2014 19:27:58 56 17. Ljudje imajo različne poglede na življenje. Prosim vas, da za vsako od sledečih trditev poveste, ali z njo soglašate, ali ne soglašate. sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma soglašam soglašam deloma soglašam soglašam a. ljudje lahko le malo storijo, da bi spremenili tok 1 2 3 4 5 svojega življenja. b. Zame ima življenje smisel le, ker je Bog. 1 2 3 4 5 c. Po mojem mnenju življenje nima nobenega smisla. 1 2 3 4 5 d. Bog vnaprej določa potek našega življenja. 1 2 3 4 5 e. Življenje ima le en smisel, če mu ga daš sam. 1 2 3 4 5 f. Vsakdo si sam določa svojo usodo. 1 2 3 4 5 g. Žalost in trpljenje imata smisel le tedaj, 1 2 3 4 5 če verjameš v Boga. VREDNOTE-8.indb 56 22.1.2014 19:27:58 57 17a. Ljudje lahko le malo storijo, da bi spremenili sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma tok svojega življenja. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 18,3 39,7 17,0 19,0 6,0 Bolgarija 2007 17,0 36,0 22,1 18,8 6,0 Češka 1997 25,1 34,7 20,3 12,7 7,2 2007 23,6 37,9 16,8 15,8 5,9 Hrvaška 1997 34,7 22,5 21,5 13,9 7,5 2007 24,6 31,3 26,1 9,2 8,8 litva 1997 6,3 36,4 26,2 22,5 8,6 2007 10,7 37,1 29,7 15,6 6,9 Madžarska 1997 23,1 15,7 23,4 20,3 17,4 2007 16,1 20,3 27,1 23,6 13,0 Moldavija 2007 14,2 23,3 28,1 25,9 8,5 Poljska 1997 12,6 18,9 25,4 25,4 17,8 2007 11,8 28,2 20,3 30,1 9,6 romunija 1997 11,7 11,2 24,1 18,2 34,9 2007 10,1 20,9 22,2 23,4 23,5 Slovaška 1997 23,0 28,4 25,3 13,3 10,0 2007 11,8 29,8 28,3 21,1 9,0 Slovenija 1997 28,0 20,2 22,8 19,6 9,3 2007 25,5 15,4 29,4 19,1 10,6 Srbija 2007 22,7 35,4 27,4 7,8 6,7 Ukrajina 1997 25,8 19,8 27,6 12,3 14,5 2007 20,3 26,8 31,6 13,4 7,9 V Nemčija 1997 19,6 29,0 29,0 17,5 4,9 2007 19,6 37,9 26,7 12,7 3,1 Z Nemčija 2007 18,3 40,8 24,0 13,9 3,0 VREDNOTE-8.indb 57 22.1.2014 19:27:58 58 17b. Zame ima življenje sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma smisel le, ker je Bog. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 8,0 16,6 33,6 26,4 15,4 Bolgarija 2007 8,1 16,6 33,7 26,5 15,0 Češka 1997 35,8 18,7 23,3 11,3 10,9 2007 36,4 25,2 20,1 12,5 5,9 Hrvaška 1997 10,4 5,0 20,5 19,4 44,7 2007 8,7 12,5 20,9 27,1 30,8 litva 1997 5,0 10,7 30,2 36,7 17,4 2007 3,5 14,6 43,1 26,0 12,8 Madžarska 1997 34,1 14,7 23,7 10,0 17,5 2007 29,9 17,7 25,8 15,3 11,3 Moldavija 2007 2,6 4,7 16,2 39,8 36,8 Poljska 1997 5,6 5,9 21,9 25,7 40,9 2007 3,2 6,0 17,2 41,3 32,3 romunija 1997 5,0 5,3 21,9 18,3 49,4 2007 0,5 2,1 11,5 30,9 55,1 Slovaška 1997 19,8 12,5 24,6 16,2 26,9 2007 14,3 12,1 27,9 23,3 22,4 Slovenija 1997 36,7 14,3 23,4 12,1 13,5 2007 43,6 17,1 21,7 11,1 6,5 Srbija 2007 10,4 17,6 35,6 19,9 16,4 Ukrajina 1997 8,4 7,4 28,2 18,6 37,4 2007 3,6 7,5 23,7 30,7 34,5 V Nemčija 1997 59,1 11,5 17,0 7,1 5,3 2007 46,8 19,8 16,3 9,3 7,8 Z Nemčija 2007 15,3 17,2 33,0 21,6 13,0 VREDNOTE-8.indb 58 22.1.2014 19:27:58 59 17c. Po mojem mnenju življenje sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma nima nobenega smisla. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 28,2 46,7 13,5 8,5 3,1 Bolgarija 2007 26,8 34,4 24,2 11,8 2,7 Češka 1997 41,0 29,0 21,8 4,9 3,2 2007 34,3 36,4 19,6 7,6 2,2 Hrvaška 1997 78,8 11,7 5,3 3,0 1,2 2007 60,2 28,0 6,6 2,7 2,5 litva 1997 17,5 54,2 17,4 8,6 2,3 2007 18,4 47,0 21,8 10,4 2,4 Madžarska 1997 69,6 11,7 9,5 5,9 3,3 2007 60,9 18,7 11,5 7,2 1,7 Moldavija 2007 22,1 25,2 30,1 17,3 5,3 Poljska 1997 39,9 28,4 21,4 5,0 5,3 2007 35,4 39,7 14,8 7,5 2,7 romunija 1997 35,6 17,6 26,9 9,1 10,8 2007 28,7 25,8 23,5 13,6 8,4 Slovaška 1997 53,2 25,4 13,2 4,6 3,7 2007 45,6 33,5 13,4 5,0 2,4 Slovenija 1997 74,7 13,6 6,3 2,7 2,7 2007 68,4 18,0 9,0 3,3 1,2 Srbija 2007 49,0 30,8 14,0 4,4 1,9 Ukrajina 1997 28,5 20,2 30,2 11,5 9,6 2007 22,6 32,1 28,3 11,5 5,5 V Nemčija 1997 48,2 20,8 22,8 5,9 2,3 2007 35,4 37,5 18,5 6,5 2,1 Z Nemčija 2007 35,6 39,2 15,8 8,0 1,5 VREDNOTE-8.indb 59 22.1.2014 19:27:58 60 17d. Bog vnaprej določa sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma potek našega življenja. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 7,7 15,7 29,7 33,2 13,7 Bolgarija 2007 7,4 14,5 31,0 30,9 16,1 Češka 1997 38,2 17,2 24,0 12,6 8,0 2007 39,3 26,8 17,6 11,6 4,7 Hrvaška 1997 16,9 7,1 28,4 21,4 26,3 2007 12,0 13,4 30,1 23,7 20,9 litva 1997 6,0 18,9 33,7 30,8 10,6 2007 8,3 18,9 38,3 25,1 9,4 Madžarska 1997 35,9 12,3 24,6 10,7 16,5 2007 35,4 16,1 23,1 16,1 9,4 Moldavija 2007 4,0 8,9 20,2 33,9 33,0 Poljska 1997 12,5 11,9 27,1 21,5 27,1 2007 8,9 12,6 23,1 34,3 21,1 romunija 1997 9,9 4,9 27,4 20,2 37,5 2007 3,9 5,9 20,2 27,3 42,7 Slovaška 1997 24,2 14,9 29,1 13,5 18,4 2007 17,6 17,1 27,5 22,3 15,5 Slovenija 1997 39,6 12,6 24,3 10,8 12,7 2007 42,7 15,8 22,5 12,8 6,2 Srbija 2007 13,0 19,2 40,1 16,2 11,6 Ukrajina 1997 9,3 7,8 30,7 22,8 29,4 2007 6,1 9,3 31,0 30,6 23,0 V Nemčija 1997 56,1 10,2 22,1 7,2 4,4 2007 48,7 20,4 16,2 10,0 4,6 Z Nemčija 2007 19,3 24,3 27,2 23,4 5,7 VREDNOTE-8.indb 60 22.1.2014 19:27:59 61 17e. Življenje ima le en smisel, sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma če mu ga daš sam. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 2,4 8,9 23,4 45,5 19,8 Bolgarija 2007 1,3 1,9 18,7 49,4 28,8 Češka 1997 2,5 5,9 20,8 34,4 36,5 2007 2,7 3,6 13,9 46,4 33,5 Hrvaška 1997 2,7 3,6 21,4 32,4 39,9 2007 2,1 6,3 33,0 34,6 23,9 litva 1997 1,6 13,6 34,1 41,1 9,6 2007 3,3 12,9 44,9 28,6 10,3 Madžarska 1997 5,7 4,1 24,3 30,4 35,5 2007 2,6 4,3 22,5 42,3 28,2 Moldavija 2007 4,2 7,2 25,1 43,3 20,2 Poljska 1997 3,5 6,0 28,9 34,2 27,4 2007 3,1 8,0 20,4 47,7 20,8 romunija 1997 11,7 12,3 35,5 15,2 25,3 2007 6,8 11,0 27,5 33,1 21,7 Slovaška 1997 4,2 7,1 27,9 29,8 31,0 2007 3,0 8,4 29,5 38,2 20,8 Slovenija 1997 3,0 4,5 14,5 26,3 51,7 2007 5,1 8,0 23,2 33,2 30,4 Srbija 2007 1,9 7,5 35,4 34,3 21,0 Ukrajina 1997 4,7 8,1 29,3 26,5 31,4 2007 2,2 9,2 37,4 31,5 19,8 V Nemčija 1997 1,5 2,5 18,3 39,6 38,1 2007 1,2 2,1 14,4 42,9 39,4 Z Nemčija 2007 1,5 4,4 23,2 46,9 24,0 VREDNOTE-8.indb 61 22.1.2014 19:27:59 62 17f. Vsakdo si sam določa sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma svojo usodo. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 3,1 13,2 24,9 39,9 18,9 Bolgarija 2007 3,4 10,7 34,0 35,1 16,8 Češka 1997 3,7 10,3 31,5 31,4 23,1 2007 3,2 7,8 21,0 43,0 25,1 Hrvaška 1997 8,5 7,8 30,4 27,2 26,1 2007 4,0 8,2 34,5 30,3 23,0 litva 1997 3,1 15,4 35,6 34,8 11,2 2007 2,6 14,3 46,4 26,9 9,9 Madžarska 1997 5,8 6,1 30,9 29,4 27,8 2007 2,5 5,9 26,2 41,2 24,2 Moldavija 2007 3,4 8,7 22,6 38,9 26,4 Poljska 1997 3,2 6,9 25,0 30,5 34,4 2007 2,2 9,1 18,7 45,9 24,1 romunija 1997 17,0 12,2 33,9 13,7 23,1 2007 6,5 10,7 27,7 30,2 25,0 Slovaška 1997 7,1 9,3 34,1 27,1 22,4 2007 3,6 10,5 33,3 35,5 17,2 Slovenija 1997 7,3 6,2 26,2 28,0 32,3 2007 4,1 7,5 28,3 29,9 30,2 Srbija 2007 2,6 9,4 43,6 27,9 16,6 Ukrajina 1997 9,8 12,0 30,6 22,6 25,1 2007 3,7 13,5 39,3 26,0 17,4 V Nemčija 1997 3,1 6,5 28,0 36,3 26,1 2007 1,5 5,2 27,5 38,8 26,9 Z Nemčija 2007 2,1 6,9 39,0 35,0 17,0 VREDNOTE-8.indb 62 22.1.2014 19:27:59 63 17g. Žalost in trpljenje imata smisel sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma le tedaj, če verjameš v Boga. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 9,6 20,7 33,9 24,8 11,0 Bolgarija 2007 15,5 23,7 30,1 20,8 9,9 Češka 1997 38,7 18,8 27,6 8,5 6,5 2007 41,1 25,1 18,5 11,1 4,1 Hrvaška 1997 20,8 8,7 26,0 19,2 25,3 2007 17,8 21,7 28,0 16,2 16,3 litva 1997 6,6 20,6 31,9 30,0 10,9 2007 7,9 24,6 36,2 22,9 8,5 Madžarska 1997 33,9 14,5 20,5 12,5 18,6 2007 38,1 15,6 23,6 12,7 10,1 Moldavija 2007 7,0 8,4 23,7 37,5 23,4 Poljska 1997 16,0 14,6 28,0 19,3 22,1 2007 9,8 14,6 24,0 33,3 18,2 romunija 1997 20,9 9,7 33,1 12,7 23,5 2007 5,7 7,3 23,4 28,7 34,9 Slovaška 1997 24,4 15,7 26,5 16,2 17,1 2007 20,5 17,9 27,5 20,6 13,5 Slovenija 1997 37,3 13,6 23,4 11,6 14,1 2007 43,0 18,1 22,3 10,1 6,5 Srbija 2007 26,8 27,2 27,2 11,5 7,2 Ukrajina 1997 17,3 10,7 34,4 15,0 22,6 2007 10,6 12,8 29,9 24,9 21,8 V Nemčija 1997 59,5 11,3 18,4 7,4 3,4 2007 52,3 21,4 12,3 10,9 3,1 Z Nemčija 2007 20,1 23,6 28,3 20,7 7,2 VREDNOTE-8.indb 63 22.1.2014 19:27:59 64 18. Kaj bi rekli,... 1 – da je danes vernih več ljudi kot pred desetimi leti 2 – enako 3 – da je danes vernih manj ljudi kot pred desetimi leti danes je vernih več danes je vernih manj ljudi kot pred 10 leti enako ljudi kot pred 10 leti Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 70,7 23,7 5,6 Bolgarija 2007 53,4 31,4 15,2 Češka 1997 35,0 34,5 30,5 2007 11,6 46,0 42,4 Hrvaška 1997 72,1 22,3 5,6 2007 38,3 34,5 27,2 litva 1997 69,2 20,6 10,2 2007 40,9 32,1 27,0 Madžarska 1997 68,6 15,6 15,7 2007 35,4 36,3 28,3 Moldavija 2007 65,1 15,2 19,6 Poljska 1997 22,9 23,5 53,6 2007 13,7 26,0 60,3 romunija 1997 63,1 15,4 21,5 2007 44,4 24,9 30,6 Slovaška 1997 53,9 34,7 11,4 2007 31,2 38,6 30,3 Slovenija 1997 55,6 19,8 24,6 2007 18,8 31,6 49,6 Srbija 2007 72,0 18,6 9,5 Ukrajina 1997 88,5 6,9 4,6 2007 63,7 22,6 13,7 V Nemčija 1997 21,3 13,1 65,6 2007 19,6 28,0 52,4 Z Nemčija 2007 7,0 21,9 71,1 VREDNOTE-8.indb 64 22.1.2014 19:27:59 65 19. In kaj mislite, ali bo v naslednjih desetih letih ... 1 – vernih več ljudi kot danes 2 – enako 3 – vernih manj ljudi kot danes vernih več ljudi vernih manj ljudi kot danes enako kot danes Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 60,6 31,1 8,3 Bolgarija 2007 46,6 38,2 15,3 Češka 1997 18,2 51,9 29,8 2007 7,2 50,2 42,6 Hrvaška 1997 42,9 37,2 19,9 2007 19,1 40,2 40,7 litva 1997 56,2 30,8 13,0 2007 28,6 40,1 31,4 Madžarska 1997 57,4 21,5 21,1 2007 26,3 40,6 33,1 Moldavija 2007 57,7 23,1 19,2 Poljska 1997 17,3 21,8 60,9 2007 8,3 21,1 70,5 romunija 1997 61,5 17,9 20,6 2007 34,3 32,5 33,2 Slovaška 1997 36,8 40,8 22,4 2007 13,6 50,5 35,9 Slovenija 1997 43,0 25,0 32,1 2007 11,3 37,9 50,8 Srbija 2007 53,2 31,9 14,8 Ukrajina 1997 81,2 11,0 7,8 2007 52,9 33,1 13,9 V Nemčija 1997 17,1 16,3 66,6 2007 17,7 36,7 45,6 Z Nemčija 2007 8,9 29,2 62,0 VREDNOTE-8.indb 65 22.1.2014 19:27:59 66 20. Zbrali smo različne trditve o religiji, kakršne se pojavljajo v časopisih. Prosim, povejte pri vsaki od teh trditev, v kakšni meri z njo soglašate, ali jo odklanjate. sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma soglašam soglašam deloma soglašam soglašam a. Versko prepričanje je pomembno za osebno srečo. 1 2 3 4 5 b. Za trden zakon je pomembno, da imata oba zakonca enako 1 2 3 4 5 versko prepričanje. c. Za utrditev demokracije je pomembno, da je pri tem 1 2 3 4 5 zagotovljena vloga cerkvi. d. Evropa potrebuje krščanstvo za ohranitev socialnega 1 2 3 4 5 prepričanja. e. Evropa mora priznati Islam kot enakovredno religijo, da bi bila 1 2 3 4 5 resnično demokratična. f. Za naš gospodarski razvoj je pomembno, da se upoštevajo 1 2 3 4 5 religiozna moralna načela. g. Krščanstvo krepi mir v Evropi. h. Za bodočnost sveta je pomembno, da se ohrani 1 2 3 4 5 vpliv religije. i. Za evropsko zgodovino bi bilo primerno, da bi bil v evropski 1 2 3 4 5 ustavi omenjen Bog. VREDNOTE-8.indb 66 22.1.2014 19:27:59 67 20a. Versko prepričanje je pomembno za sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma osebno srečo. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 3,8 19,4 29,0 32,8 14,9 Bolgarija 2007 2,4 18,2 30,5 32,1 16,8 Češka 1997 31,1 22,4 27,5 11,7 7,3 2007 16,9 34,6 24,7 15,5 8,3 Hrvaška 1997 12,7 13,1 27,0 24,6 22,6 2007 6,2 9,7 22,9 27,8 33,3 litva 1997 6,1 15,8 31,4 30,9 15,7 2007 1,3 14,7 36,4 30,2 17,4 Madžarska 1997 30,8 12,3 21,6 17,0 18,3 2007 26,8 14,9 29,1 15,1 14,1 Moldavija 2007 1,4 6,8 18,9 41,2 31,6 Poljska 1997 7,7 8,0 27,0 28,5 28,9 2007 2,9 8,7 16,8 43,2 28,4 romunija 1997 9,2 6,6 25,9 20,4 37,8 2007 1,8 2,9 14,0 30,3 51,1 Slovaška 1997 19,6 11,1 31,3 18,7 19,3 2007 12,9 16,6 27,0 24,2 19,4 Slovenija 1997 24,5 12,3 29,5 20,1 13,6 2007 23,1 16,9 26,1 22,3 11,6 Srbija 2007 4,4 13,0 26,1 28,1 28,4 Ukrajina 1997 23,0 12,8 27,7 24,4 12,1 2007 2,5 11,2 25,3 30,6 30,4 V Nemčija 1997 46,7 13,6 24,4 10,9 4,4 2007 37,4 21,9 21,1 13,8 5,8 Z Nemčija 2007 13,9 19,2 28,7 27,8 10,5 VREDNOTE-8.indb 67 22.1.2014 19:27:59 68 20b. za trden zakon je pomembno, da imata oba zakonca enako sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma versko prepričanje. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 7,0 27,8 20,1 29,9 15,3 Bolgarija 2007 3,6 19,1 19,6 32,6 25,2 Češka 1997 28,6 20,5 22,0 20,3 8,5 2007 15,0 32,7 21,1 22,0 9,2 Hrvaška 1997 16,1 10,9 20,2 24,2 28,7 2007 12,4 19,8 19,9 23,4 24,5 litva 1997 6,8 22,4 21,6 34,7 14,4 2007 1,1 17,3 30,8 33,3 17,6 Madžarska 1997 42,9 12,2 16,6 12,9 15,4 2007 37,9 15,0 19,5 17,8 9,9 Moldavija 2007 2,0 11,5 14,5 35,5 36,5 Poljska 1997 7,6 7,4 15,8 28,1 41,2 2007 4,6 11,3 11,8 39,5 32,7 romunija 1997 19,5 9,4 20,2 12,3 38,6 2007 5,3 10,2 15,0 23,4 46,1 Slovaška 1997 21,5 12,5 23,3 17,5 25,2 2007 12,4 16,5 21,9 26,2 23,1 Slovenija 1997 25,7 12,5 16,3 19,1 26,4 2007 23,1 15,6 21,8 22,1 17,5 Srbija 2007 16,4 28,2 21,9 15,6 18,0 Ukrajina 1997 21,9 13,7 25,5 27,6 11,2 2007 3,3 12,0 24,1 33,3 27,3 V Nemčija 1997 28,5 11,9 27,3 19,7 12,6 2007 22,6 18,0 20,7 25,0 13,6 Z Nemčija 2007 20,2 23,6 23,8 24,0 8,6 VREDNOTE-8.indb 68 22.1.2014 19:27:59 69 20c. za utrditev demokracije je pomembno, da je pri tem sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma zagotovljena vloga cerkvi. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 3,6 19,1 34,9 30,6 11,8 Bolgarija 2007 3,3 15,2 34,6 30,9 15,9 Češka 1997 22,5 17,6 31,8 18,8 9,3 2007 17,3 34,1 26,0 17,4 5,3 Hrvaška 1997 20,3 13,9 32,4 20,2 13,3 2007 15,6 23,4 27,3 21,1 12,6 litva 1997 5,0 14,6 36,7 35,6 8,1 2007 1,6 16,4 40,8 32,2 9,0 Madžarska 1997 16,8 10,8 27,7 20,4 24,3 2007 20,4 15,0 28,3 18,9 17,4 Moldavija 2007 4,4 11,5 26,9 38,5 18,8 Poljska 1997 16,3 17,6 31,6 20,1 14,5 2007 7,5 17,9 22,7 34,9 16,9 romunija 1997 12,8 6,5 29,3 21,1 30,3 2007 3,3 5,3 17,5 33,5 40,3 Slovaška 1997 16,2 10,5 35,0 22,7 15,6 2007 14,8 22,2 29,5 22,8 10,7 Slovenija 1997 30,0 14,9 27,2 16,5 11,4 2007 34,6 23,9 24,6 11,8 5,2 Srbija 2007 16,3 26,4 34,4 15,6 7,4 Ukrajina 1997 19,7 17,9 32,7 19,7 9,9 2007 3,7 13,2 27,8 31,5 23,8 V Nemčija 1997 29,5 14,0 34,0 15,2 7,3 2007 21,9 19,0 33,8 20,5 4,8 Z Nemčija 2007 14,1 19,2 37,6 26,4 2,7 VREDNOTE-8.indb 69 22.1.2014 19:27:59 70 20d. Evropa potrebuje krščanstvo za ohranitev socialnega sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma prepričanja. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 1,6 13,1 34,8 37,5 13,0 Bolgarija 1,9 8,9 25,6 38,2 25,4 Češka 16,2 30,4 27,7 19,1 6,7 Hrvaška 11,5 16,1 31,3 23,8 17,2 litva 2,3 16,7 38,8 31,0 11,2 Madžarska 11,6 10,5 30,6 24,3 23,1 Moldavija 3,4 7,2 28,7 40,5 20,2 Poljska 4,8 12,0 22,0 39,5 21,6 romunija 3,0 3,5 16,8 32,8 43,9 Slovaška 10,5 18,0 28,3 28,2 15,1 Slovenija 29,3 23,6 27,4 12,6 7,1 Srbija 9,4 20,1 37,1 21,9 11,6 Ukrajina 3,3 11,2 25,7 34,3 25,5 V Nemčija 22,6 19,4 30,5 21,5 6,0 Z Nemčija 7,8 12,0 30,8 36,9 12,5 20e. Evropa mora priznati Islam kot enakovredno religijo, da bi bila resnično sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma demokratična. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 11,7 23,8 33,2 22,3 9,0 Bolgarija 14,1 22,6 32,6 21,1 9,7 Češka 21,1 27,5 30,2 15,0 6,2 Hrvaška 10,3 14,9 28,5 26,3 20,0 litva 11,4 30,2 32,1 20,5 5,9 Madžarska 21,0 12,6 29,5 20,1 16,8 Moldavija 10,3 19,2 34,4 25,6 10,4 Poljska 6,9 14,1 29,5 35,0 14,5 romunija 8,8 10,0 29,3 24,9 27,0 Slovaška 24,7 23,4 31,6 14,9 5,4 Slovenija 18,9 17,9 30,5 17,8 15,0 Srbija 17,9 25,0 31,1 17,3 8,7 Ukrajina 15,0 21,6 29,0 21,9 12,6 V Nemčija 26,9 21,1 24,8 22,1 5,2 Z Nemčija 25,5 24,1 27,9 17,5 4,9 VREDNOTE-8.indb 70 22.1.2014 19:27:59 71 20f. za naš gospodarski razvoj je pomembno, da se upoštevajo religiozna moralna sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma načela. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 1997 2,1 13,0 26,6 42,8 15,6 Bolgarija 2007 3,7 11,9 30,0 34,3 20,0 Češka 1997 25,5 18,9 29,9 16,8 8,8 2007 14,6 27,5 29,7 20,6 7,6 Hrvaška 1997 20,9 14,1 32,4 17,9 14,7 2007 9,6 18,5 29,0 24,3 18,5 litva 1997 5,2 16,7 35,1 33,7 9,3 2007 2,6 13,3 39,0 31,9 13,2 Madžarska 1997 20,5 10,3 27,4 20,1 21,7 2007 16,4 13,3 26,6 22,8 20,9 Moldavija 2007 1,9 8,1 22,1 43,6 24,3 Poljska 1997 12,4 12,2 28,1 24,0 23,3 2007 5,0 11,9 20,0 41,9 21,1 romunija 1997 13,8 6,8 26,7 18,6 34,2 2007 1,3 3,0 16,4 32,9 46,4 Slovaška 2007 18,9 15,1 34,0 17,6 14,4 2007 13,1 18,2 30,2 26,1 12,4 Slovenija 1997 34,5 16,1 26,8 13,4 9,2 2007 25,4 22,3 29,6 15,6 7,1 Srbija 2007 8,8 17,3 34,6 24,0 15,4 Ukrajina 1997 18,0 15,2 31,4 24,3 11,1 2007 3,1 9,1 23,6 34,4 29,8 V Nemčija 1997 30,1 17,3 28,5 16,8 7,3 2007 14,6 12,7 38,2 27,3 7,3 Z Nemčija 2007 7,6 13,9 33,5 32,7 12,4 VREDNOTE-8.indb 71 22.1.2014 19:27:59 72 20g. Krščanstvo krepi mir sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma v Evropi. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 1,6 8,3 26,6 45,1 18,3 Bolgarija 1,6 7,1 26,6 38,5 26,2 Češka 12,4 24,8 30,9 24,6 7,3 Hrvaška 9,6 12,9 29,8 25,7 22,1 litva 3,7 10,6 35,8 33,4 16,5 Madžarska 12,1 10,9 28,4 25,6 23,1 Moldavija 2,0 7,0 20,7 44,5 25,9 Poljska 3,8 9,6 19,1 43,1 24,3 romunija 1,0 2,5 15,4 30,3 50,9 Slovaška 12,0 15,7 26,4 28,0 17,9 Slovenija 26,6 20,2 29,2 15,0 9,0 Srbija 8,3 16,1 35,8 24,0 15,9 Ukrajina 2,3 7,4 23,9 35,6 30,8 V Nemčija 17,7 18,0 33,0 23,2 8,1 Z Nemčija 6,8 16,7 36,1 28,9 11,4 VREDNOTE-8.indb 72 22.1.2014 19:27:59 73 20h. Za bodočnost sveta je pomembno, da se sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma ohrani vpliv religije. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 1,4 6,3 17,7 52,9 21,7 Bolgarija 2007 2,6 7,0 27,6 38,1 24,6 Češka 1997 19,5 16,0 32,8 19,8 12,0 2007 13,9 24,2 32,1 21,7 8,1 Hrvaška 1997 7,8 5,7 24,7 26,3 35,5 2007 6,0 10,8 26,9 32,1 24,2 litva 1997 2,8 7,5 26,6 44,8 18,4 2007 3,2 9,4 36,5 33,6 17,3 Madžarska 1997 16,2 10,2 29,6 19,4 24,6 2007 13,9 13,3 31,4 23,6 17,8 Moldavija 2007 1,1 2,8 16,2 46,8 33,2 Poljska 1997 8,4 9,5 27,6 26,4 28,1 2007 4,2 10,1 23,7 41,5 20,5 romunija 1997 7,4 4,4 22,8 20,5 44,9 2007 1,0 2,3 12,8 33,9 50,0 Slovaška 1997 18,4 11,9 33,5 17,3 18,9 2007 14,7 16,0 30,6 24,9 13,8 Slovenija 1997 23,2 9,9 30,0 18,9 18,0 2007 24,0 19,5 28,7 17,8 10,0 Srbija 2007 7,4 13,4 31,6 27,8 20,0 Ukrajina 1997 14,6 12,0 31,9 28,4 13,3 2007 1,8 7,0 24,1 37,4 29,8 V Nemčija 1997 27,2 13,6 34,0 16,9 8,3 2007 19,6 12,9 32,8 25,3 9,4 Z Nemčija 2007 8,0 13,5 32,9 33,1 12,5 VREDNOTE-8.indb 73 22.1.2014 19:27:59 74 20i. za evropsko zgodovino bi bilo primerno, da bi bil v evropski ustavi sploh ne pretežno ne deloma, pretežno popolnoma omenjen Bog. soglašam soglašam deloma soglašam soglašam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 6,0 19,5 39,4 24,1 11,0 Bolgarija 4,6 10,8 38,7 29,2 16,7 Češka 29,2 34,6 26,3 6,6 3,5 Hrvaška 18,6 24,1 25,9 16,5 15,0 litva 6,2 25,5 37,6 19,6 11,1 Madžarska 29,4 16,6 28,5 14,8 10,7 Moldavija 3,9 8,3 32,8 36,1 18,9 Poljska 5,8 14,0 25,8 33,5 20,8 romunija 4,0 5,2 23,1 25,2 42,5 Slovaška 15,4 17,6 31,0 22,1 13,9 Slovenija 39,4 20,9 23,8 10,3 5,6 Srbija 22,2 30,7 29,0 11,3 6,9 Ukrajina 3,5 9,8 29,3 29,8 27,6 V Nemčija 41,7 23,8 21,5 9,4 3,6 Z Nemčija 22,8 28,9 26,0 16,2 6,1 VREDNOTE-8.indb 74 22.1.2014 19:27:59 75 21. Če primerjate verne in neverne ljudi, kakšno je vaše mnenje o vernih in nevernih ljudeh v vaši državi? 1 – bolj zdravi 2 – manj zdravi 3 – ni razlike 21a. Verni ljudje so: bolj zdravi / manj zdravi. bolj zdravi manj zdravi ni razlike Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 35,4 2,3 62,3 Bolgarija 25,4 2,9 71,8 Češka 11,5 3,0 85,5 Hrvaška 25,3 3,7 71,1 litva 22,5 3,0 74,5 Madžarska 15,4 4,7 79,8 Moldavija 43,6 3,3 53,1 Poljska 25,5 2,0 72,5 romunija 45,9 2,0 52,1 Slovaška 13,3 1,6 85,2 Slovenija 11,9 2,4 85,7 Srbija 33,2 2,6 64,1 Ukrajina 39,6 1,7 58,7 V Nemčija 15,2 3,3 81,6 Z Nemčija 14,9 2,0 83,1 21b. Verni ljudje so: bolj zvesti v zakonu / manj zvesti v zakonu. bolj zvesti manj zvesti ni razlike Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 69,0 0,8 30,2 Bolgarija 55,8 1,2 43,0 Češka 50,3 1,8 47,9 Hrvaška 38,9 4,9 56,2 litva 49,2 2,3 48,4 Madžarska 47,0 2,4 50,5 Moldavija 68,0 1,7 30,2 Poljska 51,3 2,2 46,5 romunija 69,6 1,6 28,8 Slovaška 44,4 1,8 53,8 Slovenija 32,7 1,7 65,6 Srbija 46,0 2,6 51,4 Ukrajina 62,3 1,0 36,7 V Nemčija 37,6 3,6 58,8 Z Nemčija 47,0 1,6 51,5 VREDNOTE-8.indb 75 22.1.2014 19:27:59 76 21c. Verni ljudje: bolje vzgajajo svoje otroke / slabše vzgajajo bolje vzgajajo slabše vzgajajo svoje otroke. otroke otroke ni razlike Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 56,6 0,9 42,6 Bolgarija 58,5 0,6 40,9 Češka 35,0 3,6 61,5 Hrvaška 41,1 2,5 56,4 litva 48,7 3,8 47,5 Madžarska 39,0 1,8 59,3 Moldavija 62,4 1,3 36,4 Poljska 45,5 1,4 53,0 romunija 71,9 1,0 27,0 Slovaška 39,4 1,5 59,0 Slovenija 24,6 3,1 72,3 Srbija 46,4 2,3 51,3 Ukrajina 57,3 1,5 41,2 V Nemčija 25,4 5,6 69,0 Z Nemčija 30,5 2,6 66,9 21d. Verni ljudje: imajo več prijateljev / več manj imajo manj prijateljev. prijateljev prijateljev ni razlike Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 23,4 10,7 65,9 Bolgarija 42,5 2,7 54,8 Češka 24,2 8,7 67,1 Hrvaška 21,6 4,0 74,4 litva 15,7 4,8 79,5 Madžarska 22,4 7,3 70,3 Moldavija 36,2 6,4 57,4 Poljska 24,9 2,5 72,6 romunija 43,3 3,2 53,5 Slovaška 16,1 2,9 81,0 Slovenija 14,7 4,1 81,2 Srbija 28,0 4,6 67,4 Ukrajina 35,5 4,6 59,9 V Nemčija 20,0 10,1 69,9 Z Nemčija 18,5 5,0 76,5 VREDNOTE-8.indb 76 22.1.2014 19:28:00 77 21e. Verni ljudje: živijo bolje / živijo slabše od živijo slabše od povprečja. živijo bolje povprečja ni razlike Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 17,4 10,5 72,1 Bolgarija 27,8 3,7 68,5 Češka 12,7 7,3 79,9 Hrvaška 18,1 6,5 75,4 litva 18,1 6,0 76,0 Madžarska 11,6 6,4 82,0 Moldavija 25,2 6,8 68,0 Poljska 24,0 3,5 72,5 romunija 29,9 3,9 66,2 Slovaška 20,3 2,9 76,8 Slovenija 13,3 4,4 82,3 Srbija 22,3 7,0 70,7 Ukrajina 31,0 4,3 64,7 V Nemčija 19,4 4,1 76,5 Z Nemčija 20,3 3,4 76,3 21f. Verni ljudje: lažje ustvarijo lažje ustvarijo težje naredijo kariero / težje naredijo kariero. kariero kariero ni razlike Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 13,1 17,1 69,8 Bolgarija 14,9 13,3 71,8 Češka 5,6 16,7 77,7 Hrvaška 15,9 7,6 76,5 litva 11,8 9,2 79,0 Madžarska 9,6 12,4 78,0 Moldavija 25,6 12,0 62,4 Poljska 14,4 9,7 75,9 romunija 29,1 4,6 66,3 Slovaška 8,5 7,1 84,5 Slovenija 7,6 6,6 85,8 Srbija 19,0 8,0 73,0 Ukrajina 24,5 9,8 65,7 V Nemčija 11,9 16,7 71,4 Z Nemčija 10,4 14,1 75,6 VREDNOTE-8.indb 77 22.1.2014 19:28:00 78 21g. Verni ljudje so: bolj solidarni z ljudmi potrebnimi pomoči / bolj solidarni z manj solidarni z manj solidarni z ljudmi ljudmi, potrebnimi ljudmi, potrebnimi potrebnimi pomoči. pomoči pomoči ni razlike Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 69,4 0,7 30,0 Bolgarija 78,3 0,7 21,0 Češka 64,8 1,5 33,7 Hrvaška 47,8 2,2 50,0 litva 58,5 2,0 39,5 Madžarska 56,2 3,9 39,9 Moldavija 71,5 2,0 26,5 Poljska 51,1 2,9 46,0 romunija 80,0 1,9 18,2 Slovaška 49,9 1,5 48,6 Slovenija 34,4 2,7 62,9 Srbija 57,8 2,1 40,1 Ukrajina 61,5 0,9 37,6 V Nemčija 59,3 4,0 36,8 Z Nemčija 61,5 1,0 37,5 21h. Verni ljudje so: bolj sposobni vživeti se / manj sposobni bolj sposobni manj sposobni vživeti se. vživeti se vživeti se ni razlike Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 74,1 1,0 24,9 Bolgarija 78,1 ,9 20,9 Češka 58,4 1,6 40,1 Hrvaška 37,4 2,6 60,0 litva 56,5 1,3 42,1 Madžarska 59,7 3,7 36,6 Moldavija 71,6 2,0 26,3 Poljska 48,3 3,1 48,6 romunija 67,4 4,0 28,6 Slovaška 46,4 1,7 51,9 Slovenija 19,6 5,4 75,0 Srbija 53,3 2,0 44,7 Ukrajina 59,3 1,5 39,3 V Nemčija 41,2 4,4 54,3 Z Nemčija 42,0 2,9 55,0 VREDNOTE-8.indb 78 22.1.2014 19:28:00 79 21i. Verni ljudje: povezanost z narodom se jim zdi pomembnejša kot pa nevernim ljudem / povezanost z narodom se povezanost z povezanost z jim zdi manj pomembna pot narodom bolj narodom manj pa nevernim ljudem pomembna pomembna ni razlike Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 38,7 3,5 57,8 Bolgarija 52,2 2,7 45,1 Češka 25,2 6,1 68,7 Hrvaška 38,4 3,2 58,4 litva 51,2 2,5 46,3 Madžarska 35,3 8,5 56,2 Moldavija 45,5 5,7 48,9 Poljska 40,0 2,3 57,7 romunija 52,6 3,9 43,5 Slovaška 26,3 2,0 71,8 Slovenija 23,6 3,3 73,2 Srbija 49,8 2,7 47,6 Ukrajina 39,5 2,4 58,1 V Nemčija 28,0 10,2 61,8 Z Nemčija 27,5 7,3 65,2 VREDNOTE-8.indb 79 22.1.2014 19:28:00 80 22. Ljudje imajo različna pričakovanja glede verskih skupnosti in cerkva. Prosim, ocenite, v kolikšni meri se strinjate oziroma ne strinjate z naslednjimi trditvami. Ali cerkve in verske skupnosti ... sploh se ne delno se strinjam popolnoma ne strinjam strinjam se strinjam se se strinjam a. spodbujajo k verovanju 1 2 3 4 5 b. spodbujajo medčloveške odnose 1 2 3 4 5 c. lajšajo socialno stisko 1 2 3 4 5 d. spodbujajo ljudi k boljši pozornosti do soljudi 1 2 3 4 5 e. so del javnega življenja nekega kraja 1 2 3 4 5 f. krepijo nacionalno pripadnost 1 2 3 4 5 g. nudijo psihično oporo h. uveljavljajo moralo 1 2 3 4 5 i. pobotajo sprte ljudi 1 2 3 4 5 j. zavzamejo javno stališče pri družbeno pomembnih 1 2 3 4 5 vprašanjih k. spodbudijo ljudi, da pomagajo ljudem v stiski 1 2 3 4 5 22a. spodbujajo sploh se ne delno se strinjam popolnoma k verovanju ne strinjam strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 0,6 3,1 8,8 44,3 43,1 Bolgarija 0,8 2,9 8,4 38,6 49,3 Češka 3,6 5,6 16,1 38,0 36,8 Hrvaška 1,1 2,9 10,1 33,5 52,4 litva 0,5 1,3 21,2 44,7 32,4 Madžarska 2,7 3,1 13,5 23,7 57,0 Moldavija 0,0 2,2 11,9 41,1 44,8 Poljska 0,2 1,5 2,5 31,5 64,3 romunija 0,5 0,2 2,7 24,9 71,6 Slovaška 1,1 2,8 14,1 32,4 49,6 Slovenija 3,2 2,9 17,3 35,4 41,2 Srbija 1,5 2,6 13,2 32,7 50,1 Ukrajina 0,7 1,8 11,7 32,9 52,9 V Nemčija 2,5 5,4 18,4 40,5 33,2 Z Nemčija 2,1 4,4 17,1 45,2 31,2 VREDNOTE-8.indb 80 22.1.2014 19:28:00 81 22b. spodbujajo medčloveške sploh se ne delno se strinjam popolnoma odnose ne strinjam strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 0,4 3,0 15,2 49,3 32,1 Bolgarija 0,5 4,9 16,0 41,2 37,4 Češka 2,2 6,1 18,0 44,7 29,0 Hrvaška 1,3 3,1 13,8 38,6 43,2 litva 0,4 3,5 24,1 46,5 25,5 Madžarska 1,9 2,4 12,9 33,7 49,2 Moldavija 0,1 4,3 18,3 44,5 32,8 Poljska 0,5 1,4 7,5 43,6 47,0 romunija 0,7 1,5 6,8 28,6 62,4 Slovaška 0,7 1,9 12,0 38,1 47,2 Slovenija 4,0 7,2 26,1 34,7 28,1 Srbija 1,6 4,1 20,5 34,9 38,9 Ukrajina 0,7 3,4 17,8 34,8 43,4 V Nemčija 2,5 7,7 24,0 44,5 21,3 Z Nemčija 2,3 5,5 26,2 45,4 20,5 22c. lajšajo socialno sploh se ne delno se strinjam popolnoma stisko ne strinjam strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 0,9 11,0 24,6 37,1 26,4 Bolgarija 2,0 10,4 21,4 34,7 31,6 Češka 3,7 9,9 23,1 39,6 23,8 Hrvaška 3,9 12,5 24,9 28,8 29,8 litva 3,0 14,9 31,9 34,1 16,2 Madžarska 3,9 4,7 16,1 33,7 41,5 Moldavija 1,3 9,8 32,5 37,2 19,2 Poljska 1,5 3,7 9,8 36,6 48,4 romunija 1,5 4,2 13,5 25,7 55,1 Slovaška 3,1 7,7 21,0 32,3 36,0 Slovenija 9,8 16,3 29,8 27,7 16,5 Srbija 4,0 13,2 32,5 25,8 24,6 Ukrajina 2,7 13,4 26,4 25,8 31,8 V Nemčija 3,3 5,0 22,6 41,3 27,8 Z Nemčija 2,1 2,3 17,7 43,7 34,2 VREDNOTE-8.indb 81 22.1.2014 19:28:00 82 22d. spodbujajo ljudi k boljši pozornosti sploh se ne delno se strinjam popolnoma do soljudi ne strinjam strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 0,3 1,3 5,9 44,8 47,8 Bolgarija 0,5 2,2 9,8 44,2 43,3 Češka 1,9 3,8 14,3 45,9 34,0 Hrvaška 1,6 4,1 14,9 33,9 45,4 litva 0,5 0,9 21,5 46,7 30,4 Madžarska 1,2 1,2 8,2 29,6 59,8 Moldavija 0,1 1,5 10,8 43,4 44,2 Poljska 0,4 1,3 4,1 36,0 58,2 romunija 0,7 0,3 4,7 25,6 68,8 Slovaška 0,4 2,3 12,7 36,2 48,5 Slovenija 3,6 8,9 29,6 33,5 24,5 Srbija 1,7 3,8 18,3 34,8 41,6 Ukrajina 0,6 2,1 13,6 33,8 49,9 V Nemčija 2,1 3,6 16,7 44,5 33,0 Z Nemčija 2,1 3,0 14,4 45,4 35,0 22e. so del javnega življenja sploh se ne delno se strinjam popolnoma nekega kraja ne strinjam strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 1,2 11,1 31,1 34,6 22,0 Bolgarija 2,7 10,8 28,9 33,5 24,0 Češka 4,4 14,5 36,1 30,9 14,0 Hrvaška 4,2 12,3 32,1 26,7 24,6 litva 1,8 10,0 37,8 38,0 12,3 Madžarska 7,5 9,5 25,8 29,4 27,8 Moldavija 1,9 11,4 30,1 36,8 19,8 Poljska 4,5 12,1 23,6 32,6 27,2 romunija 1,7 4,3 20,3 25,5 48,2 Slovaška 5,0 14,6 29,4 28,4 22,6 Slovenija 3,7 8,0 29,7 35,4 23,3 Srbija 5,4 15,5 32,7 24,6 21,9 Ukrajina 2,3 11,1 25,8 28,3 32,6 V Nemčija 5,0 8,6 32,4 39,9 14,0 Z Nemčija 3,8 8,6 33,7 40,9 13,1 VREDNOTE-8.indb 82 22.1.2014 19:28:00 83 22f. krepijo nacionalno sploh se ne delno se strinjam popolnoma pripadnost ne strinjam strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2,0 11,1 23,8 37,5 25,5 Bolgarija 1,4 8,3 26,8 34,3 29,2 Češka 4,4 14,2 35,5 31,8 14,0 Hrvaška 6,3 18,9 23,8 26,5 24,6 litva 2,4 10,4 35,4 35,2 16,7 Madžarska 7,4 7,4 19,2 32,7 33,2 Moldavija 2,5 12,4 26,1 37,6 21,4 Poljska 2,4 10,4 35,4 35,2 16,7 romunija 2,5 12,4 26,1 37,6 21,4 Slovaška 4,0 12,2 31,1 29,1 23,6 Slovenija 10,7 19,1 34,8 22,1 13,2 Srbija 4,2 10,2 26,9 28,3 30,6 Ukrajina 2,5 10,9 24,8 29,0 32,9 V Nemčija 16,7 21,3 33,2 22,3 6,5 Z Nemčija 13,7 25,9 31,9 21,5 7,0 22g. nudijo sploh se ne delno se strinjam popolnoma psihično oporo ne strinjam strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 0,1 0,9 6,0 42,0 51,0 Bolgarija 0,6 2,6 10,2 38,0 48,6 Češka 3,1 5,3 13,2 39,2 39,3 Hrvaška 1,4 3,6 12,3 31,7 51,0 litva 0,7 2,8 20,0 40,2 36,3 Madžarska 1,9 1,9 8,9 23,9 63,4 Moldavija 0,3 2,3 10,0 34,9 52,5 Poljska 0,2 0,7 4,2 32,5 62,4 romunija 0,4 0,6 2,9 22,5 73,6 Slovaška 0,9 2,4 11,6 32,7 52,4 Slovenija 6,7 13,4 28,0 31,8 20,1 Srbija 1,5 3,5 17,0 30,1 48,0 Ukrajina 0,6 2,0 13,4 32,6 51,4 V Nemčija 0,6 1,5 8,8 36,5 52,6 Z Nemčija 0,4 0,6 7,0 37,3 54,8 VREDNOTE-8.indb 83 22.1.2014 19:28:00 84 22h. uveljavljajo sploh se ne delno se strinjam popolnoma moralo ne strinjam strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 0,0 0,9 6,0 43,1 49,9 Bolgarija 1,1 3,5 14,5 35,5 45,5 Češka 2,6 5,7 19,4 42,3 30,0 Hrvaška 2,2 4,6 15,5 30,4 47,3 litva 0,6 2,5 20,2 40,3 36,4 Madžarska 2,0 2,3 12,5 28,1 55,1 Moldavija 0,1 2,9 13,2 41,5 42,3 Poljska 0,3 1,0 5,5 34,4 58,8 romunija 0,5 0,8 5,1 25,5 68,2 Slovaška 1,0 3,3 15,6 33,9 46,2 Slovenija 7,2 14,0 31,2 29,1 18,5 Srbija 1,8 4,5 20,7 30,4 42,7 Ukrajina 0,8 2,3 15,5 30,6 50,9 V Nemčija 5,4 3,6 18,4 41,1 31,5 Z Nemčija 1,1 3,4 19,6 40,3 35,6 22i. pobotajo sploh se ne delno se strinjam popolnoma sprte ljudi ne strinjam strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 0,0 1,6 6,4 46,4 45,6 Bolgarija 1,2 4,9 17,5 35,5 41,0 Češka 2,3 6,9 18,6 45,3 27,0 Hrvaška 2,1 5,3 15,9 29,3 47,4 litva 1,7 5,3 23,4 42,3 27,3 Madžarska 3,0 2,4 12,7 30,6 51,2 Moldavija 0,3 3,6 14,2 32,9 49,0 Poljska 0,5 1,0 5,0 35,8 57,7 romunija 0,6 0,8 5,5 24,5 68,7 Slovaška 0,9 3,0 14,9 33,6 47,5 Slovenija 12,2 24,0 29,0 23,8 11,0 Srbija 2,4 5,6 23,3 29,1 39,7 Ukrajina 0,7 2,3 16,8 34,5 45,8 V Nemčija 3,5 3,5 19,8 40,7 32,6 Z Nemčija 0,6 4,0 13,5 43,5 38,4 VREDNOTE-8.indb 84 22.1.2014 19:28:00 85 22j. zavzamejo javno stališče pri družbeno pomembnih sploh se ne delno se strinjam popolnoma vprašanjih ne strinjam strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 3,0 13,8 30,7 32,4 20,1 Bolgarija 4,0 13,0 32,8 28,2 22,0 Češka 5,6 15,7 33,6 30,5 14,7 Hrvaška 4,3 13,8 30,3 25,8 25,7 litva 3,0 9,9 34,4 35,9 16,8 Madžarska 12,8 10,5 25,7 26,0 25,0 Moldavija 2,0 12,8 34,8 31,4 19,0 Poljska 7,3 15,6 22,5 29,3 25,2 romunija 2,2 6,0 17,0 26,9 47,9 Slovaška 7,7 13,3 30,5 27,3 21,1 Slovenija 12,4 21,4 34,3 22,0 9,9 Srbija 7,8 17,5 34,0 20,8 19,9 Ukrajina 2,4 10,7 25,6 27,8 33,6 V Nemčija 7,9 11,7 33,8 33,8 12,9 Z Nemčija 6,5 12,4 33,7 33,5 14,1 22k. spodbudijo ljudi, da pomagajo sploh se ne delno se popolnoma ljudem v stiski strinjam ne strinjam se strinjam strinjam se se strinjam Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 0,4 1,6 7,1 45,1 45,8 Bolgarija 1,0 3,3 11,9 39,3 44,5 Češka 2,2 2,5 13,8 47,2 34,2 Hrvaška 1,7 3,4 14,8 28,4 51,7 litva 1,2 3,2 28,2 43,0 24,4 Madžarska 2,5 2,6 14,9 33,8 46,1 Moldavija 0,3 1,6 12,2 37,1 48,8 Poljska 0,4 1,2 5,0 36,7 56,7 romunija 0,7 0,5 4,2 25,9 68,6 Slovaška 0,5 3,0 12,3 35,7 48,4 Slovenija 4,4 9,5 25,7 37,2 23,3 Srbija 2,5 5,3 20,5 32,1 39,6 Ukrajina 0,8 2,1 14,0 32,4 50,8 V Nemčija 3,5 3,1 15,7 43,8 34,0 Z Nemčija 1,0 1,9 15,2 48,7 33,3 VREDNOTE-8.indb 85 22.1.2014 19:28:00 86 23. Ali menite, da katoliška cerkev lahko daje odgovore na … da ne a. moralne probleme in stiske posameznika? 1 2 b. probleme družinskega življenja? 1 2 c. vprašanja o smislu življenja? 1 2 d. aktualne socialne probleme naše dežele? 1 2 23a. 23b. 23c. 23d. moralne probleme vprašanja aktualne probleme družinskega o smislu socialne in stiske življenja? življenja? probleme naše delež odgovorov »da« posameznika? dežele? Aufbruch 1997, 2007 da da da da Belorusija 2007 25,0 32,1 25,1 52,5 Bolgarija 2007 43,1 50,9 44,2 60,5 Češka 1997 58,3 64,0 46,5 78,6 2007 58,8 64,0 48,4 72,8 Hrvaška 1997 30,5 32,0 25,4 60,1 2007 44,3 46,2 35,6 64,9 litva 1997 53,0 56,8 33,8 75,4 2007 43,5 47,4 32,0 58,7 Madžarska 1997 47,0 59,4 48,1 81,3 2007 50,3 58,7 50,1 78,1 Moldavija 2007 37,5 38,0 34,5 57,3 Poljska 1997 48,0 49,6 25,0 65,5 2007 33,8 36,1 20,9 54,0 romunija 1997 34,5 39,6 30,5 68,3 2007 29,9 28,8 27,9 45,4 Slovaška 1997 45,7 51,6 31,9 72,4 2007 54,8 50,8 37,6 67,0 Slovenija 1997 40,5 51,7 31,7 59,9 2007 54,0 57,8 46,4 68,8 Srbija 2007 52,5 53,7 48,2 69,2 Ukrajina 1997 49,2 46,9 34,5 67,3 2007 41,0 41,4 35,5 53,2 V Nemčija 1997 78,5 77,5 63,8 76,3 2007 64,1 65,8 50,3 64,5 Z Nemčija 2007 55,3 62,9 38,8 61,8 VREDNOTE-8.indb 86 22.1.2014 19:28:00 87 27. Ali menite, da so se večje krščanske cerkve v preteklih desetletjih preveč ali premalo izražale v javnosti? 1 – preveč 2 – ravno prav 3 – premalo preveč ravno prav premalo Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 7,1 51,8 41,0 Bolgarija 2007 7,1 50,6 42,4 Češka 1997 14,5 65,3 20,2 2007 19,3 62,2 18,5 Hrvaška 1997 38,5 45,2 16,3 2007 44,8 41,5 13,7 litva 1997 27,5 60,3 12,2 2007 16,7 66,1 17,2 Madžarska 1997 22,4 55,8 21,9 2007 20,2 61,3 18,6 Moldavija 2007 8,2 44,5 47,4 Poljska 1997 65,1 28,0 6,9 2007 44,2 47,2 8,5 romunija 1997 28,0 40,4 31,7 2007 15,5 50,6 33,9 Slovaška 1997 32,8 53,3 13,9 2007 36,1 54,9 9,1 Slovenija 1997 37,6 48,6 13,8 2007 42,8 46,9 10,3 Srbija 2007 23,5 53,4 23,1 Ukrajina 1997 9,7 62,9 27,5 2007 15,9 46,6 37,4 V Nemčija 1997 19,6 32,1 48,3 2007 22,1 44,3 33,6 Z Nemčija 2007 22,6 45,8 31,6 VREDNOTE-8.indb 87 22.1.2014 19:28:00 88 28. Se vam zdi primerno, da velike krščanske cerkve izražajo svoja mnenja glede naslednjih tem? da ne a. brezposelnost 1 2 b. splav 1 2 c. izvenzakonske zveze 1 2 d. istospolne zveze 1 2 e. naraščajoče socialne razlike 1 2 f. romska situacija, problematika 1 2 g. vladna politika 1 2 28a. 28b. 28c. 28d. brez- splav izvenzakonske istospolne delež odgovorov »da« poselnost zveze zveze Aufbruch 1997, 2007 da da da da Belorusija 2007 38,6 17,6 21,6 18,5 Bolgarija 2007 49,3 44,0 36,6 31,2 Češka 1997 66,8 68,1 65,1 - 2007 56,4 68,8 62,8 68,4 Hrvaška 1997 48,4 43,2 46,2 - 2007 44,6 51,3 50,3 48,6 litva 1997 58,3 42,7 39,0 - 2007 36,1 39,8 38,0 35,6 Madžarska 1997 44,6 55,8 59,4 - 2007 44,4 45,2 53,4 48,0 Moldavija 2007 43,0 19,8 20,8 22,5 Poljska 1997 41,7 47,2 46,7 - 2007 31,6 34,5 34,3 35,4 romunija 1997 50,1 35,4 37,2 - 2007 46,1 18,6 19,1 17,7 Slovaška 1997 53,9 56,3 48,1 - 2007 46,4 51,1 45,8 49,5 Slovenija 1997 62,5 73,0 72,8 - 2007 63,4 68,1 67,1 67,6 Srbija 2007 50,6 42,8 42,7 37,0 Ukrajina 1997 46,6 30,6 28,8 - 2007 39,3 17,9 20,4 20,9 V Nemčija 1997 32,9 65,2 71,2 - 2007 28,4 56,4 63,7 58,9 Z Nemčija 2007 42,2 45,8 59,3 58,0 VREDNOTE-8.indb 88 22.1.2014 19:28:00 89 28e. 28f. 28g. naraščajoče romska situacija, vladna delež odgovorov »da« socialne razlike problematika politika Aufbruch 1997, 2007 da da da Belorusija 2007 31,3 58,0 58,1 Bolgarija 2007 33,3 51,6 52,3 Češka 1997 51,8 55,3 73,2 2007 45,9 56,7 66,4 Hrvaška 1997 37,3 61,4 79,2 2007 31,2 51,9 71,8 litva 1997 45,3 61,1 76,6 2007 34,1 44,8 56,6 Madžarska 1997 41,1 52,5 62,9 2007 38,4 47,1 65,7 Moldavija 2007 41,3 55,8 58,8 Poljska 1997 41,8 61,6 81,0 2007 31,8 55,0 72,8 romunija 1997 43,6 51,3 71,7 2007 28,8 40,2 61,0 Slovaška 1997 43,0 54,9 76,5 2007 39,3 46,9 65,4 Slovenija 1997 47,3 56,3 78,8 2007 50,6 66,5 80,1 Srbija 2007 43,9 45,5 72,8 Ukrajina 1997 42,8 57,3 57,4 2007 33,7 53,3 58,4 V Nemčija 1997 31,5 47,3 47,2 2007 22,1 43,6 43,8 Z Nemčija 2007 23,0 49,0 54,8 VREDNOTE-8.indb 89 22.1.2014 19:28:00 90 29. Tudi naslednje trditve se nanašajo na velike krščanske cerkve. Pri vsakem paru trditev, prosim, povejte s katero trditvijo se bolj strinjate. 1 pomeni, da se popolnoma strinjate s trditvijo na levi strani, 5 pa pomeni, da se popolnoma strinjate s trditvijo na desni strani. Izberete lahko tudi vmesne ocene. Cerkev se zanima Cerkev se zanima predvsem za predvsem za 29a. posvetno moč. onstransko odrešitev. Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 11,0 12,2 37,5 18,2 21,1 Bolgarija 2007 13,3 14,4 43,9 12,9 15,5 Češka 1997 10,5 13,7 37,8 19,5 18,6 2007 18,2 18,7 30,5 17,1 15,5 Hrvaška 1997 12,4 16,1 36,3 17,5 17,8 2007 23,8 14,0 29,1 14,4 18,7 litva 1997 8,2 8,2 33,3 21,1 29,1 2007 4,8 6,8 25,6 23,3 39,5 Madžarska 1997 14,6 11,3 42,0 14,1 17,9 2007 19,0 13,5 41,3 14,0 12,3 Moldavija 2007 13,2 13,6 37,9 16,1 19,2 Poljska 1997 16,2 14,4 30,6 14,7 24,1 2007 17,0 13,9 27,6 18,9 22,5 romunija 1997 13,7 7,6 37,9 14,3 26,5 2007 14,6 7,7 30,4 13,8 33,5 Slovaška 1997 13,0 13,4 37,1 14,2 22,3 2007 18,7 14,7 31,9 16,6 18,1 Slovenija 1997 21,0 18,4 37,3 12,9 10,3 2007 22,9 13,9 36,6 11,5 15,1 Srbija 2007 14,0 8,8 35,4 14,5 27,4 Ukrajina 1997 10,8 10,3 49,0 14,0 15,9 2007 12,9 12,2 35,3 12,5 27,0 V Nemčija 1997 17,5 20,0 42,2 13,9 6,3 2007 23,6 23,6 31,3 13,2 8,3 Z Nemčija 2007 16,7 22,8 33,8 18,3 8,4 VREDNOTE-8.indb 90 22.1.2014 19:28:00 91 Cerkev je Cerkev je naravna zveza naravna zveza 29b. revnih in nemočnih. bogatih in močnih. Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 17,8 18,4 48,6 9,7 5,5 Bolgarija 2007 23,6 17,7 42,4 8,6 7,7 Češka 1997 20,0 20,6 39,7 11,7 8,0 2007 14,2 23,5 41,4 11,2 9,7 Hrvaška 1997 34,9 22,4 32,0 5,2 5,6 2007 28,4 14,1 34,0 10,6 12,9 litva 1997 16,7 11,5 54,1 10,1 7,6 2007 15,7 21,4 44,0 9,9 8,9 Madžarska 1997 22,3 19,0 44,9 7,8 5,9 2007 13,0 12,5 51,8 13,1 9,6 Moldavija 2007 23,4 16,8 45,8 7,1 6,9 Poljska 1997 23,1 18,0 39,2 8,4 11,3 2007 20,1 18,2 35,2 13,1 13,3 romunija 1997 32,1 17,8 40,2 4,4 5,5 2007 35,5 17,1 36,8 4,6 6,1 Slovaška 1997 25,2 19,2 41,1 6,7 7,8 2007 18,7 20,8 39,5 10,4 10,7 Slovenija 1997 25,3 17,7 37,1 9,2 10,7 2007 15,3 16,8 38,5 11,3 18,1 Srbija 2007 21,5 15,2 47,2 7,4 8,8 Ukrajina 1997 16,7 13,5 53,3 7,6 8,9 2007 20,5 15,0 44,2 10,3 10,0 V Nemčija 1997 11,0 19,1 45,1 15,0 9,8 2007 11,9 20,0 34,4 17,3 16,5 Z Nemčija 2007 14,1 23,4 39,9 14,4 8,2 VREDNOTE-8.indb 91 22.1.2014 19:28:00 92 V Sloveniji je V Sloveniji je 29c. Cerkev bogata. Cerkev revna. Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 12,1 14,7 51,7 14,3 7,2 Bolgarija 2007 16,8 13,9 44,2 13,0 12,1 Češka 1997 16,0 15,1 44,9 14,2 9,8 2007 19,0 20,0 44,6 11,0 5,4 Hrvaška 1997 25,2 17,6 41,5 9,0 6,7 2007 39,6 18,7 31,0 5,2 5,5 litva 1997 18,5 13,9 49,9 10,7 7,0 2007 8,9 19,2 44,2 15,2 12,5 Madžarska 1997 11,2 13,8 45,5 14,7 14,7 2007 21,2 17,4 43,0 11,5 6,9 Moldavija 2007 10,3 15,4 47,2 14,4 12,7 Poljska 1997 35,6 21,2 34,7 5,0 3,5 2007 43,5 17,8 29,8 6,2 2,6 romunija 1997 8,7 8,9 40,6 12,1 29,7 2007 15,2 13,0 44,2 13,2 14,4 Slovaška 1997 23,3 15,1 45,1 9,2 7,3 2007 32,1 17,9 39,1 7,5 3,5 Slovenija 1997 32,5 22,0 35,2 6,2 4,1 2007 47,0 18,5 23,8 5,7 4,9 Srbija 2007 13,0 12,3 49,8 13,2 11,9 Ukrajina 1997 11,6 9,2 52,6 12,9 13,7 2007 17,8 14,7 46,6 11,8 9,1 V Nemčija 1997 26,6 23,2 38,8 8,4 3,0 2007 28,0 25,0 33,0 9,4 4,6 Z Nemčija 2007 34,0 33,8 22,4 6,8 2,9 VREDNOTE-8.indb 92 22.1.2014 19:28:01 93 30. Če pogledate velike krščanske cerkve v vaši državi, ali ste z njihovim razvojem v zadnjih 10 letih … 1 – zelo nezadovoljni 2 – nezadovoljni 3 – niti nezadovoljni, niti zadovoljni 4 – zadovoljni 5 – popolnoma zadovoljni zelo niti, popolnoma nezadovoljni nezadovoljni niti zadovoljni zadovoljni Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 0,9 3,1 34,8 53,5 7,6 Bolgarija 2007 5,0 18,6 51,1 24,0 1,4 Češka 1997 4,2 12,6 50,0 26,6 6,6 2007 3,9 18,1 53,4 22,9 1,6 Hrvaška 1997 4,0 10,2 38,8 39,2 7,8 2007 5,2 11,3 44,8 32,8 5,9 litva 1997 4,0 8,4 41,0 41,1 5,5 2007 1,0 5,2 54,6 34,9 4,3 Madžarska 1997 3,5 8,3 58,2 28,1 1,9 2007 5,0 9,4 56,6 25,4 3,7 Moldavija 2007 2,7 6,7 25,3 60,0 5,3 Poljska 1997 6,4 17,4 45,4 27,8 3,0 2007 2,6 12,2 35,4 43,2 6,6 romunija 1997 5,0 15,3 55,4 22,9 1,3 2007 4,9 6,6 31,2 49,4 8,0 Slovaška 1997 5,7 16,5 54,5 21,4 1,9 2007 6,1 15,7 48,5 26,8 3,0 Slovenija 1997 4,4 11,7 44,0 35,8 4,1 2007 6,2 12,2 46,0 33,0 2,7 Srbija 2007 1,7 9,9 52,4 31,5 4,5 Ukrajina 1997 4,0 8,7 40,8 37,3 9,2 2007 2,5 6,6 30,0 49,2 11,6 V Nemčija 1997 16,1 26,1 50,1 7,4 0,3 2007 2,1 11,5 68,5 16,7 1,2 Z Nemčija 2007 3,7 25,1 59,1 11,1 1,0 VREDNOTE-8.indb 93 22.1.2014 19:28:01 94 31. Prosim, povejte mi, v kaj od naštetega verujete in v kaj ne! verjamem v ne verjamem v a. napoved prihodnosti 1 2 b. hudiča 1 2 c. pekel 1 2 d. nebesa 1 2 e. znanost 1 2 f. Boga 1 2 g. dušo 1 2 h. vstajenje od smrti 1 2 i. zdravljenje s polaganjem rok 1 2 j. čudeže 1 2 k. pomoč z molitvijo k svetniku 1 2 l. zdravilno moč blagoslovljene vode 1 2 VREDNOTE-8.indb 94 22.1.2014 19:28:01 95 31a. 31b. 31c. 31d. napoved hudiča pekel nebesa delež odgovorov »verjamem« prihodnosti Aufbruch 1997, 2007 verjamem verjamem verjamem verjamem Belorusija 2007 45,5 29,8 41,0 48,1 Bolgarija 2007 34,3 25,3 30,8 39,4 Češka 1997 28,1 13,4 14,5 28,3 2007 21,8 9,2 11,3 23,0 Hrvaška 1997 62,4 34,0 45,0 73,7 2007 38,3 25,6 38,3 66,4 litva 1997 55,5 47,2 51,1 74,3 2007 36,9 22,2 25,5 45,4 Madžarska 1997 25,5 18,5 21,0 40,1 2007 20,4 16,9 20,2 36,0 Moldavija 2007 37,4 29,9 41,7 61,9 Poljska 1997 33,5 35,3 47,6 82,5 2007 28,2 41,8 53,2 79,3 romunija 1997 37,1 27,3 36,6 71,8 2007 22,7 29,8 39,9 76,7 Slovaška 1997 37,4 17,7 31,5 56,9 2007 30,3 30,0 37,0 56,4 Slovenija 1997 38,8 19,9 27,6 45,3 2007 25,2 17,2 23,0 41,8 Srbija 2007 16,0 17,5 27,6 47,2 Ukrajina 1997 55,4 29,3 39,3 69,5 2007 53,3 38,9 52,9 72,0 V Nemčija 1997 - 8,0 6,9 21,2 2007 17,5 10,2 10,0 26,5 Z Nemčija 2007 19,0 19,0 17,7 47,3 VREDNOTE-8.indb 95 22.1.2014 19:28:01 96 31e. 31f. 31g. 31h. znanost Boga dušo vstajenje delež odgovorov »verjamem« od smrti Aufbruch 1997, 2007 verjamem verjamem verjamem verjamem Belorusija 2007 90,4 79,1 77,6 35,3 Bolgarija 2007 89,4 80,6 76,2 36,2 Češka 1997 - 37,2 50,4 22,7 2007 76,6 33,4 37,7 16,3 Hrvaška 1997 - 89,7 87,8 69,5 2007 92,9 87,2 85,6 65,1 litva 1997 - 88,0 90,6 61,2 2007 90,8 75,2 70,7 44,6 Madžarska 1997 - 66,5 75,5 28,3 2007 86,9 62,8 75,7 28,1 Moldavija 2007 80,8 96,3 83,0 42,6 Poljska 1997 - 96,7 92,1 80,5 2007 92,2 95,4 89,0 77,2 romunija 1997 - 96,1 87,8 62,3 2007 92,0 97,9 92,5 55,3 Slovaška 1997 - 74,4 74,5 51,7 2007 82,9 76,1 73,1 55,3 Slovenija 1997 - 65,1 75,7 36,7 2007 81,8 55,2 61,9 29,7 Srbija 2007 89,9 83,1 78,0 44,1 Ukrajina 1997 - 87,3 82,5 47,9 2007 84,5 91,6 87,2 54,5 V Nemčija 1997 - 29,1 42,7 13,3 2007 89,4 29,0 51,6 19,6 Z Nemčija 2007 87,8 73,8 78,1 44,7 VREDNOTE-8.indb 96 22.1.2014 19:28:01 97 31i. 31j. 31k. 31l. zdravljenje s čudeže pomoč z zdravilno moč polaganjem molitvijo k blagoslovljene delež odgovorov »verjamem« rok svetniku vode Aufbruch 1997, 2007 verjamem verjamem verjamem verjamem Belorusija 2007 52,9 49,8 65,6 73,5 Bolgarija 2007 35,8 47,9 60,9 59,7 Češka 1997 33,5 36,4 - - 2007 24,7 28,9 20,4 14,1 Hrvaška 1997 43,9 67,0 - - 2007 43,9 59,6 70,1 57,1 litva 1997 42,2 56,6 - - 2007 21,2 35,3 49,8 37,6 Madžarska 1997 23,2 29,4 - - 2007 25,4 31,0 34,5 22,8 Moldavija 2007 43,6 51,0 76,5 81,2 Poljska 1997 41,0 54,7 - - 2007 37,3 60,7 79,1 69,6 romunija 1997 39,8 55,1 - - 2007 40,1 62,1 79,4 73,2 Slovaška 1997 35,5 50,5 - - 2007 38,1 48,8 55,3 45,9 Slovenija 1997 46,7 57,1 - - 2007 34,3 47,9 35,2 28,6 Srbija 2007 31,1 48,3 63,2 55,9 Ukrajina 1997 39,3 48,1 - - 2007 37,3 59,8 73,5 80,2 V Nemčija 2007 25,1 31,9 22,1 9,6 Z Nemčija 2007 24,3 47,1 39,9 17,7 VREDNOTE-8.indb 97 22.1.2014 19:28:01 98 32. Prosimo, povejte, katera od naslednjih izjav najbolje izraža vaš odnos do boga? 1 – Ne verujem v Boga. 2 – Ne vem, če je Bog in ne verjamem, da je to možno spoznati. 3 – Ne verujem v utelešenega, osebnega Boga, verujem pa v to, da obstaja neka višja duhovna sila. 4 – Včasih verujem v Boga, včasih pa ne. 5 – Čeprav sem v dvomih, menim, da vendarle verujem v Boga. 6 – Vem, da Bog zares obstaja in v to prav nič ne dvomim. VREDNOTE-8.indb 98 22.1.2014 19:28:01 99 Ne verujem v utele- šenega Ne vem, osebnega če je Bog Boga, veru- Čeprav sem in ne jem pa v to, Včasih v dvomih, Vem, da verjamem, da obstaja verujem menim, da Bog zares da je to neka višja v Boga, vendarle obstaja in v Ne verujem možno duhovna včasih verujem v to prav nič v Boga. spoznati. sila. pa ne. Boga. ne dvomim. Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 6 Belorusija 2007 7,6 7,5 17,6 16,1 25,0 26,2 Bolgarija 2007 4,2 7,6 27,3 8,9 23,5 28,5 Češka 1997 30,7 15,0 19,5 7,6 10,7 16,5 2007 39,6 14,1 16,3 7,8 10,6 11,5 Hrvaška 1997 4,8 5,8 11,1 5,3 20,9 52,2 2007 6,4 4,2 12,2 4,8 16,6 55,8 litva 1997 4,7 7,5 18,8 11,9 25,5 31,7 2007 4,9 7,1 15,4 16,1 28,7 27,8 Madžarska 1997 13,2 13,7 9,1 14,9 16,8 32,3 2007 17,8 12,0 10,2 13,9 21,6 24,6 Moldavija 2007 1,5 2,6 6,8 6,0 20,6 62,5 Poljska 1997 1,4 3,3 5,6 4,7 28,2 56,7 2007 1,8 2,4 6,2 3,9 20,1 65,6 romunija 1997 1,1 2,6 5,1 6,6 20,9 63,7 2007 0,7 1,0 3,0 3,7 14,9 76,7 Slovaška 1997 8,4 12,5 9,2 12,4 20,4 37,1 2007 11,1 6,9 11,1 9,7 24,2 37,1 Slovenija 1997 12,0 7,5 32,9 8,1 17,3 22,3 2007 19,8 10,1 20,5 11,5 14,5 23,5 Srbija 2007 5,3 7,1 11,5 7,8 25,0 43,3 Ukrajina 1997 6,8 4,6 17,6 12,2 18,0 40,8 2007 4,0 1,9 9,5 8,2 20,7 55,7 V Nemčija 1997 46,1 16,0 12,8 7,5 8,7 8,9 2007 43,6 19,6 9,2 6,5 9,0 12,1 Z Nemčija 2007 7,6 14,1 22,1 12,7 21,7 21,9 VREDNOTE-8.indb 99 22.1.2014 19:28:01 100 33. Kako blizu se čutite Bogu? 1 – izredno blizu 2 – precej blizu 3 – nisem mu blizu 4 – sploh mu nisem blizu 5 – ne verujem v Boga izredno precej nisem mu sploh mu ne verujem v blizu blizu blizu nisem blizu Boga Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 6,7 36,6 39,1 10,3 7,3 Bolgarija 2007 8,6 37,9 33,5 13,1 6,8 Češka 1997 4,8 13,0 35,1 8,1 38,9 2007 5,0 15,0 18,6 17,1 44,2 Hrvaška 1997 22,1 46,4 20,7 4,6 6,2 2007 24,2 53,2 12,2 3,3 7,1 litva 1997 2,8 44,5 41,3 5,3 6,1 2007 6,3 52,4 28,1 6,7 6,6 Madžarska 1997 16,0 31,8 19,6 14,3 18,3 2007 11,2 32,6 22,2 12,9 21,2 Moldavija 2007 10,4 65,6 20,1 2,4 1,5 Poljska 1997 13,6 54,4 26,5 3,6 1,9 2007 21,6 56,5 17,4 2,9 1,6 romunija 1997 14,9 50,3 30,1 2,5 2,4 2007 26,2 64,2 8,0 0,9 0,7 Slovaška 1997 14,5 32,4 27,6 11,7 13,9 2007 19,9 37,1 19,1 10,6 13,3 Slovenija 1997 4,7 31,8 36,3 8,5 18,6 2007 6,7 32,0 28,6 10,0 22,7 Srbija 2007 8,8 46,0 31,8 6,5 6,9 Ukrajina 1997 13,7 32,7 40,4 6,1 7,1 2007 12,8 45,3 25,1 11,5 5,3 V Nemčija 1997 0,7 13,8 24,4 9,8 51,3 2007 4,4 16,9 18,6 11,1 48,9 Z Nemčija 2007 5,9 39,5 33,8 11,0 9,7 VREDNOTE-8.indb 100 22.1.2014 19:28:01 101 34. Ne glede na to, ali hodite v cerkev ali ne, ali bi zase rekli, da ste … 1 – zelo močno verni 2 – še kar verni 3 – niti verni, niti neverni 4 – bolj neverni 5 – izrazito neverni zelo močno še kar niti verni, niti bolj izrazito verni verni neverni neverni neverni Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 11,7 52,7 17,2 12,5 6,0 Bolgarija 2007 6,9 45,7 28,1 6,6 12,6 Češka 1997 7,0 22,1 19,5 16,1 35,2 2007 7,3 17,8 12,1 21,6 41,3 Hrvaška 1997 33,4 42,6 13,7 3,9 6,4 2007 29,1 45,2 12,9 6,3 6,4 litva 1997 7,2 60,7 24,6 4,8 2,7 2007 6,8 57,0 24,1 9,0 3,1 Madžarska 1997 20,5 37,8 11,9 10,4 19,4 2007 15,0 35,7 19,8 7,0 22,5 Moldavija 2007 12,4 65,7 15,1 5,3 1,5 Poljska 1997 20,7 53,9 19,4 3,5 2,5 2007 29,3 49,0 14,4 5,6 1,7 romunija 1997 11,8 51,2 19,1 13,8 4,1 2007 20,4 65,0 11,8 2,5 0,3 Slovaška 1997 10,3 43,8 19,6 3,8 22,4 2007 17,2 43,4 17,3 3,0 19,0 Slovenija 1997 5,1 43,6 27,8 13,3 10,2 2007 9,1 37,5 21,9 16,2 15,4 Srbija 2007 12,7 56,5 21,2 4,6 5,0 Ukrajina 1997 7,4 47,3 20,0 6,1 19,3 2007 14,9 58,4 13,9 6,1 6,7 V Nemčija 1997 2,0 23,1 22,9 15,6 36,3 2007 4,0 20,0 17,8 14,0 44,1 Z Nemčija 2007 6,8 46,4 27,1 12,1 7,6 VREDNOTE-8.indb 101 22.1.2014 19:28:01 102 Na vprašanja 35, 36 in 37 NE ODGOVARJAJO »bolj neverni« in »izrazito neverni«. 35. Ali bi rekli, da vaše versko prepričanje vpliva na vašo poklicno dejavnost... 1 – močno vpliva 2 – še kar vpliva 3 – bolj malo vpliva 4 – sploh ne vpliva Odgovarjajo samo »bolj neverni« in močno še kar bolj malo sploh ne »izrazito neverni«! vpliva vpliva vpliva vpliva Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 Belorusija 2007 2,9 12,0 23,0 62,1 Bolgarija 2007 5,3 12,8 16,0 65,9 Češka 1997 6,4 14,3 12,0 67,3 2007 4,7 15,2 16,8 63,3 Hrvaška 1997 12,4 31,4 13,1 43,1 2007 10,2 24,8 10,2 54,8 litva 1997 4,9 17,3 20,1 57,7 2007 1,6 8,5 15,7 74,2 Madžarska 1997 5,3 11,3 11,1 72,3 2007 5,3 10,8 12,5 71,3 Moldavija 2007 16,2 45,3 19,6 18,9 Poljska 1997 6,0 20,2 21,9 51,9 2007 8,9 20,0 16,8 54,3 romunija 1997 20,1 50,0 15,2 14,8 2007 25,0 48,6 12,0 14,4 Slovaška 1997 11,9 48,1 16,5 23,4 2007 10,3 31,5 20,0 38,2 Slovenija 1997 2,0 8,0 11,9 78,1 2007 2,0 8,0 25,5 64,5 Srbija 2007 2,3 14,0 12,8 71,0 Ukrajina 1997 6,5 17,1 12,0 64,4 2007 8,5 19,7 16,4 55,4 V Nemčija 1997 8,4 23,2 26,8 41,6 2007 6,1 16,9 17,7 59,3 Z Nemčija 2007 8,5 17,2 21,2 53,2 VREDNOTE-8.indb 102 22.1.2014 19:28:01 103 36. Ali sodite, da vaše versko prepričanje vpliva na vaše medčloveške odnose? 1 – močno vpliva 2 – še kar vpliva 3 – bolj malo vpliva 4 – sploh ne vpliva Odgovarjajo samo »bolj neverni« in močno še kar bolj malo sploh ne »izrazito neverni«! vpliva vpliva vpliva vpliva Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 Belorusija 2007 4,3 18,5 23,6 53,7 Bolgarija 2007 10,2 25,8 23,8 40,2 Češka 1997 10,0 30,7 14,1 45,2 2007 13,8 31,9 20,9 33,4 Hrvaška 1997 17,3 34,6 12,4 35,7 2007 14,7 28,2 11,1 46,0 litva 1997 9,9 24,2 13,9 51,9 2007 7,0 30,5 22,1 40,3 Madžarska 1997 10,7 19,8 18,6 50,8 2007 7,3 17,1 18,7 57,0 Moldavija 2007 16,0 46,7 18,8 18,6 Poljska 1997 10,8 33,9 22,7 32,6 2007 18,9 37,0 15,3 28,8 romunija 1997 21,9 45,6 16,5 16,0 2007 24,6 48,6 12,5 14,3 Slovaška 1997 14,6 47,0 17,2 21,1 2007 15,0 38,0 19,2 27,8 Slovenija 1997 3,5 22,3 20,9 53,3 2007 8,0 28,8 20,5 42,6 Srbija 2007 6,5 18,2 17,1 58,1 Ukrajina 1997 7,9 21,2 16,1 54,8 2007 10,5 21,9 21,5 46,2 V Nemčija 1997 11,2 34,3 27,1 27,4 2007 11,7 29,4 25,5 33,3 Z Nemčija 2007 13,4 35,1 28,0 23,5 VREDNOTE-8.indb 103 22.1.2014 19:28:01 104 37. Ali vaše versko prepričanje vpliva na vaša politična stališča? 1 – močno vpliva 2 – še kar vpliva 3 – bolj malo vpliva 4 – sploh ne vpliva Odgovarjajo samo »bolj neverni« močno še kar bolj malo sploh ne in »izrazito neverni«! vpliva vpliva vpliva vpliva Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 Belorusija 2007 1,6 8,2 19,6 70,7 Bolgarija 2007 3,9 9,0 12,3 74,8 Češka 1997 2,9 17,8 13,2 66,2 2007 5,9 19,3 13,2 61,6 Hrvaška 1997 8,7 21,6 9,2 60,6 2007 5,6 16,7 9,9 67,8 litva 1997 4,2 12,4 12,4 70,9 2007 1,4 13,0 19,3 66,4 Madžarska 1997 4,9 10,1 13,0 71,9 2007 4,9 10,3 12,6 72,2 Moldavija 2007 6,6 32,5 20,1 40,8 Poljska 1997 5,6 16,2 20,8 57,5 2007 6,3 17,5 17,2 59,1 romunija 1997 7,1 18,0 18,9 56,0 2007 4,7 19,2 15,6 60,5 Slovaška 1997 0,3 26,4 20,4 52,9 2007 5,9 22,3 17,3 54,6 Slovenija 1997 2,3 7,2 17,6 72,8 2007 3,9 9,2 24,9 62,0 Srbija 2007 2,9 11,3 10,7 75,1 Ukrajina 1997 3,3 9,2 12,6 74,9 2007 6,7 13,9 18,6 60,8 V Nemčija 1997 4,9 18,0 28,7 48,3 2007 3,5 15,6 18,2 62,8 Z Nemčija 2007 4,7 16,2 26,4 52,7 VREDNOTE-8.indb 104 22.1.2014 19:28:01 105 38. Obstajajo različne predstave o tem, kaj vse sodi k temu, da se oseba ima za verno oziroma religiozno. Prosim, povejte, v kolikšni meri naslednje trditve ustrezajo vaši predstavi o vernih ljudeh – nedvomno ustrezajo, delno ustrezajo oziroma sploh ne ustrezajo vaši predstavi verne osebe. nedvomno delno sploh ne ustreza ustreza ustreza a. skrb za stare ljudi 1 2 3 b. skrb za slovensko kulturo 1 2 3 c. sodeluje pri dejavnostih v cerkveni skupnosti 1 2 3 d. po svojih močeh skuša razveseljevati znance 1 2 3 e. se trudi dosegati čim boljše rezultate 1 2 3 38a. nedvomno delno sploh ne skrb za stare ljudi ustreza ustreza ustreza Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 77,7 21,1 1,3 Bolgarija 2007 43,8 32,5 23,8 Češka 1997 53,2 39,2 7,6 2007 60,3 33,6 6,1 Hrvaška 1997 74,0 21,1 5,0 2007 53,5 25,9 20,6 litva 1997 81,7 17,5 0,8 2007 57,8 37,9 4,3 Madžarska 1997 61,1 31,0 7,9 2007 54,2 34,0 11,8 Moldavija 2007 53,7 36,0 10,3 Poljska 1997 63,9 28,3 7,8 2007 81,5 15,4 3,1 romunija 1997 47,8 42,5 9,7 2007 60,5 33,3 6,2 Slovaška 1997 62,8 32,1 5,1 2007 47,1 37,3 15,6 Slovenija 1997 58,8 36,1 5,1 2007 51,5 39,0 9,5 Srbija 2007 38,8 28,4 32,9 Ukrajina 1997 79,3 16,9 3,8 2007 74,8 22,4 2,8 V Nemčija 1997 58,9 37,0 4,1 2007 52,0 36,1 11,9 Z Nemčija 2007 52,1 39,9 8,0 VREDNOTE-8.indb 105 22.1.2014 19:28:01 106 38b. skrb za nedvomno delno sploh slovensko kulturo ustreza ustreza ne ustreza Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 62,2 33,9 3,9 Bolgarija 22,7 38,9 38,4 Češka 30,5 44,0 25,5 Hrvaška 35,0 31,0 34,0 litva 37,8 49,9 12,3 Madžarska 38,7 40,8 20,5 Moldavija 45,4 38,9 15,7 Poljska 57,6 32,5 9,9 romunija 52,8 37,3 9,8 Slovaška 24,0 40,1 35,9 Slovenija 30,9 46,8 22,3 Srbija 40,2 31,2 28,6 Ukrajina 57,5 33,6 9,0 V Nemčija 21,7 45,9 32,4 Z Nemčija 13,1 42,8 44,1 VREDNOTE-8.indb 106 22.1.2014 19:28:01 107 38c. sodeluje pri dejavnostih nedvomno delno sploh v cerkveni skupnosti ustreza ustreza ne ustreza Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 53,3 38,8 7,9 Bolgarija 2007 58,0 33,1 8,9 Češka 1997 32,4 47,8 19,8 2007 59,2 32,8 8,0 Hrvaška 1997 30,7 44,6 24,7 2007 45,2 34,2 20,6 litva 1997 23,9 46,7 29,4 2007 66,1 29,2 4,7 Madžarska 1997 34,6 49,1 16,2 2007 50,6 34,9 14,6 Moldavija 2007 60,9 32,4 6,7 Poljska 1997 15,9 49,5 34,7 2007 63,0 31,4 5,6 romunija 1997 34,0 49,3 16,6 2007 72,4 24,3 3,3 Slovaška 1997 13,1 44,2 42,7 2007 41,3 41,1 17,6 Slovenija 1997 43,5 42,1 14,4 2007 59,9 31,9 8,3 Srbija 2007 53,2 29,4 17,4 Ukrajina 1997 31,7 47,1 21,3 2007 60,1 31,3 8,6 V Nemčija 1997 30,4 53,1 16,5 2007 60,1 32,1 7,9 Z Nemčija 2007 36,3 45,2 18,4 VREDNOTE-8.indb 107 22.1.2014 19:28:01 108 38d. po svojih močeh skuša nedvomno delno sploh razveseljevati znance ustreza ustreza ne ustreza Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 81,3 17,0 1,6 Bolgarija 2007 34,4 33,5 32,1 Češka 1997 35,1 48,3 16,5 2007 36,1 45,0 18,9 Hrvaška 1997 50,7 37,0 12,2 2007 45,9 30,6 23,5 litva 1997 59,6 35,2 5,2 2007 50,6 44,1 5,3 Madžarska 1997 34,2 44,7 21,1 2007 36,3 44,2 19,5 Moldavija 2007 56,3 36,1 7,6 Poljska 1997 38,2 42,1 19,6 2007 62,7 31,1 6,2 romunija 1997 40,4 47,0 12,6 2007 63,6 31,8 4,6 Slovaška 1997 40,5 48,9 10,6 2007 40,0 42,4 17,6 Slovenija 1997 34,5 45,4 20,1 2007 32,0 48,1 19,9 Srbija 2007 28,3 34,7 36,9 Ukrajina 1997 59,8 31,2 8,9 2007 67,5 28,2 4,3 V Nemčija 1997 32,6 48,8 18,5 2007 33,2 44,3 22,5 Z Nemčija 2007 24,0 48,3 27,8 VREDNOTE-8.indb 108 22.1.2014 19:28:01 109 38e. se trudi dosegati nedvomno delno sploh čim boljše rezultate ustreza ustreza ne ustreza Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 50,2 37,5 12,4 Bolgarija 2007 18,1 29,0 52,9 Češka 1997 21,4 47,1 31,5 2007 21,1 38,6 40,4 Hrvaška 1997 50,2 36,6 13,1 2007 46,2 29,7 24,1 litva 1997 39,9 41,1 19,0 2007 40,5 49,1 10,4 Madžarska 1997 25,6 37,2 37,2 2007 26,0 36,8 37,2 Moldavija 2007 41,8 39,1 19,1 Poljska 1997 22,5 37,5 40,0 2007 44,5 38,4 17,1 romunija 1997 27,0 41,2 31,8 2007 42,3 40,6 17,1 Slovaška 1997 35,6 43,0 21,5 2007 25,3 38,0 36,6 Slovenija 1997 35,2 44,9 19,9 2007 32,9 45,0 22,1 Srbija 2007 22,7 30,2 47,1 Ukrajina 1997 44,3 39,7 15,9 2007 65,1 28,7 6,2 V Nemčija 1997 21,9 41,4 36,7 2007 16,1 42,2 41,7 Z Nemčija 2007 10,8 30,6 58,6 VREDNOTE-8.indb 109 22.1.2014 19:28:02 110 39. Ali se je v vašem življenju kdaj zgodil preobrat, ob katerem ste (vsaj trenutno) prišli do čisto novega in osebnega odnosa do vere? 1 – da 2 – ne da ne Aufbruch 1997, 2007 1 2 Belorusija 2007 33,7 66,3 Bolgarija 2007 37,3 62,7 Češka 1997 3,6 96,4 2007 20,0 80,0 Hrvaška 1997 24,0 76,0 2007 26,2 73,8 litva 1997 23,0 77,0 2007 10,6 89,4 Madžarska 1997 28,4 71,6 2007 21,8 78,2 Moldavija 2007 48,3 51,7 Poljska 1997 15,7 84,3 2007 23,1 76,9 romunija 1997 35,3 64,7 2007 44,4 55,6 Slovaška 1997 20,5 79,5 2007 29,2 70,8 Slovenija 1997 20,8 79,2 2007 20,5 79,5 Srbija 2007 16,0 84,1 Ukrajina 1997 21,6 78,4 2007 29,3 70,7 V Nemčija 1997 12,9 87,1 2007 15,5 84,5 Z Nemčija 2007 22,1 77,9 VREDNOTE-8.indb 110 22.1.2014 19:28:02 111 40. Ali trenutno pripadate kakšni cerkvi ali verski skupnosti? 1 – da 2 – ne da ne Aufbruch 1997, 2007 1 2 Belorusija 2007 56,8 43,2 Bolgarija 2007 97,1 2,9 Češka 1997 29,7 70,3 2007 21,1 78,9 Hrvaška 1997 85,4 14,6 2007 77,1 22,9 litva 1997 74,8 25,2 2007 69,1 30,9 Madžarska 1997 62,9 37,1 2007 50,8 49,2 Moldavija 2007 87,1 12,9 Poljska 1997 94,4 5,6 2007 91,4 8,6 romunija 1997 97,8 2,2 2007 97,9 2,1 Slovaška 1997 75,1 24,9 2007 75,9 24,1 Slovenija 1997 67,1 32,9 2007 65,1 34,9 Srbija 2007 89,8 10,2 Ukrajina 1997 58,0 42,0 2007 65,2 34,8 V Nemčija 1997 29,8 70,2 2007 30,4 69,6 Z Nemčija 2007 83,0 17,0 VREDNOTE-8.indb 111 22.1.2014 19:28:02 112 41. Ali se čutite z vašo cerkvijo ali versko skupnostjo... 1 – zelo tesno povezani 2 – tesno povezani 3 – slabo povezani 4 – sploh nič povezani 5 – ne pripada verski skupnosti zelo tesno tesno slabo sploh nič ne pripada povezani povezani povezani povezani verski skupnosti Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 3,8 13,8 29,2 8,0 45,2 Bolgarija 2007 6,4 32,6 53,3 3,3 4,4 Češka 1997 2,7 6,1 17,1 3,0 71,1 2007 3,5 5,5 9,9 1,8 79,3 Hrvaška 1997 12,7 42,1 27,9 2,0 15,3 2007 13,8 34,8 24,4 3,3 23,7 litva 1997 2,3 17,5 50,2 2,6 27,4 2007 6,1 20,8 32,7 3,6 36,9 Madžarska 1997 6,1 17,7 31,3 7,4 37,6 2007 4,1 11,0 29,4 5,6 50,0 Moldavija 2007 6,5 41,3 35,3 2,6 14,3 Poljska 1997 13,4 43,6 33,7 2,4 6,9 2007 19,5 44,5 23,6 2,7 9,7 romunija 1997 11,2 48,7 33,8 3,2 3,1 2007 16,3 52,6 26,9 1,9 2,3 Slovaška 1997 6,4 16,2 36,9 13,2 27,3 2007 12,0 19,6 31,0 10,9 26,5 Slovenija 1997 3,2 30,3 27,3 4,8 34,4 2007 4,9 25,2 28,7 5,1 36,0 Srbija 2007 6,1 28,8 42,5 12,0 10,6 Ukrajina 1997 3,1 12,1 35,6 5,4 43,8 2007 6,4 18,3 31,1 6,6 37,7 V Nemčija 1997 2,7 9,4 14,1 2,1 71,6 2007 4,2 8,4 15,4 2,3 69,7 Z Nemčija 2007 6,5 22,8 43,2 10,3 17,3 VREDNOTE-8.indb 112 22.1.2014 19:28:02 113 42. Kateri cerkvi ali verski skupnosti danes pripadate? 1 – katoliška, rimskokatoliška 2 – grško (armensko) katoliška 3 – ortodoksna 4 – reformirana, kalvinistična 5 – evangelijska, luteranska 6 – protestantska 7 – judovska, izraelitska 8 – manjšim krščanskim verskim skupnostim (kot npr. starokatoliška, adventistična, baptistična, vojska rešitve, husistična, češka hus, metodistična, mormonska, novo apostolska,binkoštna, unitarna, antitrinitarna, Jehove priče, scientološka, združevalna cerkev, mun-cerkev 9 – muslimanska, mohamedanska, islamska 10 – nekrščanske religije (budistična, krišna-zavest) 11 – ne pripada verski skupnosti Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Belorusija 07 6,7 0,1 45,9 0,0 0,1 0,3 0,2 1,1 0,4 0,1 45,2 Bolgarija 07 0,9 0,1 81,1 0,6 0,1 0,5 0,1 0,1 12,1 0,0 4,4 Češka 97 25,1 0,0 0,2 0,0 0,9 0,0 0,0 2,3 0,0 0,0 71,6 07 18,0 0,0 0,2 0,0 1,1 0,0 0,1 1,3 0,0 0,1 79,3 Hrvaška 97 82,8 0,2 0,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,5 0,0 15,5 07 73,5 0,1 1,0 0,3 0,0 0,1 0,0 0,3 0,9 0,1 23,7 litva 97 67,5 0,0 2,4 0,1 0,8 0,1 0,0 0,4 0,0 0,0 28,8 07 58,0 0,6 2,3 0,2 1,3 0,0 0,0 0,4 0,2 0,1 36,9 Madžarska 97 43,3 1,4 0,0 13,0 2,4 0,2 0,0 1,5 0,0 0,2 38,1 07 34,7 1,9 0,0 10,5 1,6 0,0 0,1 0,8 0,0 0,1 50,3 Moldavija 07 0,4 0,0 81,6 0,1 0,7 0,3 0,1 2,5 0,2 0,0 14,1 Poljska 97 89,1 0,0 0,2 0,0 0,1 0,0 0,0 0,7 0,0 0,0 9,9 07 88,6 0,3 0,3 0,0 0,0 0,3 0,0 0,8 0,0 0,0 9,7 romunija 97 9,2 0,7 70,6 11,4 0,3 0,1 0,0 3,5 0,0 0,0 4,2 07 10,2 1,1 74,5 6,7 0,8 0,1 0,0 4,1 0,1 0,0 2,3 Slovaška 97 57,4 4,0 0,5 1,9 7,0 0,0 0,0 0,9 0,0 0,0 28,3 07 63,3 4,6 0,2 1,2 4,7 0,0 0,1 0,7 0,0 0,0 25,2 Slovenija 97 61,7 0,1 0,7 0,0 0,2 0,0 0,0 0,9 1,2 0,0 35,2 07 60,4 0,1 0,8 0,0 0,8 0,1 0,0 0,4 1,9 0,0 35,5 Srbija 07 9,9 0,2 74,1 0,8 2,4 0,2 0,0 0,4 1,7 0,1 10,5 Ukrajina 97 2,2 18,4 32,7 0,0 0,3 0,1 0,0 1,9 0,1 0,0 44,4 07 4,8 22,9 31,7 0,3 0,7 0,9 0,0 1,4 0,2 0,0 37,3 V Nemčija 97 4,9 0,0 0,2 0,0 19,5 1,9 0,0 1,0 0,0 0,0 72,5 07 5,4 0,0 0,2 0,2 20,5 1,0 0,0 1,9 1,0 0,2 69,7 Z Nemčija 07 41,8 0,0 0,4 1,5 32,7 2,7 0,6 2,1 1,0 0,0 17,3 VREDNOTE-8.indb 113 22.1.2014 19:28:02 114 43. V zadnjih letih so se pod okriljem cerkve odprle različne ustanove. Ali bi vi rekli, da ima cerkev še premalo oz. že preveč naslednjih ustanov? še premalo že preveč v pravi meri* a. otroški vrtci 1 2 3 b. šole 1 2 3 c. domovi za ostarele 1 2 3 d. bolnice 1 2 3 e. združenja 1 2 3 f. mediji 1 2 3 *odgovor je bil ponujen samo leta 1997 43a. otroški vrtci še premalo že preveč v pravi meri Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 90,6 9,4 - Bolgarija 2007 94,3 5,7 - Češka 1997 53,6 5,0 41,5 2007 81,1 18,9 - Hrvaška 1997 82,0 16,7 1,2 2007 88,2 11,8 - litva 1997 66,2 8,4 25,4 2007 84,9 15,1 - Madžarska 1997 55,6 10,3 34,1 2007 75,9 24,1 - Moldavija 2007 91,6 8,4 - Poljska 1997 68,2 10,4 21,4 2007 84,5 15,5 - romunija 1997 91,0 2,4 6,6 2007 94,6 5,4 - Slovaška 1997 58,2 8,9 32,9 2007 73,0 27,0 - Slovenija 1997 49,3 11,4 39,3 2007 58,1 41,9 - Srbija 2007 93,2 6,8 - Ukrajina 1997 90,2 1,6 8,3 2007 91,1 8,9 - V Nemčija 1997 53,3 11,6 35,1 2007 74,9 25,1 - Z Nemčija 2007 81,4 18,6 - VREDNOTE-8.indb 114 22.1.2014 19:28:02 115 43b. šole še premalo že preveč v pravi meri Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 86,0 14,0 - Bolgarija 2007 92,7 7,3 - Češka 1997 37,9 8,1 54,0 2007 69,7 30,3 - Hrvaška 1997 60,5 36,9 2,6 2007 82,0 18,0 - litva 1997 58,3 9,0 32,6 2007 78,6 21,4 - Madžarska 1997 45,0 15,8 39,3 2007 67,0 33,0 - Moldavija 2007 88,4 11,6 - Poljska 1997 57,4 12,4 30,2 2007 75,9 24,1 - romunija 1997 85,8 3,5 10,7 2007 93,7 6,3 - Slovaška 1997 28,8 15,5 55,7 2007 51,8 48,2 - Slovenija 1997 35,1 12,6 52,3 2007 50,9 49,1 - Srbija 2007 90,3 9,7 - Ukrajina 1997 81,0 5,3 13,7 2007 85,7 14,3 - V Nemčija 1997 46,0 18,4 35,6 2007 66,8 33,2 - Z Nemčija 2007 69,6 30,4 - VREDNOTE-8.indb 115 22.1.2014 19:28:02 116 43c. domovi za ostarele še premalo že preveč v pravi meri Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 Belorusija 2007 89,9 10,1 - Bolgarija 2007 93,5 6,5 - Češka 1997 70,9 2,9 26,2 2007 87,4 12,6 - Hrvaška 1997 86,4 12,6 1,0 2007 91,1 8,9 - litva 1997 84,2 2,0 13,8 2007 86,6 13,4 - Madžarska 1997 72,0 5,0 22,9 2007 84,2 15,8 - Moldavija 2007 91,7 8,3 - Poljska 1997 83,8 3,4 12,8 2007 91,9 8,1 - romunija 1997 93,3 1,7 5,0 2007 95,6 4,4 - Slovaška 1997 72,8 3,1 24,1 2007 85,4 14,6 - Slovenija 1997 74,5 4,5 21,0 2007 71,9 28,1 - Srbija 2007 94,1 5,9 - Ukrajina 1997 91,0 2,1 6,9 2007 91,0 9,0 - V Nemčija 1997 74,0 5,0 21,0 2007 81,8 18,2 - Z Nemčija 2007 84,4 15,6 - VREDNOTE-8.indb 116 22.1.2014 19:28:02 117 43d. bolnice še premalo že preveč Aufbruch, 2007 1 2 Belorusija 89,7 10,3 Bolgarija 94,5 5,5 Češka 87,4 12,6 Hrvaška 90,9 9,1 litva 87,5 12,5 Madžarska 91,6 8,4 Moldavija 90,6 9,4 Poljska 90,8 9,2 romunija 95,6 4,4 Slovaška 83,7 16,3 Slovenija 69,4 30,6 Srbija 94,9 5,1 Ukrajina 88,9 11,1 V Nemčija 78,7 21,3 Z Nemčija 77,0 23,0 43e. združenja še premalo že preveč Aufbruch, 2007 1 2 Belorusija 68,7 31,3 Bolgarija 82,3 17,7 Češka 50,3 49,7 Hrvaška 61,8 38,2 litva 55,3 44,7 Madžarska 45,4 54,6 Moldavija 78,4 21,6 Poljska 55,5 44,5 romunija 83,6 16,4 Slovaška 42,2 57,8 Slovenija 37,1 62,9 Srbija 76,4 23,6 Ukrajina 68,2 31,8 V Nemčija 45,3 54,7 Z Nemčija 38,2 61,8 VREDNOTE-8.indb 117 22.1.2014 19:28:02 118 43f. mediji še premalo že preveč Aufbruch, 2007 1 2 Belorusija 75,5 24,5 Bolgarija 89,1 10,9 Češka 64,1 35,9 Hrvaška 49,9 50,1 litva 56,5 43,5 Madžarska 61,6 38,4 Moldavija 82,5 17,5 Poljska 36,6 63,4 romunija 84,6 15,4 Slovaška 55,3 44,7 Slovenija 28,1 71,9 Srbija 76,4 23,6 Ukrajina 67,4 32,6 V Nemčija 46,4 53,6 Z Nemčija 35,7 64,3 VREDNOTE-8.indb 118 22.1.2014 19:28:02 119 44. Kaj menite, ali naj bi stroške za te ustanove plačevali ...? 1 – izključno verniki 2 – izključno država 3 – delno/delno: en del subvencionira država, en del pa cerkev/verska skupnost 4 – cerkev/verska skupnost naj se financira iz lastnih sredstev 5 – te institucije naj se financirajo iz prispevkov ljudi, ki te institucije uporabljajo cerkev iz prispevkov izključno izključno iz lastnih ljudi, ki jih verniki država delno, delno sredstev uporabljajo Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 8,7 8,2 45,4 24,4 13,3 Bolgarija 2007 5,1 7,9 53,1 22,7 11,2 Češka 1997 20,7 6,9 54,8 17,5 0,0 2007 17,4 5,1 37,1 24,7 15,8 Hrvaška 1997 14,9 14,9 50,5 19,7 0,0 2007 4,8 10,9 51,8 23,1 9,4 litva 1997 11,0 9,4 66,7 12,9 0,0 2007 6,8 16,4 58,0 10,0 8,7 Madžarska 1997 16,8 16,6 57,5 9,1 0,0 2007 8,9 6,8 54,4 20,3 9,6 Moldavija 2007 3,8 24,9 50,7 11,8 8,9 Poljska 1997 16,3 22,0 49,0 12,7 0,0 2007 9,4 13,8 46,3 19,7 10,8 romunija 1997 9,8 26,6 55,4 8,2 0,0 2007 3,3 16,5 67,0 6,1 7,1 Slovaška 1997 5,2 13,8 47,1 33,9 0,0 2007 8,9 13,1 39,5 25,5 13,2 Slovenija 1997 23,2 31,8 37,0 8,0 0,0 2007 13,3 6,2 33,3 36,6 10,7 Srbija 2007 4,1 17,2 52,8 13,4 12,5 Ukrajina 1997 10,0 8,0 57,9 24,2 0,0 2007 5,9 18,6 43,9 21,5 10,1 V Nemčija 1997 23,8 8,7 48,9 18,6 0,0 2007 13,1 3,5 46,1 19,2 18,2 Z Nemčija 2007 6,3 6,1 58,9 14,6 14,1 VREDNOTE-8.indb 119 22.1.2014 19:28:02 120 45. Če odmislite priložnostne prispevke, ali ste vi ali kdo od članov vaše družine v preteklem letu cerkvi dali kak prostovoljni dar, ali kak prispevek? 1 – ne 2 – da 3 – ne želi odgovoriti 4 – jaz ne, za ostale družinske člane ne vem jaz ne, za ostale ne želi družinske člane ne da odgovoriti ne vem Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 Belorusija 2007 54,4 36,6 3,0 6,0 Bolgarija 2007 75,4 17,5 2,7 4,4 Češka 1997 63,9 25,4 2,8 8,0 2007 67,6 21,9 1,9 8,5 Hrvaška 1997 32,6 60,3 1,0 6,2 2007 33,1 60,9 1,7 4,3 litva 1997 51,1 43,4 0,7 4,9 2007 51,4 28,2 4,6 15,8 Madžarska 1997 51,3 46,7 0,3 1,7 2007 56,1 35,4 2,8 5,7 Moldavija 2007 25,8 68,5 2,5 3,2 Poljska 1997 37,9 54,2 1,0 6,9 2007 30,4 64,1 2,0 3,5 romunija 1997 17,4 78,6 0,6 3,4 2007 21,9 74,2 2,0 1,9 Slovaška 1997 48,9 44,8 0,9 5,5 2007 37,6 51,3 3,6 7,5 Slovenija 1997 45,9 49,4 0,3 4,4 2007 45,7 42,8 3,9 7,6 Srbija 2007 35,2 55,6 3,7 5,6 Ukrajina 1997 50,1 44,3 0,1 5,6 2007 25,1 64,3 4,1 6,5 V Nemčija 1997 60,5 32,5 1,1 5,9 2007 57,8 34,0 1,0 7,3 Z Nemčija 2007 40,5 51,1 1,9 6,5 VREDNOTE-8.indb 120 22.1.2014 19:28:02 121 46. Če bi se za vzdrževanje vaše cerkve pokazalo kot nuja, ali bi bili pripravljeni plačevati redni cerkveni prispevek oz. cerkveni davek? 1 – ne 2 – da 3 – ne pripadam nobeni verski skupnosti 4 – ne želi odgovoriti ne pripada nobeni verski ne želi ne da skupnosti odgovoriti Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 Belorusija 2007 53,2 28,2 11,3 7,3 Bolgarija 2007 57,4 29,8 1,7 11,1 Češka 1997 63,1 30,2 6,6 0,0 2007 56,7 15,7 23,6 3,9 Hrvaška 1997 28,2 65,4 6,3 0,0 2007 50,7 40,0 3,6 5,7 litva 1997 47,0 42,9 10,0 0,0 2007 50,5 34,3 4,3 10,9 Madžarska 1997 44,8 54,6 ,7 0,0 2007 49,5 39,7 6,9 3,9 Moldavija 2007 23,9 67,1 1,5 7,5 Poljska 1997 46,5 52,0 1,5 0,0 2007 52,7 41,9 2,0 3,4 romunija 1997 10,7 83,2 6,1 0,0 2007 10,3 85,9 0,7 3,0 Slovaška 1997 52,9 39,5 7,6 0,0 2007 44,6 41,5 6,5 7,5 Slovenija 1997 63,3 35,3 1,4 0,0 2007 64,5 26,0 4,5 5,0 Srbija 2007 39,0 54,4 0,0 6,6 Ukrajina 1997 42,0 50,1 8,0 0,0 2007 23,8 53,9 10,1 12,3 V Nemčija 1997 65,5 32,2 2,3 0,0 2007 51,2 26,3 20,9 1,5 Z Nemčija 2007 44,5 48,3 4,2 3,0 VREDNOTE-8.indb 121 22.1.2014 19:28:02 122 Na vprašanja 47. do 58. ne odgovarjajo Židi in muslimani. 47. Ali ste kot otrok obiskovali verouk, pripravo za prvo obhajilo, pripravo za birmo? Če da, koliko časa skupno je to trajalo? 1 – ves čas osnovnega šolanja 2 – nekaj let 3 – nekaj mesecev 4 – nekaj tednov 5 – priložnostno, ob posameznih prilikah 6 – nisem obiskoval pouka priložno- ves čas stno, ob nisem Ne odgovarjajo židi osnovnega nekaj nekaj posameznih obiskoval in muslimani! šolanja nekaj let mesecev tednov prilikah pouka Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 6 Belorusija 2007 1,1 1,6 1,8 1,5 13,0 81,0 Bolgarija 2007 4,9 2,0 1,1 0,4 8,4 83,2 Češka 1997 19,8 15,7 5,0 0,6 4,9 53,9 2007 16,9 15,1 3,0 1,2 7,7 56,2 Hrvaška 1997 49,1 21,1 5,9 1,3 5,0 17,7 2007 59,7 15,9 5,4 1,3 7,3 10,3 litva 1997 7,2 6,6 12,3 23,7 24,0 26,2 2007 4,4 7,3 14,5 22,5 20,5 30,8 Madžarska 1997 36,2 22,2 11,2 3,4 3,5 23,4 2007 28,7 23,8 9,3 2,2 7,3 28,7 Moldavija 2007 3,8 4,8 2,4 1,4 14,8 72,8 Poljska 1997 86,6 8,7 0,5 0,3 2,9 1,1 2007 85,5 7,9 2,4 1,4 1,3 1,5 romunija 1997 21,2 12,0 5,0 3,9 14,7 43,1 2007 31,9 9,1 2,6 1,3 9,7 45,4 Slovaška 1997 34,6 25,2 10,4 5,4 7,2 17,2 2007 48,5 24,2 5,2 1,9 4,5 15,7 Slovenija 1997 62,6 14,1 3,2 2,1 0,9 17,0 2007 58,2 12,6 2,8 1,7 1,6 23,0 Srbija 2007 7,4 6,6 3,9 2,5 17,5 62,1 Ukrajina 1997 2,9 0,7 1,7 1,2 5,6 87,9 2007 4,7 3,7 4,3 4,4 18,4 64,6 V Nemčija 1997 23,0 18,6 6,0 2,7 7,5 42,1 2007 32,2 16,3 2,7 0,8 4,5 43,6 Z Nemčija 2007 71,6 17,0 4,2 0,6 1,2 5,4 VREDNOTE-8.indb 122 22.1.2014 19:28:02 123 48. Ko ste bili 11 do 12-leten otrok… večkrat dnevno tedensko vsaj letno Ne odgovarjajo (1x ali (1x ali 1x na (ob velikih Židi in muslimani! večkrat) večkrat) mesec praznikih) redko nikoli a. Kako pogosto je tedaj hodila 1 2 3 4 5 6 vaša mati v cerkev? b. Kako pogosto ste vi sami tedaj hodili v cerkev? 1 2 3 4 5 6 48a. Kako pogosto je tedaj večkrat hodila vaša mati v cerkev? dnevno tedensko vsaj letno Ne odgovarjajo (1x ali (1x ali 1x na (ob velikih Židi in muslimani! večkrat) večkrat) mesec praznikih) redko nikoli Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 6 Belorusija 2007 0,7 9,9 13,0 36,6 19,8 0,7 Bolgarija 2007 0,9 12,7 19,0 33,3 15,8 0,9 Češka 1997 1,0 24,4 6,4 11,2 13,1 1,0 2007 1,6 24,0 9,7 12,6 13,5 1,6 Hrvaška 1997 3,4 45,9 11,7 17,3 11,4 3,4 2007 3,2 42,3 19,5 14,5 10,0 3,2 litva 1997 2,1 32,3 23,7 27,0 6,1 2,1 2007 0,2 16,9 39,3 25,6 7,3 0,2 Madžarska 1997 3,2 41,2 12,3 12,9 12,8 3,2 2007 0,9 28,8 16,6 17,0 17,8 0,9 Moldavija 2007 3,2 27,7 21,7 26,1 15,8 3,2 Poljska 1997 3,2 77,8 11,2 4,9 1,1 1,9 2007 1,3 77,1 13,3 4,7 1,4 2,2 romunija 1997 3,4 56,5 20,0 11,2 7,3 1,7 2007 1,8 54,8 21,3 12,1 7,4 2,7 Slovaška 1997 7,0 50,4 10,7 10,9 7,8 7,0 2007 11,9 48,5 11,2 10,2 8,3 11,9 Slovenija 1997 3,2 47,0 9,2 13,8 8,6 3,2 2007 4,6 40,0 16,3 11,3 10,7 4,6 Srbija 2007 0,7 9,4 16,5 45,9 16,1 0,7 Ukrajina 1997 1,9 32,2 12,5 24,4 7,5 1,9 2007 1,5 24,9 16,8 24,1 19,3 1,5 V Nemčija 1997 0,1 8,8 11,5 22,3 26,2 0,1 2007 0,2 14,3 11,4 14,3 17,4 0,2 Z Nemčija 2007 1,0 37,1 20,1 16,6 12,9 1,0 VREDNOTE-8.indb 123 22.1.2014 19:28:02 124 48b. Kako pogosto ste vi sami večkrat tedaj hodili v cerkev? dnevno tedensko vsaj letno Ne odgovarjajo (1x ali (1x ali 1x na (ob velikih Židi in muslimani! večkrat) večkrat) mesec praznikih) redko nikoli Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 6 Belorusija 2007 0,1 5,7 9,0 23,2 24,5 0,1 Bolgarija 2007 0,4 8,2 13,6 33,9 17,4 0,4 Češka 1997 1,1 23,8 6,5 10,9 13,9 1,1 2007 0,8 19,7 8,4 12,4 13,0 0,8 Hrvaška 1997 1,1 53,7 9,2 14,2 11,5 1,1 2007 1,4 51,6 19,6 11,5 8,2 1,4 litva 1997 3,1 23,0 23,2 28,4 12,2 3,1 2007 0,1 12,2 29,5 30,9 13,1 0,1 Madžarska 1997 3,9 46,4 11,2 10,2 11,5 3,9 2007 0,5 26,6 11,7 16,2 21,6 0,5 Moldavija 2007 1,3 12,9 19,5 30,6 26,2 1,3 Poljska 1997 2,6 79,4 11,6 3,1 2,0 1,3 2007 1,6 77,7 14,7 2,9 1,5 1,6 romunija 1997 1,5 42,9 20,9 17,4 14,9 2,4 2007 1,1 44,5 23,6 17,0 11,1 2,6 Slovaška 1997 3,9 48,6 11,7 13,2 10,1 3,9 2007 5,8 48,2 13,0 9,9 11,7 5,8 Slovenija 1997 2,9 58,5 6,5 8,9 7,7 2,9 2007 3,3 51,4 12,6 7,8 7,6 3,3 Srbija 2007 0,5 8,2 13,4 39,5 22,7 0,5 Ukrajina 1997 0,7 18,4 14,5 26,4 13,7 0,7 2007 0,7 16,3 15,9 26,1 22,6 0,7 V Nemčija 1997 0,1 8,8 11,3 16,8 26,6 0,1 2007 0,2 16,5 11,4 12,8 14,0 0,2 Z Nemčija 2007 1,2 38,0 21,4 17,8 12,5 1,2 VREDNOTE-8.indb 124 22.1.2014 19:28:02 125 49. Če ne upoštevate porok, pogrebov in krstov, kako pogosto se udeležujete verskih obredov v cerkvi? 1 – vsak dan, enkrat ali večkrat 2 – tedensko, enkrat ali večkrat 3 – najmanj enkrat mesečno 4 – večkrat v letu, ob velikih praznikih 5 – redkeje 6 – nikoli večkrat vsak dan, tedensko, najmanj v letu, Ne odgovarjajo enkrat ali enkrat ali enkrat ob velikih Židi in muslimani! večkrat večkrat mesečno praznikih redkeje nikoli Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 6 Belorusija 2007 0,8 8,6 10,9 39,7 23,5 16,5 Bolgarija 2007 0,9 6,0 18,0 44,1 18,6 12,4 Češka 1997 0,2 9,8 4,8 12,5 16,4 56,2 2007 0,3 6,7 4,9 9,3 18,1 60,6 Hrvaška 1997 0,6 25,1 17,2 29,7 13,5 14,1 2007 0,8 21,2 18,5 28,0 14,8 16,8 litva 1997 0,2 12,1 20,9 40,5 14,6 11,7 2007 0,5 7,4 19,9 37,3 20,4 14,5 Madžarska 1997 0,6 15,3 10,7 21,7 21,8 30,0 2007 0,3 8,9 8,9 19,1 27,6 35,2 Moldavija 2007 1,7 11,5 19,1 32,0 29,9 5,8 Poljska 1997 1,6 53,2 22,3 15,1 4,1 3,7 2007 1,6 53,2 21,2 13,9 5,7 4,4 romunija 1997 1,0 24,3 23,9 25,9 20,9 4,0 2007 1,1 28,5 26,3 24,3 16,0 3,7 Slovaška 1997 2,1 31,0 9,5 17,6 16,2 23,6 2007 3,6 20,9 20,0 6,3 16,2 32,9 Slovenija 1997 0,1 20,2 12,9 27,9 14,2 24,7 2007 0,8 15,5 12,2 20,8 26,0 24,7 Srbija 2007 0,3 5,9 11,5 41,8 23,8 16,7 Ukrajina 1997 1,1 17,1 17,1 34,4 14,5 15,8 2007 0,9 23,3 19,9 28,0 17,8 10,0 V Nemčija 1997 0,0 3,1 6,3 14,4 19,5 56,7 2007 0,0 4,7 5,4 9,3 19,8 60,9 Z Nemčija 2007 0,0 9,5 15,4 23,2 25,5 26,4 VREDNOTE-8.indb 125 22.1.2014 19:28:03 126 50. Kdaj ste bili nazadnje v cerkvi z verskimi nameni? Štejte od danes nazaj. 1 – prejšnji teden 2 – prejšnji mesec 3 – lansko leto 4 – pred nekaj leti 5 – pred mnogo leti 6 – v otroštvu 7 – nikoli pred Ne odgovarjajo prejšnji prejšnji lansko pred mnogo židi in muslimani! teden mesec leto nekaj leti leti v otroštvu nikoli Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 6 7 Belorusija 12,0 31,7 27,3 9,8 5,4 3,2 10,6 Bolgarija 11,2 40,4 29,6 6,0 3,9 ,9 7,9 Češka 7,7 6,9 13,4 7,5 7,8 15,6 41,2 Hrvaška 30,2 27,6 17,3 5,8 6,2 4,8 8,2 litva 9,8 27,0 42,5 9,6 5,1 4,5 1,7 Madžarska 11,7 17,0 20,8 12,2 11,2 12,3 14,7 Moldavija 17,5 30,8 32,2 8,5 3,5 2,5 4,9 Poljska 57,8 21,2 12,8 2,8 1,8 1,1 2,5 romunija 36,1 31,7 24,6 4,2 1,5 0,9 1,1 Slovaška 20,0 31,3 15,8 9,5 6,8 8,8 7,8 Slovenija 20,3 24,3 16,4 8,3 6,2 11,6 12,9 Srbija 13,9 38,9 22,2 6,9 5,5 3,6 9,1 Ukrajina 31,2 36,3 15,6 5,6 2,1 1,6 7,7 V Nemčija 7,6 6,4 15,5 6,0 8,3 15,1 41,1 Z Nemčija 15,1 25,1 22,4 12,0 10,4 9,5 5,6 VREDNOTE-8.indb 126 22.1.2014 19:28:03 127 51. Ste kdaj v katerikoli cerkvi prižgali svečo? Kako pogosto? 1 – zelo pogosto 2 – pogosto 3 – redko 4 – nikoli Ne odgovarjajo zelo židi in muslimani! pogosto pogosto redko nikoli Aufbruch, 2007 1 2 3 4 Belorusija 12,9 26,4 50,3 10,4 Bolgarija 14,2 37,7 46,0 2,2 Češka 6,5 10,1 38,5 44,8 Hrvaška 7,4 25,8 45,3 21,5 litva 1,7 10,4 39,0 48,9 Madžarska 2,4 10,9 39,8 46,8 Moldavija 10,8 41,3 43,7 4,2 Poljska 1,8 12,5 52,6 33,1 romunija 18,3 38,4 31,3 12,0 Slovaška 6,0 14,5 38,2 41,3 Slovenija 5,7 20,1 51,6 22,5 Srbija 27,8 36,9 28,1 7,2 Ukrajina 14,4 30,4 43,9 11,3 V Nemčija 4,3 11,5 34,2 50,0 Z Nemčija 8,4 20,4 41,9 29,2 VREDNOTE-8.indb 127 22.1.2014 19:28:03 128 Samo za katolike in ortodoksne vernike: 52. Kako pogosto prejemate obhajilo? 1 – enkrat na mesec ali pogosteje 2 – nekajkrat na leto 3 – enkrat na leto 4 – redko, enkrat na več let 5 – nikoli enkrat na Samo za katolike in mesec ali nekajkrat enkrat redko, enkrat ortodoksne vernike: pogosteje na leto na leto na več let nikoli Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 3,6 13,0 13,3 25,8 44,3 Bolgarija 1,3 5,4 8,9 15,1 69,3 Češka 16,5 21,4 13,7 22,5 25,8 Hrvaška 19,9 33,6 14,9 28,3 3,4 litva 8,7 34,3 16,3 32,4 8,3 Madžarska 11,4 17,4 8,8 31,9 30,6 Moldavija 2,4 21,1 42,2 23,8 10,4 Poljska 35,2 40,0 7,6 12,1 5,1 romunija 4,0 25,5 29,3 28,4 12,7 Slovaška 24,1 33,2 10,9 22,4 9,3 Slovenija 24,8 20,5 10,1 25,7 18,9 Srbija 3,1 12,7 18,0 28,9 37,5 Ukrajina 6,8 31,7 35,4 14,3 11,8 V Nemčija 20,7 6,9 27,6 20,7 24,1 Z Nemčija 19,1 29,5 12,7 21,8 16,8 VREDNOTE-8.indb 128 22.1.2014 19:28:03 129 53. Ste že kdaj prosili duhovnika ali meniha med ali po bogoslužju za blagoslov? Kako pogosto? Mišljene so vse vrste blagoslovov za otroke in/ali hrano, predmete zaobljube itd., kot tudi za hišo in polja. 1 – zelo pogosto 2 – pogosto 3 – redko 4 – nikoli Samo za katolike in zelo ortodoksne vernike: pogosto pogosto redko nikoli Aufbruch, 2007 1 2 3 4 Belorusija 1,8 3,5 24,1 70,6 Bolgarija 2,7 8,1 29,7 59,5 Češka 1,1 2,5 10,7 85,7 Hrvaška 1,1 8,9 24,1 65,9 litva 0,8 8,7 26,5 64,1 Madžarska 0,9 5,2 23,2 70,8 Moldavija 1,3 13,0 44,4 41,3 Poljska 1,0 9,7 26,3 63,1 romunija 2,6 13,4 43,2 40,8 Slovaška 2,9 10,7 27,1 59,3 Slovenija 0,4 4,8 19,0 75,8 Srbija 1,8 5,9 23,9 68,4 Ukrajina 3,6 16,2 35,6 44,6 V Nemčija 0,4 2,9 8,1 88,6 Z Nemčija 1,4 3,7 18,0 77,0 VREDNOTE-8.indb 129 22.1.2014 19:28:03 130 54. Kako pogosto molite? 1 – vsak dan, enkrat ali večkrat 2 – tedensko, enkrat ali večkrat 3 – najmanj enkrat mesečno 4 – večkrat v letu, ob velikih praznikih 5 – redkeje 6 – nikoli večkrat vsak dan, tedensko, najmanj v letu, Samo za katolike in enkrat ali enkrat ali enkrat ob velikih ortodoksne vernike: večkrat večkrat mesečno praznikih redkeje nikoli Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 6 Belorusija 2007 19,2 13,9 11,2 14,9 12,3 28,6 Bolgarija 2007 16,4 14,6 13,5 19,4 18,6 17,6 Češka 1997 10,6 7,5 3,6 4,8 11,8 61,6 2007 10,6 5,5 3,7 4,7 11,2 64,3 Hrvaška 1997 31,1 18,4 8,7 13,2 15,7 12,9 2007 34,4 16,3 11,8 9,6 13,6 14,2 litva 1997 20,4 16,3 14,5 19,8 12,7 16,3 2007 11,6 7,6 13,2 19,9 18,7 29,0 Madžarska 1997 26,0 11,8 6,2 9,3 17,9 28,9 2007 17,4 10,9 6,2 6,7 21,4 37,3 Moldavija 2007 43,5 17,2 7,8 7,9 18,4 5,3 Poljska 1997 40,1 30,8 10,8 9,0 4,6 4,6 2007 45,5 23,1 10,4 8,0 7,4 5,5 romunija 1997 54,0 20,4 6,3 5,2 11,0 3,0 2007 68,8 15,2 5,3 2,5 6,3 1,9 Slovaška 1997 29,7 14,5 6,4 12,1 12,4 25,0 2007 31,2 16,1 6,1 7,8 16,2 22,5 Slovenija 1997 14,2 14,2 7,8 15,3 14,2 34,3 2007 13,5 12,6 6,8 11,4 17,9 37,9 Srbija 2007 21,3 14,1 11,1 16,5 20,4 16,7 Ukrajina 1997 36,9 13,3 5,7 10,9 8,5 24,8 2007 47,0 14,3 8,5 9,8 6,6 13,8 V Nemčija 1997 5,2 5,8 4,3 7,6 14,8 62,3 2007 9,9 6,0 1,6 2,7 16,1 63,8 Z Nemčija 2007 17,2 14,5 11,2 10,0 23,6 23,6 VREDNOTE-8.indb 130 22.1.2014 19:28:03 131 55. Nekateri ljudje se iz verskih razlogov postijo. Ali se tudi vi postite v obdobjih, ki jih določa vera kot obdobja posta? 1 – Da, v vseh za to določenih obdobjih (v religiji) se poskušam postiti (npr. ob petkih). 2 – Postim se ob večini postnih dnevov (npr. za veliki teden). 3 – Včasih se postim, a ne redno. 4 – Se ne postim. Da, v vseh za to določenih Postim se ob Včasih Samo za katolike in obdobjih se večini postnih se postim, a ne Se ne ortodoksne vernike: poskušam postiti. dnevov. redno postim Aufbruch, 2007 1 2 3 4 Belorusija 7,4 6,3 21,5 64,9 Bolgarija 3,8 8,2 24,3 63,7 Češka 4,4 11,3 14,0 70,3 Hrvaška 23,0 31,3 22,0 23,7 litva 11,0 14,5 32,7 41,7 Madžarska 6,7 13,1 15,5 64,7 Moldavija 9,8 26,9 36,8 26,5 Poljska 42,8 30,8 12,5 13,8 romunija 18,7 26,6 30,5 24,2 Slovaška 23,7 23,2 18,2 34,9 Slovenija 12,0 19,6 21,5 47,0 Srbija 8,4 25,1 43,6 22,9 Ukrajina 14,4 23,9 18,4 43,3 V Nemčija 1,2 1,7 5,6 91,5 Z Nemčija 4,1 7,1 13,1 75,7 VREDNOTE-8.indb 131 22.1.2014 19:28:03 132 56. Katera od naslednjih izjav najbolje opisuje vaše lastno prepričanje? 1 – Nisem povsem prepričan-a, ali je Jezus sploh resnično živel. 2 – Vem, da je bil Jezus izreden človek. 3 – Ne morem presoditi, ali je bil Jezus le človek, ali tudi božja oseba. 4 – Sicer ne razumem vsega, vendar pa verujem, da je bil Jezus, ki je kot človek živel med nami, božja oseba. 5 – Vem in trdno verujem v to, da je bil Jezus, ki je kot človek živel med nami, božji sin in sam božja oseba. Sicer ne razu- Vem in trdno mem vsega, verujem v to, Nisem vendar pa da je bil Jezus, povsem prepri- Ne morem verujem, da je ki je kot človek čan-a, Vem, presoditi, ali bil Jezus, ki je živel med ali je Jezus da je bil je bil Jezus le kot človek ži- nami, božji sin Samo za katolike in sploh resnično Jezus izreden človek, ali tudi vel med nami, in sam božja ortodoksne vernike: živel. človek. božja oseba. božja oseba. oseba. Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 17,9 7,2 15,9 30,2 28,8 Bolgarija 2007 14,6 16,5 16,9 21,8 30,2 Češka 1997 28,3 20,0 15,6 17,7 18,5 2007 47,4 15,9 11,5 13,7 11,5 Hrvaška 1997 5,6 12,0 12,4 20,9 49,0 2007 9,1 10,9 7,8 21,3 50,9 litva 1997 16,1 8,1 15,0 26,3 34,4 2007 17,7 12,2 16,2 24,2 29,7 Madžarska 1997 15,0 18,0 21,3 17,6 28,1 2007 17,8 11,8 26,6 19,6 24,2 Moldavija 2007 4,0 7,2 7,7 20,2 61,0 Poljska 1997 3,0 7,4 10,3 25,9 53,4 2007 3,0 8,1 8,2 23,4 57,2 romunija 1997 2,8 4,9 7,4 23,9 60,9 2007 4,5 3,4 4,0 15,4 72,7 Slovaška 1997 10,6 15,8 14,2 18,6 40,8 2007 21,0 11,6 13,0 19,0 35,4 Slovenija 1997 14,2 16,2 21,7 25,8 22,0 2007 27,8 12,4 20,9 18,7 20,2 Srbija 2007 12,5 6,8 14,4 26,5 39,9 Ukrajina 1997 13,7 15,4 11,4 16,6 42,9 2007 7,8 5,0 13,0 21,9 52,2 V Nemčija 1997 35,4 19,0 21,4 14,2 10,1 2007 44,0 15,1 18,0 10,1 12,8 Z Nemčija 2007 16,8 19,7 22,2 21,8 19,5 VREDNOTE-8.indb 132 22.1.2014 19:28:03 133 57. Kako pogosto ste imeli občutek, kot da ste prišli v živ in oseben stik... Samo za katolike in nikoli enkrat ortodoksne vernike: v življenju ali dvakrat večkrat pogosto a. z nekom, ki je že umrl 1 2 3 4 b. z močno duhovno silo, ki vas je notranje izpolnjevala 1 2 3 4 c. z Jezusom, kot ga poznate iz evangelija 1 2 3 4 d. z Marijo, božjo materjo 1 2 3 4 e. z nekom svetim 1 2 3 4 57a. z nekom, ki je že umrl Samo za katolike in nikoli enkrat ali ortodoksne vernike: v življenju dvakrat večkrat pogosto Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 Belorusija 2007 74,7 19,2 4,7 1,4 Bolgarija 2007 66,1 26,5 5,0 2,3 Češka 1997 79,2 14,3 5,4 1,0 2007 74,6 18,8 5,8 0,9 Hrvaška 1997 78,2 14,2 7,1 0,5 2007 81,1 14,5 3,0 1,3 litva 1997 78,0 14,1 5,3 2,7 2007 75,7 18,2 6,0 0,1 Madžarska 1997 68,1 17,5 9,2 5,2 2007 69,5 17,2 10,6 2,7 Moldavija 2007 73,6 18,1 7,4 1,0 Poljska 1997 70,4 22,8 5,2 1,5 2007 64,8 27,0 6,3 1,9 romunija 1997 81,7 11,6 4,7 2,0 2007 81,8 10,7 5,2 2,3 Slovaška 1997 65,5 23,6 7,5 3,4 2007 70,5 21,2 6,2 2,1 Slovenija 1997 74,2 15,2 8,9 1,8 2007 77,5 15,2 6,6 0,7 Srbija 2007 80,5 13,1 4,8 1,7 Ukrajina 1997 77,0 14,1 4,4 4,4 2007 74,9 18,7 4,9 1,5 V Nemčija 1997 72,6 15,5 9,1 2,7 2007 70,3 18,8 9,3 1,6 Z Nemčija 2007 61,8 26,1 10,0 2,1 VREDNOTE-8.indb 133 22.1.2014 19:28:03 134 57b. z močno duhovno silo, ki vas je notranje izpolnjevala Samo za katolike in nikoli enkrat ali ortodoksne vernike: v življenju dvakrat večkrat pogosto Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 Belorusija 2007 80,9 13,5 4,7 0,8 Bolgarija 2007 59,6 28,3 8,6 3,6 Češka 1997 87,6 7,4 3,8 1,2 2007 87,7 9,0 2,6 0,8 Hrvaška 1997 75,5 14,5 8,0 1,9 2007 76,3 16,5 4,7 2,4 litva 1997 81,5 11,4 4,9 2,2 2007 84,0 13,1 2,7 0,2 Madžarska 1997 76,5 10,9 8,4 4,1 2007 77,6 12,6 8,3 1,5 Moldavija 2007 74,9 15,9 7,2 2,1 Poljska 1997 77,6 16,2 5,2 1,0 2007 76,9 16,8 4,7 1,6 romunija 1997 78,9 12,6 7,3 1,2 2007 83,8 9,3 5,3 1,6 Slovaška 1997 76,2 14,9 5,6 3,3 2007 71,5 18,1 7,6 2,8 Slovenija 1997 74,5 13,3 10,6 1,7 2007 74,0 14,9 9,8 1,3 Srbija 2007 80,7 13,1 4,0 2,2 Ukrajina 1997 76,2 12,9 6,0 5,0 2007 71,1 17,1 9,2 2,6 V Nemčija 1997 81,2 11,0 7,1 0,7 2007 81,6 12,6 5,2 0,6 Z Nemčija 2007 75,9 15,6 7,3 1,2 VREDNOTE-8.indb 134 22.1.2014 19:28:03 135 57c. z jezusom, kot ga poznate iz evangelija Samo za katolike in nikoli enkrat ali ortodoksne vernike: v življenju dvakrat večkrat pogosto Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 Belorusija 2007 93,9 4,5 1,1 0,5 Bolgarija 2007 83,0 11,2 4,6 1,2 Češka 1997 91,5 4,1 2,4 2,0 2007 95,7 2,5 1,3 0,6 Hrvaška 1997 82,3 9,0 5,9 2,7 2007 87,9 7,0 3,9 1,2 litva 1997 93,2 2,9 2,2 1,7 2007 96,5 3,0 ,1 0,4 Madžarska 1997 82,7 8,4 6,0 2,9 2007 86,0 7,8 5,3 1,0 Moldavija 2007 82,1 9,3 6,9 1,7 Poljska 1997 82,5 10,2 5,2 2,1 2007 86,4 8,4 3,7 1,4 romunija 1997 84,7 9,4 4,6 1,2 2007 85,0 7,4 5,6 1,9 Slovaška 1997 77,8 9,2 7,0 6,0 2007 85,9 7,0 4,2 2,9 Slovenija 1997 85,8 6,5 6,6 1,1 2007 90,7 5,8 3,1 0,4 Srbija 2007 95,9 2,4 ,9 0,8 Ukrajina 1997 82,5 7,0 6,2 4,3 2007 78,9 11,3 6,6 3,3 V Nemčija 1997 87,0 7,2 4,2 1,5 2007 89,5 6,4 3,3 0,8 Z Nemčija 2007 86,7 7,5 4,1 1,7 VREDNOTE-8.indb 135 22.1.2014 19:28:03 136 57d. z Marijo, božjo materjo Samo za katolike in nikoli enkrat ali ortodoksne vernike: v življenju dvakrat večkrat pogosto Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 Belorusija 2007 93,1 5,4 1,2 0,3 Bolgarija 2007 80,5 13,8 3,8 1,9 Češka 1997 93,5 2,9 2,0 1,7 2007 95,6 2,6 1,3 0,6 Hrvaška 1997 82,7 8,8 6,0 2,4 2007 86,7 8,7 3,7 0,9 litva 1997 92,3 3,8 2,1 1,8 2007 95,5 4,1 0,2 0,2 Madžarska 1997 86,5 6,1 4,6 2,7 2007 89,5 5,7 4,4 0,5 Moldavija 2007 86,2 8,3 4,3 1,2 Poljska 1997 81,1 10,9 5,9 2,1 2007 86,1 9,0 3,4 1,4 romunija 1997 87,0 7,6 4,1 1,4 2007 89,6 5,5 3,8 1,1 Slovaška 1997 77,1 11,1 5,5 6,3 2007 85,1 8,3 3,8 2,8 Slovenija 1997 85,7 6,8 6,3 1,1 2007 91,0 5,7 2,7 0,6 Srbija 2007 95,2 3,0 0,9 0,9 Ukrajina 1997 84,3 6,1 5,2 4,4 2007 82,1 9,3 6,3 2,3 V Nemčija 1997 89,7 5,5 3,8 0,9 2007 95,7 1,7 2,1 0,4 Z Nemčija 2007 89,0 8,7 1,7 0,6 VREDNOTE-8.indb 136 22.1.2014 19:28:03 137 57e. z nekom svetim Samo za katolike in nikoli enkrat ali ortodoksne vernike: v življenju dvakrat večkrat pogosto Aufbruch, 2007 1 2 3 4 Belorusija 93,8 4,4 1,3 0,5 Bolgarija 81,1 14,0 3,5 1,4 Češka 96,1 2,3 1,2 0,4 Hrvaška 90,5 6,6 2,3 0,6 litva 96,0 3,5 ,3 0,2 Madžarska 91,1 5,6 2,9 0,4 Moldavija 82,9 11,0 4,9 1,2 Poljska 91,1 5,8 2,2 0,9 romunija 90,0 5,6 3,5 0,9 Slovaška 89,0 5,9 3,1 2,0 Slovenija 88,3 7,1 4,1 0,5 Srbija 90,7 7,0 1,1 1,1 Ukrajina 84,5 8,9 4,5 2,1 V Nemčija 94,8 3,3 1,4 0,6 Z Nemčija 92,5 5,2 1,4 1,0 VREDNOTE-8.indb 137 22.1.2014 19:28:03 138 58. Ali imate vi osebno v lasti, oz. ali imate v stanovanju eno ali več od naslednjih predmetov? jaz osebno nimam, Samo za katolike in imam imam pa jaz osebno nimam, ortodoksne vernike: jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju a. svete podobe – ikone 1 2 3 b. križ 1 2 3 c. Biblijo 1 2 3 d. rožni venec 1 2 3 e. molitvenik ali cerkveno pesmarico 1 2 3 f. stvari za srečo 1 2 3 g. blagoslovljeno vodo 1 2 3 h. blagoslovljene predmete (npr. blagoslovljene sveče, medaljone, spominke 1 2 3 na svete kraje) 58a. svete podobe – ikone jaz osebno nimam, Samo za katolike in imam imam pa jaz osebno nimam, ortodoksne vernike: jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 52,1 35,9 12,1 Bolgarija 43,2 42,4 14,4 Češka 20,0 13,1 66,9 Hrvaška 49,3 32,7 18,0 litva 25,2 24,9 50,0 Madžarska 27,4 19,3 53,4 Moldavija 50,9 43,3 5,9 Poljska 65,1 23,9 11,0 romunija 56,9 31,4 11,7 Slovaška 38,6 26,7 34,7 Slovenija 32,1 26,2 41,8 Srbija 40,5 44,5 15,0 Ukrajina 52,6 37,9 9,5 V Nemčija 7,8 3,7 88,6 Z Nemčija 17,0 9,1 73,9 VREDNOTE-8.indb 138 22.1.2014 19:28:03 139 58b. križ jaz osebno nimam, Samo za katolike in imam imam pa jaz osebno nimam, ortodoksne vernike: jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 59,2 18,2 22,6 Bolgarija 37,6 27,2 35,2 Češka 22,9 19,0 58,1 Hrvaška 49,2 36,3 14,4 litva 33,1 31,9 34,9 Madžarska 29,1 24,4 46,5 Moldavija 58,6 29,5 11,9 Poljska 70,3 24,0 5,7 romunija 46,4 28,0 25,6 Slovaška 46,0 32,4 21,7 Slovenija 36,8 30,2 33,0 Srbija 45,3 31,1 23,6 Ukrajina 55,6 25,3 19,0 V Nemčija 17,8 6,6 75,6 Z Nemčija 43,8 15,6 40,5 58c. Biblijo jaz osebno nimam, Samo za katolike in imam imam pa jaz osebno nimam, ortodoksne vernike: jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 30,0 34,8 35,2 Bolgarija 24,9 27,8 47,2 Češka 23,1 19,2 57,7 Hrvaška 36,1 38,0 25,8 litva 25,3 21,2 53,5 Madžarska 38,8 25,4 35,8 Moldavija 31,0 36,5 32,5 Poljska 62,7 24,6 12,8 romunija 48,9 33,0 18,1 Slovaška 38,4 28,2 33,4 Slovenija 29,7 30,5 39,9 Srbija 21,3 25,3 53,4 Ukrajina 46,3 39,0 14,7 V Nemčija 37,8 9,7 52,5 Z Nemčija 59,1 14,5 26,4 VREDNOTE-8.indb 139 22.1.2014 19:28:03 140 58d. rožni venec jaz osebno nimam, Samo za katolike in imam imam pa jaz osebno nimam, ortodoksne vernike: jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 9,9 7,5 82,7 Bolgarija 4,0 5,5 90,5 Češka 17,3 13,7 69,0 Hrvaška 55,5 29,6 14,9 litva 36,5 25,6 37,9 Madžarska 21,8 21,4 56,8 Moldavija 6,5 12,0 81,5 Poljska 75,1 17,5 7,4 romunija 23,4 16,8 59,8 Slovaška 40,7 24,7 34,6 Slovenija 30,3 25,6 44,0 Srbija 39,5 20,3 40,2 Ukrajina 16,6 18,4 65,0 V Nemčija 7,0 2,9 90,1 Z Nemčija 25,5 7,5 67,0 58e. molitvenik ali cerkveno pesmarico jaz osebno nimam, Samo za katolike in imam imam pa jaz osebno nimam, ortodoksne vernike: jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 27,0 28,9 44,1 Bolgarija 7,1 9,9 83,0 Češka 17,6 13,6 68,9 Hrvaška 36,0 33,1 30,9 litva 38,8 29,9 31,3 Madžarska 33,6 21,6 44,8 Moldavija 30,6 35,7 33,7 Poljska 73,7 18,4 7,9 romunija 52,5 30,3 17,1 Slovaška 51,8 25,0 23,1 Slovenija 23,3 23,4 53,3 Srbija 18,6 20,5 60,9 Ukrajina 35,6 31,3 33,2 V Nemčija 27,5 5,4 67,1 Z Nemčija 53,5 10,2 36,3 VREDNOTE-8.indb 140 22.1.2014 19:28:03 141 58f. stvari za srečo jaz osebno nimam, Samo za katolike in imam imam pa jaz osebno nimam, ortodoksne vernike: jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 16,9 8,0 75,1 Bolgarija 15,8 10,1 74,1 Češka 17,7 10,6 71,7 Hrvaška 18,5 12,8 68,7 litva 20,1 10,7 69,2 Madžarska 24,1 15,3 60,6 Moldavija 14,4 11,0 74,6 Poljska 14,5 10,0 75,5 romunija 22,3 14,1 63,6 Slovaška 29,4 16,8 53,8 Slovenija 37,4 21,3 41,3 Srbija 7,2 7,3 85,5 Ukrajina 11,6 13,9 74,5 V Nemčija 32,4 7,0 60,7 Z Nemčija 45,0 6,6 48,5 58g. blagoslovljeno vodo jaz osebno nimam, Samo za katolike in imam imam pa jaz osebno nimam, ortodoksne vernike: jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 35,9 44,2 19,8 Bolgarija 16,1 28,1 55,8 Češka 3,7 3,8 92,5 Hrvaška 29,2 33,4 37,4 litva 18,3 15,6 66,1 Madžarska 6,4 5,0 88,5 Moldavija 41,8 45,3 12,9 Poljska 44,3 23,3 32,4 romunija 39,1 32,5 28,4 Slovaška 25,6 17,1 57,4 Slovenija 14,0 13,6 72,4 Srbija 20,7 33,6 45,7 Ukrajina 40,2 42,2 17,5 V Nemčija 2,3 1,7 95,9 Z Nemčija 7,7 6,8 85,5 VREDNOTE-8.indb 141 22.1.2014 19:28:04 142 58h. blagoslovljene predmete jaz osebno nimam, Samo za katolike in imam imam pa jaz osebno nimam, ortodoksne vernike: jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 32,9 30,4 36,7 Bolgarija 26,6 26,8 46,5 Češka 10,7 7,2 82,0 Hrvaška 43,5 32,6 23,9 litva 36,3 30,4 33,2 Madžarska 16,6 13,3 70,1 Moldavija 35,1 38,1 26,8 Poljska 67,9 18,9 13,3 romunija 41,2 26,5 32,4 Slovaška 31,9 20,9 47,1 Slovenija 24,8 23,1 52,0 Srbija 25,7 32,9 41,3 Ukrajina 35,3 30,8 33,9 V Nemčija 7,4 3,3 89,3 Z Nemčija 21,8 11,0 67,2 VREDNOTE-8.indb 142 22.1.2014 19:28:04 143 Na vprašanja 59. do 63. so odgovarjali samo muslimani! 59. Ali ste kot otrok ali kasneje obiskovali pouk o Koranu? Če da, koliko časa (vse skupaj)? 1 – ves čas osnovnega šolanja 2 – nekaj let 3 – nekaj mesecev 4 – nekaj tednov 5 – priložnostno, ob posameznih prilikah 6 – nisem obiskoval pouka prilož- ves čas nostno, ob nisem Odgovarjajo osnovnega nekaj nekaj nekaj posameznih obiskoval samo muslimani! šolanja let mesecev tednov prilikah pouka Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 6 Belorusija 0,0 0,0 0,0 50,0 50,0 0,0 Bolgarija 6,5 4,0 5,6 1,6 15,3 66,9 Hrvaška 22,2 33,3 0,0 0,0 11,1 33,3 litva 0,0 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Moldavija 0,0 0,0 50,0 0,0 0,0 50,0 romunija 0,0 33,3 0,0 0,0 0,0 66,7 Slovenija 21,1 31,6 5,3 5,3 31,6 5,3 Srbija 6,1 12,1 9,1 3,0 27,3 42,4 Ukrajina 0,0 0,0 25,0 0,0 25,0 50,0 V Nemčija 40,0 60,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Z Nemčija 40,0 20,0 20,0 0,0 0,0 20,0 VREDNOTE-8.indb 143 22.1.2014 19:28:04 144 60. Kako pogosto obiskujete mošejo? 1 – enkrat tedensko 2 – enkrat mesečno 3 – redkeje 4 – nikoli Odgovarjajo enkrat enkrat samo muslimani! tedensko mesečno redkeje nikoli Aufbruch, 2007 1 2 3 4 Belorusija 0,0 25,0 25,0 50,0 Bolgarija 12,9 6,5 29,8 50,8 Hrvaška 11,1 11,1 55,6 22,2 litva 0,0 0,0 0,0 100,0 Moldavija 0,0 0,0 100,0 0,0 romunija 33,3 0,0 33,3 33,3 Slovenija 10,5 31,6 57,9 0,0 Srbija 24,2 12,1 36,4 27,3 Ukrajina 0,0 0,0 75,0 25,0 V Nemčija 40,0 40,0 20,0 0,0 Z Nemčija 40,0 20,0 40,0 0,0 VREDNOTE-8.indb 144 22.1.2014 19:28:04 145 61. Katere od naštetih verskih obveznosti opravljate? (možnih je več odgovorov) 1 – molitev 2 – poznavanje vere 3 – post 4 – miloščina 5 – romanje v Meko Odgovarjaj poznavanje romanje samo muslimani! molitev vere post miloščina v Meko Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 100,0 75,0 100,0 50,0 25,0 Bolgarija 75,8 13,7 44,4 54,0 2,4 Hrvaška 22,2 22,2 33,3 11,1 11,1 litva 100,0 50,0 50,0 50,0 0,0 Moldavija 0,0 100,0 50,0 100,0 0,0 romunija 66,7 0,0 100,0 0,0 0,0 Slovenija 89,5 52,6 57,9 31,6 10,5 Srbija 63,6 48,5 78,8 54,5 6,1 Ukrajina 25,0 75,0 25,0 0,0 0,0 V Nemčija 80,0 20,0 80,0 60,0 0,0 Z Nemčija 80,0 20,0 100,0 40,0 0,0 VREDNOTE-8.indb 145 22.1.2014 19:28:04 146 62. Kako pogosto molite? 1 – večkrat dnevno 2 – dnevno 3 – enkrat ali večkrat tedensko 4 – vsaj enkrat na mesec 5 – večkrat na leto (ob velikih praznikih) 6 – redko 7 – nikoli enkrat ali Odgovarjajo večkrat večkrat vsaj enkrat večkrat na samo muslimani! dnevno dnevno tedensko na mesec leto redko nikoli Aufbruch, 2007 1 2 3 4 5 6 7 Belorusija 50,0 0,0 25,0 25,0 0,0 0,0 0,0 Bolgarija 16,9 12,9 15,3 14,5 18,5 7,3 14,5 Hrvaška 0,0 0,0 22,2 0,0 33,3 11,1 33,3 litva 0,0 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Moldavija 0,0 0,0 50,0 0,0 50,0 0,0 0,0 romunija 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Slovenija 26,3 26,3 15,8 15,8 0,0 15,8 0,0 Srbija 27,3 18,2 15,2 12,1 15,2 12,1 0,0 Ukrajina 25,0 25,0 0,0 25,0 0,0 25,0 0,0 V Nemčija 20,0 40,0 40,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Z Nemčija 40,0 60,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 VREDNOTE-8.indb 146 22.1.2014 19:28:04 147 63. Ali imate vi osebno v lasti, oz. ali imate v stanovanju eno ali več od naslednjih predmetov? jaz osebno nimam, Odgovarjajo imam imam pa jaz osebno nimam, samo muslimani! jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju a. kamen proti prekletstvu 1 2 3 b. Koran 1 2 3 c. molilno verižico 1 2 3 d. stvari za srečo 1 2 3 e. molilni tepih 1 2 3 63a. kamen proti prekletstvu jaz osebno nimam, Odgovarjajo imam imam pa jaz osebno nimam, samo muslimani! jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 25,0 25,0 50,0 Bolgarija 7,3 4,0 88,7 Hrvaška 33,3 11,1 55,6 litva 50,0 50,0 0,0 Moldavija 0,0 0,0 100,0 romunija 0,0 0,0 100,0 Slovenija 0,0 0,0 100,0 Srbija 9,7 19,4 71,0 Ukrajina 50,0 0,0 50,0 V Nemčija 0,0 0,0 100,0 Z Nemčija 20,0 40,0 40,0 VREDNOTE-8.indb 147 22.1.2014 19:28:04 148 63b. Koran jaz osebno nimam, Odgovarjajo imam imam pa jaz osebno nimam, samo muslimani! jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 50,0 25,0 25,0 Bolgarija 27,4 30,6 41,9 Hrvaška 33,3 22,2 44,4 litva 100,0 0,0 0,0 Moldavija 100,0 0,0 0,0 romunija 100,0 0,0 0,0 Slovenija 52,6 31,6 15,8 Srbija 31,3 37,5 31,3 Ukrajina 66,7 33,3 0,0 V Nemčija 100,0 0,0 0,0 Z Nemčija 40,0 60,0 0,0 63c. molilno verižico jaz osebno nimam, Odgovarjajo imam imam pa jaz osebno nimam, samo muslimani! jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 100,0 0,0 0,0 Bolgarija 32,3 29,8 37,9 Hrvaška 44,4 22,2 33,3 litva 50,0 50,0 0,0 Moldavija 100,0 0,0 0,0 romunija 66,7 0,0 33,3 Slovenija 63,2 15,8 21,1 Srbija 25,8 38,7 35,5 Ukrajina 50,0 0,0 50,0 V Nemčija 80,0 0,0 20,0 Z Nemčija 60,0 40,0 0,0 VREDNOTE-8.indb 148 22.1.2014 19:28:04 149 63d. stvari za srečo jaz osebno nimam, Odgovarjajo imam imam pa jaz osebno nimam, samo muslimani! jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 75,0 0,0 25,0 Bolgarija 18,5 17,7 63,7 Hrvaška 0,0 11,1 88,9 litva 50,0 50,0 0,0 Moldavija 0,0 0,0 100,0 romunija 33,3 0,0 66,7 Slovenija 44,4 22,2 33,3 Srbija 16,1 16,1 67,7 Ukrajina 0,0 0,0 100,0 V Nemčija 40,0 20,0 40,0 Z Nemčija 60,0 20,0 20,0 63e. molilni tepih jaz osebno nimam, Odgovarjajo imam imam pa jaz osebno nimam, samo muslimani! jaz osebno v stanovanju niti ni v stanovanju Aufbruch, 2007 1 2 3 Belorusija 75,0 25,0 0,0 Bolgarija 25,0 25,8 49,2 Hrvaška 11,1 44,4 44,4 litva 100,0 0,0 0,0 Moldavija 100,0 0,0 0,0 romunija 0,0 0,0 100,0 Slovenija 26,3 36,8 36,8 Srbija 16,1 41,9 41,9 Ukrajina 0,0 0,0 100,0 V Nemčija 80,0 20,0 0,0 Z Nemčija 60,0 20,0 20,0 VREDNOTE-8.indb 149 22.1.2014 19:28:04 150 64. In kako gledate na naslednje trditve? Na razpolago imate 5-stopenjsko lestvico, na kateri 5 pomeni popolno soglasje s trditvijo; 1 pomeni, da trditev v celoti odklanjate; preostale tri vrednosti ležijo med tema dvema. sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma Odgovarjajo vsi! ne strinjam se strinjam se se strinjam a. Kjer je stroga avtoriteta, tam je tudi pravičnost. 1 2 3 4 5 b. Najpomembnejše, česar se morajo otroci naučiti, je poslušnost. 1 2 3 4 5 c. Govori in odloča naj človek šele po tem, ko si je s pomočjo trdega dela 1 2 3 4 5 pridobil določen položaj. d. Preveč svobode, ki jo danes uživajo mladi ljudje, zagotovo ne pomeni 1 2 3 4 5 nič dobrega. e. Smisel življenja je, da si pridobiš ugleden položaj. 1 2 3 4 5 f. Varnost in blagostanje sta pomembnejša kot svoboda. 1 2 3 4 5 g. Poklic je namenjen predvsem temu, da si 1 2 3 4 5 zagotovimo zanesljiv dohodek. h. Življenje si je treba narediti prijetno, kot je le mogoče. 1 2 3 4 5 i. Pomembno je, da je človek srečen. Kako pa to doseže, 1 2 3 4 5 je njegova stvar. k. Vsak mora svoje probleme rešiti. 1 2 3 4 5 VREDNOTE-8.indb 150 22.1.2014 19:28:04 151 sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma Odgovarjajo vsi! ne strinjam se strinjam se se strinjam l. Tistim, ki imajo več, bi smeli nekaj vzeti, da bi razdelili med tiste, 1 2 3 4 5 ki so tega potrebni. m. razlike v dohodkih bi morali zmanjšati. 1 2 3 4 5 n. Če bi se vsi nekaj odpovedali, bi kmalu ne bilo več revščine. 1 2 3 4 5 o. Najpomembnejše, česar bi se morali naučiti otroci, je nesebičnost. 1 2 3 4 5 p. Nesebičnosti se človek najbolje nauči v družini. 1 2 3 4 5 q. Brez družine se ne moremo naučiti, kako reševati spore. 1 2 3 4 5 r. S smrtjo je vsega konec. 1 2 3 4 5 s. Upam, da obstaja posmrtno življenje. 1 2 3 4 5 t. ljudje bodo s telesom in dušo od mrtvih vstali. 1 2 3 4 5 u. Življenje ima le en smisel, ker je Bog. 1 2 3 4 5 v. Smisel življenja je, da poizkušamo, kako bi ga čim bolj izkoristili. 1 2 3 4 5 w. Ne vem, zakaj človek živi. 1 2 3 4 5 VREDNOTE-8.indb 151 22.1.2014 19:28:04 152 64a. Kjer je stroga avtoriteta, sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma tam je tudi pravičnost. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 11,6 13,2 33,6 26,1 15,5 Bolgarija 2007 10,8 6,8 27,7 25,3 29,4 Češka 1997 15,7 22,5 35,6 18,2 8,0 2007 17,6 13,3 27,6 24,1 17,5 Hrvaška 1997 25,1 19,0 28,3 15,5 12,1 2007 16,3 13,9 28,2 21,5 20,1 litva 1997 13,7 27,4 27,8 20,6 10,6 2007 12,9 7,1 27,1 30,4 22,5 Madžarska 1997 28,8 12,8 31,4 14,0 13,0 2007 24,7 12,9 31,4 15,3 15,7 Moldavija 2007 12,5 9,9 25,5 24,8 27,3 Poljska 1997 7,8 10,3 31,8 22,9 27,2 2007 4,7 7,1 21,1 32,5 34,7 romunija 1997 26,9 10,4 28,9 13,6 20,2 2007 14,6 9,6 22,5 20,3 33,0 Slovaška 1997 26,0 17,0 33,9 12,1 11,0 2007 13,9 17,0 32,5 22,7 14,0 Slovenija 1997 34,5 13,8 30,3 9,1 12,2 2007 13,1 20,8 31,8 23,2 11,1 Srbija 2007 18,0 12,7 27,5 19,2 22,7 Ukrajina 1997 13,6 12,8 27,9 27,1 18,7 2007 11,4 6,7 21,7 20,9 39,4 V Nemčija 1997 28,2 22,5 31,8 14,1 3,4 2007 19,4 18,8 38,6 16,5 6,7 Z Nemčija 2007 27,9 25,5 26,8 16,2 3,6 VREDNOTE-8.indb 152 22.1.2014 19:28:04 153 64b. Najpomembnejše, česar se morajo otroci naučiti, sploh se ne ne strinjam delno se popolnoma je poslušnost. strinjam se strinjam strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 3,5 10,5 31,2 31,0 23,7 Bolgarija 2007 17,0 15,8 26,7 23,4 17,1 Češka 1997 9,8 16,1 26,4 30,3 17,4 2007 5,7 7,5 23,2 33,7 29,9 Hrvaška 1997 14,1 14,6 23,4 26,6 21,3 2007 7,9 11,4 26,1 26,2 28,4 litva 1997 6,1 17,3 22,6 32,3 21,6 2007 7,1 5,3 21,4 33,1 33,3 Madžarska 1997 12,7 10,3 27,2 23,8 26,1 2007 7,5 8,1 28,5 24,8 31,1 Moldavija 2007 3,7 3,3 13,1 26,8 53,1 Poljska 1997 7,7 10,5 23,7 26,7 31,4 2007 3,5 8,7 17,1 32,7 37,9 romunija 1997 20,0 13,3 28,9 17,1 20,6 2007 0,8 1,0 5,8 17,4 75,0 Slovaška 1997 6,8 11,6 25,2 24,4 32,0 2007 4,4 10,6 25,4 31,4 28,2 Slovenija 1997 18,7 12,2 21,8 19,0 28,3 2007 6,5 13,1 26,5 32,3 21,6 Srbija 2007 6,4 8,6 22,2 26,2 36,7 Ukrajina 1997 9,2 15,1 31,1 27,3 17,2 2007 3,4 3,6 18,2 27,3 47,5 V Nemčija 1997 17,8 19,1 33,7 19,9 9,5 2007 8,1 13,2 34,0 28,8 15,9 Z Nemčija 2007 8,0 16,2 40,9 25,3 9,7 VREDNOTE-8.indb 153 22.1.2014 19:28:04 154 64c. Govori in odloča naj človek šele po tem, ko si je s pomočjo trdega dela pridobil sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma določen položaj. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 4,0 10,1 26,6 33,7 25,6 Bolgarija 2007 8,6 10,6 26,7 29,2 24,9 Češka 1997 8,7 20,8 29,2 28,9 12,4 2007 8,9 10,2 24,2 33,5 23,2 Hrvaška 1997 30,6 19,0 24,5 16,0 9,9 2007 25,0 16,3 24,2 20,3 14,2 litva 1997 4,4 12,5 28,5 35,0 19,6 2007 3,8 7,1 26,3 34,5 28,3 Madžarska 1997 20,6 14,0 29,4 20,7 15,2 2007 26,1 13,6 32,1 14,7 13,4 Moldavija 2007 3,1 6,4 20,8 33,4 36,2 Poljska 1997 12,0 11,1 27,2 26,7 23,0 2007 6,8 12,3 22,5 32,9 25,5 romunija 1997 7,9 5,6 25,2 21,4 39,8 2007 3,1 3,8 16,5 26,8 49,8 Slovaška 1997 22,1 18,9 33,8 15,9 9,3 2007 16,5 23,2 34,2 18,4 7,7 Slovenija 1997 13,4 11,1 25,6 19,7 30,2 2007 5,9 12,3 31,5 29,0 21,4 Srbija 2007 11,3 10,7 30,6 25,3 22,3 Ukrajina 1997 6,4 9,1 29,8 31,9 22,9 2007 4,2 4,9 21,2 27,2 42,5 V Nemčija 1997 21,0 25,2 32,7 15,9 5,2 2007 19,2 22,8 32,1 18,6 7,3 Z Nemčija 2007 21,5 23,2 31,4 18,1 5,9 VREDNOTE-8.indb 154 22.1.2014 19:28:04 155 64d. Preveč svobode, ki jo danes uživajo mladi ljudje, zagotovo ne pomeni sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma nič dobrega. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 11,0 17,5 23,5 26,6 21,4 Bolgarija 2007 7,2 9,7 22,2 24,4 36,5 Češka 1997 9,7 20,6 26,9 27,6 15,2 2007 10,9 11,5 22,5 30,4 24,6 Hrvaška 1997 17,6 16,1 26,8 19,7 19,8 2007 7,6 10,7 24,6 26,0 31,1 litva 1997 7,2 18,3 24,0 32,1 18,4 2007 9,6 13,4 21,5 32,9 22,5 Madžarska 1997 9,7 11,9 26,2 18,3 34,0 2007 10,2 11,5 29,0 20,1 29,2 Moldavija 2007 4,5 7,6 22,4 26,9 38,6 Poljska 1997 11,7 12,8 27,7 22,8 25,0 2007 5,7 11,4 20,7 30,8 31,4 romunija 1997 12,7 8,8 24,6 15,9 37,9 2007 9,2 8,2 20,2 23,6 38,8 Slovaška 1997 10,1 14,4 29,8 23,0 22,8 2007 6,4 12,7 23,5 31,0 26,4 Slovenija 1997 16,4 14,9 26,4 17,6 24,7 2007 7,5 13,9 26,7 28,2 23,7 Srbija 2007 9,7 9,9 24,8 22,4 33,3 Ukrajina 1997 13,7 17,2 25,2 26,3 17,6 2007 7,4 9,2 20,5 21,5 41,4 V Nemčija 1997 8,6 15,0 33,4 24,1 18,9 2007 6,9 11,3 30,1 28,8 22,8 Z Nemčija 2007 6,3 12,4 32,7 28,9 19,8 VREDNOTE-8.indb 155 22.1.2014 19:28:04 156 64e. Smisel življenja je, da si pridobiš sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma ugleden položaj. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 8,2 11,3 26,9 31,0 22,6 Bolgarija 2007 7,2 9,6 31,9 30,5 20,8 Češka 1997 16,8 29,4 33,0 15,9 4,9 2007 13,8 14,7 35,0 24,5 12,0 Hrvaška 1997 27,4 23,5 26,3 14,9 7,8 2007 25,0 24,6 28,5 16,0 5,9 litva 1997 6,2 18,8 37,1 27,6 10,4 2007 6,6 10,4 29,3 32,5 21,3 Madžarska 1997 29,9 17,0 32,0 15,0 6,1 2007 28,4 16,5 30,7 15,8 8,6 Moldavija 2007 5,2 8,7 21,8 34,0 30,3 Poljska 1997 8,7 13,9 32,5 27,9 17,0 2007 7,6 12,8 22,8 35,7 21,1 romunija 1997 12,7 8,1 25,7 21,2 32,2 2007 4,8 6,6 21,6 28,0 38,9 Slovaška 1997 16,8 20,8 38,5 15,8 8,0 2007 10,8 17,6 39,7 23,4 8,6 Slovenija 1997 27,7 16,7 26,8 15,2 13,6 2007 7,9 21,5 35,6 24,9 10,2 Srbija 2007 14,2 16,0 30,1 23,2 16,6 Ukrajina 1997 20,6 21,7 32,4 17,1 8,2 2007 7,4 7,9 25,0 23,7 36,0 V Nemčija 1997 19,1 19,5 35,6 19,6 6,2 2007 15,5 22,8 33,4 21,5 6,7 Z Nemčija 2007 18,6 24,1 36,7 17,1 3,4 VREDNOTE-8.indb 156 22.1.2014 19:28:04 157 64f. Varnost in blagostanje sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma sta pomembnejša ne strinjam se strinjam se se strinjam kot svoboda. Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 11,2 14,4 34,4 21,9 18,1 Bolgarija 2007 20,0 21,7 28,8 17,2 12,2 Češka 1997 24,8 29,7 32,2 10,5 2,8 2007 19,9 26,9 31,9 13,8 7,5 Hrvaška 1997 32,2 21,7 27,2 9,7 9,2 2007 20,8 21,0 29,2 17,8 11,2 litva 1997 9,1 25,5 33,3 22,3 9,8 2007 12,8 15,1 28,7 29,0 14,4 Madžarska 1997 20,3 16,1 36,1 15,7 11,8 2007 19,5 13,1 36,9 19,4 11,0 Moldavija 2007 9,3 14,7 27,8 24,2 24,1 Poljska 1997 20,0 19,6 34,0 16,1 10,4 2007 15,9 23,6 28,0 21,5 11,0 romunija 1997 31,1 11,9 32,8 8,8 15,4 2007 22,4 14,3 23,6 17,2 22,5 Slovaška 1997 23,5 23,0 35,2 10,3 8,0 2007 14,7 26,1 38,3 14,5 6,4 Slovenija 1997 35,2 18,8 24,3 9,9 11,8 2007 16,2 27,8 31,8 17,1 7,1 Srbija 2007 29,4 20,3 25,0 14,2 11,1 Ukrajina 1997 18,8 18,4 33,4 19,4 9,9 2007 10,9 8,9 28,8 21,0 30,4 V Nemčija 1997 12,5 17,4 40,3 20,2 9,6 2007 11,7 19,8 45,7 15,5 7,3 Z Nemčija 2007 13,7 24,5 40,5 17,7 3,6 VREDNOTE-8.indb 157 22.1.2014 19:28:04 158 64g. Poklic je namenjen predvsem temu, da si zagotovimo zanesljiv sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma dohodek. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 2,1 3,8 14,3 35,7 44,0 Bolgarija 2007 1,8 3,5 16,7 32,0 46,0 Češka 1997 4,3 10,5 25,0 32,8 27,4 2007 3,1 5,3 15,6 37,0 39,0 Hrvaška 1997 4,0 5,1 18,0 35,1 37,8 2007 1,9 5,1 19,9 31,9 41,2 litva 1997 1,4 6,5 12,5 40,6 38,9 2007 3,1 4,7 11,9 32,4 48,0 Madžarska 1997 2,6 3,9 15,6 26,1 51,8 2007 2,0 4,7 22,5 30,2 40,6 Moldavija 2007 2,5 3,9 12,9 31,6 49,1 Poljska 1997 2,6 4,4 13,2 27,6 52,3 2007 2,5 8,2 12,5 38,0 38,8 romunija 1997 4,9 3,2 11,1 17,1 63,7 2007 2,6 2,5 12,3 28,3 54,4 Slovaška 1997 5,6 11,6 25,0 25,2 32,5 2007 3,3 9,4 26,9 35,4 25,0 Slovenija 1997 9,7 9,2 22,6 25,1 33,3 2007 2,7 10,8 27,2 33,7 25,6 Srbija 2007 3,5 4,8 19,2 30,2 42,4 Ukrajina 1997 6,5 8,7 23,3 39,3 22,2 2007 2,6 4,7 17,1 24,4 51,1 V Nemčija 1997 1,4 4,3 20,3 33,7 40,3 2007 0,6 5,0 14,6 34,9 44,9 Z Nemčija 2007 1,1 6,8 18,6 38,4 35,0 VREDNOTE-8.indb 158 22.1.2014 19:28:04 159 64h. Življenje si je treba narediti sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma prijetno, kot je le mogoče. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 1,0 4,1 15,2 31,5 48,2 Bolgarija 2007 0,7 0,5 9,5 30,1 59,2 Češka 1997 2,0 4,0 18,3 40,7 34,9 2007 1,3 1,8 10,3 40,5 46,2 Hrvaška 1997 1,5 2,3 11,2 30,2 54,7 2007 0,6 1,9 14,1 37,7 45,7 litva 1997 1,2 4,2 18,1 47,1 29,4 2007 1,8 3,2 19,2 35,4 40,5 Madžarska 1997 0,8 2,0 10,6 24,0 62,7 2007 0,4 1,5 16,0 29,4 52,8 Moldavija 2007 1,3 2,6 12,2 33,6 50,4 Poljska 1997 1,8 2,9 16,7 30,2 48,4 2007 3,9 9,0 22,2 41,2 23,7 romunija 1997 2,3 2,3 11,0 20,2 64,3 2007 1,2 1,0 9,2 25,2 63,4 Slovaška 1997 2,1 4,1 15,3 32,5 46,0 2007 0,7 3,3 20,8 41,7 33,5 Slovenija 1997 1,0 0,9 8,2 20,9 69,0 2007 0,4 1,4 10,6 34,6 53,0 Srbija 2007 1,1 2,1 11,0 29,0 56,9 Ukrajina 1997 5,7 11,4 25,1 32,7 25,0 2007 1,4 3,3 15,0 23,4 57,0 V Nemčija 1997 0,7 3,2 20,1 37,8 38,2 2007 0,6 2,5 17,1 38,6 41,3 Z Nemčija 2007 2,3 4,6 22,6 43,7 26,8 VREDNOTE-8.indb 159 22.1.2014 19:28:05 160 64i. Pomembno je, da je človek srečen. Kako pa to doseže, sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma je njegova stvar. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 6,0 12,5 23,9 26,3 31,3 Bolgarija 2007 1,9 3,8 19,2 32,4 42,8 Češka 1997 4,5 11,3 29,1 31,9 23,3 2007 1,9 4,4 17,2 38,1 38,4 Hrvaška 1997 7,1 11,3 25,1 21,5 35,0 2007 3,6 8,7 20,5 32,8 34,4 litva 1997 4,8 14,9 23,0 35,2 22,0 2007 2,8 5,8 24,4 35,0 32,1 Madžarska 1997 12,4 11,4 27,0 24,3 24,9 2007 13,5 11,7 26,4 24,8 23,6 Moldavija 2007 5,7 9,0 18,9 28,5 37,9 Poljska 1997 5,7 9,4 19,7 26,8 38,5 2007 7,2 11,8 19,9 36,6 24,5 romunija 1997 12,2 7,2 25,3 17,9 37,3 2007 3,1 3,7 14,7 26,9 51,5 Slovaška 1997 8,8 11,9 25,5 28,8 25,0 2007 4,6 13,3 28,9 33,4 19,8 Slovenija 1997 7,5 7,4 20,3 22,6 42,2 2007 2,7 6,8 25,4 30,0 35,2 Srbija 2007 2,7 3,9 16,4 24,6 52,5 Ukrajina 1997 10,8 12,8 30,2 30,6 15,5 2007 6,4 8,0 21,5 21,5 42,5 V Nemčija 1997 3,1 8,5 27,7 32,0 28,7 2007 1,7 5,6 25,3 34,0 33,4 Z Nemčija 2007 2,5 8,6 24,9 42,4 21,7 VREDNOTE-8.indb 160 22.1.2014 19:28:05 161 64k. Vsak mora svoje sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma probleme rešiti. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 4,0 9,1 25,4 32,5 29,0 Bolgarija 2007 3,8 8,8 26,4 30,4 30,6 Češka 1997 2,2 9,0 24,6 36,8 27,4 2007 3,6 6,5 19,2 35,1 35,5 Hrvaška 1997 4,9 9,9 24,1 31,0 30,0 2007 5,1 10,3 29,4 30,9 24,3 litva 1997 2,3 8,4 21,0 42,2 26,1 2007 1,3 4,5 19,7 35,9 38,6 Madžarska 1997 3,2 4,0 15,9 26,0 51,0 2007 3,9 6,1 24,3 32,3 33,4 Moldavija 2007 4,5 10,6 19,6 31,1 34,1 Poljska 1997 1,4 5,8 16,1 29,8 46,9 2007 3,2 9,0 14,5 41,1 32,2 romunija 1997 6,7 5,2 25,1 19,3 43,7 2007 3,3 4,6 20,5 29,1 42,5 Slovaška 1997 3,9 7,1 20,6 28,2 40,2 2007 2,1 9,0 25,6 37,4 25,9 Slovenija 1997 3,8 8,9 17,0 25,8 44,5 2007 0,4 1,8 17,4 36,6 43,8 Srbija 2007 4,2 5,9 28,2 28,0 33,9 Ukrajina 1997 6,7 12,4 26,8 34,6 19,6 2007 5,7 8,4 24,1 22,3 39,5 V Nemčija 1997 2,7 7,9 26,6 35,6 27,2 2007 2,9 6,7 21,3 36,3 32,8 Z Nemčija 2007 4,6 10,5 30,4 35,6 19,0 VREDNOTE-8.indb 161 22.1.2014 19:28:05 162 64l. Tistim, ki imajo več, bi smeli nekaj vzeti, da bi razdelili med tiste, sploh se ne ne strinjam delno se popolnoma ki so tega potrebni. strinjam se strinjam strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 35,5 22,9 22,4 12,7 6,4 Bolgarija 2007 6,0 8,2 30,5 29,1 26,2 Češka 1997 19,6 22,5 32,2 16,3 9,4 2007 17,5 16,9 30,3 22,5 12,9 Hrvaška 1997 24,3 16,1 32,1 15,8 11,7 2007 13,0 15,1 27,3 24,4 20,2 litva 1997 20,2 32,1 27,1 14,1 6,5 2007 22,2 25,3 27,7 14,4 10,3 Madžarska 1997 38,5 16,0 24,9 9,9 10,7 2007 27,3 15,4 28,3 14,5 14,5 Moldavija 2007 22,8 12,8 23,3 22,9 18,2 Poljska 1997 23,9 20,1 29,9 13,1 13,1 2007 13,7 18,2 24,9 27,3 15,9 romunija 1997 25,2 14,8 28,7 12,9 18,4 2007 15,2 11,7 22,1 22,6 28,4 Slovaška 1997 11,8 13,1 34,5 18,0 22,7 2007 6,9 14,4 34,5 26,3 17,8 Slovenija 1997 20,9 12,7 26,0 13,7 26,8 2007 5,5 13,1 28,1 27,8 25,5 Srbija 2007 15,4 14,6 32,9 17,3 19,9 Ukrajina 1997 34,8 19,5 24,6 12,9 8,2 2007 12,0 13,4 23,5 20,1 31,0 V Nemčija 1997 10,1 9,1 33,1 25,3 22,4 2007 9,2 10,6 25,1 28,4 26,7 Z Nemčija 2007 11,8 12,0 34,2 25,7 16,3 VREDNOTE-8.indb 162 22.1.2014 19:28:05 163 64m. Razlike v dohodkih sploh se ne ne strinjam delno se popolnoma bi morali zmanjšati. strinjam se strinjam strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 14,4 15,8 28,8 24,6 16,5 Bolgarija 2007 3,2 3,8 21,8 30,3 40,9 Češka 1997 10,1 11,5 27,9 25,9 24,6 2007 11,6 11,3 21,2 31,0 25,0 Hrvaška 1997 5,0 6,8 21,5 27,1 39,5 2007 3,0 3,9 19,6 30,4 43,1 litva 1997 4,1 12,9 19,7 36,1 27,3 2007 5,2 9,2 31,5 28,3 25,8 Madžarska 1997 3,6 4,0 15,9 19,6 57,0 2007 2,7 2,9 18,8 26,4 49,2 Moldavija 2007 14,7 14,2 20,4 26,2 24,4 Poljska 1997 8,6 10,6 20,3 22,9 37,6 2007 5,6 9,7 15,6 35,7 33,3 romunija 1997 14,9 9,3 22,6 14,3 39,0 2007 8,2 6,7 17,3 24,1 43,7 Slovaška 1997 5,1 6,6 19,9 23,8 44,6 2007 3,3 4,6 19,9 33,2 39,0 Slovenija 1997 4,8 5,0 15,0 18,7 56,5 2007 1,6 4,3 19,9 33,9 40,3 Srbija 2007 5,7 6,7 27,5 26,9 33,3 Ukrajina 1997 15,4 14,8 26,7 26,8 16,4 2007 7,0 8,1 21,1 24,2 39,6 V Nemčija 1997 2,0 5,4 21,2 29,3 42,1 2007 2,5 2,7 13,4 31,5 49,9 Z Nemčija 2007 4,4 7,8 24,7 35,4 27,8 VREDNOTE-8.indb 163 22.1.2014 19:28:05 164 64n. Če bi se vsi nekaj odpovedali, sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma bi kmalu ne bilo več revščine. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 29,5 26,4 24,4 12,4 7,4 Bolgarija 2007 7,5 9,9 28,0 31,2 23,5 Češka 1997 15,8 22,7 33,8 18,7 9,0 2007 16,6 17,2 27,9 26,0 12,2 Hrvaška 1997 12,4 11,7 29,4 24,8 21,7 2007 7,2 9,8 24,2 29,2 29,6 litva 1997 9,9 24,7 37,1 19,5 8,9 2007 13,4 17,5 33,2 23,3 12,6 Madžarska 1997 35,1 16,7 24,6 11,1 12,6 2007 33,1 13,9 24,3 15,0 13,7 Moldavija 2007 20,2 13,6 21,7 24,0 20,6 Poljska 1997 19,6 17,4 32,6 14,6 15,8 2007 10,8 15,5 28,1 29,0 16,6 romunija 1997 20,9 10,9 30,6 12,6 25,0 2007 9,4 8,2 19,1 24,7 38,5 Slovaška 1997 12,3 11,6 27,9 23,7 24,6 2007 5,5 10,9 28,3 31,7 23,6 Slovenija 1997 12,9 11,0 21,1 19,7 35,3 2007 4,9 12,5 25,4 29,2 28,0 Srbija 2007 9,3 11,6 29,0 23,8 26,3 Ukrajina 1997 21,0 16,9 31,2 18,4 12,4 2007 17,4 13,7 23,5 18,8 26,6 V Nemčija 1997 9,3 12,7 27,6 30,1 20,3 2007 10,6 14,0 27,1 28,6 19,8 Z Nemčija 2007 9,1 19,0 29,3 28,7 13,9 VREDNOTE-8.indb 164 22.1.2014 19:28:05 165 64o. Najpomembnejše, česar bi se morali naučiti otroci, sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma je nesebičnost. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 3,8 7,6 28,5 36,0 24,2 Bolgarija 2007 1,7 4,1 17,1 36,7 40,5 Češka 1997 2,6 10,7 28,9 37,4 20,4 2007 2,7 4,9 21,5 40,6 30,3 Hrvaška 1997 4,0 7,6 26,4 35,6 26,6 2007 1,2 4,7 23,3 36,1 34,7 litva 1997 1,8 8,3 25,7 43,7 20,6 2007 2,3 1,8 21,5 42,4 32,0 Madžarska 1997 15,5 17,6 34,0 18,3 14,6 2007 9,8 9,5 34,3 26,1 20,3 Moldavija 2007 2,5 7,1 18,3 32,7 39,4 Poljska 1997 4,9 8,3 25,6 30,7 30,5 2007 0,9 3,6 16,8 40,1 38,7 romunija 1997 10,6 9,2 35,3 19,5 25,4 2007 4,0 6,0 19,8 27,5 42,8 Slovaška 1997 2,1 6,7 25,3 30,8 35,0 2007 1,9 4,4 27,3 39,2 27,2 Slovenija 1997 2,9 3,8 22,1 28,7 42,4 2007 0,6 3,7 25,3 37,5 32,9 Srbija 2007 2,2 4,9 23,7 31,0 38,3 Ukrajina 1997 11,1 13,5 33,1 28,1 14,2 2007 3,4 4,9 21,6 27,9 42,2 V Nemčija 1997 2,3 6,5 29,5 38,6 23,1 2007 2,9 7,3 24,4 35,7 29,8 Z Nemčija 2007 1,9 4,9 34,0 37,5 21,7 VREDNOTE-8.indb 165 22.1.2014 19:28:05 166 64p. Nesebičnosti se človek sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma najbolje nauči v družini. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 1,0 3,7 19,2 40,1 36,0 Bolgarija 2007 1,1 2,6 11,5 34,2 50,5 Češka 1997 1,4 2,0 17,0 40,3 39,3 2007 1,4 2,8 13,5 38,5 43,8 Hrvaška 1997 1,5 1,7 13,2 34,3 49,3 2007 0,5 2,0 14,3 37,3 45,9 litva 1997 0,4 3,6 14,4 48,8 32,8 2007 1,3 1,4 18,1 39,2 40,0 Madžarska 1997 2,8 4,7 14,5 25,4 52,6 2007 2,4 3,6 20,6 28,7 44,7 Moldavija 2007 1,2 4,2 12,0 33,4 49,2 Poljska 1997 1,5 2,6 16,6 33,1 46,2 2007 0,8 2,4 7,4 39,9 49,4 romunija 1997 4,2 4,4 22,6 20,0 48,8 2007 1,7 2,3 15,3 29,9 50,9 Slovaška 1997 1,5 2,9 14,3 27,2 54,2 2007 0,6 4,8 18,4 39,8 36,4 Slovenija 1997 4,3 3,2 18,7 27,7 46,1 2007 1,2 4,5 27,6 37,9 28,8 Srbija 2007 1,3 2,6 16,8 32,5 46,9 Ukrajina 1997 5,7 11,1 26,5 33,0 23,8 2007 1,9 3,5 16,1 27,2 51,4 V Nemčija 1997 1,2 1,5 14,8 40,3 42,2 2007 1,2 2,9 19,6 35,1 41,3 Z Nemčija 2007 1,3 4,4 17,5 40,7 36,1 VREDNOTE-8.indb 166 22.1.2014 19:28:05 167 64q. Brez družine se ne moremo sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma naučiti, kako reševati spore. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 3,5 7,6 24,2 35,3 29,5 Bolgarija 2007 6,0 5,1 19,5 30,5 39,0 Češka 1997 2,5 11,4 24,4 35,7 26,0 2007 3,7 7,7 21,0 35,2 32,5 Hrvaška 1997 6,0 11,3 22,9 28,4 31,4 2007 3,4 6,4 24,9 31,2 34,1 litva 1997 2,7 13,3 26,9 37,3 19,9 2007 5,3 7,2 27,3 35,7 24,4 Madžarska 1997 8,2 6,8 18,8 22,0 44,2 2007 8,0 7,1 25,7 26,7 32,5 Moldavija 2007 5,9 7,6 19,3 27,6 39,5 Poljska 1997 5,6 7,2 24,4 28,4 34,4 2007 4,0 7,4 16,3 37,1 35,2 romunija 1997 10,5 7,8 25,9 14,9 40,9 2007 3,8 4,6 16,8 29,2 45,5 Slovaška 1997 4,2 6,0 26,1 25,9 37,7 2007 3,1 7,3 24,6 35,9 29,1 Slovenija 1997 10,3 9,5 26,3 22,3 31,7 2007 4,4 12,3 31,8 33,0 18,5 Srbija 2007 3,2 6,2 21,9 29,4 39,4 Ukrajina 1997 9,8 12,6 29,0 29,4 19,2 2007 5,2 5,6 18,7 25,1 45,4 V Nemčija 1997 6,1 8,6 22,2 33,6 29,5 2007 10,0 14,2 28,2 25,3 22,3 Z Nemčija 2007 7,8 13,9 25,7 32,7 20,0 VREDNOTE-8.indb 167 22.1.2014 19:28:05 168 64r. S smrtjo sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma je vsega konec. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 15,2 13,9 26,4 20,1 24,4 Bolgarija 2007 13,2 12,9 23,9 21,1 28,8 Češka 1997 12,6 12,8 25,9 16,8 31,8 2007 9,8 9,4 15,3 19,9 45,5 Hrvaška 1997 31,8 14,4 24,9 10,4 18,5 2007 29,4 18,8 21,4 11,6 18,8 litva 1997 10,8 22,5 29,1 17,6 20,1 2007 13,1 26,0 23,2 15,4 22,2 Madžarska 1997 19,4 8,8 22,3 9,3 40,2 2007 20,1 9,7 17,2 12,1 40,9 Moldavija 2007 15,6 13,5 19,1 19,8 32,0 Poljska 1997 28,1 16,2 24,7 11,5 19,5 2007 20,9 23,6 18,2 18,3 19,1 romunija 1997 26,3 11,2 30,9 7,0 24,7 2007 19,3 13,0 19,0 13,5 35,1 Slovaška 1997 24,6 12,6 21,9 11,8 29,2 2007 23,2 18,0 21,4 15,5 21,9 Slovenija 1997 20,4 10,3 19,6 9,1 40,6 2007 15,6 20,2 22,8 20,0 21,5 Srbija 2007 15,1 14,0 21,0 17,8 32,3 Ukrajina 1997 23,4 15,5 23,3 21,8 15,9 2007 25,8 14,5 22,6 12,3 24,8 V Nemčija 1997 8,9 6,5 16,0 11,8 56,8 2007 10,7 8,4 12,1 15,5 53,2 Z Nemčija 2007 19,4 15,2 25,7 14,1 25,7 VREDNOTE-8.indb 168 22.1.2014 19:28:05 169 64s. Upam, da obstaja sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma posmrtno življenje. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 19,1 15,5 28,6 22,7 14,1 Bolgarija 2007 19,6 13,4 29,5 21,2 16,3 Češka 1997 33,0 14,9 29,9 11,3 10,8 2007 39,5 15,6 20,5 13,3 11,2 Hrvaška 1997 13,0 6,5 24,5 20,4 35,6 2007 10,3 10,7 21,3 23,4 34,3 litva 1997 8,6 12,6 34,5 25,4 18,9 2007 15,3 15,6 30,1 20,7 18,4 Madžarska 1997 31,2 9,0 22,5 12,8 24,5 2007 29,6 8,5 20,3 16,3 25,3 Moldavija 2007 19,9 10,7 21,8 23,6 24,0 Poljska 1997 5,8 5,6 19,5 23,1 46,1 2007 6,1 6,8 13,5 35,0 38,6 romunija 1997 14,1 5,2 29,0 12,1 39,6 2007 11,5 7,9 21,6 20,4 38,6 Slovaška 1997 22,0 9,5 24,7 13,6 30,3 2007 14,8 9,8 24,2 24,1 27,1 Slovenija 1997 27,8 7,3 24,5 11,1 29,4 2007 17,7 20,5 26,7 18,2 16,8 Srbija 2007 21,1 15,0 24,0 18,0 22,1 Ukrajina 1997 23,6 12,5 25,3 24,7 13,8 2007 12,3 7,7 22,4 19,5 38,2 V Nemčija 1997 47,0 8,5 25,1 8,8 10,6 2007 44,5 12,5 15,4 13,6 14,0 Z Nemčija 2007 14,6 7,8 24,3 25,7 27,6 VREDNOTE-8.indb 169 22.1.2014 19:28:05 170 64t. Ljudje bodo s telesom sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma in dušo od mrtvih vstali. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 24,8 17,3 36,2 13,4 8,3 Bolgarija 2007 23,1 18,1 33,5 15,9 9,4 Češka 1997 44,8 16,2 26,2 5,1 7,6 2007 51,4 18,1 16,7 8,6 5,2 Hrvaška 1997 20,3 6,2 39,3 15,0 19,2 2007 24,1 17,9 24,7 14,0 19,3 litva 1997 12,2 19,1 44,8 14,5 9,5 2007 15,9 18,6 27,3 23,3 14,9 Madžarska 1997 48,6 8,9 22,8 8,3 11,4 2007 49,2 10,8 19,7 10,7 9,7 Moldavija 2007 26,1 11,3 27,0 19,3 16,4 Poljska 1997 10,6 8,3 30,4 20,2 30,5 2007 12,4 11,9 23,5 26,1 26,1 romunija 1997 19,0 5,1 44,3 8,0 23,6 2007 19,5 12,6 25,7 16,4 25,9 Slovaška 1997 29,6 13,1 29,5 9,0 18,8 2007 25,4 14,4 25,6 17,2 17,4 Slovenija 1997 45,2 8,8 28,8 6,1 11,1 2007 33,1 26,1 21,6 11,9 7,3 Srbija 2007 23,3 17,6 23,8 17,1 18,2 Ukrajina 1997 24,0 16,1 29,4 19,0 11,5 2007 17,3 10,2 25,5 17,0 30,0 V Nemčija 1997 61,9 6,7 23,0 4,8 3,6 2007 63,3 13,4 10,2 7,9 5,2 Z Nemčija 2007 37,1 19,2 24,5 9,7 9,5 VREDNOTE-8.indb 170 22.1.2014 19:28:05 171 64u. Življenje ima le en smisel, sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma ker je Bog. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 9,6 11,5 38,4 23,2 17,3 Bolgarija 2007 14,2 12,5 39,7 20,7 12,9 Češka 1997 46,0 17,6 12,3 10,3 13,8 2007 49,3 16,0 16,8 9,8 8,1 Hrvaška 1997 10,5 5,9 16,3 22,2 45,1 2007 9,0 10,7 19,3 26,8 34,2 litva 1997 7,1 11,3 25,3 33,0 23,2 2007 8,2 15,0 33,5 25,6 17,7 Madžarska 1997 41,5 11,2 22,2 11,7 13,5 2007 44,1 14,7 21,8 10,1 9,4 Moldavija 2007 5,0 6,0 16,5 29,8 42,6 Poljska 1997 5,7 6,9 25,7 23,8 37,9 2007 5,5 6,7 20,1 36,2 31,5 romunija 1997 8,6 5,8 19,6 18,0 48,1 2007 3,6 3,1 15,7 24,7 52,9 Slovaška 1997 26,7 13,3 22,4 15,3 22,3 2007 19,2 13,5 28,2 20,4 18,7 Slovenija 1997 42,2 13,6 18,1 10,9 15,2 2007 36,1 23,4 22,1 11,4 7,0 Srbija 2007 19,8 16,4 30,6 17,4 15,9 Ukrajina 1997 15,5 13,0 26,0 26,6 18,9 2007 6,1 5,6 21,6 21,1 45,7 V Nemčija 1997 67,1 8,6 11,2 7,0 6,1 2007 56,4 16,3 13,4 6,5 7,3 Z Nemčija 2007 24,3 19,4 28,9 17,7 9,7 VREDNOTE-8.indb 171 22.1.2014 19:28:05 172 64v. Smisel življenja je, da poizkušamo, kako sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma bi ga čim bolj izkoristili. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 5,2 8,5 33,2 34,0 19,0 Bolgarija 2007 1,4 3,1 17,4 38,4 39,7 Češka 1997 12,7 15,9 28,9 24,8 17,6 2007 6,2 4,4 20,4 41,8 27,2 Hrvaška 1997 1,1 3,9 11,3 30,0 53,7 2007 2,1 2,6 13,5 33,9 47,9 litva 1997 3,5 10,1 27,1 38,8 20,5 2007 5,9 7,1 26,8 34,3 25,9 Madžarska 1997 3,2 3,3 13,3 26,2 54,0 2007 3,4 2,8 16,6 33,1 44,1 Moldavija 2007 3,2 3,6 18,1 34,9 40,1 Poljska 1997 2,1 4,6 19,2 36,4 37,7 2007 5,3 7,5 19,2 41,9 26,1 romunija 1997 5,1 2,6 15,5 19,4 57,3 2007 1,2 2,1 11,2 27,7 57,8 Slovaška 1997 11,6 8,8 28,0 21,9 29,8 2007 3,6 7,6 30,6 34,3 23,9 Slovenija 1997 5,7 6,3 17,5 24,0 46,5 2007 4,3 7,2 22,9 34,5 31,1 Srbija 2007 2,2 3,7 16,9 29,0 48,3 Ukrajina 1997 13,0 14,1 28,9 28,5 15,5 2007 4,6 6,4 23,6 25,0 40,5 V Nemčija 1997 6,1 6,3 25,9 35,2 26,4 2007 3,3 3,6 22,8 36,9 33,4 Z Nemčija 2007 5,5 7,2 28,5 39,4 19,4 VREDNOTE-8.indb 172 22.1.2014 19:28:05 173 64w. Ne vem, zakaj sploh se ne strinjam delno se strinjam popolnoma človek živi. ne strinjam se strinjam se se strinjam Aufbruch 1997, 2007 1 2 3 4 5 Belorusija 2007 27,9 25,3 31,8 8,9 6,1 Bolgarija 2007 45,7 23,0 22,3 5,7 3,3 Češka 1997 48,6 27,9 16,0 4,7 2,8 2007 38,9 26,3 22,0 8,5 4,3 Hrvaška 1997 53,8 17,2 14,4 6,6 8,0 2007 47,0 24,5 16,8 5,7 6,0 litva 1997 19,5 38,0 26,1 10,9 5,5 2007 30,0 29,0 27,5 8,2 5,3 Madžarska 1997 56,5 12,5 18,9 5,7 6,5 2007 53,2 17,5 20,3 4,5 4,6 Moldavija 2007 28,7 17,4 28,5 14,2 11,2 Poljska 1997 51,3 17,2 19,0 6,7 5,8 2007 48,5 24,1 15,5 8,5 3,4 romunija 1997 49,9 14,8 15,3 7,7 12,4 2007 34,5 20,7 23,4 8,6 12,9 Slovaška 1997 60,2 17,4 15,3 2,9 4,1 2007 57,0 22,7 15,1 2,9 2,3 Slovenija 1997 63,5 11,0 13,4 5,2 6,9 2007 42,3 29,3 19,6 5,5 3,3 Srbija 2007 57,0 16,9 15,5 5,3 5,5 Ukrajina 1997 28,5 21,5 27,7 15,8 6,4 2007 33,4 17,0 24,4 10,8 14,4 V Nemčija 1997 52,7 21,0 20,1 4,0 2,2 2007 46,4 25,7 17,5 7,1 3,3 Z Nemčija 2007 38,2 28,9 25,7 5,5 1,7 VREDNOTE-8.indb 173 22.1.2014 19:28:05 VREDNOTE-8.indb 174 22.1.2014 19:28:06 2.0 UTRjEVANjE DEmOKRAcIjE V SREDNjI IN VZHODNI EVROPI consolidation of Democracy in central and Eastern Europe, 1991/1999 VREDNOTE-8.indb 175 22.1.2014 19:28:06 VREDNOTE-8.indb 176 22.1.2014 19:28:06 177 2.1 Primerjalno raziskovanje demokratične transformacije v Srednji in Vzhodni Evropi Niko Toš Povzetek V sestavku so prikazani koncepti in predpostavke v zvezi s potekom demokratizacije v državah Srednje in Vzhodne Evrope v času po družbenih spremembah. Nakazani so koncept splošne neuskladljivosti, strukturalistični koncept in njegove različne razlage itd. Predstavljena je dilema normativne (ustavne, volilne) in dejanske (temelječe na podpori, zaupanju) demokratizacije. Prikazani sta zasnova in izpeljava raziskave »Utrjevanje demokracije v Srednji in Vzhodni Evropi«. Z dvema primeroma je ponazorjeno vrednotenje kapitalizma/socializma v osmih izbranih vzhodnoevropskih državah in posebej prikazan primer Slovenije. Ključni pojmi: demokracija, tranzicija, konsolidacija, politična kultura, socialne in politične orientacije, vrednotenje kapitalizma/socializma, dežele Srednje in Vzhodne Evrope 1 Družbene transformacije: koncepti in predpostavke V času raziskav, ki so opisane v tem poglavju, so se v slovenski družbi – in drugih srednje- in vzhodnoevropskih družbah – dogajali preobrati, prehodi in radikalne reforme, opisi pa nakažejo, ali se je to izražalo tudi v zavesti ljudi, v njihovih gledanjih in vrednotenjih, v njihovih zavzemanjih in bojaznih. Sam preobrat je epohalen v obsegu, v kolikšnem so se v zavesti in praksi utrjevali nove vrednote in demokratični odnosi, ki omogočajo ljudem svobodno in ustvarjalno življenje in delo. Oceno o epohalnosti preobrata torej prepustimo zgodovini. Čeprav nas opazovanje razmer v Sloveniji v zadnjih desetletjih nenehno spodbuja k razmisleku in označevanju razlik in posebnosti v njenem razvoju (Toš, N., 1992), vendarle ni dvoma o tem, da je bil družbeni obrat spodbujen po razpadu t. i. socialističnih sistemov Vzhodne in Srednje Evrope. Slovenijo je skupaj z drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi, bivšimi komunističnimi državami zajel demokratizacijski val, tretji v obdobju po drugi svetovni vojni. Prvi val VREDNOTE-8.indb 177 22.1.2014 19:28:06 178 je zajel pacificirane države, poražene v II. svetovni vojni (njim so bile reforme vsiljene, oktroirane); drugi val je zajel predvsem romanske in latinskoameriške države, v Evropi npr. Španijo, Portugalsko in tudi Grčijo, tretji val pa je zajel kar celoten evropski del bivšega vzhodnega bloka. Potek preobražanja teh držav in njihove možnosti za uveljavitev demokratičnih institucij in političnih odnosov je določalo dvoje presečišč in izvorov tenzij oz. konfliktnih odnosov – in sicer: 1) glede redefinicije nacije oz. nacionalne države, z vsemi implikacijami, ki jih ta proces sproža in sprošča in ki pogojujejo konsolidiranje demokratičnih institucij, ter 2) vprašanje razmerja med demokratičnimi institucijami in gospodarskim prestrukturiranjem družb (Bruszt, Janoš, 1992), torej postavljanje temeljev tržne (kapitalistične) ekonomije. Poleg spodbud in zavor (in poleg tragičnih posledic in omejitev) v uveljavljanju demokratičnih političnih institucij pod vplivom sodobnega nacionalizma pa je odprto tudi vprašanje razmerja med možnostmi demokratičnega razvoja in ekonomskega prestrukturiranja. Dvomu, ali sodobni nacionalizem v bivših komunističnih sistemih spodbuja razvoj demokratičnih institucij, dodajamo še dvom o možnosti sočas nega demokratičnega razvoja in ekonomskega prestrukturiranja teh družb. Potek razpadanja oz. preobražanja vzhodnoevropskih družb je močno pritegnil interes zahodnih analitikov; uveljavile so se nove paradigme politične analize (Wiatr, 1992), razvile nove koncepcije in gledanja. Znotraj »tranzitologije« kot vede o prehodu se v zvezi z razmerjem med demokracijo in ekonomijo pokažejo vsaj naslednji koncepti: koncept splošne neuskladljivosti, strukturalistični koncept, t. i. kulturna razlaga in institucionalni transformacijski koncept. Vprašanje mo- žnosti sočasnega razvoja demokracije in ekonomskega prestrukturiranja se zaostri v razme rah poglobljene socialno-ekonomske krize, v kateri se znajdejo prav vse vzhodnoevropske družbe. Vprašanje je aktualno tudi za slovenske razmere, zato bomo nakazane koncepte na kratko predstavili.1 A. Za koncept splošne neuskladljivosti oz. dilemo simultanosti (Elster, 1991; Offe, 1991; Merkel, 1999) je značilno, da izhaja iz podmene, da sočasni proces demokratične konsolidacije in ekonomske transformacije ni mogoč. Opozarja torej na paradoksalnost vzporednega razmerja med demokratizacijo in marketizacijo, kot da sočasno učinkovito delovanje v obeh smereh ni možno. Cena ekonomskega prestrukturiranja je previsoka, da bi omogočala sočasno demokratizacijo. Tisti, ki v poteku ekonomske transformacije izgubljajo – in teh je vselej mnogo, praviloma ne pristajajo na poslabšanje svoje situacije, ne dopuščajo hitrega razraščanja socialnih razlik in neenakosti ter radikalnih sprememb v lastninski strukturi kot nujnih posledic transformacije. Sloji, ki so prizadeti vsled ekonomskega prestrukturiranja, 1. Pri tem se bomo oprli na uvodno študijo: Toš, N. (1992/1), Slovenski izziv, v knjigi Toš, N.: Slovenski izziv, Dokumenti SJM, FDV, Ljubljana. VREDNOTE-8.indb 178 22.1.2014 19:28:06 179 lahko znotraj demokratičnih institucij obvladajo oz. zavirajo procese ekonomske transformacije. Koncept splošne neuskladljivosti seveda upošteva nekatera empirična dejstva: pre vladovanje stare lastninske strukture (državna, družbena lastnina) in vrednot pred hodnega obdobja (vrednotenje enakosti, egalitarizem). B. Strukturalistični koncepti so bodisi ekonomsko bodisi socialno strukturno ute meljeni. Poenostavljena ekonomska utemeljitev tega koncepta je izražena v presoji, da pod neko določeno ravnjo družbenega proizvoda stabilizacija demokracije ni mogoča. Vzhodnoevropski »novi demokratični sistemi« tako domnevno niso sposobni izpolniti pričakovanj prebivalstva; spodkopana je ekonomska baza demokratičnega sistema. Večina razlag tega koncepta izhaja iz analize socialne strukture postkomunističnih družb. Zanje – in tudi za Slovenijo – je v začetni fazi tranzicije značilna razmeroma visoka homogenost socialne strukture: prevladuje težnja k izenačenosti, razlike so obrobne. Ekonomsko prestrukturiranje pa marginalizira tradicionalno »izenačene« sloje in prizadene soraz merno široke socialne kategorije, še posebej t. i. srednji razred. V postsocialističnih razmerah torej prevladujejo socialno strukturne značilnosti socializma: večina ljudi v teh družbah nima neodvisne ekonomske eksistence, njihov socialno-ekonomski položaj je v bistvu še vedno odvisen od države (od »državnega kapitala«, socialne države). Večina ljudi v teh družbah torej (še) nima zagotovljene neodvisne ekonomske eksistence. Strukturno zaledje opozicije nasproti uveljavljanju načel tržne ekonomije je torej široko. Odpravljanje ideoloških monopolov v teh druž- bah sicer ustvarja vtis, da je že ustvarjen prostor za realni politični pluralizem, nastajajoče politične stranke, ki pa niso aktualno socialno strukturno zasidrane, tako gradijo svoje programe bodisi na sodobnem nacionalizmu ter pri tem izhajajo iz redefinicije nacije ali pa se utemeljujejo na političnih delitvah iz preteklosti. Liberalna koncepcija ekonomskega prestrukturiranja torej nima svoje naravne socialne baze. Socialne kategorije, ki so od države ekonomsko neodvisne, so v socialni strukturi teh družb zastopane v zanemarljivem deležu. Strukturalistični koncept je primeren za pojasnjevanje razmer in procesov v postsocialističnih družbah na sploh, ni pa v celoti primeren okvir za razlago poteka sprememb v slovenski družbi. V petinštiridesetih letih povojnega razvoja Slovenija ni dosegla stopnje notranje homogenizacije, kot je značilna npr. za Rusijo, Poljsko, Češko, Madžarsko pred spremembami. V tem pogledu se je Slovenija močneje razlikovala tudi od drugih jugoslovanskih republik. Relativna samostojnost posameznih področij, sektorjev, regij ter sorazmerna odprtost (gospodarska, kulturna, informacijska) v srednje- in zahodnoevropski pro stor sta omogočali notranjo hierarhizacijo in diferenciacijo. Razlike v položajih osnovnih kategorij, ki sicer niso bile pretežno utemeljene na različnih oblikah družbene in zasebne lastnine, kažejo pa se v različnih možnostih dostopa do kulturnega, ekonomskega in političnega »kapi tala«, v razlikah na področju drugotne (sive) ekonomije itd., so VREDNOTE-8.indb 179 22.1.2014 19:28:06 180 temelj izhodiščne socialne stratifikacije. Seveda pa je bila homogenost še vedno prevladujoča značilnost socialne strukture; socialne kategorije, ki so vsled prestrukturiranja družbe izgubljale svoj »izenačeni« položaj, so bile močan opozicijski potencial (delavstvo na sploh, zaposleni v t. i. družbenem sektorju, upokojenci ipd.). Strukturno določeni zavorni mehanizmi ekonomskega prestrukturiranja so bili potemtakem tudi v Sloveniji soraz merno močni. In še vedno delujejo. C. Nadaljnja koncepcija oz. razlaga, ki pojasnjuje razmerje med demokratizacijo in ekonomskim prestrukturiranjem, je le različica strukturalne razlage, ki opozarja na pomen kulturnih predispozicij in vzorcev, ki pospešujejo oz. zavirajo procese diferenciacije. Morda lahko prav ta koncepcija prispeva k pojasnitvi razlik, ki se kažejo v poteku prehoda iz sredine 80. let v današnji čas v razponu prevladujočih kulturnih predispozicij in vzorcev v Sloveniji ter npr. v Srbiji, Hrvaški in drugje. Čeprav je bila v obeh primerih v izhodišču gibanja in sprememb redefinicija nacije, je bil v Sloveniji nacionalizem kot njen politični izraz cepljen z demokratično tradicijo2 in vzorci, ki se uveljavljajo kot konstruktivni nacionalizem, v Srbiji pa je bil na primer cepljen na (še vedno prevladujoči) totalitarizem in oživljene arhaične kulturne vzorce (pravoslavje) in se je uveljavljal kot destruktivni nacionalizem, ki je plodil sovraštvo in ljudi zganjal v uničevalne spopade. V skladu s tem gledanjem kulturna dediščina bistveno otežuje ali celo onemogoča sprejemanje demokratičnih vlog. Pojasnjuje tudi velike razlike v razponu medrasne, mednacionalne, verske itd. tolerance, pa tudi (ne)tolerance do (ne)enakosti, kar se izraža v rasni diskriminaciji, šovinizmu, verskih spopadih, pa tudi v »priučenem« egoizmu – ob hkratni »priučeni« nesposobnosti za samopomoč. Ljudje v takšnih razmerah pričakujejo, da bo država reševala njihove socialne probleme. To se je izražalo v politični netoleranci, ksenofobiji in agresivnem nacionalizmu v Srbiji konec osemdesetih in v devetdesetih letih – in bistveno zavrlo potek demokratične transformacije. V poteku demokratizacije, ko ta dobi svojo legalno osnovo (v ustavi, delitvi oblasti in večstrankarskih volitvah – normativna demokratizacija), ostaja odprto vprašanje podpore demokraciji kot konceptu, torej na načelni ravni, in podpore konkretni demokraciji v praksi v lastni državi, torej podpore in zaupanja v parlament, vlado, sodstvo (dejanska demokratizacija). Teoretiki (Rohr, Schneider, 1999; Mishler, Rose, 2002). To označujejo kot učenje demokracije (learning democracy) in se sprašujejo, ali so se ljudje v Srednji in Vzhodni Evropi naučili podpirati demokracijo (le) na načelni ravni in (tudi) na ravni demokratične prakse v svoji lastni državi. Za utrjeno (konsolidirano) lahko štejemo le »demokracijo«, ki je deležna večinske podpore prebivalstva neke države. Zato je raziskovanje podpore sistemu (acceptence of democracy, Rose, Mishler, 1998) tudi po dvajsetih letih po preo-2. To se je kazalo v ideološkem sproščanju, »sekularizaciji« politike in religijski sekularizaciji. VREDNOTE-8.indb 180 22.1.2014 19:28:06 181 bratih še vedno izjemno pomembno. V sistemu brez podpore se lahko sprožijo vzvratni, demokratizaciji nasprotni procesi (reverse wave, Huntington, 1991). D. Institucionalna razlaga strukturalističnega koncepta pa opozarja na možnost, da interes politično relevantnih socialnih skupin v institucionalnem sistemu ni ustrezno posredovan; stranke kot posredniki političnih interesov, ki jim ne uspeva vključevati v procese političnega odločanja interesov realnih socialnih kategorij in političnih skupin, ostajajo nekako v mrtvem teku. To se kaže v neizdiferenci-ranem in majhnem zaupanju v institucije političnega sistema. Proces odločanja ne odseva realnih socialnih konfliktov; namesto reševanja realnih socialnih in političnih konfliktov kot pogoja demokratičnega razvoja ostajajo ti v institucionalnem sistemu nedorečeni, s tem pa se odpira prostor populizmu in različnim protidemokratičnim gibanjem, ki mobilizirajo politično odrinjene skupine proti demokraciji in ekonomski preobrazbi. K vsemu navedenemu dodajmo še, da v tranzitološki literaturi (in teoriji) prej ali slej ostaja dvom (utemeljen na »dilemi o sočasnosti«; Offe 1991; Elster 1990) o tem, da je sicer nujna, a hkrati nemogoča sočasna reforma ekonomskega (iz socialističnega v kapitalistični) in političnega (iz avtoritarnega, enopartijskega v demokratični, večpartijski) sistema. Pri tem se transformacije vzhodnoevropskih družb domnevno razlikujejo od transformacij južnoevropskih in azijskih sistemov (v drugem valu). Merkel (1999) ob tem opozarja na razlike v poteku treh transformacijskih procesov: političnega, ekonomskega in državnega. Ti procesi so v Zahodni Evropi potekali evolucijsko, v časovnem zaporedju in skozi stoletja. V Vzhodni Evropi pa se zlivajo v en sam, skupen, družbeni-ekonomski- -politični transformacijski projekt, ki je strnjen in časovno omejen. K uspešnosti vzhodnoevropske transformacije prispevajo okoliščine, ki niso bile v enaki meri izražene npr. v Južni Evropi in Ameriki, namreč: 1) delujoča državna birokracija (ki jo je domnevno lažje demokratizirati kot graditi na novo); 2) dobro izobraženo prebivalstvo (ki je bolj dovzetno za reforme); 3) delovanje zunanjih dejavnikov demokratizacije (Evropska unija, »demokratično sosedstvo«) itd. Seveda ostaja le videz, da ti procesi v Vzhodni Evropi potekajo avtohtono in avtonomno; blagodejni zunanji demokratizacijski vplivi se namreč zlahka (in se dejansko) spreminjajo v zunanjo prisilo (npr. oktroirano poseganje v ustave, v gospodarska in družbena razmerja) itd. Transformacijski procesi so tako polni protislovij, domnevne prednosti pa se lahko izkažejo tudi kot izrazite zavore in ovire… V tem kontekstu se ukvarjamo le s subjektivnim razsežjem tega »prehodnega« obdobja. Torej s stališči, vrednotenji in pogledi ljudi, njihovim subjektivnim doživljanjem sprememb in izpovedovanjem pričakovanj itd. Glede na dvoje prej nakazanih presečišč in izvorov konfliktov, namreč v pogledu redefiniranja nacionalne države in narave razmerja med demokratičnim sistemom in težnjo po gospodarskem prestrukturiranju, nam podatki iz raziskav o subjektivnem VREDNOTE-8.indb 181 22.1.2014 19:28:06 182 razsežju transformacijskih procesov ponujajo le oporo za presojo o »subjektivnih« možnostih prehodov. Pokažejo na premike v gledanjih na ključna družbena razvojna vprašanja – in torej na premike v zavesti nasploh. In seveda na premike v razumevanju in podpori demokracije v prehodu iz socializma v kapitalizem. 2 Slovenija v primerjalnih raziskavah politične kulture in družbene transformacije Potek demokratizacijskih procesov v Sloveniji, tako kot se izražajo na politič- ni ravni skozi stališča in angažiranje, ponazarja sestavek »Demokratizacija v Vzhodni Evropi – primer Slovenije« (Toš, 1992/2).3 Tu so zapisani odgovori na vrsto vprašanj o poteku oz. razumevanju demokratizacije. Med drugim: kakšna so prevladujoča vrednotenja in politične usmeritve ljudi v zvezi z uveljavljanjem političnega pluralizma, parla mentarnega sistema, volitev; kakšen je njihov splošni odnos do demokratičnih političnih institucij, kakšno je zaupanje v njih? Kakšen odnos imajo do preteklosti in kako vrednotijo tedanje spremembe; ali demokratičnemu sistemu pripisujejo sposobnost za reševanje ključnih družbenih vprašanj? Kakšno je njihovo takratno videnje oz. vrednotenje socializma in kako vrednotijo kapitalizem; kako se kaže njihov odnos do zasebne lastnine in kakšna so v zvezi s tem njihova hotenja oz. pripravljenost za spremembo njihovega lastnega položaja v spremenjenih družbeno-ekonomskih razmerah? V presečišču med demokratizacijo in ekonomskim prestrukturiranjem je tudi vprašanje, kaj ljudje pričakujejo od demokracije in kapitalizma. Ali so (in kako) njihova pričakovanja strukturno določena? Pomembno pri tem je razumevanja demokracije, vprašanje o tem, katere dimenzije oz. vidike demokracije ljudje prepoznavajo kot pomembne. Ali imajo sploh izoblikovano predstavo o tem? Ali je izoblikovanost predstave o demokraciji povez ana s socialnim statusom oz. kulturnim okoljem? Itd. Predhodne raziskave. Politično kulturo, kot se izraža skozi politične in socialne usmeritve prebivalstva, lahko najbolje spoznamo v mednarodnem primerjalnem kontekstu. Če raziskujemo prevladujoče politične usmeritve v družbi, ki doživlja velike sistemske oz. strukturalne premike, kot to velja za vse vzhodno- oz. srednjeevropske družbe nekdanjega realnega socializma, je za vrednotenje rezultatov raziskav politične zavesti po preobratu bistvenega pomena, da te potekajo v mednarodnem komparativnem ana litičnem kontekstu ter da se po možnosti oprejo tudi na izsledke raziskav pred preobrati in po njih. Šele tako izoblikovan primerjalni okvir ponuja raziskovalcem možnost, da se dokopljejo do spoznanja o tem, koliko so sistemski preobrati vplivali na izražanje aktualne politične zavesti 3. V tem delu se opiramo na poročilo »Demokratizacija v Vzhodni Evropi – primer Slovenije«, pripravljeno na podlagi slovenskega dela raziskave politične kulture v Vzhodni Evropi. Poročilo je bilo pripravljena za delovni sestanek mednarodne skupine v Budimpešti septembra 1991. VREDNOTE-8.indb 182 22.1.2014 19:28:06 183 oz. kakšne so spremembe v stališčih, političnih usmeritvah in vrednotah. Še posebej dragocene pri tem so lahko t. i. »daljne« primerjave, ko torej v opazovanje in analizo vključujemo oddaljene, sistemsko in strukturalno različne družbene prostore. Žal so možnosti za tako analizo omejene, saj so v širjenju raziskovalnih pobud v mednarodnem prostoru – in še posebej v vzhodnoevropskem – delovale izrazite sistemske blokade, tako da imamo danes pred sabo sicer množico raziskav, ki obravnavajo politične usmeritve in njihovo dinamiko v zahodnoevropskih in ameriški družbi, vendar pa imamo le malo primerjalnih raziskav teh pojavov v družbah nekdanjega realnega socializma ter še manj raziskav, ki presegajo to sistemsko razdeljenost in vključujejo družbe iz obeh sistemskih območij.4 3 Prva raziskava politične kulture v Vzhodni Evropi 1991/1999 Na pomlad 1991 smo se slovenski raziskovalci pridružili5 pobudi za mednarodno primerjalno raziskavo politične kulture ter političnih in ekonomskih usmeritev populacij Vzhodne in Srednje Evrope, ki je zajela praktično vse evropske države nekdanjega vzhodnega bloka, z baltiškimi državami, Ukrajino, Belorusijo in regijo ruske federacije vred. Iz jugoslovanskega okvira pa se je raziskavi priključila le Slovenija. Razi skovalna pobuda je prišla od skupine vidnih nemških, ameriških in v ZDA živečih madžarskih sociologov (v povezavi z univerzo v Stanfordu) ter s koordinacijskim središčem pri inštitutu za politične znanosti pri madžarski akademiji znanosti v Budimpešti. Projekt in operacionalizacija raziskave povzemata pozitivno izkušnjo ameriške empirične politologije s področja raziskovanja politične kulture, neposredno pa sta oprta tudi na operacionalizacijo »vloge države« iz programa ISSP6 in na raziskavo Evrobarometer, v kateri sodelujejo raziskovalci iz večine zahod noevropskih držav, ter na aktualne raziskave sprememb v političnih usmeritvah in volilnega ravnanja, ki so bile opravljene neposredno po prehodu na Madžarskem. Pri slovenski raziskavi smo uporabili v omenjeni mednarodni koordinaciji izdelan standardiziran vprašalnik, ki smo ga minimalno prilagodili. Populacija raziskave 4. K razumevanju stanja politične zavesti oz. politične usmerjenosti Slovencev v drugi polovici 80. let, tako lahko prispeva raziskava ISSP, Role of Government, ki je bila izvedena v času, ko agonija totalitarnih sistemov realnega socializma še ni bila razvidna, torej pred sprožitvijo cele vrste dramatičnih dogodkov v Vzhodni Nemčiji, na Madžarskem, Češkem, Romuniji itd. in ki se seveda izostreno izrazijo v politični zavesti prebivalstva teh dežel. 5. Predlog za vključitev v raziskavo »Consolidation of democracy …« mi je posredoval H. D. Klingemann, WZB – FU Berlin na pomlad 1991. 6. International Social Science Program, mednarodna kooperativna raziskava, ki vključuje večino zahodnoevropskih držav, ki jim sledi tudi program raziskav Slovensko javno mnenje, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. VREDNOTE-8.indb 183 22.1.2014 19:28:06 184 so polnoletni prebivalci Republike Slovenije. Pri izvedbi smo uporabili vzorčni načrt, razvit za projekt Slovensko javno mnenje, ki pa smo ga glede na eksplora-tivno naravo raziskave in omejene časovne možnosti zmanjšali na tretjino (z N = 2100 na N = 700). S pomočjo anketarjev je bil izveden standardiziran vprašalnik v 140 krajih (140 krajev x 5 oseb = 700) v Republiki Sloveniji. Realizacija vzorca je bila 98 % (N = 686). Raziskava je na terenu potekala v obdobju maj–junij 1991, torej v času tik pred razglasitvijo samostojnosti Republike Slovenije in tik po njej. V drugem valu, ki je potekal maja 1999, smo z vzorcem zajeli 1001 prebivalca Slovenije. Terenska faza raziskave v drugih srednje- in vzhodnoevropskih državah je potekala konec leta 1990 in v začetku leta 1991, zaradi kasnejše pridružitve smo empirično fazo raziskave v Sloveniji izvajali šele junija, terenska faza pa je bila končana v prvi polovici julija 1991.7 Osnovne dimenzije raziskave. Tematsko zasnovo raziskave in njeno operacionalizacijo je pripravila inicialna skupina (H.-D. Klingemann, S. Barnes, J. Simon, L. Bruszt). V zasnovi raziskave in vprašalniku so operacionalizirani naslednji sklopi oz. temeljne dimenzije: – zanimanje za politiko in politični aktivizem, – presojanje preobrata v družbenem, političnem in gospodarskem sistemu ter presojanje razmer v novem sistemu, – zaupanje v nove demokratične politične institucije in pomembne subjekte, udeležence v procesih socialne in politične transformacije, – zaznavanje lastnega vpliva na politično odločanje, – idejne usmeritve v razumevanju razmerja »levo-desno«, spreje manje temeljnih libertarnih vrednot, izražanje egalitarizma oz. antiegalitarizma, – razumevanje družbene funkcije zasebne lastnine in prepoznavanje značilnosti oz. razlik med socialističnim in kapitalističnim družbenim sistemom, 7. Časovni okvir terenske faze sovpada z razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (26. 6. 1991) in agresijo jugoslovanske zvezne vojske ter tako imenovano desetdnevno vojno v Sloveniji. 599 intervjujev je bilo opravljenih pred agresijo, 87 intervjujev pa med agresijo oz. neposredno po tem. Izvedli smo preizkus signifikance razlik v dobljenih odgovorih med obema skupinama anketi rancev, in sicer na več kot 30 posamičnih vprašanjih in 11 indeksih, ki označujejo politično usmeritev prebivalstva Slovenije. Pokazalo se je, da razglasitev neodvisnosti in vojaška agresija jugoslovanske zvezne vojske na Slovenijo nista v ničemer pomembno vplivali na izražene politične usmeritve populacije. Pomembne razlike se pokažejo le ob banalnem dejstvu, da so ljudje med agresijo veliko pogosteje kot pred tem poslušali radio, gledali televizijo oz. brali časopise – in predvsem pokazali popolno pripravljenost za sodelovanje v raziskavi. Pomembnejše spremembe pa bi zagotovo odkrili v stališčih in usmeritvah v zvezi s perspektivo jugoslovanske skupnosti in samostojnostjo Slovenije, kar pa ni bil predmet tega raziskovanja. VREDNOTE-8.indb 184 22.1.2014 19:28:06 185 – razumevanje vloge države, še posebej delovanja pravne države in dometa državne prisile, – odnos do političnega pluralizma in delovanje političnih strank ter zaupanje politikom, – vrednotenje socializma/kapitalizma, – razumevanje sprememb in razmer v državah Srednje in Vzhodne Evrope (medsistemske primerjave). V operacionalizaciji pa niso bili zajeti vidiki, pomembni za razumevanje razpada takšnih specifičnih sistemov, kot sta bila Sovjetska zveza in Jugoslavija, ki sta v bolj ali manj prisilno skupnost združevala več nacij oz. družb, za katere so značilni lastna kultura, jezik, tradicije, zgodovina ter razlike v vrednotah, pa tudi razlike v politični kulturi. Tu imamo v mislih seveda tudi mednacionalni vidik političnih sprememb v vzhodno- in srednjeevropskih družbah, pa tudi pojav nacionalizma in šovinizma. Raziskava (in vprašalnik) je bila zasnovana kot longitudinalna, torej na predpostavki, da bo empirično meritev v vključenih državah mogoče ponoviti po daljšem časovnem odmiku. V prvi val raziskave (1991) je bilo vključenih enajst držav. Po osmih letih je stekel drugi val raziskave (1999), pridružile so se še štiri države (tabela 1). Tabela 1: Države, ki so sodelovale v prvem (1991) in drugem (1999) valu raziskave Prvi val 1991 Drugi val 1999 Država (velikost vzorca) (velikost vzorca) Belorusija 0 1000 Bolgarija 1074 1021 Češka 679 1004 Estonija 943 1000 Vzh. Nemčija (nove zvezne dežele ZRN) 1087 1013 Zah. Nemčija (stare zvezne dežele ZRN) 0 1022 Madžarska 1277 1086 latvija 0 1099 litva 918 1005 Poljska 919 1369 romunija 1234 1208 rusija 0 1500 Slovaška 324 1033 Slovenija 686 1001 Ukrajina 1739 1200 Krasnojarsk (ruska regija) 1485 0 VREDNOTE-8.indb 185 22.1.2014 19:28:06 186 4 Primerjalne analize potekov demokratizacije v Srednji in Vzhodni Evropi Na podlagi (primerjalne) analize rezultatov sta v slovenščini objavljena dva sestavka oz. članka (Toš, 1992/2; Rus-Toš, 2012), bistveno več pa je objavljenih analiz v angleščini.8 V nadaljevanju bomo povzeli in podatkovno aktualizirali Rus-Toševo študijo, ki je sicer omejena le na rezultate raziskave (v obeh časovnih valovih) v Sloveniji, vključuje pa tudi analizo odnosa do socializma/kapitalizma na podlagi datotek SJM 1995–2013. Dodali pa bomo tudi štiri izvirne analize na podlagi vzhodnoevropske raziskave 1991/1999, ki temelji na primerjavi med osmimi izbranimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami oz. na podatkih iz kasnejših raziskav vrednotenj kapitalizma (K) in socializma (S). (1) Prvi primer: Vrednotenje socializma in kapitalizma med Slovenci – 1991/2013 (Rus-Toš, 2012) Naraščajoča kriza kapitalizma (K) je ponovno zbudila zanimanje za socializem (S) in za primerjavo med njima. Številne družboslovce zanima predvsem to, ali bo kapitalizem deležen podobne implozije, kot jo je doživel socializem (Barnes, Simon, 1998), ali pa se bo obdržal zaradi svoje pregovorne prilagodljivosti. Ob tem nas še posebej zanima omenjeno razmerje med K in S zaradi tega, ker je slovenska populacija na svoji koži občutila naravo enega in drugega sistema in je zaradi tega kompetentna ocenjevalka obeh režimov. S teoretičnega vidika pa nas zanima predvsem, ali se bo med obema zgodil 'efekt fuzije' ali pa 'efekt kontrasta' (Germani, 1965). Efekt fuzije je verjetnejši, kadar sta oba sistema (ali pa vsaj eden od njiju) manj izdelana, efekt kontrasta pa je verjetnejši, kadar gre za soočenje izdelanih in v družbi zakoreninjenih sistemov. Obravnava zajame pozitivna oziroma negativna stališča respondentov do S in do K ter njihovo vrednotenje ekonomskih, socialnih in moralnih značilnosti teh dveh režimov. Razmerje med K in S smo merili na ideativni in ne na empirični ravni. K in S smo merili kot vrednostna sindroma, se pravi na ravni vrednostne orientacije prebivalstva in ne na ravni danega političnega režima. Takšne izbire nam ne narekuje samo ekonomija raziskave, ampak predvsem visoka verjetnost, da bo K prav tako kot S doživel podobno implozijo, kot jo je pred desetletjem doživel S, saj je znano, da je glavni povzročitelj implozij anomija oziroma razkroj prevladujočega vrednostnega sistema. V tabelah 2 in 3 so rezultati meritev vrednotenja K in S. Respondenti so odgovarjali na vprašanje: Kakšen je vaš odnos do socializma/kapitalizma?. Merjenje je potekalo na podlagi petstopenjske Lickertove lestvice, pri čemer vrednost 1 označuje zelo negativen odnos, vrednost 5 pa zelo pozitiven odnos. 8. V sestavku Dietra Fuchsa in Edeltraud Roller (2006) so navedene pomembne objave s področja demokratizacije v Vzhodni Evropi. VREDNOTE-8.indb 186 22.1.2014 19:28:06 187 Tabela 2: Odnos do pojma socializem (1) zelo (5) zelo negativen negativen niti – niti pozitiven pozitiven SJM953 3,8 23,7 41,6 27,9 3,0 SJM961 8,5 25,2 43,9 18,8 2,9 SJM982 2,9 24,1 42,9 26,1 3,8 SJM994 3,7 23,7 44,7 23,7 3,9 SJM001 3,4 20,5 35,0 31,1 3,9 SJM012 3,3 20,7 37,7 29,0 2,7 SJM021 4,1 16,7 36,5 28,5 4,4 SJM033+4 4,8 18,3 38,9 27,9 4,5 SJM051 3,3 16,0 38,3 27,2 4,3 SJM062 3,5 15,2 37,9 29,8 5,4 SJM072 2,8 19,6 40,2 25,9 3,9 SJM092 3,1 17,6 37,6 32,1 4,9 SJM0112 1,7 14,0 35,3 40,1 3,9 SJM0131 2,1 17,2 36,1 36,5 8,1 (Vir: Toš, N., Vrednote v prehodu II.–V., SJM 1985–2013) Iz tabele 2 je vidno, da ima večina vprašanih v celotnem obdobju osemnajstih let do socializma pozitiven odnos (izjema je edino SJM 1996). Če upoštevamo, da gre za tranzicijsko razdobje prehoda iz državnopartijskega socializma v liberalni tržni kapitalizem oziroma za prehod iz socializma v kapitalizem, potem je več kot nenavadno, da ostaja odnos respondentov do socializma bolj ali manj nespre-menjen. Še bolj presenetljivo pa je, da v času odmiranja socialističnega režima pozitiven odnos do socializma rahlo narašča. VREDNOTE-8.indb 187 22.1.2014 19:28:06 188 Tabela 3: Odnos do pojma kapitalizem (1) zelo (5) zelo negativen negativen niti – niti pozitiven pozitiven SJM953 8,4 29,1 37,9 21,3 3,3 SJM961 10,2 23,2 50,4 13,9 1,8 SJM982 7,2 27,5 47,5 15,2 2,4 SJM994 4,3 23,7 52,4 17,7 1,4 SJM001 5,1 27,7 38,2 17,2 2,4 SJM012 6,6 27,0 39,7 14,8 1,1 SJM021 10,4 25,6 38,5 12,7 1,5 SJM033+4 8,7 27,9 39,9 13,2 1,7 SJM051 9,7 25,9 33,5 12,8 1,1 SJM062 7,5 27,6 36,2 13,5 1,6 SJM072 9,3 27,0 38,4 12,0 1,4 SJM092 13,4 30,0 35,7 10,3 1,3 SJM0112 7,1 32,6 38,2 11,8 1,4 SJM0131 10,7 38,4 40,1 10,5 0,3 (Vir: Toš, N., Vrednote v prehodu II.–V., SJM 1995–2013) Stališča respondentov do S in K, prikazana v tabelah 2 in 3, nam ponujata zrcalno sliko. V vsem obdobju 1995–2013 prevladuje pozitivno vrednotenje S in negativno vrednotenje K. V celotnem osemnajstletnem obdobju torej prevladuje delež respondentov, ki imajo negativen odnos do kapitalizma. V tem obdobju se je razmerje med pozitivnim in negativnim vrednotenjem S in K izrazito spremenilo – lahko bi rekli, da se je zaostrilo. Pri vrednotenju S se to pokaže v izrazitem povečanju deleža pozitivnih ocen in zmanjševanju deleža negativnih ocen. V vrednotenju K pa se pokaže v postopnem upadanju deleža pozitivnih ocen (1995: 24,6 %; 2013: 10,8 %) ob bolj ali manj konstantnem, a v zadnjih presekih izrazito povečanem deležu negativnih ocen (1995: 37,5 %; 2013: 49,1 %). Prevladujoči negativni odnos respondentov do K in pozitivni do S pomeni pravzaprav trajno prisoten konflikt med vrednostno usmerjenostjo civilne družbe, ki je prosocialistična, in institucionalno strukturo, ki je kapitalistična. Takšen konflikt seveda ni nujno negativen. Če se vzdržuje in rešuje znotraj obstoječih institucionalnih struktur, daje tem legitimnost in razvojne pospeške. Če pa se tovrstni konflikti dogajajo zunaj institucionalnih struktur, generirajo blokado družbe ( societe bloque; Crosier 1963) in entropijo institucionalizirane prakse. Takšna razmerja med državo in civilno družbo so značilna predvsem za manj razvite demokracije. V njih entitete civilne družbe pogosteje delujejo izven in proti institucionaliziranim strukturam države (Clastres 1977; Hendriks 2006). Podatki iz obeh tabel nam povedo, da je S kot vrednostni sistem ves čas tranzicije močno prisoten in ne glede na zelo različne faze razvoja povsem prevladujoč. Kar VREDNOTE-8.indb 188 22.1.2014 19:28:06 189 zadeva Slovenijo, lahko potemtakem rečemo, da socializem kot vrednotni sindrom ne oživlja, ampak sploh ni oslabel. Lahko rečemo celo, da se po dvajsetletnih izkušnjah v novih (kapitalističnih) razmerah celo krepi. Podobne rezultate so dobili tudi nemški raziskovalci, ki so analizirali razmere v deželah bivše Vzhodne Nemčije. Ker so menili, da gre za očiten paradoks med dejavno podporo prebivalstva pri rušenju starega sistema, niso mogli racionalno pojasniti, kako je mogoče, da dejavna podpora pri rušenju režima ne sovpada z negativnim odnosom do socializma. Dodatne antropološke analize, ki so temeljile na globinskih intervjujih respondentov, pa so privedle do naslednjih ugotovitev (Straughen, Brooke, 2009): – neodvisen in stabilen pozitiven odnos do socializma se ne nanaša na real-socialistično prakso bivšega režima, ampak na idealni tip socializma, ki se v praksi ni uresničil; – številni respondenti doživljajo socializem kot del svoje osebne zgodovine, zato je ne morejo v celoti razvrednotiti; – številnim respondentom je tranzicija prinesla več slabega kot dobrega, zato je razumljivo, da imajo do kapitalizma bolj negativen odnos kot do socializma. Zdi se, da se podobna kontaminacija med ideali in stvarnostjo pojavlja tudi v drugih postsocialističnih državah, kjer obstaja veliko neskladje med institucionalizirano normativno strukturo in empiričnimi procesi upravljanja. Omenjena kontaminacija je dokaj verjetno tudi vzrok za razmeroma visok delež neopredeljenih respondentov do K in S. Neopredeljenost je namreč pogosto posledica nezadostne informiranosti respondentov ali pomanjkanja osebnega izkustva, kar pa v našem primeru ne pride v poštev. Poleg omenjenih virov razmeroma visoke neopredeljenosti respondentov do socializma in kapitalizma bi morali upoštevati tudi mednarodne statusne spremembe, ki ne vplivajo samo na mednarodne poslovne in politične odnose v postsocialističnih državah, ampak tudi na statusne spremembe med socialnimi skupinami znotraj teh držav. Te se dogajajo tako rekoč nevidno in potekajo vzporedno s tranzicijskimi procesi. Gre za vse bolj obsežno kolonizacijo postsocialističnih gospodarstev, ki se postopoma širi tudi na druga področja družbenega dogajanja. Vse bolj očitno je, da so ti vzporedni procesi kolonizacije po svoji naravi ireverzibilni in imajo zaradi tega za številne družboslovce večjo težo kot tranzicijski procesi prehoda iz socializma v kapitalizem. Kakšne so možnosti za uveljavljanje tretje poti, lahko ugotovimo tudi s preizkusom povezanosti med odgovori respondentov, ki kažejo njihovo vrednotenje kapitalizma in socializma. Če namreč tretjo pot najbolj preprosto opredelimo kot tisto, ki hkrati zanika ali pa prevzema tako državni socializem kot tudi tržni liberalizem (Rus, 2009), potem lahko s preizkusom povezanosti vrednotenj ugo-VREDNOTE-8.indb 189 22.1.2014 19:28:06 190 tovimo, kolikšen delež respondentov se opredeljuje bodisi na pozitiven bodisi na negativen način za tretjo pot. Razmerja med stališči do K in S posredujemo v tabeli 4. Tabela 4: Razmerja med stališči do kapitalizma in socializma – SJM 2013 socializem zelo pozitiven zelo negativen kapitalizem + pozitiven nevtralen + negativen SKUPAj zelo pozitiven + pozitiven 5,0 3,0 3,2 11,2 nevtralen 13,1 19,9 7,4 40,4 zelo negativen + negativen 27,1 12,3 9,0 48,4 SKUPAj 45,2 35,3 19,6 100,0 (Vir: Toš, N., Vrednote v prehodu V., SJM 2013) Iz te tabele je razvidno, da se z omenjenim preizkusom oblikuje najmanj naslednjih pet vrst skupinskih stališč, prikazanih v spodnji klasifikaciji: a) Inkluzivna skupina (zgoraj levo), za katero je značilno pozitivno stališče tako do kapitalizma kot tudi do socializma; delež te skupine sicer ni velik (5 %), vendar pa je glede na nekatere druge skupine nadpovprečen. b) Ekskluzivna skupina (spodaj desno), za katero je značilen negativni odnos tako do kapitalizma kot tudi do socializma; delež te skupine (9 %) je značilno višji od deleža inkluzivne skupine. c) Dve skupini opredeljujemo kot radikalni (spodaj levo in zgoraj desno). Kot radikalni ju opredeljujemo zaradi tega, ker sta do enega režima opredeljeni pozitivno in hkrati negativno do drugega. Posebno pozornost vzbujata ti dve skupini zaradi izrazite asimetrije, saj zavzema prosocialistična in hkrati antikapitalistična skupina največji delež (27,1 %), antisocialistična in proka-pitalistična pa najmanjši delež (3,2 %) v primerjavi z drugimi skupinami. č) Velik delež zavzema tudi nevtralna skupina (19,9 %), za katero je značilno, da ima d) neopredeljen odnos do obeh režimov in pomeni jedro tako imenovane mol- čeče večine. Za štiri preostale skupine je značilno, da imajo do enega od režimov pozitivno stališče, hkrati pa nimajo negativnega ali pozitivnega stališča do drugega; zavzemajo se za en režim, hkrati pa so tolerantni do drugega. Njihova skupna značilnost je toleranca do drugih, zato smo jih označili kot tolerantne skupine. In končno, sem uvrščamo še dve skupini, ki izražata toleranten odnos do K oz. S in hkrati negativen odnos do S oz. K, kar jih uvršča bližje K oz. S. Na podlagi obravnavane definicije in klasifikacije mnenjskih skupin lahko izpelje-mo anticipacijo njihovega vedenja, ob domnevi, da je ravnanje posamezne skupine VREDNOTE-8.indb 190 22.1.2014 19:28:06 191 inherentno njihovim stališčem oziroma prepričanjem. Inkluzivna in ekskluzivna skupina bosta verjetno nagnjeni k pozitivnim in negativnim prizadevanjem pri uresničevanju tretje poti, se pravi h kombiniranju ali k blokiranju elementov kapitalizma in socializma. Radikalni skupini bosta zelo verjetno delovali konfliktno in tako postali center dinamičnih sprememb, ki pa bodo potekale v smeri socializacije in ne v neoliberalni smeri. Nasprotni trend je mogoč le v primeru močnega zunanjega intervencionizma, ki smo mu priča sedaj. Preostale skupine verjetno ne bodo igrale aktivne vloge, ampak bodo nekakšen mobilizacijski bazen, iz katerega bodo črpale aktivne skupine podporo pri uresničevanju svojih projektov. Prikaz meritev odnosa do K in S na treh časovnih točkah ponazarja tabela 5. Najprej je očitno, da so stališča respondentov ob prvi meritvi (1995) razpršena; med njimi prevlada nevtralna opredelitev do S in K (20,0 %), sledi pa radikalna Pro S opredelitev (14,5 %). V preseku 1999 je nevtralnost opredeljevanja še bolj izražena (29,3 %), vse preostale opredelitve pa so bolj ali manj enakomerno zastopane (od 5,3 % do 12,1 %). Tudi v tem preseku se pokažeta visoka razpršenost in nizka stopnja artikuliranosti vrednotenj S in K. Tabela 5: Povezave med vrednotenjem kapitalizma/socializma – merjeno na štirih časovnih točkah: 1995, 1999, 2011 in 2013 (lestvica od 1 do 5 meri: 1, 2 = zelo negativen, negativen odnos, 0 = nevtralen odnos, 4, 5 = zelo pozitiven, pozitiven odnos; vrednosti so seštete, 1 + 2 = - / 3 = 0 / 4+5 = +) S K 1995 1999 2011 2013 Skupine + - 14,5 10,2 23,7 27,1 radikalna + 0 13,4 12,1 15,0 13,1 tolerantna 0 - 9,6 9,3 12,3 12,3 PrO S - + 9,7 7,5 3,3 3,2 radikalna 0 + 8,2 6,4 3,3 3,0 tolerantna - 0 8,1 11,3 6,1 7,4 PrO K + + 9,5 5,3 8,0 5,0 inkluzivna - - 6,9 8,6 7,6 9,0 ekskluzivna 0 0 20,0 29,3 20,8 19,9 nevtralna (Vir: N. Toš, ured., Vrednote v prehodu II.–V., SJM 1995, 1999, 2011 in 2013) Analiza vrednotenj S in K za leto 2011 pokaže bistvena odstopanja od obeh predhodnih meritev: upade delež neopredeljenih in se hkrati močno okrepi radikalna skupina Pro S. Tudi v tem preseku se jasno potrdi prej prikazanih pet skupin. Meritve v letu nakazane tendence še zaostrijo. Dodatno se okrepi skupine Pro S, ki postane prevladujoča. VREDNOTE-8.indb 191 22.1.2014 19:28:06 192 Medčasovne primerjave rezultatov štirih meritev vrednotenj S in K pokažejo predvsem: 1) nihanje v deležih nevtralno opredeljenih do S in K; 2) postopno povečevanje deleža radikalno Pro S opredeljenih od prve meritve (1995: 14,5 %) do zadnje meritve (2013: 27,1 %); 3) značilno zmanjšanje deleža radikalno Pro K opredeljenih; torej zmanjšanje skupine, ki pozitivno vrednoti K in negativno S (1995: 9,7 %; 1999: 7,5 %; 2013: 3,2 %); 4) če k radikalno opredeljenim (Pro S, Pro K) dodamo še skupine, ki se tendenč- no oz. 'mehkeje' opredeljujejo za S oz. za K, lahko v medčasovni primerjavi ugotovimo, da se skupina Pro S izrazito poveča (1995: 37,5 %; 1999: 31,6 %; 2011: 51,0 %; 2013: 52,5 %) in da se hkrati skupina Pro K izrazito zmanjša (1995: 35,0 %; 1999: 23,2 %; 2011: 12,7 %; 2013: 13,6 %). Gornja primerjalna analiza štirih meritev očitno nakazuje naraščanje deleža pozitivnih opredelitev za socializem in značilno upadanje oz. ustalitev nizkega deleža pozitivnih opredelitev za kapitalizem. Hkrati pokaže meritev iz leta 1999, da je v vrednotenju S in K nastal zastoj oz. obrat, ki se kaže v zadržanem vrednotenju Pro S. In vendar je očitno, da dvaindvajset let po osamosvojitvi, sistemskem prehodu in izteku tranzicijskih procesov prevlada prosocialistična opredelitev respondentov. Takšno stanje v opredeljevanju do obeh režimov (S, K) bi le stežka pojasnjevali z oživitvijo vrednotnih usedlin iz starega (predhodnega) socialističnega obdobja. Prej ali slej gre za aktualna, na izkustvu utemeljena stališča in izražanje vredno-stnih orientacij za naprej. Pojmovanje socializma in kapitalizma. Na pozitiven ali negativen odnos respondentov do S in K ne vplivajo samo socialne okoliščine, ampak tudi pojmovne opredelitve teh dveh režimov. Negativen ali pozitiven odnos do teh dveh režimov ni nujno odvisen samo od akumuliranega izkustva respondentov, ampak tudi od apriornih pojmovanj teh dveh režimov. Ta so danes vse bolj različna, zlasti kar zadeva socializem, ki se v različnih krogih pojavlja v hibridnih oblikah, kot državni komunizem, kot liberalni socializem, kot tretja pot, kot funkcionalni socializem in celo kot korporativni socializem (Pierson, 2005), v aktualnih slovenskih razmerah na primer kot koncept demokratičnega socializma itd. Prikaz rezultatov meritev (SJM 2011); klasifikacija pojmov. V grafih 1 in 2 navajamo apriorni nabor vrednot tako za socializem kot tudi za kapitalizem.9 9. Izbor pojmov so v okviru zasnove raziskave »Consolidation of democracy …« opravili S. Barnes, H.-D. Klingemann, L. Bruszt in J. Simon. V opazovanje so vključeni naslednji pojmi: dobiček, stavka, napredek, učinkovitost, svoboda, korupcija, neenakost, sebičnost, blagostanje, pomanjkanje, človečnost in pravičnost. VREDNOTE-8.indb 192 22.1.2014 19:28:06 193 Očitno je, da gre za pojme zelo različnega reda, kar dopušča njihovo različno klasifikacijo. Lahko jih členimo na: 1) societalne in sistemske, 2) personalne in funkcionalne ali pa na 3) moralne in materialne. Za interpretacijo smo izbrali slednjo dihotomijo, torej delitev na moralne in materialne značilnosti. V grafu 1 je prikazan rang pojmov oz. lastnosti, ki so značilne za kapitalizem. V rang so razvrščeni glede na delež respondentov (SJM 2013/1), ki so za posamezno značilnost menili, da ustreza vrednostnemu sindromu K. Po tem merilu sta v najvišji rang uvrščeni dve ekonomski oziroma materialni značilnosti K (dobiček, napredek). To pomeni, da je za respondente kapitalizem predvsem ekonomski režim. V ospredju pa je tudi zavračanje kapitalizma kot nemoralnega sistema (korupcija, stavka), ob hkratnem sprejemanju kapitalizma kot ekonomskega sistema. Posredno zavračanje kapitalizma kot nemoralnega ali kot imoralnega sindroma najdemo šele v spodnji polovici ranga, saj le tretjina respondentov meni, da lahko kapitalizmu prisodimo človečnost, le četrtina pa temu sistemu pripisuje pravičnost. Graf 1: Značilnosti kapitalistične družbe V grafu 2 so v rang uvrščene značilnosti glede na to, kako pogosto jih respondenti pripisujejo socializmu (S). Na vrhu ranga so metaekonomske oziroma moralne značilnosti (človečnost, svoboda in pravičnost), na dnu ranga pa moralno negativne značilnosti (korupcija, neenakost in sebičnost). Ekonomske značilnosti so uvr- ščene v sredino ranga (blagostanje, napredek in učinkovitost), kar pomeni, da jim respondenti ne pripisujejo največje teže, vendar jih tudi ne uvrščajo na dno ranga. VREDNOTE-8.indb 193 22.1.2014 19:28:06 194 Graf 2: Značilnosti socialistične družbe Če poskušamo povzeti sporočila respondentov iz obeh grafov, lahko rečemo, da kapitalizem in socializem dojemajo kot različna, vendar ne tudi kot medsebojno izključujoča se režima. Dojemajo ju kot komplementarna sistema, od katerih naj bi imel K predvsem ekonomske, S pa predvsem metaekonomske oziroma moralne lastnosti. Tretja pot s takšno funkcionalno 'delitvijo dela' seveda še ni tlakovana, je pa ustvarjen dovolj širok prostor za njeno trasiranje. Časovne spremembe v razumevanju kapitalizma in socializma. V Grafu 3 navajamo časovne spremembe v prevladujočih pojmovanjih kapitalizma in socializma. Prikazani so rezultati raziskav v štirih časovnih točkah: v letu 1991, 1999, 2011 in 2013.10 10. Gre za raziskave SJM v letih 1991, 1999, 2011 in 2013, opravljene na reprezentativnih vzorcih polnoletnih prebivalcev Slovenije in ob uporabi enotne operacionalizacije. VREDNOTE-8.indb 194 22.1.2014 19:28:06 195 Graf 3: Vrednotenje kapitalizma/socializma med Slovenci – medletne primerjave 1991/1999/2011/2013 (12 pojmov, delež odgovorov ˝ustreza˝) Iz grafa 3 je razvidno, da je v časovnem obdobju 1991–2013 izrazito narastel delež respondentov, ki socializmu pripisujejo tako pozitivne moralne kot tudi ekonomske lastnosti. V poznejših meritvah respondenti pogosteje pripisujejo socializmu lastnosti, kot so svoboda, pravičnost in človečnost, pa tudi ekonomske (materialne) lastnosti, kot so blagostanje, dobiček, napredek in učinkovitost. Stališča respondentov do kapitalizma se pretežno premikajo v smeri negativnega vrednotenja. Tako se zmanjšuje delež respondentov, ki pripisujejo kapitalizmu VREDNOTE-8.indb 195 22.1.2014 19:28:07 196 ekonomske odlike, kot sta učinkovitost in napredek, hkrati se povečuje delež respondentov, ki pripisujejo kapitalizmu lastnosti, kot sta sebičnost in korupcija. Če skušamo celoviteje povzeti zgornje ugotovitve, lahko rečemo, da Slovenci kapitalizmu sicer priznavajo zmožnost samokorigiranja, socializmu pa, da je socialno pravičnejši in ekonomsko celo vitalnejši sistem. To zadnje je najmanj pričakovan in hkrati najbolj značilen rezultat primerjalne analize. Opozarja namreč na to, da slovenska populacija vse manj pojmuje socializem kot utopični projekt – in vse bolj kot zaželeno smer razvoja. Rus-Toševa analiza je poizkušala pokazati, kako je potekalo vrednotno opredeljevanje prebivalcev Slovenije ob družbenih in sistemskih spremembah v obdobju zadnjih petindvajset let. V središču opazovanja so sistemski obrat in spremembe v vrednotah, ki so ga omogočile in mu sledile. Strnitev vseh posamičnih opazovanj in analiz pokaže, da je v temelju opredeljevanja zavzemanje za ohranitev solidarnosti in prvin socialne države. To se še posebej izrazi tudi skozi zavzemanje za dohodkovno izenačevanje in ohranjanje solidarnosti kot temelja za reguliranje medosebnih in medskupinskih odnosov ter odnosov med posamezniki, skupinami in sistemom. (2) Drugi primer: Vrednotenje socializma/kapitalizma v izbranih državah Srednje in Vzhodne Evrope (1991/1999) Iz nabora srednje- in vzhodnoevropskih držav, ki so sodelovale v prvem (1991: enajst držav) in drugem valu (1999: petnajst držav), smo v našo analizo izbrali le tiste, ki so sodelovale v obeh valovih – in med njimi le tiste, ki so v izvedbo (v vprašalnikih) vključile operacionalizacijo dimenzije »vrednotenje kapitalizma/ socializma«. V tej analizi smo tako vključili naslednjih osem držav: Bolgarijo, Češko, Estonijo, Vzhodno Nemčijo,11 Litvo, Slovaško, Slovenijo in Ukrajino. Tematska omejitev je: razumevanje kapitalizma vs. socializma (K/S) v izbranih osmih državah na vstopni točki tranzicije (1991) in po osmih letih izkušenj v novih sistemskih okvirih oz. v novem režimu (1999). Skupno vsem osmim državam je, da so v začetku devetdesetih let izvedle (normativne) spremembe iz avtoritarnih v demokratične sisteme oz. režime. V sistemske preobrate in proces demokratizacije so vstopale na bistveno različnih izhodiščih. Razlike med njimi se kažejo v prevladujočih političnih kulturah in tradicijah, v statusu in tradiciji njihove samostojne državnosti, v njihovi notranji družbenoekonomski in politični ureditvi, pa tudi v njihovem eksternem statusu ter povezavah oz. vključenosti v meddržavne, bloko-vske povezave ipd. Razlike v državnem statusu so očitne, saj je med njimi le malo držav s tradicijo samostojnosti (Bolgarija), več njih označuje izgubo samostojnosti 11. »Nove zvezne dežele ZRN« leta 1991 in 1999. VREDNOTE-8.indb 196 22.1.2014 19:28:07 197 in njeno ponovno pridobitev na točki prehoda (Estonija, Litva), pridobitev samostojnosti kot posledico osamosvojitve (Slovenija) ali razdelitve prejšnje skupne države (Češka, Slovaška, tudi Ukrajina) oz. celo »izguba« samostojnosti in vrnitev v prejšnjo skupno državo (Vzhodna Nemčija v t. i. Nove zvezne dežele ZRN). Razmere pri graditvi državnih struktur opazovanih držav so torej bistveno različne. Nekatere med njimi so glede na raven svoje omejene samostojnosti imele bolj oz. manj razvite državne upravne aparate. Vse vključene države, z izjemo Slovenije (kot republike bivše Jugoslavije), so bile utemeljene na skupnih ideoloških, političnih in ekonomskih osnovah; sistemska analiza jih skupaj uvršča v kategorijo avtoritarnih oz. totalitarnih režimov, utemeljenih na vladavini ene stranke, državne lastnine in komunistične ideološke monolitnosti. Za Slovenijo je v zadnjih desetletjih veljalo, da se je razvijala znotraj »eksperimenta samoupravljanja«, ki je kot delavsko oz. družbeno samoupravljanje v produkcijskem in teritorialnem upravljanju delno nadomeščalo ekskluzivno vlogo partije; državna lastnina se je v njej delno pretvarjala v družbeno lastnino; slovenska družba se je v tem času razvijala v bolj odprtih, liberalnih razmerah. V vseh primerih opazovanih držav je bil preobrat sistemski in je torej nadomestil prvotni »socialistični« sistem z novim socialnotržnim, torej po svoji osnovi kapitalističnim sistemom. Za vse opazovane države oz. družbe velja, da so bile na točki pred prehodom v krizi legitimitete, da so imeli režimi v njih nizko podporo prebivalstva, da je njihova gospodarska moč upadala in da so bili v bolj ali manj izraziti krizi. Hkrati pa za vse velja, da so imele sorazmerno razvite socialno zaščitne sisteme in solidarnostno zasnovano zdravstveno varstvo, delujoč pokojninski sistem in razmeroma visoko razvito šolstvo, močno pa je zaostajalo njihovo (avtarkično) gospodarstvo, ki je vse bolj izgubljalo možnosti na globaliziranih trgih; seveda se je vse to kazalo tudi v višini BDP-ja in standardu prebivalstva. Med njimi ni bilo bistvenih razlik v nerazvitosti in neodprtosti kulturnega in medijskega prostora itd. V vseh teh pogledih oz. vidikih pa je Slovenija prednjačila pred drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Zdelo se je, kot da se v sistemski preobrat in na pot v demokratizacijo odpravlja najbolje pripravljena. V takšnih razmerah, neposredno po prehodih in izvedeni normativni tranziciji, je na pomlad 1991 potekla naša raziskava oz. meritev odnosa do socializma/kapitalizma (S/K). Na podlagi operacionalizacije, izpeljane s pomočjo pojmovnega označevanja kategorij »socializma« oz. »kapitalizma«, smo dobili vpogled v njuno »začetno« razumevanje. Glede na prevladujočo kritičnost ljudi, ki je privedla do sistemskih preobratov v teh državah, je bilo upravičeno pričakovati, da bodo anketiranci pri označevanju »socializma« skrajno zadržani, kritični in odklonilni, v označevanju »kapitalizma« kot pričakovanega, a neizkušenega modela družbene regulacije pa odprti, s pričakovanji in torej pozitivno opredeljeni. Uveljavljanje novih sistemskih prvin in temeljev je v vseh opazovanih državah sprožalo bolj ali manj ostre konflikte v političnem in gospodarskem prostoru. Ljudje so pri-dobivali izkušnje, se umeščali v novi družbeni, ekonomski in kulturni prostor, VREDNOTE-8.indb 197 22.1.2014 19:28:07 198 se opredeljevali do razmer … Prvotna pričakovanja in iluzije, povezani z novim družbenogospodarskim sistemom, so deloma ostali neuresničeni, le deloma so se potrjevali. V času med dvema (1991/1999) raziskavama je prišlo do streznitve pogledov in mnenj ljudi o delovanju novega sistema. Za vrednotenje S/K je bilo izbranih šestnajst pojmovnih oznak. Del njih z izrazito pozitivnim, moralnim oz. ekonomskim predznakom, drugi del pa z izrazito negativno konotacijo, bodisi v moralnem oz. materialnem smislu. Na prehodni točki iz avtoritarnih v demokratične sisteme je veljala predpostavka, da so predhodni, socialistični sistemi po svojem bistvu nesvobodni, nehumani (nečloveški), nepravični, sebični, da ne proizvajajo blaginje, temveč pomanjkanje, da ne zagotavljajo (tehničnega) napredka, da sprožajo neenakomerno razporejanje moči, da gre za režime, ki temeljijo na prisili, planiranju, korupciji itd. Takšna enostranska umestitev kategorije »socializem« ne ustreza stvarnim, empirično zaznanim stanjem in razmeram, ki se sicer razlikujejo od države do države. Izkušnje ljudi, bodisi vsled indoktrinacije bodisi vsled drugačnih vplivov in razmerij v odnosih med ljudmi in sistemom (nizka stopnja neenakosti, solidarnost, razvita socialna infrastruktura itd.), se kažejo v gledanjih oz. vrednotenjih, ki se bistveno razlikujejo od nakazanega »modela«. Ljudje svoje doživljanje avtoritarnih režimov Vzhodne Evrope in izkušnje v njih izražajo tudi tako, da jih označujejo tudi kot svobodne, človeške, pravične, kot take, ki omogočajo napredek, blaginjo … itd. Vrednotenje kapitalizma in socializma (K/S) v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Še zanimiveje je, kako se glede na začetno (končno) vrednotenje K/S to pokaže osem let po preobratu, torej osem let po prvi meritvi. Sicer pa si oglejmo rezultate meritev za vsako državo ter za vsak vidik razumevanja K/S posebej. V nadaljevanju so najprej, v grafih 4 do 11, prikazana in opisana vrednotenja K/S za posamezne vključene države. Nato pa bomo prikazali še rezultate za vseh osem srednje- in vzhodnoevropskih držav skupaj (na ravni povprečij osmih vzorcev) Za Bolgarijo (Graf 4) je značilen velik premik v razumevanju S/K od začetne do zaključne meritve. V izhodišču je kapitalizem povezan s predstavami o blagostanju, dobičku, napredku, pa tudi o svobodi, manjši neenakosti itd. Očitno gre za pretežno pozitivno označevanje kapitalizma. Po osemletni izkušnji pa se poudarki premaknejo predvsem pri vrednotenju socializma: ta postane bolj human, človeški, učinkovitejši, pa tudi bolj svoboden; kapitalizem pa z oznakami korupcija, pomanjkanje, neenakost izgubi svoj začetni lesk, vendar pridobi tudi z oznakami blagostanje, dobiček itd. VREDNOTE-8.indb 198 22.1.2014 19:28:07 199 Graf 4: BOLGARIjA vrednotenje kapitalizma / socializma (12 pojmov, delež odgovorov ˝ustreza˝) Za Češko (Graf 5) je značilno bolj konformno, bolj modelsko »čisto« opredeljevanje do K/S. Potrdi se vtis, da Čehi lažje sprejemajo in pozitivneje vrednotijo sistemske značilnosti kapitalizma kot drugi Vzhodnoevropejci. To se izrazi v pretežnem razumevanju kapitalizma kot družbe svobode, napredka, dobička, blagostanja, učinkovitosti ipd., za socializem pa velja, da ga najizraziteje povezujejo z oznakami neenakost, sebičnost, korupcija itd. Vrednotenja v drugem valu, osem let kasneje, kažejo delno spremenjeno, »prijaznejšo« predstavo o socializmu. Socializem se v vrednotenjih kaže kot manj koruptiven, manj sebičen, ki povzroča manj neenakost med ljudmi, ki je bolj human, bolj napreden – kot v prvem preseku. Še vedno pa za Čehe velja, da je za njih kapitalizem modelsko »čist« in značilno bolj sprejemljiv kot socializem. VREDNOTE-8.indb 199 22.1.2014 19:28:07 200 Graf 5: ČEŠKA vrednotenje kapitalizma / socializma (12 pojmov, delež odgovorov ˝ustreza˝) Podobno, vendar manj izrazito, manj polarizirano, je vrednotenje Slovakov (Graf 6). Kapitalizem je za njih predvsem učinkovita in svobodna družba blagostanja. Šele po osemletni izkušnji, v drugem valu, so izrazitejše moralne lastnosti socializma: človečnost, pravičnost, napredek; socializem ni predvsem družba pomanjkanja, sebičnosti, stavk in korupcije, kar izstopa ob prvi meritvi. Kapitalizem za njih pomeni bolj konfliktno (stavke), bolj neenako, sebično, manj pravično, manj človečno, bolj skorumpirano, a hkrati družbo dobička, blagostanja, učinkovitosti in napredka. VREDNOTE-8.indb 200 22.1.2014 19:28:07 201 Graf 6: SLOVAŠKA vrednotenje kapitalizma / socializma (12 pojmov, delež odgovorov ˝ustreza˝) V raziskavo in primerjalno analizo sta vključeni tudi dve baltiški državi, ki sta se ob prehodu izvili iz sovjetskega primeža in se ponovno osamosvojili: Estonija, Litva. Za prebivalce teh dežel je »socializem« pomenil predvsem izgubo nacionalne samobitnosti, grobo izrinjanje avtohtonih nacionalnih in socialnih struktur ter njihovo nadomeščanje z vsiljenimi sovjetskimi itd. Tako za njih kapitalizem pomeni svobodo. Med Estonci (Graf 7) so predstave o K/S še bolj polarizirane in izostrene, še bolj paradigmatične kot med Čehi. Zanje je kapitalizem v izhodišču pomenil predvsem svobodno družbo, družbo blagostanja, napredka, učinkovitosti in dobička. Po osmih letih doživljanja kapitalizma se ta gledanja v glavnem potrdijo, vendar Estonci kapitalizmu pripišejo tudi koruptivnost, stavke, neenakost in sebičnost. Doživljani kapitalizem za njih ni več eldorado. Socializem pa v izhodišču zazna-vajo predvsem kot družbo pomanjkanja, neenakosti, sebičnosti ipd. in mu ne pripisujejo pozitivnih moralnih lastnosti. V drugem preseku tudi Estonci socializem vrednotijo kot bolj humano, pravičnejšo in svobodnejšo družbo. V obeh presekih pa se potrdi, da je socializem družba pomanjkanja. VREDNOTE-8.indb 201 22.1.2014 19:28:07 202 Graf 7: ESTONIjA vrednotenje kapitalizma / socializma (12 pojmov, delež odgovorov ˝ustreza˝) Podoben nabor vrednotnih oznak in visoko pozitivno vrednotenje kapitalizma sta značilna tudi za Litovce (graf 8). Kapitalizem prevladujoče povezujejo s predstavo o blagostanju, dobičku, napredku, učinkovitosti. In tudi s predstavo o svobodi. Ob prvi meritvi je socializem predvsem označevan s pojmi pomanjkanje, nesvoboda, neučinkovitost in korupcija. Osem let pozneje se tudi pri Litovcih v označevanju socializma izraziteje pokažejo njegova moralna razsežja: pravičnost, človečnost, napredek itd. VREDNOTE-8.indb 202 22.1.2014 19:28:08 203 Graf 8: LITVA vrednotenje kapitalizma / socializma (12 pojmov, delež odgovorov ˝ustreza˝) V skupino postsovjetskih držav, poleg Estonije in Litve, sodi tudi Ukrajina (Graf 9). Ukrajinska vrednotenja K/S izrisujejo konfiguracijo pozitivnih oznak kapitalizma in prevladujoče negativnih oznak socializma, podobno kot pri Estoncih in Litovcih. Glede na značilne razlike v vrednotenju K/S med postsovjetskimi in drugimi vzhodnoevropskimi državami lahko sklepamo, da se izkušnje s totali-tarnim in tujskim režimom tem bolj izrazijo v odklanjanju oz. negativnem ozna- čevanju socializma. Šele ob drugi meritvi, po osmih letih izkušenj s plenilskim postsovjetskim kapitalizmom, Ukrajinci socializmu pripisujejo tudi več pozitivnih (moralnih) lastnosti, npr. več človečnosti in pravičnosti – kot kapitalizmu, pa tudi napredek, učinkovitost itd. VREDNOTE-8.indb 203 22.1.2014 19:28:08 204 Graf 9: UKRAjINA vrednotenje kapitalizma / socializma (12 pojmov, delež odgovorov ˝ustreza˝) Specifično izkušnjo s K/S imajo tudi Vzhodni Nemci. Do prehoda so živeli v totalitarnem, zaprtem in ograjenem sistemu in hkrati neposredno ob Zahodni Nemčiji z vsem njenim blagostanjem in odprto demokratičnostjo. Zanimivo je, da so njihove predstave o kapitalizmu prizemljene: pripisujejo mu sebičnost, dobiček, napredek, pa tudi neenakost, stavke, korupcijo, hkrati pa tudi svobodo in blagostanje. Socializmu pa, še posebej v drugem valu, osem let po prehodu, pripisujejo tudi pozitivne moralne značilnosti. Socializem je za njih humana in pravična družba, pa tudi družba pomanjkanja in hkrati blagostanja itd. Njihovo opredeljevanje do K/S torej izstopa iz modela in je kritično izostreno do obeh sistemov. VREDNOTE-8.indb 204 22.1.2014 19:28:08 205 Graf 10: V. NEMČIJA vrednotenje kapitalizma / socializma (12 pojmov, delež odgovorov ˝ustreza˝) In končno lahko prikažemo še zgodnje (1991, 1999) opredeljevanje Slovencev do K/S (Graf 11). Za Slovence je kapitalizem predvsem družba, ki jo zaznamujejo učinkovitost, napredek, dobiček, blagostanje, stavke, neenakost in sebičnost. Označujejo ga tudi s pozitivnimi moralnimi lastnostmi, ki pa izrazito izstopajo tudi kot lastnosti socializma (svoboda in še posebej pravičnost in človečnost). Po desetletju izkušenj s kapitalističnim sistemom ljudje s pojmom socializem izraziteje povezujejo svobodo, blagostanje, pravičnost, človečnost, pa tudi napredek, učinkovitost itd. Označevanja obeh sistemov so ob koncu devetdesetih, ko Slovenija še živi v iluziji napredovanja, manj polarizirana, bolj izenačena, kar vse kaže na njihovo možno sobivanje. VREDNOTE-8.indb 205 22.1.2014 19:28:08 206 Graf 11: SLOVENIjA vrednotenje kapitalizma / socializma (12 pojmov, delež odgovorov ˝ustreza˝) Strnjeni prikaz vrednotenj K/S v osmih državah Srednje in Vzhodne Evrope. Dodatna ponazoritev vrednotenj K/S v opazovanih osmih državah so povprečja izbir posameznih lastnosti – pojmov (Graf 12). Prikazana je pogostost izbir pojmov na dveh časovnih točkah. Osnovna konfiguracija izbir in spremembe oz. premiki med dvema meritvama pritrdijo opažanjem na ravni posameznih držav. Tudi tu se pokaže, da je kapitalizem v prvem valu označevan izrazito pozitivno. To velja predvsem za njegove »ekonomske lastnosti«, kot so dobiček, tehnični napredek, napredek, blagostanje itd. Ob drugi meritvi so ocene kapitalizma: kot učinkovite družbe (tehničnega) napredka, a hkrati tudi družbe, ki jo označujejo neenakost, korupcija, stavke itd. V vrednotenju socializma pa v drugem preseku (1999) vidno in močneje izstopijo njegove pozitivne moralne in tudi gospodarske označbe. Neenakost, stavke, sebičnost in celo korupcija – so predvsem lastnosti K in ne S! Človečnost, pravičnost in represija so predvsem lastnosti S in ne K! VREDNOTE-8.indb 206 22.1.2014 19:28:08 207 Graf 12: Vrednotenje kapitalizma / socializma (16 pojmov, delež odgovorov "ustreza" - povprečje nacionalnih vzorcev 8 držav) Boglarija, Češka, Estonija, V. Nemčija, Litva, Slovaška, Slovenija, Ukrajina Kako izraziti so premiki v opredeljevanju do K/S v dveh časovnih presekih, kažeta Graf 13 Graf 14. Ob predpostavki izhodiščne konfiguracije (Graf 12) so v Grafu 13 (za kapitalizem) in Grafu 14 (za socializem) prikazane pozitivne (povečevanje deležev navedb) oz. negativne (zmanjševanje deležev navedb) spremembe oz. premiki v vrednotenju K/S. V medčasovni primerjavi (1991/99) za kapitalizem s povečanim deležem navedb ob drugi meritvi izstopajo pojmi: korupcija, pritisk, sebičnost, moč, neenakost, pa tudi pomanjkanje, načrtovanje itd. Manj pogosto pa je navajanje humanih lastnosti, kot človečnost in pravičnost. VREDNOTE-8.indb 207 22.1.2014 19:28:09 208 Graf 13: Razlika v deležih odgovorov "ustreza": KAPITALIzEM 1991 - 1999 (16 pojmov, delež odgovorov "ustreza" - povprečje nacionalnih vzorcev 8 držav) Boglarija, Češka, Estonija, V. Nemčija, Litva, Slovaška, Slovenija, Ukrajina V vrednotenju socializma (Graf 14) očitno izstopa njegovo pozitivno moralno in ekonomsko označevanje. Tako je od prve do druge meritve socializem mnogo bolj pogosto označevan s pojmi človečnost, pravičnost (tehnični) napredek, učinkovitost, načrtovanje; manj pogosto pa je označevan s pojmi neenakost, sebičnost, stavka, pritisk, pomanjkanje, korupcija itd. Predstave o kapitalizmu se torej v preseku 1991–1999 kritično izostrijo. Delež pozitivnih oznak kapitalizma se bistveno zmanjša. Predstava o socializmu se pozitivno razširi tudi v polje ekonomskih lastnosti. V istem obdobju pri označevanju kapitalizma pogosteje izstopajo lastnosti korupcija, pritisk, moč, neenakost, pomanjkanje, pogostnost navajanja moralnih lastnosti (sebičnost, človečnost, pravičnost in svoboda) upada. Viden je trend v prid pozitivnega vrednotenja socializma. Za potrditev tega trenda v današnji čas (1999–2013) žal nimamo primerljivih podatkov. O gibanjih v vrednotenju K/S v vzhodnoevropskem prostoru bi sicer VREDNOTE-8.indb 208 22.1.2014 19:28:09 209 lahko po analogiji sklepali le na podlagi raziskav in podatkov za Slovenijo, kjer te pojave sistematično opazujemo vse od leta 1995 do danes (2013). Graf 14: Razlika v deležih odgovorov "ustreza": SOCIALIzEM 1991 - 1999 (16 pojmov, delež odgovorov "ustreza" - povprečje nacionalnih vzorcev 8 držav) Boglarija, Češka, Estonija, V. Nemčija, Litva, Slovaška, Slovenija, Ukrajina Rečemo pa lahko, da ob kapitalizmu socializem postaja sprejemljiv, dopolnjujoč oz. alternativni model družbene regulacije. (3) Tretji primer: Slovenija med Vzhodno in Zahodno Nemčijo – 1999. V drugi val (1999) naše raziskave se je petnajstim vzhodno- in srednjeevropskim državam pridružila tudi Zahodna Nemčija (Preglednica 1).12 Tako lahko našo analizo razširimo in v njeno središče postavimo: – Slovenijo (SL): ob prehodu osamosvojena, s skoraj petdesetletno izkušnjo jugoslovanskega avtoritarnega režima oz. samoupravnega sistema; neuvrščena, ob prehodu najbolj gospodarsko razvita, liberalno in kulturno odprta v Evropo. 12. Stare Zvezne dežele ZR Nemčije VREDNOTE-8.indb 209 22.1.2014 19:28:09 210 – Vzhodna Nemčija (VN): pred prehodom v oklepu togega totalitarnega režima članica Varšavskega pakta, država za železno zaveso, ob prehodu »izgubi« samostojno državnost in se združi v ZRN. – Zahodna Nemčija (ZN): demokracija v prvem valu po pacifikaciji; visoko razvita demokracija; država blaginje, nosilna članica EU in NATO. Domnevamo lahko, da se specifične ekonomske, politične in kulturne strukture in procesi v teh treh deželah izražajo (tudi) v različnem razumevanju oz. vrednotenju K/S. Žal smo v naši analizi omejeni le na rezultate meritve v drugem valu (1999) raziskave, ki so prikazani v Grafu 15. Oglejmo si jih in pri tem ne zanemarimo dejstva, da so ob raziskavi Vzhodni Nemci že slabih deset let uživali posledice združitve in se v celoti utopili v politični sistem in gospodarske (kapitalistične) strukture ZRN. Novih družbenih, gospodarskih in političnih struktur niso gradili, temveč so jim bile oktroirane. Zahodna Nemčija je uresničila željo oz. projekt ponovne združitve. Prevzela je tutorstvo nad v totalitarnem sistemu živečimi »brati«. Slovenija pa se je po preobratu prvič v pravem pomenu osamosvojila (z uresničitvijo z ustavo SFRJ določene pravice do samoodločbe); slovensko gospodarstvo je izgubilo jugoslovanske trge; nova država je gradila svoje politične, upravne, gospodarske strukture in se na novo umeščala v mednarodni prostor. Kako ljudje v treh deželah doživljajo in razumejo socializem oz. kapitalizem? Celoten obseg razlik oz. sorodnosti v njihovem vrednotenju K/S je prikazan v Grafu 15. V tem opisu se bomo omejili le na nekaj najznačilnejših. VREDNOTE-8.indb 210 22.1.2014 19:28:09 211 Graf 15: VREDNOTENjE KAPITALIzMA / SOCIALIzMA (1999) (16 pojmov, delež odgovorov "ustreza") Pri vrednotenju kapitalističnega sistema so ocenjevalci iz vseh treh držav (VN, ZN, SL) povsem oz. pretežno poenoteni v gledanju, da je ta učinkovit, da zagotavlja (tehnični) napredek in dobiček. Očitno pa so razlike v pripisovanju moralnih lastnosti kapitalizmu. Tako ZN in VN svobodo pretežno pripisujeta K in jo odrekata S, Slovenci pa jo v enaki (visoki) meri pripisujejo tako K in S. Neenakost je predvsem značilnost K, ZN pa jo povezuje tudi s S. VN in ZN sebičnost pripisujeta predvsem K, ZN pa jo poudari tudi kot značilnost S. Glede pravičnosti in človečnosti SL in VN soglašata, da gre za lastnost socializma, ZN pa kapitalizma. In nasprotno, da je represija, pritisk predvsem značilnost kapitalizma, menita SL in VZ, ZN pa, da je to značilnost socializma. Vse zapisano – in vsa nadaljnja »črpanja« ocen iz grafa kažejo, da opredeljevanje ZN, VN in SL niso uniformna – in da vsaka od VREDNOTE-8.indb 211 22.1.2014 19:28:09 212 treh skupin izstopa iz modela. Tako npr. SL meni, da je stavka instrument S in svoboda značilna lastnost S. Odstopanja zabeležimo tudi pri umeščanju blagostanja in pomanjkanja. ZN meni, da je blagostanje predvsem povezano s K, Slovenci pa ga v značilni meri pripisujejo tudi S. VN in ZN pripišeta pomanjkanje predvsem S, Slovenci pa pretežno K! Itd. ZN socializmu oporeka predvsem moralne lastnosti! VN in SL pa predvsem moralne lastnosti oporekata kapitalizmu. Pri gospodarskih lastnostih vse (ZN, VN in SL) pripisujejo izrazite prednosti kapitalizmu. In vendar se Slovenija v označevanju obeh sistemov (K/S) znajde nekako med ZN in VZ – in predvsem višje vrednoti moralne lastnosti socialističnega sistema, kar je razumljivo. ZN ga je doživljala (v NDR) kot sovražen, sosednja VZ kot domač totalitaren, SL pa (v zadnjih desetletjih) kot razmeroma blag (samoupravni) sistem. (4) Četrti primer: Raziskave vrednotenja K/S v Sloveniji: 1991–2013 Kako se v aktualnem preseku (2013) Slovenci opredeljujejo do socializma/kapitalizma, smo prikazali v grafih 1–3. Dodatno ilustracijo sprememb v vrednotenju K/S ponuja Graf 16. Kaj je v temelju Slovenčevega opredeljevanja do pojmov socializem/kapitalizem, je nakazano v Grafu 1 in Grafu 2 oz. v Grafu 11. Graf 16: VREDNOTE: ODNOS DO POjMOV Primerjava meritev 1995 - 2013; seštevek odgovorov: 4 - pozitiven in 5 - zelo pozitiven CJMMK, Slovensko javno mnenje, 1995 - 2013 Do kakšnih in kolikšnih premikov je v vrednotenju oz. razumevanju K/S prišlo v obdobju od 1991 do 1999, pa je prikazano v grafih 17–20. Očitno je, da se je predstava o kapitalizmu med Slovenci v preseku 1991–1999 in še posebej v obdobju 1991–2013 močno spremenila. Prvotna predstava ljudi o kapitalizmu kot družbi blaginje, kot o pravični družbi itd., se močno razkroji. Bolj pogosto kot v izhodišču Slovenke in Slovenci kapitalizmu pripisujejo lastnosti kot so: pomanjkanje, korupcija itd, manj pogosto pa oznake: blagostanje, učinkovitost, pravičnost, človečnost. Hkrati pa se razširijo in poglobijo predstave Slovencev o VREDNOTE-8.indb 212 22.1.2014 19:28:09 213 socialistični družbi. Ta že v prvem preseku (1991–1999) zgubi nekaj pripisanih negativnih značilnosti (pomanjkanje, sebičnost, neenakost) in pridobi pomen kot pravična družba in družba blaginje. To se še bolj očitno izrazi v preseku 1991–2013, ko je glede na izhodiščno stanje (1991) socializem mnogo bolj pogosto označevala kot družbo blaginje, pravičnosti, napredka, človečnosti, svobode – in tudi učinkovitosti, zaostaja pa njeno negativno označevanje s pojmi, kot so sebičnost, korupcija, neenakost, pomanjkanje itd. Zaključno predstavo (2013) Slovenk in Slovencev o kapitalistični družbi, če jo omejimo na šest najbolj pogosto izbiranih lastnosti, lahko označimo s pojmi: dobiček, napredek, korupcija, stavka, sebičnost in učinkovitost. Predstavo o socialistični družbi, prikazano enako strnjeno, ponazarjajo pojmi človečnost, svoboda, pravičnost, blagostanje, napredek in učinkovitost. Graf 17: Razlika v deležih odgovorov "ustreza": KAPITALIzEM 1991 - 1999 (16 pojmov, delež odgovorov "ustreza" - SLOVENIJA) VREDNOTE-8.indb 213 22.1.2014 19:28:10 214 Graf 18: Razlika v deležih odgovorov "ustreza": KAPITALIzEM 1991 - 2013 (16 pojmov, delež odgovorov "ustreza" - SLOVENIJA) VREDNOTE-8.indb 214 22.1.2014 19:28:10 215 Graf 19: Razlika v deležih odgovorov "ustreza": SOCIALIzEM 1991 - 1999 (16 pojmov, delež odgovorov "ustreza" - SLOVENIJA) VREDNOTE-8.indb 215 22.1.2014 19:28:10 216 Graf 20: Razlika v deležih odgovorov "ustreza": SOCIALIzEM 1991 - 2013 (16 pojmov, delež odgovorov "ustreza" - SLOVENIJA) Vprašanja o tem, ali lahko aktualna vrednotenja kapitalizma/socializma, kot jih izražajo Slovenke in Slovenci, po analogiji prenesemo še na druge srednje- in vzhodnoevropske družbe, pa pustimo na tem mestu odprta. VREDNOTE-8.indb 216 22.1.2014 19:28:10 217 Viri in literatura Alber, J./Merkel, W. (Hrsg.) (2006), Europas Osterweiterung: Das Ende der Vertiefung? WZB-Jahrbuch 2005, Berlin. Almond G., Verba S. (1963), The Civil Culture: Political Attitudes and Democracy in Five Nations, Princeton University Press, Princeton. Barnes S. H., Simon J. (1998), The Postcommunist Citizen, Erasmus Foundation, Rot-terdam. Barnes S.H., Kaase M., et al. (1979), Political Action: Mass Participation in Five Western Democracies, Sage, Beverly Hills, Calif. Bernik I. (2004), Slovensko javno mnenje, povej, kdo srečen v deželi je tej!, v: Malnar B., Bernik I. (ur.), S Slovenkami in Slovenci na štiri oči. Ob 70-letnici prof. Nika Toša, FDV IDV, CJMMK, Dokumenti SJM 11, Ljubljana, 175–193. Bernik I., Kurdija S., Malnar B., Uhan S. (2006), Vrednote in volitve, v: Toš N. (ur.), Pogledi na reforme, Znanstvena knjižnica FDV, Ljubljana, 29–41. Bruszt L. (1998), The Politics of Patience: Support of Capitalism, v: Barnes S., Samuel H., Simon J., The Postcommunist Citizen, Erasmus Foundation, Budapest, 165–194. Bruszt L. in S. Janos (1992), The Great Transformation, Institut of Political Science of the Hungarian Academy of Science, Budapest. Care F. J. in Brzezinski, Z. (1956), Totalitarian Dictatorship and Autocracy, Cambridge, Mass: Harward University Press. Clastres P. (1977), Society Against State, Basil Blackwell, Oxford. Crosier M. (1964), Societé bloqué, Seuil, Paris. Dahl, R. A. (1989), Democracy and Its Critics. New Haven: Yale University Press. Diamond, L. (1999), Deevloping Democracy. Toward Consolidation, Baltimore: John Hopkins University Press. McDonought P. (1998), Identities, Ideologies, and Interests: Democratization and the Culture of Mass Politics in Spain and Eastern Europe, v: Barnes S., Samuel H., Simon J., The Postcommunist Citizen, Erasmus Foundation, Budapest, 229–254. Elster J. (1991), The Necessity and Impossibility of Simultaneous Economic and Political Reform, University of Chicago. Elster J. (1990), The Necessity and Impossibility of Simultaneous Economic and Political Reform, in: Polszajski, P. (Hrsg.), Philosophy of Social Choice, Warschau, 306–316. Evans, G. and S. Whitefield (1995), The Politics and Economics of Democratic Commit-ment. Support for Democracy in Transition Societies. Fuchs, D.; E. Roller; and B. Wessels (1997), Die Akzeptanz der Demokratie des verei-nigten Deutschland (Support for Democracy of Unified Germany), Aus Politik und Zeitgeschichte, Beilage der Wochenzeitung „Das Parlament“ B51/97: 3–12. Fuchs D., Roller E. (1998), Cultural Conditions of the Transition to Liberal Democracy in Central and Eastern Europe, v: Barnes S., Samuel H., Simon J., The Postcommunist Citizen, Erasmus Foundation, Budapest, 35–78. VREDNOTE-8.indb 217 22.1.2014 19:28:10 218 Fuchs D., R. Edeltraud (2006), Learned Democracy? Support of Democracy in Central and Eastern Europe, International Journal of Sociology, vol. 36, no. 3, pp. 70-96. Germany G. (1965), Les effets de la mobilité sociale sur la société, Sociologie du Travail 4. Halman L., Sieben I., van Zundert M. (2012), Atlas of European Values, Trends and Tradi-tions at the Turn of the Century, Tilburg University. Hendriks C. (2006), Integrated Deliberation. Reconciling Civil Society; Dual Role in Deliberative Democracy, Political Studies, Oct. 2006, Vol. 54/3, 78–96. Huntington, S. P. (1991), The Third Wave: Democratization in the Late Twentieth Century. Norman: University of Oklahoma Press. Huntington, S. P. (1996), The Clash of Civilizations and the remaking of World Order. New York: Simon and Schuster. Inglehart R. (1997), Modernization and Post modernization, Princeton University Press, New Jersey. Inglehart R. et. all (2004), Human, Believes and Values. A cross-cultural Sourcebook based and the 1999–2002 values surveys, Giglo XI. editors, Buenos Aires. Klinar P. (1989), Ljudje hočejo nov sistem neznanega imena. Okrogla miza: Slovensko javno mnenje 1989, Delo, Sobotna priloga, 145 (24. jun.). Klinar P. (1992), Slovenska nacionalna zavest v času osamosvajanja, v: Toš N. (ur.), Slovenski izziv I, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 19–33. Klinar P. (1994), O medetničnih odnosih v Sloveniji po osamosvojitvi, v: Toš N. (ur.), Slovenski izziv II, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 5–29. Klingemann, H.-D. (1999), Mapping Political Support in the 1990s: A Global Analysis. In Critical Citizens, ed. Norris, 31–56. Listhaug U., Ringdal E. (2006), Slovenian Values in European Context, v: Ramet S. P., Fink-Hafner D. (eds.), Democratic transition in Slovenia : value transformation, education, and media, A&M University Press, College Station: Texas, 55–71. Malnar B., Bernik I. (ur.), S Slovenkami in Slovenci na štiri oči. Ob 70-letnici prof. Nika Toša, FDV IDV, CJMMK, Dokumenti SJM 11, Ljubljana. Malnar B. (2006), Vrednote in reforme, v: Toš N. (ur.), Pogledi na reforme, Znanstvena knjižnica FDV, Ljubljana, 41–48. Malnar B. (2011), Socialno-ekonomska stališča v obdobju zadnjih desetletij ali katera je vodilna vrednota v Sloveniji – analiza podatkov raziskave Slovensko javno mnenje, v: Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe, Slovensko sociološko srečanje 2011, Celje, 17.–19. 11. 2011, Zbornik povzetkov, Slovensko sociološko društvo, Ljubljana. Markič B. (1992), Zaznave Slovencev o političnem sistemu, Toš N. (ur.), Slovenski izziv I, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 85–95. Merkel, W. (1996), Theorien der Transformation post-autoritärer Gesellschaften, in: Beyme, Klaus von/Offe, Claus (Hrsg.), Politische Theorien in der Ăra der Transformation, Sonderheft der Politischen Vierteljahresschrift. Opladen, 30–58. Merkel, W. (1999), Systemtransformation, Eine Einführung in die Theorie und Empirie der Transformationsforschung (Transformation of System, An Introduction to Theoretical and Empirical Research on Transformation). Opladen: Leske+Budrich. VREDNOTE-8.indb 218 22.1.2014 19:28:10 219 Merkel, H.-J.Puhle, A. Croissang, C. Eicher and P. Thiery (2002), Defekte Demokratie, Bd. 1: Theorien und Probleme (Defect Democracies, Vol. 1: Theories and Problem): Opladen: Leske+Budrich. Merkel, W./Puhle H.-J./Croissant, A./Thiery, P. (2006), Defekte Demokratie, Band 2 : Regionalanalysen, Wiesbaden. Mlinar Z. (1989), Razvojne težnje: pluralizem in povezovanje z razvitim svetom, v: Toš N. (ur.), Slovenski utrip, FSPN, Ljubljana, 1–9. Müller K. H., Toš N. (2009), Towards New Frontiers in Comparative Survey Research, v: Toš N., Müller K. H. (eds.), Three Roads to Comparative Research: Analytical, Visual, and Morphological, Edition Echoraum, Wien, 459–505. Offe, C. (1991), Privatisierung der Ökonomie als Demokratisches Projekt? Paradoxien des »Politischenkapitalismus« in Osteuropa, Zentrum für Sozialpolitik, Universität Bremen. Offe, C. (1991), Das Dilemma der Gleichzeitigkeit. Demokratisierung und Marktwirtschaft in Osteuropa, in: Merkur 45, 279–292. Pierson C. (2005), Lost property. What the Third Way lacks, Journal of Political Ideologies, June 2005, 10 (2), 145–163. Plasser, F, P. Ulram H. Waldrauch (1997), Politischer Kulturwandel in Ost-Mitteleuropa, Theorie und Empirie demokratischer Konsolidierung. Opladen: Leske+Budrich. Rohrschneider, R. (1999), Learning Democracy, Democratic and Economic Value in Unified Germany. Oxford: Oxford University Press. Rosse, R., W. Mishler, C. Haerpfer (1998), Democracy and Its Alternatives: Understanding Post-Communist Societies. Baltimore: Johns Hopkins University Press. Roter Z. (1992), Premišljevanje o (katoliški) Sloveniji. Teorija in praksa 29 (7–8), 627–636. Roter Z. (1994), Sociološki preseki skozi slovensko družbo, v: Toš N. (ur.), Slovenski izziv II, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 1–4. Rus V. (1992), Lastninski in blaginjski sindrom pri Slovencih, v: Toš N. (ur.), Slovenski izziv I, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 47–67. Rus V.(1992), Med antikomunizmom in postsocializmom, Fakulteta za družbene vede, Teorija in praksa, Ljubljana. Rus V. (1992), Social policy between negative and positive equality : chapter 12, v: Ferge Z., Kolberg, J. E. (eds.), Social policy in a changing Europe, Public policy and social welfare 10, Campus Verlag, Frankfurt/M; Westview Press, Boulder, 189–200. Rus V. (1997), Vračanje v kapitalizem ali v tržno ekonomijo?, Teorija in praksa 34, št. 1, 5–14. Rus V. (2003), Sociološki vidiki prehoda iz moderne v postmoderno državo, Teorija in praksa 40, št. 1, 5–16. Rus V., Toš N. (2005), Vrednote Slovencev in Evropejcev. Analiza vrednotnih orientacij Slovencev ob koncu stoletja, Dokumenti SJM; 13, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana, str. 461. Rus V. (2009), Tretja pot med antikapitalizmom in postsocializmom, Zbirka Beseda 9, Sophia, Ljubljana. VREDNOTE-8.indb 219 22.1.2014 19:28:10 220 Rus, V., Toš, N. (2013), Vrednotne orientacije v Sloveniji v prelomu tisočletja : sociološki preseki. V: ŠTIH, Peter (ur.). Dvajset let slovenske državnosti : prispevki s posveta na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 16. decembra 2011, (Razprave, 26). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, str. 106–145, tabele, graf. prikazi. Straughen Brooke J. (2009), Cultural Memory and Structural Change. Explaining Support for Socialism in a post–socialist Society, Theory Society 38, 485–525. Toš N. (1988), Za prehod v humani socializem, Naši razgledi 37 (13), 408–409. Toš, N. (1992/2), Institucionalne spremembe in perspektive demokracije, v: Toš, N. (ured.), Slovenski izziv, Dokumenti SJM, FSPN, Ljubljana. Toš, N. (1992/1), Slovenski izziv, Dokumenti SJM 2, FSPN, Ljubljana. Toš N. (ur.) (1997–2011), Vrednote v prehodu I–V, Dokumenti SJM, FDV IDV, Ljubljana. Toš N., Mohler P. Ph., Malnar B. (eds.) (1999): Modern societies and values: A comparative analysis based on ISSP project, FSS, Mannheim; University of Ljubljana; ZUMA, Ljubljana. Toš N., Miheljak, V. (2002), Transition in Slovenia. Towards Democratization and the At-tainment of Sovereignity, v: Toš N, Miheljak V. (eds.), Slovenia Between Continuity and Change 1990–1997, Ed. Sigma, Berlin, 13–41. Toš N., Müller K. H. (2005), Political Faces of Slovenia, Political Orientations and Values at the End of the Century, Edition Echoraum, Wien. Toš N., Müller K. H., ured. (2011), Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 18, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana, str. 444. Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe, Slovensko sociološko srečanje 2011, Celje, 17.–19. 11. 2011, Slovensko sociološko društvo, Ljubljana. Wessels B., Klingemann H. D. (1998), Transformation and the Prerequisites of Democratic Opposition in Central and Eastern Europe, v: Barnes S., H. and Simon, J. (eds.), The Postcommunist Citizen, Erasmus Foundation, Budapest, 1–34. Wiatr J. (1992), Four Essays on East European Democratic transformation, Institut of Sociology, Warsaw University. VREDNOTE-8.indb 220 22.1.2014 19:28:10 221 2.2 UTRjEVANjE DEMOKRACIjE V SREDNjI IN VzHODNI EVROPI Consolidation of Democracy in Central in Eastern Europe, 1991/1999 Hans-Dieter Klingemann, Samuel Barnes, Janos Simon, Niko Toš ter Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Mitja Hafner-Fink Vlado Miheljak in Živa Broder, Rebeka Falle, Tina Vovk, Špela Zajšek, May Doušak Povzetek Raziskava je potekala pod naslovom Politična kultura in politične ter ekonomske orientacije v Srednji in Vzhodni Evropi v času tranzicije.Zasnovana je bila kot instrument za opazovanje utrjevanja demokracije v tzv. novih demokracijah v Srednji in Vzhodni Evropi. Pri zasnovi raziskave sta sodelovala H. D. Klingemann iz WZB Berlin in S. Barnes iz Georgetown University, dva ključna avtorja že klasične raziskave Political Action iz konca sedemdesetih let. Raziskava je bila zasnovana kot longitudinalna, v prvem valu je v izvedbi raziskave sodelovalo dvanajst držav (Bolgarija, Češka, Estonija, Vzhodna Nemčija, Madžarska, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Ukrajina in ruska regija Krasnojarsk. Raziskava je bila izvedena na pomlad 1991. V drugem valu, ki je bil izveden 1999, so se prvotni skupini držav pridružile še štiri (Belorusija, ZR Nemčija, Latvija in Rusija). Osnovni tematski sklopi raziskave: politični aktivizem, lasten vpliv na politično odločanje, zaupanje v politične institucije, presoja socialnih in političnih učinkov družbenih preobratov, levo-desno usmeritev, razumevanje lastnine, vrednotenje socialističnega in kapitalističnega sistema, razumevanje vloge države, odnos do političnega pluralizma, politične stranke in zaupanje politikom itd. Številčni prikazi so ilustrativni; frekvenčne porazdelitve zajemajo le opredeljene; ne vem, b.o. je izločen. Popolna datoteka raziskave iz prvega in drugega vala v vseh sodelujočih državah je dostopna v Arhivu družboslovnih podatkov FDV. VREDNOTE-8.indb 221 22.1.2014 19:28:10 VREDNOTE-8.indb 222 22.1.2014 19:28:10 223 Utrjevanje demokracije v Srednji in Vzhodni Evropi – pregled podatkov po državah na dveh časovnih točkah, 1991 / 1999 1. Prebral-a vam bom nekaj stvari v zvezi s politiko, vi pa povejte, kako pogosto se ukvarjate z njimi? Kako pogosto... 1 – pogosto 2 – včasih 3 – redko 4 – nikoli a) berete o politiki v časopisih: pogosto včasih redko nikoli Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 12,1 26,5 38,0 23,4 Bolgarija 1991 41,0 23,9 20,8 14,2 1999 27,0 21,2 24,9 26,9 Češka 1991 55,3 29,2 12,8 2,7 1999 27,2 33,2 26,8 12,7 Estonija 1991 42,6 28,5 23,4 5,5 1999 24,4 30,6 34,1 10,9 V Nemčija 1991 56,8 23,6 14,2 5,4 1999 47,7 26,0 18,2 8,0 Z Nemčija 1999 45,0 27,5 19,2 8,3 Madžarska 1991 26,2 22,1 36,1 15,7 1999 13,4 26,9 42,6 17,0 latvija 1999 27,8 33,9 30,4 7,9 litva 1991 38,9 31,0 23,1 7,0 1999 27,4 31,6 28,5 12,5 Poljska 1991 18,4 31,8 34,4 15,4 1999 20,0 26,4 27,9 25,7 romunija 1991 15,1 33,3 39,4 12,2 1999 17,1 22,0 27,2 33,7 rusija 1999 8,5 26,1 42,7 22,6 Slovaška 1991 43,7 33,1 19,8 3,4 1999 29,2 30,5 27,8 12,5 Slovenija 1991 32,5 32,5 20,2 14,8 1999 22,3 30,5 29,3 17,8 Ukrajina 1991 15,2 32,4 37,1 15,4 1999 8,2 22,4 42,4 26,9 VREDNOTE-8.indb 223 22.1.2014 19:28:10 224 b) razpravljate o politiki z drugimi ljudmi pogosto včasih redko nikoli Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 9,5 29,7 41,1 19,7 Bolgarija 1991 36,6 28,5 21,3 13,7 1999 11,5 25,4 40,4 22,6 Češka 1991 43,7 34,8 15,3 6,2 1999 17,8 37,0 29,4 15,8 Estonija 1991 29,5 39,2 26,4 4,9 1999 13,5 38,1 36,2 12,2 V Nemčija 1991 23,1 34,7 29,0 13,2 1999 19,0 33,7 32,9 14,4 Z Nemčija 1999 14,7 37,1 30,3 17,9 Madžarska 1991 18,0 28,4 36,9 16,7 1999 8,1 27,8 47,7 16,4 latvija 1999 16,2 38,6 34,4 10,8 litva 1991 28,9 36,4 24,0 10,7 1999 21,7 39,0 28,6 10,7 Poljska 1991 21,3 33,0 33,5 12,2 1999 17,8 30,0 28,4 23,8 romunija 1991 15,4 31,8 34,0 18,8 1999 19,0 28,5 21,4 31,0 rusija 1999 7,7 25,4 44,6 22,2 Slovaška 1991 35,1 37,3 22,0 5,6 1999 21,9 32,9 32,4 12,8 Slovenija 1991 24,0 37,9 22,3 15,8 1999 13,4 34,1 30,6 21,9 Ukrajina 1991 11,7 39,5 35,5 13,3 1999 9,6 29,6 41,7 19,2 VREDNOTE-8.indb 224 22.1.2014 19:28:10 225 c) skušate prepričati prijatelje, da naj glasujejo tako kot vi pogosto včasih redko nikoli Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 5,1 15,1 30,2 49,6 Bolgarija 1991 12,4 15,1 15,4 57,0 1999 2,9 6,8 14,2 76,1 Češka 1991 7,9 15,6 17,9 58,7 1999 4,1 8,8 18,2 68,9 Estonija 1991 5,8 14,6 24,6 54,9 1999 2,3 7,4 20,6 69,8 V Nemčija 1991 6,1 18,2 26,9 48,8 1999 6,4 19,0 30,9 43,8 Z Nemčija 1999 7,0 19,8 29,4 43,8 Madžarska 1991 10,9 23,3 36,4 29,4 1999 6,9 21,8 41,1 30,2 latvija 1999 4,5 17,9 33,5 44,2 litva 1991 11,3 18,1 23,5 47,0 1999 4,1 13,2 18,7 64,0 Poljska 1991 10,0 13,0 17,9 59,1 1999 3,3 7,1 15,5 74,1 romunija 1991 4,1 7,2 17,2 71,5 1999 8,0 11,2 10,3 70,5 rusija 1999 4,0 11,9 23,3 60,8 Slovaška 1991 5,0 17,4 21,4 56,2 1999 4,2 12,7 18,5 64,6 Slovenija 1991 3,1 6,4 9,1 81,4 1999 2,8 5,1 7,3 84,8 Ukrajina 1991 7,4 25,9 34,9 31,8 1999 6,4 22,6 33,0 37,9 VREDNOTE-8.indb 225 22.1.2014 19:28:10 226 d) skupaj z drugimi se trudite v vašem kraju, da bi rešili nekatere lokalne probleme pogosto včasih redko nikoli Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 2,7 8,9 18,8 69,6 Bolgarija 1991 10,6 17,3 23,9 48,2 1999 3,9 6,7 16,2 73,2 Češka 1991 7,7 21,4 21,7 49,2 1999 5,7 13,2 25,7 55,4 Estonija 1991 3,3 8,5 19,5 68,7 1999 3,9 12,4 24,5 59,3 V Nemčija 1991 6,1 12,5 21,9 59,5 1999 5,1 11,9 22,2 60,8 Z Nemčija 1999 4,9 12,4 19,8 62,9 Madžarska 1999 1,1 4,7 25,5 68,7 latvija 1999 3,3 7,2 17,3 72,2 litva 1991 2,6 8,8 11,0 77,6 1999 5,5 10,8 17,3 66,5 Poljska 1991 6,3 12,8 22,2 58,7 1999 4,0 8,1 14,8 73,1 romunija 1991 6,0 13,3 20,3 60,4 1999 8,4 9,4 7,6 74,5 rusija 1999 1,5 4,8 15,6 78,1 Slovaška 1991 8,8 18,9 32,1 40,3 1999 7,9 13,2 23,2 55,7 Slovenija 1991 12,9 27,6 20,6 38,9 1999 10,2 25,3 18,6 45,9 Ukrajina 1999 1,5 5,8 21,1 71,6 VREDNOTE-8.indb 226 22.1.2014 19:28:10 227 e) se udeležujete političnih sestankov ali množičnih zborovanj pogosto včasih redko nikoli Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 0,7 1,4 7,8 90,0 Bolgarija 1991 8,9 15,5 17,3 58,3 1999 1,7 2,9 10,3 85,1 Češka 1991 7,7 29,1 25,1 38,1 1999 2,5 10,2 18,6 68,7 Estonija 1991 1,8 9,1 31,9 57,1 1999 0,9 4,9 14,8 79,4 V Nemčija 1991 4,8 10,8 25,5 58,9 1999 6,5 13,2 24,9 55,4 Z Nemčija 1999 4,2 12,7 24,2 58,9 Madžarska 1991 1,0 3,0 14,8 81,2 1999 0,4 2,3 14,8 82,5 latvija 1999 1,0 6,5 19,7 72,7 litva 1991 6,5 17,6 21,3 54,6 1999 1,6 6,5 16,2 75,7 Poljska 1991 0,7 4,3 9,3 85,7 1999 0,4 3,1 5,9 90,5 romunija 1991 1,0 3,2 15,4 80,4 1999 1,6 2,9 4,3 91,2 rusija 1999 1,3 1,8 12,2 84,7 Slovaška 1991 7,5 24,9 26,8 40,8 1999 3,2 11,4 20,9 64,5 Slovenija 1991 2,3 8,2 12,2 77,3 1999 1,4 5,5 8,0 85,0 Ukrajina 1991 1,2 3,6 13,1 82,1 1999 0,8 2,8 15,1 81,3 VREDNOTE-8.indb 227 22.1.2014 19:28:11 228 f) imate stike s politiki (funkcionarji) pogosto včasih redko nikoli Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 0,6 2,3 10,6 86,6 Bolgarija 1991 3,2 10,0 14,7 72,0 1999 1,3 1,8 6,5 90,3 Češka 1991 2,8 10,0 18,2 69,0 1999 2,3 7,1 14,7 75,9 Estonija 1991 0,9 3,9 10,3 84,9 1999 1,4 5,8 17,2 75,6 V Nemčija 1991 2,5 6,6 16,1 74,8 1999 3,2 9,1 15,7 72,0 Z Nemčija 1999 2,7 7,7 18,2 71,5 Madžarska 1991 2,5 7,8 26,0 63,8 1999 1,9 6,1 29,1 63,0 latvija 1999 2,5 4,3 11,4 81,8 litva 1991 1,8 4,1 6,9 87,2 1999 1,9 9,1 21,8 67,3 Poljska 1991 1,3 5,0 11,6 82,1 1999 1,5 5,3 8,0 85,1 romunija 1991 1,3 4,9 18,0 75,8 1999 4,3 9,3 10,4 75,9 rusija 1999 1,6 4,2 14,6 79,6 Slovaška 1991 4,7 13,2 22,6 59,6 1999 3,7 10,0 18,7 67,5 Slovenija 1991 3,5 7,3 7,9 81,3 1999 2,2 7,0 9,2 81,5 Ukrajina 1991 1,8 4,8 12,3 81,1 1999 0,8 3,1 12,6 83,4 VREDNOTE-8.indb 228 22.1.2014 19:28:11 229 g) delujete v politični stranki ali za kandidata stranke pogosto včasih redko nikoli Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 0,5 1,0 4,3 94,1 Bolgarija 1991 5,4 8,5 11,9 74,2 1999 1,8 1,4 3,7 93,1 Češka 1991 3,6 6,4 7,5 82,5 1999 2,0 2,9 5,4 89,6 Estonija 1991 0,8 1,3 8,2 89,7 1999 0,5 2,4 5,9 91,2 V Nemčija 1991 2,6 4,4 11,7 81,4 1999 2,3 5,4 14,0 78,4 Z Nemčija 1999 2,6 4,2 11,7 81,6 Madžarska 1991 0,8 1,3 4,3 93,6 1999 0,9 6,9 36,3 55,9 latvija 1999 1,1 1,9 3,0 93,9 litva 1991 0,7 2,1 4,4 92,7 1999 0,6 2,7 4,0 92,7 Poljska 1991 0,6 1,9 5,1 92,5 1999 0,4 2,0 2,7 94,9 romunija 1991 1,2 2,8 8,2 87,8 1999 1,3 2,4 2,7 93,6 rusija 1999 1,3 1,5 4,6 92,6 Slovaška 1991 4,1 6,0 12,3 77,7 1999 2,2 3,9 5,6 88,3 Slovenija 1991 2,5 2,1 2,7 92,8 1999 1,6 1,4 1,6 95,4 Ukrajina 1991 1,6 5,7 6,8 85,9 1999 0,8 1,4 7,3 90,5 VREDNOTE-8.indb 229 22.1.2014 19:28:11 230 2. Veliko je razprav o tem, kaj pomeni demokracija. Kakšno je vaše mnenje o tem? Kaj za vas pomeni demokracija? 1 – svoboda 5 – legalno institucionarna demokracija 2 – participacija 6 – vrednote 3 – socialna in ekonomska demokracija 7 – čustva, odnosi 4 – stranke, volitve 8 – drugo socialna in Deleži pritrdilnih odgovorov ekonomska stranke, Demokratizacija v V Evropi svoboda participacija demokracija volitve 1999 1 2 3 4 Belorusija 43,2 18,1 5,8 6,4 Bolgarija 54,6 3,0 15,5 3,6 Češka 68,9 8,6 7,3 3,3 Estonija 55,4 17,8 9,9 3,5 V Nemčija 28,2 32,1 9,8 4,8 Z Nemčija 42,7 21,2 4,1 10,0 Madžarska 31,1 12,4 24,7 6,6 latvija 49,0 15,9 13,1 5,9 litva 51,8 6,3 11,7 2,3 Poljska 46,4 10,5 15,7 3,0 romunija 49,0 4,1 12,8 1,5 rusija 36,7 16,3 9,9 3,4 Slovaška 53,7 12,8 3,9 2,1 Slovenija 42,6 11,6 9,2 3,1 Ukrajina 52,3 9,3 16,7 4,0 legalno Deleži pritrdilnih odgovorov institucionarna čustva, Demokratizacija v V Evropi demokracija vrednote odnosi drugo 1999 5 6 7 8 Belorusija 9,9 2,1 8,3 6,2 Bolgarija 11,8 2,8 7,4 1,3 Češka 4,0 2,0 4,6 1,4 Estonija 5,7 1,6 4,6 1,5 V Nemčija 10,4 2,9 7,2 4,6 Z Nemčija 9,6 3,3 6,0 3,1 Madžarska 5,9 4,4 8,2 6,5 latvija 16,3 4,9 12,7 2,9 litva 19,0 2,3 4,1 2,5 Poljska 9,8 1,2 9,2 4,2 romunija 7,3 2,9 14,0 8,3 rusija 15,6 2,5 12,2 3,3 Slovaška 13,9 2,7 2,1 8,8 Slovenija 10,4 1,6 12,2 8,8 Ukrajina 11,3 2,6 15,8 3,2 VREDNOTE-8.indb 230 22.1.2014 19:28:11 231 3. Ali verjamete, da je demokracija najboljša oblika vladanja, ali pa obstaja še kakšna druga, ki je boljša? 1 – demokracija je najboljša oblika vladanja 2 – neodločen 3 – obstaja še druga oblika vladanja, ki je še boljša demokracija obstaja še druga je najboljša oblika vladanja, Demokratizacija v V Evropi oblika vladanja neodločen ki je še boljša 1999 1 2 3 Belorusija 54,4 15,7 29,9 Bolgarija 54,1 26,6 19,4 Češka 70,2 12,1 17,7 Estonija 63,4 21,7 14,9 V Nemčija 77,9 14,6 7,5 Z Nemčija 92,1 4,9 3,0 Madžarska 73,9 0,0 26,1 latvija 66,9 13,1 20,0 litva 75,5 11,7 12,8 Poljska 52,4 30,7 16,9 romunija 76,1 6,7 17,2 rusija 36,6 26,8 36,6 Slovaška 61,1 13,8 25,1 Slovenija 59,4 17,9 22,6 Ukrajina 51,3 16,0 32,7 VREDNOTE-8.indb 231 22.1.2014 19:28:11 232 4. Ali verjamete, da je demokracija, ki jo imamo v vaši državi, najboljša oblika vladanja, ali pa obstaja še kakšna druga oblika vladanja, ki je za vašo državo boljša? 1 – demokracija v državi je najboljša oblika vladanja 2 – neodločen 3 – obstaja še druga oblika vladanja, ki je še boljša obstaja še druga demokracija v državi oblika vladanja je najboljša oblika v državi, Demokratizacija v V Evropi vladanja neodločen ki je še boljša 1999 1 2 3 Belorusija 15,6 15,4 69,0 Bolgarija 19,5 30,9 49,6 Češka 38,3 17,4 44,3 Estonija 26,0 22,4 51,6 V Nemčija 49,5 23,5 27,0 Z Nemčija 80,5 10,2 9,3 Madžarska 75,6 0,0 24,4 latvija 23,3 13,7 63,0 litva 47,5 17,1 35,4 Poljska 20,7 32,9 46,5 romunija 52,5 7,9 39,6 rusija 12,6 28,3 59,0 Slovaška 26,7 16,6 56,7 Slovenija 42,0 18,3 39,6 Ukrajina 7,4 12,6 80,0 VREDNOTE-8.indb 232 22.1.2014 19:28:11 233 5. V kolikšni meri so v vaši državi spoštovane človekove pravice? Ali so: 1 – zelo spoštovane 2 – dokaj spoštovane 3 – ne preveč spoštovane 4 – sploh niso spoštovane zelo dokaj ne preveč sploh niso Demokratizacija v V Evropi spoštovane spoštovane spoštovane spoštovane 1999 1 2 3 4 Belorusija 4,7 41,8 39,7 13,8 Bolgarija 5,8 42,6 33,8 17,8 Češka 12,4 50,3 31,1 6,3 Estonija 10,4 49,1 30,4 10,2 V Nemčija 8,2 42,5 43,8 5,5 Z Nemčija 18,2 55,2 24,3 2,3 Madžarska 6,4 37,1 48,7 7,8 latvija 4,7 41,1 41,2 13,0 litva 1,6 24,5 44,0 29,9 Poljska 5,4 40,0 42,7 11,9 romunija 4,1 29,0 48,6 18,4 rusija 2,4 22,2 43,8 31,6 Slovaška 5,6 45,6 35,9 12,9 Slovenija 2,9 44,5 44,7 8,0 Ukrajina 0,8 6,1 38,9 54,2 VREDNOTE-8.indb 233 22.1.2014 19:28:11 234 6. Prebrali vam bomo dve izjavi, vi pa povejte, s katero vi osebno bolj soglašate? A - pomembni sta tako enakost, kot svoboda. Če pa bi moral izbirati med obema, bi dal prednost svobodi, to je, da lahko vsak živi svobodno in se razvija brez ovir. B - pomembni sta tako enakost, kot svoboda. Če pa bi moral izbirati med obema, bi dal prednost enakosti, to je, da ni nihče zapostavljen ter da razlike med družbenimi razredi niso prevelike. 1 – soglašam z izjavo A 2 – ne soglašam z nobeno izjavo 3 – soglašam z izjavo B soglašam z ne soglašam z soglašam z Demokratizacija v V Evropi izjavo A nobeno izjavo izjavo B 1999 1 2 3 Belorusija 50,5 8,0 41,5 Bolgarija 45,9 5,0 49,1 Češka 55,9 4,8 39,3 Estonija 43,9 5,9 50,2 V Nemčija 33,6 6,9 59,6 Z Nemčija 55,6 5,3 39,1 Madžarska 36,0 0,0 64,0 latvija 58,5 4,8 36,8 litva 48,8 6,3 44,9 Poljska 57,0 0,0 43,0 romunija 48,9 1,7 49,4 rusija 38,5 8,7 52,7 Slovaška 43,4 3,2 53,4 Slovenija 42,3 3,9 53,8 Ukrajina 37,6 12,5 49,8 VREDNOTE-8.indb 234 22.1.2014 19:28:11 235 7. Mnogi ljudje razmišljajo o političnih stališčih kot o „levih“ ali desnih“. Tu je lestvica, ki se razteza od „levih“ do „desnih“ stališč. Kaj sodite o vaših lastnih političnih stališčih? Kam bi jih uvrstili na tej lestvici? levo desno 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Demokratizacija v V Evropi levo desno 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Belorusija 1999 4,9 4,0 8,7 12,5 32,7 15,3 9,6 7,4 2,1 2,8 Bolgarija 1991 9,0 5,9 10,5 11,4 30,8 13,6 7,1 5,7 1,3 4,6 1999 5,8 8,9 8,7 5,6 27,8 10,5 10,0 11,0 6,8 4,8 Češka 1991 5,4 3,0 9,1 10,8 17,0 16,8 14,3 14,2 5,2 4,1 1999 2,9 3,8 9,4 12,2 23,1 11,0 15,5 12,2 5,1 4,9 Estonija 1991 2,3 3,0 6,6 8,8 35,0 13,6 12,9 10,7 3,8 3,4 1999 1,3 1,3 7,0 10,6 37,8 16,8 11,8 10,2 1,3 1,9 V Nemčija 1991 2,2 4,5 13,9 15,0 33,1 22,5 5,6 2,5 0,2 0,6 1999 5,5 7,5 19,9 18,0 32,1 9,7 3,6 2,4 0,5 0,8 Z Nemčija 1999 1,8 4,1 12,1 15,4 34,9 13,1 9,6 6,5 2,1 0,5 Madžarska 1991 3,2 1,8 8,8 9,6 47,4 11,7 6,7 6,4 1,8 2,6 1999 3,8 3,8 10,3 11,1 40,9 12,2 7,3 7,1 1,4 2,0 latvija 1999 1,9 3,2 6,8 10,6 27,4 17,8 13,8 11,4 4,7 2,3 litva 1991 1,6 1,5 8,8 8,1 23,6 20,5 10,5 14,3 4,9 6,1 1999 4,7 4,4 9,2 11,6 31,6 10,1 9,1 10,3 5,2 3,9 Poljska 1991 2,0 1,1 4,5 8,9 37,3 14,7 13,2 8,9 3,5 5,8 1999 7,7 5,1 12,4 9,8 35,0 8,2 5,9 7,4 2,9 5,5 romunija 1991 3,4 4,7 9,5 8,3 34,0 16,4 6,4 7,9 3,5 6,0 1999 3,9 4,9 7,0 9,5 35,7 13,9 9,2 8,8 3,0 4,1 rusija 1999 6,5 5,3 10,4 12,0 39,4 11,2 5,3 5,7 2,2 2,0 Slovaška 1991 3,0 7,2 9,7 12,2 19,4 15,2 8,0 13,5 3,8 8,0 1999 6,1 6,1 12,1 12,8 30,2 10,9 8,1 6,9 2,9 3,9 Slovenija 1991 5,5 3,9 10,3 11,2 38,8 12,6 5,9 7,8 1,6 2,5 1999 3,4 4,6 11,0 12,8 37,8 13,7 6,1 6,1 1,0 3,6 Ukrajina 1991 6,8 6,8 15,1 17,8 33,7 8,2 5,0 3,5 1,4 1,8 1999 12,2 7,9 10,0 7,7 33,9 8,8 6,5 6,1 1,8 4,9 VREDNOTE-8.indb 235 22.1.2014 19:28:11 236 8. Kaj za vas v politiki pomeni „levica“, „levo“? 1 – osnovne vrednote (svoboda, enakost, socialne pravice) 2 – odnosi (humanitarno, pošteno, zanesljivo, egoistično, agresivno, ni pripravljeno za kompromis, kritično...) 3 – socialne vrednote (radikalno, tradicionalno, progresivno, reakcionistično) 4 – ideologije (komunistično, marksistično, socialistično, konservativno, krščansko, liberalno, fašistično, nacionalistično, šovinistično, …) 5 – oblike vladanja (demokracija-tično, diktatorstvo, avtoritarno, nedemokratično) 6 – vlada (podpora vladi, opozicija, podpora opoziciji) 7 – režim (sedanji režim, predhodni komunistični, star, kapitalistični sistem, komunistični sistem) 8 – stranke (liberalne stranke, socialne stranke, konzervativne, druge, vladne, opozicijske) 9 – ekonomija (državno premoženje, privatno premoženje, trg, denar, trgovanje) 10 – interesi (individualni, delavski, skupnost, nacionalni, revni, bogati, kapitalisti, druge skupine) 11 – mednarodni odnosi (Vzhod, Zahod, Moskva, Washington, imperializem, drugo) 12 – splošno ocenjevanje (dobro, boljše, slabo, slabše, negativno ocenjevanje, pozitivno ocenjevanje) 13 – drugo levo pomeni: osnovne socialne Demokratizacija v V Evropi vrednote odnosi vrednote ideologija 1999 1 2 3 4 Belorusija 9,8 2,7 1,6 23,2 Bolgarija 25,0 2,2 1,3 24,7 Češka 16,8 1,0 6,0 35,3 Estonija 18,9 1,7 6,2 34,1 V Nemčija 16,5 5,9 2,8 15,6 Z Nemčija 9,8 8,4 5,7 20,2 Madžarska 13,9 0,0 5,5 34,0 latvija 7,8 4,2 5,9 39,9 litva 19,9 3,4 2,7 21,2 Poljska 12,9 5,7 1,9 18,3 romunija 5,5 1,0 0,2 17,5 rusija 5,1 2,4 3,9 38,1 Slovaška 29,6 0,5 0,2 14,1 Slovenija 10,2 3,3 16,3 24,2 Ukrajina 14,8 8,7 3,9 24,4 VREDNOTE-8.indb 236 22.1.2014 19:28:11 237 levo pomeni: oblike Demokratizacija v V Evropi vladanja vlada režim stranke 1999 5 6 7 8 Belorusija 5,8 7,8 11,1 0,7 Bolgarija 5,2 2,2 11,2 23,1 Češka 4,7 3,2 7,7 11,2 Estonija 4,8 2,7 7,7 2,3 V Nemčija 3,7 0,6 1,2 19,2 Z Nemčija 2,7 1,1 1,6 21,5 Madžarska 0,7 0,0 0,0 19,7 latvija 3,2 5,1 9,9 9,7 litva 2,5 2,0 9,4 10,5 Poljska 3,3 6,7 13,9 10,1 romunija 2,9 17,0 15,6 12,3 rusija 6,3 10,3 3,3 12,4 Slovaška 3,1 4,0 9,9 10,9 Slovenija 3,8 2,5 6,9 13,2 Ukrajina 3,9 2,7 10,6 3,7 levo pomeni: mednarodni splošno Demokratizacija v V Evropi ekonomija interesi odnosi ocenjevanje drugo 1999 9 10 11 12 13 Belorusija 6,9 10,2 2,2 5,6 12,5 Bolgarija 1,9 1,0 0,3 0,9 0,7 Češka 1,5 6,5 0,0 5,6 0,6 Estonija 4,0 10,4 0,0 4,4 2,9 V Nemčija 1,4 22,5 0,0 5,1 5,4 Z Nemčija 1,3 14,4 0,3 6,3 6,8 Madžarska 0,0 13,5 0,0 2,7 10,1 latvija 3,9 6,6 0,7 4,5 0,9 litva 2,4 12,5 2,0 11,4 0,0 Poljska 2,9 16,9 0,1 4,1 3,3 romunija 0,3 4,0 0,2 14,3 9,2 rusija 1,2 6,6 0,0 4,9 5,4 Slovaška 0,6 21,6 0,5 4,7 0,4 Slovenija 1,0 3,1 0,3 7,1 6,6 Ukrajina 4,2 7,6 0,0 15,3 5,2 VREDNOTE-8.indb 237 22.1.2014 19:28:11 238 9. In kaj za vas v politiki pomeni „desnica“, „desno“? 1 – osnovne vrednote (svoboda, enakost, socialne pravice) 2 – odnosi (humanitarno, pošteno, zanesljivo, egoistično, agresivno, ni pripravljeno za kompromis, kritično...) 3 – socialne vrednote (radikalno, tradicionalno, progresivno, reakcionistično) 4 – ideologije (komunistično, marksistično, socialistično, konservativno, krščansko, liberalno, fašistično, nacionalistično, šovinistično, …) 5 – oblike vladanja (demokracija-tično, diktatorstvo, avtoritarno, nedemokratično) 6 – vlada (podpora vladi, opozicija, podpora opoziciji) 7 – režim (sedanji režim, predhodni komunistični, star, kapitalistični sistem, komunistični sistem) 8 – stranke (liberalne stranke, socialne stranke, konzervativne, druge, vladne, opozicijske) 9 – ekonomija (državno premoženje, privatno premoženje, trg, denar, trgovanje) 10 – interesi (individualni, delavski, skupnost, nacionalni, revni, bogati, kapitalisti, druge skupine) 11 – mednarodni odnosi (Vzhod, Zahod, Moskva, Washington, imperializem, drugo) 12 – splošno ocenjevanje (dobro, boljše, slabo, slabše, negativno ocenjevanje, pozitivno ocenjevanje) 13 – drugo desno pomeni: osnovne socialne Demokratizacija v V Evropi vrednote odnosi vrednote ideologija 1999 1 2 3 4 Belorusija 3,8 2,1 3,3 20,3 Bolgarija 13,9 1,5 3,9 9,7 Češka 7,0 0,8 2,6 3,8 Estonija 8,0 3,5 8,0 18,8 V Nemčija ,8 10,7 5,3 20,9 Z Nemčija 1,5 7,1 3,7 24,0 Madžarska 6,3 0,0 11,6 19,9 latvija 2,9 6,7 7,1 39,0 litva 5,3 5,0 3,3 14,1 Poljska 8,1 7,0 3,2 13,2 romunija 5,7 1,4 0,2 16,9 rusija 3,4 2,3 4,5 30,6 Slovaška 3,6 0,9 1,4 7,3 Slovenija 2,9 3,2 13,1 30,6 Ukrajina 6,9 9,7 4,9 20,2 VREDNOTE-8.indb 238 22.1.2014 19:28:11 239 desno pomeni: oblike Demokratizacija v V Evropi vladanja vlada režim stranke 1999 5 6 7 8 Belorusija 6,1 7,1 7,5 3,5 Bolgarija 14,4 4,0 6,3 21,2 Češka 9,9 2,9 7,5 29,1 Estonija 9,3 3,5 8,9 2,8 V Nemčija 4,8 0,1 3,1 14,4 Z Nemčija 4,9 0,5 1,9 22,7 Madžarska 0,0 0,0 0,0 24,3 latvija 4,2 5,3 5,0 7,1 litva 5,7 2,0 6,1 13,9 Poljska 8,3 6,2 6,5 12,6 romunija 8,9 9,2 15,2 13,8 rusija 9,6 9,2 6,4 12,9 Slovaška 10,2 5,6 7,3 10,5 Slovenija 4,3 1,9 2,7 17,2 Ukrajina 8,5 3,7 3,5 4,9 desno pomeni: mednarodni splošno Demokratizacija v V Evropi ekonomija interesi odnosi ocenjevanje drugo 1999 9 10 11 12 13 Belorusija 11,6 11,3 2,6 6,6 14,2 Bolgarija 14,5 6,5 0,5 2,4 1,3 Češka 14,0 12,9 0,2 8,4 0,9 Estonija 13,2 16,6 0,0 5,4 2,2 V Nemčija 2,1 29,5 0,0 3,9 4,3 Z Nemčija 3,7 19,1 0,0 5,1 5,7 Madžarska 0,0 15,6 0,0 4,0 18,4 latvija 8,3 8,5 0,8 6,0 0,8 litva 11,0 18,3 3,5 11,7 0,0 Poljska 7,7 13,7 0,0 8,3 5,2 romunija 1,7 3,5 0,0 15,5 8,0 rusija 2,3 6,7 0,0 6,4 5,7 Slovaška 15,1 28,3 3,1 6,5 0,3 Slovenija 1,3 4,3 0,3 10,7 6,2 Ukrajina 8,5 9,5 0,5 21,1 4,2 VREDNOTE-8.indb 239 22.1.2014 19:28:11 240 10. Ali ste član katerega od združenj ali organizacij na tem seznamu? da ne a) društva in klubi za prostočasno dejavnost (turistična, kulturna, 1 2 kinološka itd.) b) gasilska in druga lokalna društva 1 2 c) politična stranka 1 2 d) družbena gibanja 1 2 e) ekološke skupine 1 2 f) poklicna društva, združenja (inženirjev, tehnikov, zdravnikov itd) 1 2 g) športni klub in društva 1 2 h) sindikat 1 2 i) študentsko združenje 1 2 j) župnijske verske skupnosti 1 2 k) drugo 1 2 VREDNOTE-8.indb 240 22.1.2014 19:28:11 241 društva in klubi gasilska in za prostočasno druga lokalna politična družbena Deleži pritrdilnih odgovorov dejavnost društva stranka gibanja Demokratizacija v V Evropi a. b. c. d. Belorusija 1999 4,5 1,6 0,7 0,3 Bolgarija 1991 3,5 10,1 21,8 6,1 1999 1,6 1,8 3,5 0,3 Češka 1991 28,2 8,7 10,2 13,5 1999 24,3 14,3 5,6 2,3 Estonija 1991 13,8 1,6 3,3 3,8 1999 18,4 5,4 1,9 1,2 V Nemčija 1991 10,5 4,1 6,0 3,8 1999 17,3 13,1 5,0 5,7 Z Nemčija 1999 22,7 21,2 5,1 4,5 Madžarska 1991 2,2 2,4 3,1 1,5 1999 5,5 3,5 2,0 1,3 latvija 1999 9,9 7,1 2,6 1,4 litva 1991 3,2 2,3 1,4 0,3 1999 4,3 2,1 2,2 1,1 Poljska 1991 1,4 1,7 1,1 0,6 1999 2,2 3,7 1,0 1,8 romunija 1991 4,6 7,1 9,0 1,2 1999 1,7 4,6 4,9 1,2 rusija 1999 6,9 2,5 1,3 10,4 Slovaška 1991 22,3 14,0 11,4 2,6 1999 18,4 12,3 8,2 2,9 Slovenija 1991 12,4 10,9 5,6 2,7 1999 16,5 11,1 3,7 3,5 Ukrajina 1991 5,9 1,7 15,2 0,2 1999 1,8 1,4 1,4 0,3 VREDNOTE-8.indb 241 22.1.2014 19:28:11 242 ekološka poklicna društva, športni klubi Deleži pritrdilnih odgovorov gibanja združenja in društva sindikati Demokratizacija v V Evropi e. f. g. h. Belorusija 1999 0,8 4,8 6,6 38,5 Bolgarija 1991 2,8 4,4 4,8 33,1 1999 0,5 3,2 2,0 4,4 Češka 1991 5,2 7,4 23,2 43,6 1999 3,3 2,9 21,5 14,0 Estonija 1991 0,9 5,9 10,1 54,0 1999 2,4 6,3 11,5 3,9 V Nemčija 1991 1,1 4,3 11,8 26,5 1999 1,6 3,4 14,8 12,8 Z Nemčija 1999 4,6 7,6 29,7 12,6 Madžarska 1991 0,8 4,0 4,7 36,3 1999 1,4 5,3 6,4 11,7 latvija 1999 3,3 14,1 11,9 11,3 litva 1991 2,2 5,3 6,4 29,0 1999 1,1 3,7 8,8 3,5 Poljska 1991 0,9 4,5 2,3 21,8 1999 1,0 3,2 2,1 7,1 romunija 1991 1,6 3,6 6,7 32,7 1999 0,7 4,0 2,6 16,1 rusija 1999 1,6 4,9 7,1 16,9 Slovaška 1991 8,4 6,0 20,6 37,5 1999 1,9 4,5 18,5 19,9 Slovenija 1991 2,5 13,2 14,5 32,3 1999 2,2 12,5 19,5 22,6 Ukrajina 1991 5,5 6,1 10,2 74,0 1999 0,9 3,0 3,3 19,1 VREDNOTE-8.indb 242 22.1.2014 19:28:11 243 študentsko župnijske Deleži pritrdilnih odgovorov združenje verske skupnosti drugo Demokratizacija v V Evropi i. j. k. Belorusija 1999 2,4 4,5 2,1 Bolgarija 1991 1,6 2,4 1,8 1999 1,2 1,6 0,7 Češka 1991 3,2 4,1 14,9 1999 1,3 3,9 8,9 Estonija 1991 2,8 6,9 - 1999 3,0 6,4 5,3 V Nemčija 1991 0,6 5,3 - 1999 1,0 7,4 10,6 Z Nemčija 1999 1,5 15,0 11,4 Madžarska 1991 0,8 7,2 2,7 1999 2,0 10,2 4,4 latvija 1999 3,4 14,8 3,9 litva 1991 0,7 8,6 1,0 1999 3,5 6,8 4,0 Poljska 1991 0,3 2,9 7,1 1999 0,7 3,7 2,7 romunija 1991 2,3 16,2 1,5 1999 1,6 6,1 1,6 rusija 1999 1,3 2,5 2,1 Slovaška 1991 6,2 14,9 8,7 1999 1,4 9,5 8,6 Slovenija 1991 1,9 11,6 7,2 1999 4,3 8,4 6,8 Ukrajina 1991 3,2 3,1 3,0 1999 1,6 4,1 1,4 VREDNOTE-8.indb 243 22.1.2014 19:28:11 244 11. Ljudje si pod besedo „demokracija“ predstavljajo različne stvari. Na primer tudi te, ki vam jih bom prebral-a. za vsako od teh stvari mi povejte, v kolikšni meri je po vašem mnenju demokracija z njo povezana (ali pa ni povezana): močno precej ne dosti nič a) politične svoboščine, svoboda govora, 1 2 3 4 svoboda združevanja b) večja socialna enakost 1 2 3 4 c) da je lahko več političnih odločitev sprejetih na ravni 1 2 3 4 občine, regije d) manj korupcije in zlorab pooblastil 1 2 3 4 e) svoboda moralnih in seksualnih opredelitev 1 2 3 4 f) enakost ljudi pred zakonom 1 2 3 4 g) državni nadzor nad bankami in velikimi 1 2 3 4 zasebnimi podjetji h) enake pravice za ženske 1 2 3 4 i) več dela, manj nezaposlenosti 1 2 3 4 j) izboljšanje ekonomskih razmer 1 2 3 4 k) večstrankarski sistem 1 2 3 4 l) pravica državljanov do soodločanja 1 2 3 4 VREDNOTE-8.indb 244 22.1.2014 19:28:12 245 a) demokracija pomeni: politične svoboščine, svoboda govora, svoboda združevanja močno precej ne dosti nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 75,3 19,0 4,7 1,0 Bolgarija 1991 75,8 20,9 1,9 1,5 1999 62,7 29,9 5,7 1,7 Češka 1991 83,2 14,3 2,3 0,3 1999 73,4 22,1 3,6 0,9 Estonija 1991 76,5 19,7 3,1 0,7 1999 70,1 23,8 5,0 1,1 V Nemčija 1991 83,2 14,1 2,1 0,7 1999 82,7 13,5 3,0 0,7 Z Nemčija 1999 85,5 12,0 2,3 0,3 Madžarska 1991 75,3 17,4 6,2 1,1 1999 65,6 25,8 7,2 1,3 latvija 1999 67,7 27,8 3,3 1,3 litva 1991 63,6 27,3 6,5 2,7 1999 61,4 30,1 6,2 2,2 Poljska 1991 70,3 24,8 4,3 0,7 1999 65,4 23,9 6,7 3,9 romunija 1991 55,6 28,2 12,1 4,1 1999 59,7 29,3 7,4 3,6 rusija 1999 62,1 28,6 6,6 2,6 Slovaška 1991 72,1 24,1 3,2 0,6 1999 66,2 25,0 7,2 1,5 Slovenija 1991 51,7 37,7 7,7 2,9 1999 44,4 40,1 13,0 2,5 Ukrajina 1991 73,7 18,8 5,8 1,7 1999 74,3 18,7 4,9 2,1 VREDNOTE-8.indb 245 22.1.2014 19:28:12 246 b) demokracija pomeni: večja socialna enakost močno precej ne dosti nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 49,0 26,3 17,2 7,5 Bolgarija 1991 59,1 28,7 8,8 3,3 1999 46,5 26,2 14,8 12,5 Češka 1991 25,0 31,9 28,2 14,9 1999 22,4 30,9 31,7 14,9 Estonija 1991 45,6 32,0 14,3 8,2 1999 34,9 37,8 18,6 8,7 V Nemčija 1991 57,8 23,4 13,0 5,8 1999 58,3 26,2 11,4 4,1 Z Nemčija 1999 54,2 31,3 11,5 2,9 Madžarska 1991 50,4 27,9 16,4 5,3 1999 39,8 35,0 19,7 5,6 latvija 1999 29,2 41,0 23,4 6,5 litva 1991 37,7 37,0 16,9 8,4 1999 38,8 35,1 17,9 8,2 Poljska 1991 51,1 32,3 10,7 5,9 1999 39,6 30,0 19,6 10,8 romunija 1991 43,9 28,6 16,6 10,8 1999 34,8 30,3 21,9 13,0 rusija 1999 42,6 30,0 14,6 12,8 Slovaška 1991 29,5 41,1 22,2 7,3 1999 27,1 28,7 27,2 17,0 Slovenija 1991 26,5 36,2 27,6 9,7 1999 21,8 31,0 35,4 11,8 Ukrajina 1991 60,2 24,4 10,3 5,0 1999 52,4 25,3 11,5 10,8 VREDNOTE-8.indb 246 22.1.2014 19:28:12 247 c) demokracija pomeni: da je lahko več političnih odločitev sprejetih na ravni občine, regije močno precej ne dosti nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 45,2 38,9 11,8 4,0 Bolgarija 1991 50,8 36,2 9,4 3,6 1999 43,3 39,9 12,3 4,4 Češka 1991 44,2 44,5 8,9 2,4 1999 34,5 48,0 15,4 2,2 Estonija 1991 49,9 37,8 10,4 1,9 1999 34,9 47,5 14,6 3,0 V Nemčija 1991 59,9 27,3 10,1 2,7 1999 60,3 28,5 8,6 2,7 Z Nemčija 1999 58,8 30,6 8,3 2,3 Madžarska 1991 47,0 32,4 16,3 4,4 1999 34,6 40,6 18,6 6,3 latvija 1999 31,3 50,6 13,9 4,2 litva 1991 26,2 45,2 21,1 7,6 1999 33,6 48,0 13,1 5,2 Poljska 1991 53,7 29,5 11,8 5,0 1999 42,8 32,2 17,1 7,8 romunija 1991 32,0 43,4 16,6 8,0 1999 44,5 41,0 9,9 4,7 rusija 1999 42,3 37,8 13,3 6,5 Slovaška 1991 30,2 50,7 14,4 4,7 1999 25,2 43,7 22,7 8,4 Slovenija 1991 26,3 46,1 22,3 5,4 1999 19,7 47,7 26,5 6,1 Ukrajina 1991 41,5 37,0 15,7 5,8 1999 44,5 33,6 15,3 6,6 VREDNOTE-8.indb 247 22.1.2014 19:28:12 248 d) demokracija pomeni: manj korupcije in zlorab pooblastil močno precej ne dosti nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 48,0 28,5 13,5 10,0 Bolgarija 1991 72,3 15,0 5,5 7,2 1999 56,5 21,2 9,9 12,4 Češka 1991 31,3 28,9 23,9 15,9 1999 25,9 23,5 28,3 22,3 Estonija 1991 47,1 28,2 14,4 10,3 1999 37,9 28,6 19,2 14,3 V Nemčija 1991 44,1 21,0 16,0 18,8 1999 41,1 21,8 19,7 17,4 Z Nemčija 1999 35,0 26,7 23,2 15,1 Madžarska 1991 54,0 19,7 13,5 12,9 1999 41,7 26,7 18,1 13,4 latvija 1999 24,8 28,5 32,9 13,9 litva 1991 45,1 25,2 11,9 17,7 1999 38,1 34,6 15,8 11,6 Poljska 1991 40,1 33,2 17,3 9,4 1999 25,5 20,6 25,2 28,8 romunija 1991 36,7 25,1 18,1 20,1 1999 45,2 19,8 18,0 17,0 rusija 1999 54,7 19,9 9,9 15,5 Slovaška 1991 24,7 33,6 26,0 15,8 1999 30,5 20,3 22,7 26,4 Slovenija 1991 30,7 32,8 24,9 11,6 1999 26,8 30,2 27,5 15,5 Ukrajina 1991 61,7 17,3 10,5 10,4 1999 52,9 20,5 11,7 14,9 VREDNOTE-8.indb 248 22.1.2014 19:28:12 249 e) demokracija pomeni: svoboda moralnih in seksualnih opredelitev močno precej ne dosti nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 37,6 31,2 17,1 14,1 Bolgarija 1991 32,6 36,4 20,8 10,2 1999 33,4 32,4 19,3 14,9 Češka 1991 27,7 36,2 22,1 14,1 1999 35,9 34,6 18,2 11,4 Estonija 1991 23,7 37,0 23,3 16,0 1999 27,2 41,1 21,3 10,5 V Nemčija 1991 24,5 23,9 24,1 27,4 1999 29,9 25,1 21,6 23,4 Z Nemčija 1999 31,0 28,3 23,0 17,7 Madžarska 1991 29,1 24,7 24,9 21,3 1999 37,4 29,6 22,0 11,0 latvija 1999 31,3 37,8 19,6 11,4 litva 1991 19,7 29,0 26,5 24,8 1999 31,2 42,8 14,6 11,4 Poljska 1991 25,0 28,6 19,9 26,5 1999 38,1 24,7 18,2 19,0 romunija 1991 15,1 22,2 30,6 32,1 1999 33,3 28,3 19,4 19,1 rusija 1999 18,6 24,1 23,3 34,0 Slovaška 1991 22,1 35,1 27,8 15,1 1999 28,4 33,0 23,5 15,1 Slovenija 1991 22,2 38,5 27,3 12,0 1999 26,2 42,6 21,5 9,6 Ukrajina 1991 26,7 28,9 21,0 23,3 1999 43,4 25,9 18,6 12,1 VREDNOTE-8.indb 249 22.1.2014 19:28:12 250 f) demokracija pomeni: enakost ljudi pred zakonom močno precej ne dosti nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 77,1 15,1 4,3 3,6 Bolgarija 1991 89,0 7,5 2,1 1,3 1999 62,3 20,2 10,4 7,1 Češka 1991 69,2 21,1 7,2 2,5 1999 43,7 29,7 18,9 7,7 Estonija 1991 82,8 12,2 3,7 1,3 1999 68,6 21,8 6,7 2,8 V Nemčija 1991 72,2 18,3 6,0 3,6 1999 72,0 18,7 5,4 3,9 Z Nemčija 1999 72,2 20,4 5,1 2,3 Madžarska 1991 77,6 15,4 5,1 1,9 1999 71,1 20,3 5,9 2,7 latvija 1999 56,9 28,3 10,5 4,3 litva 1991 77,5 13,8 5,5 3,2 1999 65,6 24,5 6,6 3,3 Poljska 1991 62,4 28,0 6,4 3,3 1999 46,4 25,0 16,5 12,1 romunija 1991 48,9 28,4 17,1 5,7 1999 45,7 29,3 14,9 10,1 rusija 1999 72,1 15,1 6,7 6,1 Slovaška 1991 50,2 30,2 15,7 3,9 1999 44,5 24,1 17,7 13,7 Slovenija 1991 44,6 32,9 16,1 6,3 1999 44,5 29,9 18,4 7,2 Ukrajina 1991 85,1 9,7 3,0 2,2 1999 73,6 13,3 5,4 7,7 VREDNOTE-8.indb 250 22.1.2014 19:28:12 251 g) demokracija pomeni: državni nadzor nad bankami in velikimi zasebnimi podjetji močno precej ne dosti nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 40,4 27,4 19,2 13,0 Bolgarija 1991 41,0 34,6 14,0 10,5 1999 40,9 27,1 16,0 16,0 Češka 1991 31,2 35,6 19,8 13,4 1999 21,5 26,1 29,5 22,9 Estonija 1991 38,3 32,2 19,5 10,1 1999 28,7 31,6 22,4 17,2 V Nemčija 1991 43,5 26,0 15,9 14,6 1999 39,6 23,3 21,4 15,7 Z Nemčija 1999 25,8 24,7 27,9 21,6 Madžarska 1991 33,3 28,7 21,4 16,6 1999 37,5 31,8 21,3 9,4 latvija 1999 21,3 35,3 30,7 12,7 litva 1991 38,3 36,1 15,0 10,6 1999 25,7 37,0 21,3 16,0 Poljska 1991 29,3 31,8 19,5 19,5 1999 23,0 28,8 27,8 20,5 romunija 1991 44,2 26,9 17,4 11,5 1999 31,0 32,7 23,0 13,3 rusija 1999 47,4 29,8 13,6 9,2 Slovaška 1991 27,7 34,4 29,7 8,2 1999 25,6 29,4 24,0 21,0 Slovenija 1991 22,2 35,6 28,2 13,9 1999 19,4 36,6 31,9 12,1 Ukrajina 1991 37,5 26,6 19,6 16,3 1999 41,5 21,2 20,3 17,0 VREDNOTE-8.indb 251 22.1.2014 19:28:12 252 h) demokracija pomeni: enake pravice za ženske močno precej ne dosti nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 60,8 25,0 9,7 4,6 Bolgarija 1991 72,8 19,3 4,7 3,2 1999 60,5 27,1 8,3 4,2 Češka 1991 46,7 30,8 15,4 7,2 1999 39,7 35,8 16,5 8,1 Estonija 1991 48,3 30,7 14,9 6,1 1999 51,8 32,8 10,8 4,6 V Nemčija 1991 79,7 12,1 5,3 2,8 1999 71,2 19,9 5,4 3,4 Z Nemčija 1999 66,6 23,1 7,1 3,2 Madžarska 1991 52,9 27,0 13,4 6,6 1999 61,8 25,0 10,4 2,9 latvija 1999 40,3 39,8 14,5 5,4 litva 1991 46,8 32,6 13,7 6,9 1999 49,6 35,5 10,4 4,5 Poljska 1991 62,9 24,1 6,5 6,5 1999 53,3 30,9 10,2 5,6 romunija 1991 60,7 24,2 10,4 4,7 1999 53,9 30,3 12,1 3,8 rusija 1999 56,4 26,0 10,7 6,9 Slovaška 1991 34,0 37,3 21,8 6,9 1999 37,8 34,4 18,7 9,1 Slovenija 1991 47,2 35,4 13,5 3,9 1999 43,7 37,6 14,6 4,2 Ukrajina 1991 65,4 21,6 7,9 5,0 1999 61,9 22,3 9,4 6,4 VREDNOTE-8.indb 252 22.1.2014 19:28:12 253 i) demokracija pomeni: več dela, manj nezaposlenosti močno precej ne dosti nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 53,8 25,2 11,9 9,0 Bolgarija 1991 65,4 24,6 6,8 3,1 1999 63,4 15,8 8,6 12,2 Češka 1991 20,0 27,0 33,5 19,5 1999 23,5 25,0 27,6 23,9 Estonija 1991 37,2 31,1 19,2 12,5 1999 48,5 22,9 18,6 10,0 V Nemčija 1991 67,7 13,9 8,4 10,0 1999 54,8 17,1 16,4 11,7 Z Nemčija 1999 39,2 28,9 20,1 11,8 Madžarska 1991 47,6 25,7 15,3 11,4 1999 44,5 28,8 16,1 10,5 latvija 1999 27,5 31,8 27,6 13,0 litva 1991 47,8 28,3 17,8 6,1 1999 49,2 26,8 14,4 9,7 Poljska 1991 37,7 23,3 20,8 18,3 1999 32,0 17,4 21,2 29,4 romunija 1991 66,9 25,2 5,1 2,7 1999 43,5 21,2 21,6 13,7 rusija 1999 56,6 20,6 9,1 13,8 Slovaška 1991 21,4 29,4 30,4 18,7 1999 29,6 20,2 21,9 28,3 Slovenija 1991 41,3 28,9 19,6 10,2 1999 31,1 29,8 26,3 12,8 Ukrajina 1991 57,3 23,5 11,1 8,0 1999 63,8 13,2 10,2 12,9 VREDNOTE-8.indb 253 22.1.2014 19:28:12 254 j) demokracija pomeni: izboljšanje ekonomskih razmer močno precej ne dosti nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 60,6 24,6 7,5 7,3 Bolgarija 1991 81,6 12,6 3,9 1,9 1999 67,0 16,0 6,9 10,1 Češka 1991 37,3 35,9 19,1 7,7 1999 31,3 32,3 23,0 13,4 Estonija 1991 65,9 23,5 6,3 4,2 1999 53,6 28,4 11,6 6,3 V Nemčija 1991 59,7 19,3 12,0 9,1 1999 44,9 26,6 16,5 12,0 Z Nemčija 1999 35,5 32,8 19,7 12,1 Madžarska 1991 56,2 27,5 9,4 6,9 1999 53,7 30,3 12,0 4,0 latvija 1999 32,7 37,7 20,7 8,9 litva 1991 59,1 23,8 9,4 7,7 1999 49,4 30,7 11,7 8,2 Poljska 1991 46,8 31,0 12,6 9,5 1999 31,9 24,3 20,3 23,5 romunija 1991 79,0 17,1 2,5 1,4 1999 52,4 25,4 12,9 9,3 rusija 1999 59,0 20,0 9,7 11,3 Slovaška 1991 36,3 34,0 19,1 10,6 1999 32,4 24,6 22,0 21,0 Slovenija 1991 42,7 28,9 19,6 8,8 1999 28,7 32,0 28,9 10,4 Ukrajina 1991 64,7 18,6 9,1 7,6 1999 62,0 17,5 7,3 13,1 VREDNOTE-8.indb 254 22.1.2014 19:28:12 255 k) demokracija pomeni: večstrankarski sistem močno precej ne dosti nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 66,0 20,7 9,7 3,6 Bolgarija 1991 84,2 11,3 1,7 2,8 1999 67,7 22,1 6,6 3,7 Češka 1991 68,8 24,8 5,0 1,4 1999 60,5 27,9 8,1 3,5 Estonija 1991 70,1 19,2 6,7 4,0 1999 62,0 27,5 8,6 1,9 V Nemčija 1991 79,9 13,4 4,2 2,4 1999 79,2 14,1 3,9 2,9 Z Nemčija 1999 80,4 14,7 3,9 1,0 Madžarska 1991 70,1 19,4 6,7 3,9 1999 72,9 19,0 5,8 2,4 latvija 1999 59,3 31,7 6,2 2,8 litva 1991 63,2 21,3 8,4 7,1 1999 56,2 30,5 8,4 5,0 Poljska 1991 61,5 22,6 9,3 6,6 1999 58,0 26,6 9,1 6,4 romunija 1991 62,0 19,7 10,7 7,6 1999 66,6 23,8 6,5 3,1 rusija 1999 47,4 28,7 13,6 10,4 Slovaška 1991 57,3 32,9 6,8 3,1 1999 55,5 28,0 9,7 6,8 Slovenija 1991 57,6 28,8 10,5 3,1 1999 48,3 35,8 12,5 3,5 Ukrajina 1991 65,1 16,6 9,9 8,5 1999 63,5 18,4 9,5 8,5 VREDNOTE-8.indb 255 22.1.2014 19:28:12 256 l) demokracija pomeni: pravica državljanov do soodločanja močno precej ne dosti nič Demokratizacija v V Evropi 1999 1 2 3 4 Belorusija 71,2 21,9 5,7 1,2 Bolgarija 64,7 25,3 7,5 2,5 Češka 51,1 30,3 14,0 4,7 Estonija 59,4 30,5 8,6 1,5 V Nemčija 78,4 16,8 4,0 0,8 Z Nemčija 77,5 17,1 4,6 0,8 Madžarska 70,4 24,3 4,4 0,9 latvija 61,5 30,9 5,2 2,5 litva 62,2 29,9 5,3 2,7 Poljska 53,2 33,0 8,7 5,1 romunija 62,0 25,9 7,7 4,4 rusija 51,7 29,8 13,3 5,1 Slovaška 49,8 26,3 15,8 8,0 Slovenija 48,3 30,6 17,2 3,9 Ukrajina 66,0 23,5 7,2 3,4 VREDNOTE-8.indb 256 22.1.2014 19:28:12 257 12. V kolikšni meri ste zadovoljni ali nezadovoljni s trenutnim delovanjem demokracije v "vaši državi"? nezadovoljen zadovoljen 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 nezadovoljen zadovoljen Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Belorusija 1999 15,6 11,3 18,5 13,0 16,1 7,8 9,2 3,5 1,4 3,5 Bolgarija 1991 20,9 16,5 20,7 13,5 15,4 5,9 3,7 2,1 0,4 0,9 1999 22,5 16,4 19,0 11,5 12,1 6,6 6,4 2,9 1,7 0,9 Češka 1991 8,4 8,0 15,5 16,4 17,6 12,5 10,1 7,7 2,0 1,7 1999 10,8 10,3 15,6 17,1 17,0 9,5 10,7 5,9 1,9 1,2 Estonija 1991 12,5 8,5 21,7 16,5 20,0 8,8 6,8 3,4 0,9 0,8 1999 8,3 6,6 16,6 19,5 22,4 11,2 10,0 4,0 1,1 0,3 V Nemčija 1991 9,1 7,4 19,6 15,7 21,5 11,3 8,0 5,7 1,1 0,7 1999 6,1 3,7 13,9 11,2 22,8 15,5 13,7 9,7 2,4 0,9 Z Nemčija 1999 1,8 1,2 6,2 8,8 13,7 15,5 23,5 21,2 5,6 2,6 Madžarska 1991 16,6 11,7 18,4 11,9 21,8 7,6 5,4 3,8 0,7 2,1 1999 10,7 8,1 16,6 13,1 23,2 12,0 8,9 4,8 1,2 1,4 latvija 1999 8,5 13,5 16,8 17,5 19,4 11,4 7,9 3,9 0,7 0,5 litva 1991 5,2 6,1 14,0 12,4 21,6 16,3 9,8 8,4 3,3 3,0 1999 16,0 8,1 20,5 14,6 17,1 8,9 6,6 5,0 1,3 1,8 Poljska 1991 6,5 8,0 17,8 14,3 24,8 11,4 7,7 6,7 1,3 1,5 1999 16,6 14,2 18,6 15,0 18,0 8,2 5,4 2,6 0,7 0,5 romunija 1991 13,9 8,8 11,8 8,1 8,7 13,9 10,2 11,1 7,5 6,0 1999 22,4 15,2 16,3 11,7 17,7 6,7 4,3 3,2 1,4 1,2 rusija 1999 27,8 13,3 22,7 12,7 11,8 6,0 3,2 1,4 0,1 1,2 Slovaška 1991 15,1 9,5 17,0 13,8 18,0 12,1 6,2 4,9 1,3 2,0 1999 20,0 12,2 17,8 13,9 13,2 8,5 6,6 4,8 1,6 1,3 Slovenija 1991 11,5 8,3 11,6 10,0 25,3 12,6 7,5 8,0 2,2 3,0 1999 11,7 7,5 13,0 14,6 27,3 11,3 8,3 3,8 1,3 1,3 Ukrajina 1991 17,0 19,5 24,2 16,3 14,1 3,9 2,3 1,6 0,1 0,9 1999 49,8 15,8 15,9 8,4 5,6 1,9 1,2 1,0 0,3 0,2 VREDNOTE-8.indb 257 22.1.2014 19:28:12 258 14. Ali menite, da je uvajanje tržne ekonomije, ki je neodvisna od državne kontrole, za vašo državo prava stvar, ali ni prava stvar? 1 – da 2 – ne Demokratizacija v V Evropi da ne 1999 1 2 Belorusija 45,1 54,9 Bolgarija 42,5 57,5 Češka 45,7 54,3 Estonija 58,8 41,2 V Nemčija 65,3 34,7 Z Nemčija 88,6 11,4 Madžarska 31,0 69,0 latvija 66,5 33,5 litva 57,5 42,5 Poljska 46,9 53,1 romunija 60,1 39,9 rusija 40,4 59,6 Slovaška 33,3 66,7 Slovenija 67,7 32,3 Ukrajina 28,7 71,3 VREDNOTE-8.indb 258 22.1.2014 19:28:12 259 15. Ali ste zadovoljni, ali nezadovoljni z načinom, kako sedaj tržna ekonomija deluje v vaši državi? nezadovoljen zadovoljen 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Demokratizacija v V Evropi nezadovoljen zadovoljen 1999 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Belorusija 16,4 13,1 19,8 18,4 15,7 8,1 3,8 2,2 1,0 1,4 Bolgarija 22,2 19,1 18,8 13,2 12,3 6,2 4,2 2,6 0,5 0,8 Češka 9,1 10,0 18,2 17,4 16,4 12,0 8,8 6,3 0,8 1,0 Estonija 4,8 5,2 16,8 18,7 23,6 13,3 11,4 4,3 1,2 0,7 V Nemčija 5,8 4,2 11,5 15,6 21,3 13,2 13,7 10,5 3,6 0,7 Z Nemčija 1,2 0,7 3,3 7,0 16,0 15,9 21,4 22,9 8,5 3,1 Madžarska 10,5 10,2 19,9 16,6 22,0 10,1 6,6 3,4 0,4 0,3 latvija 7,2 13,1 19,4 19,7 19,2 10,0 7,2 3,0 0,8 0,5 litva 16,8 9,0 19,3 16,1 16,1 9,4 6,1 4,7 1,5 1,1 Poljska 13,4 11,9 19,0 14,4 18,8 8,5 6,6 4,6 1,4 1,4 romunija 26,7 18,4 17,3 11,8 13,2 5,5 3,8 1,5 0,7 1,1 rusija 22,9 12,1 20,2 15,1 16,0 6,3 3,9 1,7 0,5 1,2 Slovaška 19,2 12,1 18,8 17,0 12,0 10,1 6,2 3,0 1,0 0,7 Slovenija 12,2 10,6 16,1 15,6 25,6 9,4 7,1 2,4 0,5 0,6 Ukrajina 50,8 15,8 15,7 7,6 6,4 1,0 1,3 0,8 0,1 0,5 VREDNOTE-8.indb 259 22.1.2014 19:28:12 260 16. Ali bi rekli, da se je vaš ekonomski položaj v času sedanje vlade izboljšal, ostal enak, ali poslabšal? 1 – izboljšal 2 – ostal enak 3 – poslabšal Demokratizacija v V Evropi izboljšal ostal enak poslabšal 1999 1 2 3 Belorusija 13,5 36,0 50,5 Bolgarija 11,5 27,8 60,7 Češka 16,4 54,5 29,1 Estonija 20,6 38,9 40,5 V Nemčija 20,5 54,4 25,1 Z Nemčija 13,7 67,1 19,2 Madžarska 9,4 50,8 39,8 latvija 17,8 46,7 35,5 litva 5,4 50,8 43,8 Poljska 8,2 35,1 56,6 romunija 11,6 30,3 58,2 rusija 10,3 69,2 20,5 Slovaška 8,5 37,0 54,5 Slovenija 11,6 49,6 38,8 Ukrajina 2,4 14,9 82,8 VREDNOTE-8.indb 260 22.1.2014 19:28:12 261 17. Ali pričakujete, da se bo vaš ekonomski položaj v prihodnosti izboljšal, ostal enak, ali poslabšal? 1 – izboljšal 2 – ostal enak 3 – poslabšal Demokratizacija v V Evropi izboljšal ostal enak poslabšal 1999 1 2 3 Belorusija 15,5 38,5 46,0 Bolgarija 21,9 38,7 39,4 Češka 16,1 57,9 26,1 Estonija 28,0 41,9 30,1 V Nemčija 20,4 55,9 23,7 Z Nemčija 16,2 67,0 16,8 Madžarska 30,9 40,7 28,4 latvija 31,2 48,0 20,8 litva 14,1 41,7 44,2 Poljska 17,2 53,7 29,1 romunija 54,4 15,9 29,8 rusija 8,5 36,8 54,7 Slovaška 17,1 35,2 47,7 Slovenija 35,7 37,9 26,4 Ukrajina 8,1 29,9 62,0 VREDNOTE-8.indb 261 22.1.2014 19:28:13 262 18. Če primerjate vaš današnji osebni materialni položaj z materialnim položajem, ki ste ga imeli v zadnjih petih letih prejšnjega sistema (pred letom 1990), ali bi rekli, da se je izboljšal, ostal enak, ali poslabšal? 1 – izboljšal 2 – ostal enak 3 – poslabšal Demokratizacija v V Evropi izboljšal ostal enak poslabšal 1999 1 2 3 Belorusija 18,9 21,9 59,2 Bolgarija 11,9 17,5 70,6 Češka 36,3 31,0 32,7 Estonija 32,6 19,3 48,1 V Nemčija 60,7 20,4 19,0 Z Nemčija 60,7 32,1 7,1 Madžarska 12,5 50,6 36,9 latvija 25,9 15,1 59,0 litva 17,8 15,7 66,5 Poljska 23,4 21,4 55,2 romunija 31,3 19,0 49,7 rusija 14,8 66,7 18,5 Slovaška 19,6 20,2 60,2 Slovenija 26,5 30,7 42,8 Ukrajina 6,6 7,7 85,7 VREDNOTE-8.indb 262 22.1.2014 19:28:13 263 19. Ali so se ekonomske razmere v vaši državi v času sedanje vlade izboljšale, ostale enake, ali poslabšale? 1 – izboljšale 2 – ostale enake 3 – poslabšale Demokratizacija v V Evropi izboljšale ostale enake poslabšale 1999 1 2 3 Belorusija 2,7 11,0 86,4 Bolgarija 7,6 23,4 68,9 Češka 7,7 17,0 75,3 Estonija 19,8 13,1 67,0 V Nemčija 6,4 21,8 71,8 Z Nemčija 13,9 58,5 27,6 Madžarska 38,3 27,6 34,1 latvija 35,1 19,4 45,4 litva 1,6 19,6 78,8 Poljska 3,9 18,8 77,4 romunija 4,0 70,9 25,1 rusija 6,3 31,3 62,4 Slovaška 2,7 11,0 86,4 Slovenija 7,6 23,4 68,9 Ukrajina 7,7 17,0 75,3 VREDNOTE-8.indb 263 22.1.2014 19:28:13 264 20. Ali pričakujete, da se bo naslednje leto ekonomska situacija v vaši državi izboljšala, poslabšala ali bo ostala enaka? 1 – izboljšala 2 – ostala enaka 3 – poslabšala izboljšala ostala enaka poslabšala Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 23,4 35,5 41,1 Bolgarija 1991 23,0 17,6 59,4 1999 29,6 30,8 39,6 Češka 1991 19,5 19,7 60,8 1999 23,3 52,5 24,2 Estonija 1991 18,8 19,7 61,5 1999 29,2 43,8 27,0 V Nemčija 1999 38,9 34,2 26,9 1991 38,2 40,9 20,9 Z Nemčija 1999 33,0 48,8 18,2 Madžarska 1991 23,9 14,8 61,3 1999 37,9 35,3 26,8 latvija 1999 38,2 45,1 16,7 litva 1991 52,2 34,0 13,9 1999 22,2 38,8 39,0 Poljska 1991 42,1 37,1 20,7 1999 12,1 53,3 34,6 romunija 1991 63,9 17,5 18,6 1999 50,6 16,6 32,8 rusija 1999 18,6 36,3 45,1 Slovaška 1991 17,0 16,3 66,8 1999 20,4 33,3 46,3 Slovenija 1991 29,0 19,9 51,1 1999 26,9 43,5 29,5 Ukrajina 1991 33,6 48,5 17,9 1999 13,1 24,3 62,6 VREDNOTE-8.indb 264 22.1.2014 19:28:13 265 21. Ali so se ekonomske razmere v vaši državi v primerjavi z zadnjimi petimi leti v prejšnjem sistemu (pred letom 1990) izboljšale, poslabšale ali so ostale enake? 1 – izboljšale 2 – ostale enake 3 – poslabšale izboljšale ostale enake poslabšale Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 18,2 17,9 63,9 Bolgarija 1991 3,3 15,2 81,5 1999 12,2 11,9 75,9 Češka 1991 9,5 27,4 63,1 1999 39,0 20,8 40,2 Estonija 1991 7,6 9,3 83,1 1999 55,5 12,1 32,5 V Nemčija 1999 39,4 12,5 48,1 1991 60,8 10,6 28,6 Z Nemčija 1999 65,5 20,7 13,8 Madžarska 1991 9,1 17,3 73,6 1999 21,8 46,4 31,8 latvija 1999 35,0 13,1 51,9 litva 1991 8,0 81,6 10,4 1999 17,3 11,6 71,1 Poljska 1991 62,1 9,8 28,0 1999 42,5 13,9 43,6 romunija 1991 43,1 20,4 36,5 1999 26,9 8,5 64,6 rusija 1999 14,4 72,1 13,5 Slovaška 1991 5,3 22,9 71,8 1999 13,9 10,9 75,2 Slovenija 1991 8,8 11,6 79,6 1999 32,2 22,7 45,1 Ukrajina 1991 3,7 90,1 6,2 1999 3,2 5,0 91,9 VREDNOTE-8.indb 265 22.1.2014 19:28:13 266 22. Ali bi rekli, da se je v času sedanje vlade položaj delavcev izboljšal, poslabšal ali ostal enak? Kaj pa položaj kmetov? Kaj pa položaj uslužbencev? Kaj pa položaj podjetnikov? izboljšal ostal enak poslabšal a) delavcev 1 2 3 b) kmetov 1 2 3 c) uslužbencev 1 2 3 d) podjetnikov 1 2 3 a) položaj: delavcev izboljšal ostal enak poslabšal Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 10,0 32,1 57,8 Bolgarija 1991 7,1 39,3 53,6 1999 5,9 17,2 76,9 Češka 1991 3,9 47,9 48,2 1999 9,5 36,1 54,5 Estonija 1991 11,0 37,7 51,2 1999 13,0 35,1 51,9 Madžarska 1991 2,7 16,1 81,2 1999 6,1 31,0 62,8 latvija 1999 4,4 36,0 59,6 litva 1991 18,8 34,0 47,2 1999 2,2 35,8 62,0 Poljska 1999 2,9 12,1 85,0 romunija 1991 51,7 28,4 19,9 1999 6,6 10,5 82,9 Slovaška 1991 6,1 32,1 61,9 1999 2,5 19,2 78,3 Slovenija 1991 1,4 14,6 84,0 1999 3,9 24,0 72,0 Ukrajina 1991 5,7 29,3 65,0 1999 0,3 7,4 92,4 VREDNOTE-8.indb 266 22.1.2014 19:28:13 267 b) položaj: kmetov izboljšal ostal enak poslabšal Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 8,7 26,4 64,8 Bolgarija 1991 11,4 41,8 46,7 1999 6,2 14,3 79,5 Češka 1991 8,6 43,8 47,5 1999 5,3 22,6 72,1 Estonija 1991 10,0 18,9 71,1 1999 6,1 20,4 73,5 Madžarska 1991 4,2 22,8 73,0 1999 6,1 26,6 67,3 latvija 1999 3,1 25,8 71,1 litva 1991 27,6 22,8 49,6 1999 2,8 28,8 68,4 Poljska 1999 1,7 5,2 93,1 romunija 1991 78,8 14,5 6,8 1999 19,0 14,6 66,3 Slovaška 1991 7,1 30,0 62,9 1999 2,5 13,8 83,7 Slovenija 1991 18,7 35,4 45,9 1999 8,8 26,2 65,0 Ukrajina 1991 12,8 30,1 57,1 1999 0,7 7,6 91,7 VREDNOTE-8.indb 267 22.1.2014 19:28:13 268 c) položaj: uslužbencev izboljšal ostal enak poslabšal Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 15,4 37,6 46,9 Bolgarija 1991 8,9 43,2 47,9 1999 16,6 23,1 60,3 Češka 1991 7,4 50,8 41,9 1999 21,1 56,6 22,3 Estonija 1991 15,7 44,0 40,3 1999 24,8 53,2 22,0 Madžarska 1991 9,0 36,6 54,4 1999 17,6 43,4 39,1 latvija 1999 11,8 55,5 32,6 litva 1991 18,3 44,6 37,2 1999 5,1 50,6 44,3 Poljska 1999 20,2 34,0 45,8 romunija 1999 17,3 29,7 52,9 Slovaška 1991 7,0 41,6 51,4 1999 10,2 46,3 43,4 Slovenija 1991 13,1 35,6 51,3 1999 22,9 41,4 35,7 Ukrajina 1991 6,5 34,8 58,6 1999 3,3 22,1 74,6 VREDNOTE-8.indb 268 22.1.2014 19:28:13 269 d) položaj: podjetnikov izboljšal ostal enak poslabšal Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 59,1 20,8 20,1 Bolgarija 1991 80,0 12,6 7,4 1999 84,0 9,3 6,7 Češka 1991 85,2 12,1 2,7 1999 61,1 29,9 9,0 Estonija 1991 89,0 6,0 5,0 1999 68,9 26,6 4,6 Madžarska 1991 53,1 23,0 23,9 1999 54,7 30,1 15,2 latvija 1999 63,7 30,3 6,0 litva 1991 85,0 8,0 7,0 1999 41,3 39,9 18,8 Poljska 1999 77,8 10,3 11,9 romunija 1991 89,6 6,8 3,7 1999 69,2 14,0 16,8 Slovaška 1991 84,4 8,7 6,9 1999 52,5 29,4 18,1 Slovenija 1991 51,0 22,2 26,8 1999 52,3 26,9 20,9 Ukrajina 1991 84,2 9,8 6,0 1999 60,1 22,1 17,8 VREDNOTE-8.indb 269 22.1.2014 19:28:13 270 23. In če primerjate današnje razmere z razmerami v zadnjih petih letih prejšnjega sistema (pred letom 1990), ali bi rekli, da se je položaj delavcev danes izboljšal, poslabšal, ali je ostal bolj ali manj enak. Kaj pa položaj kmetov? Kaj pa položaj uslužbencev? Kaj pa položaj podjetnikov? izboljšal ostal enak poslabšal a) delavcev 1 2 3 b) kmetov 1 2 3 c) uslužbencev 1 2 3 d) podjetnikov 1 2 3 a) položaj: delavcev izboljšal ostal enak poslabšal Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 10,3 24,3 65,4 Bolgarija 1991 10,1 38,3 51,6 1999 7,8 8,7 83,5 Češka 1991 7,2 48,0 44,7 1999 13,5 19,1 67,4 Estonija 1991 16,3 32,3 51,3 1999 15,8 19,1 65,1 Madžarska 1991 5,0 15,3 79,7 1999 9,7 8,1 82,1 latvija 1999 6,8 12,9 80,3 litva 1991 18,6 26,5 54,8 1999 7,6 16,5 75,9 Poljska 1999 9,7 9,0 81,3 romunija 1991 57,3 24,2 18,4 1999 16,1 8,3 75,6 Slovaška 1991 8,3 30,4 61,4 1999 5,1 9,6 85,2 Slovenija 1991 3,8 15,3 81,0 1999 7,1 14,9 78,0 Ukrajina 1991 5,9 18,5 75,6 1999 1,6 5,3 93,2 VREDNOTE-8.indb 270 22.1.2014 19:28:13 271 b) položaj: kmetov izboljšal ostala enak poslabšal Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 9,5 20,9 69,6 Bolgarija 1991 12,4 41,1 46,5 1999 8,2 7,9 83,9 Češka 1991 11,5 44,3 44,3 1999 8,6 10,8 80,6 Estonija 1991 14,4 21,3 64,3 1999 6,8 10,4 82,9 V Nemčija 1991 2,7 91,9 5,4 Madžarska 1991 6,1 21,6 72,2 1999 9,6 9,0 81,3 latvija 1999 8,0 11,5 80,5 litva 1991 24,2 22,6 53,2 1999 7,7 13,5 78,8 Poljska 1999 4,6 5,3 90,2 romunija 1991 79,9 13,3 6,8 1999 33,2 11,4 55,5 Slovaška 1991 8,2 29,8 62,1 1999 2,8 7,3 89,8 Slovenija 1991 19,2 33,4 47,4 1999 12,1 24,8 63,1 Ukrajina 1991 12,0 22,8 65,3 1999 1,8 6,7 91,5 VREDNOTE-8.indb 271 22.1.2014 19:28:13 272 c) položaj: uslužbencev izboljšal ostal enak poslabšal Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 15,3 30,0 54,7 Bolgarija 1991 10,9 41,4 47,7 1999 17,3 14,4 68,3 Češka 1991 10,1 51,1 38,8 1999 32,9 44,0 23,0 Estonija 1991 19,3 37,8 43,0 1999 31,9 39,8 28,3 V Nemčija 1991 65,0 14,7 20,3 Madžarska 1991 10,5 32,8 56,6 1999 20,9 24,2 54,9 latvija 1999 16,0 36,4 47,6 litva 1991 16,5 40,3 43,2 1999 11,7 35,6 52,7 Poljska 1999 27,4 27,9 44,7 romunija 1999 28,5 24,9 46,6 Slovaška 1991 9,1 39,9 51,1 1999 16,1 34,0 49,8 Slovenija 1991 13,9 36,5 49,6 1999 25,8 37,2 37,0 Ukrajina 1991 6,5 25,6 67,9 1999 5,3 16,7 78,0 VREDNOTE-8.indb 272 22.1.2014 19:28:13 273 d) položaj: podjetnikov izboljšala ostala enaka poslabšala Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 64,0 17,1 18,9 Bolgarija 1991 77,6 13,0 9,3 1999 84,8 7,5 7,7 Češka 1991 87,2 10,3 2,5 1999 85,8 10,6 3,6 Estonija 1991 85,4 7,4 7,2 1999 80,5 14,0 5,5 V Nemčija 1991 91,0 3,3 5,8 Madžarska 1991 53,8 20,5 25,7 1999 66,6 13,8 19,6 latvija 1999 82,3 13,2 4,4 litva 1991 82,3 8,3 9,4 1999 60,4 17,8 21,8 Poljska 1999 84,1 6,5 9,5 romunija 1991 90,1 5,8 4,1 1999 84,0 5,5 10,6 Slovaška 1991 80,8 11,9 7,3 1999 76,0 11,3 12,7 Slovenija 1991 48,6 23,0 28,4 1999 57,8 22,6 19,6 Ukrajina 1991 84,2 8,2 7,6 1999 62,7 18,9 18,3 VREDNOTE-8.indb 273 22.1.2014 19:28:13 274 24. Ali bi rekli, da se je v času sedanje vlade korupcija in zloraba pooblastil povečala, ostala enaka, ali zmanjšala? 1 – povečala 2 – ostala enaka 3 – zmanjšala povečala ostala enaka zmanjšala Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 44,2 41,2 14,6 Bolgarija 1991 46,2 41,9 11,9 1999 63,9 28,3 7,8 Češka 1991 21,4 65,0 13,6 1999 53,2 41,2 5,6 Estonija 1991 45,2 39,3 15,5 1999 53,7 41,9 4,4 Madžarska 1991 17,3 63,6 19,1 1999 47,4 42,2 10,4 latvija 1999 56,2 37,8 6,0 litva 1991 31,5 45,1 23,4 1999 50,1 45,4 4,6 Poljska 1991 15,2 48,4 36,4 1999 79,3 17,7 3,0 romunija 1991 42,8 41,1 16,1 1999 53,7 33,2 13,1 rusija 1999 81,5 15,9 2,6 Slovaška 1991 20,4 61,4 18,2 1999 46,6 45,2 8,2 Slovenija 1991 46,9 29,7 23,4 1999 71,3 23,8 4,8 Ukrajina 1991 71,5 24,6 4,0 1999 81,5 15,5 3,1 VREDNOTE-8.indb 274 22.1.2014 19:28:13 275 25. Ali so se razmere na področju javne varnosti v času sedanje vlade izboljšale, ostale enake, ali poslabšale? 1 – izboljšale 2 – ostale enake 3 - poslabšale Demokratizacija v V Evropi izboljšale ostale enake poslabšale 1999 1 2 3 Belorusija 24,2 43,0 32,8 Bolgarija 20,1 30,2 49,7 Češka 13,2 48,9 37,9 Estonija 13,4 40,5 46,1 V Nemčija 5,2 61,1 33,7 Z Nemčija 7,4 64,6 28,1 Madžarska 11,3 33,1 55,6 latvija 9,7 45,9 44,4 litva 11,4 63,1 25,5 Poljska 5,1 20,0 74,8 romunija 23,6 30,3 46,1 rusija 16,1 67,4 16,5 Slovaška 10,4 41,9 47,7 Slovenija 19,8 42,1 38,1 Ukrajina 15,7 18,2 66,1 VREDNOTE-8.indb 275 22.1.2014 19:28:13 276 26. Ali pričakujete, da se bodo razmere na področju javne varnosti v vaši državi v prihodnosti izboljšale, ostale enake, ali poslabšale? 1 – izboljšale 2 – ostale enake 3 – poslabšale Demokratizacija v V Evropi izboljšale ostale enake poslabšale 1999 1 2 3 Belorusija 18,8 57,8 23,3 Bolgarija 35,4 40,8 23,8 Češka 17,9 63,9 18,1 Estonija 20,5 55,3 24,2 V Nemčija 22,4 45,7 32,0 Z Nemčija 12,8 62,4 24,8 Madžarska 24,4 53,5 22,1 latvija 20,6 50,1 29,3 litva 17,4 50,9 31,7 Poljska 49,5 23,4 27,1 romunija 21,1 45,8 33,1 rusija 41,3 34,5 24,2 Slovaška 13,3 41,4 45,4 Slovenija 18,8 57,8 23,3 Ukrajina 35,4 40,8 23,8 VREDNOTE-8.indb 276 22.1.2014 19:28:13 277 27. Če primerjate razmere na področju javne varnosti v vaši državi danes z razmerami v zadnjih petih letih prejšnjega sistema (pred letom 1990), ali bi rekli, da so se izboljšale, ostale enake, ali poslabšale? 1 – izboljšale 2 – ostale enake 3 – poslabšale Demokratizacija v V Evropi izboljšale ostale enake poslabšale 1999 1 2 3 Belorusija 29,5 27,9 42,6 Bolgarija 13,3 10,7 75,9 Češka 10,8 17,6 71,6 Estonija 21,3 18,4 60,4 V Nemčija 5,6 10,5 83,8 Z Nemčija 19,2 26,9 53,8 Madžarska 5,4 7,3 87,3 latvija 10,9 22,9 66,2 litva 19,8 23,2 56,9 Poljska 7,7 13,3 79,0 romunija 37,8 13,6 48,7 rusija 14,6 65,7 19,7 Slovaška 4,9 9,0 86,2 Slovenija 22,3 29,5 48,2 Ukrajina 14,7 14,5 70,7 VREDNOTE-8.indb 277 22.1.2014 19:28:13 278 28. Kakšne bi naj bile po vašem mnenju razlike v zaslužkih zaposlenih? 1 – razlike naj bi bile velike 2 – bilo bi naj nekaj razlik 3 – praktično ne bi smelo biti razlik razlike naj bi bile bilo bi naj praktično ne bi velike nekaj razlik smelo biti razlik Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 13,0 70,3 16,7 Bolgarija 1991 19,4 67,5 13,1 1999 15,8 66,9 17,3 Češka 1991 28,9 64,2 6,9 1999 10,7 79,7 9,7 Estonija 1991 45,8 49,2 5,0 1999 11,8 78,1 10,1 Madžarska 1991 13,2 71,3 15,5 1999 5,3 79,9 14,8 latvija 1999 21,7 67,1 11,3 litva 1991 16,0 66,5 17,5 1999 12,8 66,9 20,3 Poljska 1991 32,7 58,2 9,1 1999 17,1 71,0 11,9 romunija 1991 24,0 60,8 15,1 1999 20,9 61,4 17,7 rusija 1999 20,9 63,9 15,2 Slovaška 1991 20,7 65,3 14,0 1999 6,5 81,1 12,4 Slovenija 1991 11,9 74,4 13,7 1999 7,3 78,7 14,0 Ukrajina 1991 26,0 60,3 13,7 1999 7,8 73,3 18,9 VREDNOTE-8.indb 278 22.1.2014 19:28:13 279 29. Če primerjate vaš sedanji finančni položaj s položajem vaših staršev, ko so bili vaših let, kaj bi rekli, ali vam gre bolje ali slabše kot njim? 1 – bolje kot njim 2 – enako kot njim 3 – slabše kot njim bolje kot njim enako kot njim slabše kot njim Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 42,3 20,5 37,2 Bolgarija 1991 64,0 19,2 16,8 1999 26,0 21,5 52,5 Češka 1991 60,7 23,2 16,1 1999 51,5 24,1 24,4 Estonija 1991 53,6 15,8 30,5 1999 57,1 27,1 15,8 Madžarska 1991 28,3 18,2 53,5 1999 39,6 24,9 35,5 latvija 1999 35,8 24,6 39,6 litva 1991 26,4 17,6 56,1 1999 53,5 17,0 29,5 Poljska 1991 71,3 12,2 16,6 1999 52,2 19,3 28,5 romunija 1991 28,3 17,8 53,9 1999 48,8 16,0 35,2 rusija 1999 38,2 21,3 40,5 Slovaška 1991 51,2 21,3 27,6 1999 39,7 22,9 37,4 Slovenija 1991 66,6 13,7 19,8 1999 64,8 15,1 20,1 Ukrajina 1991 17,7 22,7 59,6 1999 71,0 16,0 13,0 VREDNOTE-8.indb 279 22.1.2014 19:28:13 280 30. Če se primerjate z ljudmi v vaši soseščini, ali sodite, da vam gre v finančnem pogledu bolje kot njim, enako ali slabše? 1 – bolje kot njim 2 – enako kot njim 3 – slabše kot njim bolje kot njim enako kot njim slabše kot njim Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 7,4 69,3 23,3 Bolgarija 1991 8,8 23,3 67,9 1999 9,4 60,7 29,9 Češka 1991 9,2 29,8 61,0 1999 16,4 57,3 26,4 Estonija 1991 12,7 72,6 14,7 1999 10,2 70,9 18,9 V Nemčija 1991 23,1 52,1 24,8 1999 17,4 59,6 23,0 Z Nemčija 1999 12,2 70,9 16,9 Madžarska 1991 23,9 64,4 11,7 1999 17,5 69,7 12,8 latvija 1999 20,4 63,3 16,3 litva 1991 35,0 56,4 8,5 1999 16,5 53,4 30,1 Poljska 1991 12,5 61,3 26,2 1999 12,4 58,7 29,0 romunija 1991 32,0 58,4 9,6 1999 20,8 57,5 21,7 rusija 1999 9,7 59,0 31,3 Slovaška 1991 8,3 29,6 62,1 1999 14,0 59,9 26,0 Slovenija 1991 8,3 24,0 67,7 1999 12,7 71,5 15,7 Ukrajina 1991 12,5 81,1 6,5 1999 8,5 63,7 27,8 VREDNOTE-8.indb 280 22.1.2014 19:28:13 281 31. Kaj menite, ali se stvari v vaši državi spreminjajo prehitro, ravno prav hitro, ali prepočasi? 1 – prehitro 2 – ravno prav hitro 3 – prepočasi prehitro ravno prav hitro prepočasi Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 8,9 34,2 56,9 Bolgarija 1991 3,1 9,7 87,2 1999 3,5 14,3 82,2 Češka 1991 13,5 32,6 53,8 1999 14,3 42,6 43,1 Estonija 1991 20,7 27,0 52,3 1999 33,7 41,4 24,9 Madžarska 1991 29,4 16,2 54,4 1999 27,2 39,8 33,1 latvija 1999 8,0 28,2 63,8 litva 1991 35,2 28,6 36,2 1999 18,7 19,8 61,5 Poljska 1991 14,0 23,8 62,3 1999 54,6 14,3 31,1 romunija 1991 21,8 29,3 48,9 1999 23,1 13,4 63,5 rusija 1999 22,8 12,2 65,0 Slovaška 1991 26,7 26,7 46,6 1999 19,1 22,7 58,2 Slovenija 1991 18,5 18,9 62,6 1999 14,8 19,3 65,9 Ukrajina 1991 13,5 13,7 72,9 1999 13,8 10,1 76,1 VREDNOTE-8.indb 281 22.1.2014 19:28:13 282 32. Ali ste na splošno zadovoljni ali nezadovoljni s sedanjo vlado? nezadovoljen zadovoljen 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 nezadovoljen zadovoljen Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Belorusija 1999 8,9 6,5 16,5 15,2 17,6 9,0 11,0 8,1 2,7 4,5 Bolgarija 1991 24,5 15,0 13,7 10,2 17,1 8,2 4,8 4,1 0,8 1,6 1999 22,0 15,4 15,0 12,6 12,8 6,6 6,8 5,9 1,4 1,4 Češka 1991 3,5 6,4 9,8 13,8 19,6 11,5 11,9 14,5 7,2 1,8 1999 11,0 10,1 18,5 17,8 16,7 11,0 9,1 4,5 0,8 0,5 Estonija 1991 17,3 8,5 14,7 10,0 15,1 10,1 9,1 8,5 2,6 4,0 1999 12,2 10,7 19,0 19,2 19,1 10,6 6,2 2,1 0,5 0,1 V Nemčija 1991 13,4 10,8 19,4 16,0 17,2 10,3 5,5 5,7 0,9 0,7 1999 5,7 5,5 12,4 14,7 21,8 16,6 13,7 7,8 1,4 0,6 Z Nemčija 1999 4,4 2,9 7,6 11,7 18,2 16,7 20,3 13,0 3,8 1,3 Madžarska 1991 21,4 12,1 17,0 11,0 18,0 6,6 5,2 4,0 1,3 3,4 1999 10,1 10,2 15,1 14,6 23,1 9,2 8,7 5,6 2,2 1,3 latvija 1999 11,4 11,2 18,3 17,6 18,8 11,7 6,1 3,5 0,8 0,6 litva 1991 7,6 6,0 13,5 12,2 18,5 10,3 9,9 12,7 4,0 5,2 1999 13,5 9,0 14,6 17,0 21,3 9,4 6,3 5,8 1,5 1,6 Poljska 1991 5,8 5,4 15,4 13,1 24,4 10,6 9,7 9,0 4,4 2,2 1999 23,9 16,4 19,4 10,8 14,8 7,0 4,2 2,2 0,9 0,4 romunija 1991 12,1 6,6 9,0 5,8 9,8 9,8 7,7 15,3 10,2 13,8 1999 31,4 13,8 13,7 9,7 14,3 6,1 4,2 3,4 1,2 2,2 rusija 1999 30,0 14,4 21,9 13,2 12,0 4,5 2,3 1,2 0,3 0,3 Slovaška 1991 9,4 4,7 17,1 13,8 22,1 8,7 12,1 6,0 2,7 3,4 1999 23,5 14,4 14,2 11,2 11,9 8,6 7,8 5,9 1,9 0,5 Slovenija 1991 13,0 6,0 9,8 9,5 19,6 11,3 10,4 10,0 4,0 6,4 1999 15,9 7,4 12,4 13,7 27,4 8,3 6,2 5,1 2,0 1,7 Ukrajina 1991 22,3 17,3 22,4 12,2 13,3 5,0 2,4 2,8 1,0 1,4 1999 52,8 15,6 14,8 7,8 5,2 1,3 1,4 0,6 0,2 0,3 VREDNOTE-8.indb 282 22.1.2014 19:28:14 283 33. Ali ste bili na splošno zadovoljni ali nezadovoljni s prejšnjim sistemom (pred letom 1990)? nezadovoljen zadovoljen 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 nezadovoljen zadovoljen Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Belorusija 1999 16,6 13,5 18,0 13,6 15,9 7,6 5,8 4,9 2,3 1,7 Bolgarija 1991 41,6 14,7 11,3 7,1 10,3 5,4 2,8 4,3 1,0 1,4 1999 7,1 5,9 8,1 7,2 15,0 9,2 10,5 16,7 8,8 11,5 Češka 1991 44,5 19,5 11,5 9,0 7,1 2,9 2,9 1,2 ,8 0,6 1999 22,6 13,7 14,0 10,0 12,8 10,6 5,7 4,5 3,5 2,7 Estonija 1991 7,3 7,4 13,5 17,6 25,1 8,8 9,2 6,0 1,7 3,4 1999 7,6 8,7 18,4 19,3 22,3 12,9 5,5 3,2 1,1 1,0 V Nemčija 1991 25,0 13,0 16,4 11,6 14,5 7,2 5,3 4,7 1,3 1,0 1999 21,4 11,1 13,6 11,3 16,3 9,1 8,0 6,3 1,4 1,4 Z Nemčija 1999 36,0 8,0 20,0 8,0 12,0 8,0 4,0 0,0 0,0 4,0 Madžarska 1991 14,0 10,9 14,9 10,6 18,5 10,3 7,0 7,0 2,1 4,8 1999 3,2 5,5 7,9 8,9 20,0 9,7 14,4 13,4 6,5 10,5 latvija 1999 12,1 11,7 14,7 14,8 18,2 11,7 7,9 6,1 1,7 1,2 litva 1991 18,5 13,9 16,8 11,2 16,4 6,5 4,0 6,1 2,9 3,6 1999 6,7 3,9 8,6 8,3 12,5 10,6 11,7 15,0 10,0 12,6 Poljska 1991 39,6 21,6 16,9 8,4 7,9 1,8 2,1 0,7 0,6 0,4 1999 17,6 9,0 9,5 9,5 17,1 7,9 10,0 8,7 3,7 7,0 romunija 1999 21,2 9,7 10,0 8,7 15,1 7,0 7,9 7,5 5,3 7,7 rusija 1999 19,4 12,7 15,7 13,3 17,1 6,6 5,9 5,5 1,6 2,2 Slovaška 1991 28,3 19,5 13,5 8,4 12,5 6,4 4,4 4,0 1,7 1,3 1999 11,6 7,5 9,8 8,9 16,0 10,9 13,1 13,0 4,2 5,3 Slovenija 1991 15,5 10,1 16,3 11,3 24,9 6,7 6,8 5,1 2,1 1,3 1999 8,0 7,0 11,6 9,1 23,4 12,0 9,6 10,8 3,8 4,7 Ukrajina 1991 23,3 11,5 13,8 9,4 16,6 6,8 6,3 6,2 2,1 4,0 1999 31,4 10,9 13,3 11,2 14,0 5,5 4,9 5,3 1,3 2,2 VREDNOTE-8.indb 283 22.1.2014 19:28:14 284 34. Ali se strinjate, ali se ne strinjate s stališčem, da je bila ideja socialističnega samoupravljanja dobra, vendar se je slabo izvajala? 1 – da, se strinjam 2 – neodločen 3 – ne, se ne strinjam da, ne, Demokratizacija v V Evropi se strinjam neodločen se ne strinjam 1999 1 2 3 Belorusija 43,2 30,1 26,7 Bolgarija 59,8 13,6 26,6 Češka 53,1 13,9 33,0 Estonija 46,4 25,9 27,8 V Nemčija 75,3 11,1 13,6 Z Nemčija 41,3 14,3 44,4 Madžarska 76,4 0,0 23,6 latvija 47,2 12,1 40,7 litva 58,7 16,5 24,9 Poljska 48,8 22,1 29,2 romunija 54,1 7,3 38,6 rusija 47,8 20,5 31,7 Slovaška 73,1 9,4 17,6 Slovenija 77,6 0,0 22,4 Ukrajina 55,9 23,1 21,1 VREDNOTE-8.indb 284 22.1.2014 19:28:14 285 36. Kako ponosni ste, da ste državljan vaše države? 1 – zelo ponosen 2 – precej ponosen 3 – ne preveč ponosen 4 – sploh nisem ponosen 5 – nisem državljan Slovenije / države zelo precej ne preveč sploh nisem nisem Demokratizacija v V Evropi ponosen ponosen ponosen ponosen državljan 1999 1 2 3 4 5 Belorusija 24,3 49,4 16,6 8,1 1,7 Bolgarija 22,4 46,0 22,0 9,6 0,0 Češka 51,3 37,0 9,2 1,4 1,0 Estonija 16,6 36,7 20,0 7,0 19,6 V Nemčija 23,4 42,0 26,3 8,0 0,3 Z Nemčija 20,9 45,6 23,4 9,1 1,1 Madžarska 42,0 43,5 12,0 2,6 0,0 latvija 23,5 36,5 19,0 6,0 15,0 litva 13,7 46,4 28,3 11,3 0,3 Poljska 61,7 32,8 4,4 1,1 0,0 romunija 45,6 39,3 12,7 2,4 0,0 rusija 25,8 41,3 19,9 12,3 0,8 Slovaška 56,4 26,4 7,1 1,4 8,7 Slovenija 58,4 35,1 5,1 1,4 0,0 Ukrajina 21,5 40,0 19,4 18,8 0,4 VREDNOTE-8.indb 285 22.1.2014 19:28:14 286 38. Ljudje morajo nekomu zaupati in imeti občutek, da se lahko zanesejo nase in na druge. V kolikšni meri lahko vi zaupate naslednjim, ali zaupate v celoti, precej, le malo, ali pa čisto nič? v celoti precej malo nič a) družini in sorodnikom 1 2 3 4 b) vladi 1 2 3 4 c) cerkvi in duhovnikom 1 2 3 4 d) sosedom 1 2 3 4 e) ljudem, ki govorijo vaš jezik 1 2 3 4 f) televiziji, časopisom, radiu 1 2 3 4 g) sindikatom 1 2 3 4 h) bogu 1 2 3 4 i) sebi samemu 1 2 3 4 j) kolegom pri delu 1 2 3 4 k) političnim strankam 1 2 3 4 l) predpostavljenim, šefom, delodajalcem 1 2 3 4 m) policiji 1 2 3 4 n) vladajoči politični stranki (Slo: LDS) 1 2 3 4 o) največji opozicijski stranki (Slo: SDS) 1 2 3 4 p) državnemu zboru 1 2 3 4 r) vojski 1 2 3 4 VREDNOTE-8.indb 286 22.1.2014 19:28:14 287 a) zaupanje: družini in sorodnikom v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 63,2 32,7 3,4 0,7 Bolgarija 1991 78,8 18,8 1,8 0,7 1999 82,9 13,8 2,2 1,0 Češka 1991 43,6 49,0 6,7 0,7 1999 68,0 28,3 3,0 0,7 Estonija 1991 51,0 39,3 8,5 1,2 1999 62,9 32,8 3,6 0,6 V Nemčija 1991 72,7 25,1 1,5 0,7 1999 77,3 19,6 2,2 0,9 Z Nemčija 1999 72,4 24,8 2,2 0,7 Madžarska 1991 66,0 26,4 6,3 1,3 1999 68,3 23,6 6,1 2,0 latvija 1999 53,8 38,8 6,2 1,1 litva 1991 61,4 32,0 4,5 2,1 1999 72,0 24,7 2,7 0,6 Poljska 1991 40,2 48,1 11,1 0,6 1999 52,1 36,0 10,7 1,3 romunija 1991 48,0 39,9 9,5 2,6 1999 53,2 32,1 12,9 1,8 rusija 1999 56,9 27,5 10,2 5,4 Slovaška 1991 40,7 49,1 9,6 0,6 1999 67,6 29,3 2,5 0,6 Slovenija 1991 51,5 36,1 11,1 1,3 1999 63,6 28,9 6,6 0,9 Ukrajina 1991 62,0 30,3 6,6 1,1 1999 70,6 25,8 2,9 0,7 VREDNOTE-8.indb 287 22.1.2014 19:28:14 288 b) zaupanje: vladi v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 7,3 31,8 41,5 19,5 Bolgarija 1991 10,7 33,4 28,9 27,0 1999 15,0 28,6 25,9 30,5 Češka 1991 5,4 54,7 34,1 5,9 1999 1,1 23,3 52,1 23,5 Estonija 1991 6,2 30,1 43,9 19,8 1999 2,8 22,2 51,3 23,7 V Nemčija 1991 2,4 35,8 40,0 21,8 1999 3,2 41,1 42,1 13,7 Z Nemčija 1999 4,6 55,3 31,9 8,1 Madžarska 1991 8,5 29,7 41,5 20,3 1999 7,0 32,3 41,0 19,7 latvija 1999 1,4 23,4 48,0 27,3 litva 1991 14,5 46,1 25,9 13,6 1999 2,8 23,6 45,6 28,0 Poljska 1991 5,0 33,0 52,6 9,3 1999 1,4 11,0 49,7 37,9 romunija 1991 24,2 39,1 20,8 15,9 1999 4,9 11,2 47,9 36,0 rusija 1999 2,5 6,5 24,9 66,2 Slovaška 1991 5,5 43,1 41,5 10,0 1999 1,7 23,4 40,2 34,7 Slovenija 1991 11,7 33,2 41,4 13,7 1999 1,9 16,8 54,5 26,8 Ukrajina 1991 6,4 15,1 45,6 32,9 1999 1,1 7,5 33,5 57,9 VREDNOTE-8.indb 288 22.1.2014 19:28:14 289 c) zaupanje: cerkvi in duhovnikom v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 19,8 44,6 22,7 12,9 Bolgarija 1991 17,5 25,4 25,2 32,0 1999 15,0 35,8 25,9 23,3 Češka 1991 7,2 26,1 34,6 32,1 1999 6,3 22,4 28,8 42,5 Estonija 1991 14,2 31,0 40,6 14,1 1999 10,4 38,7 36,8 14,1 V Nemčija 1991 5,2 20,7 30,2 43,9 1999 4,7 20,6 29,5 45,3 Z Nemčija 1999 11,2 43,2 28,4 17,2 Madžarska 1991 19,9 28,3 29,7 22,2 1999 12,7 29,3 29,6 28,4 latvija 1999 10,7 38,2 30,3 20,8 litva 1991 32,9 34,8 19,9 12,4 1999 18,1 38,7 28,2 14,9 Poljska 1991 16,0 38,3 38,2 7,5 1999 13,5 29,4 38,9 18,2 romunija 1991 31,4 27,7 21,5 19,4 1999 34,8 34,7 22,3 8,1 rusija 1999 5,0 8,9 26,1 60,0 Slovaška 1991 14,5 30,5 26,4 28,6 1999 14,7 33,7 26,6 25,0 Slovenija 1991 10,9 19,6 41,4 28,0 1999 3,4 13,9 41,8 40,9 Ukrajina 1991 20,1 30,9 30,6 18,4 1999 18,1 30,6 30,4 20,9 VREDNOTE-8.indb 289 22.1.2014 19:28:14 290 d) zaupanje: sosedom v celoti precej malo nič 1 2 3 4 Belorusija 1999 8,2 47,3 31,2 13,3 Bolgarija 1991 18,3 54,1 20,5 7,1 1999 12,5 54,9 22,2 10,4 Češka 1991 2,7 36,1 47,2 14,1 1999 4,3 46,7 35,7 13,3 Estonija 1991 6,9 27,4 49,8 15,9 1999 8,2 42,4 41,3 8,0 V Nemčija 1991 9,4 57,3 27,5 5,8 1999 9,8 59,7 24,1 6,3 Z Nemčija 1999 10,9 62,8 21,6 4,7 Madžarska 1991 23,0 38,5 27,3 11,2 1999 17,1 44,5 29,1 9,3 latvija 1999 4,5 43,6 33,9 18,0 litva 1991 15,4 50,5 24,6 9,4 1999 9,9 47,7 32,1 10,3 Poljska 1991 7,7 43,1 42,2 7,0 1999 7,8 43,2 40,3 8,8 romunija 1991 10,1 34,4 32,1 23,4 1999 9,3 28,7 44,4 17,5 rusija 1999 3,8 15,6 38,0 42,6 Slovaška 1991 3,4 45,6 39,7 11,3 1999 6,0 50,8 31,2 12,0 Slovenija 1991 9,8 34,8 41,4 14,1 1999 5,8 37,9 44,1 12,2 Ukrajina 1991 6,4 33,0 43,6 17,0 1999 7,5 40,8 39,8 11,9 VREDNOTE-8.indb 290 22.1.2014 19:28:14 291 e) zaupanje: ljudem, ki govorijo vaš jezik v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 12,1 51,0 27,7 9,2 Bolgarija 1991 27,8 49,8 18,3 4,1 1999 21,6 53,0 19,8 5,7 Češka 1991 5,4 54,8 35,1 4,7 1999 5,5 55,0 33,1 6,4 Estonija 1991 9,8 42,2 42,0 6,0 1999 5,5 47,4 43,3 3,9 V Nemčija 1991 5,2 57,6 29,9 7,3 1999 11,7 70,4 14,4 3,5 Z Nemčija 1999 6,7 73,7 16,1 3,5 Madžarska 1991 14,4 37,7 40,8 7,2 1999 9,2 46,9 36,6 7,2 latvija 1999 2,7 48,2 37,3 11,8 litva 1991 16,6 52,7 22,9 7,9 1999 5,7 54,8 31,5 8,0 Poljska 1991 15,2 46,6 36,0 2,2 1999 7,5 46,0 42,2 4,3 romunija 1991 20,9 43,5 22,7 13,0 1999 13,8 37,5 40,5 8,2 rusija 1999 5,8 14,0 32,6 47,6 Slovaška 1991 4,7 60,6 30,3 4,4 1999 8,9 60,6 25,3 5,1 Slovenija 1991 9,2 41,3 42,1 7,5 1999 6,8 34,2 50,0 9,0 Ukrajina 1991 6,9 35,8 44,5 12,8 1999 8,2 36,3 41,5 14,0 VREDNOTE-8.indb 291 22.1.2014 19:28:14 292 f) zaupanje: televiziji, časopisom, radiu v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 4,2 32,4 45,7 17,8 Bolgarija 1991 6,3 49,1 33,5 11,1 1999 8,1 52,3 29,8 9,7 Češka 1991 1,7 51,2 41,9 5,2 1999 1,8 40,6 46,3 11,3 Estonija 1991 3,5 35,2 50,4 10,9 1999 3,5 44,2 46,6 5,7 V Nemčija 1991 1,3 37,1 46,7 14,8 1999 2,7 44,6 39,4 13,3 Z Nemčija 1999 3,2 55,0 32,7 9,1 Madžarska 1991 10,5 42,4 38,3 8,8 1999 6,7 37,8 42,6 12,9 latvija 1999 0,9 44,2 43,3 11,6 litva 1991 8,8 51,5 27,4 12,3 1999 9,3 65,0 21,1 4,6 Poljska 1991 6,7 38,0 51,6 3,7 1999 3,2 34,4 49,6 12,9 rusija 1999 2,2 8,7 29,1 60,0 Slovaška 1991 3,8 50,6 40,1 5,4 1999 1,9 42,5 43,5 12,0 Slovenija 1991 5,0 30,0 56,0 9,0 1999 2,6 28,2 58,1 11,1 Ukrajina 1991 5,1 25,4 51,3 18,2 1999 2,9 27,1 53,6 16,3 VREDNOTE-8.indb 292 22.1.2014 19:28:14 293 g) zaupanje: sindikatom v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 5,0 26,5 44,0 24,5 Bolgarija 1991 8,0 28,1 36,8 27,1 1999 3,2 23,8 28,2 44,9 Češka 1991 2,3 20,8 55,2 21,7 1999 3,9 29,9 40,5 25,7 Estonija 1991 2,4 14,0 45,4 38,2 1999 3,3 29,6 44,9 22,3 V Nemčija 1991 5,8 42,5 35,5 16,3 1999 7,1 39,6 37,5 15,8 Z Nemčija 1999 4,3 43,9 38,3 13,5 Madžarska 1991 8,9 24,2 35,0 31,8 1999 4,5 22,8 38,7 34,0 latvija 1999 1,4 15,5 41,8 41,3 litva 1991 5,2 23,7 33,2 37,9 1999 4,1 30,9 40,0 25,0 Poljska 1991 3,1 15,5 52,1 29,2 1999 2,2 15,0 47,5 35,4 romunija 1991 11,4 36,6 32,5 19,5 1999 7,1 22,3 40,2 30,4 rusija 1999 2,5 5,1 20,9 71,4 Slovaška 1991 1,2 30,1 47,1 21,6 1999 2,3 27,3 40,3 30,1 Slovenija 1991 2,9 15,0 48,3 33,8 1999 2,6 15,8 50,2 31,4 Ukrajina 1991 5,1 17,8 42,2 34,9 1999 3,1 11,3 40,2 45,4 VREDNOTE-8.indb 293 22.1.2014 19:28:14 294 h) zaupanje bogu v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 48,5 35,8 8,5 7,1 Bolgarija 1991 21,3 20,8 20,3 37,6 1999 28,2 31,9 21,6 18,3 Češka 1991 15,8 19,5 21,3 43,4 1999 13,6 22,2 19,6 44,6 Estonija 1991 20,0 22,1 34,1 23,8 1999 25,8 30,8 25,8 17,6 V Nemčija 1991 10,6 11,8 15,0 62,5 Madžarska 1991 36,6 19,0 17,5 26,9 1999 33,2 23,9 18,9 24,0 latvija 1999 35,5 33,3 18,6 12,6 litva 1991 48,9 20,9 14,6 15,6 1999 46,2 33,2 12,7 7,9 Poljska 1991 75,4 19,7 3,7 1,3 1999 73,7 20,7 3,7 1,9 romunija 1991 68,6 16,3 8,1 6,9 1999 76,6 18,8 3,4 1,2 rusija 1999 16,9 16,7 21,4 45,0 Slovaška 1991 29,7 27,6 17,7 24,9 1999 51,1 23,7 9,0 16,2 Slovenija 1991 17,0 17,2 28,9 36,9 1999 17,0 17,3 26,8 38,9 Ukrajina 1991 36,0 26,5 18,9 18,6 1999 48,4 26,6 14,6 10,4 VREDNOTE-8.indb 294 22.1.2014 19:28:14 295 i) zaupanje: samemu sebi v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 70,7 26,3 2,6 0,3 Bolgarija 1991 74,5 22,8 2,2 0,5 1999 75,8 18,9 3,3 2,0 Češka 1991 40,5 49,3 9,3 0,9 1999 72,9 23,4 3,2 0,5 Estonija 1991 46,6 42,6 9,2 1,6 1999 51,1 43,6 4,3 0,9 V Nemčija 1991 76,8 21,1 1,6 0,5 Madžarska 1991 68,7 25,3 5,2 0,7 1999 74,5 22,7 2,3 0,6 latvija 1999 64,7 32,6 2,6 0,1 litva 1991 61,2 34,1 2,7 1,9 1999 57,2 37,6 4,1 1,1 Poljska 1991 42,1 48,2 9,1 0,6 1999 63,5 32,4 3,1 1,0 romunija 1991 78,4 19,0 2,5 0,2 1999 66,1 27,3 5,9 0,7 rusija 1999 76,6 18,5 3,3 1,6 Slovaška 1991 45,6 46,2 6,9 1,3 1999 68,8 28,5 2,1 0,6 Slovenija 1991 64,2 27,7 6,1 1,9 1999 70,4 24,4 4,0 1,2 Ukrajina 1991 60,9 31,0 6,4 1,6 1999 73,7 22,7 2,9 0,7 VREDNOTE-8.indb 295 22.1.2014 19:28:14 296 j) zaupanje: kolegom pri delu v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 19,8 44,6 22,7 12,9 Bolgarija 1991 17,5 25,4 25,2 32,0 1999 15,0 35,8 25,9 23,3 Češka 1991 7,2 26,1 34,6 32,1 1999 6,3 22,4 28,8 42,5 Estonija 1991 14,2 31,0 40,6 14,1 1999 10,4 38,7 36,8 14,1 V Nemčija 1991 5,2 20,7 30,2 43,9 1999 4,7 20,6 29,5 45,3 Z Nemčija 1999 11,2 43,2 28,4 17,2 Madžarska 1991 19,9 28,3 29,7 22,2 1999 12,7 29,3 29,6 28,4 latvija 1999 10,7 38,2 30,3 20,8 litva 1991 32,9 34,8 19,9 12,4 1999 18,1 38,7 28,2 14,9 Poljska 1991 16,0 38,3 38,2 7,5 1999 13,5 29,4 38,9 18,2 romunija 1991 31,4 27,7 21,5 19,4 1999 34,8 34,7 22,3 8,1 rusija 1999 5,0 8,9 26,1 60,0 Slovaška 1991 14,5 30,5 26,4 28,6 1999 14,7 33,7 26,6 25,0 Slovenija 1991 10,9 19,6 41,4 28,0 1999 3,4 13,9 41,8 40,9 Ukrajina 1991 20,1 30,9 30,6 18,4 1999 18,1 30,6 30,4 20,9 VREDNOTE-8.indb 296 22.1.2014 19:28:14 297 k) zaupanje: političnim strankam v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 1,7 4,8 44,5 49,0 Bolgarija 1991 5,9 31,4 37,2 25,5 1999 4,6 21,4 29,9 44,2 Češka 1991 4,4 30,7 38,4 26,5 1999 1,0 14,7 44,8 39,4 Estonija 1991 1,0 5,0 48,0 46,0 1999 1,0 8,3 48,1 42,6 V Nemčija 1991 1,2 23,4 49,5 25,9 1999 1,8 29,2 48,1 20,8 Z Nemčija 1999 0,6 43,9 42,3 13,3 Madžarska 1991 3,5 21,5 48,0 27,1 1999 1,8 25,0 46,7 26,5 latvija 1999 0,3 10,8 41,0 47,9 litva 1991 2,0 24,1 36,0 37,9 1999 0,6 13,2 40,2 46,1 Poljska 1991 1,1 6,2 43,4 49,4 1999 0,7 6,8 43,5 49,0 romunija 1991 4,1 24,4 33,2 38,3 1999 2,0 6,3 44,8 46,9 rusija 1999 0,8 3,0 12,4 83,7 Slovaška 1991 3,0 23,6 40,7 32,8 1999 0,6 13,2 45,1 41,1 Slovenija 1991 2,8 10,8 61,2 25,2 1999 0,6 5,2 49,2 44,9 Ukrajina 1991 2,9 10,9 39,2 47,0 1999 0,7 4,0 35,1 60,2 VREDNOTE-8.indb 297 22.1.2014 19:28:14 298 l) zaupanje: predpostavljenim, šefom, delodajalcem v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 4,7 24,4 42,7 28,2 Bolgarija 1991 7,2 28,0 34,6 30,2 1999 7,8 24,8 33,7 33,6 Češka 1991 1,5 8,8 20,2 69,5 1999 6,2 48,1 32,0 13,7 Estonija 1991 4,7 28,4 49,1 17,9 1999 3,8 31,9 46,1 18,3 V Nemčija 1991 6,0 41,2 32,9 19,8 1999 4,1 38,7 39,6 17,7 Z Nemčija 1999 4,4 56,5 32,1 7,0 Madžarska 1991 17,8 34,5 34,9 12,8 1999 12,6 40,6 32,3 14,5 latvija 1999 3,2 42,1 38,1 16,6 litva 1991 9,7 39,2 32,3 18,7 1999 2,6 26,0 40,7 30,7 Poljska 1991 8,2 37,4 40,4 14,0 1999 11,1 39,2 36,1 13,6 romunija 1991 7,3 20,3 26,8 45,6 1999 1,7 8,0 36,2 54,2 rusija 1999 3,1 12,5 33,3 51,0 Slovaška 1991 1,3 10,5 32,1 56,1 1999 8,2 45,4 32,1 14,2 Slovenija 1991 7,3 33,2 44,1 15,4 1999 6,7 31,5 44,4 17,5 Ukrajina 1991 6,1 20,2 44,4 29,2 1999 2,9 14,2 41,3 41,6 VREDNOTE-8.indb 298 22.1.2014 19:28:15 299 m) zaupanje: policiji v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 6,5 20,8 37,9 34,9 Bolgarija 1991 14,0 38,4 27,4 20,3 1999 10,0 41,3 30,0 18,7 Češka 1991 0,7 17,8 60,5 21,1 1999 3,9 40,0 40,8 15,3 Estonija 1991 4,2 16,1 47,7 32,0 1999 3,3 31,3 49,7 15,6 V Nemčija 1991 10,5 42,1 33,7 13,7 1999 13,2 55,9 24,6 6,3 Z Nemčija 1999 22,3 62,5 10,8 4,4 Madžarska 1991 15,9 35,2 35,5 13,5 1999 9,6 38,5 37,4 14,4 latvija 1999 1,1 25,4 46,7 26,8 litva 1991 7,9 33,3 34,9 24,0 1999 2,8 24,7 43,1 29,4 Poljska 1991 8,4 27,1 46,4 18,1 1999 4,4 30,3 50,1 15,2 romunija 1991 12,0 29,5 30,5 28,0 1999 6,4 25,7 42,9 25,1 rusija 1999 2,1 9,8 30,0 58,1 Slovaška 1991 0,7 18,9 61,5 18,9 1999 1,6 32,8 45,6 20,0 Slovenija 1991 11,4 34,7 36,9 17,0 1999 6,1 32,1 47,1 14,7 Ukrajina 1991 4,5 14,6 37,5 43,4 1999 2,0 11,3 40,8 45,9 VREDNOTE-8.indb 299 22.1.2014 19:28:15 300 n) zaupanje: vladajoči politični stranki v celoti precej malo nič 1 2 3 4 Belorusija 1999 6,7 26,4 35,0 31,9 Bolgarija 1991 13,3 19,5 19,2 48,0 1999 10,9 26,2 19,2 43,7 Češka 1991 2,1 39,4 47,6 10,9 1999 1,4 21,4 43,2 33,9 Estonija 1991 5,3 19,6 42,8 32,3 1999 2,1 11,5 36,7 49,7 V Nemčija 1991 4,5 22,8 35,8 36,9 1999 2,5 34,5 41,7 21,4 Z Nemčija 1999 3,5 49,2 35,1 12,2 Madžarska 1991 9,1 23,1 38,5 29,2 1999 9,4 32,3 30,6 27,7 latvija 1999 3,0 18,7 34,4 43,9 litva 1991 2,3 6,4 16,6 74,8 1999 3,9 30,9 35,2 29,9 Poljska 1991 2,5 16,6 45,1 35,8 1999 2,1 10,0 35,2 52,8 romunija 1991 26,4 28,3 15,4 29,8 1999 3,3 9,8 29,6 57,2 rusija 1999 1,1 4,3 15,3 79,4 Slovaška 1991 1,7 43,7 44,6 10,0 1999 3,0 19,1 28,1 49,7 Slovenija 1991 4,6 17,5 46,0 31,9 1999 3,0 12,4 45,0 39,6 Ukrajina 1991 6,8 16,1 24,6 52,6 1999 1,7 11,9 28,4 58,0 VREDNOTE-8.indb 300 22.1.2014 19:28:15 301 o) zaupanje: največji opozicijski stranki v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 8,6 15,8 35,3 40,3 Bolgarija 1991 16,2 33,5 26,5 23,8 1999 6,5 17,5 18,5 57,5 Češka 1991 1,7 28,3 53,2 16,7 1999 3,4 16,4 36,6 43,6 Estonija 1991 2,6 4,4 15,5 77,4 1999 2,5 20,8 47,4 29,3 V Nemčija 1991 3,2 39,0 40,3 17,4 1999 2,8 24,6 39,0 33,6 Z Nemčija 1999 5,7 40,4 36,1 17,8 Madžarska 1991 10,5 31,7 37,3 20,6 1999 8,6 32,0 33,6 25,8 latvija 1999 2,3 17,1 36,9 43,8 litva 1991 3,7 18,0 31,3 47,0 1999 2,4 8,9 27,0 61,7 Poljska 1991 7,3 29,8 39,9 22,9 1999 4,8 22,3 39,3 33,7 romunija 1991 6,5 19,5 21,5 52,6 1999 3,9 11,6 32,8 51,8 rusija 1999 3,9 8,2 12,8 75,1 Slovaška 1991 2,3 28,7 55,7 13,3 1999 5,8 17,6 20,7 55,9 Slovenija 1991 4,7 18,0 45,1 32,2 1999 2,4 10,9 42,4 44,3 Ukrajina 1991 2,4 10,7 29,4 57,6 1999 8,6 17,3 24,5 49,6 VREDNOTE-8.indb 301 22.1.2014 19:28:15 302 p) zaupanje: državnemu zboru v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 6,1 21,5 40,1 32,3 Bolgarija 1991 9,7 32,0 35,1 23,2 1999 6,8 25,8 28,5 38,9 Češka 1991 2,7 36,7 49,3 11,4 1999 1,4 18,4 51,2 29,0 Estonija 1991 4,0 29,2 46,2 20,5 1999 1,8 17,5 52,3 28,3 V Nemčija 1991 2,3 33,3 41,0 23,4 1999 2,9 38,9 41,3 16,8 Z Nemčija 1999 5,2 58,2 28,5 8,1 Madžarska 1991 11,7 37,5 37,6 13,2 1999 5,2 35,9 40,6 18,3 latvija 1999 0,3 18,5 47,5 33,7 litva 1991 16,4 45,6 21,8 16,3 1999 0,9 16,0 44,2 38,9 Poljska 1991 6,1 32,4 49,0 12,5 1999 0,9 19,8 53,9 25,4 romunija 1991 23,0 36,6 23,5 16,9 1999 4,2 17,1 42,8 35,9 rusija 1999 0,8 5,3 19,4 74,4 Slovaška 1991 3,0 34,6 48,3 14,1 1999 1,0 20,6 44,9 33,4 Slovenija 1991 7,0 34,3 45,3 13,4 1999 2,0 13,7 52,9 31,4 Ukrajina 1991 4,5 18,4 45,3 31,8 1999 0,9 6,6 35,5 57,0 VREDNOTE-8.indb 302 22.1.2014 19:28:15 303 r) zaupanje: vojski v celoti precej malo nič Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 17,7 41,0 25,4 15,8 Bolgarija 1991 37,6 39,8 13,0 9,7 1999 24,6 40,7 21,7 12,9 Češka 1991 3,3 36,2 43,2 17,3 1999 6,1 34,9 40,1 18,9 Estonija 1991 7,2 12,7 13,1 67,0 1999 8,2 41,8 35,2 14,8 V Nemčija 1991 8,8 47,4 30,1 13,7 1999 14,8 46,2 27,1 11,9 Z Nemčija 1999 15,9 60,0 17,9 6,2 Madžarska 1991 24,8 35,5 28,8 10,9 1999 10,5 39,8 35,4 14,4 latvija 1999 2,2 16,9 41,7 39,1 litva 1991 5,2 10,6 17,9 66,3 1999 6,5 41,9 32,5 19,0 Poljska 1991 15,6 47,3 29,8 7,3 1999 13,6 53,2 26,5 6,7 romunija 1991 48,6 31,5 13,5 6,3 1999 27,9 44,3 20,3 7,5 rusija 1999 6,0 14,7 27,2 52,1 Slovaška 1991 6,5 37,1 45,3 11,2 1999 8,1 46,5 30,4 15,1 Slovenija 1991 22,6 37,1 29,9 10,4 1999 9,3 40,8 38,7 11,1 Ukrajina 1991 16,6 29,5 28,3 25,5 1999 12,5 32,0 31,6 23,9 VREDNOTE-8.indb 303 22.1.2014 19:28:15 304 39 a. Prebrali vam bomo nekaj parov trditev, vi pa povejte, s katero od trditev v posameznem paru soglašate? 1 – državljani naj sami plačujejo svojo zdravstveno oskrbo in zdravila 2 – ne morem izbrati, neodločen 3 – vlada naj poravna stroške za zdravstveno oskrbo državljanov in za zdravila vlada naj poravna državljani naj sami stroške za plačujejo svojo zdra- zdravstveno oskrbo vstveno oskrbo ne morem izbrati, državljanov in zdravila neodločen in za zdravila Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 13,2 7,9 78,9 Bolgarija 1991 12,1 - 87,9 1999 12,4 10,3 77,3 Češka 1991 16,2 - 83,8 1999 8,1 8,4 83,4 Estonija 1991 46,5 - 53,5 1999 10,8 9,3 79,9 V Nemčija 1991 3,7 - 96,3 1999 4,9 12,6 82,5 Z Nemčija 1999 12,0 15,4 72,6 Madžarska 1991 13,9 - 86,1 1999 6,2 - 93,8 latvija 1999 35,1 10,3 54,6 litva 1991 38,4 - 61,6 1999 8,4 7,6 84,0 Poljska 1991 30,5 - 69,5 1999 11,5 6,7 81,9 romunija 1991 12,1 - 87,9 1999 8,1 3,8 88,1 rusija 1999 7,6 8,7 83,7 Slovaška 1991 21,7 - 78,3 1999 7,0 8,5 84,5 Slovenija 1991 10,5 - 89,5 1999 7,6 18,1 74,3 Ukrajina 1991 29,4 - 70,6 1999 9,1 6,9 84,0 VREDNOTE-8.indb 304 22.1.2014 19:28:15 305 39 b. Prebrali vam bomo nekaj parov trditev, vi pa povejte, s katero od trditev v posameznem paru soglašate? 1 – zaslužki posameznikov ne bi smeli biti omejeni 2 – ne morem izbrati, neodločen 3 – zaslužki morajo biti omejeni zaslužki posameznikov ne bi smeli ne morem izbrati, zaslužki morajo biti omejeni neodločen biti omejeni Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 57,2 7,6 35,2 Bolgarija 1991 40,2 - 59,8 1999 37,7 12,1 50,2 Češka 1991 82,8 - 17,2 1999 74,9 6,3 18,9 Estonija 1991 85,6 - 14,4 1999 62,5 7,4 30,1 V Nemčija 1991 43,8 - 56,2 1999 36,9 10,4 52,7 Z Nemčija 1999 62,1 6,7 31,2 Madžarska 1991 41,2 - 58,8 1999 36,1 - 63,9 latvija 1999 72,2 3,0 24,7 litva 1991 81,9 - 18,1 1999 69,0 9,3 21,7 Poljska 1991 84,8 - 15,2 1999 22,4 6,1 71,5 romunija 1991 64,2 - 35,8 1999 65,4 2,2 32,4 rusija 1999 69,4 5,6 25,0 Slovaška 1991 75,0 - 25,0 1999 61,9 6,9 31,1 Slovenija 1991 52,7 - 47,3 1999 29,6 10,7 59,7 Ukrajina 1991 78,8 - 21,2 1999 52,3 6,6 41,1 VREDNOTE-8.indb 305 22.1.2014 19:28:15 306 39 c. Prebrali vam bomo nekaj parov trditev, vi pa povejte, s katero od trditev v posameznem paru soglašate? 1 – ljudje bi se morali manj zanašati na državo (vlado) in bolj skrbeti sami zase 2 – ne morem izbrati, neodločen 3 – država ne naredi dovolj, da bi ljudi obvarovala pred ekonomskimi težavami država ne naredi ljudje bi se morali dovolj, da bi ljudi manj zanašati na obvarovala pred državo (vlado) in bolj ne morem izbrati, ekonomskimi skrbeti sami zase neodločen težavami Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 40,3 2,8 56,9 Bolgarija 1991 32,6 - 67,4 1999 27,2 5,0 67,7 Češka 1991 57,2 - 42,8 1999 35,1 6,4 58,5 Estonija 1991 43,7 - 56,3 1999 27,9 3,4 68,7 V Nemčija 1991 28,1 - 71,9 1999 31,4 11,1 57,6 Z Nemčija 1999 55,6 8,2 36,2 Madžarska 1991 19,6 - 80,4 1999 19,6 - 80,4 latvija 1999 33,8 3,7 62,6 litva 1991 30,9 - 69,1 1999 29,3 2,8 67,9 Poljska 1991 49,2 - 50,8 1999 20,4 6,0 73,6 romunija 1991 24,4 - 75,6 1999 33,0 1,6 65,3 rusija 1999 24,8 5,9 69,3 Slovaška 1991 39,0 - 61,0 1999 22,0 3,9 74,2 Slovenija 1991 27,0 - 73,0 1999 24,4 8,7 66,9 Ukrajina 1991 23,9 - 76,1 1999 21,1 4,0 74,9 VREDNOTE-8.indb 306 22.1.2014 19:28:15 307 39 d. Prebrali vam bomo nekaj parov trditev, vi pa povejte, s katero od trditev v posameznem paru soglašate? 1 – okolje je treba očistiti oz. varovati, četudi bi to pomenilo izgubo nekaterih delovnih mest v industriji 2 – ne morem izbrati, neodločen 3 – gospodarska rast in ohranitev delovnih mest sta bolj pomembni kot zaščita okolja okolje je treba očistiti gospodarska rast oz. varovati, četudi bi in ohranitev delovnih to pomenilo izgubo mest sta bolj nekaterih delovnih ne morem izbrati, pomembni kot mest v industriji neodločen zaščita okolja Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 68,1 11,2 20,7 Bolgarija 1991 85,4 - 14,6 1999 51,3 19,8 28,9 Češka 1991 92,4 - 7,6 1999 66,3 14,7 18,9 Estonija 1991 93,8 - 6,2 1999 59,4 12,4 28,2 V Nemčija 1991 73,4 - 26,6 1999 49,2 25,2 25,6 Z Nemčija 1999 62,0 18,5 19,5 Madžarska 1991 79,5 - 20,5 1999 67,4 - 32,6 latvija 1999 68,6 10,9 20,5 litva 1991 74,9 - 25,1 1999 40,9 13,9 45,2 Poljska 1991 82,8 - 17,2 1999 50,1 21,0 28,9 romunija 1991 83,3 - 16,7 1999 76,0 5,0 19,0 rusija 1999 68,0 16,1 15,9 Slovaška 1991 86,0 - 14,0 1999 63,5 15,9 20,6 Slovenija 1991 84,6 - 15,4 1999 59,1 24,7 16,2 Ukrajina 1991 85,5 - 14,5 1999 62,0 17,4 20,6 VREDNOTE-8.indb 307 22.1.2014 19:28:15 308 40. V državi je treba rešiti mnogo nasprotij in problemov. Kako pomembno se vam zdi vsako od spodaj navedenih nasprotij? Ali se vam zdi zelo pomembno, precej pomembno, malo pomembno ali nepomembno? zelo precej malo nepomembno a) med bogatimi in revnimi 1 2 3 4 b) med državljani, ki spoštujejo zakone 1 2 3 4 in med prestopniki c) med tistimi, ki govorijo vaš jezik in tistimi, 1 2 3 4 ki ga ne govorijo d) med tistimi, na politični levici in tistimi, na 1 2 3 4 desnici e) med mladimi in starimi 1 2 3 4 f) med tistimi, ki se ravnajo po moralnih zapovedih cerkve 1 2 3 4 in tistimi, ki se ne g) med nacionalno zavednimi in ostalimi 1 2 3 4 VREDNOTE-8.indb 308 22.1.2014 19:28:15 309 a) pomembnost nasprotja: med bogatimi in revnimi zelo precej malo nepomembno Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 42,2 35,8 17,1 4,9 Bolgarija 1991 57,2 29,4 9,6 3,8 1999 45,7 34,1 16,3 3,9 Češka 1991 22,7 44,9 25,5 6,9 1999 26,5 43,4 24,8 5,3 Estonija 1991 23,4 40,2 29,6 6,9 1999 33,2 43,7 19,6 3,4 V Nemčija 1991 46,5 36,6 14,0 2,8 1999 40,6 38,2 16,0 5,3 Z Nemčija 1999 29,0 42,9 21,0 7,1 Madžarska 1991 34,2 40,0 21,7 4,0 1999 30,4 41,6 24,0 4,0 latvija 1999 28,4 45,5 21,9 4,2 litva 1991 24,4 35,9 34,5 5,1 1999 56,3 35,2 7,0 1,5 Poljska 1991 23,4 40,6 30,4 5,6 1999 29,7 44,8 20,1 5,3 romunija 1991 20,8 34,8 34,7 9,6 1999 34,2 38,2 20,7 6,9 rusija 1999 38,7 34,2 19,9 7,2 Slovaška 1991 30,4 45,1 18,2 6,3 1999 45,8 41,9 10,1 2,3 Slovenija 1991 36,5 43,7 17,2 2,5 1999 40,9 41,1 13,4 4,5 Ukrajina 1991 36,3 37,8 21,2 4,7 1999 54,2 33,0 9,3 3,5 VREDNOTE-8.indb 309 22.1.2014 19:28:15 310 b) pomembnost nasprotja: med državljani, ki spoštujejo zakone in med prestopniki zelo precej malo nepomembno Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 55,4 33,3 8,7 2,6 Bolgarija 1991 75,9 18,7 4,2 1,3 1999 67,9 27,5 3,7 0,9 Češka 1991 59,7 34,3 4,8 1,2 1999 48,3 40,0 9,4 2,3 Estonija 1991 52,1 40,2 6,9 0,8 1999 41,5 46,7 10,3 1,4 V Nemčija 1991 57,8 33,4 7,4 1,4 1999 46,0 39,4 11,8 2,8 Z Nemčija 1999 42,1 40,4 13,0 4,5 Madžarska 1991 29,2 41,9 25,4 3,5 1999 31,7 45,2 19,5 3,7 latvija 1999 48,4 43,5 7,2 0,9 litva 1991 51,7 37,9 8,9 1,5 1999 62,4 32,2 4,4 1,1 Poljska 1991 48,5 43,3 6,0 2,2 1999 32,0 49,3 16,5 2,1 romunija 1991 40,7 39,4 16,9 3,0 1999 52,4 36,5 8,5 2,6 rusija 1999 41,5 42,1 10,7 5,7 Slovaška 1991 59,0 34,9 5,7 0,3 1999 54,8 36,5 7,2 1,5 Slovenija 1991 41,3 42,8 13,5 2,5 1999 50,5 39,4 9,1 1,0 Ukrajina 1991 46,2 37,8 12,8 3,3 1999 63,3 29,2 6,0 1,5 VREDNOTE-8.indb 310 22.1.2014 19:28:15 311 c) pomembnost nasprotja: med tistimi, ki govorijo vaš jezik in tistimi, ki ga ne govorijo zelo precej malo nepomembno Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 10,5 19,3 31,5 38,6 Bolgarija 1991 31,7 32,2 24,7 11,4 1999 14,5 22,1 31,9 31,5 Češka 1991 13,3 35,3 35,0 16,5 1999 6,6 19,1 48,6 25,6 Estonija 1991 19,2 33,3 34,7 12,8 1999 16,5 39,3 33,6 10,5 V Nemčija 1991 28,4 34,3 18,9 18,4 1999 19,7 37,9 27,6 14,9 Z Nemčija 1999 23,4 44,3 21,7 10,6 Madžarska 1991 3,0 8,5 28,3 60,2 1999 4,9 17,6 47,5 30,0 latvija 1999 22,1 41,5 28,7 7,8 litva 1991 5,8 13,5 35,5 45,2 1999 12,7 32,1 34,5 20,7 Poljska 1991 7,7 30,7 42,1 19,5 1999 6,8 16,6 45,8 30,8 romunija 1991 17,4 34,2 40,9 7,5 1999 28,8 37,1 24,4 9,6 rusija 1999 27,3 37,0 21,9 13,8 Slovaška 1991 13,7 35,6 35,0 15,7 1999 11,5 21,5 38,2 28,8 Slovenija 1991 18,0 31,2 35,0 15,8 1999 21,5 30,5 28,9 19,1 Ukrajina 1991 3,4 8,1 26,6 62,0 1999 9,7 14,8 28,6 46,9 VREDNOTE-8.indb 311 22.1.2014 19:28:15 312 d) pomembnost nasprotja: med tistimi, na politični levici in tistimi, na desnici zelo precej malo nepomembno Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 16,0 34,6 31,1 18,3 Bolgarija 1991 40,6 35,6 17,9 6,0 1999 25,0 37,5 27,3 10,3 Češka 1991 15,8 41,9 36,5 5,9 1999 8,9 26,8 48,3 16,1 Estonija 1991 13,4 44,8 32,0 9,9 1999 8,3 35,1 43,6 13,1 V Nemčija 1991 34,2 40,4 19,4 6,0 1999 33,0 43,4 17,3 6,4 Z Nemčija 1999 24,4 45,6 21,9 8,2 Madžarska 1991 18,7 41,6 32,6 7,1 1999 16,5 39,5 36,5 7,5 latvija 1999 12,6 41,3 31,9 14,2 litva 1991 29,1 43,3 19,8 7,8 1999 21,4 39,5 25,6 13,5 Poljska 1991 14,0 43,1 34,2 8,8 1999 28,3 43,3 24,5 3,9 romunija 1991 32,6 39,9 20,3 7,3 1999 23,0 39,6 24,4 12,9 rusija 1999 17,8 27,0 35,0 20,2 Slovaška 1991 10,4 38,1 43,2 8,3 1999 10,4 29,8 42,9 16,9 Slovenija 1991 18,3 38,6 32,7 10,4 1999 17,5 30,7 31,8 20,1 Ukrajina 1991 14,0 31,9 31,9 22,3 1999 14,0 31,9 31,9 22,3 VREDNOTE-8.indb 312 22.1.2014 19:28:15 313 e) pomembnost nasprotja: med mladimi in starimi zelo precej malo nepomembno Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 21,7 30,1 26,4 21,8 Bolgarija 1991 19,2 33,3 29,8 17,6 1999 22,5 30,6 30,8 16,0 Češka 1991 12,4 28,7 42,8 16,1 1999 9,2 26,4 41,8 22,6 Estonija 1991 12,3 35,3 36,3 16,0 1999 12,5 38,0 38,5 11,0 V Nemčija 1991 26,5 38,2 24,0 11,2 1999 26,5 37,2 22,7 13,5 Z Nemčija 1999 30,5 38,0 22,6 8,9 Madžarska 1991 10,0 32,1 45,7 12,2 1999 7,0 27,1 51,1 14,8 latvija 1999 9,3 27,5 39,6 23,6 litva 1991 14,3 32,8 34,0 18,9 1999 22,8 45,3 22,7 9,2 Poljska 1991 15,0 40,7 35,3 9,0 1999 10,2 28,4 46,6 14,8 romunija 1991 9,8 23,0 44,9 22,2 1999 24,7 32,8 29,1 13,4 rusija 1999 14,4 25,2 35,4 24,9 Slovaška 1991 8,0 24,2 47,5 20,4 1999 9,3 24,7 38,5 27,6 Slovenija 1991 16,1 38,8 32,0 13,1 1999 16,9 36,7 29,3 17,0 Ukrajina 1991 16,9 38,9 29,3 14,9 1999 16,7 30,1 31,3 21,9 VREDNOTE-8.indb 313 22.1.2014 19:28:15 314 f) pomembnost nasprotja: med tistimi, ki se ravnajo po moralnih zapovedih cerkve in tistimi, ki se ne zelo precej malo nepomembno Demokratizacija v V Evropi: 1 2 3 4 Belorusija 1999 12,1 20,2 31,3 36,5 Bolgarija 1991 11,6 20,8 34,5 33,1 1999 39,2 39,2 15,1 6,5 Češka 1991 5,4 19,3 45,0 30,3 1999 7,9 15,9 41,7 34,5 Estonija 1991 6,1 19,1 41,3 33,5 1999 5,7 18,4 46,4 29,5 V Nemčija 1991 5,4 15,3 30,8 48,5 1999 8,4 18,3 26,5 46,9 Z Nemčija 1999 13,5 28,3 29,3 28,9 Madžarska 1991 9,3 18,0 46,6 26,1 1999 7,1 21,5 48,0 23,4 latvija 1999 7,2 20,4 42,3 30,1 litva 1991 10,2 19,6 37,6 32,6 1999 19,8 36,0 24,5 19,7 Poljska 1991 13,7 38,8 35,8 11,7 1999 15,5 33,3 40,0 11,2 romunija 1991 7,1 18,0 48,6 26,2 1999 20,8 29,7 30,4 19,1 rusija 1999 6,4 10,3 32,6 50,7 Slovaška 1991 9,4 30,6 39,7 20,3 1999 11,3 21,5 39,7 27,5 Slovenija 1991 9,9 19,1 42,9 28,0 1999 8,5 19,1 32,3 40,1 Ukrajina 1991 15,8 27,8 34,2 22,2 1999 13,6 20,3 32,7 33,4 VREDNOTE-8.indb 314 22.1.2014 19:28:15 315 g) pomembnost nasprotja: med nacionalno zavednimi in ostalimi zelo precej malo nepomembno Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 28,3 33,1 22,5 16,1 Bolgarija 1991 28,0 29,7 28,3 14,1 1999 24,9 35,3 27,3 12,5 Češka 1991 44,6 37,9 12,4 5,1 1999 24,6 45,5 22,5 7,4 Estonija 1991 29,3 39,3 22,5 8,9 1999 19,4 38,4 31,7 10,5 V Nemčija 1991 33,2 39,5 20,3 7,0 1999 26,3 41,9 21,5 10,3 Z Nemčija 1999 25,2 44,1 22,6 8,1 Madžarska 1991 12,5 32,0 44,6 10,9 1999 17,5 37,0 36,9 8,7 latvija 1999 24,5 39,0 25,2 11,2 litva 1991 26,9 35,0 26,1 12,1 1999 23,3 42,7 23,7 10,3 Poljska 1991 14,3 39,9 34,8 10,9 1999 24,7 43,4 26,3 5,6 romunija 1991 12,2 27,7 45,5 14,5 1999 20,9 34,2 30,3 14,6 rusija 1999 15,5 28,6 30,9 25,0 Slovaška 1991 27,1 45,0 21,1 6,8 1999 24,2 39,8 26,1 9,9 Slovenija 1991 15,8 32,6 34,1 17,6 1999 14,0 31,3 34,2 20,5 Ukrajina 1991 49,9 33,6 10,4 6,1 1999 29,8 33,0 22,6 14,7 VREDNOTE-8.indb 315 22.1.2014 19:28:16 316 41. Kakšno bi bilo vaše stališče, če bi vaša vlada (oblast) sprejela katero od spodaj navedenih odločitev - ali bi jih odobravali, ali bi jim nasprotovali? močno bi močno bi odobraval odobraval bi nasprotoval bi nasprotoval a) če bi policija uporabila silo proti 1 2 3 4 demonstrantom b) če bi sodišča strogo obsodila demonstrante, 1 2 3 4 ki bi se uprli policiji c) če bi vlada z zakoni prepovedala vse javne proteste 1 2 3 4 (demonstracije) d) če bi vlada uporabila vojsko 1 2 3 4 proti stavkajočim VREDNOTE-8.indb 316 22.1.2014 19:28:16 317 a) če bi policija uporabila silo močno bi močno bi proti demonstrantom odobraval odobraval bi nasprotoval bi nasprotoval Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 7,4 15,2 41,3 36,0 Bolgarija 1991 6,5 20,6 48,1 24,9 1999 3,1 8,4 66,9 21,7 Češka 1991 2,2 12,7 23,4 61,8 1999 11,0 53,3 16,8 19,0 Estonija 1991 1,9 14,0 57,1 27,0 1999 3,4 23,2 54,7 18,7 V Nemčija 1991 8,2 26,2 40,7 24,9 Madžarska 1991 3,1 7,9 41,5 47,6 1999 10,7 25,1 35,0 29,3 latvija 1999 2,4 18,1 60,1 19,4 litva 1999 3,0 13,5 58,8 24,6 Poljska 1991 5,9 14,6 41,6 38,0 1999 3,9 16,5 40,7 38,9 romunija 1991 15,4 22,6 33,7 28,3 1999 4,5 16,0 43,0 36,5 Slovaška 1991 4,2 12,9 22,8 60,1 1999 4,7 37,6 22,3 35,3 Slovenija 1991 3,1 10,5 49,9 36,5 1999 2,8 16,8 55,0 25,5 Ukrajina 1999 1,5 8,5 57,2 32,7 VREDNOTE-8.indb 317 22.1.2014 19:28:16 318 b) če bi sodišča strogo obsodila demonstrante, močno bi močno bi ki bi se uprli policiji odobraval odobraval bi nasprotoval bi nasprotoval Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 7,7 17,6 39,9 34,8 Bolgarija 1991 16,5 30,3 37,8 15,5 1999 10,4 26,8 47,8 15,1 Češka 1991 4,9 19,5 28,9 46,8 1999 25,3 46,7 16,5 11,4 Estonija 1991 5,7 23,4 50,9 20,1 1999 5,7 36,9 44,8 12,6 V Nemčija 1991 34,5 41,9 17,3 6,3 Madžarska 1991 25,5 41,7 22,0 10,9 1999 25,6 47,7 18,9 7,8 latvija 1999 5,8 35,7 47,6 10,8 litva 1999 3,3 18,8 55,1 22,7 Poljska 1991 6,4 15,5 45,6 32,5 1999 4,3 18,1 44,9 32,6 romunija 1991 33,5 41,0 16,5 9,0 1999 23,6 44,9 23,3 8,2 Slovaška 1991 4,8 19,6 24,8 50,8 1999 9,0 34,9 29,3 26,8 Slovenija 1991 4,0 11,8 52,1 32,2 1999 3,8 17,4 55,9 22,9 Ukrajina 1999 1,9 8,6 59,6 29,9 VREDNOTE-8.indb 318 22.1.2014 19:28:16 319 c) če bi vlada z zakoni prepovedala vse javne močno bi močno bi proteste (demonstracije) odobraval odobraval bi nasprotoval bi nasprotoval Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 5,2 6,6 37,9 50,3 Bolgarija 1991 8,9 11,1 45,3 34,7 1999 1,2 6,3 64,1 28,4 Češka 1991 2,3 5,7 18,1 74,0 1999 4,5 18,6 24,2 52,6 Estonija 1991 1,4 10,3 58,6 29,7 1999 1,8 11,5 60,6 26,1 V Nemčija 1991 10,8 19,3 37,2 32,7 Madžarska 1991 4,0 6,9 37,1 52,0 1999 4,6 10,6 41,8 43,0 latvija 1999 1,1 7,7 61,5 29,6 litva 1999 2,4 9,3 58,3 30,1 Poljska 1991 5,1 11,8 39,6 43,5 1999 2,2 7,3 39,6 50,9 romunija 1991 10,0 10,7 37,1 42,3 1999 3,5 8,2 42,9 45,4 Slovaška 1991 3,3 10,1 12,1 74,6 1999 2,6 12,6 19,3 65,6 Slovenija 1991 4,6 10,3 49,9 35,2 1999 1,9 6,9 53,2 38,1 Ukrajina 1999 2,1 3,0 52,5 42,4 VREDNOTE-8.indb 319 22.1.2014 19:28:16 320 d) če bi vlada uporabila močno bi močno bi vojsko proti stavkajočim odobraval odobraval bi nasprotoval bi nasprotoval Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 3,9 3,9 26,7 65,6 Bolgarija 1991 3,0 6,6 41,3 49,2 1999 0,8 5,4 55,5 38,3 Češka 1991 1,5 3,0 9,1 86,3 1999 3,3 15,4 19,1 62,2 Estonija 1991 1,1 2,7 33,6 62,5 1999 1,1 5,5 37,3 56,2 V Nemčija 1991 3,8 10,6 28,6 57,0 Madžarska 1991 1,9 3,1 25,0 70,1 1999 3,0 7,8 36,3 52,8 latvija 1999 1,3 4,2 49,0 45,5 litva 1999 2,3 8,6 48,3 40,7 Poljska 1991 3,2 4,4 31,4 61,0 1999 1,5 4,9 27,8 65,9 romunija 1991 7,1 8,7 28,9 55,3 1999 1,6 4,2 33,4 60,9 Slovaška 1991 3,6 4,6 11,4 80,5 1999 1,7 9,2 12,7 76,4 Slovenija 1991 2,3 3,3 41,3 53,2 1999 1,1 2,2 40,8 55,9 Ukrajina 1999 0,6 2,2 39,4 57,8 VREDNOTE-8.indb 320 22.1.2014 19:28:16 321 42. Če ocenjujete na splošno, ali menite, da vaša vlada resnično skrbi za korist vseh ljudi, ali pa deluje le v prid lastnih političnih ciljev? 1 – skrbi predvsem za korist vseh ljudi 2 – skrbi predvsem za lastne politične cilje skrbi predvsem skrbi predvsem za korist vseh ljudi za lastne politične cilje Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 30,7 69,3 Bolgarija 1991 33,5 66,5 1999 18,9 81,1 Češka 1991 46,8 53,2 1999 24,3 75,7 Estonija 1991 34,9 65,1 1999 14,1 85,9 V Nemčija 1991 66,6 33,4 1999 35,2 64,8 Z Nemčija 1999 60,7 39,3 Madžarska 1991 38,2 61,8 1999 42,8 57,2 latvija 1999 9,5 90,5 litva 1991 46,9 53,1 1999 14,3 85,7 Poljska 1991 25,3 74,7 1999 8,1 91,9 romunija 1991 34,8 65,2 1999 30,2 69,8 rusija 1999 10,8 89,2 Slovaška 1991 37,5 62,5 1999 14,8 85,2 Slovenija 1991 46,8 53,2 1999 14,6 85,4 Ukrajina 1991 73,4 26,6 1999 9,9 90,1 VREDNOTE-8.indb 321 22.1.2014 19:28:16 322 43. V kakšni meri zaupate vaši sedanji vladi, da dela to, kar je prav? Ali ji zaupate skoraj vedno, največkrat, samo včasih ali skoraj nikoli? 1 – skoraj vedno 2 – največkrat 3 – samo včasih 4 – skoraj nikoli skoraj samo skoraj vedno največkrat včasih nikoli Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 5,1 38,9 47,4 8,6 Bolgarija 1991 6,1 25,7 46,9 21,4 1999 3,1 25,7 45,4 25,8 Češka 1991 6,1 53,7 36,6 3,6 1999 2,5 16,8 62,2 18,6 Estonija 1991 2,6 30,0 45,3 22,1 1999 1,3 18,3 58,5 21,9 V Nemčija 1991 3,4 25,0 50,4 21,3 1999 3,1 27,8 48,5 20,5 Z Nemčija 1999 5,5 39,2 44,3 11,0 Madžarska 1991 6,6 20,1 57,1 16,2 1999 6,6 28,5 50,2 14,7 latvija 1999 1,5 22,9 59,3 16,2 litva 1991 10,7 37,7 43,0 8,6 1999 1,6 15,0 64,2 19,3 Poljska 1999 2,0 10,5 63,9 23,5 romunija 1991 13,6 46,2 32,0 8,3 1999 6,1 12,0 47,6 34,2 rusija 1999 1,3 17,1 65,3 16,3 Slovaška 1991 3,6 45,3 42,4 8,7 1999 1,0 18,4 51,8 28,8 Slovenija 1991 12,2 28,1 49,0 10,7 1999 3,2 14,7 61,7 20,4 Ukrajina 1991 5,2 43,3 23,1 28,3 1999 0,9 7,9 63,8 27,4 VREDNOTE-8.indb 322 22.1.2014 19:28:16 323 44. Ali so po vašem mnenju volitve najboljši način za izbiro vlade in drugih organov oblasti v v vaši državi, ali niso? 1 – so najboljši način 2 – niso najboljši način so niso najboljši način najboljši način Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 94,1 5,9 Bolgarija 1991 97,3 2,7 1999 80,0 20,0 Češka 1991 83,5 16,5 1999 72,4 27,6 Estonija 1991 96,0 4,0 1999 94,0 6,0 V Nemčija 1991 84,1 15,9 1999 86,3 13,7 Z Nemčija 1999 92,7 7,3 Madžarska 1991 93,9 6,1 1999 92,5 7,5 latvija 1999 85,7 14,3 litva 1991 88,4 11,6 1999 80,4 19,6 Poljska 1999 85,6 14,4 romunija 1991 94,4 5,6 1999 91,1 8,9 rusija 1999 78,8 21,2 Slovaška 1991 71,2 28,8 1999 81,7 18,3 Slovenija 1991 89,1 10,9 1999 83,0 17,0 Ukrajina 1991 78,4 21,6 1999 83,8 16,2 VREDNOTE-8.indb 323 22.1.2014 19:28:16 324 45. Če gledate na stvari z vidika njihove koristnosti, ali sodite, da potrebujemo parlament, da bi stvari dobro potekale, ali pa morda menite, da bi lahko opravili tudi brez parlamenta? 1 – potrebujemo parlament 2 – lahko bi bili tudi brez njega potrebujemo lahko bi bili tudi parlament brez njega Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 85,6 14,4 Bolgarija 1991 96,0 4,0 1999 72,7 27,3 Češka 1991 87,5 12,5 1999 63,0 37,0 Estonija 1991 94,0 6,0 1999 84,9 15,1 V Nemčija 1991 89,9 10,1 1999 88,8 11,2 Z Nemčija 1999 90,7 9,3 Madžarska 1991 93,5 6,5 1999 93,0 7,0 latvija 1999 76,5 23,5 litva 1991 90,2 9,8 1999 62,6 37,4 Poljska 1991 83,2 16,8 1999 82,0 18,0 romunija 1991 93,8 6,2 1999 85,1 14,9 rusija 1999 64,6 35,4 Slovaška 1991 83,9 16,1 1999 77,1 22,9 Slovenija 1991 90,3 9,7 1999 79,9 20,1 Ukrajina 1991 85,6 14,4 1999 69,3 30,7 VREDNOTE-8.indb 324 22.1.2014 19:28:16 325 48. Če gledate na splošno, ali naj bi vlada bila v celoti odgovorna - ali pa sploh ne - za naslednje stvari*: da, da, verjetno sploh v celoti delno ne ne a) zagotoviti delo vsakemu, ki ga želi 1 2 3 4 b) zagotavljanje zdravstvene oskrbe 1 2 3 4 vsem bolnikom c) zagotavljanje dostojnega življenja 1 2 3 4 starim ljudem d) zagotavljanje nezaposlenim dostojen življenjski standard e) zmanjšanje razlik v dohodkih med 1 2 3 4 revnimi in bogatimi *Slovenija je imela samo 3-stopenjsko lestvico (1, 2 in 4), ostale države 4-stopenjsko. VREDNOTE-8.indb 325 22.1.2014 19:28:16 326 a) zagotoviti delo da, da, verjetno sploh vsakemu, ki ga želi v celoti delno ne ne Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 75,2 20,3 3,5 0,9 Bolgarija 1991 69,1 18,7 6,1 6,1 1999 55,1 32,4 9,6 2,9 Češka 1991 52,0 33,4 9,5 5,0 1999 58,7 29,8 9,1 2,3 Estonija 1991 56,8 29,9 10,2 3,1 1999 62,6 26,4 8,8 2,1 V Nemčija 1991 80,6 15,5 2,0 1,9 1999 76,3 16,1 4,3 3,4 Z Nemčija 1999 57,1 27,2 9,9 5,7 Madžarska 1991 70,5 19,4 5,8 4,3 1999 69,8 21,4 5,8 3,0 latvija 1999 52,5 29,8 12,0 5,8 litva 1991 69,7 19,9 5,9 4,5 1999 79,2 18,7 1,6 0,5 Poljska 1991 62,4 26,7 9,6 1,3 1999 70,9 22,9 4,6 1,6 romunija 1991 72,4 18,2 5,8 3,5 1999 71,8 16,8 7,7 3,6 rusija 1999 74,8 21,3 3,1 0,8 Slovaška 1991 65,8 28,5 4,4 1,3 1999 77,6 18,3 3,2 1,0 Slovenija 1991 63,7 31,7 - 4,5 1999 51,5 40,6 - 7,9 Ukrajina 1991 71,1 22,6 4,4 2,0 1999 87,7 9,3 2,3 0,7 VREDNOTE-8.indb 326 22.1.2014 19:28:16 327 b) zagotavljanje zdravstvene da, da, verjetno sploh oskrbe vsem bolnikom v celoti delno ne ne Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 81,1 17,5 1,0 0,4 Bolgarija 1991 90,4 9,0 0,3 0,3 1999 70,8 27,3 1,6 0,4 Češka 1991 76,7 21,9 0,9 0,6 1999 80,1 17,8 2,0 0,1 Estonija 1991 81,0 17,3 1,3 0,4 1999 76,7 21,2 1,8 0,3 V Nemčija 1991 93,0 6,7 0,4 0,0 1999 91,1 7,1 1,3 0,5 Z Nemčija 1999 81,5 14,5 2,5 1,6 Madžarska 1991 87,2 10,6 1,3 0,8 1999 82,9 13,7 1,0 2,4 latvija 1999 63,0 34,2 2,4 0,5 litva 1991 74,3 20,3 3,9 1,5 1999 84,7 14,3 0,9 0,1 Poljska 1991 65,9 29,0 4,5 0,7 1999 80,5 18,3 1,0 0,1 romunija 1991 84,5 12,7 1,6 1,2 1999 78,9 16,2 3,5 1,3 rusija 1999 82,5 15,0 2,0 0,5 Slovaška 1991 80,6 17,5 1,9 0,0 1999 86,2 12,9 0,6 0,3 Slovenija 1991 79,4 19,4 - 1,2 1999 78,2 20,3 - 1,5 Ukrajina 1991 80,0 17,8 1,5 0,7 1999 90,2 8,5 0,9 0,4 VREDNOTE-8.indb 327 22.1.2014 19:28:16 328 c) zagotavljanje dostojnega življenja da, da, verjetno sploh starim ljudem v celoti delno ne ne Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 84,6 14,9 0,4 0,1 Bolgarija 1991 90,4 8,3 0,9 0,3 1999 79,0 20,0 0,8 0,2 Češka 1991 77,9 20,0 1,3 0,7 1999 72,5 24,2 2,9 0,3 Estonija 1991 84,8 13,2 0,4 1,6 1999 78,5 20,3 1,0 0,2 V Nemčija 1991 93,9 5,5 0,6 0,0 1999 89,9 7,5 1,9 0,7 Z Nemčija 1999 78,7 17,7 3,1 0,6 Madžarska 1991 90,3 8,9 0,7 0,1 1999 83,0 13,4 1,2 2,4 latvija 1999 69,4 29,2 1,2 0,3 litva 1991 77,0 18,8 3,2 1,0 1999 73,1 25,2 1,6 0,1 Poljska 1991 64,8 32,6 2,5 0,1 1999 81,3 17,1 1,4 0,2 romunija 1991 89,4 9,7 0,2 0,7 1999 85,1 13,1 1,2 0,6 rusija 1999 85,7 13,4 0,6 0,3 Slovaška 1991 84,1 14,0 1,9 0,0 1999 81,3 17,9 0,7 0,1 Slovenija 1991 82,4 16,9 - 0,7 1999 76,0 22,9 - 1,1 Ukrajina 1991 83,0 15,3 1,3 0,5 1999 94,0 5,6 0,2 0,3 VREDNOTE-8.indb 328 22.1.2014 19:28:16 329 d) zagotavljanje nezaposlenim dostojen da, da, verjetno sploh življenjski standard v celoti delno ne ne Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Bolgarija 1991 72,4 20,9 3,0 3,7 1999 63,3 33,0 3,0 0,7 Češka 1991 40,5 43,4 13,1 2,9 1999 36,4 40,7 17,5 5,3 Estonija 1991 51,0 36,8 9,0 3,2 1999 58,4 35,7 5,3 0,6 V Nemčija 1991 74,0 20,7 4,4 0,9 1999 57,5 30,9 8,7 2,9 Z Nemčija 1999 45,8 37,5 13,3 3,4 Madžarska 1991 59,4 25,0 10,6 5,0 1999 54,4 28,5 12,1 5,0 latvija 1999 38,4 40,4 17,0 4,2 litva 1991 55,1 31,2 8,7 5,0 1999 55,9 36,3 6,5 1,3 Poljska 1991 20,2 39,7 30,0 10,1 1999 62,9 30,0 6,6 0,6 romunija 1991 58,8 27,1 6,3 7,9 1999 73,2 22,2 3,2 1,4 rusija 1999 45,6 36,9 12,8 4,7 Slovaška 1991 48,2 38,7 9,9 3,2 1999 42,3 36,3 16,6 4,8 Slovenija 1991 63,9 33,2 - 2,9 1999 51,0 42,1 - 6,8 Ukrajina 1991 65,7 26,3 5,1 3,0 VREDNOTE-8.indb 329 22.1.2014 19:28:16 330 e) zmanjšanje razlik v dohodkih med da, da, verjetno sploh revnimi in bogatimi v celoti delno ne ne Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 51,0 27,2 13,8 8,0 Bolgarija 1991 63,4 19,2 9,0 8,4 1999 54,3 29,3 12,3 4,1 Češka 1991 34,7 28,9 23,8 12,7 1999 32,2 32,2 24,3 11,3 Estonija 1991 33,6 29,4 20,4 16,7 1999 42,4 31,6 20,9 5,1 V Nemčija 1991 65,2 23,7 7,4 3,8 1999 66,7 20,5 9,3 3,4 Z Nemčija 1999 43,8 32,1 14,6 9,6 Madžarska 1991 57,4 24,7 9,7 8,2 1999 57,7 29,1 8,4 4,8 latvija 1999 29,4 29,0 24,7 16,8 litva 1991 38,0 28,9 19,3 13,9 1999 54,3 28,8 11,9 5,0 Poljska 1991 26,2 37,8 26,6 9,5 1999 61,7 26,6 8,3 3,4 romunija 1991 53,9 23,4 10,2 12,4 1999 55,3 25,2 11,4 8,1 rusija 1999 47,4 32,0 13,8 6,8 Slovaška 1991 49,7 28,0 15,8 6,6 1999 51,9 30,4 13,2 4,5 Slovenija 1991 61,3 29,2 - 9,4 1999 57,3 33,5 - 9,2 Ukrajina 1991 50,5 25,6 13,4 10,4 1999 70,4 15,4 9,9 4,3 VREDNOTE-8.indb 330 22.1.2014 19:28:16 331 49. Če bi morala vlada izbirati med znižanjem inflacije in znižanjem nezaposlenosti, kateri od obeh stvari bi morala dati prednost? 1 – znižanje inflacije 2 – znižanje nezaposlenosti znižanje znižanje inflacije nezaposlenosti Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 68,5 31,5 Bolgarija 1991 65,0 35,0 1999 25,7 74,3 Češka 1991 71,2 28,8 1999 35,7 64,3 Estonija 1991 75,4 24,6 1999 32,4 67,6 Madžarska 1991 74,0 26,0 1999 44,7 55,3 latvija 1999 32,8 67,2 litva 1991 62,3 37,7 1999 13,1 86,9 Poljska 1991 49,5 50,5 1999 12,6 87,4 romunija 1991 60,3 39,7 1999 57,4 42,6 Slovaška 1991 60,1 39,9 1999 29,4 70,6 Slovenija 1991 43,5 56,5 1999 25,7 74,3 Ukrajina 1991 74,2 25,8 1999 30,7 69,3 VREDNOTE-8.indb 331 22.1.2014 19:28:16 332 51. Če bi živeli v neki zahodno-evropski deželi, ali menite da: 1 – bi vam bilo bolje 2 – bilo bi enako 3 – bilo bi vam slabše bilo bi bilo bi bilo bi bolje enako slabše Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 79,9 12,4 7,7 Bolgarija* 1991 65,7 18,1 16,2 1999 71,8 - 28,2 Češka 1991 77,4 15,6 7,1 1999 61,8 32,2 6,0 Estonija 1991 77,7 17,6 4,8 1999 68,4 26,6 5,0 V Nemčija 1991 72,2 23,8 4,0 1999 70,3 27,0 2,7 Z Nemčija 1999 66,3 32,0 1,8 Madžarska 1991 78,9 - 21,1 1999 79,5 18,2 2,3 latvija* 1999 77,1 18,7 4,1 litva 1991 78,2 18,9 2,8 1999 75,4 21,4 3,1 Poljska 1991 62,8 21,1 16,1 1999 73,8 - 26,2 romunija* 1991 63,3 24,5 12,3 1999 74,1 20,1 5,9 rusija 1999 72,7 22,5 4,8 Slovaška 1991 59,4 28,7 11,9 1999 35,7 46,0 18,2 Slovenija 1991 75,9 17,8 6,4 1999 89,8 6,4 3,8 Ukrajina 1991 79,9 12,4 7,7 1999 65,7 18,1 16,2 * v meritvi 1999 združena odgovora 2 in 3 VREDNOTE-8.indb 332 22.1.2014 19:28:16 333 52. Prosim povejte mi, ali soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami: soglašam ne soglašam a) Naša država naj se razvija po vzoru zahodnoevropskih držav. 1 2 b) V naši državi se demokracija ne bo nikoli uveljavila. 1 2 c) Demokracija v naši državi je podobna demokraciji v zahodnoevropskih 1 2 državah. d) Demokracijo v naši državi bo težko uveljaviti. 1 2 e) Ne moremo reči, da smo v naši državi že dosegli demokracijo. 1 2 VREDNOTE-8.indb 333 22.1.2014 19:28:16 334 Demokracija v naši Naša država naj državi je podobna se razvija po vzoru V naši državi se demokraciji v zahodnoevropskih demokracija ne bo zahodnoevropskih Deleži pritrdilnih odgovorov. držav. nikoli uveljavila. državah. Demokratizacija v V Evropi a. b. c. Belorusija 1999 62,9 29,3 2,8 Bolgarija 1991 81,2 17,9 6,2 1999 76,7 48,2 92,1 Češka 1991 77,2 13,1 13,4 1999 76,0 30,0 16,3 Estonija 1991 73,5 16,4 6,4 1999 69,3 18,1 28,2 V Nemčija 1991 80,2 21,4 30,2 1999 82,8 21,5 58,7 Z Nemčija 1999 86,9 18,7 64,3 Madžarska 1991 94,8 20,7 7,6 1999 94,2 23,5 16,9 latvija 1999 58,5 14,9 8,5 litva 1991 86,2 20,7 10,7 1999 81,2 24,5 15,1 Poljska 1991 97,1 31,3 16,5 1999 92,9 46,3 24,6 romunija 1991 93,9 23,5 18,1 1999 95,4 22,8 24,3 rusija 1999 34,0 35,6 10,0 Slovaška 1991 67,2 15,8 12,2 1999 73,5 40,3 10,8 Slovenija 1991 96,9 17,2 41,1 1999 89,4 18,5 45,5 Ukrajina 1991 74,1 35,1 7,4 1999 66,1 44,7 3,9 VREDNOTE-8.indb 334 22.1.2014 19:28:16 335 Demokracijo Ne moremo reči, v naši državi da smo v naši državi Deleži pritrdilnih odgovorov. bo težko uveljaviti. že dosegli demokracijo. Demokratizacija v V Evropi d. e. Belorusija 1999 85,1 14,9 Bolgarija 1991 96,7 3,3 1999 90,9 9,1 Češka 1991 93,2 6,8 1999 88,1 11,9 Estonija 1991 93,0 7,0 1999 77,6 22,4 V Nemčija 1991 83,2 16,8 1999 56,5 43,5 Z Nemčija 1999 52,5 47,5 Madžarska 1991 88,8 11,2 1999 76,5 23,5 latvija 1999 90,8 9,2 litva 1991 84,7 15,3 1999 91,8 8,2 Poljska 1991 91,3 8,7 1999 87,0 13,0 romunija 1991 72,9 27,1 1999 87,3 12,7 rusija 1999 90,9 9,1 Slovaška 1991 89,4 10,6 1999 92,8 7,2 Slovenija 1991 65,6 34,4 1999 53,5 46,5 Ukrajina 1991 91,3 8,7 1999 92,8 7,2 VREDNOTE-8.indb 335 22.1.2014 19:28:17 336 54. Kako ocenjujete sedanjo politično situacijo v vaši državi? 1 – je zelo dobra 2 – je precej dobra 3 – niti dobra, niti slaba 4 – je precej slaba 5 – je zelo slaba zelo precej niti dobra, precej zelo dobra dobra niti slaba slaba slaba Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 5 Belorusija 1999 0,6 12,7 48,0 30,4 8,3 Bolgarija 1991 0,6 7,6 36,4 39,5 15,9 1999 0,4 12,3 39,9 34,9 12,6 Češka 1991 1,4 12,8 49,3 31,5 4,9 1999 0,9 10,3 40,1 37,9 10,8 Estonija 1991 0,3 12,2 47,2 36,3 4,1 1999 0,5 19,4 51,2 23,8 5,1 Z Nemčija 1999 0,2 5,4 45,9 40,0 8,5 Madžarska 1991 1,1 14,0 58,6 20,0 6,3 1999 1,6 21,8 57,5 16,1 2,9 latvija 1999 0,0 10,1 54,9 29,2 5,8 litva 1991 0,3 12,7 48,6 33,5 4,9 1999 0,3 11,3 52,9 28,5 7,0 Poljska 1991 1,7 17,7 58,9 17,2 4,5 1999 0,0 5,6 35,9 47,4 11,1 romunija 1991 4,7 13,7 48,0 25,8 7,7 1999 1,0 7,7 43,5 31,7 16,0 rusija 1999 0,1 5,2 38,1 38,7 18,0 Slovaška 1991 0,6 4,1 35,9 47,6 11,7 1999 0,4 5,8 30,5 43,6 19,7 Slovenija 1991 1,4 14,0 47,1 26,1 11,4 1999 0,7 9,2 64,2 19,9 5,9 Ukrajina 1991 0,8 2,6 42,1 41,3 13,2 1999 0,2 3,7 29,5 38,3 28,3 VREDNOTE-8.indb 336 22.1.2014 19:28:17 337 55. Ali sodite, da se bo politična situacija v vaši državi naslednje leto... 1 – izboljšala 2 – ostala bo enaka 3 – poslabšala izboljšala ostala enaka poslabšala Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 28,6 47,7 23,7 Bolgarija 1991 42,2 30,0 27,9 1999 25,2 52,5 22,3 Češka 1991 26,3 42,5 31,3 1999 12,1 68,8 19,1 Estonija 1991 27,8 39,6 32,6 1999 23,8 61,4 14,8 Z Nemčija 1999 31,4 18,6 50,0 Madžarska 1991 44,4 29,5 26,1 1999 37,0 46,2 16,8 latvija 1999 32,2 59,7 8,2 litva 1991 40,3 36,8 22,9 1999 22,1 61,5 16,3 Poljska 1991 43,1 42,8 14,1 1999 9,8 61,0 29,2 romunija 1991 65,0 21,0 14,0 1999 40,3 32,7 27,0 rusija 1999 11,9 63,2 24,9 Slovaška 1991 25,5 36,5 38,0 1999 10,3 50,0 39,7 Slovenija 1991 49,9 24,0 26,1 1999 26,9 58,4 14,6 Ukrajina 1991 23,2 39,5 37,3 1999 10,2 49,7 40,1 VREDNOTE-8.indb 337 22.1.2014 19:28:17 338 56. Če ocenjujete na splošno, kako ste zadovoljni s sedanjim stanjem demokracije v vaši državi? 1 – popolnoma 2 – do določene mere 3 – le v manjši meri 4 – sploh nisem zadovoljen do določene sploh nisem popolnoma mere le v manjši meri zadovoljen Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 2,4 27,1 55,4 15,1 Bolgarija 1991 1,9 34,7 38,3 25,1 1999 3,0 25,1 32,7 39,2 Češka 1991 3,5 32,3 54,4 9,8 1999 3,5 42,3 40,9 13,3 Estonija 1991 1,1 19,7 57,3 21,9 1999 2,2 29,3 50,0 18,5 V Nemčija 1991 1,1 41,4 42,2 15,3 1999 3,3 58,8 31,0 6,9 Z Nemčija 1999 15,0 66,5 14,3 4,2 Madžarska 1991 1,9 13,1 67,3 17,7 1999 2,4 21,6 64,7 11,3 latvija 1999 0,8 40,0 41,4 17,8 litva 1991 4,4 39,7 38,7 17,2 1999 0,5 30,5 50,6 18,4 Poljska 1999 1,4 34,3 41,1 23,2 romunija 1991 4,0 30,6 49,9 15,5 1999 1,6 15,1 55,2 28,1 rusija 1999 0,9 9,6 50,7 38,8 Slovaška 1991 1,3 25,7 52,1 20,9 1999 0,9 30,7 42,0 26,4 Slovenija 1991 4,1 26,1 49,1 20,8 1999 1,7 50,6 35,4 12,4 Ukrajina 1991 2,1 16,3 49,2 32,4 1999 0,0 7,2 24,7 68,0 VREDNOTE-8.indb 338 22.1.2014 19:28:17 339 57. Povejte mi, ali soglašate ali na soglašate z naslednjimi trditvami: soglašam ne soglašam a) Za razvoj demokracije je potreben večstrankarski 1 2 sistem. b) Ne vidim nobene razlike med obstoječimi strankami. 1 2 c) Stranke nudijo možnost sodelovanja v politični 1 2 dejavnosti. d) Stranke služijo le interesom njihovih voditeljev. 1 2 VREDNOTE-8.indb 339 22.1.2014 19:28:17 340 Za razvoj Stranke nudijo demokracije Ne vidim nobene možnost Stranke služijo je potreben razlike med sodelovanja le interesom večstrankarski obstoječimi v politični njihovih Deleži pritrdilnih odgovorov sistem. strankami. dejavnosti. voditeljev. Demokratizacija v V Evropi a. b. c. d. Belorusija 1999 74,8 61,9 79,5 72,8 Bolgarija 1991 94,8 27,7 91,8 35,7 1999 81,9 46,9 79,1 72,9 Češka 1991 87,3 26,1 86,1 34,3 1999 81,2 40,4 70,1 66,9 Estonija 1991 87,1 32,0 84,4 51,1 1999 90,8 41,8 81,9 63,8 V Nemčija 1991 92,2 26,3 84,9 33,9 1999 92,9 30,1 83,4 40,0 Z Nemčija 1999 95,1 26,4 84,7 34,4 Madžarska 1991 90,2 32,3 87,3 47,8 1999 93,9 26,0 81,9 55,5 latvija 1999 84,2 39,9 79,4 66,4 litva 1991 83,2 34,4 78,4 44,7 1999 76,8 52,4 79,4 82,9 Poljska 1991 82,9 46,1 89,2 53,1 1999 86,4 33,9 84,2 72,1 romunija 1991 87,6 35,3 84,4 30,6 1999 88,1 29,6 81,6 62,4 rusija 1999 71,6 48,6 61,7 76,3 Slovaška 1991 82,0 30,8 79,6 45,9 1999 78,1 34,3 64,3 68,6 Slovenija 1991 91,3 25,8 83,7 44,3 1999 90,8 33,9 73,3 67,8 Ukrajina 1991 82,0 42,3 81,9 53,9 1999 65,7 59,0 74,5 83,1 VREDNOTE-8.indb 340 22.1.2014 19:28:17 341 58. Če bi imeli možnost izbrati deželo, v kateri bi želeli živeti, ali bi izbrali vašo državo? 1 – zanesljivo bi izbral svojo državo 2 – verjetno bi izbral svojo državo 3 – verjetno ne bi izbral svojo državo 4 – zanesljivo ne bi izbral svoje države zanesljivo verjetno verjetno zanesljivo bi izbral bi izbral ne bi izbral ne bi izbral Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 27,6 39,8 24,0 8,6 Bolgarija 1991 56,6 21,7 14,7 7,1 1999 31,8 37,1 24,6 6,4 Češka 1991 37,8 37,5 18,9 5,8 1999 39,2 41,0 15,3 4,5 Estonija 1991 55,8 26,8 12,3 5,1 1999 31,6 41,9 21,6 4,9 V Nemčija 1991 43,4 26,3 19,1 11,3 1999 45,8 32,0 17,6 4,6 Z Nemčija 1999 48,0 35,2 13,1 3,7 Madžarska 1991 72,2 21,0 5,3 1,5 1999 55,6 32,0 8,9 3,4 latvija 1999 36,2 34,7 24,8 4,3 litva 1991 81,8 14,9 2,8 0,6 1999 27,6 28,6 33,7 10,2 Poljska 1991 45,8 35,6 13,5 5,2 1999 49,1 31,2 14,6 5,1 romunija 1991 75,6 14,5 6,8 3,0 1999 62,0 20,8 9,7 7,5 rusija 1999 49,8 28,2 16,7 5,3 Slovaška 1991 29,0 39,8 23,6 7,6 1999 35,2 34,2 21,3 9,3 Slovenija 1991 69,3 24,6 4,3 1,8 1999 55,8 36,2 6,1 1,9 Ukrajina 1991 63,1 26,2 8,2 2,5 1999 35,1 29,0 22,1 13,8 VREDNOTE-8.indb 341 22.1.2014 19:28:17 342 59. Ali se po letu 1990 stvari v vaši državi na splošno odvijajo: 1 – bolje kot ste pričakovali 2 – slabše kot ste pričakovali 3 – tako kot ste pričakovali 4 – neke stvari gredo bolje, druge pa slabše neke stvari gredo bolje kot ste slabše kot ste tako kot ste na bolje, druge pričakovali pričakovali pričakovali pa slabše Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 3,1 46,4 12,8 37,7 Bolgarija 1991 6,9 40,8 9,9 42,4 1999 5,9 54,2 7,1 32,8 Češka 1991 11,1 32,8 21,4 34,6 1999 5,5 51,3 8,3 34,9 Estonija 1991 13,0 36,5 10,5 40,0 1999 13,7 32,3 10,7 43,3 V Nemčija 1991 8,2 31,1 15,1 45,7 1999 9,8 30,8 12,1 47,3 Z Nemčija 1999 28,6 14,3 28,6 28,6 Madžarska 1991 6,6 43,4 8,3 41,8 1999 11,6 35,2 8,0 45,2 latvija 1999 5,4 43,3 9,6 41,7 litva 1991 10,0 28,4 15,9 45,7 1999 4,4 58,1 11,1 26,3 Poljska 1991 22,5 15,3 10,6 51,7 1999 6,3 43,5 4,6 45,6 romunija 1991 11,5 13,1 7,1 68,2 1999 6,3 49,7 3,2 40,8 rusija 1999 6,2 60,0 8,1 25,7 Slovaška 1991 10,8 41,9 15,6 31,7 1999 1,5 58,1 7,7 32,7 Slovenija 1991 5,2 40,8 13,8 40,2 1999 6,1 34,0 9,8 50,1 Ukrajina 1991 3,1 49,7 13,1 34,1 1999 0,9 78,9 3,4 16,9 VREDNOTE-8.indb 342 22.1.2014 19:28:17 343 60 a. Prosim povejte mi, katera od besed na seznamu najbolj ustreza vaši predstavi o kapitalističnem gospodarstvu svobodnega podjetništva in o socialističnem gospodarstvu brez privatnih podjetij? kapitalistično gospodarstvo: ustreza ne ustreza a) stavka 1 2 b) svoboda 1 2 c) neenakost 1 2 d) tehnični napredek 1 2 e) blagostanje 1 2 f) sebičnost 1 2 g) moč 1 2 h) dobiček 1 2 i) pravičnost 1 2 j) pomanjkanje 1 2 k) človečnost 1 2 l) napredek 1 2 m) načrtovanje 1 2 n) učinkovitost 1 2 o) pritisk 1 2 p) korupcija 1 2 VREDNOTE-8.indb 343 22.1.2014 19:28:17 344 kapitalistično gospodarstvo Deleži pritrdilnih odgovorov. stavka svoboda neenakost tehnični napredek Demokratizacija v V Evropi a. b. c. d. Belorusija 1999 86,2 75,1 90,2 94,8 Bolgarija 1991 84,2 73,6 68,5 86,6 1999 87,9 73,2 82,1 82,8 Češka 1991 89,9 74,7 75,2 92,9 1999 84,9 83,2 69,7 91,8 Estonija 1991 50,5 62,8 32,8 81,0 1999 90,5 78,8 85,3 89,0 V Nemčija 1991 98,6 73,2 88,4 95,9 1999 97,0 82,1 92,2 97,5 Z Nemčija 1999 90,1 87,7 81,0 93,7 Madžarska 1991 83,9 78,2 71,6 90,3 latvija 1999 80,5 70,5 68,6 84,3 litva 1991 80,7 83,5 55,4 87,7 1999 87,8 83,0 79,9 91,7 romunija 1999 91,4 93,7 81,7 89,9 rusija 1999 88,0 68,3 79,9 86,0 Slovaška 1991 82,9 73,3 66,7 89,5 1999 88,5 80,7 65,2 91,9 Slovenija 1991 72,5 67,5 68,8 91,2 1999 69,4 68,2 71,5 91,2 Ukrajina 1991 92,4 69,9 76,1 91,5 1999 90,9 73,9 89,8 89,9 VREDNOTE-8.indb 344 22.1.2014 19:28:17 345 kapitalistično gospodarstvo Deleži pritrdilnih odgovorov. blagostanje sebičnost moč dobiček Demokratizacija v V Evropi e. f. g. h. Belorusija 1999 89,0 91,6 91,2 98,0 Bolgarija 1991 89,4 53,7 71,5 90,8 1999 88,2 79,3 86,5 91,6 Češka 1991 93,5 70,2 84,6 91,6 1999 89,0 77,0 83,0 94,0 Estonija 1991 69,0 22,8 35,7 80,2 1999 79,4 81,9 87,3 94,2 V Nemčija 1991 72,3 93,7 95,6 97,9 1999 78,4 96,3 97,7 99,2 Z Nemčija 1999 89,2 90,8 92,0 95,5 Madžarska 1991 90,5 65,4 76,9 91,9 latvija 1999 69,2 67,1 77,0 90,5 litva 1991 81,6 44,0 59,8 87,8 1999 85,7 80,8 84,9 93,8 romunija 1999 89,1 81,6 89,6 93,3 rusija 1999 77,4 80,7 86,4 90,9 Slovaška 1991 89,2 62,2 75,6 90,5 1999 91,0 71,1 82,8 95,1 Slovenija 1991 74,5 73,1 88,0 90,9 1999 61,0 80,7 90,5 91,7 Ukrajina 1991 90,7 65,4 82,4 90,7 1999 79,8 86,3 91,1 93,9 VREDNOTE-8.indb 345 22.1.2014 19:28:17 346 kapitalistično gospodarstvo Deleži pritrdilnih odgovorov. pravičnost pomanjkanje človečnost napredek Demokratizacija v V Evropi i. j. k. l. Belorusija 1999 32,1 16,8 35,7 93,6 Bolgarija 1991 41,8 30,5 48,0 82,3 1999 36,6 63,9 34,9 77,6 Češka 1991 51,2 62,2 50,8 87,7 1999 48,4 61,7 43,0 90,2 Estonija 1991 34,1 3,9 28,4 64,9 1999 35,8 13,9 38,8 87,9 V Nemčija 1991 18,3 29,8 17,2 86,6 1999 21,6 31,5 21,1 92,7 Z Nemčija 1999 53,4 38,7 52,1 91,7 Madžarska 1991 45,9 25,4 53,2 87,5 latvija 1999 24,2 8,3 21,9 79,2 litva 1991 56,9 11,5 49,1 84,2 1999 44,9 20,1 40,8 91,1 romunija 1999 61,2 77,9 65,2 85,5 rusija 1999 27,8 18,3 28,7 81,6 Slovaška 1991 46,0 55,2 53,3 87,9 1999 40,7 51,8 37,7 89,7 Slovenija 1991 40,6 44,2 42,5 88,6 1999 28,3 59,5 32,1 87,8 Ukrajina 1991 40,1 15,6 42,7 84,5 1999 33,8 16,7 33,2 86,8 VREDNOTE-8.indb 346 22.1.2014 19:28:17 347 kapitalistično gospodarstvo Deleži pritrdilnih odgovorov. načrtovanje učinkovitost pritisk korupcija Demokratizacija v V Evropi m. n. o. p. Belorusija 1999 53,6 91,1 74,9 86,6 Bolgarija 1991 43,6 77,0 28,6 54,8 1999 38,3 76,7 50,9 74,3 Češka 1991 50,5 87,8 54,1 59,2 1999 47,9 87,2 57,5 77,6 Estonija 1991 25,0 68,5 16,3 22,2 1999 53,5 84,4 57,5 80,6 V Nemčija 1991 55,5 70,7 69,2 86,7 1999 58,7 84,5 76,9 94,7 Z Nemčija 1999 79,4 88,6 52,5 82,9 Madžarska 1991 79,1 88,1 52,4 53,4 latvija 1999 40,9 81,3 52,6 69,1 litva 1991 43,3 82,3 34,3 42,5 1999 60,3 87,3 84,2 73,9 romunija 1999 61,1 83,3 46,2 84,9 rusija 1999 52,5 81,7 71,9 81,8 Slovaška 1991 48,9 87,6 53,0 55,9 1999 53,9 89,6 58,1 70,2 Slovenija 1991 84,9 89,3 65,7 60,6 1999 87,1 87,4 81,1 79,1 Ukrajina 1991 42,8 80,3 57,2 69,0 1999 49,7 84,5 80,0 85,7 VREDNOTE-8.indb 347 22.1.2014 19:28:17 348 60 b. Prosim povejte mi, katera od besed na seznamu najbolj ustreza vaši predstavi o socialističnem gospodarstvu svobodnega podjetništva in o socialističnem gospodarstvu brez privatnih podjetij? socialistično gospodarstvo: ustreza ne ustreza a) stavka 1 2 b) svoboda 1 2 c) neenakost 1 2 d) tehnični napredek 1 2 e) blagostanje 1 2 f) sebičnost 1 2 g) moč 1 2 h) dobiček 1 2 i) pravičnost 1 2 j) pomanjkanje 1 2 k) človečnost 1 2 l) napredek 1 2 m) načrtovanje 1 2 n) učinkovitost 1 2 o) pritisk 1 2 p) korupcija 1 2 VREDNOTE-8.indb 348 22.1.2014 19:28:17 349 socialistično gospodarstvo Deleži pritrdilnih odgovorov. stavka svoboda neenakost tehnični napredek Demokratizacija v V Evropi a. b. c. d. Belorusija 1999 31,8 52,4 42,8 68,8 Bolgarija 1991 32,0 36,2 61,3 27,7 1999 8,9 46,5 22,2 59,6 Češka 1991 21,5 25,6 61,3 37,4 1999 14,1 26,2 38,6 49,5 Estonija 1991 26,4 10,7 60,6 11,9 1999 14,5 30,7 36,9 54,4 V Nemčija 1991 3,5 22,1 53,6 49,1 1999 8,4 32,5 35,3 66,1 Z Nemčija 1999 24,6 23,7 54,0 40,5 Madžarska 1991 34,6 50,5 61,7 32,9 latvija 1999 11,9 29,9 38,7 40,8 litva 1991 35,7 18,4 62,0 18,7 1999 15,4 37,4 42,5 56,3 romunija 1999 12,1 18,5 50,4 42,4 rusija 1999 20,0 47,7 39,7 66,1 Slovaška 1991 26,0 41,7 47,8 46,2 1999 12,0 40,9 32,9 60,2 Slovenija 1991 48,4 61,4 47,6 40,5 1999 48,1 65,6 35,5 51,6 Ukrajina 1991 68,6 38,3 64,9 41,6 1999 22,5 52,0 36,6 67,7 VREDNOTE-8.indb 349 22.1.2014 19:28:17 350 socialistično gospodarstvo Deleži pritrdilnih odgovorov. blagostanje sebičnost moč dobiček Demokratizacija v V Evropi e. f. g. h. Belorusija 1999 55,9 45,8 80,5 53,5 Bolgarija 1991 24,0 67,2 70,4 37,3 1999 22,1 37,5 55,8 35,3 Češka 1991 34,3 75,3 77,9 43,3 1999 29,5 55,1 65,7 39,4 Estonija 1991 6,0 46,4 61,3 16,0 1999 45,6 43,9 74,2 42,0 V Nemčija 1991 35,2 46,2 73,6 20,6 1999 54,5 31,2 63,7 17,3 Z Nemčija 1999 23,9 62,0 79,1 44,0 Madžarska 1991 24,2 65,8 71,7 32,7 latvija 1999 32,5 39,7 62,1 29,9 litva 1991 14,8 64,9 69,9 22,8 1999 50,0 44,2 78,0 52,4 romunija 1999 33,8 62,0 54,8 34,7 rusija 1999 55,6 38,5 74,1 52,3 Slovaška 1991 33,7 58,7 67,6 44,9 1999 25,0 38,0 52,6 40,5 Slovenija 1991 36,6 49,3 44,8 31,9 1999 60,0 37,6 56,5 41,1 Ukrajina 1991 31,0 61,3 73,7 44,9 1999 64,3 41,1 76,8 52,2 VREDNOTE-8.indb 350 22.1.2014 19:28:17 351 socialistično gospodarstvo Deleži pritrdilnih odgovorov. pravičnost pomanjkanje človečnost napredek Demokratizacija v V Evropi i. j. k. l. Belorusija 1999 56,1 86,6 74,3 68,4 Bolgarija 1991 29,3 62,7 36,7 26,2 1999 69,4 30,4 70,7 61,2 Češka 1991 30,4 48,6 42,1 39,6 1999 39,5 38,7 54,1 49,2 Estonija 1991 9,3 84,7 12,4 6,7 1999 47,8 86,4 59,5 50,8 V Nemčija 1991 38,6 77,0 64,8 50,2 1999 67,0 82,9 83,3 68,0 Z Nemčija 1999 32,3 76,9 42,4 37,9 Madžarska 1991 33,9 77,5 51,0 33,5 latvija 1999 44,6 85,4 52,7 36,2 litva 1991 16,5 84,6 23,0 16,1 1999 58,6 79,7 64,9 55,1 romunija 1999 33,3 78,8 52,0 40,7 rusija 1999 58,2 75,1 69,4 63,8 Slovaška 1991 39,4 46,5 48,7 46,8 1999 56,1 31,0 72,7 60,3 Slovenija 1991 44,7 57,4 60,7 37,6 1999 61,5 41,5 74,1 53,6 Ukrajina 1991 29,3 81,5 38,2 37,0 1999 62,4 78,9 73,6 67,9 VREDNOTE-8.indb 351 22.1.2014 19:28:17 352 socialistično gospodarstvo Deleži pritrdilnih odgovorov. načrtovanje učinkovitost pritisk korupcija Demokratizacija v V Evropi m. n. o. p. Belorusija 1999 93,0 52,8 38,2 73,2 Bolgarija 1991 63,8 22,1 58,5 72,9 1999 85,8 53,5 45,0 53,0 Češka 1991 81,1 33,6 67,9 77,9 1999 85,7 41,5 59,1 62,5 Estonija 1991 63,9 7,2 51,2 63,7 1999 86,6 40,2 47,2 68,5 V Nemčija 1991 88,6 23,9 45,1 62,2 1999 93,3 45,2 38,0 50,5 Z Nemčija 1999 75,5 26,3 74,1 79,5 Madžarska 1991 61,7 23,6 55,7 74,9 latvija 1999 83,9 22,5 47,1 59,4 litva 1991 62,6 13,9 57,1 68,8 1999 87,3 50,4 34,7 68,7 romunija 1999 78,7 37,3 74,8 73,2 rusija 1999 86,2 52,9 30,7 56,3 Slovaška 1991 77,6 39,7 53,2 69,2 1999 88,4 50,0 40,8 53,6 Slovenija 1991 57,6 29,8 54,3 61,0 1999 68,2 41,8 48,7 60,3 Ukrajina 1991 71,5 29,9 48,0 73,1 1999 86,2 61,8 29,9 59,2 VREDNOTE-8.indb 352 22.1.2014 19:28:17 353 61. Prosim povejte, ali soglašate z naslednjimi trditvami: soglašam ne soglašam a) Kapitalistično gospodarstvo, ki temelji na zasebni pobudi je za vašo 1 2 državo najboljši ekonomski sistem. b) Kapitalistično gospodarstvo, ki temelji na zasebni pobudi nam bo omogočilo, da bomo rešili probleme, 1 2 pred katerimi smo sedaj v naši državi. Kapitalistično gospodarstvo, Kapitalistično gospodarstvo, ki temelji na zasebni pobudi ki temelji na zasebni pobudi nam bo omogočilo, da bomo je za vašo državo najboljši rešili probleme, pred katerimi Deleži pritrdilnih odgovorov. ekonomski sistem. smo sedaj v naši državi. Demokratizacija v V Evropi. a. b. Belorusija 1999 62,6 46,1 Bolgarija 1991 63,2 73,3 1999 60,6 - Češka 1991 71,1 84,0 1999 59,0 62,4 Estonija 1991 - 78,2 1999 59,9 61,2 V Nemčija 1991 61,3 67,8 1999 62,4 54,8 Z Nemčija 1999 82,1 74,7 Madžarska 1991 71,4 78,3 1999 59,4 65,3 latvija 1999 66,3 72,3 litva 1991 73,5 72,4 1999 57,5 59,4 Poljska 1991 78,1 - 1999 58,5 53,3 romunija 1991 49,9 57,5 1999 77,7 73,9 rusija 1999 32,0 68,8 Slovaška 1991 57,3 71,7 1999 43,9 52,2 Slovenija 1991 70,6 67,3 1999 59,1 50,9 Ukrajina 1991 52,4 61,8 1999 45,2 34,8 VREDNOTE-8.indb 353 22.1.2014 19:28:17 354 62. Veliko je razprav o načinih vodenja industrijskih podjetij. S katero od naslednjih trditev najbolj soglašate? 1 – podjetje naj vodijo lastniki, ali pa naj oni imenujejo direktorje podjetja 2 – lastniki in zaposleni v podjetju naj bi skupaj imenovali direktorje 3 – podjetje naj bi bilo last države in le-ta bi imenovala direktorje podjetja 4 – podjetje naj bi bilo last zaposlenih v njem in le-ti bi imenovali direktorje podjetja lastniki in podjetje naj bi zaposleni podjetje naj bilo last podjetje naj v podjetju naj bi bilo zaposlenih vodijo lastniki, … skupaj … last države … v njem … Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 16,8 29,1 21,2 33,0 Bolgarija 1991 26,2 28,0 12,1 33,7 1999 28,8 39,2 14,3 17,7 Češka 1991 34,9 37,2 9,7 18,2 1999 38,2 39,2 12,6 9,9 Estonija 1991 33,3 30,4 7,1 29,1 1999 41,3 27,1 17,6 14,1 V Nemčija 1991 27,9 52,0 7,4 12,8 1999 35,1 49,2 6,0 9,7 Z Nemčija 1999 40,4 52,7 2,7 4,3 Madžarska 1991 16,9 42,2 9,2 31,7 1999 23,0 57,4 0,0 19,6 latvija 1999 32,0 34,3 13,9 19,9 litva 1991 22,0 21,9 8,6 47,5 1999 26,3 29,3 21,8 22,7 Poljska 1991 17,9 42,7 9,8 29,6 1999 28,9 43,1 12,7 15,2 romunija 1991 20,6 27,9 19,1 32,5 1999 20,8 41,1 19,1 19,0 Slovaška 1991 23,9 36,4 13,1 26,6 1999 18,3 49,5 15,3 16,9 Slovenija 1991 25,5 33,9 5,1 35,5 1999 26,3 46,5 6,3 21,0 Ukrajina 1991 12,7 17,1 20,8 49,4 1999 9,4 19,6 30,6 40,3 VREDNOTE-8.indb 354 22.1.2014 19:28:18 355 63. Ali se kateri od političnih strank oz. gibanj čutite blizu? 1 – da 2 – ne Demokratizacija v V Evropi 1999 da ne 1 2 Belorusija 22,9 77,1 Bolgarija 50,8 49,2 Češka 47,1 52,9 Estonija 46,6 53,4 V Nemčija 52,7 47,3 Z Nemčija 68,0 32,0 Madžarska 54,8 45,2 latvija 47,1 52,9 litva 38,5 61,5 Poljska 37,9 62,1 romunija 42,8 57,2 rusija 27,5 72,5 Slovaška 56,4 43,6 Slovenija 28,0 72,0 Ukrajina 52,5 47,5 VREDNOTE-8.indb 355 22.1.2014 19:28:18 356 64. Ali bi rekli, da se čutite tej stranki zelo blizu, precej blizu ali ne preveč blizu? 1 – zelo blizu 2 – precej blizu 3 – ne preveč blizu zelo blizu precej blizu ne preveč blizu Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 Belorusija 1999 11,7 64,1 24,1 Bolgarija 1991 33,5 54,0 12,6 1999 19,3 60,9 19,8 Češka 1991 27,0 69,8 3,2 1999 20,8 67,5 11,6 Estonija 1991 7,7 65,3 27,0 1999 3,0 63,1 33,8 V Nemčija 1991 10,4 62,1 27,5 1999 10,3 63,2 26,5 Z Nemčija 1999 8,8 67,8 23,4 Madžarska 1991 18,4 69,4 12,2 1999 11,6 67,3 21,1 latvija 1999 10,7 76,0 13,3 litva 1991 16,7 74,1 9,2 1999 7,1 73,3 19,5 Poljska 1991 11,7 45,3 43,1 1999 4,8 29,5 65,7 romunija 1991 36,2 53,3 10,4 1999 20,3 60,5 19,3 rusija 1999 17,9 67,6 14,4 Slovaška 1991 22,3 72,6 5,1 1999 28,3 66,9 4,9 Slovenija 1991 15,6 58,8 25,7 1999 9,7 68,5 21,8 Ukrajina 1991 21,0 60,3 18,7 1999 13,3 68,4 18,4 VREDNOTE-8.indb 356 22.1.2014 19:28:18 357 65. Ali odobravate ali ne odobravate uporabo naslednjih načinov skupinskih protestov? močno močno odobravam odobravam nasprotujem nasprotujem a) peticije (zbiranje podpisov) 1 2 3 4 b) bojkoti 1 2 3 4 c) zakonite demonstracije 1 2 3 4 d) grožnje s stavko 1 2 3 4 e) nezakonite stavke 1 2 3 4 f) zasedbe poslopij, tovarn 1 2 3 4 VREDNOTE-8.indb 357 22.1.2014 19:28:18 358 a) močno močno peticije (zbiranje podpisov) odobravam odobravam nasprotujem nasprotujem Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 48,8 36,6 8,7 6,0 Bolgarija 1991 34,5 46,0 16,1 3,5 1999 46,4 35,3 10,5 7,8 Češka 1991 31,8 42,9 18,2 7,1 1999 53,3 38,3 6,6 1,8 Estonija 1991 27,9 53,9 14,5 3,7 1999 27,9 60,1 9,7 2,3 V Nemčija 1991 53,5 39,5 5,4 1,6 1999 66,5 26,5 4,1 2,9 Z Nemčija 1999 69,8 22,0 3,4 4,9 Madžarska 1991 37,3 38,4 14,9 9,4 1999 48,9 37,2 10,6 3,3 latvija 1999 34,5 57,3 7,1 1,1 litva 1991 50,2 33,7 12,2 3,9 1999 38,1 50,6 10,0 1,4 Poljska 1991 36,8 42,9 16,7 3,6 1999 49,7 34,6 10,1 5,6 romunija 1991 22,2 33,2 27,9 16,7 1999 26,3 49,9 18,0 5,9 rusija 1999 38,9 42,3 12,7 6,1 Slovaška 1991 34,7 46,2 14,2 5,0 1999 47,1 37,1 11,6 4,2 Slovenija 1991 21,0 60,2 14,2 4,6 1999 18,1 66,9 13,2 1,9 Ukrajina 1991 48,7 42,6 5,4 3,2 1999 45,6 33,2 13,2 8,1 VREDNOTE-8.indb 358 22.1.2014 19:28:18 359 b) močno močno bojkoti odobravam odobravam nasprotujem nasprotujem Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 21,4 28,5 33,2 16,9 Bolgarija 1991 11,2 26,6 45,4 16,8 1999 14,4 27,6 38,9 19,1 Češka 1991 7,7 20,8 44,2 27,3 1999 18,3 29,8 39,9 11,9 Estonija 1991 11,6 34,6 43,4 10,5 1999 12,4 52,6 30,4 4,7 V Nemčija 1991 7,4 19,0 36,1 37,5 1999 11,5 23,1 26,2 39,3 Z Nemčija 1999 16,9 26,7 24,8 31,6 Madžarska 1991 14,9 29,2 36,4 19,6 1999 12,2 24,5 45,8 17,4 latvija 1999 10,2 45,5 40,7 3,6 litva 1991 23,5 35,2 32,8 8,5 1999 20,9 46,9 29,3 2,8 Poljska 1999 15,6 25,0 38,8 20,6 romunija 1991 10,0 17,4 45,3 27,2 1999 11,0 28,7 44,3 16,0 rusija 1999 15,5 26,1 39,3 19,2 Slovaška 1991 9,2 30,0 43,6 17,2 1999 13,1 24,9 46,6 15,5 Slovenija 1991 6,2 40,9 43,3 9,6 1999 6,3 41,7 46,7 5,3 Ukrajina 1991 24,6 35,5 30,7 9,2 1999 19,8 24,3 37,5 18,3 VREDNOTE-8.indb 359 22.1.2014 19:28:18 360 c) močno močno zakonite demonstracije odobravam odobravam nasprotujem nasprotujem Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 49,1 36,1 9,9 4,8 Bolgarija 1991 39,1 43,2 14,5 3,2 1999 49,8 39,7 5,6 4,8 Češka 1991 44,5 41,8 11,0 2,7 1999 48,9 39,4 9,6 2,0 Estonija 1991 30,4 56,5 9,9 3,3 1999 30,3 60,4 7,6 1,7 V Nemčija 1991 47,9 40,3 7,0 4,7 1999 61,0 27,8 5,2 5,9 Z Nemčija 1999 59,5 25,2 7,8 7,5 Madžarska 1991 37,9 41,2 11,5 9,4 1999 39,3 43,4 12,6 4,7 latvija 1999 32,0 62,0 5,3 ,7 litva 1991 45,7 42,4 9,3 2,7 1999 36,4 57,1 5,4 1,2 Poljska 1991 38,7 49,6 9,4 2,2 1999 54,8 34,5 6,4 4,4 romunija 1991 22,3 42,9 22,7 12,1 1999 38,4 50,5 7,4 3,7 rusija 1999 34,6 44,2 12,5 8,7 Slovaška 1991 40,4 48,7 7,3 3,5 1999 47,7 43,1 6,8 2,3 Slovenija 1991 20,0 63,9 11,9 4,2 1999 22,1 69,2 7,3 1,3 Ukrajina 1991 41,9 47,1 7,3 3,7 1999 47,5 36,5 8,3 7,7 VREDNOTE-8.indb 360 22.1.2014 19:28:18 361 d) močno močno grožnje s stavko odobravam odobravam nasprotujem nasprotujem Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 20,7 28,9 32,6 17,7 Bolgarija 1991 18,0 36,9 33,6 11,5 1999 24,7 37,4 26,1 11,8 Češka 1991 21,2 40,0 30,6 8,2 1999 31,6 44,6 19,1 4,7 Estonija 1991 6,2 26,3 46,3 21,2 1999 15,8 54,7 22,5 7,1 V Nemčija 1991 20,9 33,0 24,6 21,5 1999 29,4 30,3 17,6 22,7 Z Nemčija 1999 27,6 33,9 16,3 22,2 Madžarska 1991 16,4 30,8 33,1 19,7 1999 14,5 32,3 38,1 15,1 latvija 1999 12,9 53,5 29,0 4,6 litva 1991 24,3 35,9 29,1 10,6 1999 24,3 48,0 24,4 3,3 Poljska 1991 17,5 37,4 37,1 8,0 1999 20,2 30,7 33,9 15,2 romunija 1991 17,3 35,5 29,6 17,6 1999 19,1 47,2 24,2 9,5 rusija 1999 22,5 38,0 22,8 16,6 Slovaška 1991 29,3 46,3 17,9 6,5 1999 23,6 39,7 26,1 10,6 Slovenija 1991 6,1 43,4 40,4 10,1 1999 7,0 50,8 36,7 5,5 Ukrajina 1991 26,6 43,3 22,1 8,0 1999 24,3 31,3 26,2 18,1 VREDNOTE-8.indb 361 22.1.2014 19:28:18 362 e) močno močno nezakonite stavke odobravam odobravam nasprotujem nasprotujem Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 6,1 9,0 37,1 47,8 Bolgarija 1991 6,8 12,4 52,1 28,8 1999 4,6 8,2 43,5 43,7 Češka 1991 1,7 3,4 27,2 67,7 1999 4,5 10,2 33,4 51,9 Estonija 1991 1,6 5,3 44,6 48,5 1999 1,8 11,6 54,7 31,9 V Nemčija 1991 3,0 9,2 37,7 50,1 1999 6,4 13,2 29,6 50,9 Z Nemčija 1999 8,0 15,9 33,8 42,3 Madžarska 1991 5,0 9,8 36,2 49,1 1999 2,0 4,0 40,0 54,1 latvija 1999 4,4 15,0 64,2 16,4 litva 1991 8,1 13,7 48,7 29,5 1999 7,4 20,6 61,2 10,8 Poljska 1991 2,2 5,2 50,3 42,2 1999 4,7 7,8 42,2 45,3 romunija 1991 3,8 8,7 40,8 46,7 1999 2,9 7,1 55,5 34,6 rusija 1999 9,7 12,9 41,0 36,4 Slovaška 1991 3,6 9,3 27,2 59,9 1999 3,3 6,1 34,7 55,9 Slovenija 1991 1,0 7,6 66,8 24,5 1999 1,7 9,3 69,3 19,7 Ukrajina 1991 8,8 15,5 48,2 27,5 1999 4,5 7,8 41,3 46,4 VREDNOTE-8.indb 362 22.1.2014 19:28:18 363 f) močno močno zasedbe poslopij, tovarn odobravam odobravam nasprotujem nasprotujem Demokratizacija v V Evropi 1 2 3 4 Belorusija 1999 3,2 3,3 24,0 69,5 Bolgarija 1991 6,5 15,8 42,5 35,2 1999 6,2 13,3 42,7 37,8 Češka 1991 2,0 5,9 27,0 65,1 1999 5,1 13,2 33,8 47,9 Estonija 1991 1,0 1,1 29,6 68,3 1999 1,4 5,9 38,3 54,4 V Nemčija 1991 7,9 20,9 38,4 32,9 1999 9,3 16,5 29,6 44,6 Z Nemčija 1999 6,9 15,0 31,6 46,5 Madžarska 1991 2,3 4,9 30,2 62,6 1999 2,2 3,7 37,4 56,7 latvija 1999 2,0 4,8 51,3 41,9 litva 1991 4,5 6,1 30,2 59,1 1999 5,7 15,9 58,2 20,3 Poljska 1991 3,3 10,6 45,0 41,1 1999 8,9 15,9 35,8 39,4 romunija 1991 5,3 8,1 34,1 52,5 1999 3,2 7,2 43,2 46,4 rusija 1999 6,3 7,1 35,0 51,7 Slovaška 1991 4,4 10,2 28,3 57,0 1999 4,8 12,3 35,4 47,5 Slovenija 1991 2,3 12,7 58,3 26,8 1999 2,5 19,3 56,4 21,9 Ukrajina 1991 6,1 9,5 37,4 46,9 1999 3,6 3,9 24,1 68,3 VREDNOTE-8.indb 363 22.1.2014 19:28:18 364 66. Ali je po vaši oceni za vašo državo boljši enostrankarski ali večstrankarski sistem? 1 – enostrankarski sistem 2 – večstrankarski sistem enostrankarski večstrankarski sistem sistem Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 26,2 73,8 Bolgarija 1991 7,1 92,9 1999 17,4 82,6 Češka 1991 7,7 92,3 1999 12,1 87,9 Estonija 1991 11,4 88,6 1999 13,2 86,8 V Nemčija 1991 4,6 95,4 1999 4,1 95,9 Z Nemčija 1999 3,6 96,4 Madžarska 1991 12,6 87,4 1999 17,4 82,6 latvija 1999 17,3 82,7 litva 1991 16,0 84,0 1999 25,8 74,2 Poljska 1991 22,2 77,8 1999 16,7 83,3 romunija 1991 14,0 86,0 1999 34,2 65,8 rusija 1999 33,7 66,3 Slovaška 1991 11,2 88,8 1999 21,8 78,2 Slovenija 1991 18,3 81,7 1999 14,6 85,4 Ukrajina 1991 23,9 76,1 1999 53,6 46,4 VREDNOTE-8.indb 364 22.1.2014 19:28:18 365 67. povejte mi prosim, ali soglašate z naslednjimi trditvami: soglašam ne soglašam a) dokler gredo stvari v redu, me ne zanima, kdo je na oblasti 1 2 b) politiki ne vidijo radi, da se ljudje vmešavajo v njihove 1 2 zadeve c) danes lahko v vaši državi vsak pove svoje mnenje o 1 2 najpomembnejših zadevah d) vedno je bolje, da se človek ne vmešava v politiko, ker se 1 2 bo prejali slej opekel e) politikom raje ne zaupaj 1 2 f) politiki si zelo prizadevajo, da bi ugodili mnenju ljudi 1 2 g) navadni ljudje so vedno odrinjeni od oblasti 1 2 h) danes se s politiko ukvarjajo le tisti, ki bi se s tem radi okoristili 1 2 i) politiki se zanimajo za mnenja ljudi le takrat, kadar pride 1 2 do težav j) sodelovanje v politiki je domoljubna dolžnost 1 2 VREDNOTE-8.indb 365 22.1.2014 19:28:18 366 danes lahko v vaši dokler gredo politiki ne vidijo radi, državi vsak pove stvari v redu, da se ljudje svoje mnenje o me ne zanima, vmešavajo v najpomembnejših Deleži pritrdilnih odgovorov. kdo je na oblasti njihove zadeve zadevah Demokratizacija v V Evropi a. b. c. Belorusija 1999 64,4 87,5 27,5 Bolgarija 1991 76,7 60,0 85,1 1999 75,8 81,6 75,7 Češka 1991 50,2 64,8 59,3 1999 62,5 85,0 37,1 Estonija 1991 56,8 62,8 41,4 1999 63,5 80,5 24,3 V Nemčija 1991 43,7 72,3 - 1999 50,3 81,9 - Z Nemčija 1999 42,3 76,4 - Madžarska 1991 61,4 68,3 43,0 1999 57,5 78,8 30,7 latvija 1999 53,1 83,4 75,5 litva 1991 60,2 65,1 52,3 1999 52,4 87,8 17,4 Poljska 1991 63,6 68,7 91,8 1999 62,1 87,0 18,9 romunija 1991 78,5 66,4 31,3 1999 84,4 80,1 30,0 rusija 1999 59,5 88,9 7,9 Slovaška 1991 66,1 73,5 56,6 1999 72,4 81,5 31,6 Slovenija 1991 67,8 76,9 77,1 1999 65,1 82,0 67,4 Ukrajina 1991 64,9 76,3 32,5 1999 58,8 89,8 24,4 VREDNOTE-8.indb 366 22.1.2014 19:28:18 367 vedno je bolje, da se človek ne vmešava politiki si zelo navadni ljudje v politiko, prizadevajo, so vedno ker se bo prej politikom raje da bi ugodili odrinjeni Deleži pritrdilnih odgovorov. ali slej opekel ne zaupaj mnenju ljudi od oblasti Demokratizacija v V Evropi d. e. f. g. Belorusija 1999 71,6 94,0 38,5 89,5 Bolgarija 1991 49,9 49,0 37,6 85,4 1999 67,5 70,5 25,1 85,1 Češka 1991 53,8 56,8 93,6 73,7 1999 60,5 74,1 91,2 78,9 Estonija 1991 53,4 64,7 21,4 83,8 1999 57,0 73,0 12,7 84,9 V Nemčija 1991 39,9 - 21,4 - 1999 36,5 - 22,4 - Z Nemčija 1999 27,7 - 31,2 - Madžarska 1991 41,4 80,1 32,6 77,8 1999 40,9 81,5 25,9 77,4 latvija 1999 59,4 75,0 30,5 77,7 litva 1991 49,7 78,2 54,8 75,6 1999 69,6 79,0 31,8 82,8 Poljska 1991 69,6 70,7 56,6 85,7 1999 72,3 83,8 29,7 88,8 romunija 1991 52,8 59,7 37,0 59,4 1999 63,0 68,5 27,2 74,1 rusija 1999 65,5 80,7 30,5 90,0 Slovaška 1991 55,7 58,5 91,5 74,0 1999 66,2 72,4 28,7 76,8 Slovenija 1991 66,0 66,0 55,5 85,7 1999 66,7 76,9 34,8 85,0 Ukrajina 1991 59,9 85,8 35,7 85,7 1999 71,2 92,9 37,2 95,2 VREDNOTE-8.indb 367 22.1.2014 19:28:18 368 danes se s politiko politiki se zanimajo ukvarjajo le tisti, za mnenja ljudi le sodelovanje v politiki ki bi se s tem radi takrat, kadar pride je domoljubna Deleži pritrdilnih odgovorov. okoristili do težav dolžnost Demokratizacija v V Evropi h. i. j. Belorusija 1999 82,9 81,0 70,5 Bolgarija 1991 42,3 71,7 49,0 1999 77,6 86,0 63,4 Češka 1991 52,7 65,8 54,9 1999 81,9 82,2 62,5 Estonija 1991 64,2 75,0 66,6 1999 79,0 84,4 72,3 V Nemčija 1991 - 80,2 62,9 1999 - 81,0 55,1 Z Nemčija 1999 - 71,0 47,2 Madžarska 1991 45,4 70,2 43,9 1999 64,1 70,0 - latvija 1999 63,3 79,8 38,6 litva 1991 57,0 66,6 50,5 1999 86,0 89,9 32,3 Poljska 1991 64,4 80,9 43,7 1999 87,2 88,9 47,5 romunija 1991 51,3 67,0 65,1 1999 66,7 86,3 48,8 rusija 1999 85,5 80,6 47,6 Slovaška 1991 56,9 72,8 45,6 1999 81,0 80,3 37,7 Slovenija 1991 49,1 69,7 57,3 1999 75,7 82,9 45,2 Ukrajina 1991 63,8 81,2 39,6 1999 89,5 86,6 36,6 VREDNOTE-8.indb 368 22.1.2014 19:28:18 369 68. Ljudje imajo različna mnenja o tem, kdo je kaj pridobil in kdo izgubil ob spremembi političnega sistema pri nas. Ali mislite, da so naštete skupine prej pridobile ali prej izgubile s spremembami po letu 1990? pridobili izgubili a) delavci 1 2 b) inženirji 1 2 c) umetniki, pisatelji 1 2 d) znanstveniki 1 2 e) uradniki 1 2 f) kmetje 1 2 g) rudarji 1 2 h) zasebni podjetniki 1 2 i) politiki 1 2 j) vojaški častniki 1 2 k) policisti 1 2 l) prejšnji voditelji komunistične stranke 1 2 VREDNOTE-8.indb 369 22.1.2014 19:28:18 370 a) delavci pridobili izgubili Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 11,9 88,1 Bolgarija 1991 65,2 34,8 1999 33,3 66,7 Češka 1991 19,9 80,1 1999 19,7 80,3 Estonija 1991 28,2 71,8 1999 15,7 84,3 Madžarska 1991 9,6 90,4 1999 6,3 93,7 latvija 1999 7,5 92,5 litva 1991 31,7 68,3 1999 10,5 89,5 Poljska 1991 43,6 56,4 1999 7,7 92,3 romunija 1991 65,3 34,7 1999 29,0 71,0 rusija 1999 2,8 97,2 Slovaška 1991 17,2 82,8 1999 15,9 84,1 Slovenija 1991 27,3 72,7 1999 6,6 93,4 Ukrajina 1991 15,4 84,6 1999 3,1 96,9 VREDNOTE-8.indb 370 22.1.2014 19:28:18 371 b) inženirji pridobili izgubili Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 14,2 85,8 Bolgarija 1991 77,1 22,9 1999 37,4 62,6 Češka 1991 47,7 52,3 1999 78,0 22,0 Estonija 1991 49,7 50,3 1999 43,9 56,1 Madžarska 1991 35,1 64,9 1999 45,8 54,2 latvija 1999 18,2 81,8 litva 1991 44,8 55,2 1999 23,4 76,6 Poljska 1991 65,1 34,9 1999 62,1 37,9 romunija 1991 60,9 39,1 1999 39,6 60,4 rusija 1999 4,3 95,7 Slovaška 1991 34,1 65,9 1999 66,3 33,7 Slovenija 1991 75,1 24,9 1999 57,5 42,5 Ukrajina 1991 18,6 81,4 1999 4,0 96,0 VREDNOTE-8.indb 371 22.1.2014 19:28:18 372 c) umetniki, pisatelji pridobili izgubili Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 26,9 73,1 Bolgarija 1991 85,3 14,7 1999 39,2 60,8 Češka 1991 80,4 19,6 1999 92,2 7,8 Estonija 1991 64,1 35,9 1999 52,7 47,3 Madžarska 1991 40,4 59,6 1999 50,1 49,9 latvija 1999 38,9 61,1 litva 1991 62,9 37,1 1999 30,2 69,8 Poljska 1991 60,7 39,3 1999 60,6 39,4 romunija 1991 65,1 34,9 1999 38,3 61,7 rusija 1999 27,1 72,9 Slovaška 1991 83,2 16,8 1999 85,0 15,0 Slovenija 1991 58,5 41,5 1999 53,4 46,6 Ukrajina 1991 44,7 55,3 1999 15,4 84,6 VREDNOTE-8.indb 372 22.1.2014 19:28:18 373 d) znanstveniki pridobili izgubili Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 19,0 81,0 Bolgarija 1991 85,5 14,5 1999 42,7 57,3 Češka 1991 77,5 22,5 1999 76,1 23,9 Estonija 1991 67,6 32,4 1999 46,4 53,6 Madžarska 1991 48,9 51,1 latvija 1999 25,2 74,8 litva 1991 65,5 34,5 1999 31,5 68,5 Poljska 1991 73,2 26,8 1999 52,5 47,5 romunija 1991 63,4 36,6 1999 38,4 61,6 rusija 1999 6,6 93,4 Slovaška 1991 67,7 32,3 1999 66,4 33,6 Slovenija 1991 79,5 20,5 1999 69,7 30,3 Ukrajina 1991 40,8 59,2 1999 8,1 91,9 VREDNOTE-8.indb 373 22.1.2014 19:28:18 374 e) uradniki pridobili izgubili Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 29,0 71,0 Bolgarija 1991 69,4 30,6 1999 47,7 52,3 Češka 1991 20,2 79,8 1999 75,6 24,4 Estonija 1991 36,7 63,3 1999 64,1 35,9 Madžarska 1991 22,3 77,7 1999 35,9 64,1 latvija 1999 78,6 21,4 litva 1991 41,1 58,9 1999 34,3 65,7 Poljska 1991 42,2 57,8 1999 73,5 26,5 romunija 1991 60,0 40,0 1999 43,9 56,1 rusija 1999 12,2 87,8 Slovaška 1991 20,0 80,0 1999 62,5 37,5 Slovenija 1991 90,3 9,7 1999 72,2 27,8 Ukrajina 1991 20,0 80,0 1999 10,9 89,1 VREDNOTE-8.indb 374 22.1.2014 19:28:19 375 f)kmetje pridobili izgubili Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 14,4 85,6 Bolgarija 1991 37,8 62,2 1999 31,1 68,9 Češka 1991 31,9 68,1 1999 14,5 85,5 Estonija 1991 32,3 67,7 1999 8,6 91,4 Madžarska 1991 10,8 89,2 1999 6,8 93,2 latvija 1999 8,7 91,3 litva 1991 30,4 69,6 1999 11,4 88,6 Poljska 1991 34,2 65,8 1999 3,0 97,0 romunija 1991 74,4 25,6 1999 35,4 64,6 rusija 1999 2,4 97,6 Slovaška 1991 20,6 79,4 1999 13,5 86,5 Slovenija 1991 56,9 43,1 1999 18,5 81,5 Ukrajina 1991 22,4 77,6 1999 3,1 96,9 VREDNOTE-8.indb 375 22.1.2014 19:28:19 376 g) rudarji pridobili izgubili Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 8,9 91,1 Bolgarija 1991 71,4 28,6 1999 30,5 69,5 Češka 1991 19,1 80,9 1999 8,0 92,0 Estonija 1991 20,4 79,6 1999 8,4 91,6 Madžarska 1991 7,4 92,6 1999 3,3 96,7 latvija 1999 5,5 94,5 litva 1991 14,4 85,6 Poljska 1991 38,6 61,4 1999 6,7 93,3 romunija 1991 80,9 19,1 1999 33,8 66,2 rusija 1999 1,8 98,2 Slovaška 1991 16,3 83,7 1999 12,8 87,2 Slovenija 1991 28,2 71,8 1999 5,2 94,8 Ukrajina 1991 16,1 83,9 1999 1,8 98,2 VREDNOTE-8.indb 376 22.1.2014 19:28:19 377 h) zasebni podjetniki pridobili izgubili Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 65,2 34,8 Bolgarija 1991 95,8 4,2 1999 71,5 28,5 Češka 1991 83,9 16,1 1999 92,8 7,2 Estonija 1991 92,1 7,9 1999 82,6 17,4 Madžarska 1991 53,6 46,4 1999 72,0 28,0 latvija 1999 86,1 13,9 litva 1991 85,0 15,0 1999 61,5 38,5 Poljska 1991 91,8 8,2 1999 93,1 6,9 romunija 1991 83,6 16,4 1999 68,1 31,9 rusija 1999 90,9 9,1 Slovaška 1991 90,8 9,2 1999 91,1 8,9 Slovenija 1991 87,6 12,4 1999 82,1 17,9 Ukrajina 1991 80,5 19,5 1999 75,3 24,7 VREDNOTE-8.indb 377 22.1.2014 19:28:19 378 i)politiki pridobili izgubili Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 79,9 20,1 Bolgarija 1991 82,4 17,6 1999 72,0 28,0 Češka 1991 87,3 12,7 1999 93,4 6,6 Estonija 1991 83,0 17,0 1999 93,2 6,8 Madžarska 1991 76,7 23,3 1999 90,1 9,9 latvija 1999 91,0 9,0 litva 1991 82,7 17,3 1999 85,3 14,7 Poljska 1991 87,6 12,4 1999 97,2 2,8 romunija 1991 76,5 23,5 1999 75,9 24,1 rusija 1999 94,2 5,8 Slovaška 1991 81,9 18,1 1999 88,5 11,5 Slovenija 1991 89,3 10,7 1999 96,2 3,8 Ukrajina 1991 62,8 37,2 1999 85,7 14,3 VREDNOTE-8.indb 378 22.1.2014 19:28:19 379 j)vojaški častniki pridobili izgubili Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 39,3 60,7 Bolgarija 1991 50,9 49,1 1999 51,1 48,9 Češka 1991 34,0 66,0 1999 54,1 45,9 Estonija 1991 14,0 86,0 1999 80,7 19,3 Madžarska 1991 45,6 54,4 1999 47,6 52,4 latvija 1999 43,8 56,2 litva 1991 9,8 90,2 1999 68,3 31,7 Poljska 1991 72,2 27,8 1999 61,4 38,6 romunija 1991 77,1 22,9 1999 60,2 39,8 rusija 1999 12,6 87,4 Slovaška 1991 46,5 53,5 1999 54,3 45,7 Slovenija 1991 32,3 67,7 1999 77,8 22,2 Ukrajina 1991 15,3 84,7 1999 10,6 89,4 VREDNOTE-8.indb 379 22.1.2014 19:28:19 380 k) policisti pridobili izgubili Demokratizacija v V Evropi 1 2 Belorusija 1999 77,2 22,8 Bolgarija 1991 49,4 50,6 1999 62,0 38,0 Češka 1991 37,7 62,3 1999 65,9 34,1 Estonija 1991 70,0 30,0 1999 61,1 38,9 Madžarska 1991 36,6 63,4 1999 34,7 65,3 latvija 1999 62,6 37,4 litva 1991 47,7 52,3 1999 30,7 69,3 Poljska 1991 72,9 27,1 1999 52,0 48,0 romunija 1991 62,7 37,3 1999 66,8 33,2 rusija 1999 58,5 41,5 Slovaška 1991 47,8 52,2 1999 63,2 36,8 Slovenija 1991 82,8 17,2 1999 82,3 17,7 Ukrajina 1991 22,1 77,9 1999 35,5 64,5 VREDNOTE-8.indb 380 22.1.2014 19:28:19 381 l)prejšnji voditelji komunistične stranke pridobili izgubili 1 2 Belorusija 1999 42,9 57,1 Bolgarija 1991 7,2 92,8 1999 46,7 53,3 Češka 1991 5,3 94,7 1999 27,5 72,5 Estonija 1991 8,3 91,7 1999 30,7 69,3 V Nemčija 1991 55,8 44,2 1999 43,3 56,7 Z Nemčija 1999 44,6 55,4 Madžarska 1991 12,9 87,1 1999 21,8 78,2 latvija 1999 19,3 80,7 litva 1991 5,8 94,2 1999 32,1 67,9 Poljska 1991 9,9 90,1 1999 42,7 57,3 romunija 1991 23,5 76,5 1999 39,8 60,2 rusija 1999 68,2 31,8 Slovaška 1991 7,4 92,6 1999 14,5 85,5 Slovenija 1991 18,0 82,0 1999 37,4 62,6 Ukrajina 1991 18,0 82,0 1999 32,6 67,4 VREDNOTE-8.indb 381 22.1.2014 19:28:19 VREDNOTE-8.indb 382 22.1.2014 19:28:19 3.0 Primerjalne raziskave volilnih sistemov The Comparative Study of Electoral Systems, 2005-2011 VREDNOTE-8.indb 383 22.1.2014 19:28:19 VREDNOTE-8.indb 384 22.1.2014 19:28:19 385 3.1 Aktualnost mednarodne primerjalne raziskave volilnih sistemov v časih družbene krize Janez Štebe Povzetek V prispevku je prikazana Primerjalna raziskava volilnih sistemov (CSES). Izpostavljene so njene posebnosti glede zasnova, izvedbe in dostopa do podatkov. Na tej podlagi je podana ocena uporabnosti mednarodnih podatkov za samostojne analize s poudarkom na vključitvi Slovenije kot primera. Projekt CSES je bil izveden v štirih svojsko vsebinsko zasnovanih modulih, v pripravi pa je peti. Slovenija ima v okviru projekta Slovensko javno mnenje za vsak modul narejeno vsaj eno izvedbo, s tem pa so odprte možnosti za različne teoretsko spodbujene analize. 1 Uvod Primerjalna raziskava volilnih sistemov (The Comparative Study of Electoral Systems – CSES) ima svoje posebnosti, če iščemo vzporednice z drugimi mno- žičnimi primerjalnimi raziskavami kot so ISSP, WVS/EVS, ESS, predstavljenimi v pričujoči seriji (Hafner Fink, 2008; Toš, 2010; Malnar in Kurdija, 2012). Razlikuje se po vezanosti izvedbe na datum po volitvah, ki je seveda enkraten za vsako državo, ter tudi na posebnosti njenega volilnega sistema, strank in sestave vlad. Podatki in spremljajoča dokumentacija zato poleg anketnih mikropodatkov obsegajo tudi kontekstualne informacije na ravni držav in volilnih enot. Sicer ima skupne poglavitne značilnosti zasnove vseh prej omenjenih anketnih raziskav, razlikuje pa se po nekaterih poudarkih v raziskovalnem pristopu. Vsi omenjeni projekti na splošno se ponašajo s pazljivostjo pri načrtovanju izvedbe ankete in z določanjem vsebinskih zastavitev ter njihovo operacionalizacijo v besedilu vprašalnika. Zbiranju podatkov na ravni držav sledi priprava podatkov in dokumentacije za izgradnjo skupne datoteke vseh držav, v kateri nastopajo spremenljivke z enotnim pomenom prek držav, tako da je datoteka pripravljena za primerjalno analizo. Podatki so skupaj z izčrpno dokumentacijo vsakomur, ki obvlada veščine analize, prosto na voljo prek mednarodne mreže področnih VREDNOTE-8.indb 385 22.1.2014 19:28:19 386 podatkovnih središč. Projekti vzdržujejo informacije o sodelavcih iz posameznih držav, organizirajo občasne sestanke in področne konference ter skrbijo za pregled nad reprezentativnimi objavami. Ti projekti skupaj z mrežo podatkovnih središč pomenijo raziskovalno infrastrukturo za družboslovne raziskave, katere obstoj se nam danes zdi samoumeven. Korenine tega pa segajo na začetek 60. let prejšnjega stoletja. Za boljše razumevanje projekta CSES ga bomo v nadaljevanju umestili v tradicijo sodobnega primerjalnega raziskovanja. 2 Sodobna raziskovalna infrastruktura Ideje mednarodnega primerjalnega raziskovanja so se oblikovale v 50. in 60. letih s sodelovanjem posameznikov kot sta bila Ervin Scheuch in Stein Rokkan znotraj International Social Science Council (ISSC). Primerjalno raziskovanje se je tako na področju družboslovja vzpostavljalo kot enakovredno veliki eksperimentalni raziskovalni infrastrukturi na področju naravoslovja. Zanimivo je, da so že tedaj raziskovalno infrastrukturo razumeli kot celoto storitvenih dejavnosti, povezanih z raziskovalnimi podatki v življenjskem krogu podatkov: od načrtovanja in priprave zbiranja podatkov, prek urejanja in shranjevanja ter nadaljnje podatkovne izmenjave, pa do usposabljanja za razumevanje narave podatkov in njihove analize. Izziv so videli v raziskovalnem pristopu, ki bi izpostavil raznolikost institucionalnih in pravnih ureditev ter posebnosti kulturnih vrednot in z njimi povezanih navad (Mochmann, 2008). Prav CSES med vsemi mednarodnimi projekti najbolj sledi tej izhodiščni ideji upoštevanja institucionalnega konteksta v posameznih državah, ki ga je kot posebej relevantnega izpostavil pri pojasnjevanju pojavov volilnega ravnanja in političnega vrednotenja na mikroravni posameznika. Datoteko anketnih podatkov namreč, kot omenjeno, spremlja izčrpen prikaz posebnosti volilnih sistemov in informacij o političnih akterjih, ki jih pripravijo eksperti iz posameznih držav ob posredovanju podatkov v centralno zbirno mesto. Ti institucionalni podatki so nato skupaj z anketnimi mikropodatki na voljo uporabnikom. Dostopni so kot poročilo, hkrati pa so informacije prenesene v datoteko in tako pripravljene za uporabo v ustreznih analitičnih modelih1. 3 Začetki projekta CSES in zastopanost Slovenije v različnih mednarodnih primerjalnih datotekah Mednarodni primerjalni projekti kot je CSES, če sledimo zgoraj zastavljeni zgodbi o evoluciji sodobnega mednarodnega primerjalnega raziskovanja, spadajo v novejšo generacijo primerjalnih projektov, katerih začetki v Zahodni Evropi segajo v 70. in 80. leta s pojavom Evrobarometra in ISSP (Grosse in Appleton 2009). 1. Glej Variable List > Macro-Level Variables na http:/ www.cses.org/varlist/varlist_ macro.htm, dostopno 26. 11. 2013. VREDNOTE-8.indb 386 22.1.2014 19:28:19 387 Nekateri zgodnejši mednarodni primerjalni anketni projekti so nastali že v 60. letih. Omenimo lahko Raziskavo o porabi časa (Szalai et al., 1966) in Politična participacija in enakost v sedmih državah 1966–71 (Barbič et al., 1971), pri katerih so sodelovali tudi raziskovalci iz Slovenije in tako zagotovili, da je naša država v tedaj skupnem okviru jugoslovanske federacije zastopana tudi v uporabnikom dostopnih datotekah podatkov (Štebe, 1999). V Evrobarometer (EB) je Slovenija vstopila šele s pridruževanjem EU, najprej skozi Evrobarometer držav kandidatk oziroma Centralni in vzhodni evrobarometer in nato kot polnopravna članica od leta 2004 tudi v standardnem Evrobarometru. Na podlagi evrobarometrskih podatkov je nastalo veliko primerjalnih analiz in znanstvenih objav2. V zgodnjem obdobju ob nastanku v začetku 70. let so bili ti podatki tematsko edinstveni za družboslovno primerjalno raziskovanje v Evropi, saj skozi leta ohranjajo vsebinsko kontinuiteto ponavljanja središčne serije indikatorjev. Koordinacije izvedbe je centralizirane v rokah marketinških agencij, s čimer je zagotovljen tudi nadzor nad kakovostjo podatkov. Kljub temu da gre s strani Komisije EU naročeno raziskavo, pri kateri ni primarni cilj raziskovalna druga raba, je pazljivo zasnovana tudi na konceptualni ravni (Grosse in Appleton 2009). K projektu ISSP je Slovenija uradno pristopila leta 1992, s tem da so neuradne izvedbe vprašalnika opravljene iz takrat aktualnega modula Vloga države II. že v anketi Slovensko javno mnenje 1989: Stališča o ustavnih dopolnilih. Okrnjena izvedba enega od tematskih modulov, in sicer gre za ISSP: Družbene stike iz leta 1986, je bila vključena v takrat celovito jugoslovansko izvedbo raziskave Kvalitete življenja (Boh, 1987). Ti dve raziskavi nista bili vključeni v uradno mednarodno datoteko, seveda pa obstajata v obliki neharmoniziranih nacionalnih različic. Mednarodne datoteke so namreč v vseh od obravnavanih primerjalnih projektov po fazi zbiranja podatkov na terenu v nacionalni izvedbi ustvarjene skozi pazljivo opravljeno preslikavo iz nacionalnih različic na skupno osnovo predpisanih oblik mednarodno harmoniziranih spremenljivk. Pri raziskavi ISSP je to delo prevzel nemški podatkovni arhiv v okviru nemške infrastrukturne enote GESIS, oddelek Datenarchiv für Sozialwissenschaften iz Kölna, kjer so mednarodni podatki tudi prosto dostopni za uporabnike3. Isti arhiv skrbi tudi za dokumentacijo in dostop do podatkov raziskave EB. K projektu EVS/WVS se je Slovenija priključila ob njegovi širitvi na vzhodno Evropo po letu 1990 s prvo izvedbo z naslovom Slovensko javno mnenje 1992/1: Mednarodna raziskava vrednot leta 1992, med tem pa je v izmenjujočih se za-2. Npr. Štebe, 2001, primerjalno raziskuje dinamiko podpore EU v pridružitvenem procesu. 3. ISSP: Archive and data, dostopno na http:/ www.issp.org/page.php?pageId=4, 26. 11. 13. Občasno pri harmonizaciji datotek in njihovi dokumentaciji sodeluje tudi ASEP iz Madrida. VREDNOTE-8.indb 387 22.1.2014 19:28:19 388 stavitvah ohlapno povezanih projektov EVS in WVS nastalo skupaj pet izvedb, zadnja leta 2011. Dostop do podatkov EVS ravno tako kot večino doslej omenjenih zagotavlja nemški arhiv podatkov4, podatki WVS pa so nekoliko pomanjkljivejše dokumentirani in so v nekaterih različicah občasno na voljo prek ICPSR ter v zadnjem času prek madridskega arhiva ASEP/JDS5. Evropsko družboslovno anketo, ki je zadnja po nastanku izmed kontinuiranih mednarodnih primerjalnih anket, imamo lahko tudi za vrhunec glede izpopol-njenosti zasnove in izvedbe (Malnar et al., 2006). Raziskava poteka vsaki dve leti s ponavljajočim se središčnim modulom vprašanj in spremljajočimi občasnimi tematskimi zastavitvami, ki jih kot sklop skupaj z utemeljitvijo pomena tematike in prikazom teoretskega ozadja predlagajo raziskovalne skupine na razpisu. Ima striktno določene ciljne parametre načina izvedbe – dovoljena je le osebna anketa z obiskom na domu, časa izvedbe – jesen določenega leta, določene so zahteve glede dopustne vzorčne napake oz. efektivne velikosti vzorca, stopenj sodelovanja, števila obiskov v primeru neizvedbe ankete itd. Če kakšna država ne dosega vseh meril, je treba posebej utemeljiti razloge za odstopanja, nadzor nad izvedbami je centraliziran v timu ESS, potrebno je tudi sprotno obsežno poročanje o posameznih vidikih izvedbe. Slovenija s svojimi izvedbami sodeluje od samega začetka leta 2002. Podatke ureja in razširja NSD6. ESS ima izdelan tudi program usposabljanja z nekajdnevnimi tečaji, e-učenje prek posebej prilagojenih modulov, poimenovan ESS Edunet, ter druge promocijske aktivnosti, tudi možnost študijskih obiskov v enem od kompetenčnih centrov po Evropi7. Raziskava CSES po zasnovi izhaja iz tradicije nacionalnih volilnih raziskav, ki se značilno izvajajo po volitvah ali v kombinaciji pred- in povolilne raziskave. Čas izvedbe je torej določen z nastopom volitev v posamezni državi. Slovenija je prvič izvedla tedaj še testno verzijo vprašalnika leto pred volitvami leta 1996, ponovno tik pred volitvami ter nato še leta 1997. Slednja izvedba je bila kot ustrezna zaradi zahtev CSES po povolilni anketi vključena v mednarodno skupno datoteko prvega modula CSES8. Ob volitvah leta 2004 je bil v Sloveniji izveden 4. European Values Study: Data and Downloads: http:/ www.europeanvaluesstudy.eu/ evs/data-and-downloads/, 26. 11. 2013. 5. Download data files of the Values Studies: http:/ www.wvsevsdb.com, 26. 11. 2013. 6. ESS: Data and Documentation: http://www.europeansocialsurvey.org/data/, dostopno 26. 11. 2013. 7. ESS: Resources: http:/ www.europeansocialsurvey.org/essresources/, 26. 11. 2013. 8. CSES Module 1: 1996-2001: http:/ www.cses.org/datacenter/module1/module1.htm, 26. 11. 2013. VREDNOTE-8.indb 388 22.1.2014 19:28:19 389 drugi modul, združen v skupno datoteko CSES drugega modula9. Po volitvah 2008 je bil izveden tretji modul10. Pomembno je, da je Slovenija v CSES zastopana že od samega začetka projekta in da je prispevala podatke v skupno datoteko vsake od izvedb vsebinskih modulov doslej, kar si deli edino še z raziskavo ESS. Tako je zagotovljena možnost, da v mednarodnih primerjalnih analizah različnih avtorjev nastopa tudi naša država. CSES se od nekaterih drugih projektov loči tudi po tem, da ima stalno profesi-onalno zasedbo sekretariata projekta, ki skrbi tudi za domačo stran projekta in tudi sam zagotavlja dostop do datotek. Dostop do datotek je popolnoma odprt prek 'Podatkovnega centra'. Registracija je priporočena zaradi evidentiranja uporabnikov podatkov, kar lahko pripomore pri vzdrževanju podpore za delovanje projekta. Samo snemanje podatkov poteka prek neposredne povezave na paket, v katerem je 'ascii' podatkovna datoteka skupaj s programskimi ukazi za branje v SAS, SPSS in STATA. Slovenski uporabniki naj bodo pazljivi, ker so decimalne vejice v datoteki zapisane po ameriškem standardu, se pravi s piko. 4 Značilnosti izvedbe CSES Večinoma je v datoteki CSES posamezna država predstavljena s po eno pojavitvijo znotraj posameznega modula, so pa tudi izjeme. V zadnji polni izdaji datoteke (CSES, 2013) se tako od skupno 41 držav, ki so predstavljene s svojimi podatki, po večkrat pojavijo Brazilija, Češka, Finska, Nemčija, Islandija, Mehika, Nizozemska, Norveška in Poljska. Te države so imele več primerov volitev znotraj obdobja, ko je veljal določen tematski modul. Tako je v tovrstnem omejenem naboru držav mogoče znotraj popolnoma istovetnega sklopa vprašanj slediti tudi časovni dina-miki, kakršna je v sosledju volitev. Medčasovna primerjava pa je sicer omejena na primerjave ponovljenih vprašanj med moduli, katerih sredica so spremenljivke o vrednotenju strank in volilnih ravnanjih11. Najnovejši, se pravi četrti modul CSES, ki je bil v Sloveniji izveden v okviru SJM 2012/1, pa bolj izpostavlja tematiko stališč podpore regulaciji družbene neenakosti s strani države in kako se to prepleta z oblikovanjem politične podpore. Slednje je mogoče v novem modulu primerjati tudi z subjektivno oceno stanja in 9. CSES Module 2: 2001-2006: http:/ www.cses.org/datacenter/module2/module2.htm, 26. 11. 2013. 10. CSES Module 3: 2006-2011: http:/ www.cses.org/datacenter/module3/module3.htm, 26. 11. 2013. 11. Primerjaj kratek vsebinski opis ostalih doslej izvedenih modulov v Štebe, 2009a. Pregled vseh spremenljivk skupaj z oznakami, v katerih modulih so ponovljene, je dostopen na Variable List > Survey Module Variables: http:/ www.cses.org/varlist/ varlist_module.htm, 26. 11. 2013. VREDNOTE-8.indb 389 22.1.2014 19:28:19 390 perspektive gospodarstva, ki je bila vključena v vprašalnik prvega modula, potem pa izpuščena. V času ekonomske negotovosti, ko so socialnim tveganjem vse bolj izpostavljeni ne le nižji sloji, pač pa tudi srednji sloji družbe, in v kontekstu primerjav različnih volilnih sistemov (variante proporcionalnega, večinskega ali mešanega) je po mnenju idejne skupine za pripravo vsebinskega modula (CSES Planning Committee, 2011) zanimivo raziskovati oblikovanje podpor za stranke, ki se bolj ali manj dosledno zavzemajo za ohranjanje države blaginje. Četrti modul vsebuje tudi posebna vprašanja, ki merijo mobilizacijo volivcev prek različnih novih medijev v primerjavi s tradicionalnimi načini. CSES je v tej značilnosti, da ohranja sredico vprašanj med moduli, obenem pa v vsak modul vključi še variabilni del, skladen s tematskimi poudarki, ki jih pripravi zadolžena skupina, podoben raziskavama ISSP in ESS. Sam modul vsebinskega dela CSES vprašalnika je razmeroma kratek, zato je v nacionalni izvedbi ta obi- čajno sestavni del daljše večtematske ankete. Edino ESS in EVS/WVS zahtevata celotno ločeno izvedbo. V Sloveniji je bil CSES izveden v okviru anketne serije SJM, kjer spremlja druge vsebinske sklope iz nacionalnega ali mednarodnega programa raziskovanja. Po svetu včasih CSES tvori del obširnejše nacionalne raziskave volitev. Priporočilo sekretariata CSES je, da v primeru večtematske izvedbe nacionalno specifična vprašanja sledijo modulu CSES, da bi se izognili morebitnemu učinku vsebinskega konteksta vprašalnika na dane odgovore v mednarodno primerljivem modulu. Če to ni mogoče, pa naj bodo pri razporeditvi pozorni, da preprečijo nastanek tovrstnih učinkov konteksta vprašalnika. Pregled izvedb kaže, da si glede tovrstnih navodil, ki se tudi nekoliko spreminjajo od enega do drugega modula, izvajalci vzamejo malenkost proste roke. Manj kot polovica izvedb v datoteki prvega modula se začne z vprašanji CSES in jih izvede neprekinjeno (Howell, Jusko, 2009: 60–61). Morebitni učinek konteksta je, po na istem mestu navedenih študijah, sicer v primeru političnih identifikacij večinoma zanemarljiv, bi pa lahko vplival na pristranost vrednotenja. V primeru nenavadnih odstopanj od pričakovanih rezultatov je gotovo koristno preveriti v izvornem vprašalniku nacionalne izvedbe, ali so priporočila ustrezno upoštevana. Seveda je to na podlagi dostopne dokumentacije mogoče, saj je na mestu dostopa do podatkov tudi kopija vprašalnikov v jezikih nacionalnih izvedb, iz katerih se lahko vsakdo prepriča o zaporedju postavljenih vprašanj. CSES vsebuje tudi druga priporočila glede izvedbe, in sicer priporoča osebno anketiranje na domu, izvedbo čim bliže datumu po volitvah, naključne vzorce in informacijo o ustreznosti izbranih enot za ciljno populacijo, prevajanje ori-ginalne angleške različice in preverjanje ustreznosti prevodov skozi neodvisno povratno prevajanje, velikost vzorca nad 1000 enot in skrb za ohranjanje visokih stopenj sodelovanja. V dokumentaciji, ki spremlja vsako od nacionalnih izvedb VREDNOTE-8.indb 390 22.1.2014 19:28:19 391 in je prav tako na voljo uporabnikom podatkov, raziskovalci podrobno poročajo o značilnostih izvedbe. Pragmatični ali pa tudi vsebinski razlogi so vodili raziskovalce, da so v nekaterih primerih izbrali način anketiranja po telefonu ali na način samoizpolnjevanja, anketo izvedli tudi več kot pol leta po volitvah, opustili vzvratno ponovno prevajanje ipd. Primerjalno raziskovanje je izziv ne le zaradi kompleksnosti medsebojnih vplivov institucionalnih in individualnih dejavnikov, pač pa tudi zaradi posebnosti značilnosti uporabljenih metod, katerih uporaba je prav tako povezana z lokalnimi pogoji. Tako je občasno smiselno preveriti tudi ustreznost prevodov v nacionalnih izvedbah, da se prepričamo o njihovi dobesedni istovetnosti v različnih jezikih, saj vemo, da lahko že majhne razlike v besedilu vprašanja prinesejo drugačno razumevanje vprašanj in s tem tudi odgovorom dajo drugačen konceptualni pomen, hkrati pa je v različnih kulturnih okoljih nemogoče zagotavljati funkcionalno ekvivalenco prevodov. Opombe v izvornem vprašalniku na mestih, kjer je treba poiskati institucionalne ekvivalente, npr. področij javne porabe, ponujajo širše definicije za pomoč pri prevajanju (CSES, 2011). Stopnje sodelovanja so v povprečju okoli 60 %, s tem da se v posameznih primerih spustijo tudi do okoli 30 %. Stopnja sodelovanja je eden od osnovnih podatkov o izvedbi, o katerem moramo poročati ob objavah rezultatov. Stopnje so primerljive drugim doslej omenjenim mednarodnim projektom. Upoštevati je treba širok nabor držav in pa, o čemer je tudi podatek v dokumentaciji, če gre za panelno raziskavo, se pravi, ko iste osebe anketirajo v več zaporednih obiskih. V nekaterih primerih so raziskovalci iz posameznih držav ponudili korekcijske uteži. Pred vsako obdelavo podatkov je treba pazljivo preveriti, katero različico uteži uporabiti, da bo ustrezna glede na cilje analiz. Spremenljivke uteži so opisane v spremljajoči dokumentaciji, pa tudi v sami datoteki s podatki. Rezultati mednarodnih anketnih raziskav so večinoma, kljub nekaterim nacional-nim variacijam v izvedbi, še vedno primerljivi in jih lahko štejemo kot odraz resničnih razlik med državami, ne pa metodoloških artefaktov. Je pa npr. v ESS manj dopuščenih izjem. Tam gre skozi presojo ustreznosti že načrt izvedbe, strožji je tudi nadzor. CSES del presoje o uporabnosti anketnih podatkov z vidika primerljivosti in metodološke kakovosti prenese na uporabnika podatkov. Splošna uporabnost anketnih podatkov se gotovo poveča, če se širi obseg držav, ki prispevajo svoje nacionalne izvedbe, seveda pa gre to včasih na račun kompromisov pri metodološki usklajenosti. Tu so zaradi svojskih privzetih metodoloških standardov v posameznih državah neizogibne večje razlike. Kakovost izvedbe je vselej tudi kompromis zaradi pomanjkanja sredstev, ki je značilno za tovrstne akademske projekte. Pomembno je, da se v dokumentaciji podatkov posebnosti nacionalne izvedbe zbiranja podatkov podrobno predstavijo ter se tako omogoči, da uporabnik podatkov na tej podlagi samostojno kritično presoja dobljene rezultate. CSES kot skupina, VREDNOTE-8.indb 391 22.1.2014 19:28:19 392 podobno kot pri ISSP12, spodbuja sodelovanje pri analizi morebitnih metodoloških učinkov in medsebojno izmenjavo dodatno izvedenih analitičnih pripomočkov13. Priprava datotek za mednarodno razširjanje, ki jo usklajuje sekretariat CSES, vključuje tudi pripravo harmoniziranih spremenljivk po posebnih navodilih. Priporočila glede merjenja demografskih spremenljivk vsebujejo definicije ciljnih vrednosti, ne pa tudi natančne oblike izvedbe. Nacionalna datoteka je običajno vključena v skupno izdajo, tudi če kakšne od spremenljivk iz demografskega bloka ni mogoče ustrezno naknadno skonstruirati in je tako na tistem mestu manjkajoči podatek. Kadar modeli analize vključujejo takšno manjkajočo spremenljivko, se seveda lahko zgodi, da takšne države ni mogoče vključiti v konkretno analizo za namen znanstvenega poročanja. Zato je z vidika zagotavljanja celovitosti mednarodnih podatkov izvajalcem priporočeno, da čim dosledneje sledijo naboru in standardnim oblikam izvedbe tako vsebinskega bloka kot spremljajočega bloka sociodemografskih spremenljivk, ki pa ga je mogoče zapolniti tudi z naknadno harmonizacijo nacionalno specifičnih izvedb. ESS je glede tega strožji in zahteva vnaprejšnjo harmonizacijo že pri pripravi vprašalnikov. Dokaj širok nabor demografskih spremenljivk je sicer skupna značilnost vseh mednarodnih anketnih raziskav, ki so že izvorno namenjene sekundarni analizi. 5 Uvajanje naprednih pristopov k analizi mednarodnih primerjalnih podatkov Značilnost mednarodnih primerjalnih anketnih projektov je tudi precejšnja kompleksnost podatkov in z njimi povezanih pristopov k analizi. Najenostavneje je, da se posamezna država obravnava na način ‘študije primera’, vendar je v tem primeru morda uporabnejša domača, mednarodno neharmonizirana datoteka, se pravi datoteka s spremenljivkami, ki vsebuje izvorne nacionalne klasifikacije. Te imajo na nacionalni ravni običajno večjo pojasnjevalno moč kot pa mednarodne klasifikacije (primerjaj Štebe, 2012). Nadalje lahko analiziramo vsako državo posebej in primerjamo rezultate analiz drugega z drugim ter obenem agregiramo spremenljivke na ravni držav ter primerjamo povprečja in razporeditve (Noah Lewin-Epstein in Haya Stier, 2013). Obravnava podatkov na način, da hkrati upošteva več ravni, pa zaradi tega, ker ne držijo predpostavke običajnih statističnih tehnik, zahteva uporabo posebnih orodij ali pristopov (Ringdal, 2013). 12. ISSP Methodological Research: http:/ www.issp.org/page.php?pageId=215, 26. 11. 2013. 13. CSES: Researcher Contributions http:/ www.cses.org/datacenter/contributions/ contributions.htm in CSES: Technical Reports http:/ www.cses.org/datacenter/ technicalreports/technicalreports.htm, 26. 11. 2013. VREDNOTE-8.indb 392 22.1.2014 19:28:19 393 Na sami domači strani CSES ni posebnega uvajanju uporabnikov namenjenega poglavja kot ga ima zgoraj omenjeni ESS. Smo pa kot rezultat podiplomskega seminarja primerjalne metodologije na Univerzi v Ljubljani izpred nekaj let do-kumentirali potek posameznih srečanj skupaj s povezavami na dodatne vire, ki je na voljo v okviru gradiv za poučevanje na ADP (Štebe, 2009b). Gradiva so na-menjena vsebinskemu in metodološkemu preizkušanju uporabnosti kontinuiranih mednarodnih anketnih projektov za obravnavo teoretsko podkrepljenih analitičnih problemov, preizkušanje pa smo opravili prav na podatkih CSES. Vključili smo tudi uvajanje v uporabo SPSS-ja pri pripravi datotek in spremenljivk za analitično delo. V sklopu analiz smo prikazali poenostavljeno uporabo večnivojske analize s pomočjo klasičnih regresijskih pristopov s kombinacijo mikro- in makroravni spremenljivk ter njihovih interakcij na mednarodnih podatkih. Notri je vrsta referenc na poglavja iz knjig ali revij ter na spletu dostopne vire. Cilj seminarja je bil povezati teoretična konceptualna izhodišča iz uveljavljene politološke literature s konkretnimi operacionalizacijami v anketnem podatkovnem viru CSES, npr. koncepti kot so politična podpora, legitimnost, notranja in zunanja učinkovitost oz. odzivnost. Poudarek je bil na praktičnem delu s podatki. Glede na to, da večina študentov ni bila vešča uporabe SPSS, smo v času seminarja skupaj pripravili in preizkusili programske ukaze za pripravo in analizo podatkov, katerih sintaksa je priložena dostopnim gradivom. 6 Demokratična podpora in učinkovitost – nastavki za analizo podatkov CSES Za konec prispevka bomo poskušali v sklopu debat o družbeni krizi v Sloveniji nakazati aktualni pomen serije podatkov CSES. Pomen podatkov iz primerjalne raziskave presega opisovanje nacionalnih posebnosti vsakokratnih volitev. Ena od širših tem zadeva vprašanje politične podpore in legitimnosti demokratičnega procesa. VREDNOTE-8.indb 393 22.1.2014 19:28:19 394 Graf 1: Zadovoljstvo z demokracijo (% zadovoljnih) in bližina političnim strankam (% tistih, ki navajajo, da so blizu kakšni politični stranki) Tema, ki se ponovi v četrti izvedbi, je vprašanje učinkovitosti outputa političnega sistema, ki je povezan z odgovornostjo demokratičnih institucij. Na prvem mestu je vprašanje, koliko politični sistem zagotavlja gospodarsko blaginjo. V kontekstu postsocialističnih mladih demokracij je to vprašanje še posebej žgoče, saj je bila prav ekonomska neučinkovitost bivšega režima ena ključnih točk izgube množične podpore. Vendar demokratični sistem vsebuje več kot le zagotovilo ekonomske blaginje. Pomembno je, da se podpora ohranja skozi prepričanje o njegovi legitimnosti, to je, da je dojet kot pravičen in najboljši možen način reševanja konfliktov, ki izhajajo iz različnega položaja in interesov skupin v družbi. Iz tovrstnega razmisleka sta Thomassen in van der Kolk (2009) izpeljala domnevo, da vzpostavljena legitimnost političnega sistema deluje blažilno na ocenjevanje sposobnosti političnega sistema, da se produktivno spopade z izzivi družbenih kriz. V vzpostavljenih demokracijah z daljšim trajanjem se akumulirajo pozitivne izkušnje, ki generirajo dolgotrajno zaupanje v institucije in akterje političnega sistema, da so sposobni sprejemati odločitve, ki imajo široko podporo in ki pomenijo dolgoročno uspešno reševanje problemov. Teza je bila deloma potrjena na podlagi analize podatkov CSES, saj se je pokazala večja odvisnost ocen delovanja sistema od subjektivne ocene ekonomske blaginje v mladih demokracijah v primerjavi s starejšimi (isti). VREDNOTE-8.indb 394 22.1.2014 19:28:19 395 Kje je v tej sliki Slovenija, če poskušamo z vzvratnim postopkom sklepanja iz zgoraj nakazanega splošnega modela, ki je potrjen za celoto držav v izvedbi CSES, sklepati na posamezen primer. Slovenija po ocenah delovanja demokracije v začetnem obdobju po prehodu pa do vključitve v EU sicer nikoli ni bila na prav visoki ravni. In to kljub relativni ekonomski stabilnosti, ki je po eni strani manj izpostavljala sicer vselej prisotne izbruhe konfliktov med političnimi akterji, po drugi strani pa so bile značilne tudi široke koalicije. Vlade so bile sposobne sklepati kompromise tudi s socialnimi partnerji, kar je dodatno spodbujalo stabilnost gospodarjenja. V obdobju po včlanitvi v EU se je okrepila polarizacija med političnimi akterji, ki je prispevala tudi k vse izrazitejšemu padanju zaupanja v akterje in institucije političnega sistema med državljani. To se je še poglobilo ob očitnih znakih nesposobnosti političnega sistema, da bi sprejemal potrebne odločitve za izvajanje reformnih ukrepov izhoda iz ekonomske krize. Pri tem je v enačbi blokade izhoda iz krize pomembna še ena slovenska posebnost, to je izrazita socialna negotovost pretežnega dela populacije, ki od oblasti zahteva zagotovila socialne blaginje v smislu zavarovanja za tveganja, ki jim je v času ekonomske krize še bolj izpostavljen (primerjaj Tóth, 2008; Tóth in Keller, 2012). Tabela 1: Dejavniki (regresijski koeficienti) zadovoljstva z demokracijo na združenih podatkih ter na podatkih za leto 2012 (CSES, 2002, in Toš, 2012, lastno združevanje). Združeni podatki Samo podatki leta 1997 in 2012 leta 2012 B t B t B t Konstanta 1,21 150,5 2,41 1,8 1,79 13,1 leto 2012 (1997 = 0) -0,27 -8,7 -0,06 -1,8 Blizu neki stranki (da = 1) 0,05 1,5 0,12 2,0 Izboljšanje ekonomije 0,33 17,9 0,20 6,9 razlike naj zmanjša -0,11 -4,2 r2 0,03 0,13 0,08 Opombe: Zadovoljstvo z demokracijo: Če ocenjujete na splošno, kako ste zadovoljni z delovanjem demokracije v Sloveniji? Štiristopenjska lestvica, 1 pomeni zelo nezadovoljen, 4 zelo zadovoljen; Blizu neki stranki: Ali običajno zase mislite, da ste blizu kaki določeni politični stranki?; Izboljšanje gospodarstva: Ali bi vi rekli, da se je v preteklih dvanajstih mesecih stanje gospodarstva v Sloveniji … lestvica od 1 – zelo poslabšalo – do 5 – zelo izboljšalo; Razlike naj zmanjša: V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo? »Vlada je odgovorna za to, da zmanjša razlike v dohodkih med ljudmi z visokimi dohodki in ljudmi z nizkimi dohodki.« Likertova lestvica od 1 – močno ne soglaša – do 5 – močno soglaša. VREDNOTE-8.indb 395 22.1.2014 19:28:19 396 Zadovoljstvo z delovanjem demokracije kot eden od splošnih indikatorjev politične sistemske podpore je med letoma 1997 in 2012 padlo za 0,27 točke na povprečju lestvice zadovoljstva. To v absolutnem smislu ni tako veliko, je pa bilo že samo izhodišče dokaj nizko. Večji del tega padca pa se pojasni z ocenami (ne)izboljšanja ekonomije14, kar je skladno z napovedmi izhodiščnega teoretičnega modela (Thomassen in van der Kolk, 2009). Za vsako točko na lestvici poslabšanja ocena demokracije pade za 0,33 – učinek ekonomije je prevladujoč. V zadnjem modelu, ki smo ga preizkusili samo za leto 2012, ko smo merili še stališča do zmanjšanja družbenih razlik, so statistično značilni vsi koeficienti, vključno z bližino kaki stranki; prav podpora večji regulaciji družbenih razlik pa v času krize še dodatno negativno vpliva na politično podporo, kar kaže na nezaupanje v sposobnost političnega sistema tudi pri izpolnjevanju pričakovanj, da bo zagotovil socialno pravičnost. Ta poenostavljena enačba politične situacije ima izpostavljeno ključno posebnost demokratičnih sistemov, to je njihovo sposobnost za reševanje problemov, ki se v slovenskem primeru kaže kot šibkost. Ključ ni pretežno v korekcijah pravnih institucionalnih okvirov, ki ne zagotavljajo potrebne moči in odgovornosti za sprejemanje odločitev. Politične institucije, to je tudi eno od spoznanj, ki sledijo iz dosedanjih analiz podatkov CSES, so zelo širok koncept, ki ga ni mogoče omejiti samo na pravila, pač pa je pomembna tudi njihova izpeljava (Listhaug in ostali 2009, navajajo tudi Blaise in Massicote, 1996, ter Powel, 2000). Denimo predlogi ustavnih sprememb, ki se sedaj pojavljajo v smeri zmanjševanja vpliva domnevno odtujenih političnih elit, lahko še naprej dezintegrativno vplivajo na moč in sposobnost odločanja. Eden od problemov sodobnih političnih situacij po vseh državah, ki pa je v slovenski novi demokraciji še izrazitejši, je prav volatilnost strank in njihovih struktur (Dalton in McAllister, 2013). Te razmere zato ob vsakih volitvah prinašajo na površje nove in nove ad hoc vzpostavljene politične stranke, ki pa nimajo časa in možnosti, da bi se notranje organizirale in vzpostavile skozi stabilno članstvo in podpornike ter znotraj kroga iste jasne politične usmerjenosti z mehanizmi notranje demokracije zagotavljale menjave v vodstvu in predstavništvu, ustrezne izzivom časa, kar vpliva na neučinkovitost političnih akterjev pri interesnem zastopanju različnih delov družbe. Učinek stran-karske podpore v gornjem modelu jasno kaže, da se učinki politične oddaljenosti ter gospodarskega poslabšanja med seboj seštevajo. Za večjo trdnost političnega sistema, temelječega na zaupanju in z njim povezani legitimnosti, so potrebne vzpostavljene intermediarne strukture družbenega kapitala, ki omogočajo zmanjševanje odtujenosti. To v ožjem pogledu pomeni, da je za 14. Tretji stolpec v tabeli, učinek let zaradi vključitve spremenljivke Izboljšanje ekonomije pade in je pod mejo 5 % stopnje značilnosti. VREDNOTE-8.indb 396 22.1.2014 19:28:19 397 izboljšanje dejanske politične vključenosti večine državljanov treba okrepiti institucionalno določeno delovanje političnega sistema, med njimi tudi mehanizme, ki zagotavljajo institucionalno določeno izvajanje odgovornosti in vpliva strankarskih struktur. Izrazitejša slovenska posebnost je tudi večinska podpora ukrepom države za blažitev družbene neenakosti, ki pa v enačbi krhke legitimnosti pri podpori in delovanju demokracije prav tako pomeni njeno zmanjševanje. Politične elite ne prepričajo javnosti, da so sposobne predstavljati interese različnih družbenih skupin in na dolgi rok zagotoviti pravično porazdeljeno skupno blaginjo. 6 Sklepi Zgornjo analizo smo predstavili kot vabilo bralcem, da se sami lotijo nadaljnjih pregledovanj in analiz tega pomembnega podatkovnega vira. Vsaka od posebnih veščin olajša spoprijem s podatki, tako kritična anketno metodološka pismenost za razumevanje nastanka in kakovosti podatkov kot teoretično razgledanost po literaturi za potrebe oblikovanja konceptualnih problemskih izhodišč, pa tudi veščina uporabe orodij za analizo in z njimi povezanih statističnih pristopov. Projekt CSES uporabnikom poleg podatkov in njihove dokumentacije ponuja tudi izhodiščne zastavitve posameznih tematskih modulov, različne pregledne delovne dokumente, kot je pregled nedavnih ugotovitev na podlagi podatkov projekta, pa tudi zbir bibliografskih informacij o konferenčnih predstavitvah in znanstvenih objavah v revijah in monografijah. Skupaj z drugimi podatkovnimi viri15 o strankah, političnih institucijah, volilnih okoliših, poznavalskih ocenah stanja na ravni držav in makroekonomskimi indikatorji so enkraten vir za poglobljene analize delovanja dejavnikov na različnih ravneh in njihovih interakcij. Literatura Barbič Ana et al. (1971): Politična participacija in enakost v sedmih državah 1966–71 [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Institut za sociologijo in filozofijo [izdelava ], 1971. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija ], 2002. Boh, Katja (1987) Stratifikacija in kvaliteta življenja v Jugoslaviji 1987. ISU – Institut za sociologijo Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2001. The Comparative Study of Electoral Systems (CSES) (www.cses.org) (2003) CSES MODULE 1 FULL RELEASE [dataset]. Ann Arbor, MI: University of Michigan, Center for Political Studies [producer and distributor]. August 4, 2003. 15. Glej podatkovni viri s področja politike na MacroDataGuide: Data sources by topic: http:/ www.nsd.uib.no/macrodataguide/topic.html, 26. 11. 2013. VREDNOTE-8.indb 397 22.1.2014 19:28:19 398 The Comparative Study of Electoral Systems (2009): The Comparative Study of Electoral Systems (CSES) in 2008-2009: What it has achieved, and what are its best options for the future? The Comparative Study of Electoral Systems (CSES)(2011): MODULE 4 (2011-2016) QUESTIONNAIRE FINAL VERSION. The Comparative Study of Electoral Systems (CSES) (2013). CSES MODULE 3 FULL RELEASE [dataset]. March 27, 2013 version. The Comparative Study of Electoral Systems Planning Committee (CSES) (2011a) Module 4: Theoretical Statement. Mexico City, Mexico On Sunday, June 12, 2011. http:/ www.cses.org/plancom/module4/CSES_Module4_TheoreticalStatement.pdf) Grosse, Ashley in Andrew Appleton (2009) V: H-D. Klingeman (ur.): The Comparative Study of Electoral Systems, Oxford, University Press. Howell, David A. and Karen Long Jusko (2009): Methodological Challenges: Research Oppportunities and Questions for the Future. V: H-D. Klingeman (ur.): The Comparative Study of Electoral Systems, Oxford, University Press. Hafner - Fink, Mitja (2008): Raziskovalni program slovensko javno mnenje v kontekstu mednarodnih družboslovnih anketnih raziskav: primer ISSP V: Niko Toš . . [et al.]: Vrednote v prehodu IV. Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK. Lewin-Epstein, Noah in Haya Stier (2013): Family, Gender and Work. ESS EduNet. Na http:/ essedunet.nsd.uib.no/cms/topics/family/. Malnar, Brina in Slavko Kurdija (2012): Zasnova in razvoj Evropske družboslovne raziskave. V: Niko Toš, (ed.): Vrednote v prehodu V.: Slovenija v evropskih primerjavah: evropska družboslovna raziskava 2002–2010 / Wien: Echoraum; Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK. Malnar, Brina, Mitja Hafner Fink in Janez Štebe (2006): Zmožnosti mednarodnih anketnih družboslovnih primerjalnih raziskav za oblikovanje subjektivnih indikatorjev razvitosti.V: Merjenje razvojne vloge in učinkovitosti javnega sektorja in politik / 16. statistični dnevi, Radenci, 6.–8. november 2006. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije : Statistično društvo Slovenije. Dostopno: http:/ www.stat.si/ Radenci/program_2006/00-ZB-903-0601.pd f Mochmann, Ekkehard (2008): Improving the evidence base for international comparative research. International Social Science Journal 59, 193-194. http:/ dx.doi. org/10.1111/j.1468–2451.2009.01681.x Ringdal, Kristen (2013): Learning Multilevel Analysis. ESS EduNet http:/ essedunet.nsd. uib.no/cms/topics/multilevel/ Szalai, Alexander et al. (1966): Raziskava o porabi časa [datoteka podatkov]. Köln: Universität zu Köln, Zentralarchiv für Empirische Sozialforschung [izdelava], 1966. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2002. Štebe, Janez (1999): Izkoriščanje zapuščine slovenske empirične sociologije za današnje namene v okviru sekundarne analize. V: Katja Boh (ur.): Družboslovne spremembe na Slovenskem. Ljubljana : Univerza : Slovensko sociološko društvo. - Dostopno tudi na: http:/ dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr30-31stebe.PDF VREDNOTE-8.indb 398 22.1.2014 19:28:19 399 Štebe, Janez (2001): “Support for the European union from a comparative perspective: stability and change in the period of transition”. Central European political science review ISSN: 1586-4197.- Vol. 2, no. 3 (Spring 2001), Str. 92–111 Štebe, Janez (2009a). Ali je CSES raziskovalni program slovenske nacionalne raziskave volitev? V: Niko Toš (Ur.).Vrednote v prehodu V, CJMMK, Ljubljana. Štebe, Janez (2009b): Napredne tehnike regresijske analize z uporabo podatkov CSES [Elektronski vir]. – Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov, 2009. – 19 str. http:/ www.adp.fdv.uni-lj.si/gradiva/analize_CSES_09/. (10. 11. 2013) Štebe, Janez (2012): A search for equivalence in education classifications' variants in past social surveys in Slovenia. A validation study of a potential for ex-post harmonisa-tion. V: Slovenija v času negotovosti / Slovensko sociološko srečanje 2012, Maribor, 9.–11.2012. Ljubljana : Slovensko sociološko društvo. Thomassen, Jacques in Henk van der Kolk (2009): Effectivenes and Political Support in Old and New Democracies. V: H-D. Klingeman (ur.): The Comparative Study of Electoral Systems, Oxford, University Press. Toš, Niko (2010) Primerjalno raziskovanje vrednot : evropska raziskava vrednot, svetovna raziskava vrednot. V: Niko Toš, Karl H. Müller, ured.: Primerjalno družboslovje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV – CJMMK, 2010. Toš, Niko in Brina Malnar (2012) SJM 2012/1 [podatki]. Slovenija, Ljubljana: Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelal]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [dostop], 2012 v pripravi. Toth, Istvan Gyorgy (2008): The Demand for Redistribution: A Test on Hungarian Data. Sociologicky časopis/Czech Sociological Review 44 (6): 1063–87. Tóth, István György in Tamás Keller (2013): »Income distributions, inequality perceptions and redistributive preferences in European countries«. V: Janet C. Gornick in Markus Jäntti (ur.): Income Inequality Economic Disparities and the Middle Class in Affluent Countries, Stanford University Press. VREDNOTE-8.indb 399 22.1.2014 19:28:20 VREDNOTE-8.indb 400 22.1.2014 19:28:20 401 3.2 PRIMERjALNE RAzISKAVE VOLILNIH SISTEMOV The Comparative Study of Electoral Systems, 2005-2011 Niko Toš, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Janez Štebe, Samo Uhan, Mitja Hafner-Fink, Vlado Miheljak, Matej Kovačič, Rebeka Falle, Živa Broder, Tina Vovk, Špela Zajšek Povzetek Raziskovalna skupina Slovensko javno mnenje se je leta 1995 pridružila mednaro-dnemu projektu The Comparative Study of Electoral Systems. Osnovni cilj projekta je proučevanje procesov demokratizacije v sodobnih svetovnih družbah. Nosilcem projektov je uspela vključitev raziskovalcev iz vseh kontinentov in večine držav. Podatkovni prikaz v nadaljevanju ponazarja tematska področja raziskave, njen časovni potek in njeno primerjalno širino. Prikaz podatkov je omejen na zadnjo dostopno mednarodno datoteko, ki zajema podatke nacionalnih raziskav v obdobju 2005–2011. Časovni razpon vključenih raziskav ustreza dejstvu, da se raziskave izvajajo vselej v obdobju leto po vsakokratnih parlamentarnih volitvah v vključenih državah. Iz prikaza so izločena vsa vprašanja o političnih strankah in nacionalnih politikih in tudi spreminjajoči se tematski bloki oz. vprašanja iz predhodnih raziskav. Vse nacionalne datoteke in podatki iz predhodnih raziskav so dostopni na domači strani mednarodne projektne skupine http:/ www.cses.org/plancom/module4/ CSES_Module4_TheoreticalStatement.pdf. VREDNOTE-8.indb 401 22.1.2014 19:28:20 VREDNOTE-8.indb 402 22.1.2014 19:28:20 403 1. Nekateri ljudje menijo, da je pomembno, kdo je na oblasti, drugi pa pravijo, da to ni pomembno. Prosimo vas, da izrazite svoje stališče s pomočjo spodnje lestvice. Ni pomembno, Pomembno je, kdo kdo je na oblasti. je na oblasti. 1 2 3 4 5 Ni pomembno, Pomembno je, kdo je na oblasti. kdo je na oblasti. CSES 1 2 3 4 5 Avstralija 2007 3,5 6,4 18,7 35,4 35,9 Avstrija 2008 5,9 5,8 12,6 15,4 60,4 Brazilija 2006 9,4 2,8 10,3 11,6 65,9 2010 6,4 2,8 7,3 11,7 71,9 Belorusija 2008 17,1 12,8 25,4 20,7 23,9 Tajvan 2008 14,3 5,6 17,4 23,9 38,8 Hrvaška 2007 17,2 8,6 20,7 19,0 34,5 Češka 2006 7,6 8,7 18,7 35,6 29,4 Danska 2007 2,1 3,7 13,2 34,2 46,7 Estonija 2011 11,6 7,4 19,3 21,4 40,3 Finska 2007 4,4 6,1 19,9 30,2 39,4 Francija 2007 4,8 6,2 19,3 28,9 40,8 Nemčija 2009 11,4 12,0 17,9 27,1 31,7 Grčija 2009 26,2 6,6 16,1 10,8 40,3 Hong Kong 2008 29,7 19,1 19,1 13,4 18,7 Irska 2007 6,3 5,5 15,8 21,2 51,1 Islandija 2007 6,2 4,7 16,0 25,4 47,8 2009 8,3 7,1 20,4 24,9 39,3 Izrael 2006 12,1 4,2 12,3 13,1 58,3 Japonska 2007 4,0 25,9 8,0 39,5 22,6 J Koreja 2008 9,0 7,0 17,4 21,6 45,0 Mehika 2006 8,9 3,6 12,6 18,7 56,3 2009 6,7 4,6 13,1 23,3 52,3 Nizozemska 2006 2,4 4,8 23,2 34,5 35,1 Nova Zelandija 2008 4,2 4,7 13,7 27,4 50,0 Norveška 2005 2,7 5,3 16,3 36,4 39,3 Poljska 2007 13,0 9,2 18,1 24,2 35,6 Portugalska 2009 8,3 6,1 11,1 18,4 56,2 Slovaška 2008 12,3 6,6 13,5 17,2 50,4 Slovenija 2008 10,0 5,2 13,6 23,4 47,8 Španija 2008 6,0 8,0 17,9 22,2 46,0 Švedska 2006 2,3 3,9 17,2 37,3 39,3 Švica 2007 2,6 7,1 15,0 36,6 38,7 Tajska 2007 10,6 10,0 40,2 23,8 15,3 Urugvaj 2009 7,0 6,8 15,0 21,4 49,9 VREDNOTE-8.indb 403 22.1.2014 19:28:20 404 2. Nekateri pravijo, da ni pomembno, koga ljudje volijo, saj se stvari zaradi tega ne bodo spremenile, drugi pa pravijo, da se glede na to, koga voliš, stvari lahko spremenijo. Kam bi vi uvrstili sami sebe? Vseeno je, koga ljudje volijo, To, kdo bo izvoljen, saj se ne bo nič spremenilo. vpliva na stvari. 1 2 3 4 5 Vseeno je, koga ljudje volijo, To, kdo bo izvoljen, saj se ne bo nič spremenilo. vpliva na stvari. CSES 1 2 3 4 5 Avstralija 2007 3,5 6,4 18,7 35,4 35,9 Avstrija 2008 5,9 5,8 12,6 15,4 60,4 Brazilija 2006 9,4 2,8 10,3 11,6 65,9 2010 6,4 2,8 7,3 11,7 71,9 Belorusija 2008 17,1 12,8 25,4 20,7 23,9 Tajvan 2008 14,3 5,6 17,4 23,9 38,8 Hrvaška 2007 17,2 8,6 20,7 19,0 34,5 Češka 2006 7,6 8,7 18,7 35,6 29,4 Danska 2007 2,1 3,7 13,2 34,2 46,7 Estonija 2011 11,6 7,4 19,3 21,4 40,3 Finska 2007 4,4 6,1 19,9 30,2 39,4 Francija 2007 4,8 6,2 19,3 28,9 40,8 Nemčija 2005 11,4 12,0 17,9 27,1 31,7 2009 26,2 6,6 16,1 10,8 40,3 Grčija 2009 29,7 19,1 19,1 13,4 18,7 Hong Kong 2008 6,2 4,7 16,0 25,4 47,8 Islandija 2007 8,3 7,1 20,4 24,9 39,3 2009 6,3 5,5 15,8 21,2 51,1 Izrael 2006 12,1 4,2 12,3 13,1 58,3 Japonska 2007 4,0 25,9 8,0 39,5 22,6 J Koreja 2008 9,0 7,0 17,4 21,6 45,0 Mehika 2006 8,9 3,6 12,6 18,7 56,3 2009 6,7 4,6 13,1 23,3 52,3 Nizozemska 2006 2,4 4,8 23,2 34,5 35,1 Nova Zelandija 2008 4,2 4,7 13,7 27,4 50,0 Norveška 2005 2,7 5,3 16,3 36,4 39,3 Poljska 2005 13,0 9,2 18,1 24,2 35,6 2007 8,3 6,1 11,1 18,4 56,2 Portugalska 2009 12,3 6,6 13,5 17,2 50,4 Slovaška 2008 10,0 5,2 13,6 23,4 47,8 Slovenija 2008 6,0 8,0 17,9 22,2 46,0 Španija 2008 2,3 3,9 17,2 37,3 39,3 Švedska 2006 2,6 7,1 15,0 36,6 38,7 Tajska 2007 10,6 10,0 40,2 23,8 15,3 Urugvaj 2009 7,0 6,8 15,0 21,4 49,9 VREDNOTE-8.indb 404 22.1.2014 19:28:20 405 3. Če pomislite na delo vlade v preteklih štirih letih in če ocenjujete v celoti, ali menite, da je vlada delala dobro ali slabo? 1 – zelo dobro 2 – dobro 3 – slabo 4 – zelo slabo zelo dobro dobro slabo zelo slabo CSES 1 2 3 4 Avstralija 2007 17,2 53,3 20,5 9,0 Avstrija 2008 0,5 29,4 50,0 20,2 Brazilija 2006 10,9 65,2 17,3 6,6 2010 32,2 61,7 4,8 1,3 Belorusija 2008 4,1 68,5 23,4 3,9 Tajvan 2008 5,2 24,4 40,2 30,2 Hrvaška 2007 3,6 33,5 44,1 18,9 Češka 2006 4,0 46,5 39,8 9,6 Danska 2007 12,5 56,4 25,6 5,4 Estonija 2011 3,2 50,8 34,9 11,1 Finska 2007 3,6 70,5 22,9 3,0 Francija 2007 1,8 29,6 46,7 21,8 Nemčija 2005 1,1 41,9 46,6 10,4 2009 1,0 41,2 47,2 10,6 Grčija 2009 2,4 17,2 34,2 46,2 Hong Kong 2008 1,0 46,9 37,3 14,7 Islandija 2007 9,1 56,4 27,5 7,0 2009 0,8 14,0 46,2 39,1 Irska 2007 9,5 50,1 29,5 10,9 Izrael 2006 14,0 40,1 27,4 18,5 Japonska 2007 1,3 36,0 53,5 9,3 J Koreja 2008 3,9 60,1 28,9 7,1 Mehika 2006 13,6 63,7 13,0 9,7 2009 18,3 48,8 21,5 11,4 Nizozemska 2006 2,7 67,2 27,3 2,8 Nova Zelandija 2008 11,5 53,4 26,6 8,4 Norveška 2005 5,4 65,5 25,1 3,9 Poljska 2005 0,8 15,8 48,6 34,7 2007 5,1 30,3 40,8 23,9 Portugalska 2009 2,6 44,4 38,0 15,0 Slovaška 2008 9,1 52,2 27,9 10,8 Slovenija 2008 4,1 47,7 38,4 9,8 Španija 2008 3,0 53,4 28,9 14,6 Švedska 2006 2,9 56,6 34,1 6,4 Švica 2007 1,6 78,1 19,0 1,3 Tajska 2007 5,9 63,5 26,0 4,6 Urugvaj 2009 27,3 61,8 8,3 2,7 VREDNOTE-8.indb 405 22.1.2014 19:28:20 406 4. Ali sodite, da katerakoli od strank v vaši državi res dobro zastopa vaše osebne poglede, nazore? 1 – da 2 – ne da ne CSES 1 2 Avstralija 2007 77,5 22,5 Avstrija 2008 54,4 45,6 Brazilija 2006 28,6 71,4 2010 40,4 59,6 Belorusija 2008 8,7 91,3 Tajvan 2008 36,6 63,4 Hrvaška 2007 49,0 51,0 Češka 2006 58,7 41,3 Danska 2007 89,1 10,9 Estonija 2011 65,2 34,8 Finska 2007 76,5 23,5 Francija 2007 69,4 30,6 Nemčija 2005 57,5 42,5 2009 60,6 39,4 Grčija 2009 59,3 40,7 Hong Kong 2008 35,3 64,7 Islandija 2007 62,4 37,6 2009 48,5 51,5 Irska 2007 75,8 24,2 Izrael 2006 51,4 48,6 Japonska 2007 44,5 55,5 J Koreja 2008 38,6 61,4 Mehika 2006 62,4 37,6 2009 60,9 39,1 Nova Zelandija 2008 92,7 7,3 Norveška 2005 82,3 17,7 Poljska 2005 45,2 54,8 2007 55,7 44,3 Portugalska 2009 58,1 41,9 Slovaška 2008 75,1 24,9 Slovenija 2008 35,3 64,7 Španija 2008 62,6 37,4 Švedska 2006 76,9 23,1 Švica 2007 76,9 23,1 Tajska 2007 67,9 32,1 Urugvaj 2009 73,1 26,9 VREDNOTE-8.indb 406 22.1.2014 19:28:20 407 5. Prosimo, uvrstite sebe s pomočjo spodnje lestvice. Pri tem 0 pomeni skrajno levo in 10 skrajno desno. levo desno 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 levo desno CSES 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Avstralija 2007 2,0 2,1 4,0 9,4 9,6 39,1 8,7 8,6 9,1 1,8 5,5 Avstrija 2008 4,7 3,3 8,9 6,5 14,0 30,7 10,6 9,9 6,3 2,2 2,9 Brazilija 2006 5,9 1,7 3,4 3,8 4,5 31,8 7,4 6,7 10,2 7,6 17,0 2010 8,8 2,4 3,0 5,0 3,8 19,8 5,7 7,0 11,6 7,8 25,2 Belorusija 2008 2,3 1,4 3,2 4,3 6,3 38,9 11,5 14,4 8,1 3,5 6,1 Tajvan 2008 2,2 0,3 1,4 2,5 3,4 59,5 9,0 5,9 6,9 1,5 7,4 Hrvaška 2007 7,3 4,6 6,8 9,4 7,5 27,3 7,0 7,8 7,8 3,2 11,2 Češka 2006 2,5 4,2 6,6 11,1 8,9 21,7 8,9 11,3 12,3 6,6 5,8 Danska 2007 3,9 3,6 7,2 12,1 11,7 14,9 9,5 12,4 14,0 5,3 5,4 Estonija 2011 2,5 3,2 3,8 6,1 9,4 28,7 10,2 13,5 10,4 4,9 7,4 Finska 2007 2,7 2,3 4,2 6,9 9,0 24,0 12,4 15,6 13,8 5,7 3,4 Francija 2007 5,9 1,5 4,1 6,9 11,6 23,5 10,7 13,6 12,6 3,3 6,3 Nemčija 2005 6,0 5,6 10,2 11,9 20,1 20,0 7,3 8,5 2,9 2,9 4,6 2009 2,3 3,2 10,3 16,0 17,6 24,6 12,3 8,5 3,1 0,9 1,2 Grčija 2009 5,9 2,0 2,9 6,2 10,0 37,8 7,7 7,8 7,7 3,1 8,6 Hong Kong 2008 3,8 0,7 1,0 4,4 4,8 52,5 9,0 10,5 5,3 0,7 7,4 Islandija 2007 2,2 1,9 4,0 7,5 11,9 26,2 13,3 14,6 12,2 2,4 3,7 2009 2,6 2,0 4,9 11,0 13,5 28,1 10,6 14,5 7,9 2,3 2,7 Irska 2007 1,4 1,5 2,5 6,5 10,0 33,1 11,2 11,5 10,0 3,6 8,6 Izrael 2006 9,2 2,0 2,8 5,0 5,4 28,1 7,1 10,8 12,4 4,4 12,8 Japonska 2007 0,0 0,7 1,6 5,4 7,7 48,4 13,0 11,4 8,1 1,6 2,1 J Koreja 2008 3,1 2,7 3,8 9,3 8,7 28,2 10,4 13,0 8,4 5,5 7,0 Mehika 2006 8,6 1,8 1,7 2,2 1,5 14,3 6,3 7,5 15,9 10,8 29,3 2009 3,1 0,8 1,7 2,5 2,2 12,2 9,8 14,0 21,2 13,7 18,8 Nizozemska 2006 2,2 2,8 7,2 11,4 9,9 18,5 12,7 18,6 12,8 2,6 1,4 N. Zelandija 2008 1,6 2,4 5,0 8,9 8,8 25,0 11,5 13,4 12,4 4,0 6,9 Norveška 2005 2,2 1,8 7,1 12,4 13,3 21,3 10,0 15,5 11,1 2,8 2,5 Poljska 2005 3,6 2,4 3,4 3,6 5,5 31,8 7,6 10,8 11,7 6,3 13,3 2007 3,3 1,7 2,2 3,3 4,2 31,8 9,9 11,4 11,9 6,3 14,0 Portugalska 2009 6,2 2,9 4,6 9,7 10,5 32,0 6,6 8,2 7,6 3,6 8,3 Slovaška 2008 4,8 5,1 7,7 9,6 8,3 27,7 8,3 8,1 8,6 5,0 6,8 Slovenija 2008 5,8 6,3 7,4 10,0 8,6 32,1 8,3 7,6 6,7 2,1 5,1 Španija 2008 3,6 3,7 10,6 18,6 13,2 25,0 8,5 8,2 6,1 1,4 1,0 Švedska 2006 2,9 3,5 6,4 12,3 9,0 18,5 13,4 17,9 11,8 2,5 1,9 Švica 2007 4,9 1,5 5,5 8,0 8,7 31,2 10,5 10,9 11,2 1,6 5,9 Tajska 2007 1,1 ,5 0,7 1,4 1,9 64,0 4,8 7,6 7,0 2,7 8,3 Urugvaj 2009 10,6 7,5 8,8 10,0 7,7 23,7 4,4 4,9 7,0 1,7 13,8 VREDNOTE-8.indb 407 22.1.2014 19:28:20 408 6. Ali bi rekli, da so bile v času zadnje predvolilne kampanje med strankami opazne velike ali majhne razlike ali pa razlik sploh ni bilo? 1 – velike razlike 2 – majhne razlike 3 – razlik ni bilo velike majhne razlik razlike razlike ni bilo CSES 1 2 3 Avstralija 2007 30,4 67,9 1,6 Avstrija 2008 56,2 38,9 4,9 Brazilija 2006 39,4 44,4 16,3 2010 56,9 28,7 14,3 Belorusija 2008 18,2 54,7 27,1 Tajvan 2008 49,6 27,6 22,8 Hrvaška 2007 32,0 50,3 17,7 Češka 2006 49,0 38,8 12,2 Estonija 2011 42,8 46,1 11,0 Finska 2007 16,5 74,3 9,2 Francija 2007 49,9 46,6 3,4 Nemčija 2005 6,8 89,3 3,9 2009 32,6 53,0 14,4 Grčija 2009 43,3 36,6 20,1 Hong Kong 2008 44,3 45,5 10,2 Islandija 2007 36,5 61,6 1,9 2009 50,2 46,2 3,6 Irska 2007 23,3 67,2 9,4 Izrael 2006 38,9 43,2 17,9 Japonska 2007 33,4 57,7 9,0 J Koreja 2008 13,7 60,1 26,1 Mehika 2006 44,4 38,0 17,7 2009 30,9 45,3 23,8 Nizozemska 2006 61,3 35,6 3,1 Nova Zelandija 2008 41,3 55,5 3,2 Poljska 2005 28,0 66,5 5,5 2007 50,1 43,9 6,0 Portugalska 2009 34,1 48,1 17,8 Slovaška 2008 48,6 35,5 15,9 Slovenija 2008 33,5 54,7 11,8 Španija 2008 49,3 42,1 8,6 Švedska 2006 28,3 69,3 2,4 Švica 2007 66,5 32,6 1,0 Tajska 2007 23,8 49,1 27,1 Urugvaj 2009 61,0 31,3 7,8 VREDNOTE-8.indb 408 22.1.2014 19:28:20 409 7. Kako pozorno ste spremljali zadnjo volilno kampanjo? 1 – zelo pozorno 2 – precej pozorno 3 – ne prav pozorno 4 – sploh nisem spremljal zelo precej ne prav sploh nisem pozorno pozorno pozorno spremljal CSES 1 2 3 4 Avstralija 2007 40,2 40,8 15,2 3,8 Avstrija 2008 12,1 34,6 40,1 13,2 Brazilija 2006 11,2 35,3 27,9 25,6 2010 9,6 38,6 36,5 15,4 Belorusija 2008 3,6 22,2 41,0 33,2 Hrvaška 2007 9,0 28,3 43,5 19,2 Češka 2006 5,1 30,7 44,1 20,2 Danska 2007 14,9 45,1 36,9 3,1 Estonija 2011 8,1 34,4 47,1 10,4 Finska 2007 10,2 39,9 40,1 9,8 Francija 2007 30,7 34,7 27,5 7,2 Nemčija 2005 32,2 46,6 17,8 3,4 2009 7,5 36,6 43,8 12,1 Grčija 2009 18,4 30,8 34,9 15,8 Hong Kong 2008 16,1 61,2 17,9 4,7 Islandija 2007 12,5 49,7 25,3 12,5 2009 15,0 52,1 22,1 10,8 Irska 2007 25,2 43,8 23,5 7,5 Izrael 2006 12,5 22,5 33,4 31,6 Japonska 2007 17,9 48,4 27,2 6,5 J Koreja 2008 5,5 37,0 45,1 12,4 Mehika 2006 25,0 47,8 18,9 8,2 2009 9,9 48,9 29,9 11,3 Nizozemska 2006 3,5 28,7 59,5 8,3 Nova Zelandija 2008 18,5 46,7 25,8 8,9 Norveška 2005 10,6 54,8 30,5 4,0 Poljska 2005 5,2 30,8 47,4 16,6 2007 10,4 33,7 42,6 13,3 Portugalska 2009 19,3 39,4 24,4 16,9 Slovaška 2008 7,7 31,8 32,7 27,9 Slovenija 2008 7,7 28,4 45,8 18,1 Španija 2008 11,1 40,4 30,0 18,6 Švedska 2006 8,3 45,0 42,1 4,7 Švica 2007 14,1 47,5 28,7 9,6 Tajska 2007 6,7 22,0 44,1 27,1 Urugvaj 2009 23,7 29,4 37,9 8,9 VREDNOTE-8.indb 409 22.1.2014 19:28:20 410 8. Če ocenjujete na splošno, kako ste zadovoljni z delovanjem demokracije v vaši državi? 1 – zelo sem zadovoljen 2 – precej zadovoljen 3 – ne kaj dosti zadovoljen 4 – sploh nisem zadovoljen z delovanjem demokracije zelo precej ne kaj dosti sploh nisem zadovoljen zadovoljen zadovoljen zadovoljen CSES 1 2 3 4 Avstralija 2007 22,9 62,7 11,9 2,5 Avstrija 2008 11,3 62,1 22,1 4,6 Brazilija 2006 5,5 44,5 32,6 17,4 2010 9,9 51,6 27,1 11,4 Belorusija 2008 6,5 52,3 30,1 11,2 Tajvan 2008 5,3 48,3 39,6 6,7 Hrvaška 2007 2,4 23,2 42,2 32,3 Češka 2006 2,6 46,5 37,9 12,9 Danska 2007 31,7 60,5 6,5 1,4 Estonija 2011 3,6 47,4 37,1 11,9 Finska 2007 6,8 70,6 19,2 3,4 Francija 2007 9,6 57,5 26,5 6,4 Nemčija 2005 5,7 49,5 35,5 9,4 2009 6,9 46,7 33,0 13,4 Grčija 2009 2,8 22,8 45,5 28,9 Hong Kong 2008 4,4 49,4 34,2 12,0 Islandija 2007 10,4 60,4 22,2 7,0 2009 3,0 39,4 38,1 19,5 Irska 2007 12,0 68,8 14,9 4,2 Izrael 2006 3,9 31,1 38,3 26,7 Japonska 2007 4,1 46,0 40,5 9,4 J Koreja 2008 1,5 41,2 46,8 10,5 Mehika 2006 12,2 34,2 30,7 22,8 2009 6,1 40,0 36,3 17,6 Nizozemska 2006 8,4 69,2 19,2 3,1 Nova Zelandija 2008 8,3 61,7 22,9 7,1 Norveška 2005 18,8 69,6 10,5 1,1 Poljska 2005 2,4 33,3 46,1 18,2 2007 5,9 53,3 34,9 5,9 Portugalska 2009 2,3 39,5 32,6 25,6 Slovaška 2008 2,8 34,6 45,6 17,0 Slovenija 2008 1,5 25,4 61,3 11,8 Španija 2008 7,3 74,2 15,9 2,6 Švedska 2006 15,0 66,8 16,2 2,1 Švica 2007 13,7 67,7 16,1 2,5 Tajska 2007 22,3 59,7 13,5 4,6 Urugvaj 2009 25,3 46,6 24,5 3,6 VREDNOTE-8.indb 410 22.1.2014 19:28:20 411 9. Ali običajno zase mislite, da ste blizu kaki določeni politični stranki? 1 – da 2 – ne da ne CSES 1 2 Avstralija 2007 84,5 15,5 Avstrija 2008 49,7 50,3 Brazilija 2006 33,4 66,6 2010 48,0 52,0 Belorusija 2008 12,7 87,3 Tajvan 2008 51,3 48,7 Hrvaška 2007 41,2 58,8 Češka 2006 44,2 55,8 Danska 2007 56,3 43,7 Estonija 2011 40,2 59,8 Finska 2007 55,4 44,6 Francija 2007 71,1 28,9 Nemčija 2005 44,8 55,2 2009 49,1 50,9 Grčija 2009 61,3 38,7 Hong Kong 2008 33,0 67,0 Islandija 2007 49,8 50,2 2009 50,9 49,1 Irska 2007 31,4 68,6 Izrael 2006 45,4 54,6 Japonska 2007 44,9 55,1 J Koreja 2008 40,5 59,5 Mehika 2006 56,9 43,1 2009 56,5 43,5 Nizozemska 2006 31,5 68,5 Nova Zelandija 2008 48,2 51,8 Norveška 2005 47,8 52,2 Poljska 2005 50,8 49,2 2007 52,8 47,2 Portugalska 2009 45,3 54,7 Slovaška 2008 71,8 28,2 Slovenija 2008 21,7 78,3 Španija 2008 62,7 37,3 Švedska 2006 49,5 50,5 Švica 2007 40,3 59,7 Tajska 2007 6,9 93,1 Urugvaj 2009 80,0 20,0 VREDNOTE-8.indb 411 22.1.2014 19:28:20 412 10. Tisti, ki so navedli, da se čutijo blizu neki stranki. Ali čutite, da ste tej stranki ... 1 – zelo blizu 2 – do neke mere blizu 3 – ne preveč blizu zelo blizu do neke mere blizu ne preveč blizu CSES 1 2 3 Avstralija 2007 24,6 50,3 25,1 Avstrija 2008 15,0 52,3 32,7 Brazilija 2006 25,5 57,7 16,8 2010 34,9 55,7 9,4 Belorusija 2008 8,9 65,9 25,2 Tajvan 2008 19,9 50,5 29,6 Hrvaška 2007 26,4 57,2 16,4 Češka 2006 13,2 65,8 21,0 Danska 2007 51,0 0,0 49,0 Estonija 2011 13,1 73,6 13,3 Finska 2007 14,3 65,9 19,8 Francija 2007 15,3 69,1 15,6 Nemčija 2005 12,6 63,9 23,5 2009 11,0 62,3 26,7 Grčija 2009 39,0 44,5 16,5 Hong Kong 2008 9,0 73,8 17,2 Islandija 2007 18,4 71,1 10,5 2009 13,6 69,5 16,9 Irska 2007 19,5 59,1 21,4 Izrael 2006 21,1 65,6 13,3 Japonska 2007 19,4 66,2 14,4 J Koreja 2008 14,5 70,7 14,8 Mehika 2006 43,1 31,2 25,6 2009 32,6 41,3 26,1 Nizozemska 2006 12,5 62,6 24,9 Nova Zelandija 2008 11,4 63,5 25,1 Norveška 2005 55,8 0,0 44,2 Poljska 2005 5,0 28,5 66,5 2007 9,5 33,5 57,0 Portugalska 2009 8,7 17,9 73,4 Slovaška 2008 21,7 71,5 6,9 Slovenija 2008 25,4 69,9 4,7 Španija 2008 15,1 73,3 11,6 Švedska 2006 13,4 67,7 18,9 Švica 2007 20,0 69,1 10,9 Tajska 2007 13,7 80,2 6,2 Urugvaj 2009 45,8 46,1 8,0 VREDNOTE-8.indb 412 22.1.2014 19:28:20 413 11. Ali ste na zadnjih volitvah volili ali niste volili? 1 – da 2 – ne da ne CSES 1 2 Avstralija 2007 98,8 1,2 Avstrija 2008 86,3 13,7 Brazilija 2006 84,5 15,5 2010 93,1 6,9 Belorusija 2008 68,6 31,4 Tajvan 2008 88,4 11,6 Hrvaška 2007 81,6 18,4 Češka 2006 74,0 26,0 Danska 2007 96,9 3,1 Estonija 2011 79,5 20,5 Finska 2007 83,2 16,8 Francija 2007 82,9 17,1 Nemčija 2005 93,7 6,3 2009 79,4 20,6 Grčija 2009 88,5 11,5 Hong Kong 2008 75,8 24,2 Islandija 2007 91,5 8,5 2009 94,4 5,6 Irska 2007 88,5 11,5 Izrael 2006 80,9 19,1 Japonska 2007 85,2 14,8 J Koreja 2008 64,7 35,3 Mehika 2006 85,0 15,0 2009 77,3 22,7 Nizozemska 2006 93,1 6,9 Nova Zelandija 2008 95,1 4,9 Norveška 2005 89,7 10,3 Poljska 2005 52,7 47,3 2007 71,3 28,7 Portugalska 2009 76,2 23,8 Slovaška 2008 78,3 21,8 Slovenija 2008 76,5 23,5 Španija 2008 82,0 18,0 Švedska 2006 90,4 9,6 Švica 2007 68,5 31,5 Tajska 2007 97,8 2,2 Urugvaj 2009 100,0 0,0 VREDNOTE-8.indb 413 22.1.2014 19:28:21 414 Odgovarjajo tisti, ki so volili. 12. Ali ste ob teh volitvah kaj razmišljali o tem, da bi volili kakšno drugo stranko? 1 – da 2 – ne da ne CSES 1 2 Avstralija 2007 23,4 76,6 Avstrija 2008 32,5 67,5 Brazilija 2010 6,8 93,2 Belorusija 2008 12,4 87,6 Hrvaška 2007 17,0 83,0 Češka 2006 30,6 69,4 Danska 2007 48,8 51,2 Estonija 2011 29,7 70,3 Finska 2007 45,1 54,9 Francija 2007 20,8 79,2 Nemčija 2005 31,0 69,0 2009 25,5 74,5 Grčija 2009 30,2 69,8 Hong Kong 2008 46,9 53,1 Islandija 2007 53,7 46,3 2009 64,9 35,1 Irska 2007 28,7 71,3 Izrael 2006 37,4 62,6 Mehika 2006 11,9 88,1 2009 28,7 71,3 Nizozemska 2006 46,3 53,7 Nova Zelandija 2008 70,6 29,4 Norveška 2005 64,9 35,1 Poljska 2005 44,6 55,4 2007 34,4 65,6 Portugalska 2009 28,5 71,5 Slovaška 2008 22,2 77,8 Slovenija 2008 26,7 73,3 Španija 2008 47,6 52,4 Švedska 2006 46,1 53,9 Švica 2007 42,4 57,6 Tajska 2007 33,8 66,2 Urugvaj 2009 12,1 87,9 VREDNOTE-8.indb 414 22.1.2014 19:28:21 415 13. Ali je bila na zadnjih volitvah kakšna stranka, ki je nikakor ne bi volili? 1 – da 2 – ne da ne CSES 1 2 Avstralija 2007 75,0 25,0 Avstrija 2008 83,7 16,3 Brazilija 2006 4,5 95,5 2010 15,1 84,9 Belorusija 2008 78,3 21,7 Hrvaška 2007 78,6 21,4 Češka 2006 93,8 6,2 Danska 2007 98,4 1,6 Estonija 2011 86,6 13,4 Finska 2007 85,5 14,5 Nemčija 2005 97,5 2,5 2009 89,2 10,8 Grčija 2009 87,4 12,6 Hong Kong 2008 74,9 25,1 Islandija 2007 82,6 17,4 2009 84,0 16,0 Irska 2007 72,2 27,8 Izrael 2006 77,2 22,8 Mehika 2006 45,9 54,1 2009 85,7 14,3 Nizozemska 2006 95,5 4,5 Nova Zelandija 2008 79,3 20,7 Poljska 2005 85,1 14,9 2007 86,3 13,7 Portugalska 2009 57,4 42,6 Slovaška 2008 91,1 8,9 Slovenija 2008 70,9 29,1 Španija 2008 67,8 32,2 Švedska 2006 91,3 8,7 Švica 2007 87,9 12,1 Tajska 2007 51,2 48,8 Urugvaj 2009 100,0 0,0 VREDNOTE-8.indb 415 22.1.2014 19:28:21 416 14. Kaj pa predhodne volitve, ali se še spomnite, ali ste takrat šli na volitve? 1 – da, volil sem 2 – ne, nisem volil da, volil sem ne, nisem volil CSES 1 2 Avstralija 2007 95,8 4,2 Brazilija 2006 76,2 23,8 2010 87,5 12,5 Belorusija 2008 65,2 34,8 Hrvaška 2007 79,1 20,9 Češka 2006 71,4 28,6 Danska 2007 98,0 2,0 Estonija 2011 74,4 25,6 Finska 2007 87,3 12,7 Francija 2007 95,6 4,5 Nemčija 2005 88,5 11,5 2009 80,7 19,3 Grčija 2009 89,1 10,9 Hong Kong 2008 73,1 26,9 Islandija 2007 92,8 7,2 2009 92,2 7,8 Irska 2007 85,1 14,9 Izrael 2006 85,8 14,2 Japonska 2007 89,3 10,7 J. Koreja 2008 82,0 18,0 Mehika 2006 70,1 29,9 2009 74,7 25,3 Nizozemska 2006 88,6 11,4 Norveška 2005 90,6 9,4 Nova Zelandija 2008 86,2 13,8 Poljska 2005 73,0 27,0 2007 75,3 24,7 Slovaška 2008 83,6 16,4 Slovenija 2008 72,6 27,4 Švedska 2006 92,1 7,9 Švica 2007 74,7 25,3 Tajska 2007 95,3 4,7 Urugvaj 2009 100,0 0,0 VREDNOTE-8.indb 416 22.1.2014 19:28:21 4.0 Politična kultura in demokratične vrednote v novih demokracijah Political Culture and Democratic Values in New Democracies, 2000 VREDNOTE-8.indb 417 22.1.2014 19:28:21 VREDNOTE-8.indb 418 22.1.2014 19:28:21 419 4.1 Politična kultura in demokratične vrednote v novih demokracijah Brina Malnar Povzetek Članek obravnava proces kulturnega prilagajanja javnosti tranzicijskih držav na nove strukturne okoliščine v družbi, predvsem prehod v večstrankarski politični sistem in tržno gospodarstvo. Na podlagi podatkov projekta Demokratične vrednote ugotavlja, da je počasna tranzicija v Sloveniji delovala kot dolgotrajen proces učenja, v katerem je javnost privzela raznorodne vrednotne vzorce, norme in stališča. Javnost v celoti sprejema politične svoboščine, sprejemanje tržnega gospodarstva pa je pogojno. Tudi v novih okoliščinah se je ohranilo kar nekaj starih pogledov na vlogo države, od katere javnost pričakuje pomembno vlogo pri zagotavljanju socialne pravičnosti. 1 Cilji projekta Sprememba družbenega sistema v srednji in vzhodni Evropi je najbolj korenita strukturna sprememba v zadnjem stoletju. Spremljanje političnih, družbenih in ekonomskih sprememb v nekdanjih komunističnih državah je poseben izziv tudi za Evropsko unijo. Raziskovalni projekt Politična kultura in demokratične vrednote v novih demokracijah (v nadaljevanju: Demokratične vrednote), ki poteka znotraj petega okvirnega programa Evropske unije, si je zastavil za cilj raziskati družbeno in kulturno podlago integracije srednje- in vzhodnoevropskih držav v Evropsko unijo. Kompleksni procesi prehoda v demokratični sistem in tržno gospodarstvo pomenijo okvir za analizo vrednotnega zemljevida državljanov. Eden ključnih ciljev projekta je zato proučevanje odnosa med političnimi, ekonomskimi in kulturnimi vrednotami ter tudi odnos med družbenimi neenakostmi in podporo demokratičnemu sistemu deset let po padcu komunizma. Materialna prikrajšanost in zmanjševanje socialistične države blaginje namreč lahko v teh okoljih privedeta do vznika političnih stališč in vrednot, ki niso skladne s prevladujočimi vrednotami drugod v Evropi, kar lahko ovira vključevanje v Evropsko unijo. Kot vemo, so se vse tranzicijske države odrekle stari (socialistični) družbeni po-godbi in iz nje izhajajočim kolektivnim ciljem ter jo nadomestile s pretežno indi-VREDNOTE-8.indb 419 22.1.2014 19:28:21 420 vidualističnimi usmeritvami. Globoke spremembe v odnosu med državo, trgom in družbo, ki potekajo v srednji in vzhodni Evropi, zato porajajo vprašanje, s kakšnimi individualnimi in kolektivnimi strategijami se državljani skušajo spoprijeti z novo situacijo. Na to vprašanje je projekt Demokratične vrednote skušal odgovoriti z obsežno analizo odnosa med ekonomskimi, socialnimi in političnimi vrednotami oziroma stališči, s čimer je skušal poglobiti razumevanje ravnanj državljanov v času institucionalne negotovosti in hitrih družbenih sprememb. 2 Raziskovalna izhodišča in metode Po padcu socialističnih režimov so parlamenti srednje in vzhodne Evrope sprejeli nove ustave ali pa močno spremenili obstoječe ter s tem vzpostavili politične institucije, ki so bile skladne s sistemom liberalne demokracije in tržnega gospodarstva. Vendar pa takšna formalna vzpostavitev novih institucij še ne zagotavlja dobrega delovanja političnega in gospodarskega sistema, saj morajo te institucije tudi ustrezno zaživeti v vsakodnevnem življenju. To je pomemben vidik, saj po mnenju večine analitikov prav dobro delujoč demokratični sistem krepi podporo državljanov političnemu sistemu oziroma njegovo legitimnost ter zmanjšuje prisotnost elementov starega družbenega sistema. Eden od pomembnejših vidikov za oceno stopnje konsolidacije demokratičnega sistema in tržnega gospodarstva je odgovor na vprašanje, koliko je nova institucionalna ureditev v tranzicijskih državah usklajena s prevladujočo politično kulturo teh držav. Zgodovina namreč kaže, da vztrajanje pri načelih liberalne demokratičnosti ni pogoj za stabilnost političnega sistema, kot tudi vztrajanje na načelih tržnega gospodarstva ni pogoj stabilnosti gospodarskega sistema. Nove institucije morajo zato najprej dokazati svojo učinkovitost pri vsakodnevnem delovanju, s čimer bodo šele prepričale večino prebivalstva, da so najprimernejši okvir za reševanje družbenih in individualnih problemov. Cilj projekta Demokratične vrednote ni le ugotoviti, koliko prebivalstvo sprejema ali zavrača novo politično in gospodarsko ureditev, pač pa tudi prepoznati ključne dejavnike, na katerih temelji legitimnost novega sistema. Če namreč predstave ljudi o tem, kako naj bi bil videti politični sistem, niso v skladu z novo institucionalno ureditvijo, bo verjetno trajalo precej časa, preden se bo utrdil novi politični sistem. Projekt Demokratične vrednote ponuja široke in inovativne možnosti analize mnenj državljanov držav, v katerih potekajo hitre družbene spremembe. Dosedanje empirične raziskave so že izpostavile nizko podporo demokratičnemu sistemu v srednji in vzhodni Evropi, velika pričakovanja javnosti glede vloge države na področju gospodarstva, močno osredotočenost na nacionalno identite-to in šibko državljansko aktivnost, kar je vse v neskladju s konceptom liberalne demokracije. Nobena od raziskav pa ni primerjala vzorcev vrednot državljanov, VREDNOTE-8.indb 420 22.1.2014 19:28:21 421 zato je eden ključnih prispevkov tega projekta prikazati posebnosti v vzorcih stališč državljanov postkomunističnih držav. Podatki so bili zbrani s pomočjo mednarodne ankete, ki je potekala leta 2000 v trinajstih evropskih državah (Albanija, Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Nemčija, Madžarska, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija in Španija). V državah srednje in vzhodne Evrope je bilo izvedenih 11.500 anket, ki so obravnavale tematiko ekonomskih, družbenih in političnih sprememb. Kasneje so bile ankete izvedene še v treh državah, ki so že bile članice EU, kar je omogočilo primerjave vrednotnih vzorcev med obstoječimi članicami EU in državami pristopnicami. V projekt so bile vključene tiste članice EU, v katerih je bil pred časom že uspešno opravljen prehod iz avtoritarnega v demokratični sistem (Nemčija, Grčija, Španija), med preostalimi državami pa tiste, kjer je proces tranzicije najbolj napredoval (Poljska, Češka, Madžarska, Slovenija, Estonija), države, ki so bile s tranzicijo sredi poti (Bolgarija, Romunija, Slovaška), ter države, kjer je bil proces prehoda še v začetnih fazah (Albanija, Rusija). Nemčija je bila poseben primer, saj je njen zahodni del prehod iz avtoritarnega v liberalni demokratični sistem opravil že pred desetletji, vzhodni del pa je bil še vedno v procesu prehoda. Sestava sodelujočih držav je torej omogočala različne zgodovinske ravni analize. Vsi vzorci so reprezentativni za populacijo nad 18 let (z izjemo Poljske, nad 15 let), ki prebiva v zasebnih bivališčih. Tabela 1: Obdobje anketiranja, metoda in velikost vzorca po sodelujočih državah država obdobje anketiranja metoda anketiranja velikost vzorca Albanija september–oktober 2000 PAPI 1.000 Bolgarija september–oktober 2000 PAPI 1.051 Češka september 2000 PAPI 1.015 Estonija september–oktober 2000 CAPI 981 V. Nemčija september–oktober 2000 PAPI 1.029 Madžarska september– oktober 2000 PAPI 1.000 Poljska september 2000 PAPI 1.006 romunija september–oktober 2000 PAPI 1.057 rusija september–oktober 2000 PAPI 1.500 Slovaška september 2000 PAPI 1.094 Slovenija september–oktober 2000 PAPI 1.020 Z. Nemčija junij–julij 2002 PAPI 877 Španija maj–junij 2002 PAPI 1.500 Grčija maj–julij 2002 PAPI 1.000 VREDNOTE-8.indb 421 22.1.2014 19:28:21 422 3 Rezultati: Politična legitimnost, demokracija in vrednote v Sloveniji V nadaljevanje bodo najprej prikazani rezultati projekta Demokratične vrednote za Slovenijo, nato pa sinteza ugotovitev za celotno skupino držav. Cilj analize je bil torej s pomočjo mnenjskih kazalnikov zaznati potencialne ovire utrjevanju demokratičnega sistema v Sloveniji. Stališča javnosti po eni strani lahko pomenijo ugodno podlago za politično delovanje in pospešujejo politične spremembe, po drugi pa mu postavljajo omejitve in politične spremembe upočasnjujejo (Svallfors, 1999). Anketni podatki zato pomenijo eno od strateških podlag za oceno trenutnega stanja v družbi ter bodočih trendov, še zlasti če jih dopolnimo z raziskavami medijev in organiziranih interesnih skupin oziroma oblikovalcev mnenj. V našem primeru bomo orisali široke vzorce pozitivnih in negativnih stališč anketirancev do demokratičnega sistema v Sloveniji. Slovenski del ankete je bil izveden jeseni 2000, velikost vzorca je bila 1020 oseb. Vzorec je reprezentativen za populacijo Slovenije v starosti nad 18 let. 4 Stališča do političnega sistema: Delovanje demokratičnega političnega sistema Najprej si bomo ogledali stališča do novega demokratičnega političnega sistema v luči primerjav demokracije s prejšnjim socialističnim sistemom ter hipotetičnim sistemom, kakršen naj bi obstajal čez pet let. Najbolj očitna ugotovitev tu je, da je – glede na povprečne vrednosti – delovanje vseh treh političnih sistemov ocenjeno pozitivno. Anketiranci so bili bolj zadovoljni z delovanjem nedemokratičnega socialističnega političnega sistema kot z obstoječim demokratičnim sistemom, ob tem pa verjamejo, da se bo delovanje demokratičnega sistema v bližnji prihodnosti izboljšalo. Razmeroma optimistične ocene o prihodnjem razvoju demokratičnega sistema je mogoče razumeti tudi kot izraz zaupanja v demokracijo ali tudi koristi, ki jih prinaša. Presenetljivo je, da ob splošnem zaupanju v delovanje demokratičnega sistema izmerimo dokaj visoko oceno (višjo od ocene sedanjega sistema) uspešnosti bivšega socialističnega sistema. Če pustimo ob strani dejstvo, da anketiranci verjetno ne razlikujejo jasno med ožjim političnim in širšim družbenim delovanjem nekdanjega sistema, lahko ugodno oceno pripišemo razmeroma liberalni naravi jugoslovanskega socialističnega sistema, v katerem večina prebivalstva ni občutila radikalnega omejevanja političnih svoboščin. To je še posebej veljalo v primeru Slovenije, ki je v osemdesetih letih doživela obsežno liberalizacijo socialističnega sistema. Zdi se torej, da ocene uspešnosti preteklega, sedanjega in bodočega političnega sistema odražajo postopno oziroma evolutivno naravo demokratičnega prehoda v Sloveniji, ki je minil brez dramatičnih političnih obratov. VREDNOTE-8.indb 422 22.1.2014 19:28:21 423 Podrobnejša analiza ocen delovanja treh sistemov po stratifikacijskih skupinah po-kaže očitne razlike v vrednotenju. Na eni strani imamo tako imenovane poražence tranzicije – manj izobraženi in manj premožni (spodnja dohodkovna tretjina) – za njihove interese je bilo bolje poskrbljeno v socialističnem sistemu, za katerega sta bili značilni velika socialna varnost in varnost zaposlitve. Zato ni presenetljivo, da so pripadniki te skupine socialistični sistem ocenili najbolj pozitivno in da so manj premožni (ne pa tudi manj izobraženi ) najbolj kritično ocenili delovanje sedanjega in prihodnjega političnega sistema. Na drugi strani pa imamo skupino »zmagovalcev« tranzicije, ki jo sestavljajo najbolj izobraženi in premožni anketiranci. Ti nekdanji režim ocenjujejo slabše, obenem pa najbolj pozitivno ocenijo bodočega, medtem ko med družbenimi sloji ne opazimo bistvenih razlik v ocenah obstoječega sistema. To dokazuje, da interesi, ki izhajajo iz medslojevskih razlik, pomenijo pomembno podlago za vrednotenje uspešnosti političnih sistemov . Tabela 2: Ocena delovanja preteklega, sedanjega in 'prihodnjega' političnega sistema socialistični sedanji politični sistem politični sistem politični sistem čez pet let lestvica: -100.....0.....100 povprečna vrednost povprečna vrednost povprečna vrednost osnovna šola* (24 %) 23,1 12,7 20,2 triletna poklicna šola (19 %) 20,1 8,5 22,2 štiriletna srednja šola (43 %) 11,3 9,3 21,5 fakulteta (14 %) 1,5 11,3 28,1 dohodki – spodnja tretjina (32 %) 23,7 4,6 17,4 dohodki – sredina (33 %) 14,3 10,2 29,1 dohodki – zgornja tretjina (35 %) 9,9 15,3 28,2 starost 18–25 (19 %) 3,8 17,5 28,1 starost 26–40 (29 %) 6,2 7,5 17,0 starost 41–60 (32 %) 17,3 9,5 23,5 starost 60+ (19 %) 26,0 8,2 22,7 * % velikost skupine v vzorcu Starost anketirancev je močno povezana z ocenami socialističnega političnega sistema, ne pa tudi z ocenami sedanjega in prihodnjega političnega sistema. To kaže, da generacije (predvsem generacije nad 40 let), ki so bile socializirane v času socializma, ne glede na izobrazbo ali dohodkovno raven ohranjajo močna pozitivna stališča do delovanja socialističnega sistema. To bi na prvi pogled lahko razlagali kot posledico indoktrinacije, ki so ji bile te generacije izpostavljene v nekdanjem sistemu, vendar pa to teorijo izpodbija dejstvo, da se ocene sedanjega in prihodnjega političnega sistema pri najstarejši kohorti ne razlikuje bistveno od ocen drugih kohort (z izjemo najmlajše). Nič torej ne kaže, da bi starejše generacije zaradi vzgoje v starem režimu slabše ocenjevale delovanje novega političnega sistema. VREDNOTE-8.indb 423 22.1.2014 19:28:21 424 Čeprav v Sloveniji obstajajo razlike v ocenah delovanja sedanjega in prihodnjega političnega sistema med družbenimi skupinami, pa v vseh izmerimo razmeroma visoko stopnjo zaupanja v zmožnost demokratičnega sistema, da uresniči njihova pričakovanja. Nobena pomembnejša skupina prebivalstva uspešnosti sedanjega sistema ne oceni nezadovoljivo, kar je mogoče razlagati vsaj na dva načina. Po prvi razlagi so pozitivne ocene predvsem posledica relativne politične stabilnosti in gospodarske rasti, ki jo je Slovenija doživljala v desetletju 1990–2000. Čeprav so imeli različni družbeni sloji in kohorte različna pričakovanja od novega sistema, je temu po zaslugi njegove učinkovitosti uspelo vsaj do neke mere ta pričakovanja izpolniti. Vendar pa ta razlago naleti na težave, če jo skušamo razširiti tudi na ocene socialističnega političnega sistema, saj večina vprašanih tudi uspešnost tega ocenjuje kot zadovoljivo. Hkratne pozitivne ocene delovanja socialističnega in demokratičnega sistema nakazujejo, da anketiranci uporabljajo različna merila, ko gre za ocenjevanje uspešnosti političnih sistemov ali celo istega političnega sistema v različnih časovnih perspektivah. Prav ta ideja je v središču druge razlage, ki trdi, da se merila ocenjevanja ljudi ne spreminjajo le v času, pač pa tudi v eni časovni točki tvorijo kompleksen in celo kontradiktoren sklop, ki je podlaga posameznikovih ocen in ravnanj. Razlaga izhaja iz modela »vseživljenjskega učenja« (Mishler in Pollack, 2003: 246), po katerem se izhodiščne kulturne usmeritve posameznikov »naknadno lahko okrepijo ali spremenijo, odvisno od tega, v kolikšni meri kasnejše življenjsko izkustvo potrjuje ali izpodbija izvorne kulturne vzorce« (Mishler in Pollack , ibidem). Takšne spremembe vrednot zaradi svoje kumulativne narave lahko privedejo do vse bolj zapletenih sklopov vrednot, tako na individualni kot na skupinski ravni. Dober primer tega je najstarejša kohorta slovenskih anketirancev, ki brez težav dobro oceni tako delovanje socialističnega kot tudi obstoječega in prihodnjega demokratičnega sistema. 5 Stališča do nedemokratičnih alternativ Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanja o možnih alternativah demokratič- nemu političnemu sistemu. Namen vprašanja je bil izmeriti in odkriti 'nedemokratični potencial', zato so dobro dopolnilo vprašanjem o uspešnosti delovanja obstoječega demokratičnega sistema. Če izvzamemo trditev, da naj »odločitve sprejemajo strokovnjaki«, na katero lahko gledamo kot na (še) skladno z načeli demokratičnega sistema, potem le manjši deleži vprašanih (med 5 in 22 %) vidijo nedemokratične alternative kot primeren način upravljanja družbe, čeprav so bile v vprašalniku 'pozitivno obtežene', npr. v luči potrebe po večji učinkovitosti, reševanju iz stanja političnega kaosa in podobno. VREDNOTE-8.indb 424 22.1.2014 19:28:21 425 Nizka podpora nedemokratičnim rešitvam kaže, da se je demokratičnemu politič- nemu sistemu pri anketirancih uspelo uveljaviti kot prevladujoča izbira. Obenem pa je le 40 % vprašanih obstoječi sistem videlo kot najboljšo politično izbiro, kar lahko razlagamo z dejstvom, da je ocena trenutnega sistema najmočneje povezana z neposrednim izkustvom in interesi v primerjavi z ocenami možnih alternativ. Še več, visoko podporo politični vlogi strokovnjakov (63 % vprašanih se zavzema za to možnost) lahko razlagamo tudi kot podporo večji učinkovitosti delovanja demokratičnega političnega sistema. Veliko slovenskih anketirancev je torej menilo, da je »realno obstoječo« demokracijo mogoče izboljšati, ob tem pa jih le malo podpira zamenjavo demokratične politične ureditve s kakšno drugo. Manj izobraženi in manj premožni anketiranci so bili nekoliko bolj pripravljeni podpreti nedemokratične alternative, vendar pa je izbira demokratičnega sistema prepričljivo prevladala v vseh družbenih slojih. Demokracija dobro prestane preizkus tudi v primerjavi s socialističnim političnim sistemom. Anketiranci ji dajo prednost kot obliki upravljanja (86 %) ter kot politični ideji (80 %), in četudi imajo na ravni vsakodnevnega delovanja nekaj dvomov o njeni uspešnosti, se zdi njihova podpora demokratičnim načelom skorajda brezpo-gojna. Tudi tu pa naletimo na enak paradoks kot pri ocenah delovanja demokracije, in sicer da sprejemanje demokratičnih načel večine anketirancev ne ovira, da ne bi podpirali tudi socializma, bodisi kot ideje (44 %) ali kot oblike upravljanja (41 %). Tudi ko gre za splošno podporo socializmu, so vzorci razlik po slojih in kohortah zelo podobni tistim v ocenah delovanja socialističnega sistema. Noben družbeni sloj ali kohorta ne daje prednosti socializmu pred demokracijo, niti kot ideji niti kot obliki upravljanja, obenem pa je socializem deležen več splošne naklonjenosti pri tistih družbenih slojih, ki smo jih poimenovali »poražence tranzicije« (nizko izobraženi, nizek dohodek), ter pri starejših generacijah. Multivariantna analiza pokaže, da je stopnja izobrazbe pomemben dejavnik odnosa do socializma pri osebah mlajših od 40 let, saj je delež tistih, ki podpirajo socializem kot idejo, najvišji med manj izobraženimi anketiranci. Pri starejših kohortah pa je starost najpomembnejši napovedovalec tega odnosa – starejše generacije namreč kažejo visoko raven naklonjenosti ideji socializma, skorajda neodvisno od stopnje izobrazbe ali višine dohodka. Le 30 % anketirancev z univerzitetno izobrazbo mlajših od 40 let na primer soglaša, da je ideja socializma vedno dobra, nasprotno trdi 71 % visoko izobraženih v starostni skupini nad 60 let. VREDNOTE-8.indb 425 22.1.2014 19:28:21 426 Tabela 3: Odnos do socializma socializem je zadovoljen s tem, ideja socializma primeren kot sistem kako je socializem je vedno dobra upravljanja deloval % soglašanja % % % osnovna šola 53 51 65 triletna poklicna šola 45 45 58 štiriletna srednja šola 41 39 50 fakulteta 34 29 45 starost 18–25 32 26 33 starost 26–40 39 32 47 starost 41–60 44 45 61 starost 60+ 59 60 67 Stališča, ki merijo splošen odnos do demokracije in socializma, so torej še bolj protislovna, kot so ocene delovanja obeh sistemov. Četudi je videti nelogično, da bi anketiranci izražali podporo nasprotujočim si političnim idejam in načinom upravljanja družbe, pa jih precejšen del, še zlasti starejših, počne natanko to. Naklonjenost ideji socializma se pri njih ne izključuje z naklonjenostjo demokratičnim načelom. Te na prvi pogled čudne »mešanice« političnih stališč ni mogoče preprosto odpraviti kot nebistven primer posocialistične »shizoidne miselnosti«. Nasprotno, kaže na zmožnost posameznikov, da se na kreativen način spopada s spreminjajočo se družbeno realnostjo. Takšna »mešanica« političnih stališč je namreč funkcionalna tako na individualni kot na družbeni ravni. Na individualni posameznikom, zlasti tistim, ki pripadajo starejšim generacijam, omogoča, da osmislijo svoje preteklo in sedanje izkustvo. Na družbeni ravni pa omogoča legitimnost novemu družbenemu redu v vseh slojih prebivalstva, saj ne zanika nekaterih dobrih plati nekdanjega sistema. To tudi pojasni, zakaj so bili v Sloveniji poskusi nekaterih političnih strank, da bi gradile svojo politično kariero na radikalnem antikomunizmu, v glavnem neuspešni in zakaj stranke »kontinuitete« prevladujejo v političnem prostoru. 6 Individualna politična participacija, kompetenca in stališča Dejavnika, kot sta politična participacija in politična kompetenca, lahko predsta-vljata vedenjsko in kulturno okolje, ki je bodisi ugodno ali moteče za demokratični politični razvoj. Pogosto naletimo na trditev, da za utrditev demokracije ni dovolj, da državljani sprejmejo idejo demokracije in njene konkretne organizacijske oblike, pač pa je potrebna tudi njihova pripravljenost, da aktivno sodelujejo v političnem procesu. Vendar pa obstaja široko soglasje o tem, da je za vse postsocialistične družbe značilna 'nefunkcionalna' dediščina šibke »civilne družbe«, tj. nizka raven VREDNOTE-8.indb 426 22.1.2014 19:28:21 427 politične samoorganizacije državljanov. Čeprav je tako imenovani samoupravni socializem v Jugoslaviji državljanom ponujal več kanalov izražanja interesov kot v drugih socialističnih državah, pa so bile skoraj vse neodvisne politične dejavnosti zatrte že v kali. V Sloveniji se je takšno stanje deloma spremenilo v osemdesetih letih, a tudi v obdobju hitrih političnih sprememb je večina državljanov svoje politične interese večinoma izražala predvsem s podporo nosilcem teh političnih sprememb. Zato smo pričakovali, da bodo slovenski anketiranci izražali nizko stopnjo lastne politične kompetence in malo pripravljenosti za politično participacijo. Podatki ta pričakovanja v glavnem potrdijo, saj sta dve tretjini anketirancev izrazili nič ali zelo malo zanimanja za politiko. Med najmanj zainteresiranimi skupinami so mladi (74 %) in manj izobraženi (72 %), vendar tudi v najbolj izobraženi skupini 60 % vprašanih izraža malo zanimanja za politiko. Anketiranci so svoj politični vpliv (ali politični vpliv običajnega državljana) ocenili kot zelo nizek in menili, da je premalo tistih, ki so politično aktivni. Ob tem pa se njihovo nezadovoljstvo zaradi majhnega političnega vpliva in nizke politične participacije ne pretvori v pripravljenost za aktivnejšo udeležbo v političnemu procesu. Le 18 % tistih, ki trdijo, da nimajo nobene besede pri vladnih odločitvah, je na primer soglašalo, da mora državljan izkoristiti vsako priložnost za politično aktivnost. Majhna pripravljenost za politično participacijo je še posebej presenetljiva v luči dejstva, da približno polovica vprašanih zase trdi, da se dovolj dobro razumejo na politične zadeve. Vendar tudi med tistimi, ki se vidijo kot politično kompetentni, le četrtina soglaša, da mora državljan izkoristiti vsako priložnost za politično participacijo. Samoocena politične kompetence in razumevanja političnih zadev je sicer značilno višja v bolj izobraženih skupinah prebivalstva, vendar se ta skupina ne razlikuje bistveno od drugih, ko gre za ocene političnega vpliva državljanov in pripravljenost za politično participacijo. Ob tem pa tri četrtine vprašanih soglaša s trditvijo, da se morajo državljani udeleževati volitev, in kot kažejo podatki o volilni udeležbi, je njihovo volilno vedenje v skladu s tem prepričanjem. Ugotovimo torej lahko, da je (tudi) za Slovenijo značilna sorazmerno visoka stopnja politične pasivnosti, kar bi lahko imelo škodljive posledice za delovanje demokratičnega sistema. Splošna podpora demokraciji in pozitivna ocena delovanja demokratičnega sistema ostajata zgolj površinska dejavnika, če ju ne spremlja občutek politične moči državljanov. Vztrajajoča prisotnost socialistične tradicije, kot kaže, ne preprečuje visoke splošne podpore demokratičnim institucijam in razmeroma ugodnih ocen delovanja demokratičnega sistema, so pa njeni negativni učinki očitni na področju politične participacije. Zagovorniki teze, da socializacija v starem političnem sistemu ohranja odločilen vpliv tudi na stališča in ravnanja posameznika v demokratičnem sistemu, bi to dejstvo lahko razumeli kot potrditev svojih pogledov. Vendar pa je potem težko razložiti dejstvo, da v Sloveniji med vsemi kohortami prav najmlajša – torej generacija, ki ni bila izpostavljena VREDNOTE-8.indb 427 22.1.2014 19:28:21 428 socialistični indoktrinaciji in najmanj podpira socialistično idejo – kaže najmanjše zanimanje za politiko. Teza o socializaciji namreč predpostavlja, da si bo prav mlada generacija najbolj želela sodelovati v demokratičnem političnem procesu. Zato kaže, da vzrokov majhne pripravljenosti za politično participacijo ne gre iskati v socialistični preteklosti, pač pa v trenutnem družbenem okolju in v procesu demokratičnega prehoda. Nakazuje se namreč paradoksalno dejstvo, da so občutki politične nemoči in nizka pripravljenost za politično participacijo v Sloveniji predvsem posledica dolgega procesa demokratične tranzicije. Takrat je bila množična politična participacija zaželena, četudi vedno izrabljena možnost, kar je ustvarilo občutek, da se politika hitro odzove na pričakovanja množic. Institucionalizacija demokratične politike, ki je temu sledila, je tako skorajda ne-izogibno ustvarila vtis, da se je politika začela tako vsebinsko kot organizacijsko odtujevati od »navadnega državljana« in je postala vse bolj omejena na ozek krog političnega razreda. Po tej razlagi so občutki politične nemoči predvsem posledica visokih pričakovanj javnosti, kar zadeva odzivnost in prilagodljivost demokratične politike, ki so bila ustvarjena v času tranzicije in jih »normalno« delovanje demokratične politike ne more doseči. Ta učinek krepi še sorazmerno veliko zadovoljstvo ljudi z delovanjem trenutnega, še zlasti pa prihodnjega političnega sistema v Sloveniji. Kadar namreč večina državljanov meni, da politični sistem deluje v skladu z njihovimi bistvenimi pričakovanji, se naložba v zahtevnejše oblike politične participacije ne zdi smiselna. Tako je lažje razložiti, zakaj večina slovenskih anketirancev pojmuje udeležbo na volitvah kot edino »sprejemljivo« obliko politične participacije. Državljani se morda res čutijo politično nemočne, a v tem primeru je ta nemoč posledica njihove lastne izbire, ne pa stvar omejitev, ki bi jih postavljal politični sistem. Ko skušamo izmeriti pripravljenost za politično participacijo, se moramo tudi zavedati, da je sodelovanje v »visoki politiki« le ena od oblik politične udeležbe, ki z vidika državljanov ni nujno najbolj privlačna. Temeljita analiza politične participacije mora zato upoštevati tudi druge ravni (npr. lokalno), kot tudi tiste oblike participacije, ki nimajo neposrednih političnih učinkov (npr. prostovoljne organizacije). Nekatere raziskave prostovoljne dejavnosti v Sloveniji kažejo, da je ta sektor precej razgiban in ponuja široke možnosti sodelovanja, enako pa verjetno velja tudi za politično participacijo na lokalni ravni. Ob upoštevanju teh dejstev se trditev, da je »civilna družba« v vseh pogledih šibka, ne zdi utemeljena, to pa obenem pomeni, da splošna slika politične participacije ni tako slaba, kot kažejo anketni podatki. VREDNOTE-8.indb 428 22.1.2014 19:28:21 429 7 javnomnenjsko okolje in demokracija v Sloveniji Kot rečeno, mnogi analitiki postsocialističnih družb menijo, da je konsolidacija novih političnih in gospodarskih struktur, ki so nastale v sorazmerno kratkem času, odvisna predvsem od vznika njim ustreznih kulturnih vzorcev. Nove vrednotne orientacije in norme tvorijo »programsko opremo«, na podlagi katere posamezniki in skupine sprejmejo novo politično in gospodarsko ureditev kot legitimno in temu ustrezno ravnajo. Zagovorniki te teorije se obenem zavedajo, da je za nastanek novih kulturnih vzorcev potrebnega precej časa, zato je vzpo-stavljanje legitimnosti postsocialističnega sistema dolgotrajen proces, katerega rezultatov ni mogoče napovedati (glej Rus, Toš, 2005). Raziskovanje dinamike stališč je namenjeno prav zaznavanju takšnih sprememb na področju kulture, kar lahko prispeva k boljšemu razumevanju procesa konsolidacije postsocialističnega političnega sistema (glej Kurdija, 2005; Hafner - Fink, 2005). Čeprav ena sama raziskava ne pomeni zadostne empirične podlage za sistematič- no analizo dinamike stališč v Sloveniji, pa nam naši podatki vseeno omogočajo nekaj previdnih sklepov. Tranzicija v Sloveniji se pogosto opisuje kot postopna in v mnogih pogledih konsenzualna, enako pa velja tudi za spreminjanje stališč, kot kažejo nekatere longitudinalne raziskave. Celo več, te kažejo, da so se stališča začela spreminjati že pred nastopom ključnih sprememb političnega in gospodarskega sistema (glej Bernik, Malnar, 2003; Bernik, Uhan, 2005), kar bi lahko pomenilo, da v Sloveniji pravzaprav ni prišlo do velikega razkoraka med političnimi in gospodarskimi spremembami ter spremembami v kulturi. Velika večina prebivalstva je sprejela demokratična načela, z nekaj pridržki pa tudi načela tržnega gospodarstva, prav tako pa obstaja široko soglasje o tem, da je delovanje sedanjega in še zlasti bodočega političnega in gospodarskega sistema mogoče oceniti pozitivno. Zdi se, da so razlike v stopnji sprejemanja demokratičnih in tržnih načel posledica dejstva, da javnost demokracijo vidi predvsem kot zagotovilo za izpolnjevanje človekovih pravic in političnih svoboščin, v tržni ekonomiji pa vidi predvsem potencialni vir povečevanja socialnih neenakosti in tveganj. Zato tržno gospodarstvo sprejema le pod pogojem, da so njegovi moteči stranski učinki izpostavljeni regulaciji vladne politike. Kljub zadržkom do nekaterih vidikov tržnega gospodarstva pa je med anketiranci v Sloveniji prevladovalo mnenje, da je sedanja družbena ureditev pravičnejša kot njena socialistična predhodnica. Vendar pa odnosa do socialističnega sistema in njegove politične in gospodarske uspešnosti ne moremo omejiti le na stališče, da je bil manj pravičen od obstoje- čega. Sorazmerno ugodne ocene demokratičnega sistema in njegove uspešnosti anketirancev namreč ne ovirajo, da ne bi pozitivno ocenili tudi skoraj vseh vidikov nekdanjega sistema. Z drugimi besedami, večina vprašanih, še zlasti tistih, ki pripadajo starejšim generacijam, ohranja socialistična načela in prakso v dobrem spominu, obenem pa jim to ne preprečuje, da na novo ureditev ne bi gledali kot VREDNOTE-8.indb 429 22.1.2014 19:28:21 430 na legitimno. Ta paradoks je mogoče razložiti predvsem z dejstvom, da je počasna tranzicija v Sloveniji delovala kot dolgotrajen proces učenja, v katerem so posamezniki in skupine privzeli raznorodne vrednotne vzorce, norme in stališča in se ob tem naučili, kako te vzorce selektivno uporabiti pri ocenjevanju svojih preteklih, sedanjih in pričakovanih izkustev. Tu verjetno lahko iščemo razlage za soobstoj pozitivnih ocen tako nekdanjega kot sedanjega sistema ter tudi vzroke nedoslednosti pri ocenjevanju obstoječega političnega in gospodarskega sistema. Podatki nam torej dajejo podlago za nekaj splošnih sodb, kar zadeva konsolidacijo novega družbenega sistema v Sloveniji. Pogosto naletimo na stališče, da je konsolidacija demokratičnega sistema in tržnega gospodarstva v postsocialističnih družbah »odvisna predvsem od zmožnosti prebivalstva, da se prilagodi na novo svobodo, odreče starim pogledom na vlogo države, sprejme ciklično naravo tr- žnega sistema, obenem pa seveda tudi od gospodarske uspešnosti«(Lipset, 1994: 13). Če izhajamo iz te definicije, bi novo demokratično ureditev v Sloveniji lahko označili kot napol konsolidirano. Nobenega dvoma ni, da se je večina prebivalstva »prilagodila« svoboščinam, ki jih prinaša demokracija, sprejemanje tržnega gospodarstva in njegovih učinkov pa je veliko bolj pogojno, saj se je tudi v novih okoliščinah ohranilo kar nekaj starih pogledov na vlogo države. To ne pomeni, da si prebivalci Slovenije želijo vrnitve vsemogočne socialistične države, menijo pa, da mora država odigrati pomembno vlogo pri zagotavljanju socialne pravičnosti s tem, da odpravlja nekatere posledice svobodnega trga. Zato sprejemanje tržnega gospodarstva v Sloveniji ni odvisno zgolj od njegove učinkovitosti, pač pa tudi od občutka, da njegovi učinki niso v nasprotju z merili socialne pravičnosti, kot jih razume večina prebivalstva. 8 Stališča do vloge države v demokratičnem kontekstu: mednarodne primerjave Rezultati raziskave Demokratične vrednote omogočajo celovit primerjalni vpogled v vzorce stališč do vloge države v trinajstih sodelujočih državah v eni časovni točki, za zanesljivo potrditev naših hipotez in podrobnejšo analizo pa bi potrebo-vali longitudinalne podatke, ki bi segali v čas socializma. Ker takih podatkov ni na voljo, lahko predvsem spekuliramo, kakšni so trendi stališč do vloge države, in ob tem naredimo nekaj previdnih sklepov o strukturi in funkciji teh stališč v postsocialističnih družbah. Najbolj očitna ugotovitev se navezuje na stališča do aktivne vloge države pri regulaciji ekonomskih, socialnih in celo kulturnih procesov. Če izhajamo iz tega, da je razširjenost državi naklonjenih stališč visoka, kadar jih zagovarja več kot polovica vprašanih v družbi, lahko ugotovimo, da v skoraj vseh trinajstih državah, vključenih v projekt, pretežni del javnosti podpira močno vlogo države. Edina prava izjema je Češka, kjer so deleži vprašanih, ki zagovarjajo močno regulativno in redistributivno vlogo države, praviloma pod VREDNOTE-8.indb 430 22.1.2014 19:28:21 431 petdesetimi odstotki in so tudi sicer v povprečju veliko nižji kot v drugih državah. Le še podatki za Slovaško in Slovenijo so na nekaterih točkah podobni češkim, a ob tem je treba opozoriti, da je za stališča slovenskih anketirancev značilna še posebej visoka stopnja notranje neskladnosti. Tako je na primer delež tistih, ki zagovarjajo poseganje države v gospodarstvo, majhen (»Vlada bi morala nadzo-rovati plače in cene«), obenem pa je velik delež tistih, ki menijo, da mora imeti država veliko vlogo pri zagotavljanju socialne blaginje. Tabela 4: Deleži anketiranih, ki so naklonjeni zmanjševanju razlik v dohodkih*: prikaz po državah in slojih (%) zgornji srednji spodnji povprečni % sloj sloj sloj za državo CC** sig Albanija 58,3 72,5 67,2 65,6 0,10 0,56 Bolgarija 65,1 74,2 81,4 76,8 0,18 0,00 Češka 17,1 39,9 57,7 43,6 0,32 0,00 Estonija 68,1 78,1 81,4 78,8 0,17 0,00 V. Nemčija 66,2 73,0 86,9 79,9 0,21 0,00 Madžarska 52,9 73,3 84,8 77,1 0,28 0,00 Poljska 70,0 81,3 87,5 83,2 0,19 0,00 romunija 54,0 74,0 80,8 76,7 0,21 0,00 rusija 51,1 70,4 81,2 73,1 0,23 0,00 Slovaška 43,1 54,3 74,7 61,6 0,25 0,00 Slovenija 65,1 81,8 91,0 81,9 0,24 0,00 * Vprašanje: 'Ali naj bo država odgovorna za to, da se zmanjšajo razlike v dohodkih med ljudmi z visokimi dohodki in ljudmi z nizkimi dohodki’. Odgovori so bili izmerjeni na petstopenjski lestvici: 'močno soglašam'; 'deloma soglašam'; 'niti-niti'; 'deloma ne sogla- šam'; 'sploh ne soglašam'. Prikazan je seštevek odgovorov 'močno' in 'deloma' soglašam. ** Kontingenčni koeficient za 'zmanjšanje razlik v dohodkih' po sloju Vzorci razlik med državami niso v skladu z našim izhodiščnim pričakovanjem, da je na odnos javnosti do vloge države vplival predvsem način prehoda iz socializma v demokratični sistem. Z razlikami v značilnostih tranzicije namreč ni mogoče pojasniti ne posebnosti Češke ne razlik v stališčih med drugimi državami. Češki primer verjetno še najlažje pojasnimo z zgodovinskimi okoliščinami, še zlasti dolgotrajno (bolj dolgotrajno kot drugih državah iz raziskave) izpostavlje-nostjo češke družbe »duhu kapitalizma«. Iz našega zornega kota pa je še zlasti pomembno, da v večini opazovanih družb večina prebivalcev podpira 'državo s širokimi pooblastili'. Gre za dejstvo, ki bi si ga na prvi pogled lahko razlagali kot nefunkcionalen preostanek socialistične tradicije in je kot tak lahko problematičen z vidika stabilnosti nove politične in gospodarske ureditve. Preden pa se prenaglimo s takšnim sklepom, naj spomnimo, da državnemu intervencionizmu naklonjena stališča obstajajo hkrati s široko podporo javnosti demokratičnemu VREDNOTE-8.indb 431 22.1.2014 19:28:21 432 sistemu, podpore avtoritarnim političnim rešitvam pa v javnosti ni. Vsebina in funkcija intervencionističnih stališč sta se torej spremenili, saj se ta ne navezujejo več na sklop avtoritarnih stališč. To pomeni tudi, da imajo v novih zgodovinskih okoliščinah taka stališča lahko pretežno pozitivno družbeno funkcijo. Če namreč nastanek postsocialistične ureditve lahko označimo kot pojav »političnega kapitalizma«, tj. kapitalizma, ki se je uveljavil predvsem kot posledica političnih odločitev in instrumentov, lahko rečemo, da je prav široka podpora aktivni vlogi države prispevala k stabilizaciji novega sistema. Obstajajo pa seveda tudi manj ugodne posledice teh stališč, saj ta lahko ustvarijo visoka pričakovanja do nove politične ureditve, ki jih ne more izpolniti. Kot so pokazale številne raziskave, je razočaranje nad delovanjem novega političnega in gospodarskega sistema precej razširjeno v večini postsocialističnih družb, ni pa preraslo v splošno zavračanje načel, na katerih temelji nova družbena ureditev. Naši podatki so pokazali, da med družbenimi sloji v vseh opazovanih državah obstajajo podobni vzorci razlik v stališčih do vloge države, saj so v vseh deleži anketiranih, ki zagovarjajo široko vlogo države, večji v nižjih socialnih slojih (Albanija je sicer izjema v nekaterih pogledih) in manjši v višjih. To vsaj deloma postavlja pod vprašaj tezo, da je močna prisotnost intervencionističnih stališč v postsocialističnih družbah dediščina socialističnega sistema oziroma njegove ideološke indoktrinacije. Najmanj, kar sledi iz naših ugotovitev, je, da takšna in-doktrinacija ni bila popolna in je na različne sloje učinkovala na različne načine. Po našem mnenju je medslojevske razlike v pogledih na vlogo države mogoče bolje pojasniti z razlikami v življenjskih priložnostih in s tem povezanimi interesi. Pripadniki nižjih socialnih slojev niso bili preprosto indoktrinirali v slepo vero o pozitivni vlogi države, temveč so naklonjeni široki vlogi države predvsem zato, ker so imeli v preteklosti od tega oprijemljive koristi. Kot so pokazale nekatere druge raziskave (glej Bernik, Malnar, Toš, 1997; Bernik in Malnar, 2003), so razlike v stališčih do vloge države obstajale že v socialističnih družbah, pričakovati pa je bilo, da se bodo v postsocialistični družbi še okrepile, skupaj s povečevanjem socialnih razlik. Naši podatki potrjujejo takšna pričakovanja. Največje razlike med sloji, ko gre za stališča do močne vloge države, najdemo na Češkem, najmanjše (v nekaterih pogledih jih celo ni) pa v Albaniji. Češka nedvomno sodi med tiste postsocialistične družbe, kjer so se nove medslojevske delitve najjasneje izoblikovale, Albanija pa med tiste, kjer so najmanj jasne. Zdi se, da bolj ko so jasne razlike med sloji, bolj so jasne tudi razlike v stališčih do vloge države. Lahko bi tudi rekli, da vse večje interesne razlike med sloji v postsocialističnih družbah pomenijo resno grožnjo stabilnosti novega sistema, a le v primeru, kadar ne obstaja večinsko soglasje, da je te različne interese mogoče usklajevati v okviru demokratičnih institucij. VREDNOTE-8.indb 432 22.1.2014 19:28:21 433 Literatura: Bernik, Ivan, Malnar, Brina. 2003. “Political Culture in Post-Communist Europe: Radical Cultural Change or Adaptation on the Basis of Old Cultural Patterns”. V: Political Culture in Post-Communist Europe. Detlef Pollack et al. (ured). Aldershot: Ashgate. Bernik, Ivan, Malnar, Brina,Tos, Niko. 1996. Österr. Z. Polit.wiss. , 25, No. 3, 339–356. Bernik, Ivan, Uhan, Samo. 2005. “EU Enlargement – The case of Slovenia”. Pp. 247–268 V: Political faces of Slovenia. Niko Toš, Karl H. Mueller (ured). Wien: Echoraum. Hafner - Fink Mitja. 2005. “Nationalism, national identity and European identity: the case of Slovenia from a comparative perspective”. Pp. 183–202 V: Political faces of Slovenia. Niko Toš, Karl H. Mueller (ured). Wien: Echoraum. Kurdija, Slavko. 2005. “Value divisions in the light of politocal choices”. Pp. 223–244 V: Political faces of Slovenia. Niko Toš, Karl H. Mueller (ured). Wien: Echoraum. Lipset S. M. 1994. »The Social Requisites of Democracy Revisited«, American Sociological Review, 59, 1, pp. 1–22. Mishler, W. and Pollack D. 2003. “On Culture, Thick and Thin: Toward a Neo-Cultural Synthesis”. V: Political Culture in Post-Communist Europe. Detlef Pollack et al. (ured). Aldershot: Ashgate. Rus, Veljko, Toš, Niko. 2005. Vrednote Slovencev in Evropejcev. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Svallfors, Stefan. 1999. »National differences and national identities? An introduction to the International Social Survey Programme«. Pp. 3–13 v: Modern society and values, ured. Niko Toš, P. Mohler in Brina Malnar. Ljubljana, Mannheim: University of Ljubljana and ZUMA. VREDNOTE-8.indb 433 22.1.2014 19:28:21 VREDNOTE-8.indb 434 22.1.2014 19:28:21 435 4.2 POLITIČNA KuLTuRA IN DEMOKRATIČNE VREDNOTE V NOVIH DEMOKRACIjAH Political Culture and Democratic Values in New Democracies, 2000 Ivan Bernik, Brina Malnar, Detlef Pollack, Gert Pickel, Olaf Müller Povzetek V tem poglavju so prikazani rezultati raziskovalnega projekta Politična kultura in demokratične vrednote v novih demokracijah, ki je potekal znotraj petega okvirnega programa Evropske unije, ki si je zastavil za cilj raziskati družbeno in kulturno podlago integracije srednje- in vzhodnoevropskih držav v Evropsko unijo. Podatki so bili zbrani s pomočjo mednarodne ankete, ki je potekala leta 2000 v trinajstih evropskih državah: Albanija, Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Nemčija, Madžarska, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija in Španija. Izvedenih 11.500 anket, ki so obravnavale tematike: zadovoljstvo z življenjem, zadovoljstvo z demokratičnim sistemom, vloga države, družbena stratifikacija, stališča do neenakosti, stališča do tržnega gospodarstva, primerjava političnih in gospodarskih sistemov, zaupanje v institucije, politična kultura in politične svoboščine, politične stranke, politična participacija, politična kompetenca, osebne vrednote, vernost in verske prakse. Sodelujoče organizacije in partnerji: Albanija, izvajalec Index Albania, vodilni raziskovalec Prof. Dr. Teuta Starova (Tirana University); Bolgarija, izvajalec BBSS Gallup, vodilni raziskovalec Prof. Dr. Nikolai Tilkidjiev (AMCD, Sofia); Češka, izvajalec INRA Prague, vodilni raziskovalec Dr. Klara Plecita (AS CR, Prague); Estonija, izvajalec BMF Ltd. (INRA Europe), vodilni raziskovalec Prof. Dr. Raivo Vetik (IISS, Tallinn); Grčija, izvajalec OPINION S.A., vodilni raziskovalec Manina Kakepaki (University of Athens); Madžarska, izvajalec SZONDA (Ipsos), vodilni raziskovalec Prof. Dr. Zsolt Spéder (Budapest University); Nemčija, izvajalec INRA Germany, vodilni raziskovalec, PCE Study Group (EUV/FIT, Frankfurt (Oder); Poljska, izvajalec SMG/KRC Poland, vodilni raziskovalec Dr. Piotr Radkiewicz (Warsaw Universi-VREDNOTE-8.indb 435 22.1.2014 19:28:21 436 ty); Romunija, izvajalec GfK Romania, vodilni raziskovalec Prof. Dr. Ioan Margi-nean (ICCV, Bucharest); Rusija, izvajalec MIC, vodilna raziskovalca Dr. Marina Krasylnikova, Dr. Natalya Zorkaya (VCIOM, Moscow); Slovaška, izvajalec GfK Slovakia, vodilni raziskovalec Luba Zaloudkova (Slovak Acad. of Sc., Bratislava); Slovenija, izvajalec Gral iteo, vodilna raziskovalca Prof. Dr. Ivan Bernik, Dr. Brina Malnar (Univerza v Ljubljani); Španija, izvajalec DEMOSKOPIA, vodilna raziskovalca Prof. Dr. Mariano Torcal, Lorenzo Brusattin (University Pompeu Fabra Barcelona), Irene Martín-Cortés (Juan March Institute Madrid). VREDNOTE-8.indb 436 22.1.2014 19:28:21 437 1. Povejte mi, prosim, v kolikšni meri ste v celoti zadovoljni z vašim življenjem na splošno. Prosim, odgovorite s pomočjo lestvice na kartici, pri čemer 0 pomeni, da ste popolnoma nezadovoljni, 10 pa da ste popolnoma zadovoljni. popolnoma popolnoma nezadovoljni zadovoljni 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 popolnoma popolnoma nezadovoljni zadovoljni Demokratične vrednote 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Albanija 3,2 1,5 4,3 11,2 15,1 19,0 15,9 12,4 7,7 3,5 6,2 Bolgarija 15,4 11,0 10,9 10,9 11,4 16,5 7,1 6,4 4,2 2,7 3,5 Češka 1,3 1,4 3,5 5,0 7,0 19,2 11,6 19,3 17,7 8,6 5,4 Estonija 5,4 1,8 3,8 9,7 8,7 29,6 12,3 13,3 8,0 2,4 5,1 Grčija 1,6 1,9 1,7 5,2 5,7 13,7 11,9 17,3 23,0 10,6 7,3 Madžarska 4,2 3,2 6,5 8,4 9,3 25,2 11,1 11,6 12,1 3,2 5,1 Nemčija – V 1,7 2,0 5,0 7,2 6,9 16,0 11,8 17,5 19,5 7,2 5,4 Nemčija – Z 0,5 0,4 4,0 6,1 3,8 15,4 12,4 15,4 21,6 9,6 10,8 Poljska 2,5 3,0 3,1 5,2 7,9 23,2 10,0 14,9 15,6 6,3 8,4 romunija 11,6 7,7 9,2 11,1 8,4 18,9 8,8 10,2 8,0 2,9 3,1 rusija 9,8 6,3 6,3 13,5 11,0 22,9 8,4 7,9 6,2 2,7 5,0 Slovaška 4,0 3,4 5,5 7,8 8,5 21,8 9,1 13,4 13,5 6,2 6,8 Slovenija 1,9 0,5 1,7 5,1 4,7 21,6 12,0 16,8 19,8 8,5 7,5 VREDNOTE-8.indb 437 22.1.2014 19:28:22 438 2. V celoti, ali ste zelo zadovoljni, precej zadovoljni, ne preveč zadovoljni ali sploh niste zadovoljni z razvojem demokracije v vaši državi? 1 – zelo zadovoljen 2 – precej zadovoljen 3 – ne preveč zadovoljen 4 – sploh nisem zadovoljen zelo precej ne preveč sploh nisem zadovoljen zadovoljen zadovolejn zadovoljen Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 4,2 30,5 50,3 15,0 Bolgarija 1,9 16,9 34,9 46,2 Češka 2,3 41,4 42,1 14,1 Estonija 1,6 42,3 44,0 12,1 Grčija 7,3 34,0 38,9 19,8 Madžarska 2,4 28,5 53,6 15,4 Nemčija – V 4,9 44,2 39,1 11,7 Nemčija – Z 7,6 55,5 30,2 6,7 Poljska 0,8 20,3 57,1 21,8 romunija 0,8 10,6 48,5 40,1 rusija 2,0 18,7 47,0 32,3 Slovaška 1,0 19,3 52,4 27,2 Slovenija 1,7 23,0 56,9 18,4 Španija 8,1 48,6 33,7 9,7 VREDNOTE-8.indb 438 22.1.2014 19:28:22 439 3. Ali menite, da se je v primerjavi z zgodnjimi 90-timi ekonomski položaj vašega gospodinjstva zelo izboljšal, malo izboljšal, ostal enak, malo poslabšal ali zelo poslabšal? Če v začetku 90-ih ni imel/a lastnega gospodinjstva, vprašaj za gospodinjstvo njegove družine. 1 – zelo izboljšal 2 – malo izboljšal 3 – ostal enak 4 – malo poslabšal 5 – zelo poslabšal zelo malo ostal malo zelo izboljšal izboljšal enak poslabšal poslabšal Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 11,5 60,7 14,2 8,9 3,6 Bolgarija 0,9 8,1 11,5 32,1 44,3 Češka 8,6 35,0 26,9 17,7 10,0 Estonija 8,3 29,1 19,9 25,7 16,5 Grčija 10,0 26,9 23,7 22,1 13,0 Madžarska 3,2 18,9 22,3 32,7 22,3 Nemčija – V 12,1 38,6 24,3 14,3 8,5 Nemčija – Z 5,7 24,2 36,3 22,0 7,6 Poljska 5,5 25,3 16,9 28,5 19,1 romunija 3,0 17,7 18,6 28,3 31,8 rusija 3,0 17,9 16,4 28,7 32,7 Slovaška 2,3 14,4 21,8 36,5 23,9 Slovenija 5,8 27,7 29,3 25,3 9,0 Španija 14,3 43,3 23,7 13,3 3,1 VREDNOTE-8.indb 439 22.1.2014 19:28:22 440 4. Ali menite, da se je v primerjavi z zgodnjimi 90-timi ekonomski položaj vaše države v celoti zelo izboljšal, malo izboljšal, ostal enak, malo poslabšal ali zelo poslabšal? 1 – zelo izboljšal 2 – malo izboljšal 3 – ostal enak 4 – malo poslabšal 5 – zelo poslabšal zelo malo ostal malo zelo izboljšal izboljšal enak poslabšal poslabšal Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 6,9 59,8 13,2 10,4 4,5 Bolgarija 0,1 8,2 5,4 29,8 50,3 Češka 2,9 31,9 14,5 26,1 21,7 Estonija 8,8 37,2 11,3 24,4 9,4 Grčija 10,4 27,1 20,9 20,2 14,5 Madžarska 2,0 21,7 15,5 37,3 18,9 Nemčija – V 5,2 30,3 9,5 30,3 20,6 Poljska 4,1 28,9 10,3 28,8 18,2 romunija 0,7 9,6 5,5 28,9 52,8 rusija 2,1 19,6 11,1 28,9 34,3 Slovaška 0,2 8,6 7,6 36,6 45,8 Slovenija 3,7 33,2 17,0 28,1 12,5 Španija 14,7 44,3 18,6 14,1 3,3 VREDNOTE-8.indb 440 22.1.2014 19:28:22 441 5. Če ocenjujete sedanjo situacijo, ali menite, da je ekonomski položaj vašega gospodinjstva zelo dober, precej dober, precej slab ali zelo slab? 1 – zelo dober 2 – precej dober 3 – precej slab 4 – zelo slab zelo precej zelo dober dober slab slab Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 7,3 66,7 23,6 2,4 Bolgarija 1,1 21,1 37,2 40,6 Češka 4,9 64,3 24,2 6,6 Estonija 0,7 56,5 35,5 7,2 Grčija 4,7 56,8 28,4 10,1 Madžarska 0,3 43,4 43,3 13,0 Nemčija – V 5,3 64,1 24,9 5,6 Nemčija – Z 7,0 68,6 20,4 4,0 Poljska 1,7 48,3 37,7 12,3 romunija 1,1 42,7 35,7 20,5 rusija 1,0 31,6 49,5 17,9 Slovaška 2,1 34,3 49,3 14,3 Slovenija 3,7 62,2 28,2 5,9 Španija 4,2 76,5 17,2 2,2 VREDNOTE-8.indb 441 22.1.2014 19:28:22 442 6. Če ocenjujete sedanjo situacijo, ali menite, da je ekonomski položaj vaše države v celoti zelo dober, precej dober, precej slab ali zelo slab? 1 – zelo dober 2 – precej dober 3 – precej slab 4 – zelo slab zelo precej precej zelo dober dober slab slab Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 1,1 52,8 40,9 5,2 Bolgarija 0,3 12,4 33,7 53,6 Češka 0,2 35,0 47,3 17,5 Estonija 0,5 46,6 46,3 6,7 Grčija 2,6 38,6 46,3 12,6 Madžarska 0,4 28,6 56,7 14,3 Nemčija – V 0,7 21,1 59,3 18,9 Poljska 0,4 33,7 49,8 16,0 romunija 0,3 8,1 47,5 44,1 rusija 0,1 13,0 60,6 26,2 Slovaška 0,0 7,9 59,4 32,8 Slovenija 1,0 37,8 51,2 9,9 Španija 3,2 64,9 28,0 3,9 VREDNOTE-8.indb 442 22.1.2014 19:28:22 443 7. Koliko časa bo po vašem mnenju potrebovala vlada za razrešitev ekonomskih problemov v vaši državi? 1 – ekonomski problemi so že rešeni 2 – manj kot 3 leta 3 – 3 do 5 let 4 – 5 do 10 let 5 – 10 do 20 let 6 – več kot 20 let 7 – nikoli nikoli so že manj kot 3 do 5 do 10 do več kot ne bodo rešeni 3 leta 5 let 10 let 20 let 20 let rešeni Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 0,6 3,5 10,5 31,8 32,4 15,8 5,5 Bolgarija 0,4 2,0 8,7 24,9 28,1 20,6 15,3 Češka 0,1 1,4 8,5 27,0 28,3 16,6 18,1 Estonija 0,1 2,6 13,1 39,1 25,4 8,9 10,8 Madžarska 0,1 3,8 14,0 36,6 24,5 10,4 10,6 Nemčija – V 0,0 0,8 4,0 25,7 34,7 15,7 19,1 Poljska 0,5 2,5 11,6 31,3 26,2 14,3 13,6 romunija 0,1 2,0 8,5 23,6 29,0 24,5 12,3 rusija 0,3 0,9 7,3 27,9 28,4 20,2 15,0 Slovaška 0,0 0,6 8,5 27,9 25,8 18,9 18,3 Slovenija 0,1 2,8 15,2 36,7 25,6 9,1 10,4 VREDNOTE-8.indb 443 22.1.2014 19:28:22 444 8. Našteti so nekateri ukrepi, ki bi jih vlada lahko storila za gospodarstvo. Prosim, da mi na kartici pokažete, katerim ukrepom ste zelo naklonjeni, naklonjeni, niti naklonjeni, niti proti, proti oziroma zelo proti. niti zelo naklonjeni, zelo naklonjeni naklonjeni niti proti proti proti a. zakonsko reguliranje plač 1 2 3 4 5 b. zakonsko reguliranje cen 1 2 3 4 5 c. subvencije industriji za razvoj novih 1 2 3 4 5 projektov in tehnologije d. podpora industriji v krizi zaradi 1 2 3 4 5 ohranitve delovnih mest a. zelo zelo zakonsko reguliranje plač naklonjeni naklonjeni niti - niti proti proti Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 45,7 32,0 11,1 9,9 45,7 Bolgarija 42,3 28,9 11,8 11,1 42,3 Češka 18,3 29,6 23,1 20,2 18,3 Estonija 21,4 42,9 20,9 11,2 21,4 Madžarska 34,7 24,2 21,6 12,0 34,7 Nemčija – V 26,7 41,8 13,6 12,6 26,7 Poljska 30,6 44,2 13,6 8,8 30,6 romunija 40,0 30,4 16,2 9,5 40,0 rusija 35,0 29,4 15,5 12,4 35,0 Slovaška 25,6 32,2 22,8 11,7 25,6 Slovenija 15,8 32,4 26,6 19,5 15,8 b. zelo zelo zakonsko reguliranje cen naklonjeni naklonjeni niti - niti proti proti Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 50,7 31,8 8,3 7,8 1,4 Bolgarija 56,1 27,1 8,1 5,4 3,3 Češka 25,2 34,8 21,2 13,9 4,8 Estonija 23,4 41,8 17,3 14,0 3,5 Madžarska 42,3 23,1 16,5 11,5 6,6 Nemčija – V 36,0 42,1 11,6 7,5 2,8 Poljska 29,8 46,4 12,3 8,8 2,8 romunija 53,0 30,1 8,1 6,4 2,3 rusija 39,0 28,6 13,4 11,1 8,0 Slovaška 36,6 39,0 12,5 7,6 4,4 Slovenija 15,8 34,8 25,7 19,3 4,4 VREDNOTE-8.indb 444 22.1.2014 19:28:22 445 c. subvencije industriji za razvoj zelo zelo novih projektov in tehnologije naklonjeni naklonjeni niti - niti proti proti Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 53,7 35,2 9,1 1,1 0,8 Bolgarija 55,1 33,9 6,9 2,8 1,3 Češka 40,6 43,4 12,0 3,4 0,5 Estonija 27,8 50,2 16,9 4,0 1,0 Madžarska 50,1 28,0 16,5 4,0 1,4 Nemčija – V 38,0 45,6 11,4 3,9 1,1 Poljska 29,8 53,8 12,1 3,4 0,9 romunija 41,4 37,2 13,8 4,7 3,0 rusija 52,0 31,3 9,6 4,4 2,7 Slovaška 43,1 37,0 12,8 4,7 2,5 Slovenija 35,0 41,9 17,5 4,6 0,9 d. podpora industriji v krizi zelo zelo zaradi ohranitve delovnih mest naklonjeni naklonjeni niti - niti proti proti Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 47,9 35,3 10,2 5,4 1,1 Bolgarija 56,6 27,6 7,6 5,0 3,3 Češka 12,9 25,9 25,6 21,6 14,1 Estonija 31,1 43,4 15,1 9,0 1,4 Madžarska 48,0 26,7 14,1 6,3 4,8 Nemčija – V 45,4 38,7 9,0 5,6 1,3 Poljska 33,0 44,1 13,8 6,9 2,2 romunija 42,0 28,6 15,4 9,2 4,7 rusija 54,5 30,2 8,6 3,8 2,9 Slovaška 31,0 31,6 17,7 11,5 8,2 Slovenija 35,8 34,6 19,2 7,0 3,5 VREDNOTE-8.indb 445 22.1.2014 19:28:22 446 9. V kolikšni meri menite, da naj bi vsako od naštetih kategorij upravljale privatne organizacije ali podjetja oziroma država? mešano, v enaki meri v glavnem upravljano upravljano s strani s strani privatnih v glavnem upravljano upravljano privatnih organizacij, upravljano samo samo organizacij podjetij in s strani s strani privatno ali podjetij države države države a. banke 1 2 3 4 5 b. velika podjetja in tovarne 1 2 3 4 5 c. voda in elektrika 1 2 3 4 5 d. železnica 1 2 3 4 5 e. mediji (tv, tisk, radio) 1 2 3 4 5 a. samo v glavnem v glavnem samo banke privatno privatno mešano država država Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 11,2 25,4 35,2 13,1 15,1 Bolgarija 7,8 7,1 35,9 25,2 23,9 Češka 10,4 15,2 29,2 31,2 13,9 Estonija 11,6 4,9 37,2 24,9 21,5 Grčija 17,3 15,4 43,3 11,7 12,3 Madžarska 6,1 7,1 38,0 23,7 25,1 Nemčija – V 16,4 21,3 34,7 20,5 7,1 Nemčija – Z 41,6 25,5 25,0 5,4 2,5 Poljska 4,9 7,7 30,6 21,5 35,2 romunija 15,7 10,6 24,3 22,0 27,4 rusija 2,4 4,0 36,4 18,9 38,3 Slovaška 3,0 5,4 25,0 33,6 33,0 Slovenija 9,2 9,4 40,1 18,6 22,7 Španija 26,9 19,1 34,1 9,6 10,3 VREDNOTE-8.indb 446 22.1.2014 19:28:22 447 b. samo v glavnem v glavnem samo velika podjetja in tovarne privatno privatno mešano država država Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 21,0 29,8 31,7 9,0 8,5 Bolgarija 10,2 7,7 40,9 20,4 20,8 Češka 11,1 29,5 32,6 19,4 7,5 Estonija 12,5 10,3 34,6 21,4 21,1 Grčija 30,6 17,0 36,1 8,5 7,8 Madžarska 6,6 12,6 41,5 20,0 19,3 Nemčija – V 18,0 32,4 33,8 11,7 4,1 Nemčija – Z 46,6 30,8 17,4 3,3 1,9 Poljska 5,9 10,4 31,3 22,4 30,0 romunija 15,8 15,6 28,5 17,6 22,4 rusija 2,0 4,4 28,0 25,6 39,9 Slovaška 3,4 8,7 27,3 32,4 28,1 Slovenija 12,5 17,0 36,7 16,9 16,8 Španija 24,2 21,1 34,5 10,7 9,5 c. samo v glavnem v glavnem samo voda in elektrika privatno privatno mešano država država Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 11,6 16,6 24,4 20,9 26,5 Bolgarija 4,3 2,8 18,8 33,1 41,1 Češka 4,6 9,5 28,8 38,0 19,2 Estonija 4,4 3,2 17,6 27,2 47,5 Grčija 15,5 9,1 27,4 21,2 26,8 Madžarska 3,2 3,9 18,6 30,6 43,7 Nemčija – V 7,7 12,9 31,9 32,4 15,0 Nemčija – Z 22,3 19,7 28,6 21,4 8,0 Poljska 4,3 3,5 18,8 26,4 47,0 romunija 7,5 5,7 19,4 26,3 41,0 rusija ,7 1,6 8,7 24,6 64,4 Slovaška 1,7 3,6 15,6 38,7 40,3 Slovenija 4,0 5,6 24,6 26,6 39,2 Španija 15,2 12,4 27,6 20,5 24,3 VREDNOTE-8.indb 447 22.1.2014 19:28:22 448 d. samo v glavnem v glavnem samo železnica privatno privatno mešano država država Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 10,1 14,3 20,9 21,2 33,5 Bolgarija 4,5 3,2 17,5 30,8 43,9 Češka 5,3 12,1 27,1 32,0 23,5 Estonija 8,6 4,0 18,8 23,4 45,2 Grčija 17,5 10,8 26,9 19,6 25,3 Madžarska 3,1 3,5 18,1 29,8 45,6 Nemčija – V 8,5 13,2 29,7 32,0 16,7 Nemčija – Z 24,0 17,7 22,9 24,9 10,4 Poljska 5,9 4,8 17,9 21,1 50,3 romunija 6,4 5,7 15,8 28,9 43,1 rusija 0,8 1,4 9,3 20,6 67,9 Slovaška 2,1 4,4 18,7 38,1 36,8 Slovenija 4,4 4,4 23,2 27,3 40,8 Španija 11,7 9,5 25,9 23,8 29,1 e. samo v glavnem v glavnem samo mediji (tv, tisk, radio) privatno privatno mešano država država Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 15,4 34,6 42,7 2,9 4,4 Bolgarija 18,6 14,6 41,3 12,6 12,9 Češka 23,5 30,6 35,2 7,9 2,9 Estonija 21,2 11,4 44,7 11,9 10,9 Grčija 22,1 17,5 43,5 7,9 9,0 Madžarska 12,6 12,8 39,6 16,5 18,5 Nemčija – V 21,7 20,4 39,9 13,1 4,9 Nemčija – Z 39,7 24,5 27,6 5,7 2,5 Poljska 11,5 12,6 39,1 12,9 23,9 romunija 29,8 19,8 26,1 8,5 15,7 rusija 2,6 6,5 44,9 16,3 29,7 Slovaška 8,1 15,0 41,4 18,6 16,9 Slovenija 23,0 16,1 41,8 8,3 10,8 Španija 25,4 17,8 37,5 7,7 11,6 VREDNOTE-8.indb 448 22.1.2014 19:28:22 449 10. Nekateri ljudje pravijo, da naj bi slovenska vlada vsakemu zagotovila visok življenjski standard, drugi pa pravijo, da naj vsak sam poskrbi zase. Na lestvici od 1 do 7, pri čemer 1 pomeni, da naj vlada vsakemu zagotovi visok življenjski standard, 7 pa da naj vsak sam poskrbeti zase, označite katera stopnja ustreza vašemu mnenju? zagotovi vsak poskrbi vlada sam zase 1 2 3 4 5 6 7 zagotovi vsak poskrbi vlada sam zase Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 6,3 5,2 11,4 22,4 26,4 16,0 12,3 Bolgarija 23,8 16,7 13,3 21,1 10,3 6,9 7,7 Češka 6,9 8,5 14,4 28,4 21,8 14,4 5,6 Estonija 16,4 7,6 16,2 30,5 17,9 6,1 5,3 Grčija 10,5 13,8 19,6 25,5 15,0 8,0 7,6 Madžarska 20,4 9,3 15,4 32,4 13,1 4,8 4,6 Nemčija – V 7,2 12,6 21,1 24,4 18,5 10,3 5,9 Nemčija – Z 7,5 6,1 12,5 26,0 23,3 11,1 13,5 Poljska 31,1 8,8 12,6 18,8 13,0 6,9 8,9 romunija 26,0 12,3 12,5 23,9 11,2 5,1 8,9 rusija 18,7 9,0 11,6 26,4 15,2 9,8 9,2 Slovaška 15,5 15,0 21,4 25,8 13,2 5,8 3,2 Slovenija 10,5 8,6 14,1 30,5 18,2 9,1 9,0 Španija 11,6 16,3 18,1 28,6 13,4 6,3 5,7 VREDNOTE-8.indb 449 22.1.2014 19:28:22 450 11. Navedene so nekatere trditve o vlogi vlade. za vsako trditev mi prosim, povejte ali se s trditvijo zelo strinjate, nekoliko strinjate, niti strinjate, niti ne strinjate, nekoliko ne strinjate oziroma sploh ne strinjate. niti se strinjam, zelo se nekoliko niti se ne nekoliko se sploh se strinjam se strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam a. Naloga vlade je, da zmanjša razlike v dohodkih med ljudmi z 1 2 3 4 5 visokimi dohodki in ljudmi z nizkimi dohodki. b. Vlada naj bi zagotovila delo vsakemu, ki ga želi. 1 2 3 4 5 c. Vlada naj bi potrošila manj denarja za podpore revnim. 1 2 3 4 5 d. Vlada naj bi nezaposlenim zagotovila primeren 1 2 3 4 5 življenjski standard. e. Več denarja za policijo in uveljavljanje zakonov. 1 2 3 4 5 f. Več denarja za kulturo in umetnost. 1 2 3 4 5 a. Naloga vlade je, da zmanjša razlike v dohodkih med ljudmi z visokimi dohodki in ljudmi zelo se nekoliko nekolik se sploh se z nizkimi dohodki. strinjam se strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 37,3 27,9 14,1 12,0 8,6 Bolgarija 44,5 30,3 11,2 5,8 8,2 Češka 18,3 25,0 17,7 24,7 14,3 Estonija 45,3 33,3 10,0 7,4 4,0 Grčija 48,4 31,7 14,3 3,1 2,4 Madžarska 55,0 21,9 15,2 5,1 2,8 Nemčija – V 38,4 40,6 13,1 6,2 1,8 Nemčija – Z 26,5 37,8 17,8 13,7 4,2 Poljska 49,1 32,4 7,9 7,1 3,5 romunija 50,1 25,4 10,8 5,9 7,8 rusija 44,6 27,5 14,7 8,7 4,5 Slovaška 32,1 29,8 17,2 15,0 5,9 Slovenija 54,8 26,9 8,1 5,2 5,1 Španija 49,4 36,2 9,2 3,5 1,6 VREDNOTE-8.indb 450 22.1.2014 19:28:22 451 b. Vlada naj bi zagotovila delo zelo se nekoliko nekoliko se sploh se vsakemu, ki ga želi. strinjam se strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 50,6 26,2 10,7 8,8 3,7 Bolgarija 68,3 20,6 5,6 2,8 2,7 Češka 42,6 28,5 15,5 8,6 4,8 Estonija 49,1 28,5 7,6 11,3 3,5 Grčija 62,5 23,4 9,3 3,0 1,8 Madžarska 68,7 17,8 9,7 2,5 1,3 Nemčija – V 45,5 32,4 13,2 6,8 2,1 Nemčija – Z 31,7 34,1 18,4 11,9 3,8 Poljska 59,8 28,4 8,3 3,2 0,4 romunija 59,9 19,7 9,9 5,1 5,4 rusija 66,2 21,7 6,7 3,9 1,5 Slovaška 58,0 31,0 6,6 3,2 1,1 Slovenija 67,7 19,8 6,4 2,7 3,4 Španija 63,9 30,2 4,3 0,9 0,6 c. Vlada naj bi potrošila manj zelo se nekoliko nekoliko se sploh se denarja za podpore revnim. strinjam se strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 7,0 12,0 9,2 26,5 45,3 Bolgarija 8,0 10,2 13,3 24,6 44,0 Češka 9,3 18,0 22,7 27,5 22,6 Estonija 2,5 9,9 7,3 33,7 46,5 Grčija 15,1 12,8 7,9 13,7 50,5 Madžarska 8,9 6,8 24,2 24,2 35,9 Nemčija – V 2,1 10,4 19,3 37,1 31,1 Nemčija – Z 6,0 10,8 20,2 38,9 24,1 Poljska 7,4 11,3 14,1 37,3 29,9 romunija 7,9 9,6 16,1 23,9 42,5 rusija 4,0 6,3 13,2 30,8 45,7 Slovaška 5,1 15,7 24,4 29,0 25,9 Slovenija 5,4 11,4 13,8 24,5 44,9 Španija 3,6 6,7 12,1 28,2 49,4 VREDNOTE-8.indb 451 22.1.2014 19:28:23 452 d. Vlada naj bi nezaposlenim zagotovila primeren zelo se nekoliko nekoliko se sploh se življenjski standard. strinjam se strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 57,2 29,7 6,6 4,8 1,7 Bolgarija 54,0 31,7 8,1 3,0 3,2 Češka 11,8 25,8 32,1 21,1 9,2 Estonija 41,5 34,6 9,1 10,7 4,1 Grčija 58,1 29,7 9,8 1,8 ,6 Madžarska 32,5 16,5 29,3 11,4 10,3 Nemčija – V 18,7 49,2 20,4 8,8 2,8 Nemčija – Z 15,3 37,4 25,3 17,2 4,8 Poljska 33,3 38,6 15,8 9,8 2,5 romunija 56,3 24,7 11,3 4,7 3,0 rusija 31,5 27,5 22,4 12,8 5,8 Slovaška 21,3 37,8 27,9 10,8 2,1 Slovenija 40,3 27,7 17,4 9,3 5,3 Španija 40,7 38,7 14,3 4,2 2,0 e.Več denarja za policijo zelo se nekoliko nekoliko se sploh se in uveljavljanje zakonov. strinjam se strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 69,7 21,0 3,3 3,3 2,6 Bolgarija 38,7 31,3 17,0 6,6 6,4 Češka 17,6 31,9 20,8 18,8 10,8 Estonija 60,4 26,0 7,0 4,4 2,2 Grčija 42,3 32,4 18,3 4,8 2,1 Madžarska 38,3 25,8 22,3 7,8 5,7 Nemčija – V 25,0 39,2 21,4 9,1 5,3 Nemčija – Z 28,4 39,2 21,7 8,4 2,4 Poljska 39,1 37,7 14,6 6,4 2,1 romunija 35,1 22,7 19,1 11,2 11,8 rusija 50,9 27,5 12,9 5,0 3,6 Slovaška 9,7 19,1 22,5 26,9 21,8 Slovenija 12,5 19,6 26,9 17,7 23,3 Španija 31,4 36,2 18,2 9,4 4,8 VREDNOTE-8.indb 452 22.1.2014 19:28:23 453 f.Več denarja za zelo se nekoliko nekoliko se sploh se kulturo in umetnost. strinjam se strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 42,0 37,2 12,6 5,5 2,7 Bolgarija 38,9 36,3 18,4 5,0 1,4 Češka 13,6 35,8 30,1 15,5 5,1 Estonija 44,3 38,3 11,9 4,6 ,9 Grčija 38,8 33,8 20,2 5,7 1,5 Madžarska 32,8 25,4 27,1 10,5 4,3 Nemčija – V 13,6 32,8 31,3 14,8 7,5 Nemčija – Z 10,8 28,2 35,6 17,9 7,5 Poljska 30,2 40,6 21,1 5,9 2,2 romunija 49,3 27,6 15,2 5,1 2,8 rusija 49,3 32,2 13,5 3,3 1,7 Slovaška 14,5 29,5 28,8 15,7 11,5 Slovenija 25,9 29,6 26,7 10,5 7,4 Španija 33,6 36,7 20,7 6,3 2,5 VREDNOTE-8.indb 453 22.1.2014 19:28:23 454 Dandanes se veliko govori o pravičnosti in enakosti, zato vam bom postavil/a nekaj vprašanj na to temo. 12. Kaj menite, ali je naša družba v celoti, zelo pravična, dokaj pravična, niti pravična, niti nepravična, dokaj nepravična ali zelo nepravična? 1 – zelo pravična 2 – dokaj pravična 3 – niti pravična, niti nepravična 4 – dokaj nepravična 5 – zelo nepravična zelo dokaj dokaj zelo pravična pravična niti - niti nepravična nepravična Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 2,6 36,9 26,7 21,6 12,3 Bolgarija 0,6 14,0 17,8 29,1 38,4 Češka 0,2 12,0 37,7 38,5 11,6 Estonija 0,3 11,3 34,9 40,6 12,9 Grčija 1,3 11,2 40,2 28,9 18,4 Madžarska 0,3 7,1 49,3 32,2 11,0 Nemčija – V 0,5 16,8 25,4 38,6 18,6 Nemčija – Z 1,4 27,5 30,9 30,2 10,0 Poljska 0,4 16,3 32,2 42,1 9,0 romunija 1,1 8,5 30,4 40,3 19,7 rusija 0,5 5,8 29,9 41,0 22,8 Slovaška 0,5 6,0 31,8 47,4 14,3 Slovenija 0,6 23,0 40,1 26,3 10,0 Španija 0,8 21,5 39,3 29,8 8,6 VREDNOTE-8.indb 454 22.1.2014 19:28:23 455 13. In kaj menite, ali je bila bivša socialistična družba v celoti zelo pravična, dokaj pravična, niti pravična, niti nepravična, dokaj nepravična ali zelo nepravična? 1 – zelo pravična 2 – dokaj pravična 3 – niti pravična, niti nepravična 4 – dokaj nepravična 5 – zelo nepravična zelo dokaj dokaj zelo pravična pravična niti - niti nepravična nepravična Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 5,1 20,8 19,8 26,4 27,8 Bolgarija 12,0 39,5 20,1 15,9 12,5 Češka 1,9 15,6 27,7 30,7 24,1 Estonija 2,4 17,9 36,4 29,0 14,3 Madžarska 2,0 31,8 48,7 12,6 5,0 Nemčija – V 1,6 28,9 32,5 27,3 9,7 Poljska 2,3 26,0 28,7 32,5 10,5 romunija 7,1 28,9 26,7 23,1 14,2 rusija 4,6 33,3 35,9 18,9 7,3 Slovaška 4,0 33,8 40,2 17,6 4,4 Slovenija 3,9 37,5 35,7 17,3 5,5 VREDNOTE-8.indb 455 22.1.2014 19:28:23 456 14. Ne glede na to, kako vi vidite pravičnost v naši družbi, ali, v primerjavi s tem, kako drugi ljudje živijo v Sloveniji, menite da vi dobite toliko kot zaslužite, malo več kot zaslužite, veliko več kot zaslužite, malo manj ali veliko manj kot zaslužite? 1 – veliko več 2 – malo več 3 – dobim toliko kot zaslužim 4 – malo manj 5 – veliko manj veliko malo dobim toliko malo veliko več več kot zaslužim manj manj Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 1,5 2,9 42,6 32,8 20,1 Bolgarija 0,7 1,1 13,0 28,3 56,8 Češka 0,2 2,3 40,8 37,7 19,0 Estonija 0,8 4,8 32,9 34,9 26,6 Grčija 0,6 2,7 29,7 42,3 24,7 Madžarska 0,2 3,1 29,5 42,5 24,6 Nemčija – V 1,2 8,1 35,5 38,3 16,9 Nemčija – Z 2,7 11,0 51,4 23,8 11,1 Poljska 4,8 13,8 27,4 31,9 22,2 romunija 0,3 2,0 26,1 48,7 22,9 rusija 1,1 3,2 24,2 33,6 37,9 Slovaška 0,6 1,6 23,0 39,2 35,6 Slovenija 1,0 3,7 33,5 39,2 22,6 Španija 0,9 7,8 54,3 28,9 8,1 VREDNOTE-8.indb 456 22.1.2014 19:28:23 457 15. Sedaj pa nekaj vprašanj o priložnostih za napredovanje v življenju. Kako pomembno je po vašem mnenju…? Ali je zelo pomembno, dokaj pomembno, delno pomembno, delno nepomembno, ni zelo pomembno ali pa sploh ni pomembno. delno pomembno, zelo dokaj delno nepo- ni zelo sploh ni pomembno pomembno membno pomembno pomembno a. izhajati iz premožne družine 1 2 3 4 5 b. imeti dobro izobrazbo 1 2 3 4 5 c. imeti ambicije 1 2 3 4 5 d. naravne sposobnosti 1 2 3 4 5 e. trdo delo 1 2 3 4 5 f. poznati prave ljudi ali imeti politične zveze 1 2 3 4 5 g. visoko izobraženi starši 1 2 3 4 5 h. predel države, iz katerega izhajate 1 2 3 4 5 i. posameznikova religija 1 2 3 4 5 j. posameznikova rasa ali nacionalnost 1 2 3 4 5 k. biti moški ali ženska 1 2 3 4 5 l. izvajati nelegalne dejavnosti 1 2 3 4 5 a. zelo dokaj delno - ni zelo sploh ni izhajati iz premožne družine pomembno pomembno delno pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 42,1 30,8 9,6 10,8 6,6 Bolgarija 40,6 33,0 12,4 8,8 5,2 Češka 18,8 30,7 21,9 18,5 10,1 Estonija 29,9 32,5 18,9 11,8 6,9 Madžarska 54,9 28,5 11,7 3,1 1,8 Nemčija – V 28,6 32,8 22,7 12,3 3,7 Poljska 34,9 34,4 11,8 13,2 5,7 romunija 40,3 25,2 15,6 10,9 7,9 rusija 34,1 32,0 11,8 14,0 8,1 Slovaška 21,2 30,7 18,2 19,5 10,4 Slovenija 33,3 31,7 14,0 12,9 8,1 VREDNOTE-8.indb 457 22.1.2014 19:28:23 458 b. zelo dokaj delno - ni zelo sploh ni imeti dobro izobrazbo pomembno pomembno delno pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 61,2 25,6 6,8 5,4 1,1 Bolgarija 42,2 38,7 10,8 5,8 2,5 Češka 52,6 33,7 10,4 2,7 0,6 Estonija 77,9 16,5 3,8 1,7 0,1 Madžarska 52,2 31,7 10,6 4,2 1,3 Nemčija – V 58,1 33,0 6,4 2,1 0,3 Poljska 67,8 26,3 3,5 1,8 0,5 romunija 66,2 24,7 6,9 1,6 0,6 rusija 61,0 28,0 5,2 3,9 1,9 Slovaška 49,4 36,9 8,1 4,4 1,2 Slovenija 70,8 22,4 3,8 2,2 0,8 c. zelo dokaj delno - ni zelo sploh ni imeti ambicije pomembno pomembno delno pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 52,1 30,5 11,4 3,8 2,2 Bolgarija 48,3 38,4 8,4 3,4 1,5 Češka 42,9 42,6 12,3 1,8 0,3 Estonija 36,5 42,7 15,2 3,9 1,7 Madžarska 58,2 33,7 6,5 1,1 0,4 Nemčija – V 37,3 41,9 17,5 2,9 0,4 Poljska 62,3 30,8 5,0 1,5 0,4 romunija 75,2 16,6 5,4 2,0 0,8 rusija 35,5 39,0 15,4 7,4 2,7 Slovaška 44,5 41,8 10,6 2,4 0,7 Slovenija 66,4 26,7 5,8 1,1 0,0 d. zelo dokaj delno - ni zelo sploh ni naravne sposobnosti pomembno pomembno delno pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 53,8 29,9 11,3 3,9 1,1 Bolgarija 40,8 35,3 16,6 5,6 1,7 Češka 43,3 41,9 13,0 1,7 0,1 Estonija 52,5 36,1 9,4 1,6 0,4 Madžarska 45,7 34,4 15,5 3,2 1,1 Nemčija – V 41,6 41,4 13,7 2,7 0,6 Poljska 57,8 33,9 5,8 2,1 0,4 romunija 57,1 26,9 12,2 3,0 0,8 rusija 56,3 30,3 8,5 4,1 0,7 Slovaška 51,2 38,2 8,9 1,2 0,5 Slovenija 47,6 37,5 13,2 1,7 0,0 VREDNOTE-8.indb 458 22.1.2014 19:28:23 459 e. zelo dokaj delno - ni zelo sploh ni trdo delo pomembno pomembno delno pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 74,0 18,9 3,9 2,3 ,9 Bolgarija 48,5 34,2 11,9 3,9 1,5 Češka 40,1 33,6 16,5 7,9 2,0 Estonija 18,0 30,4 29,7 16,2 5,6 Madžarska 50,5 27,2 13,9 5,4 3,0 Nemčija – V 43,0 36,1 16,5 3,4 ,9 Poljska 45,6 32,7 12,3 7,4 1,9 romunija 76,6 15,7 5,5 1,5 ,7 rusija 60,8 26,7 7,9 3,4 1,2 Slovaška 36,6 35,5 18,6 7,5 1,8 Slovenija 52,7 27,1 13,6 4,9 1,7 f.poznati prave ljudi ali zelo dokaj delno - ni zelo sploh ni imeti politične zveze pomembno pomembno delno pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 29,3 34,9 18,1 13,0 4,7 Bolgarija 46,8 32,0 13,6 5,9 1,8 Češka 31,1 35,9 23,0 8,3 1,7 Estonija 42,8 35,5 12,7 6,9 2,1 Madžarska 41,4 30,7 20,9 5,2 1,7 Nemčija – V 44,0 32,1 15,9 6,9 1,1 Poljska 42,4 32,4 14,8 8,8 1,6 romunija 46,3 26,0 16,2 8,9 2,7 rusija 49,7 32,3 12,1 3,9 2,0 Slovaška 31,5 36,4 21,3 8,5 2,2 Slovenija 45,9 30,8 13,0 6,3 4,1 g. zelo dokaj delno - ni zelo sploh ni visoko izobraženi starši pomembno pomembno delno pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 34,8 36,3 12,3 13,6 3,0 Bolgarija 17,3 31,9 25,2 17,3 8,2 Češka 5,1 23,6 28,8 32,1 10,5 Estonija 29,9 37,8 18,0 11,4 3,0 Madžarska 27,3 34,8 25,5 10,2 2,2 Nemčija – V 17,7 39,9 29,9 9,8 2,6 Poljska 19,5 33,5 21,5 20,3 5,2 romunija 48,3 26,2 16,4 7,0 2,1 rusija 22,0 28,4 23,7 18,2 7,7 Slovaška 11,7 30,3 28,8 22,0 7,2 Slovenija 19,1 31,6 26,8 15,6 7,0 VREDNOTE-8.indb 459 22.1.2014 19:28:23 460 h. predel države, zelo dokaj delno - ni zelo sploh ni iz katerega izhajate pomembno pomembno delno pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 18,8 27,7 17,0 22,1 14,4 Bolgarija 14,7 20,6 22,6 23,9 18,1 Češka 8,8 17,2 21,9 30,6 21,6 Estonija 15,3 26,4 22,5 23,5 12,3 Madžarska 23,0 28,5 22,9 17,4 8,3 Nemčija – V 13,3 22,7 25,8 25,5 12,8 Poljska 18,7 29,9 17,5 25,4 8,5 romunija 21,6 17,5 22,7 20,5 17,7 rusija 8,6 18,2 21,6 29,3 22,4 Slovaška 13,7 27,9 26,8 21,8 9,8 Slovenija 16,0 26,1 27,2 18,1 12,7 i. zelo dokaj delno - ni zelo sploh ni posameznikova religija pomembno pomembno delno pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 8,4 9,3 12,2 25,4 44,7 Bolgarija 5,5 11,8 18,3 29,9 34,4 Češka 1,5 4,9 8,7 32,9 51,9 Estonija 17,2 20,3 15,0 23,0 24,5 Madžarska 8,2 11,6 17,2 31,4 31,6 Nemčija – V 2,2 7,2 20,3 32,7 37,6 Poljska 12,0 11,6 11,3 36,5 28,6 romunija 24,2 12,5 16,8 23,0 23,6 rusija 4,6 9,4 13,0 33,9 39,1 Slovaška 8,2 11,9 27,6 27,9 24,4 Slovenija 5,6 11,9 22,8 25,6 34,1 j.posameznikova rasa zelo dokaj delno - ni zelo sploh ni ali nacionalnost pomembno pomembno delno pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 13,2 9,4 11,8 27,7 38,0 Bolgarija 9,4 17,6 20,6 24,8 27,5 Češka 6,1 19,9 25,6 26,2 22,2 Estonija 6,5 13,6 20,0 30,1 29,8 Madžarska 14,3 21,8 24,1 21,9 17,9 Nemčija – V 2,8 9,1 20,3 32,0 35,8 Poljska 9,0 15,4 15,3 33,1 27,2 romunija 11,1 11,0 18,1 26,9 32,8 rusija 3,5 8,0 15,4 36,0 37,2 Slovaška 5,8 15,2 32,1 28,1 18,9 Slovenija 8,3 15,5 24,5 24,1 27,6 VREDNOTE-8.indb 460 22.1.2014 19:28:23 461 k. zelo dokaj delno - ni zelo sploh ni biti moški ali ženska pomembno pomembno delno pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 16,9 25,0 11,4 21,3 25,4 Bolgarija 9,2 19,8 26,7 21,1 23,3 Češka 7,1 19,8 25,8 23,2 24,0 Estonija 6,4 16,3 23,6 24,0 29,7 Madžarska 8,8 16,2 25,8 23,7 25,5 Nemčija – V 10,7 23,5 27,6 17,9 20,3 Poljska 10,1 21,6 16,6 29,5 22,2 romunija 18,0 15,8 22,2 22,0 22,2 rusija 6,1 18,5 20,8 25,9 28,7 Slovaška 7,2 18,1 32,7 23,5 18,4 Slovenija 10,2 20,7 28,4 19,1 21,5 l. zelo dokaj delno - ni zelo sploh ni izvajati nelegalne dejavnosti pomembno pomembno delno pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 13,0 8,5 14,3 12,7 51,5 Bolgarija 15,3 22,3 18,4 11,7 32,3 Češka 4,5 10,3 16,2 19,5 49,5 Estonija 8,2 16,8 21,3 20,0 33,7 Madžarska 12,0 15,6 23,7 20,9 27,8 Nemčija – V 5,3 13,7 23,7 23,9 33,4 Poljska 11,7 17,9 15,7 24,9 29,8 romunija 27,1 13,1 15,7 13,4 30,8 rusija 12,5 22,2 25,5 19,2 20,6 Slovaška 16,7 15,7 21,6 16,9 29,1 Slovenija 7,2 11,0 23,0 19,2 39,7 VREDNOTE-8.indb 461 22.1.2014 19:28:23 462 16. Sedaj pa nekaj vprašanj o dohodku in enakosti v naši državi. Za vsako trditev, ki vam jo preberem, mi prosim, s pomočjo kartice povejte ali se s trditvijo zelo strinjate, nekoliko strinjate, niti strinjate, niti ne strinjate, nekoliko ne strinjate ali pa se sploh ne strinjate. niti se strinjam, zelo se nekoliko se niti se ne nekoliko se sploh se strinjam strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam a. Pravično je, če imajo nekateri več denarja ali premoženja, ampak 1 2 3 4 5 samo, če obstajajo enake možnosti za vse. b. Omogočiti podjetnikom, da ustvarjajo velike dobičke, je najboljši način izboljšanja 1 2 3 4 5 življenjskega standarda vseh. c. Naša družba naj bi naredila vse, kar je potrebno, da bodo imeli vsi enake 1 2 3 4 5 možnosti, da uspejo. d. V naši družbi ljudje ne bi sprejeli dodatne odgovornosti pri delu, 1 2 3 4 5 razen če bi bili za to dodatno plačani. e. Najbolj pravičen način razporejanja premoženja in dohodka bi bil, da bi 1 2 3 4 5 dali vsem enak delež. f. Družbene razlike med ljudmi so upravičene, ker izražajo, kaj je nekdo 1 2 3 4 5 ustvaril iz danih življenjskih priložnosti. g. V naši državi bi moral obstajati mehanizem, ki bi reguliral dohodek, 1 2 3 4 5 tako da ne bi nihče zaslužil veliko več kot drugi. h. Velike razlike v dohodkih so nujne 1 2 3 4 5 za razvoj Slovenije. VREDNOTE-8.indb 462 22.1.2014 19:28:23 463 a. Pravično je, če imajo nekateri več denarja ali premoženja, ampak samo, če obstajajo zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se enake možnosti za vse. strinjam strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 52,9 31,6 6,0 4,5 4,9 Bolgarija 42,5 32,4 10,3 7,2 7,6 Češka 38,3 36,8 15,7 7,0 2,1 Estonija 33,2 32,6 18,5 9,8 5,9 Madžarska 45,1 25,0 20,2 5,8 3,9 Nemčija – V 26,5 54,4 12,8 5,3 1,0 Poljska 44,6 40,4 8,9 4,0 2,1 romunija 23,1 18,6 16,9 15,8 25,6 rusija 35,2 32,9 14,3 11,1 6,5 Slovaška 34,4 39,7 11,8 10,8 3,3 Slovenija 44,3 31,6 15,0 4,2 5,0 b. Omogočiti podjetnikom, da ustvarjajo velike dobičke, je najboljši način izboljšanja zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se življenjskega standarda vseh. strinjam strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 29,9 32,1 11,9 13,7 12,5 Bolgarija 16,1 26,1 21,3 16,9 19,6 Češka 15,5 32,5 20,5 21,6 9,9 Estonija 17,8 27,2 19,6 21,6 13,9 Madžarska 8,2 14,0 28,0 26,0 23,8 Nemčija – V 8,2 27,5 27,8 24,9 11,6 Poljska 7,8 19,3 22,5 31,2 19,2 romunija 23,6 24,9 20,7 17,4 13,4 rusija 21,5 27,8 21,2 18,8 10,7 Slovaška 28,0 37,6 16,6 12,5 5,2 Slovenija 15,8 20,8 27,5 18,1 17,8 VREDNOTE-8.indb 463 22.1.2014 19:28:23 464 c.Naša družba naj bi naredila vse, kar je potrebno, da bodo imeli vsi enake zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se možnosti, da uspejo. strinjam strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 63,8 25,5 6,1 3,1 1,5 Bolgarija 63,3 27,2 5,4 2,9 1,2 Estonija 45,3 35,1 12,9 5,9 0,9 Grčija 50,4 30,5 11,2 5,5 2,4 Madžarska 64,3 24,7 9,1 1,1 0,8 Nemčija – V 42,0 45,4 9,5 2,6 0,5 Poljska 43,3 41,6 10,3 4,0 0,8 romunija 67,1 20,7 8,7 2,3 1,3 rusija 49,3 36,5 9,0 4,4 0,9 Slovaška 54,6 37,0 6,1 2,2 0,2 Slovenija 60,3 25,3 9,0 3,1 2,4 d. V naši družbi ljudje ne bi sprejeli dodatne odgovornosti pri delu, razen če bi bili za to zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se dodatno plačani. strinjam strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 69,4 21,6 5,5 2,2 1,3 Bolgarija 40,2 30,5 14,7 8,2 6,4 Češka 29,0 42,6 17,7 8,2 2,4 Estonija 51,0 25,1 10,9 8,9 4,1 Madžarska 50,9 28,4 15,2 3,7 1,9 Nemčija – V 27,7 42,3 16,9 9,7 3,4 Poljska 33,9 41,1 14,7 8,2 2,0 romunija 49,5 24,9 14,0 6,6 5,0 rusija 47,1 30,3 11,6 8,7 2,3 Slovaška 38,9 36,6 13,6 8,4 2,4 Slovenija 32,8 31,2 23,5 7,9 4,5 VREDNOTE-8.indb 464 22.1.2014 19:28:23 465 e.Najbolj pravičen način razporejanja premoženja in dohodka bi bil, da bi dali zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se vsem enak delež. strinjam strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 32,2 13,4 10,4 21,1 23,0 Bolgarija 24,1 21,8 16,3 17,2 20,6 Češka 4,7 8,0 14,4 34,3 38,5 Estonija 11,3 11,5 12,3 27,2 37,6 Madžarska 13,0 12,0 22,6 25,0 27,5 Nemčija – V 8,1 19,5 25,3 29,0 18,1 Poljska 19,5 27,6 18,8 23,2 10,9 romunija 22,5 16,5 21,4 21,2 18,4 rusija 7,9 7,9 16,6 31,9 35,7 Slovaška 15,9 22,7 23,3 26,6 11,5 Slovenija 13,2 15,1 23,0 17,8 30,9 f.Družbene razlike med ljudmi so upravičene, ker izražajo, kaj je nekdo ustvaril iz danih zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se življenjskih priložnosti. strinjam strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 30,0 33,1 15,9 13,7 7,3 Bolgarija 17,4 30,6 20,8 16,9 14,3 Češka 7,0 21,7 27,0 29,5 14,7 Estonija 29,5 39,0 18,3 8,8 4,5 Madžarska 12,4 18,4 37,7 18,7 12,8 Nemčija – V 9,8 44,4 27,8 14,0 4,0 Poljska 17,9 35,0 25,8 16,2 5,1 romunija 27,5 27,1 21,7 13,9 9,8 rusija 14,2 24,6 28,8 19,7 12,7 Slovaška 12,4 28,1 23,6 23,4 12,5 Slovenija 21,2 31,7 26,5 13,1 7,5 VREDNOTE-8.indb 465 22.1.2014 19:28:23 466 g. V naši državi bi moral obstajati mehanizem, ki bi reguliral dohodek, tako da ne bi nihče zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se zaslužil veliko več kot drugi. strinjam strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 22,1 16,3 10,1 21,8 29,8 Bolgarija 27,6 27,3 14,9 14,8 15,5 Češka 6,3 14,3 14,8 30,8 33,7 Estonija 6,7 6,8 8,6 28,3 49,6 Madžarska 18,3 17,5 23,9 22,9 17,4 Nemčija – Z 7,6 30,6 22,9 27,2 11,6 Poljska 22,7 27,8 20,7 19,6 9,3 romunija 23,5 17,1 16,8 17,5 25,3 rusija 8,9 12,7 16,3 27,2 34,9 Slovaška 22,9 35,2 17,6 17,2 7,2 Slovenija 14,6 20,8 18,9 18,9 26,7 h. Velike razlike v dohodkih zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se so nujne za razvoj Slovenije. strinjam strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 22,3 29,0 17,8 16,6 14,3 Bolgarija 6,0 11,9 16,4 21,9 43,8 Češka 5,5 10,7 26,9 27,8 29,1 Estonija 9,0 18,1 19,0 26,8 27,1 Madžarska 4,3 8,1 16,1 30,2 41,3 Nemčija – V 4,2 16,9 32,6 30,7 15,6 Poljska 11,2 15,8 25,2 30,6 17,3 romunija 10,2 11,3 19,3 22,9 36,3 rusija 8,5 11,0 21,2 28,6 30,7 Slovaška 7,2 13,9 20,6 31,4 26,9 Slovenija 4,8 8,9 19,9 22,0 44,4 VREDNOTE-8.indb 466 22.1.2014 19:28:23 467 17. Kaj menite o razlikah med dohodki ljudi v vaši državi? Ali so razlike veliko prevelike, malo prevelike, še kar prave, malo premajhne ali veliko premajhne? 1 – veliko prevelike 2 – malo prevelike 3 – še kar prave 4 – malo premajhne 5 – veliko premajhne veliko malo še kar malo veliko prevelike prevelike prave premajhne premajhne Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 40,4 46,6 10,0 1,7 1,3 Bolgarija 70,0 23,5 3,5 1,2 1,9 Češka 65,9 12,6 17,8 2,5 1,2 Estonija 59,4 33,2 5,2 1,8 0,5 Madžarska 71,9 23,5 3,6 0,8 0,1 Nemčija – V 61,9 29,9 5,3 1,9 1,0 Poljska 66,0 25,5 4,4 2,7 1,5 romunija 70,7 24,8 1,9 1,7 1,0 rusija 61,5 29,2 5,2 3,1 1,0 Slovaška 57,1 34,1 5,4 1,8 1,6 Slovenija 59,3 30,7 7,4 1,5 1,0 VREDNOTE-8.indb 467 22.1.2014 19:28:24 468 18. Nekateri ljudje menijo, da se nahajajo na vrhu družbene lestvice, nekateri pa menijo, da so na najnižjem družbenem položaju. Predstavljajte si 7-stopenjsko lestvico, ki predstavlja družbeni položaj ljudi v različnih časovnih obdobjih. Kam bi uvrstili vašo družino, če 7 pomeni najvišji in 1 najnižji družbeni položaj. najnižji najvišji položaj položaj a. Kam bi uvrstili vašo družino v 1 2 3 4 5 6 7 zgodnjih 80-ih? b. Kam bi uvrstili vašo družino v 1 2 3 4 5 6 7 zgodnjih 90-ih? c. Kam bi uvrstili vašo družino 1 2 3 4 5 6 7 danes? a. Kam bi uvrstili vašo družino najnižji najvišji v zgodnjih 80-ih? položaj položaj Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 11,4 26,1 27,3 19,0 8,7 4,6 2,8 Bolgarija 1,9 2,4 7,5 29,5 27,2 21,3 10,2 Češka 3,5 5,0 21,1 44,0 18,1 7,7 0,8 Estonija 1,8 4,5 15,1 36,8 30,0 8,7 3,2 Grčija 1,2 3,2 11,9 24,5 29,6 21,0 8,7 Madžarska 1,4 2,6 16,1 39,1 25,3 12,5 3,0 Nemčija – V 1,2 6,3 21,1 40,3 21,8 7,4 1,9 Nemčija – Z 1,2 6,6 21,2 37,7 23,3 8,4 1,7 Poljska 1,2 8,5 22,1 34,3 21,4 9,2 3,4 romunija 1,9 3,8 10,7 28,5 29,0 19,0 7,0 rusija 1,1 5,2 16,3 32,4 26,8 11,8 6,4 Slovaška 0,6 2,5 11,6 35,6 30,5 14,9 4,3 Slovenija 1,1 5,9 18,3 40,4 24,3 9,2 0,8 Španija 1,0 6,1 24,3 44,0 19,6 3,3 1,7 VREDNOTE-8.indb 468 22.1.2014 19:28:24 469 b. Kam bi uvrstili vašo družino najnižji najvišji v zgodnjih 90-ih? položaj položaj Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 5,9 16,6 33,7 26,7 12,1 3,5 1,5 Bolgarija 2,2 6,5 19,9 35,9 20,8 10,2 4,5 Češka 1,5 5,6 18,4 40,8 26,8 6,6 0,3 Estonija 1,9 7,9 23,8 38,7 20,1 6,4 1,2 Grčija 1,1 3,7 9,0 26,9 34,5 20,0 4,7 Madžarska 1,3 6,4 24,3 43,5 18,5 4,2 1,8 Nemčija – V 0,7 7,0 23,0 45,2 17,9 5,4 0,8 Nemčija – Z 1,2 6,8 25,9 39,1 20,6 5,9 0,5 Poljska 1,6 4,3 13,9 34,4 26,3 16,0 3,6 romunija 4,0 11,1 25,9 33,9 17,2 5,5 2,4 rusija 0,4 4,5 18,8 40,6 27,7 7,2 0,8 Slovaška 1,3 5,5 18,8 43,6 23,4 6,7 0,7 Slovenija 5,9 16,6 33,7 26,7 12,1 3,5 1,5 Španija 2,2 6,5 19,9 35,9 20,8 10,2 4,5 c.Kam bi uvrstili vašo družino najnižji najvišji danes? položaj položaj Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 3,0 8,0 22,5 31,5 21,4 8,8 4,8 Bolgarija 27,0 27,9 20,7 14,6 6,8 2,2 0,9 Češka 4,0 11,6 19,3 28,3 23,3 12,6 0,9 Estonija 7,9 17,4 26,2 27,7 16,0 3,8 1,0 Grčija 5,2 7,5 13,9 21,0 26,0 18,2 8,1 Madžarska 9,7 20,3 27,7 25,9 11,4 3,8 1,1 Nemčija – V 3,9 10,9 21,5 36,5 18,4 7,9 0,9 Nemčija – Z 1,0 5,4 12,1 36,9 30,9 12,8 1,0 Poljska 9,5 18,6 20,3 22,9 19,2 7,7 1,8 romunija 11,6 19,3 23,1 26,0 13,8 4,5 1,5 rusija 19,3 24,8 24,9 19,3 7,6 3,1 0,9 Slovaška 5,4 15,4 24,8 29,0 18,1 6,6 0,8 Slovenija 4,3 7,2 21,8 33,3 23,2 8,7 1,6 Španija 1,2 3,9 12,5 44,7 25,9 9,2 2,7 VREDNOTE-8.indb 469 22.1.2014 19:28:24 470 19. Prebral/a vam bom nekatere lastnosti, ki se navadno povezujejo s tržnim gospodarstvom, kakršno danes obstaja v naši državi. Povejte mi, prosim, ali se zelo strinjate, nekoliko strinjate, niti strinjate, niti ne strinjate, nekoliko ne strinjate, sploh ne strinjate z vsako od trditev. zelo nekoliko nekoliko se sploh se strinjam strinjam niti – niti ne strinjam ne strinjam a. V tržnem gospodarstvu bogati postanejo še bogatejši, revni pa še 1 2 3 4 5 revnejši. b. V tržnem gospodarstvu lahko vsak svobodno izbira in iz svojih možnosti 1 2 3 4 5 naredi najboljše. c. V tržnem gospodarstvu bi vse moralo biti prepuščeno pobudi posameznikov. 1 2 3 4 5 Država se ne bi smela vmešavati v gospodarska vprašanja. d. Tržno gospodarstvo, kakršno danes obstaja v naši državi, je najboljša 1 2 3 4 5 gospodarska ureditev. e. Načela/ideje tržnega gospodarstva 1 2 3 4 5 so vedno dobre. f. V našem tržnem gospodarstvu so večinoma uspeli ljudje, 1 2 3 4 5 ki ne spoštujejo formalnih pravil. VREDNOTE-8.indb 470 22.1.2014 19:28:24 471 a. V tržnem gospodarstvu bogati postanejo še bogatejši, zelo nekoliko nekoliko se sploh se revni pa še revnejši. strinjam strinjam niti – niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 31,6 26,5 13,3 16,7 11,9 Bolgarija 61,4 22,7 8,3 3,1 4,5 Češka 39,4 36,9 14,5 6,8 2,4 Estonija 50,6 27,2 10,9 7,7 3,6 Madžarska 48,5 18,9 19,5 8,2 4,8 Nemčija – V 60,7 29,4 6,1 2,7 1,2 Poljska 46,3 36,2 10,0 6,1 1,4 romunija 63,2 18,8 10,2 4,3 3,5 rusija 50,1 26,0 12,4 8,7 2,7 Slovaška 45,4 35,2 8,7 8,4 2,3 Slovenija 50,3 28,2 12,1 4,3 5,1 b. V tržnem gospodarstvu lahko vsak svobodno izbira in iz svojih možnosti zelo nekoliko nekoliko se sploh se naredi najboljše. strinjam strinjam niti – niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 51,8 30,5 8,2 6,7 2,8 Bolgarija 24,0 29,4 18,5 14,3 13,8 Češka 23,1 38,6 24,2 10,3 3,7 Estonija 27,5 34,9 15,8 15,3 6,5 Madžarska 20,6 24,7 37,0 11,8 6,0 Nemčija – V 17,3 39,3 28,1 12,3 3,1 Poljska 19,4 41,6 19,6 15,9 3,6 romunija 41,1 28,9 17,3 8,6 4,2 rusija 24,1 33,2 19,6 16,7 6,5 Slovaška 16,3 31,2 21,4 21,5 9,6 Slovenija 25,1 37,7 23,1 9,9 4,3 VREDNOTE-8.indb 471 22.1.2014 19:28:24 472 c. V tržnem gospodarstvu bi vse moralo biti prepuščeno pobudi posameznikov. Država se ne bi smelavmešavati v zelo nekoliko nekoliko se sploh se gospodarska vprašanja. strinjam strinjam niti – niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 18,3 28,5 15,0 23,0 15,1 Bolgarija 13,1 21,5 20,5 23,8 21,1 Češka 8,0 24,9 27,7 27,4 11,9 Estonija 11,1 25,4 19,8 32,5 11,1 Madžarska 7,2 13,1 30,0 32,4 17,3 Nemčija – V 5,4 19,1 23,9 41,2 10,4 Poljska 8,8 19,2 29,6 31,2 11,2 romunija 11,6 14,5 20,6 25,9 27,5 rusija 9,2 15,6 24,9 30,8 19,4 Slovaška 6,6 17,5 24,6 34,6 16,6 Slovenija 17,8 25,2 29,6 19,8 7,6 d. Tržno gospodarstvo, kakršno danes obstaja v Sloveniji, je najboljša zelo nekoliko nekoliko se sploh se gospodarska ureditev. strinjam strinjam niti – niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 6,2 21,5 15,4 25,3 31,7 Bolgarija 4,6 11,9 12,1 20,9 50,5 Češka 1,3 11,7 22,9 40,8 23,3 Estonija 5,5 18,8 24,2 30,4 21,0 Madžarska 2,5 6,7 26,6 34,4 29,7 Nemčija – V 5,4 23,0 35,6 26,7 9,3 Poljska 4,8 13,6 29,3 32,4 20,0 romunija 3,5 7,9 16,6 23,5 48,6 rusija 1,7 5,2 15,0 32,2 45,9 Slovaška 2,8 6,5 19,5 36,4 34,9 Slovenija 2,0 11,4 30,7 27,8 28,2 VREDNOTE-8.indb 472 22.1.2014 19:28:24 473 e.Načela/ideje tržnega gospodarstva so zelo nekoliko nekoliko se sploh se vedno dobre. strinjam strinjam niti – niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 30,3 34,2 18,4 11,0 6,2 Bolgarija 11,8 21,8 25,6 18,7 22,1 Češka 7,6 27,7 30,6 24,5 9,5 Estonija 8,6 28,9 31,2 23,2 8,1 Madžarska 4,0 9,5 35,6 32,3 18,7 Nemčija – V 7,5 33,8 30,6 22,3 5,8 Poljska 6,8 25,7 31,7 26,6 9,2 romunija 10,4 19,9 29,9 23,7 16,1 rusija 6,0 15,7 29,0 32,4 16,9 Slovaška 3,4 16,4 29,7 32,0 18,6 Slovenija 7,9 20,7 34,9 22,4 14,2 f.V našem tržnem gospodarstvu so večinoma uspeli ljudje, ki ne spoštujejo formalnih zelo nekoliko nekoliko se sploh se pravil. strinjam strinjam niti – niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 40,5 25,5 11,8 12,0 10,3 Bolgarija 57,6 26,6 9,9 2,9 2,9 Češka 28,2 42,2 19,1 8,7 1,8 Estonija 40,3 33,7 13,4 9,3 3,2 Madžarska 38,0 26,7 21,3 9,5 4,5 Nemčija – V 22,2 41,5 20,2 12,0 4,1 Poljska 32,9 38,1 16,1 10,0 2,9 romunija 48,5 29,6 11,8 6,6 3,4 rusija 44,8 34,9 11,8 5,4 3,1 Slovaška 41,8 37,7 10,2 7,0 3,3 Slovenija 27,0 26,6 29,0 11,9 5,5 VREDNOTE-8.indb 473 22.1.2014 19:28:24 474 20. Naše gospodarstvo se lahko razvije v različnih smereh. Ali bi rekli, da naj bi naše gospodarstvo vzelo kot model zahodno Evropo ali naj bi poizkusilo razviti lastno pot gospodarskega razvoja? Imam seznam različnih možnosti. Prosim, pozorno preberite te možnosti in mi povejte, katera možnost je najbližja vašemu mnenju. Prosim, izberite samo eno od možnosti. 1 - vzeti zahodno Evropo kot model v celoti 2 - vzeti zahodno Evropo kot model do določene mere 3 - mešani model - zahodna načela in lastna pot 4 - bolj našo lastno pot 5 - razviti našo lastno pot vzeti vzeti zahodno mešani zahodno Evropo kot model - Evropo kot model do zahodna model v določene načela in bolj našo razviti našo celoti mere lastna pot lastno pot lastno pot Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 24,1 19,5 37,3 11,4 7,7 Bolgarija 13,5 12,8 37,7 25,1 10,9 Češka 8,7 31,4 36,8 14,4 8,7 Estonija 3,4 13,3 44,2 21,2 17,8 Madžarska 6,2 18,7 46,7 20,8 7,5 Nemčija – V 6,0 24,6 42,3 16,2 10,9 Poljska 10,0 22,2 30,4 26,6 10,9 romunija 8,3 14,2 35,1 14,8 27,7 rusija 2,8 7,6 33,3 37,9 18,4 Slovaška 5,2 22,5 30,9 20,1 21,3 Slovenija 6,6 24,7 45,6 11,4 11,7 VREDNOTE-8.indb 474 22.1.2014 19:28:24 475 21. To je lestvica za oceno delovanja gospodarstva. Najvišja stopnja, +100, je najboljša, najnižja stopnja, -100, je najslabša. Kam bi uvrstili… Odgovori so rekodirani: - 4 – - 100 do - 76 - 3 – - 76 do - 51 - 2 – - 50 do - 26 - 1 – - 25 do - 1 0 – 0 1 – 1 do 25 2 – 26 do 50 3 – 51 do 75 4 – 76 do 100 a. socialistično gospodarstvo - 100 - 76 - 50 - 25 1 26 51 76 pred letom 1989 do - 76 do - 51 do - 26 do - 1 0 do 25 do 50 do 75 do 100 Demokratične vrednote - 4 - 3 - 2 - 1 0 1 2 3 4 Albanija 23,5 7,8 20,8 12,6 3,2 11,6 13,2 5,4 1,9 Bolgarija 6,7 1,4 4,0 2,7 3,5 6,7 23,6 16,4 35,1 Češka 16,9 4,3 18,1 7,1 8,9 10,7 18,4 8,2 7,5 Estonija 6,7 3,9 17,4 6,2 15,4 8,1 24,6 10,0 7,7 Madžarska 3,3 1,7 9,9 5,2 0,0 10,7 32,4 18,0 18,8 Nemčija–V 17,8 8,8 24,5 9,9 2,8 9,1 16,5 5,6 5,1 Poljska 14,9 5,5 15,4 7,1 6,7 9,9 20,8 10,0 9,7 romunija 6,6 1,7 10,5 3,6 12,0 9,6 27,6 11,7 16,6 rusija 5,3 2,2 8,1 3,2 0,6 9,4 29,6 18,1 23,6 Slovaška 2,9 0,6 3,6 1,9 5,9 6,5 25,5 18,7 34,4 Slovenija 3,8 1,7 10,0 10,2 9,5 14,3 31,4 10,9 8,2 VREDNOTE-8.indb 475 22.1.2014 19:28:24 476 b. naš sedanji gospodarski - 100 - 76 - 50 - 25 1 26 51 76 sistem do - 76 do - 51 do - 26 do - 1 0 do 25 do 50 do 75 do 100 Demokratične vrednote - 4 - 3 - 2 - 1 0 1 2 3 4 Albanija 1,1 ,6 7,4 7,4 6,4 26,2 35,5 12,5 2,7 Bolgarija 35,4 7,2 18,0 10,2 6,5 11,3 8,9 1,4 1,1 Češka 7,1 3,0 10,9 7,5 9,4 17,8 32,2 9,4 2,6 Estonija 4,2 3,6 11,5 5,8 10,1 20,6 32,7 9,2 2,3 Madžarska 8,0 3,8 15,1 10,8 0,0 20,8 32,1 8,0 1,4 Nemčija–V 2,8 2,3 10,1 8,4 2,5 11,2 36,7 16,6 9,4 Poljska 10,9 3,2 11,7 8,5 6,8 19,0 29,3 7,8 2,8 romunija 21,9 6,4 28,0 9,0 16,7 8,2 7,3 1,6 0,9 rusija 19,1 7,0 24,9 11,4 0,7 17,3 15,4 2,7 1,5 Slovaška 19,3 4,2 16,2 8,0 8,1 11,7 23,4 7,2 1,8 Slovenija 4,3 2,3 11,3 10,0 10,6 21,8 32,5 5,8 1,5 c. naš gospodarski - 100 - 76 - 50 - 25 1 26 51 76 sistem čez 5 let do - 76 do - 51 do - 26 do - 1 0 do 25 do 50 do 75 do 100 Demokratične vrednote - 4 - 3 - 2 - 1 0 1 2 3 4 Albanija 0,5 ,5 1,6 2,7 2,0 12,8 38,4 24,4 17,2 Bolgarija 15,3 5,6 10,5 7,9 7,0 15,6 22,6 7,2 8,2 Češka 9,2 3,5 15,2 7,8 10,1 17,9 27,9 6,5 2,0 Estonija 3,7 2,4 3,9 4,2 9,6 14,5 30,9 21,3 9,5 Madžarska 5,4 1,5 9,4 6,5 0,0 15,0 29,7 19,4 13,2 Nemčija–V 4,3 2,7 8,4 6,5 2,3 10,7 29,4 19,5 16,2 Poljska 9,7 2,8 6,9 4,6 5,8 14,1 28,8 15,3 12,1 romunija 11,6 3,8 10,6 6,4 18,9 18,5 21,4 4,6 4,1 rusija 11,0 3,5 10,9 8,6 1,4 18,2 24,0 11,6 11,0 Slovaška 12,0 4,4 9,1 7,1 7,2 13,5 23,9 13,6 9,1 Slovenija 4,1 2,0 8,8 7,2 8,5 17,8 28,0 16,8 6,7 VREDNOTE-8.indb 476 22.1.2014 19:28:24 477 22. To je lestvica za oceno delovanja politične ureditve. Najvišja stopnja, +100, je najboljša, najnižja stopnja, -100, je najslabša. Kam bi uvrstili… Odgovori so rekodirani: - 4 – - 100 do - 76 - 3 – - 76 do - 51 - 2 – - 50 do - 26 - 1 – - 25 do - 1 0 – 0 1 – 1 do 25 2 – 26 do 50 3 – 51 do 75 4 – 76 do 100 a.bivši socialistični - 100 - 76 - 50 - 25 1 26 51 76 sistem do - 76 do - 51 do - 26 do - 1 0 do 25 do 50 do 75 do 100 Demokratične vrednote - 4 - 3 - 2 - 1 0 1 2 3 4 Albanija 22,1 6,5 19,8 11,1 2,4 13,0 13,5 7,4 4,2 Bolgarija 10,2 1,3 6,8 4,3 5,5 9,2 21,3 12,3 29,1 Češka 27,9 6,1 16,9 7,1 8,6 10,1 14,7 4,4 4,4 Estonija 11,2 4,6 14,7 8,0 16,9 10,1 20,7 8,1 5,6 Grčija 63,5 3,4 7,6 5,1 3,3 2,6 4,8 1,8 7,9 Madžarska 4,2 2,9 8,2 6,9 0,0 12,3 30,5 16,3 18,7 Nemčija–V 25,4 6,4 19,7 7,9 3,3 10,5 14,3 5,2 7,3 Poljska 17,4 5,4 16,7 7,6 8,2 10,3 18,5 7,3 8,8 romunija 12,0 3,1 11,5 5,6 15,2 10,4 21,9 7,7 12,7 rusija 6,6 1,8 8,2 4,8 0,3 9,2 28,9 14,3 25,8 Slovaška 6,0 1,2 7,9 3,1 6,1 9,2 24,2 16,1 26,3 Slovenija 5,1 1,7 12,8 10,5 12,0 14,1 26,1 10,4 7,4 Španija 56,0 3,3 9,8 1,7 7,9 4,5 7,6 2,2 7,0 VREDNOTE-8.indb 477 22.1.2014 19:28:24 478 b. našo sedanjo politično ureditev s svobodnimi volitvami in številnimi - 100 - 76 - 50 - 25 1 26 51 76 strankami do - 76 do - 51 do - 26 do - 1 0 do 25 do 50 do 75 do 100 Demokratične vrednote - 4 - 3 - 2 - 1 0 1 2 3 4 Albanija 2,3 ,2 9,1 6,7 4,3 25,2 31,5 15,4 5,3 Bolgarija 22,7 6,2 13,4 7,8 6,4 15,4 18,5 4,5 5,1 Češka 5,5 1,8 8,2 5,6 7,4 17,6 31,8 11,4 10,8 Estonija 5,1 2,4 10,2 6,9 13,5 16,9 30,8 8,5 5,6 Grčija 5,6 ,8 2,5 1,6 3,2 4,2 20,7 11,1 50,2 Madžarska 7,5 3,0 11,2 11,7 0,0 20,5 32,9 9,3 4,0 Nemčija–V 3,8 2,2 11,4 10,5 3,4 13,1 31,0 12,2 12,2 Nemčija–Z 3,3 2,1 5,7 3,0 2,8 7,8 25,6 21,7 28,0 Poljska 8,7 1,3 9,1 5,7 8,5 14,8 35,5 8,5 7,9 romunija 13,0 3,3 18,9 9,0 18,1 12,8 16,9 3,2 4,7 rusija 15,0 5,8 16,7 10,9 ,9 18,6 22,9 4,9 4,3 Slovaška 16,2 4,6 13,8 6,3 6,2 12,7 25,5 9,3 5,3 Slovenija 5,0 2,1 10,2 9,2 12,9 22,1 28,1 7,5 2,9 Španija 5,6 1,0 3,7 1,2 9,8 5,5 21,7 11,0 40,4 c. politično ureditev - 100 - 76 - 50 - 25 1 26 51 76 čez pet let do - 76 do - 51 do - 26 do - 1 0 do 25 do 50 do 75 do 100 Demokratične vrednote - 4 - 3 - 2 - 1 0 1 2 3 4 Albanija 0,5 0,5 1,9 2,0 1,8 12,6 34,9 25,8 20,0 Bolgarija 9,3 4,5 10,1 6,5 4,5 13,2 25,7 10,9 15,4 Češka 7,6 2,7 11,4 7,5 8,5 19,8 30,8 7,7 4,1 Estonija 3,9 1,0 4,3 3,0 12,3 17,0 28,7 18,4 11,4 Grčija 10,8 0,7 5,6 1,5 4,6 6,9 22,9 12,6 34,4 Madžarska 4,6 1,6 7,5 5,9 0,0 16,6 31,7 17,3 14,7 Nemčija–V 4,1 3,8 9,6 8,4 4,1 13,6 27,3 13,7 15,3 Nemčija-Z 3,2 2,3 6,3 2,9 4,1 9,0 26,3 21,6 24,1 Poljska 6,3 1,2 6,3 3,8 7,5 10,6 30,6 17,1 16,5 romunija 7,1 2,5 8,1 4,9 16,7 17,0 28,0 5,9 9,8 rusija 8,4 2,1 9,0 7,9 1,1 17,1 29,4 11,2 13,9 Slovaška 9,7 3,5 8,0 5,2 7,0 13,0 25,1 16,6 11,9 Slovenija 4,0 3,2 5,9 5,6 10,5 16,9 33,1 12,5 8,4 Španija 5,5 0,8 3,6 2,6 10,3 8,5 23,8 12,8 32,2 VREDNOTE-8.indb 478 22.1.2014 19:28:24 479 23. Prebral/a vam bom nekaj institucij v naši državi. Prosim, da s pomočjo te lestvice izrazite, koliko zaupanja imate v te institucije. Koliko zaupanja imate v …. Ali sploh nimate zaupanja, imate malo zaupanja, nekoliko zaupanja ali veliko zaupanja. sploh nič malo nekoliko veliko zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja a. politične stranke 1 2 3 4 b. politike 1 2 3 4 c. sodišča 1 2 3 4 d. državno upravo 1 2 3 4 e. parlament 1 2 3 4 f. policijo 1 2 3 4 g. vojsko 1 2 3 4 h. vlado 1 2 3 4 i. predsednika vlade 1 2 3 4 j. predsednika 1 2 3 4 k. medije 1 2 3 4 l. cerkve 1 2 3 4 m. sindikate 1 2 3 4 a. sploh nič malo nekoliko veliko politične stranke zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 33,9 43,1 20,7 2,3 Bolgarija 50,7 34,1 13,6 1,7 Češka 33,3 47,1 17,7 1,9 Estonija 31,7 34,4 32,8 1,1 Grčija 41,1 38,7 14,3 5,9 Madžarska 48,4 32,0 18,1 1,5 Nemčija – V 33,2 44,4 20,5 1,9 Nemčija – Z 19,6 62,5 16,8 1,1 Poljska 46,1 42,5 9,9 1,4 romunija 60,1 29,0 9,2 1,7 rusija 39,5 43,6 15,3 1,6 Slovaška 33,1 50,3 15,3 1,3 Slovenija 34,4 48,3 15,9 1,4 Španija 29,1 58,0 11,8 1,1 VREDNOTE-8.indb 479 22.1.2014 19:28:24 480 b. sploh nič malo nekoliko veliko politike zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 38,3 40,8 19,4 1,5 Bolgarija 54,9 31,2 13,3 0,7 Češka 37,5 44,6 16,5 1,4 Estonija 30,6 36,2 32,2 1,1 Grčija 42,4 39,0 14,3 4,3 Madžarska 50,3 33,7 14,9 1,1 Nemčija – V 36,7 44,9 16,5 1,8 Nemčija – Z 22,2 61,2 15,8 0,9 Poljska 45,9 43,1 9,7 1,4 romunija 65,4 25,7 7,6 1,3 rusija 37,8 44,7 16,2 1,3 Slovaška 36,9 47,9 14,2 1,0 Slovenija 37,6 47,2 13,9 1,3 Španija 35,2 52,8 11,2 0,8 c. sploh nič malo nekoliko veliko sodišča zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 29,8 37,4 28,8 4,0 Bolgarija 34,7 35,4 26,0 3,9 Češka 18,1 35,1 40,5 6,3 Estonija 15,7 25,6 49,7 9,1 Grčija 15,6 29,0 40,9 14,5 Madžarska 17,9 29,4 41,6 11,0 Nemčija – V 13,0 26,7 47,7 12,6 Nemčija – Z 8,1 29,2 47,1 15,6 Poljska 25,0 28,5 41,6 4,8 romunija 33,7 30,6 28,5 7,2 rusija 26,8 34,9 34,0 4,4 Slovaška 25,6 41,2 30,6 2,6 Slovenija 13,0 36,9 40,7 9,4 Španija 22,3 46,5 28,1 3,1 VREDNOTE-8.indb 480 22.1.2014 19:28:24 481 d. sploh nič malo nekoliko veliko državno upravo zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 22,6 43,2 30,4 3,7 Bolgarija 35,5 38,8 22,6 3,1 Češka 13,8 42,2 40,3 3,7 Estonija 9,0 23,6 58,1 9,3 Grčija 27,0 41,5 25,9 5,6 Madžarska 12,9 31,4 47,7 7,9 Nemčija – V 13,5 38,8 41,4 6,3 Nemčija – Z 11,3 38,6 43,1 6,9 Poljska 22,7 34,2 40,1 3,0 romunija 21,1 42,3 29,9 6,6 rusija 17,1 29,8 46,4 6,6 Slovaška 17,5 44,4 35,1 3,0 Slovenija 15,0 41,2 39,8 4,0 Španija 16,1 45,1 35,0 3,8 e. sploh nič malo nekoliko veliko parlament zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 21,7 30,7 33,4 14,2 Bolgarija 50,0 31,4 16,0 2,6 Češka 38,3 43,4 15,8 2,5 Estonija 19,2 34,9 42,0 3,9 Grčija 25,0 36,0 29,8 9,2 Madžarska 35,1 34,3 26,9 3,8 Nemčija – V 17,1 44,3 33,4 5,2 Nemčija – Z 13,1 43,1 38,4 5,4 Poljska 30,6 40,4 26,2 2,7 romunija 52,7 30,6 13,8 2,9 rusija 27,9 46,1 23,9 2,1 Slovaška 29,3 49,4 19,5 1,8 Slovenija 28,5 47,8 21,4 2,3 Španija 15,5 46,7 34,7 3,1 VREDNOTE-8.indb 481 22.1.2014 19:28:25 482 f. sploh nič malo nekoliko veliko policijo zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 8,2 22,3 44,7 24,7 Bolgarija 24,7 30,9 36,5 7,9 Češka 12,9 36,2 44,9 6,0 Estonija 14,6 26,5 49,4 9,4 Grčija 14,5 27,3 39,0 19,2 Madžarska 22,4 37,1 34,2 6,3 Nemčija – V 7,0 23,9 50,1 18,9 Nemčija – Z 4,1 20,4 55,3 20,2 Poljska 16,9 23,0 52,3 7,8 romunija 23,9 29,5 35,8 10,7 rusija 35,0 36,6 24,2 4,2 Slovaška 18,8 40,4 37,9 2,9 Slovenija 10,8 34,7 43,2 11,3 Španija 11,1 30,2 49,3 9,3 g. sploh nič malo nekoliko veliko vojsko zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 6,2 21,4 42,5 29,9 Bolgarija 15,2 20,3 39,9 24,6 Češka 15,5 29,5 45,0 10,0 Estonija 8,0 17,0 50,7 24,2 Grčija 5,8 15,0 40,5 38,7 Madžarska 17,7 34,4 38,8 9,0 Nemčija – V 9,2 27,2 45,7 17,8 Nemčija – Z 8,2 27,4 51,6 12,8 Poljska 9,9 12,5 55,9 21,7 romunija 6,2 8,0 35,5 50,3 rusija 9,8 15,5 52,8 21,9 Slovaška 9,5 20,9 55,8 13,8 Slovenija 9,0 31,7 44,3 15,1 Španija 16,5 28,2 44,9 10,4 VREDNOTE-8.indb 482 22.1.2014 19:28:25 483 h. sploh nič malo nekoliko veliko vlado zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 18,9 28,2 36,8 16,1 Bolgarija 47,1 30,4 17,3 5,2 Češka 32,8 46,4 18,6 2,2 Estonija 18,2 27,9 48,1 5,8 Grčija 30,9 38,2 23,2 7,8 Madžarska 37,9 35,2 22,5 4,4 Nemčija – V 22,3 43,7 30,0 3,9 Nemčija – Z 14,7 48,9 33,8 2,7 Poljska 34,2 39,0 24,2 2,6 romunija 40,3 37,7 17,4 4,6 rusija 22,4 33,7 38,5 5,3 Slovaška 29,7 42,9 24,0 3,4 Slovenija 27,5 43,2 25,5 3,8 Španija 23,4 46,1 26,4 4,0 i. sploh nič malo nekoliko veliko predsednika vlade zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 21,1 25,5 25,9 27,5 Bolgarija 46,5 29,4 15,2 8,9 Češka 51,1 32,4 13,9 2,6 Estonija 25,7 24,3 42,7 7,4 Grčija 29,2 33,0 27,8 10,1 Madžarska 38,5 29,9 23,4 8,2 Nemčija – V 26,1 39,6 28,2 6,0 Nemčija – Z 15,5 39,3 36,9 8,3 Poljska 37,2 35,2 23,9 3,6 romunija 32,7 30,6 26,6 10,1 rusija 23,3 33,1 37,6 6,0 Slovaška 34,8 34,2 24,6 6,3 Slovenija 31,9 36,1 23,7 8,3 Španija 26,2 41,6 26,8 5,4 VREDNOTE-8.indb 483 22.1.2014 19:28:25 484 j. sploh nič malo nekoliko veliko predsednika zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 17,8 20,0 33,6 28,6 Bolgarija 21,8 19,8 32,5 25,9 Češka 18,9 32,8 31,1 17,2 Estonija 12,1 19,6 44,0 24,4 Grčija 8,9 15,8 40,2 35,0 Madžarska 14,7 29,7 39,8 15,9 Nemčija – V 17,0 29,3 38,4 15,3 Nemčija – Z 9,0 23,9 49,8 17,4 Poljska 21,5 24,6 40,8 13,1 romunija 48,2 24,4 18,7 8,7 rusija 14,2 19,6 49,5 16,8 Slovaška 14,8 30,7 45,9 8,7 Slovenija 13,0 24,1 33,9 29,0 Španija 11,1 18,2 42,5 28,2 k. sploh nič malo nekoliko veliko medije zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 21,6 38,0 30,9 9,5 Bolgarija 19,4 28,1 40,3 12,2 Češka 11,0 35,4 46,1 7,5 Estonija 10,5 26,0 53,6 10,0 Grčija 22,8 42,6 26,5 8,1 Madžarska 25,7 40,9 29,1 4,3 Nemčija – V 17,5 41,0 34,0 7,6 Nemčija – Z 12,4 49,8 33,2 4,6 Poljska 18,4 26,4 48,5 6,7 romunija 11,2 16,4 49,8 22,6 rusija 17,4 36,0 39,1 7,5 Slovaška 13,8 35,5 44,7 6,1 Slovenija 8,9 29,1 47,2 14,9 Španija 11,9 34,5 43,7 9,9 VREDNOTE-8.indb 484 22.1.2014 19:28:25 485 l. sploh nič malo nekoliko veliko cerkve zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 13,5 14,6 25,2 46,6 Bolgarija 16,7 17,5 37,7 28,0 Češka 40,7 27,9 23,4 8,0 Estonija 15,3 16,1 40,0 28,6 Grčija 9,0 21,9 31,2 38,0 Madžarska 29,1 26,4 29,0 15,5 Nemčija – V 31,0 35,4 24,5 9,2 Nemčija – Z 16,3 32,3 40,5 10,9 Poljska 17,8 18,5 44,4 19,3 romunija 5,4 7,5 20,2 66,9 rusija 16,3 18,5 42,1 23,0 Slovaška 15,3 25,5 38,9 20,2 Slovenija 30,9 30,7 26,7 11,8 Španija 30,0 31,2 28,7 10,1 m. sploh nič malo nekoliko veliko sindikate zaupanja zaupanja zaupanja zaupanja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 41,5 36,8 18,6 3,2 Bolgarija 34,7 36,2 23,3 5,8 Češka 31,4 34,8 30,2 3,6 Estonija 20,8 26,1 39,0 14,1 Grčija 26,9 42,6 22,7 7,8 Madžarska 47,6 32,3 17,7 2,5 Nemčija – V 14,1 32,2 43,6 10,2 Nemčija – Z 16,6 39,0 36,0 8,4 Poljska 40,3 35,7 19,8 4,1 romunija 18,6 31,4 33,0 17,0 rusija 28,2 34,8 30,1 6,9 Slovaška 21,1 38,8 34,7 5,4 Slovenija 20,6 38,7 30,5 10,2 Španija 20,3 42,4 32,1 5,1 VREDNOTE-8.indb 485 22.1.2014 19:28:25 486 24. Včasih srečate ljudi, ki čutijo, da so jim blizu določene stranke ali politične skupine skozi daljše časovno obdobje. 24a. Ali čutite, da so vam blizu komunisti, socialisti, socialni demokrati, liberalci, nacionalisti, konservativci, krščanski demokrati, ali pa ste neodvisni (to je noben od teh) oziroma vam je blizu druga stranka ali politična skupina (katera)? 1 – komunisti 2 – socialisti 3 – socialni demokrati 4 – liberalci 5 – nacionalisti 6 – konservativci 7 – krščanski demokrati 8 – neodvisni 9 – drugo socialni krščan- komu- demo- nacio- konser- ski de- neo- nisti socialisti krati liberalci nalisti vativci mokrati dvisni drugo Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Albanija 2,4 33,9 6,6 3,5 3,6 0,7 27,1 17,1 5,2 Bolgarija 4,4 13,9 6,2 1,4 2,2 0,5 15,8 52,0 3,6 Češka 6,3 2,6 15,2 9,3 0,7 7,6 7,8 48,9 1,5 Estonija 1,5 1,2 12,2 8,7 7,5 4,9 3,4 58,4 2,2 Madžarska 1,6 8,1 1,8 1,7 0,5 2,3 1,8 80,8 1,5 Nemčija–V 2,7 8,7 16,2 5,7 2,0 3,3 11,5 49,0 0,9 Poljska 2,1 3,3 14,0 4,7 0,5 1,5 6,9 66,0 0,9 romunija 2,5 3,0 18,4 7,8 3,5 0,8 4,0 59,2 0,9 rusija 19,5 2,2 8,9 2,6 0,9 0,9 1,7 61,5 1,8 Slovaška 6,2 7,8 15,7 4,5 13,8 1,7 11,1 38,3 0,9 Slovenija 4,4 3,3 11,0 18,8 1,0 0,8 6,3 52,3 2,2 VREDNOTE-8.indb 486 22.1.2014 19:28:25 487 24b. Če čuti, da mu je blizu določena stranka ali politična skupina Kako blizu so vam... 1 – zelo 2 – nekoliko 3 – malo 4 – zelo malo zelo nekoliko malo zelo malo Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 18,9 38,3 27,6 15,1 Bolgarija 23,1 40,4 16,5 20,1 Češka 12,0 60,8 22,0 5,3 Estonija 14,7 72,0 13,0 0,3 Grčija 36,3 35,0 20,6 8,1 Madžarska 10,5 33,9 32,7 22,8 Nemčija – V 18,4 55,1 19,3 7,2 Nemčija – Z 24,6 57,1 14,3 4,0 Poljska 10,8 54,8 27,4 6,9 romunija 23,2 50,3 21,2 5,4 rusija 18,8 52,1 21,9 7,2 Slovaška 17,2 79,3 2,8 0,7 Slovenija 21,2 48,3 24,0 6,4 Španija 11,9 52,2 29,7 6,2 VREDNOTE-8.indb 487 22.1.2014 19:28:25 488 25. Obstajajo različna mnenja o naši ustavi. Povejte mi, prosim, ali se zelo strinjate, nekoliko strinjate, niti strinjate, niti ne strinjate, nekoliko ne strinjate, sploh ne strinjate z vsako od trditev. niti se strinjam, zelo se nekoliko se niti se ne nekoliko se sploh se strinjam strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam a. Naša ustava je le kos papirja, na katerega se 1 2 3 4 5 nihče dosti ne ozira. b. Politiki morajo spoštovati ustavo, ampak zame 1 2 3 4 5 nima pomena. c. Naša ustava je temelj naše družbe. Vsakdo mora 1 2 3 4 5 upoštevati njena določila. d. Ustava zagotavlja moje državljanske pravice. 1 2 3 4 5 a. Naša ustava je le kos papirja, na katerega se zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se nihče dosti ne ozira. strinjam strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 20,1 22,1 12,0 18,2 27,5 Bolgarija 25,3 28,5 17,3 14,5 14,3 Češka 8,8 21,5 27,3 30,2 12,2 Estonija 20,0 21,7 23,2 26,6 8,5 Grčija 12,7 14,4 16,4 22,3 34,2 Madžarska 11,4 11,6 28,0 25,6 23,4 Nemčija – V 10,8 30,1 24,7 26,6 7,8 Nemčija – Z 7,5 19,0 20,0 35,2 18,4 Poljska 15,8 20,4 14,7 32,7 16,5 romunija 23,9 21,9 18,6 17,0 18,7 rusija 45,9 27,4 15,7 9,1 1,9 Slovaška 11,6 21,0 23,3 31,3 12,9 Slovenija 24,1 32,6 20,3 12,4 10,5 Španija 7,7 18,5 15,3 27,9 30,5 VREDNOTE-8.indb 488 22.1.2014 19:28:25 489 b. Politiki morajo spoštovati ustavo, ampak zame zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se nima pomena. strinjam strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 39,0 24,6 10,1 12,2 14,1 Bolgarija 24,6 25,0 17,6 16,7 16,1 Češka 12,6 29,2 24,6 23,7 9,9 Estonija 21,1 24,4 13,0 24,8 16,7 Grčija 11,8 14,8 23,0 23,0 27,5 Madžarska 14,1 14,7 24,6 25,4 21,2 Nemčija – V 7,3 18,8 26,9 33,6 13,5 Nemčija – Z 7,7 19,9 18,8 31,9 21,8 Poljska 20,0 25,0 19,2 22,9 12,9 romunija 13,5 12,8 22,2 22,9 28,6 rusija 23,0 21,4 22,5 23,4 9,7 Slovaška 14,0 24,1 23,5 27,2 11,1 Slovenija 17,7 22,3 20,2 21,0 18,8 Španija 10,1 24,9 18,0 26,6 20,4 c. Naša ustava je temelj naše družbe. Vsakdo mora zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se upoštevati njena določila. strinjam strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 76,2 15,0 4,6 1,9 2,2 Bolgarija 59,3 25,2 9,5 2,7 3,3 Češka 50,3 38,1 8,7 1,9 0,9 Estonija 63,1 26,1 7,4 2,9 0,5 Grčija 72,2 22,9 3,7 0,9 0,4 Madžarska 66,6 23,0 7,9 1,0 1,5 Nemčija – V 41,0 42,5 12,7 2,8 1,0 Nemčija – Z 44,5 44,7 9,1 1,3 0,4 Poljska 53,9 36,0 6,1 2,4 1,5 romunija 76,3 15,8 5,4 1,1 1,5 rusija 55,7 29,2 8,5 4,3 2,3 Slovaška 56,0 33,9 8,5 0,9 0,7 Slovenija 58,0 28,0 10,5 2,7 0,8 Španija 36,9 43,0 12,9 4,1 3,0 VREDNOTE-8.indb 489 22.1.2014 19:28:25 490 d. Ustava zagotavlja zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se moje državljanske pravice. strinjam strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 54,5 25,6 11,0 5,5 3,4 Bolgarija 34,6 29,9 16,1 9,1 10,3 Češka 29,8 42,6 17,7 6,1 3,8 Estonija 41,5 33,7 11,9 8,7 4,2 Grčija 61,1 26,3 8,9 2,1 1,6 Madžarska 47,2 25,6 19,9 3,8 3,5 Nemčija – V 32,4 44,0 17,5 4,5 1,5 Nemčija – Z 40,8 42,9 13,3 1,7 1,3 Poljska 45,5 38,4 8,7 5,5 1,9 romunija 53,9 25,0 12,4 5,0 3,6 rusija 20,7 21,0 21,7 20,6 16,0 Slovaška 35,8 39,8 16,1 5,7 2,6 Slovenija 53,1 29,8 11,0 4,0 2,0 Španija 34,5 38,4 16,0 7,4 3,8 VREDNOTE-8.indb 490 22.1.2014 19:28:25 491 26. Če imate občutek, da ste bili nepravično obravnavani s strani države (to je državne uprave), kaj od naslednjega storite? Povejte mi s pomočjo lestvice, ali bi to zagotovo storili, verjetno, verjetno ne, zagotovo ne, ali pa težko rečete. zagotovo verjetno verjetno zagotovo težko da da ne ne rečem a. Pritožim se na sodišču. 1 2 3 4 5 b. Pošljem pismo predsedniku države 1 2 3 4 5 ali predsedniku vlade. c. Obvestim medije o nepravičnosti. 1 2 3 4 5 d. Grem na državno ustanovo in zahtevam uveljavitev 1 2 3 4 5 svojih zajamčenih pravic. e. Obrnem se na vplivno osebo. 1 2 3 4 5 a. zagotovo verjetno verjetno zagotovo težko Pritožim se na sodišču. da da ne ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 30,9 38,5 10,8 9,8 10,0 Bolgarija 15,5 21,3 14,2 32,7 16,2 Češka 19,6 39,7 20,0 9,3 11,3 Estonija 10,8 21,8 27,2 27,1 13,1 Grčija 29,3 24,1 17,3 25,2 4,0 Madžarska 15,8 19,9 13,4 32,5 18,5 Nemčija – V 25,3 34,4 17,8 7,9 14,6 Nemčija – Z 23,7 34,4 22,5 8,0 11,4 Poljska 22,9 32,7 25,2 8,3 10,9 romunija 26,6 30,0 13,6 16,3 13,6 rusija 17,6 28,4 18,3 27,1 8,6 Slovaška 13,7 29,3 34,8 16,1 6,0 Slovenija 36,5 31,0 16,0 7,7 8,9 Španija 45,7 35,9 12,7 5,6 0,0 VREDNOTE-8.indb 491 22.1.2014 19:28:25 492 b. Pošljem pismo predsedniku države zagotovo verjetno verjetno zagotovo težko ali predsedniku vlade. da da ne ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 9,8 36,6 22,9 19,7 10,9 Bolgarija 4,6 13,1 21,7 50,4 10,2 Češka 3,8 12,9 29,9 44,1 9,3 Estonija 2,9 12,5 26,6 51,7 6,3 Grčija 15,6 17,2 24,4 39,8 3,0 Madžarska 7,5 14,9 16,5 48,4 12,8 Nemčija – V 7,1 16,5 38,4 24,6 13,3 Nemčija – Z 7,5 19,1 42,1 22,9 8,4 Poljska 11,8 21,5 37,1 18,6 11,0 romunija 9,6 14,8 23,2 40,0 12,5 rusija 3,5 8,4 21,0 60,8 6,2 Slovaška 8,0 17,2 36,4 34,0 4,3 Slovenija 5,9 12,5 31,1 41,5 9,0 Španija 14,7 22,2 32,4 30,7 0,0 c.Obvestim medije zagotovo verjetno verjetno zagotovo težko o nepravičnosti. da da ne ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 15,3 32,4 23,1 20,6 8,5 Bolgarija 7,2 18,6 20,8 42,9 10,5 Češka 12,9 30,2 26,8 21,6 8,4 Estonija 9,3 33,9 23,3 26,9 6,6 Grčija 18,8 24,2 21,0 32,5 3,6 Madžarska 12,8 25,0 15,2 33,1 14,0 Nemčija – V 11,5 37,2 29,0 11,0 11,1 Nemčija – Z 15,2 36,2 25,7 13,1 9,8 Poljska 20,0 30,6 26,4 10,2 12,8 romunija 17,6 30,8 16,8 26,0 8,8 rusija 6,4 20,8 22,8 44,1 5,9 Slovaška 10,9 28,4 32,5 23,6 4,6 Slovenija 16,7 30,4 23,9 21,1 7,8 Španija 25,6 36,0 23,2 15,2 0,0 VREDNOTE-8.indb 492 22.1.2014 19:28:25 493 d. Grem na državno ustanovo in zahtevam uveljavitev zagotovo verjetno verjetno zagotovo težko svojih zajamčenih pravic. da da ne ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 35,9 38,8 12,0 7,4 5,8 Bolgarija 29,0 34,2 7,6 21,7 7,6 Češka 44,2 40,7 5,1 5,2 4,8 Estonija 21,9 38,0 17,8 17,1 5,3 Grčija 38,9 32,8 12,3 12,9 3,1 Madžarska 17,6 28,4 15,2 26,7 12,1 Nemčija – V 31,8 43,0 12,4 7,0 5,9 Nemčija – Z 29,6 45,7 12,1 5,7 6,9 Poljska 32,4 34,8 14,8 9,2 8,9 romunija 32,4 36,4 11,2 13,1 6,9 rusija 19,0 32,8 14,6 28,5 5,1 Slovaška 39,6 40,6 10,5 6,6 2,7 Slovenija 26,8 32,2 19,5 14,2 7,3 Španija 49,5 37,2 9,3 4,0 0,0 e.Obrnem se na zagotovo verjetno verjetno zagotovo težko vplivno osebo. da da ne ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 27,9 49,5 9,6 5,8 7,2 Bolgarija 11,9 24,7 16,9 34,7 11,7 Češka 11,5 22,5 27,7 22,7 15,7 Estonija 11,1 32,6 23,6 26,0 6,8 Grčija 31,2 31,7 15,9 17,3 4,0 Madžarska 12,8 21,3 16,3 34,7 15,0 Nemčija – V 7,9 24,1 34,1 19,7 14,2 Nemčija – Z 10,0 27,5 33,4 16,3 12,8 Poljska 23,8 34,9 19,2 9,4 12,7 romunija 17,1 29,7 15,8 24,6 12,9 rusija 17,6 27,1 16,3 29,9 9,0 Slovaška 19,3 35,9 26,1 14,2 4,5 Slovenija 20,3 34,5 21,2 15,8 8,2 Španija 24,9 35,2 24,9 15,1 0,0 VREDNOTE-8.indb 493 22.1.2014 19:28:25 494 27. Na seznamu so navedene nekatere državljanske in politične pravice. Povejte mi, prosim, s pomočjo te lestvice, v kolikšni meri so danes te pravice zagotovljene in dobro urejene v naši državi. 7 pomeni, da so pravice popolnoma zagotovljene in urejene, 1 pa pomeni, da pravice sploh niso zagotovljene. sploh niso popolnoma zagotovljene zagotovljene a. svoboda mišljenja in govora 1 2 3 4 5 6 7 b. svobodni in neodvisni mediji 1 2 3 4 5 6 7 c. zagotovljena pravica do ustanovitve politične stranke 1 2 3 4 5 6 7 d. svobodne, enakovredne in pravične volitve 1 2 3 4 5 6 7 e. svoboda veroizpovedi 1 2 3 4 5 6 7 f. politična opozicija ima moč preverjati vlado 1 2 3 4 5 6 7 g. vojska nima vpliva na politiko 1 2 3 4 5 6 7 h. pravice manjšin so zagotovljene 1 2 3 4 5 6 7 VREDNOTE-8.indb 494 22.1.2014 19:28:25 495 a.svoboda mišljenja sploh niso popolnoma in govora zagotovljene zagotovljene Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 3,7 4,0 8,8 14,3 16,6 16,3 36,3 Bolgarija 3,9 4,9 10,2 16,0 17,9 20,5 26,6 Češka 2,5 4,2 8,7 11,1 16,9 30,0 26,7 Estonija 3,1 2,9 9,1 18,2 22,1 18,4 26,4 Grčija 1,5 1,2 2,2 6,9 15,4 25,2 47,6 Madžarska 3,6 4,3 8,7 19,8 18,4 18,4 26,9 Nemčija – V 0,5 1,0 3,3 8,5 20,1 30,8 35,8 Nemčija – Z 0,8 1,3 4,3 8,6 18,4 26,4 40,1 Poljska 11,3 8,8 12,6 7,5 28,6 16,3 15,0 romunija 4,0 4,0 7,5 8,9 15,3 21,0 39,2 rusija 9,2 7,5 14,2 23,4 17,4 12,5 15,9 Slovaška 4,0 6,4 11,7 17,8 21,0 21,5 17,5 Slovenija 2,6 5,2 9,8 14,5 21,6 25,2 21,0 Španija 2,5 3,0 7,9 11,7 21,1 23,6 30,2 b. svobodni in sploh niso popolnoma neodvisni mediji zagotovljene zagotovljene Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 2,2 5,0 7,8 13,8 17,3 16,1 37,9 Bolgarija 3,6 6,4 12,4 18,1 18,8 19,3 21,4 Češka 2,7 3,9 9,4 15,8 23,7 28,7 15,8 Estonija 1,5 3,7 8,4 18,1 22,8 22,7 22,8 Grčija 2,9 2,9 4,2 9,9 16,6 25,4 38,1 Madžarska 4,3 5,5 12,0 23,8 19,1 18,1 17,3 Nemčija – V 0,6 2,5 5,4 13,9 21,7 25,8 30,1 Nemčija – Z 1,5 2,5 5,8 11,4 20,2 24,9 33,6 Poljska 11,1 6,0 12,0 9,0 24,7 16,7 20,4 romunija 1,4 3,7 5,4 9,5 16,1 25,2 38,7 rusija 8,6 9,1 16,8 24,2 16,5 12,9 11,9 Slovaška 3,2 6,1 12,7 20,4 22,7 20,4 14,4 Slovenija 2,4 5,2 10,1 18,5 22,1 25,5 16,1 Španija 4,0 5,8 10,0 16,7 21,1 19,0 23,4 VREDNOTE-8.indb 495 22.1.2014 19:28:25 496 c.zagotovljena pravica do ustanovitve sploh niso popolnoma politične stranke zagotovljene zagotovljene Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 2,2 1,0 2,8 6,9 8,8 14,1 64,2 Bolgarija 3,0 3,3 7,4 12,7 15,1 19,5 39,0 Češka 2,5 2,7 5,2 12,8 14,9 26,6 35,4 Estonija 2,4 2,8 5,8 14,5 14,5 20,1 40,1 Grčija 0,8 1,0 2,3 8,7 15,0 27,5 44,6 Madžarska 1,7 2,6 6,9 14,8 15,9 20,5 37,8 Nemčija – V 0,9 1,9 3,6 13,3 20,6 29,4 30,3 Nemčija – Z 0,8 1,4 4,0 12,5 19,8 25,3 36,2 Poljska 4,9 4,6 16,7 7,1 31,6 17,0 18,2 romunija 0,8 1,8 3,1 7,6 11,1 22,5 53,1 rusija 4,8 5,3 9,5 20,3 17,5 17,8 24,8 Slovaška 2,5 2,9 5,1 11,1 16,2 23,0 39,3 Slovenija 1,8 3,6 7,1 13,7 18,0 22,9 33,0 Španija 2,8 4,4 7,4 15,3 20,2 20,6 29,3 d. svobodne, enakovredne in sploh niso popolnoma pravične volitve zagotovljene zagotovljene Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 7,7 8,1 8,8 14,6 14,0 14,5 32,4 Bolgarija 5,7 5,6 9,6 16,7 14,8 19,6 28,2 Češka 3,3 6,4 7,8 9,5 16,8 27,7 28,5 Estonija 9,1 6,7 8,9 13,8 13,8 17,0 30,8 Grčija 2,4 2,4 3,7 10,4 16,5 26,1 38,7 Madžarska 2,7 3,4 6,5 11,7 13,2 24,2 38,4 Nemčija – V 0,3 1,4 3,5 8,6 14,1 28,1 44,0 Nemčija – Z 0,5 1,5 3,1 8,5 12,0 21,1 53,3 Poljska 6,6 6,5 17,3 4,9 33,6 14,1 16,9 romunija 4,0 4,0 5,4 10,2 14,2 22,9 39,2 rusija 21,2 14,5 13,2 20,7 11,5 8,5 10,5 Slovaška 3,5 2,8 5,2 12,3 14,2 24,0 37,9 Slovenija 2,8 3,5 6,9 11,4 14,8 25,4 35,1 Španija 2,0 2,0 5,1 10,4 18,7 23,2 38,6 VREDNOTE-8.indb 496 22.1.2014 19:28:26 497 e.svoboda sploh niso popolnoma veroizpovedi zagotovljene zagotovljene Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 0,3 0,6 1,0 1,9 2,8 7,2 86,2 Bolgarija 1,7 1,4 3,5 9,5 12,1 18,6 53,2 Češka 2,0 1,4 2,0 5,5 8,8 23,5 56,8 Estonija 0,9 1,3 2,3 3,2 6,1 12,3 74,0 Grčija 1,0 0,5 1,9 4,9 11,6 24,5 55,6 Madžarska 1,1 1,2 2,7 8,1 8,0 22,2 56,6 Nemčija – V 0,6 1,0 2,0 6,7 11,9 27,1 50,6 Nemčija – Z 0,2 1,3 3,1 5,2 11,3 21,1 57,8 Poljska 5,2 6,5 16,2 5,3 35,5 13,1 18,2 romunija 1,8 0,8 2,0 4,6 6,8 18,2 65,8 rusija 3,4 3,0 4,6 12,8 13,7 20,4 42,2 Slovaška 1,5 1,4 2,4 5,7 9,4 17,5 62,1 Slovenija 1,9 2,8 4,5 9,9 14,9 22,8 43,1 Španija 2,2 2,0 4,8 11,0 19,1 23,8 37,1 f.politična opozicija ima moč sploh niso popolnoma preverjati vlado zagotovljene zagotovljene Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 13,8 9,6 12,1 14,9 15,4 8,6 25,6 Bolgarija 12,9 11,7 14,4 17,5 13,3 14,2 16,0 Češka 4,9 8,4 11,1 19,8 24,4 17,4 13,9 Estonija 8,7 6,8 10,6 21,7 20,7 14,8 16,8 Grčija 2,5 2,0 3,9 10,0 19,6 25,9 36,0 Madžarska 6,0 7,9 10,0 17,4 18,7 18,2 21,8 Nemčija – V 2,2 3,1 5,3 17,1 22,7 22,9 26,7 Nemčija – Z 0,9 1,2 4,8 12,5 18,8 25,1 36,9 Poljska 12,9 7,7 9,8 12,6 19,5 18,9 18,5 romunija 9,6 9,8 10,6 22,5 18,0 14,0 15,6 rusija 20,6 15,0 17,1 22,6 11,9 6,4 6,4 Slovaška 9,4 7,3 11,5 23,6 18,1 16,0 14,0 Slovenija 2,4 6,1 10,5 19,0 20,5 21,4 20,2 Španija 4,9 5,1 10,2 20,4 18,1 17,7 23,6 VREDNOTE-8.indb 497 22.1.2014 19:28:26 498 g. vojska nima vpliva sploh niso popolnoma na politiko zagotovljene zagotovljene Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 6,3 6,3 7,5 10,9 13,7 18,0 37,2 Bolgarija 7,6 6,7 12,4 20,5 14,0 14,8 24,0 Češka 5,1 6,0 10,8 18,9 19,7 20,2 19,3 Estonija 5,4 4,1 9,1 16,1 14,9 14,9 35,5 Grčija 3,0 3,0 5,2 7,7 13,8 23,1 44,2 Madžarska 3,4 5,3 7,6 15,9 13,2 18,0 36,6 Nemčija – V 2,4 3,6 8,2 20,4 17,9 21,7 25,8 Nemčija – Z 2,6 3,1 8,1 13,6 15,5 20,3 36,9 Poljska 11,0 8,8 10,7 13,4 22,7 17,8 15,5 romunija 4,0 4,0 7,5 12,4 13,4 19,4 39,3 rusija 19,2 15,7 14,6 22,5 13,9 6,9 7,3 Slovaška 3,1 4,6 9,8 27,1 18,3 17,2 20,0 Slovenija 5,3 6,7 11,0 21,7 17,2 19,7 18,5 Španija 3,7 5,0 10,7 14,8 18,8 20,1 27,0 h. pravice manjšin sploh niso popolnoma so zagotovljene zagotovljene zagotovljene Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 1,5 0,8 3,6 5,0 6,3 15,7 67,1 Bolgarija 8,0 6,6 9,2 13,3 14,3 18,2 30,4 Češka 4,6 8,3 11,4 11,9 17,6 22,9 23,2 Estonija 7,0 5,2 9,6 14,8 16,0 17,2 30,2 Grčija 3,3 2,9 7,4 12,5 20,2 23,7 30,0 Madžarska 4,7 4,6 7,3 15,6 14,0 18,2 35,6 Nemčija – V 2,3 5,2 11,3 17,6 22,0 20,0 21,6 Nemčija – Z 2,0 3,4 7,3 16,3 21,6 21,4 28,1 Poljska 13,2 9,0 8,2 14,2 22,1 16,6 16,6 romunija 2,6 3,6 4,6 6,8 8,6 21,3 52,5 rusija 15,4 13,7 15,8 22,2 11,5 8,9 12,6 Slovaška 2,3 3,9 6,4 16,4 12,7 20,2 38,1 Slovenija 2,9 6,6 10,0 14,8 15,8 23,4 26,5 Španija 10,2 11,6 14,6 17,9 15,7 11,6 18,4 VREDNOTE-8.indb 498 22.1.2014 19:28:26 499 28. Povejte mi, prosim, s pomočjo te lestvice, v kolikšni meri so naslednji vidiki političnega življenja pomembni za vas. 7 pomeni, da je posamezni vidik zelo pomemben, 1 pa, da sploh ni pomemben. sploh ni zelo pomembno pomembno a. svoboda mišljenja in govora 1 2 3 4 5 6 7 b. svobodni in neodvisni mediji 1 2 3 4 5 6 7 c. zagotovljena pravica do ustanovitve 1 2 3 4 5 6 7 politične stranke d. svobodne, enakovredne in 1 2 3 4 5 6 7 pravične volitve e. svoboda veroizpovedi 1 2 3 4 5 6 7 f. politična opozicija ima moč preverjati 1 2 3 4 5 6 7 vlado g. vojska nima vpliva na politiko 1 2 3 4 5 6 7 h. pravice manjšin so zagotovljene 1 2 3 4 5 6 7 VREDNOTE-8.indb 499 22.1.2014 19:28:26 500 a.svoboda mišljenja sploh ni zelo in govora pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 1,3 0,4 1,2 3,6 4,3 8,3 80,8 Bolgarija 4,0 2,8 4,1 9,6 12,4 18,2 48,9 Češka 1,6 3,0 3,8 6,1 11,2 22,7 51,6 Estonija 1,8 0,9 1,3 3,5 9,4 14,7 68,4 Grčija 0,0 0,2 0,7 1,5 5,8 12,0 79,8 Madžarska 3,1 1,4 2,0 9,3 7,7 18,2 58,4 Nemčija – V 0,7 1,2 1,9 5,1 10,7 21,9 58,6 Nemčija – Z 0,5 0,2 1,3 4,0 6,7 15,2 72,1 Poljska 2,7 5,4 18,6 3,7 38,5 14,5 16,6 romunija 3,5 0,9 1,9 4,7 5,3 13,0 70,7 rusija 5,2 5,0 6,0 14,2 15,6 18,0 36,0 Slovaška 3,0 4,4 6,3 11,8 16,1 25,4 33,0 Slovenija 1,7 1,6 2,5 5,0 6,7 17,1 65,4 Španija 0,2 0,3 1,2 3,8 9,9 16,8 67,8 b. svobodni in neodvisni sploh ni zelo mediji pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 1,0 0,5 2,4 6,1 6,0 11,6 72,4 Bolgarija 3,7 2,9 4,9 11,2 12,8 19,5 45,0 Češka 1,8 3,2 4,6 6,5 14,5 28,2 41,3 Estonija 1,0 0,7 1,4 4,1 9,9 16,1 66,7 Grčija 1,0 0,8 2,0 6,0 11,5 19,1 59,5 Madžarska 3,6 2,1 3,3 10,8 8,9 19,5 51,9 Nemčija – V 1,0 1,5 2,2 6,7 13,8 22,9 51,8 Nemčija – Z 0,2 0,6 2,1 6,2 12,2 17,2 61,4 Poljska 3,8 5,8 20,2 4,1 33,0 15,1 17,8 romunija 2,4 1,9 3,0 5,9 6,6 16,3 63,8 rusija 5,4 4,9 6,5 15,0 15,0 17,9 35,2 Slovaška 2,2 3,8 5,5 14,7 15,5 28,7 29,5 Slovenija 1,1 2,4 3,7 8,5 11,9 19,9 52,5 Španija 0,5 0,5 2,0 6,1 11,4 22,5 56,9 VREDNOTE-8.indb 500 22.1.2014 19:28:26 501 c.zagotovljena pravica do ustanovitve sploh ni zelo politične stranke pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 13,5 5,2 8,8 11,6 12,6 10,1 38,2 Bolgarija 12,4 7,5 8,2 15,1 13,4 14,0 29,5 Češka 21,1 11,7 12,1 11,0 14,5 13,0 16,7 Estonija 7,4 2,0 6,3 12,3 14,7 14,5 42,8 Grčija 3,3 3,3 4,5 10,8 13,0 19,7 45,4 Madžarska 17,2 8,4 8,9 16,4 10,8 11,0 27,4 Nemčija – V 6,4 7,5 8,7 15,7 17,5 16,2 28,0 Nemčija – Z 4,2 3,7 5,5 15,7 14,4 14,4 42,2 Poljska 15,3 8,4 11,2 10,1 23,1 15,1 16,8 romunija 11,7 7,0 8,5 12,0 11,9 13,3 35,7 rusija 33,8 14,5 11,8 15,6 9,8 5,8 8,7 Slovaška 15,3 10,6 11,7 21,2 14,7 13,7 12,8 Slovenija 9,6 7,0 9,4 15,5 15,2 17,6 25,8 Španija 4,0 3,0 4,9 12,2 16,4 17,6 41,9 d. svobodne, enakovredne sploh ni zelo in pravične volitve pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 1,4 0,9 1,3 2,9 3,3 4,8 85,3 Bolgarija 3,5 1,7 2,0 7,5 10,1 13,4 61,8 Češka 2,4 3,4 4,3 5,6 9,3 22,1 52,9 Estonija 0,7 0,4 1,3 2,7 2,9 8,8 83,2 Grčija 0,4 0,1 0,7 2,3 6,5 13,5 76,5 Madžarska 2,6 1,6 1,6 5,6 5,9 15,9 66,7 Nemčija – V 0,6 0,9 1,6 5,2 9,4 18,5 63,8 Nemčija – Z 0,4 1,3 0,6 3,1 6,8 14,5 73,3 Poljska 3,6 6,6 19,7 3,9 35,3 13,2 17,6 romunija 2,6 1,3 1,7 3,2 3,7 11,6 75,9 rusija 4,2 3,5 4,2 9,2 11,8 14,6 52,5 Slovaška 1,9 2,1 2,9 9,9 11,4 20,5 51,3 Slovenija 1,1 1,5 3,0 6,9 8,1 17,5 62,0 Španija 0,5 1,0 1,7 5,1 9,9 16,7 65,1 VREDNOTE-8.indb 501 22.1.2014 19:28:26 502 e.svoboda sploh ni zelo veroizpovedi pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 4,7 1,0 1,9 3,7 7,0 9,2 72,4 Bolgarija 5,2 2,6 3,3 10,7 11,2 14,1 52,8 Češka 19,4 11,4 7,6 8,3 9,5 13,6 30,3 Estonija 4,6 1,0 2,2 4,6 7,3 9,5 70,7 Grčija 0,4 0,3 1,4 2,6 6,1 15,3 73,9 Madžarska 7,4 3,2 3,5 11,3 9,0 13,5 52,1 Nemčija – V 3,0 2,1 4,3 9,5 9,3 18,6 53,2 Nemčija – Z 1,4 2,2 2,5 5,2 8,6 13,3 66,7 Poljska 2,1 5,4 20,0 1,9 39,6 12,6 18,4 romunija 2,9 1,4 2,3 5,7 7,1 14,1 66,5 rusija 15,4 6,9 8,9 13,8 9,6 12,3 33,1 Slovaška 6,4 3,5 4,2 11,0 10,8 20,5 43,6 Slovenija 4,4 3,2 4,4 8,2 11,9 17,2 50,7 Španija 1,6 1,2 2,9 7,7 13,2 19,8 53,6 f.politična opozicija ima sploh ni zelo moč preverjati vlado pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 2,7 1,9 4,3 6,8 7,5 13,1 63,7 Bolgarija 5,6 3,7 4,8 12,8 13,6 18,5 41,0 Češka 6,2 6,1 9,2 11,5 18,5 23,5 24,9 Estonija 4,5 2,1 2,1 9,5 14,7 18,3 48,8 Grčija 1,1 1,3 1,3 6,0 11,0 18,2 60,9 Madžarska 4,5 2,3 3,6 12,8 12,7 15,1 49,0 Nemčija – V 1,2 2,1 2,4 9,7 14,6 23,4 46,6 Nemčija – Z 0,6 1,6 1,7 6,6 13,5 17,2 58,8 Poljska 7,3 6,5 17,0 7,0 27,7 15,2 19,3 romunija 3,2 3,8 4,1 7,7 11,9 19,6 49,7 rusija 15,7 8,1 10,7 15,9 11,9 12,1 25,6 Slovaška 3,2 4,8 5,6 17,5 16,8 22,9 29,2 Slovenija 3,5 3,9 7,2 13,3 14,1 20,7 37,3 Španija 1,8 1,1 3,1 10,7 14,0 21,0 48,3 VREDNOTE-8.indb 502 22.1.2014 19:28:26 503 g. vojska nima sploh ni zelo vpliva na politiko pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 2,6 2,1 3,0 7,2 5,8 12,3 66,9 Bolgarija 6,5 4,5 5,9 18,3 13,4 14,8 36,7 Češka 7,7 7,7 9,5 14,1 14,0 18,6 28,5 Estonija 4,7 1,9 5,8 9,1 9,1 11,7 57,7 Grčija 1,8 1,5 1,9 6,6 9,2 14,1 65,0 Madžarska 6,1 4,1 4,8 11,9 10,6 13,5 48,8 Nemčija – V 2,6 2,9 5,3 13,8 13,9 17,6 43,9 Nemčija – Z 4,0 2,4 4,0 10,9 11,3 13,1 54,4 Poljska 8,3 9,1 13,6 11,3 24,6 16,4 16,8 romunija 5,0 2,5 4,6 12,6 8,4 17,2 49,7 rusija 8,2 5,5 9,5 16,6 11,9 16,8 31,6 Slovaška 5,2 4,8 8,2 21,5 18,1 15,9 26,3 Slovenija 4,3 4,1 7,4 14,1 14,9 16,6 38,6 Španija 1,5 1,5 3,0 8,8 12,7 19,7 52,9 h. pravice manjšin sploh ni zelo so zagotovljene pomembno pomembno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 2,8 2,1 2,9 5,5 4,3 8,5 73,9 Bolgarija 6,8 3,7 4,8 13,6 12,9 15,5 42,8 Češka 11,7 9,4 9,3 11,0 18,4 17,6 22,6 Estonija 1,4 0,5 2,8 5,0 11,3 16,8 62,2 Grčija 4,1 2,8 4,5 8,9 15,8 14,8 49,1 Madžarska 7,5 6,9 7,0 16,0 9,7 14,0 39,0 Nemčija – V 1,8 2,7 5,6 11,2 15,6 22,4 40,7 Nemčija – Z 1,0 0,6 2,6 11,0 14,6 16,7 53,5 Poljska 6,6 6,0 15,5 8,4 27,5 16,7 19,3 romunija 5,8 6,1 4,8 11,2 9,5 17,6 45,1 rusija 37,0 12,8 10,5 14,2 5,9 6,9 12,7 Slovaška 7,9 6,3 8,6 21,5 18,5 18,8 18,5 Slovenija 2,4 3,1 4,4 8,3 12,5 23,9 45,4 Španija 0,7 1,0 2,5 7,1 12,2 19,1 57,4 VREDNOTE-8.indb 503 22.1.2014 19:28:26 504 29. Naša sedanja politična ureditev ni edina, ki jo je ta država imela. Nekateri ljudje pravijo, da bi nam bilo bolje, če bi bila država vodena drugače. Kaj pa vi menite? Ali se zelo strinjate, nekoliko strinjate, nekoliko ne strinjate ali sploh ne strinjate? zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam a. Vrniti bi se morali k vladavini komunistov. 1 2 3 4 b. Državo bi morala voditi vojska. 1 2 3 4 c. Najbolje bi bilo odstraniti parlament in imeti močnega 1 2 3 4 voditelja, ki bi hitro odločal o stvareh. d. Vrnitev k monarhiji bi bila boljša. 1 2 3 4 e. Najpomembnejše odločitve o razvoju naše države bi morali sprejemati 1 2 3 4 strokovnjaki in ne vlada in parlament. f. Več-strankarski sistem je oblikovan zato, da ustvarja kaos. Vse kar potrebujemo 1 2 3 4 je eno-strankarski sistem. g. V določenih okolišči- nah je diktatura naj- 1 2 3 4 boljša oblika vladanja. h. Naša država naj bo vodena tako, kot je 1 2 3 4 vodena danes. VREDNOTE-8.indb 504 22.1.2014 19:28:26 505 a. Vrniti bi se morali zelo se nekoliko nekoliko se sploh se k vladavini komunistov. strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 1,3 2,7 7,5 88,5 Bolgarija 11,0 22,2 14,7 52,0 Češka 2,7 7,3 23,0 67,0 Estonija 2,5 5,8 19,8 71,9 Grčija 2,0 3,8 10,3 83,8 Madžarska 7,1 13,4 25,5 54,1 Nemčija – V 3,1 13,8 37,8 45,2 Nemčija – Z 3,4 12,1 23,5 61,0 Poljska 6,1 12,4 28,2 53,3 romunija 6,6 14,1 16,8 62,5 rusija 13,4 19,6 27,8 39,2 Slovaška 6,7 17,7 36,5 39,2 Slovenija 3,2 12,7 21,0 63,2 Španija 0,8 4,0 14,1 81,1 b. Državo bi morala zelo se nekoliko nekoliko se sploh se voditi vojska. strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 2,0 4,6 12,2 81,2 Bolgarija 4,6 11,4 15,4 68,6 Češka 0,5 0,5 12,2 86,8 Estonija 1,7 2,3 10,9 85,1 Grčija 1,4 1,4 14,1 83,2 Madžarska 0,8 2,0 16,3 80,8 Nemčija – V 0,6 2,2 12,8 84,4 Nemčija – Z 1,8 5,1 25,4 67,7 Poljska 5,2 8,7 18,5 67,6 romunija 3,0 6,8 27,0 63,2 rusija 0,8 2,8 18,6 77,9 Slovaška 1,4 3,3 13,1 82,2 Slovenija 0,8 1,8 11,3 86,1 Španija 2,0 4,6 12,2 81,2 VREDNOTE-8.indb 505 22.1.2014 19:28:26 506 c.Najbolje bi bilo odstraniti parlament in imeti močnega voditelja, ki bi hitro odločal zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se o stvareh. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 5,9 10,0 18,7 65,4 Bolgarija 19,2 24,4 18,1 38,2 Češka 3,9 8,5 22,7 65,0 Estonija 10,4 19,0 27,6 43,0 Grčija 5,1 8,7 18,5 67,7 Madžarska 9,1 10,8 22,4 57,7 Nemčija – V 2,3 8,9 21,2 67,6 Nemčija – Z 1,5 6,2 15,1 77,3 Poljska 12,1 17,0 25,7 45,2 romunija 19,2 16,8 20,7 43,2 rusija 21,9 31,6 27,2 19,3 Slovaška 3,0 8,4 25,1 63,5 Slovenija 7,0 10,7 21,1 61,1 Španija 1,5 5,9 19,5 73,1 d. Vrnitev k monarhiji zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se bi bila boljša. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 7,4 10,3 15,0 67,3 Bolgarija 12,2 15,7 19,0 53,0 Češka 2,2 4,5 17,9 75,4 Estonija 3,2 7,1 27,0 62,7 Grčija 2,6 4,9 10,4 82,2 Madžarska 1,6 3,6 13,3 81,6 Nemčija – V 0,4 2,6 19,4 77,5 Nemčija – Z 2,6 5,0 24,4 68,0 Poljska 4,4 8,8 15,9 70,9 romunija 2,6 4,8 26,3 66,4 rusija 0,6 2,2 15,9 81,3 Slovaška 0,7 3,6 16,2 79,4 Slovenija 7,4 10,3 15,0 67,3 Španija 12,2 15,7 19,0 53,0 VREDNOTE-8.indb 506 22.1.2014 19:28:26 507 e.Najpomembnejše odločitve o razvoju naše države bi morali sprejemati strokovnjaki in ne zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se vlada in parlament. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 27,0 36,2 19,3 17,6 Bolgarija 33,8 34,8 17,0 14,4 Češka 26,9 42,7 19,8 10,6 Estonija 26,9 35,6 23,4 14,2 Grčija 7,7 20,0 23,2 49,2 Madžarska 35,4 33,2 14,7 16,7 Nemčija – V 16,2 37,3 26,6 19,9 Nemčija – Z 11,6 29,7 28,4 30,3 Poljska 30,2 35,3 17,8 16,7 romunija 35,3 34,9 17,1 12,7 rusija 21,4 36,8 25,9 15,9 Slovaška 26,8 38,7 24,0 10,6 Slovenija 25,6 37,5 23,3 13,7 Španija 6,0 15,9 24,5 53,5 f.Več-strankarski sistem je oblikovan zato, da ustvarja kaos. Vse kar potrebujemo zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se je eno-strankarski sistem. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 5,9 12,4 22,2 59,5 Bolgarija 18,8 17,7 25,2 38,4 Češka 7,3 13,5 36,0 43,1 Estonija 9,8 13,6 31,2 45,4 Madžarska 12,9 11,7 25,0 50,4 Nemčija – V 4,0 13,7 32,0 50,3 Poljska 16,9 23,0 29,5 30,6 romunija 17,4 14,8 25,2 42,6 rusija 24,7 26,0 27,9 21,5 Slovaška 14,4 25,0 32,4 28,2 Slovenija 6,5 15,7 24,3 53,4 VREDNOTE-8.indb 507 22.1.2014 19:28:26 508 g. V določenih okoliščinah je diktatura najboljša zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se oblika vladanja. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 11,7 21,5 21,9 44,9 Bolgarija 12,0 22,7 16,2 49,1 Češka 3,0 9,1 22,4 65,5 Estonija 3,8 11,2 22,8 62,3 Grčija 6,7 12,8 16,7 63,8 Madžarska 3,8 5,2 17,4 73,6 Nemčija – V 1,9 11,0 25,1 62,1 Nemčija – Z 1,9 5,0 13,8 79,3 Poljska 5,9 18,2 27,9 48,0 romunija 8,5 16,3 19,5 55,6 rusija 11,6 31,4 25,2 31,8 Slovaška 2,9 10,0 22,1 65,0 Slovenija 2,3 10,9 18,8 68,0 Španija 2,7 11,0 17,4 68,9 h. Naša država naj bo vodena tako, zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se kot je vodena danes. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 12,0 27,7 30,1 30,3 Bolgarija 5,4 13,5 20,6 60,6 Češka 5,7 39,5 33,3 21,5 Estonija 4,9 36,4 36,1 22,6 Grčija 48,0 30,6 11,4 10,0 Madžarska 6,5 21,5 33,6 38,5 Nemčija – V 14,5 42,4 31,0 12,2 Nemčija – Z 33,9 43,4 14,6 8,1 Poljska 8,3 26,3 33,5 31,9 romunija 7,1 16,5 24,1 52,2 rusija 9,2 35,0 30,8 25,1 Slovaška 6,0 29,4 34,0 30,6 Slovenija 9,1 34,7 34,6 21,5 Španija 22,7 41,4 21,7 14,2 VREDNOTE-8.indb 508 22.1.2014 19:28:26 509 30. Ali se zelo strinjate, nekoliko strinjate, niti strinjate, niti ne strinjate, nekoliko ne strinjate, sploh ne strinjate z naslednjo trditvijo - Ponosen/a sem, da sem državljan/ka države. 1 – zelo se strinjam 2 – nekoliko se strinjam 3 – niti se strinjam, niti se ne strinjam 4 – nekoliko se ne strinjam 5 – sploh se ne strinjam. zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se strinjam strinjam niti-niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 80,7 11,8 3,3 1,6 2,6 Bolgarija 42,4 29,2 16,6 7,2 4,5 Češka 36,8 39,8 18,6 3,7 1,1 Estonija 55,4 23,1 13,5 3,1 4,8 Grčija 80,4 11,7 5,4 2,1 0,4 Madžarska 57,0 27,3 11,9 2,6 1,2 Nemčija – V 25,7 40,7 23,4 6,7 3,5 Nemčija – Z 29,0 34,8 24,8 5,9 5,5 Poljska 60,0 26,2 10,2 3,0 0,6 romunija 68,7 17,9 8,9 2,0 2,5 rusija 48,0 28,7 16,2 5,7 1,4 Slovaška 45,2 29,8 18,3 4,9 1,7 Slovenija 73,8 16,4 5,3 1,6 2,9 Španija 52,9 28,0 11,8 3,0 4,2 VREDNOTE-8.indb 509 22.1.2014 19:28:26 510 31. Sedaj bi vam rad/a prebral/a nekaj trditev o povezavi med preteklimi in sedanjimi časi. Povejte mi, prosim, ali se zelo strinjate, nekoliko strinjate, niti strinjate, niti ne strinjate, nekoliko ne strinjate, sploh ne strinjate z vsako od trditev. niti se strinjam, zelo se nekoliko se niti se ne nekoliko se sploh se strinjam strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam a. Zgodovina ni povezana s problemi, s katerimi se 1 2 3 4 5 moramo soočati danes. b. Naše tradicije tudi danes v veliki meri določajo 1 2 3 4 5 naše vedenje. c. legende, ki so nastajale skozi stoletja, so za nas 1 2 3 4 5 pomembno vodilo. d. Ponosen/a sem na zgodovino naše države. 1 2 3 4 5 VREDNOTE-8.indb 510 22.1.2014 19:28:26 511 a.zgodovina ni povezana s problemi, s katerimi zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se se moramo soočati danes. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 27,2 24,3 14,3 18,8 15,4 Bolgarija 27,5 18,8 16,8 21,7 15,1 Češka 9,6 20,9 17,4 31,9 20,3 Estonija 8,0 14,4 14,5 34,8 28,2 Madžarska 17,1 14,9 27,9 20,8 19,4 Nemčija – V 9,1 27,0 17,4 30,9 15,6 Poljska 19,7 24,0 14,3 29,7 12,4 romunija 30,3 20,1 15,7 16,0 17,8 rusija 15,3 16,8 17,3 31,3 19,3 Slovaška 11,2 18,2 21,2 32,6 16,8 Slovenija 17,4 26,2 19,7 18,4 18,3 b. Naše tradicije tudi danes v veliki meri določajo zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se naše vedenje. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 29,3 47,3 14,2 6,8 2,4 Bolgarija 21,8 38,6 19,9 11,0 8,8 Češka 9,3 46,2 27,6 14,4 2,5 Estonija 17,9 38,4 24,9 14,1 4,7 Madžarska 14,1 26,6 38,5 14,5 6,3 Nemčija – V 13,8 56,2 20,0 8,1 1,9 Poljska 19,5 41,4 21,2 14,0 3,9 romunija 30,3 31,1 23,0 8,3 7,3 rusija 15,4 35,5 27,3 16,2 5,6 Slovaška 11,6 41,4 27,9 14,5 4,7 Slovenija 28,4 43,3 20,3 5,1 2,9 VREDNOTE-8.indb 511 22.1.2014 19:28:27 512 c.Legende, ki so nastajale skozi stoletja, so za nas zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se pomembno vodilo. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 27,7 35,2 19,9 11,4 5,7 Bolgarija 28,5 34,3 22,8 8,9 5,5 Češka 5,0 26,4 28,8 30,8 9,0 Estonija 13,6 29,6 30,0 20,2 6,6 Madžarska 20,0 28,9 33,2 12,7 5,2 Nemčija – V 10,3 41,4 29,4 14,5 4,4 Poljska 17,9 37,0 20,8 19,2 5,1 romunija 40,1 31,5 18,8 6,1 3,4 rusija 17,0 32,6 27,2 17,1 6,2 Slovaška 17,2 43,6 25,5 9,9 3,8 Slovenija 19,8 31,4 25,7 10,8 12,3 d. Ponosen/a sem na zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se zgodovino naše države. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 66,6 23,5 7,1 1,0 1,8 Bolgarija 48,2 33,2 12,6 4,1 1,9 Češka 20,4 40,4 31,3 6,3 1,6 Estonija 22,7 30,7 32,0 11,1 3,5 Madžarska 38,1 29,0 24,3 5,7 2,9 Nemčija – V 5,8 23,3 39,6 22,4 8,9 Poljska 33,8 41,7 17,5 4,9 2,1 romunija 61,6 24,3 8,9 2,7 2,5 rusija 36,0 33,6 20,9 7,0 2,6 Slovaška 33,8 36,1 24,2 4,5 1,4 Slovenija 36,4 32,1 20,5 7,6 3,3 VREDNOTE-8.indb 512 22.1.2014 19:28:27 513 32. V kolikšni meri vas zanima politika? Ali vas politika sploh ne zanima, malo zanima, dokaj zanima, zelo zanima ali pa težko rečete? 1 – sploh ne zanima 2 – malo zanima 3 – dokaj zanima 4 – zelo zanima 5 – težko rečem sploh ne malo dokaj zelo težko zanima zanima zanima zanima rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 18,5 39,8 24,8 13,4 3,5 Bolgarija 29,0 41,7 16,8 8,5 3,9 Češka 13,6 52,8 24,5 4,1 5,0 Estonija 20,5 49,7 23,3 4,9 1,6 Grčija 30,0 36,5 26,0 7,6 0,0 Madžarska 27,0 46,6 18,3 5,4 2,7 Nemčija – V 15,2 44,3 25,4 11,8 3,3 Nemčija – Z 7,7 46,7 28,1 14,8 2,6 Poljska 28,2 46,7 16,5 5,7 2,9 romunija 26,7 42,7 21,4 5,8 3,4 rusija 14,5 45,2 31,7 6,9 1,8 Slovaška 16,2 42,6 28,8 8,7 3,7 Slovenija 24,1 42,4 23,1 6,5 4,0 Španija 32,7 38,9 22,2 6,2 0,0 VREDNOTE-8.indb 513 22.1.2014 19:28:27 514 33. Obstaja veliko različnih načinov, s katerimi lahko ljudje ali organizacije protestirajo zoper dejanja vlade, katerim zelo nasprotujejo. Povejte mi, prosim, kaj naj bi bilo zagotovo dovoljeno, verjetno dovoljeno, verjetno ne bi smelo biti dovoljeno ali zagotovo ne bi smelo biti dovoljeno. zagotovo verjetno verjetno zagotovo dovoljeno dovoljeno ne dovoljeno ne dovoljeno a. Organiziranje protestnih pohodov 1 2 3 4 in demonstracij. b. Zasesti vladni urad in zaustaviti delo v 1 2 3 4 njem za nekaj dni. c. Sodelovati v uporu, ki ima za cilj spremembo 1 2 3 4 politične ureditve. d. Organiziranje splošne stavke vseh 1 2 3 4 delavcev proti vladi. VREDNOTE-8.indb 514 22.1.2014 19:28:27 515 a.Organiziranje protestnih pohodov zagotovo verjetno verjetno zagotovo in demonstracij. dovoljeno dovoljeno ne dovoljeno ne dovoljeno Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 46,1 31,3 11,5 11,1 Bolgarija 48,9 37,5 5,5 8,1 Češka 54,1 34,3 6,7 4,9 Estonija 40,9 44,7 9,3 5,1 Grčija 63,7 29,1 5,0 2,2 Madžarska 38,6 33,0 14,5 13,9 Nemčija – V 53,3 39,2 4,3 3,1 Nemčija – Z 50,6 43,1 4,2 2,1 Poljska 41,5 43,4 10,1 4,9 romunija 63,6 24,2 6,3 5,9 rusija 34,3 44,2 12,0 9,5 Slovaška 36,8 47,6 11,1 4,5 Slovenija 45,1 40,4 10,0 4,5 Španija 52,9 35,9 6,4 4,8 b. zasesti vladni urad in zaustaviti delo zagotovo verjetno verjetno zagotovo v njem za nekaj dni. dovoljeno dovoljeno ne dovoljeno ne dovoljeno Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 9,5 14,2 22,0 54,4 Bolgarija 22,9 32,0 23,0 22,2 Češka 5,2 12,3 33,3 49,3 Estonija 3,8 9,3 30,7 56,2 Madžarska 5,8 10,1 32,0 52,1 Nemčija – V 8,5 28,5 38,2 24,7 Nemčija – Z 8,6 18,2 38,0 35,1 Poljska 17,2 22,5 38,5 21,8 romunija 5,1 12,9 27,4 54,5 rusija 3,2 9,0 32,3 55,4 Slovaška 6,8 21,7 47,7 23,9 Slovenija 7,7 18,7 38,3 35,4 VREDNOTE-8.indb 515 22.1.2014 19:28:27 516 c.Sodelovati v uporu, ki ima za cilj spremembo zagotovo verjetno verjetno zagotovo politične ureditve. dovoljeno dovoljeno ne dovoljeno ne dovoljeno Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 21,5 23,9 21,8 32,8 Bolgarija 15,4 26,8 23,2 34,6 Češka 8,2 17,5 25,8 48,6 Estonija 4,4 14,2 22,8 58,6 Grčija 19,8 18,6 20,8 40,8 Madžarska 4,1 5,3 24,9 65,7 Nemčija – V 6,5 19,9 32,6 41,0 Nemčija – Z 7,3 12,7 25,5 54,4 Poljska 17,8 27,4 31,2 23,6 romunija 15,5 21,0 22,7 40,9 rusija 2,8 10,8 27,7 58,7 Slovaška 12,9 36,6 30,0 20,5 Slovenija 11,4 29,8 30,4 28,4 Španija 27,7 23,6 22,0 26,7 d. Organiziranje splošne stavke vseh delavcev zagotovo verjetno verjetno zagotovo proti vladi. dovoljeno dovoljeno ne dovoljeno ne dovoljeno Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 36,2 36,2 13,6 14,0 Bolgarija 36,1 38,7 11,0 14,2 Češka 36,4 36,7 13,3 13,7 Estonija 15,5 32,7 24,6 27,2 Grčija 51,0 32,4 10,2 6,4 Madžarska 13,3 20,5 23,1 43,1 Nemčija – V 35,5 43,7 12,1 8,8 Nemčija – Z 19,5 37,6 22,7 20,2 Poljska 25,0 38,2 24,2 12,7 romunija 34,2 32,1 15,1 18,6 rusija 17,4 32,5 21,7 28,5 Slovaška 26,7 47,6 17,3 8,4 Slovenija 33,2 37,2 18,7 10,9 Španija 49,2 33,2 10,3 7,3 VREDNOTE-8.indb 516 22.1.2014 19:28:27 517 34. Navedenih je nekaj vprašanj glede političnega udejstvovanja. Ali si lahko predstavljate, da bi sodelovali v posamezni od naštetih? Ali bi sodelovali zagotovo, verjetno, verjetno ne, zagotovo ne ali pa težko rečete? da, verjetno ne, težko zagotovo verjetno ne zagotovo ne rečem a. Organiziranje protestnih pohodov in demonstracij. 1 2 3 4 5 b. Zasesti vladni urad in zaustaviti delo v njem 1 2 3 4 5 za nekaj dni. c. Sodelovati v uporu, ki ima za cilj spremembo 1 2 3 4 5 politične ureditve. d. Organiziranje splošne stavke vseh delavcev 1 2 3 4 5 proti vladi. VREDNOTE-8.indb 517 22.1.2014 19:28:27 518 a.Organiziranje protestnih pohodov da, verjetno ne, težko in demonstracij. zagotovo verjetno ne zagotovo ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 29,6 34,2 12,2 19,3 4,7 Bolgarija 17,8 24,6 13,0 33,5 11,1 Češka 16,1 24,7 20,2 31,2 7,7 Estonija 14,3 27,3 20,2 31,0 7,1 Grčija 24,1 28,0 26,1 21,8 0,0 Madžarska 9,0 11,4 13,0 58,1 8,4 Nemčija – V 23,4 32,9 20,4 15,7 7,7 Nemčija – Z 12,8 26,9 28,4 25,7 6,2 Poljska 18,5 29,1 16,8 23,0 12,6 romunija 28,9 23,3 12,8 26,7 8,3 rusija 11,7 21,7 18,6 41,6 6,4 Slovaška 18,1 30,2 20,8 25,9 5,0 Slovenija 18,4 31,8 19,9 23,2 6,7 Španija 20,4 26,7 25,7 27,2 0,0 b. zasesti vladni urad in zaustaviti delo da, verjetno ne, težko v njem za nekaj dni. zagotovo verjetno ne zagotovo ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 4,4 11,9 16,0 57,5 10,1 Bolgarija 8,2 14,6 17,0 48,7 11,5 Češka 3,0 4,9 18,3 69,0 4,8 Estonija 2,2 4,4 13,5 75,4 4,5 Madžarska 1,6 2,3 8,9 79,8 7,4 Nemčija – V 3,4 11,7 22,8 51,3 10,8 Nemčija – Z 3,5 7,5 22,0 60,5 6,5 Poljska 7,2 11,7 23,3 45,3 12,4 romunija 3,5 6,0 14,3 66,7 9,6 rusija 1,3 3,4 14,8 76,2 4,2 Slovaška 3,0 7,6 26,2 56,8 6,3 Slovenija 4,3 10,3 26,2 53,0 6,2 VREDNOTE-8.indb 518 22.1.2014 19:28:27 519 c.Sodelovati v uporu, ki ima za cilj spremembo da, verjetno ne, težko politične ureditve. zagotovo verjetno ne zagotovo ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 14,2 22,8 18,3 36,6 8,1 Bolgarija 6,2 12,9 15,6 52,5 12,8 Češka 3,3 10,0 18,5 59,5 8,8 Estonija 3,8 7,2 14,7 70,0 4,3 Grčija 7,8 13,1 21,6 57,5 0,0 Madžarska 2,1 2,1 8,0 80,0 7,8 Nemčija – V 3,1 10,6 19,1 56,1 11,1 Nemčija – Z 3,4 6,2 17,6 65,7 7,1 Poljska 9,9 14,7 20,2 41,1 14,2 romunija 7,0 13,1 15,2 52,4 12,2 rusija 1,8 4,3 13,6 75,9 4,4 Slovaška 8,4 18,5 21,7 42,4 9,1 Slovenija 6,7 19,3 25,4 40,5 8,1 Španija 11,1 18,3 27,4 43,2 0,0 d. Organiziranje splošne stavke vseh delavcev da, verjetno ne, težko proti vladi. zagotovo verjetno ne zagotovo ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 23,3 34,4 14,0 20,9 7,4 Bolgarija 15,8 21,6 13,2 37,3 12,2 Češka 13,1 24,6 16,2 36,2 9,9 Estonija 9,2 15,6 17,4 50,4 7,4 Grčija 19,5 26,0 27,8 26,7 0,0 Madžarska 4,3 8,4 10,4 68,1 8,7 Nemčija – V 16,3 29,3 18,9 24,9 10,6 Nemčija – Z 7,1 17,2 24,4 43,5 7,8 Poljska 14,0 22,0 16,1 31,0 16,9 romunija 16,9 19,0 14,7 38,2 11,2 rusija 8,6 17,0 15,0 52,8 6,5 Slovaška 14,2 27,5 20,3 30,1 7,9 Slovenija 16,9 26,9 19,7 27,5 9,0 Španija 19,2 25,0 26,0 29,8 0,0 VREDNOTE-8.indb 519 22.1.2014 19:28:27 520 35. Na tem seznamu smo zbrali nekaj mnenj, ki smo jih pogostokrat slišali v povezavi s politiko in družbo. Povejte mi, prosim, ali se zelo strinjate, nekoliko strinjate, niti strinjate niti ne strinjate, nekoliko ne strinjate ali sploh ne strinjate z vsakim od navedenih mnenj. niti se strinjam, zelo se nekoliko se niti se ne nekoliko se sploh se strinjam strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam a. Politikov ne zanima mnenje navadnega človeka. 1 2 3 4 5 b. Različne stranke imajo različne cilje in programe, tako da imajo državljani 1 2 3 4 5 resnično možnost izbire med različnimi možnostmi. c. Mislim, da kar dobro razumem pomembne politične zadeve, 1 2 3 4 5 s katerimi se sooča naša država. d. Politiki, ki smo jih izvolili v parlament, poskušajo 1 2 3 4 5 izpolniti dane obljube. e. V demokraciji bi se moral vsak državljan redno 1 2 3 4 5 udeleževati volitev. f. Povprečen državljan ima precejšen vpliv na politiko. 1 2 3 4 5 g. Človek bi moral izrabiti vsako možnost za 1 2 3 4 5 politično delovanje. h. Za našo družbo je pomembno, da spoštujemo politične institucije in da ne 1 2 3 4 5 kršimo zakonov. i. V celoti je politika tako za- pletena, da ljudje kot sem jaz, ne razumemo, 1 2 3 4 5 kaj se dogaja. j. ljudje, kot sem jaz, nimamo nobenega vpliva 1 2 3 4 5 na to, kar počne vlada. VREDNOTE-8.indb 520 22.1.2014 19:28:27 521 a.Politikov ne zanima mnenje zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se navadnega človeka. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 39,3 34,7 12,8 10,8 2,4 Bolgarija 60,7 26,1 5,9 4,3 3,1 Češka 42,0 39,5 12,6 5,3 0,6 Estonija 45,3 30,7 13,0 9,5 1,6 Grčija 36,0 27,8 21,0 11,5 3,7 Madžarska 41,5 23,5 27,7 6,2 1,0 Nemčija – V 45,5 34,4 11,3 8,1 0,7 Nemčija – Z 31,0 39,3 16,9 10,7 2,1 Poljska 50,4 33,8 8,0 6,7 1,2 romunija 65,7 20,8 10,2 2,1 1,2 rusija 47,0 32,3 12,1 6,4 2,2 Slovaška 51,3 33,9 8,5 5,5 0,7 Slovenija 45,6 32,8 12,7 6,0 2,9 Španija 25,2 36,6 17,6 15,6 5,0 b. Različne stranke imajo različne cilje in programe, tako da imajo državljani resnično možnost izbire zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se ne med različnimi možnostmi. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 42,0 37,9 11,2 6,7 2,2 Bolgarija 26,7 33,6 22,9 8,5 8,4 Češka 12,1 39,0 26,2 18,0 4,7 Estonija 23,2 39,8 22,9 9,4 4,6 Grčija 23,9 31,4 24,4 11,5 9,0 Madžarska 22,5 26,7 36,9 9,6 4,4 Nemčija – V 14,0 48,8 26,0 8,9 2,3 Nemčija – Z 18,3 45,2 23,9 9,8 2,9 Poljska 29,0 42,7 19,1 6,8 2,3 romunija 31,8 32,2 20,9 7,8 7,4 rusija 25,2 38,8 20,5 11,2 4,3 Slovaška 18,1 42,6 22,5 11,0 5,8 Slovenija 20,6 38,2 25,9 10,6 4,7 Španija 12,4 35,0 27,5 18,2 6,9 VREDNOTE-8.indb 521 22.1.2014 19:28:27 522 c.Mislim, da kar dobro razumem pomembne politične zadeve, s zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se katerimi se sooča naša država. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 12,9 35,9 25,1 16,3 9,8 Bolgarija 15,3 30,4 23,4 14,7 16,2 Češka 3,5 20,6 34,2 29,5 12,2 Estonija 6,3 25,4 27,0 27,6 13,7 Grčija 23,6 38,0 21,9 11,3 5,2 Madžarska 15,6 20,3 38,8 19,0 6,3 Nemčija – V 10,5 47,5 28,1 10,5 3,4 Nemčija – Z 15,1 47,2 25,6 9,6 2,5 Poljska 14,3 33,1 23,2 19,2 10,2 romunija 23,4 37,3 25,4 9,5 4,3 rusija 4,3 12,1 29,0 31,6 22,9 Slovaška 7,3 27,5 35,0 20,2 10,0 Slovenija 17,3 31,4 28,1 14,9 8,2 Španija 9,4 31,7 24,6 20,8 13,4 d. Politiki, ki smo jih izvolili vparlament, poskušajo zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se izpolniti dane obljube. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 7,8 25,8 19,6 26,7 20,1 Bolgarija 5,6 10,2 11,5 23,3 49,4 Češka 1,6 8,3 19,6 43,1 27,3 Estonija 2,4 16,6 17,9 34,2 28,9 Grčija 5,0 19,3 27,2 23,6 24,8 Madžarska 2,5 9,3 35,1 32,8 20,4 Nemčija – V 2,2 22,5 30,8 30,7 13,9 Nemčija – Z 3,7 27,0 33,3 27,7 8,3 Poljska 4,7 10,2 16,8 37,9 30,4 romunija 4,4 8,6 20,8 26,8 39,3 rusija 2,2 8,7 18,1 34,4 36,6 Slovaška 1,7 11,4 20,2 37,0 29,7 Slovenija 3,6 18,5 26,1 31,1 20,7 Španija 4,8 23,3 25,7 30,7 15,5 VREDNOTE-8.indb 522 22.1.2014 19:28:27 523 e. V demokraciji bi se moral vsak državljan redno zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se udeleževati volitev. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 74,1 16,4 6,7 1,7 1,1 Bolgarija 40,8 32,1 14,3 5,9 7,0 Češka 37,5 40,4 15,3 5,2 1,8 Estonija 63,0 25,7 7,6 2,7 0,9 Grčija 58,1 24,1 11,0 3,5 3,4 Madžarska 61,9 24,2 10,7 2,5 0,7 Nemčija – V 41,3 41,3 13,2 3,4 0,8 Nemčija – Z 48,4 37,4 10,6 3,0 0,6 Poljska 46,5 37,3 10,8 3,7 1,7 romunija 72,3 17,6 7,3 1,7 1,1 rusija 45,1 36,0 12,5 3,9 2,5 Slovaška 46,7 38,2 9,9 4,1 1,1 Slovenija 51,6 21,9 16,5 5,3 4,7 Španija 33,3 46,3 15,9 3,2 1,3 f.Povprečen državljan ima precejšen vpliv zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se na politiko. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 10,0 21,7 20,7 27,9 19,7 Bolgarija 7,8 10,4 15,9 22,2 43,8 Češka 1,1 6,0 16,1 41,6 35,1 Estonija 7,2 16,0 14,7 33,9 28,3 Grčija 14,7 26,2 26,7 18,1 14,3 Madžarska 4,0 4,6 20,3 38,1 33,0 Nemčija – V 3,2 13,1 26,6 29,0 28,2 Nemčija – Z 7,3 19,7 25,9 32,4 14,7 Poljska 5,8 10,5 13,4 34,7 35,6 romunija 12,0 13,2 21,9 25,7 27,2 rusija 4,4 7,3 17,0 32,0 39,3 Slovaška 11,5 21,5 22,5 24,9 19,6 Slovenija 3,0 8,2 17,9 27,7 43,2 Španija 6,5 25,0 25,2 29,4 13,9 VREDNOTE-8.indb 523 22.1.2014 19:28:27 524 g. Človek bi moral izrabiti vsako možnost za zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se politično delovanje. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 17,7 32,5 21,5 16,3 12,0 Bolgarija 5,8 12,1 26,8 22,3 33,0 Češka 7,5 30,3 42,1 17,1 3,1 Estonija 21,3 29,4 24,3 18,3 6,7 Grčija 17,7 30,9 36,2 10,2 5,0 Madžarska 6,4 11,0 34,3 33,1 15,2 Nemčija – V 17,5 49,5 23,9 7,8 1,4 Nemčija – Z 20,3 49,9 22,3 6,0 1,5 Poljska 24,6 41,7 23,9 6,9 2,9 romunija 23,8 24,0 30,5 13,4 8,3 rusija 14,3 29,0 29,4 15,4 11,9 Slovaška 14,4 33,8 33,5 14,0 4,3 Slovenija 4,6 14,1 34,4 24,2 22,7 Španija 23,0 45,5 23,6 6,0 1,9 h. Za našo družbo je pomembno, da spoštujemo politične institucije in da ne zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se kršimo zakonov. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 82,6 12,9 2,3 1,3 0,8 Bolgarija 52,0 32,3 9,8 3,3 2,7 Češka 48,5 41,8 8,6 0,8 0,3 Estonija 55,2 31,8 9,0 3,0 1,0 Grčija 62,4 25,7 9,0 1,6 1,3 Madžarska 47,4 33,6 14,8 3,1 1,1 Nemčija – V 31,6 50,0 13,7 3,8 0,9 Nemčija – Z 37,3 46,8 11,1 4,1 0,8 Poljska 50,4 39,3 7,5 1,9 0,9 romunija 76,8 15,4 5,8 1,3 0,7 rusija 53,0 35,6 7,9 1,8 1,7 Slovaška 19,3 43,1 24,2 8,8 4,6 Slovenija 39,7 36,4 17,3 5,1 1,5 Španija 42,4 40,6 12,7 3,3 1,1 VREDNOTE-8.indb 524 22.1.2014 19:28:27 525 i.V celoti je politika tako zapletena, da ljudje kot sem jaz, zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se ne ne razumemo, kaj se dogaja. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 21,9 34,1 19,5 15,7 8,8 Bolgarija 28,9 25,1 19,7 14,3 11,9 Češka 16,4 29,3 24,3 22,6 7,4 Estonija 26,6 25,7 13,0 26,0 8,8 Grčija 12,4 21,5 28,1 23,7 14,3 Madžarska 16,4 17,3 35,1 20,0 11,1 Nemčija – V 7,1 29,7 25,3 28,3 9,6 Nemčija – Z 10,4 26,7 26,8 26,2 9,8 Poljska 24,7 31,6 17,9 18,2 7,6 romunija 22,1 19,8 27,3 19,1 11,6 rusija 21,3 23,2 25,4 20,9 9,2 Slovaška 15,2 30,8 26,4 20,8 6,8 Slovenija 20,3 24,8 24,8 17,8 12,3 Španija 17,5 29,6 26,8 18,8 7,4 j.Ljudje, kot sem jaz, nimamo nobenega vpliva na to, zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se kar počne vlada. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 41,7 29,5 14,0 9,6 5,1 Bolgarija 63,1 19,9 10,3 3,1 3,7 Češka 11,9 20,1 24,8 26,3 16,9 Estonija 16,6 19,6 15,8 31,2 16,7 Grčija 24,0 29,2 25,8 13,4 7,6 Madžarska 49,6 23,8 17,0 6,6 3,0 Nemčija – V 37,5 30,5 19,2 9,7 3,1 Nemčija – Z 27,7 34,7 20,6 13,4 3,6 Poljska 51,2 31,5 9,1 5,2 3,0 romunija 53,6 19,0 15,1 7,4 4,9 rusija 18,7 23,0 25,1 20,7 12,6 Slovaška 35,1 32,3 17,6 10,9 4,1 Slovenija 53,9 22,7 14,6 6,1 2,6 Španija 22,0 36,9 21,9 15,4 3,9 VREDNOTE-8.indb 525 22.1.2014 19:28:27 526 36. Nekateri ljudje uporabljajo izraz “levi” in “desni”, ko govorijo o politiki. To je lestvica, ki poteka od leve proti desni, pri čemer 1 pomeni levo in 11 pomeni desno. Povejte mi, prosim, kam na lestvici bi se uvrstili glede na vaše lastno politično prepričanje. levo niti levo – niti desno desno 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 levo desno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Albanija 9,9 7,2 8,9 12,5 8,5 17,1 6,1 9,9 9,1 3,8 7,1 Bolgarija 6,5 5,4 5,7 3,5 4,1 52,2 5,0 5,7 5,1 3,4 3,3 Češka 1,8 2,8 4,7 3,4 7,4 38,5 8,3 11,8 12,5 6,1 2,8 Estonija 1,2 1,0 1,0 3,5 5,0 59,2 7,4 9,8 6,8 3,0 2,1 Grčija 2,8 2,8 7,7 8,7 25,4 17,2 8,5 8,3 6,7 6,2 5,9 Madžarska 3,3 1,7 8,6 9,2 14,4 43,0 7,0 5,4 4,2 1,3 1,8 Nemčija – V 2,3 3,5 9,1 11,5 11,8 44,3 5,9 6,7 3,2 1,2 0,4 Nemčija – Z 2,5 3,1 7,2 9,7 11,8 39,9 8,2 6,8 6,5 1,7 2,5 Poljska 5,9 1,9 7,7 7,4 9,1 46,1 5,7 5,8 3,8 2,0 4,6 romunija 2,3 3,9 5,8 6,5 9,4 46,7 8,8 7,4 4,6 2,8 1,8 rusija 2,5 2,0 4,1 2,8 3,2 70,1 3,8 4,9 3,1 1,7 1,8 Slovaška 4,6 3,9 6,3 7,2 8,1 44,9 9,3 7,6 3,7 2,1 2,4 Slovenija 5,3 4,2 6,4 6,1 5,4 60,1 4,1 3,1 2,2 1,2 2,0 Španija 5,1 7,0 16,5 14,8 14,8 20,0 7,7 7,4 2,9 1,7 2,1 VREDNOTE-8.indb 526 22.1.2014 19:28:28 527 37a. Tudi v politiki ni možno imeti vsega hkrati. Na kartici so navedeni štirje možni politični cilji. Predpostavite, da morate izbirati med njimi. Kateri bi bil za vas najbolj pomemben? Prosim, izberite samo enega. 37b. In kateri bi bil drugi najpomembnejši? Prosim, izberite samo enega. 1 – vzdrževati red v državi 2 – dati ljudem več besede pri pomembnih vladnih odločitvah 3 – varovati svobodo govora 4 – zoperstaviti se rastočim cenam dati ljudem več besede pri pomembnih varovati zoperstaviti 37a. vzdrževati vladnih svobodo se rastočim prvi politični cilj red v državi odločitvah govora cenam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 79,0 9,3 4,5 7,2 Bolgarija 37,4 17,0 4,0 41,6 Češka 45,4 24,1 12,5 18,0 Estonija 41,1 29,3 5,4 24,2 Madžarska 48,6 14,9 3,3 33,2 Nemčija – V 41,1 31,9 6,4 20,6 Poljska 39,4 20,6 5,6 34,3 romunija 43,4 13,0 5,6 38,0 rusija 64,8 8,8 2,0 24,4 Slovaška 32,4 18,3 6,1 43,2 Slovenija 31,2 30,2 12,5 26,1 dati ljudem več besede pri pomembnih varovati zoperstaviti 37b. vzdrževati vladnih svobodo se rastočim drugi politični cilj red v državi odločitvah govora cenam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 18,2 15,7 23,1 43,0 Bolgarija 38,4 22,0 8,8 30,7 Češka 28,1 27,5 17,9 26,5 Estonija 31,6 25,8 14,6 28,0 Madžarska 29,7 21,3 9,5 39,6 Nemčija – V 28,2 26,1 14,1 31,6 Poljska 29,6 25,7 10,1 34,6 romunija 34,6 21,3 9,9 34,2 rusija 26,0 18,8 9,8 45,4 Slovaška 34,2 22,8 11,3 31,8 Slovenija 26,1 30,8 16,7 26,3 VREDNOTE-8.indb 527 22.1.2014 19:28:28 528 38. Če pogledamo družbo kot celoto, so identitete ljudi različnega izvora. Prosim, da mi za vsako trditev poveste, v kolikšni meri predstavlja vir vaše identitete. Ali zagotovo, nekoliko, komaj da ali pa zagotovo ne predstavlja vira vaše identitete ali pa težko rečete? da, da, komaj ne, težko zagotovo nekoliko da zagotovo ne rečem a. Imam se za Evropejca/ko. 1 2 3 4 5 b. Imam se za srednje- vzhodnega Evropejca/ko. 1 2 3 4 5 c. Imam se za državljana/ko svoje države. 1 2 3 4 5 d. Izhajam iz lokalno- regionalne tradicije. 1 2 3 4 5 VREDNOTE-8.indb 528 22.1.2014 19:28:28 529 a. da, da, komaj ne, težko Imam se za Evropejca/ko. zagotovo nekoliko da zagotovo ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 23,4 27,3 22,4 19,1 7,8 Bolgarija 11,9 16,5 27,8 32,7 11,0 Češka 59,3 27,4 8,7 1,6 3,0 Estonija 26,2 37,3 20,9 7,0 8,7 Grčija 19,7 32,3 23,1 24,0 0,9 Madžarska 70,2 21,0 3,9 0,9 4,0 Nemčija – V 21,8 36,2 25,6 11,3 5,1 Nemčija – Z 41,0 36,3 16,2 2,6 4,0 Poljska 60,2 28,0 5,9 1,7 4,2 romunija 45,2 25,5 13,5 5,6 10,2 rusija 10,1 18,0 22,5 34,0 15,3 Slovaška 67,1 24,7 4,1 1,2 2,9 Slovenija 46,8 28,3 12,3 6,2 6,5 Španija 25,8 44,9 21,5 7,8 0,0 b. Imam se za srednje- da, da, komaj ne, težko vzhodnega Evropejca/ko. zagotovo nekoliko da zagotovo ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 23,6 31,5 16,9 22,6 5,5 Bolgarija 21,9 29,4 15,2 22,6 10,9 Češka 53,1 31,3 9,8 2,4 3,4 Estonija 9,0 24,6 28,2 28,9 9,3 Grčija 21,3 28,9 19,7 27,7 2,3 Madžarska 51,3 27,5 10,6 5,1 5,4 Nemčija – V 8,8 24,8 39,8 20,9 5,6 Nemčija – Z 30,1 36,7 21,8 6,9 4,5 Poljska 51,0 33,6 8,5 2,9 4,0 romunija 37,0 33,5 12,2 6,9 10,3 rusija 5,3 14,7 25,0 37,6 17,4 Slovaška 63,5 25,9 5,5 1,8 3,4 Slovenija 18,2 27,1 20,4 20,8 13,5 Španija 22,2 37,8 26,7 13,3 0,0 VREDNOTE-8.indb 529 22.1.2014 19:28:28 530 c. Imam se za državljana/ko da, da, komaj ne, težko svoje države. zagotovo nekoliko da zagotovo ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 94,2 4,2 0,8 0,6 0,2 Bolgarija 72,9 18,8 2,2 2,8 3,2 Češka 89,7 9,7 0,5 0,0 0,1 Estonija 79,3 11,4 4,0 3,4 1,9 Grčija 92,9 5,0 0,8 1,1 0,2 Madžarska 96,1 2,8 0,5 0,3 0,3 Nemčija – V 61,6 31,3 5,0 1,6 0,5 Nemčija – Z 65,8 25,3 5,4 2,0 1,4 Poljska 85,0 13,4 0,7 0,2 0,7 romunija 92,7 5,4 0,8 0,6 0,6 rusija 66,9 26,9 2,1 1,7 2,4 Slovaška 85,8 8,7 2,5 1,9 1,1 Slovenija 91,7 3,8 1,6 1,9 1,1 Španija 57,6 29,6 7,3 5,6 0,0 d. Izhajam iz lokalno- da, da, komaj ne, težko regionalne tradicije. zagotovo nekoliko da zagotovo ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 48,4 33,3 8,4 6,2 3,8 Bolgarija 79,1 13,6 2,7 2,3 2,1 Češka 27,7 25,7 29,4 8,8 8,4 Estonija 68,9 8,8 5,7 14,6 2,0 Grčija 81,0 11,4 4,6 2,7 0,3 Madžarska 40,8 22,1 19,5 13,6 4,0 Nemčija – V 33,2 31,2 18,9 9,9 6,8 Nemčija – Z 33,6 28,0 24,6 7,0 6,8 Poljska 59,7 27,6 6,4 3,9 2,4 romunija 76,4 14,5 2,2 3,9 3,0 rusija 72,3 20,0 2,6 2,8 2,3 Slovaška 62,6 23,8 7,5 4,4 1,7 Slovenija 47,6 21,9 9,9 9,5 11,0 Španija 60,5 28,3 7,2 4,0 0,0 VREDNOTE-8.indb 530 22.1.2014 19:28:28 531 39. Kaj menite o vsaki od naslednjih trditev, ki se nanašajo na evropsko dimenzijo politike? Ali se zelo strinjate, nekoliko strinjate, niti strinjate, niti ne strinjate, nekoliko ne strinjate ali pa se sploh ne strinjate? niti se strinjam, zelo se nekoliko se niti se ne nekoliko se sploh se strinjam strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam a. V interesu naše države bi bilo slediti drugim (zahodnim) evropskim 1 2 3 4 5 državam. b. Pred pridružitvijo k Evropski uniji bi morala naša država razviti več 1 2 3 4 5 samozaupanja. c. Naša država bi morala postati polnopravna članica Evropske unije takoj, 1 2 3 4 5 ko bo mogoče. d. Naša država bi se morala prilagoditi zahtevam Evropske unije, četudi bi to kratkoročno pomenilo 1 2 3 4 5 izgubo delovnih mest, na dolgi rok pa bo imela naša država od tega koristi. VREDNOTE-8.indb 531 22.1.2014 19:28:28 532 a.V interesu naše države bi bilo slediti drugim (zahodnim) zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se evropskim državam. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 66,3 26,9 3,0 1,9 1,9 Bolgarija 30,0 37,3 16,2 10,8 5,7 Češka 31,3 47,2 13,5 5,7 2,2 Estonija 11,2 35,2 28,7 17,8 7,0 Madžarska 16,3 25,9 37,5 12,6 7,6 Nemčija – V 16,6 47,1 19,8 12,1 4,5 Poljska 19,6 40,3 19,4 16,8 3,9 romunija 38,8 32,7 19,6 6,4 2,4 rusija 8,1 18,5 26,7 25,6 21,0 Slovaška 15,5 47,8 21,3 11,6 3,8 Slovenija 28,9 46,9 17,8 4,2 2,2 b. Pred pridružitvijo k Evropski uniji bi morala naša država zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se razviti več samozaupanja. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 77,3 18,0 3,1 1,2 0,4 Bolgarija 53,1 35,1 8,1 2,2 1,6 Češka 46,9 39,7 10,9 1,7 0,8 Estonija 53,3 30,7 11,4 2,3 2,2 Madžarska 37,6 34,3 21,4 4,1 2,6 Nemčija – V 24,2 39,5 23,4 9,4 3,6 Nemčija – Z 27,3 45,7 17,7 7,3 2,0 Poljska 39,3 47,6 9,9 2,5 0,7 romunija 64,3 23,1 10,8 0,9 0,9 rusija 36,8 43,4 11,4 4,5 3,9 Slovaška 44,9 40,8 10,0 3,3 1,0 Slovenija 58,9 29,4 10,0 1,5 0,2 VREDNOTE-8.indb 532 22.1.2014 19:28:28 533 c.Naša država bi morala postati polnopravna članica Evropske zelo se nekoliko se nekoliko se sploh sene unije takoj, ko bo mogoče. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 75,8 17,9 3,0 2,4 0,9 Bolgarija 43,4 30,0 16,2 6,3 4,0 Češka 28,6 31,3 23,1 11,2 5,8 Estonija 18,6 21,5 16,5 21,8 21,7 Madžarska 33,1 25,3 30,2 7,5 3,8 Nemčija – V 2,7 11,1 28,4 31,8 26,0 Poljska 21,9 34,4 23,7 13,7 6,3 romunija 45,5 27,9 18,8 5,2 2,6 rusija 27,2 30,5 25,4 10,9 6,0 Slovaška 30,3 37,3 21,0 8,6 2,9 Slovenija 33,9 29,3 22,6 9,4 4,9 d. Naša država bi se morala prilagoditi zahtevam Evropske unije, četudi bi to kratkoročno pomenilo izgubo delovnih mest, na dolgi rok pa bo imela naša zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se država od tega koristi. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 54,0 27,1 7,5 8,2 3,2 Bolgarija 21,4 21,4 19,8 17,8 19,6 Češka 13,2 31,7 26,3 19,6 9,2 Estonija 12,2 21,6 19,5 22,6 24,0 Madžarska 13,1 17,2 37,4 19,0 13,3 Nemčija – V 4,5 25,4 23,5 25,9 20,7 Nemčija – Z 13,3 31,4 25,9 20,9 8,5 Poljska 14,7 27,0 21,4 21,9 15,0 romunija 34,1 27,0 21,0 9,7 8,2 rusija 8,4 16,8 28,4 26,9 19,6 Slovaška 11,7 26,6 25,9 23,2 12,5 Slovenija 11,5 23,9 26,3 19,5 18,7 VREDNOTE-8.indb 533 22.1.2014 19:28:28 534 40. Prosim, da mi za vsako trditev poveste, ali se s trditvijo zelo strinjate, nekoliko strinjate, nekoliko ne strinjate ali pa se sploh ne strinjate? zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam a. Ideja demokracije je vedno dobra. 1 2 3 4 b. Demokracija je primerna oblika 1 2 3 4 družbene ureditve. c. Zadovoljen/a sem bil/a z delovanjem socializma v moji 1 2 3 4 državi. d. Ideja socializma je vedno dobra. 1 2 3 4 e. Socializem je primerna oblika družbene 1 2 3 4 ureditve. a.Ideja demokracije zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se je vedno dobra. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 57,2 33,8 6,3 2,7 Bolgarija 26,1 37,4 23,4 13,1 Češka 32,3 55,4 10,2 2,1 Estonija 26,2 46,7 22,5 4,6 Grčija 59,9 29,2 7,4 3,5 Madžarska 27,2 44,2 24,3 4,3 Nemčija – V 49,0 45,4 4,6 1,0 Nemčija – Z 70,3 26,7 2,6 0,4 Poljska 23,8 52,0 17,5 6,7 romunija 39,0 41,6 14,6 4,9 rusija 14,7 38,3 32,6 14,4 Slovaška 27,4 50,2 18,1 4,4 Slovenija 30,1 50,3 14,7 4,9 VREDNOTE-8.indb 534 22.1.2014 19:28:28 535 b. Demokracija je primerna zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se oblika družbene ureditve. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 59,1 32,3 6,3 2,3 Bolgarija 32,3 42,7 16,0 9,0 Češka 31,9 57,8 8,8 1,5 Estonija 34,5 52,9 11,3 1,3 Grčija 71,7 23,1 2,8 2,3 Madžarska 27,2 51,1 17,8 3,9 Nemčija – V 37,5 54,6 6,3 1,6 Nemčija – Z 66,9 29,4 2,9 0,7 Poljska 28,2 59,6 10,0 2,1 romunija 42,5 44,0 9,8 3,7 rusija 14,9 56,4 21,5 7,1 Slovaška 28,4 56,7 11,6 3,3 Slovenija 36,2 50,2 11,1 2,5 Španija 59,1 32,3 6,3 2,3 c.zadovoljen/a sem bil/a z delovanjem socializma zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se v svoji državi. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 4,7 12,0 25,2 58,1 Bolgarija 32,4 34,0 19,4 14,2 Češka 6,5 18,4 36,3 38,9 Estonija 16,6 33,0 27,4 23,0 Grčija 3,5 8,1 15,9 72,5 Madžarska 21,9 34,8 29,4 13,9 Nemčija – V 7,8 33,5 39,1 19,6 Poljska 10,6 25,6 35,8 28,1 romunija 13,8 27,4 29,3 29,4 rusija 21,3 36,8 28,7 13,3 Slovaška 23,5 43,7 24,8 8,0 Slovenija 16,9 37,2 30,2 15,7 VREDNOTE-8.indb 535 22.1.2014 19:28:28 536 d. Ideja socializma zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se je vedno dobra. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 3,1 8,0 28,9 60,1 Bolgarija 19,9 30,2 28,6 21,3 Češka 4,9 16,7 41,8 36,7 Estonija 6,0 20,4 42,4 31,2 Grčija 0,9 2,3 13,2 83,6 Madžarska 15,7 28,1 36,2 19,9 Nemčija – V 21,6 46,3 21,0 11,1 Nemčija – Z 12,8 25,8 28,8 32,5 Poljska 6,8 23,3 39,7 30,2 romunija 8,2 20,1 34,6 37,2 rusija 16,5 25,9 38,4 19,3 Slovaška 11,6 28,7 44,9 14,8 Slovenija 11,8 31,7 34,1 22,4 e.Socializem je primerna zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se oblika družbene ureditve. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 5,4 12,0 28,7 53,9 Bolgarija 19,7 23,9 26,3 30,1 Češka 3,9 11,4 34,8 49,9 Estonija 6,2 18,2 40,4 35,2 Grčija 1,2 2,8 12,0 84,0 Madžarska 10,3 21,9 41,0 26,8 Nemčija – V 4,0 17,3 45,1 33,6 Poljska 7,6 26,1 34,6 31,7 romunija 7,8 18,0 25,8 48,4 rusija 17,8 34,6 33,0 14,5 Slovaška 8,7 31,8 39,9 19,7 Slovenija 9,6 31,5 34,8 24,2 VREDNOTE-8.indb 536 22.1.2014 19:28:28 537 41. Svoboda in enakost sta obe zagotovo pomembni vrednoti. Če pa bi morali izbrati eno ali drugo, katera vam je bolj pomembna? Prosim označite, kam bi se uvrstili. svoboda enakost 1 2 3 4 5 6 7 svoboda enakost Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 23,1 11,3 13,2 22,6 10,2 7,2 12,5 Bolgarija 18,1 10,6 13,0 33,4 8,9 9,1 7,0 Češka 17,2 18,7 20,3 33,2 5,0 3,3 2,3 Estonija 18,6 15,0 17,2 31,2 8,1 5,2 4,7 Grčija 19,5 13,7 13,0 28,7 11,1 7,1 7,0 Madžarska 14,9 9,1 12,3 43,7 9,7 4,9 5,3 Nemčija – V 15,0 12,9 15,0 25,3 14,3 10,0 7,4 Nemčija – Z 24,4 15,4 15,6 26,2 9,1 4,7 4,7 Poljska 12,3 9,5 10,8 40,2 9,1 8,3 9,9 romunija 22,4 10,3 12,8 32,6 9,5 6,6 5,9 rusija 19,2 12,1 12,7 30,4 12,5 7,1 6,1 Slovaška 21,6 15,4 17,5 29,3 6,1 4,1 6,1 Slovenija 28,5 15,1 13,0 28,5 6,1 4,8 4,0 Španija 8,5 10,0 15,8 35,5 13,6 8,4 8,2 VREDNOTE-8.indb 537 22.1.2014 19:28:28 538 42. Nekateri ljudje, s katerimi smo govorili, pravijo, da se večini ljudi lahko zaupa. Drugi pa pravijo, da nikoli nismo dovolj previdni, ko imamo opravka z drugimi ljudmi. Kaj vi menite o tem? Ali se lahko večini ljudi popolnoma zaupa, ali se ljudem lahko dokaj zaupa, ali moramo biti dokaj previdni ali moramo biti zelo previdni? 1 – večini ljudi se lahko popolnoma zaupa 2 – ljudem se lahko dokaj zaupa 3 – biti moramo dokaj previdni 4 – biti moramo zelo previdni večini ljudi se lahko ljudem se popolnoma lahko dokaj biti moramo biti moramo zaupa zaupa dokaj previdni zelo previdni Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 2,3 13,9 25,1 58,7 Bolgarija 4,3 24,2 29,2 42,4 Češka 2,2 19,3 46,7 31,8 Estonija 3,3 30,5 54,1 12,1 Grčija 3,3 12,8 33,6 50,3 Madžarska 1,1 19,9 54,6 24,4 Nemčija – V 1,5 19,4 47,1 32,0 Nemčija – Z 3,3 22,7 51,2 22,7 Poljska 0,8 21,7 57,5 20,0 romunija 2,2 22,2 43,6 32,0 rusija 4,1 24,5 47,4 24,0 Slovaška 9,5 38,4 37,0 15,0 Slovenija 1,3 22,3 49,2 27,2 Španija 4,8 28,3 47,0 19,9 VREDNOTE-8.indb 538 22.1.2014 19:28:28 539 43. Vsi ljudje se identificirajo z določenimi idejami in načeli, ki lahko vplivajo na njihov način življenja. Ali mi lahko poveste, v kolikšni meri naslednje ideje veljajo za vas osebno in ali se z njimi zelo strinjate, nekoliko strinjate, nekoliko ne strinjate, se sploh ne strinjate ali težko rečete? zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se težko strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam rečem a. Rad/a uživam življenje in ne želim delati več, 1 2 3 4 5 kot je potrebno. b. Imeti občutek odgovornosti in samodiscipline sta najbolj pomembni 1 2 3 4 5 značajski lastnosti, ki bi jih moral imeti posameznik. c. Ne moti me, če se drugi odločajo namesto mene. 1 2 3 4 5 d. Moje življenje bi moralo biti nenavadno 1 2 3 4 5 in ekstravagantno. e. ljudi sprejemam takšne kot so. 1 2 3 4 5 f. Pomagati nekomu, ne da bi se to zahtevalo od mene, 1 2 3 4 5 je zame povsem običajno. g. Moj glavni življenjski cilj je imeti uspešno kariero in 1 2 3 4 5 zaslužiti čim več. h. V verskih razpravah posameznik ne sme sklepati kompromisov 1 2 3 4 5 s tistimi, ki mislijo drugače kot on. i. Četudi imam določeno prepričanje, sprejemam 1 2 3 4 5 tiste, ki mislijo drugače. VREDNOTE-8.indb 539 22.1.2014 19:28:28 540 a. Rad/a uživam življenje in ne želim delati več, zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se težko kot je potrebno. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 40,6 39,9 10,6 6,4 2,4 Bolgarija 8,1 16,2 29,5 35,4 10,8 Češka 19,3 33,9 26,2 15,1 5,6 Estonija 15,2 26,2 35,2 18,7 4,7 Madžarska 25,9 30,2 21,8 14,5 7,7 Nemčija – V 12,1 42,0 28,5 12,9 4,6 Poljska 30,5 39,3 15,6 5,9 8,6 romunija 18,4 30,0 27,8 16,2 7,7 rusija 16,7 28,2 27,6 18,9 8,6 Slovaška 10,2 28,8 34,7 23,3 3,1 Slovenija 32,6 41,3 14,8 7,8 3,4 b. Imeti občutek odgovornosti in samodiscipline sta najbolj pomembni značajski lastnosti, zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se težko ki bi jih moral imeti posameznik. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 65,4 28,9 2,7 0,6 2,4 Bolgarija 48,0 38,0 5,0 2,1 7,0 Češka 42,7 44,3 6,0 1,3 5,8 Estonija 68,4 26,7 2,9 0,2 1,8 Madžarska 43,8 37,0 11,1 4,1 4,0 Nemčija – V 39,5 49,2 7,0 2,6 1,7 Poljska 44,2 44,0 6,1 0,9 4,7 romunija 55,5 35,3 6,5 1,1 1,6 rusija 50,8 40,9 4,3 1,3 2,6 Slovaška 35,1 51,5 10,2 1,7 1,5 Slovenija 53,2 35,0 7,3 2,0 2,6 VREDNOTE-8.indb 540 22.1.2014 19:28:29 541 c.Ne moti me, če se drugi odločajo zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se težko namesto mene. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 4,8 11,0 24,6 50,8 8,8 Bolgarija 5,0 14,6 31,5 39,8 9,0 Češka 2,6 15,3 30,6 46,0 5,6 Estonija 3,3 10,8 37,5 46,0 2,4 Madžarska 5,6 10,3 28,5 49,2 6,3 Nemčija – V 7,5 16,4 31,7 38,6 5,9 Poljska 5,0 15,1 29,4 43,1 7,3 romunija 6,9 12,5 29,7 40,8 10,0 rusija 3,2 13,8 33,0 46,2 3,8 Slovaška 1,9 12,9 37,3 45,9 2,0 Slovenija 3,4 9,1 20,7 63,6 3,0 d. Moje življenje bi moralo biti nenavadno in zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se težko ekstravagantno. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 3,1 9,7 16,8 62,3 8,1 Bolgarija 5,2 12,5 24,1 44,9 13,3 Češka 13,7 30,3 34,0 11,8 10,1 Estonija 7,3 16,9 37,6 30,7 7,5 Madžarska 5,7 12,5 26,3 45,1 10,4 Nemčija – V 4,6 19,0 36,6 30,2 9,6 Poljska 10,5 22,2 30,3 25,6 11,5 romunija 3,5 5,4 18,1 58,2 14,8 rusija 7,6 20,4 30,7 28,2 13,1 Slovaška 4,1 18,2 31,3 43,4 3,1 Slovenija 6,0 19,6 25,7 40,9 7,7 VREDNOTE-8.indb 541 22.1.2014 19:28:29 542 e.Ljudi sprejemam zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se težko takšne kot so. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 41,9 39,9 10,4 3,2 4,6 Bolgarija 44,4 42,8 6,3 2,0 4,6 Češka 31,5 55,9 7,3 1,8 3,5 Estonija 59,8 33,8 3,6 ,4 2,4 Madžarska 45,0 41,3 9,5 1,9 2,3 Nemčija – V 35,6 55,2 6,7 1,1 1,4 Poljska 39,8 50,9 5,1 1,3 2,9 romunija 41,0 42,0 10,7 3,2 3,2 rusija 41,0 46,7 7,7 2,1 2,5 Slovaška 28,9 59,5 8,0 1,9 1,7 Slovenija 60,7 32,0 4,7 1,4 1,2 f.Pomagati nekomu, ne da bi se to zahtevalo od mene, je zame zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se težko povsem običajno. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 45,4 39,9 9,1 2,3 3,2 Bolgarija 32,8 46,4 11,2 1,9 7,8 Češka 36,2 53,2 5,9 ,4 4,3 Estonija 64,9 27,4 4,6 1,6 1,5 Madžarska 48,3 39,7 6,9 2,4 2,6 Nemčija – V 34,2 52,8 8,5 1,4 3,1 Poljska 43,5 47,3 4,2 1,4 3,5 romunija 47,0 39,4 8,4 2,5 2,8 rusija 31,9 42,8 15,5 4,3 5,5 Slovaška 28,9 56,5 11,0 1,6 2,0 Slovenija 55,4 35,0 6,2 2,0 1,4 VREDNOTE-8.indb 542 22.1.2014 19:28:29 543 g. Moj glavni življenjski cilj je imeti uspešno kariero zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se težko in zaslužiti čim več. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Bolgarija 19,7 32,0 22,9 13,2 12,3 Češka 9,5 23,2 37,9 20,6 8,8 Estonija 21,3 32,0 27,4 11,1 8,2 Madžarska 15,1 24,2 24,6 27,5 8,7 Nemčija – V 9,1 28,7 31,0 22,9 8,2 Poljska 14,1 26,6 28,5 21,3 9,4 romunija 33,6 36,8 14,3 7,1 8,2 rusija 13,7 26,8 27,4 23,7 8,3 Slovaška 12,2 33,8 33,5 17,6 3,0 Slovenija 20,9 32,8 24,2 17,9 4,2 h. V verskih razpravah posameznik ne sme sklepati kompromisov s tistimi, zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se težko ki mislijo drugače kot on. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 25,8 19,8 22,2 22,5 9,6 Bolgarija 5,6 10,2 24,5 37,1 22,6 Češka 12,1 23,0 22,1 23,5 19,3 Estonija 22,4 20,0 22,7 17,4 17,4 Grčija 11,5 12,2 21,1 33,7 21,5 Madžarska 2,4 10,5 30,0 36,7 20,4 Nemčija – V 12,4 22,9 27,7 19,8 17,2 Nemčija – Z 27,1 18,4 18,9 18,3 17,3 Poljska 12,0 17,8 22,1 23,6 24,5 romunija 10,6 29,9 31,2 17,9 10,4 rusija 12,2 15,6 26,7 29,7 15,7 Slovaška 25,8 19,8 22,2 22,5 9,6 Slovenija 5,6 10,2 24,5 37,1 22,6 Španija 12,1 23,0 22,1 23,5 19,3 VREDNOTE-8.indb 543 22.1.2014 19:28:29 544 i. Četudi imam določeno prepričanje, sprejemam tiste, zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se težko ki mislijo drugače. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 43,6 39,7 9,7 3,5 3,6 Bolgarija 24,0 43,1 14,0 7,6 11,3 Češka 24,4 54,9 9,8 2,6 8,3 Estonija 35,4 36,1 14,8 7,0 6,7 Grčija 39,5 37,5 13,5 4,6 4,9 Madžarska 36,3 55,1 5,7 1,1 1,8 Nemčija – V 37,8 47,5 6,1 2,4 6,3 Nemčija – Z 46,4 39,3 7,9 2,6 3,9 Poljska 40,0 45,1 6,2 2,5 6,3 romunija 33,7 58,1 5,3 1,0 1,8 rusija 48,1 34,3 10,6 3,1 3,9 Slovaška 43,6 39,7 9,7 3,5 3,6 Slovenija 24,0 43,1 14,0 7,6 11,3 Španija 24,4 54,9 9,8 2,6 8,3 VREDNOTE-8.indb 544 22.1.2014 19:28:29 545 44. Na kakšen način naslednje trditve veljajo za vas osebno? Povejte mi s pomočjo lestvice, ali popolnoma veljajo, bolj ali manj veljajo, v bistvu niti ne veljajo ali sploh ne veljajo za vas. popolnoma bolj ali v bistvu sploh velja manj velja niti ne velja ne velja a. Ko mislim na prihodnost sem 1 2 3 4 poln/a zaupanja. b. Pogosto se počutim osamljeno. 1 2 3 4 c. Vse je postalo tako zapleteno, da sem še komaj sposoben/a 1 2 3 4 zadeve obvladovati. d. raje ne mislim na prihodnost. 1 2 3 4 VREDNOTE-8.indb 545 22.1.2014 19:28:29 546 a.Ko mislim na prihodnost popolnoma bolj ali v bistvu sploh sem poln/a zaupanja. velja manj velja niti ne velja ne velja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 36,3 44,7 12,7 6,2 Bolgarija 10,7 24,7 25,5 39,1 Češka 9,6 38,0 39,9 12,5 Estonija 14,9 46,6 25,8 12,7 Grčija 10,2 24,6 33,7 31,5 Madžarska 41,8 38,3 14,3 5,5 Nemčija – V 12,4 43,7 34,9 9,0 Nemčija – Z 18,3 50,5 26,2 4,9 Poljska 17,9 31,8 34,3 16,0 romunija 13,5 36,5 31,0 19,0 rusija 10,3 22,1 40,6 27,0 Slovaška 10,0 33,9 40,2 15,9 Slovenija 18,2 54,3 20,9 6,5 Španija 20,3 41,7 23,4 14,6 b. Pogosto se popolnoma bolj ali v bistvu sploh počutim osamljeno. velja manj velja niti ne velja ne velja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 13,3 36,5 31,4 18,8 Bolgarija 17,8 25,5 30,2 26,4 Češka 6,4 18,7 39,2 35,7 Estonija 10,3 20,4 37,9 31,4 Grčija 15,4 27,4 26,3 30,8 Madžarska 10,9 19,0 32,9 37,2 Nemčija – V 5,2 17,6 38,9 38,3 Nemčija – Z 5,8 13,7 38,7 41,7 Poljska 10,3 19,1 36,5 34,1 romunija 17,2 34,2 30,9 17,6 rusija 10,8 22,6 38,1 28,6 Slovaška 4,9 22,8 45,6 26,8 Slovenija 7,0 16,6 34,1 42,2 Španija 7,4 24,8 30,9 36,9 VREDNOTE-8.indb 546 22.1.2014 19:28:29 547 c. Vse je postalo tako zapleteno, da sem še komaj sposoben/a popolnoma bolj ali v bistvu sploh zadeve obvladovati. velja manj velja niti ne velja ne velja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 16,4 37,2 29,7 16,8 Bolgarija 45,5 32,1 15,0 7,4 Češka 6,2 22,8 45,7 25,3 Estonija 15,8 29,1 38,5 16,6 Grčija 9,1 28,4 36,8 25,6 Madžarska 12,6 29,3 35,4 22,7 Nemčija – V 5,6 26,9 45,0 22,5 Nemčija – Z 5,2 18,7 44,2 31,9 Poljska 14,8 29,0 36,7 19,5 romunija 24,8 37,7 26,5 11,0 rusija 15,6 36,6 36,1 11,7 Slovaška 8,8 34,1 44,9 12,2 Slovenija 8,4 18,2 38,3 35,1 Španija 7,6 25,8 35,2 31,4 d. Raje ne mislim popolnoma bolj ali v bistvu sploh na prihodnost. velja manj velja niti ne velja ne velja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 10,3 20,7 29,4 39,7 Bolgarija 32,1 31,8 18,8 17,3 Češka 12,9 25,3 35,0 26,8 Estonija 19,0 23,0 34,4 23,5 Grčija 12,7 23,4 29,7 34,1 Madžarska 10,6 17,9 33,8 37,7 Nemčija – V 6,8 29,9 41,2 22,1 Nemčija – Z 7,3 22,5 41,9 28,3 Poljska 20,0 27,2 29,9 22,9 romunija 23,5 33,4 24,5 18,6 rusija 12,8 27,8 38,1 21,3 Slovaška 13,9 33,8 37,1 15,2 Slovenija 12,9 22,6 31,2 33,4 Španija 12,1 27,9 30,9 29,0 VREDNOTE-8.indb 547 22.1.2014 19:28:29 548 45. Naslednje trditve izražajo različne poglede na življenje in prihodnost? Povejte, prosim, ali trditev popolnoma velja, bolj ali manj velja, v bistvu niti ne velja ali pa sploh ne velja za vas. popolnoma bolj ali v bistvu sploh velja manj velja niti ne velja ne velja a. Jaz odločam, kaj se mi dogaja v življenju. 1 2 3 4 b. Nihče ne more ubežati svoji usodi, vse v življenju se zgodi, 1 2 3 4 kot se mora zgoditi. c. Večina mojih načrtov je uspešnih. 1 2 3 4 d. Nima pravega smisla načrtovati vnaprej, ker se vedno zgodi kaj 1 2 3 4 nepričakovanega. e. Stvari se vedno odvijajo drugače, na nič se ne moreš 1 2 3 4 zanesti. f. Za mnoge ljudi je današnja situacija gotovo zapletena in zmedena. Vendar 1 2 3 4 pa jo jaz kar dobro obvladujem. VREDNOTE-8.indb 548 22.1.2014 19:28:29 549 a. Jaz odločam, kaj se mi popolnoma bolj ali v bistvu sploh dogaja v življenju. velja manj velja niti ne velja ne velja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 43,1 40,8 12,8 3,4 Bolgarija 41,8 41,3 11,3 5,7 Češka 20,6 53,2 21,5 4,8 Estonija 31,7 41,9 22,0 4,3 Madžarska 24,7 48,3 21,0 5,9 Nemčija – V 41,6 47,9 9,3 1,2 Poljska 35,0 43,6 16,7 4,7 romunija 42,0 40,6 12,5 5,0 rusija 27,7 38,6 25,0 8,7 Slovaška 15,0 48,0 29,4 7,6 Slovenija 39,0 48,8 9,4 2,9 b. Nihče ne more ubežati svoji usodi, vse v življenju se popolnoma bolj ali v bistvu sploh zgodi, kot se mora zgoditi. velja manj velja niti ne velja ne velja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 36,9 36,2 22,4 4,5 Bolgarija 35,9 44,9 14,9 4,4 Češka 17,6 46,3 26,3 9,9 Estonija 44,2 36,9 14,4 4,5 Madžarska 29,2 35,5 26,6 8,7 Nemčija – V 22,5 39,9 29,1 8,5 Poljska 27,8 46,3 20,0 5,9 romunija 48,2 35,1 12,2 4,6 rusija 38,5 44,7 13,5 3,3 Slovaška 28,0 47,9 19,0 5,0 Slovenija 31,3 37,6 23,3 7,8 VREDNOTE-8.indb 549 22.1.2014 19:28:29 550 c.Večina mojih načrtov popolnoma bolj ali v bistvu sploh je uspešnih. velja manj velja niti ne velja ne velja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 17,6 48,2 28,1 6,0 Bolgarija 8,6 35,0 34,2 22,1 Češka 7,1 53,2 36,0 3,7 Estonija 12,3 58,0 24,9 4,8 Madžarska 10,3 51,2 30,5 8,0 Nemčija – V 10,7 58,8 27,3 3,2 Poljska 12,6 42,0 37,6 7,8 romunija 14,1 45,9 32,8 7,2 rusija 9,8 42,3 37,9 10,0 Slovaška 6,1 42,6 43,0 8,3 Slovenija 15,9 67,4 14,1 2,6 d. Nima pravega smisla načrtovati vnaprej, ker se vedno zgodi popolnoma bolj ali v bistvu sploh kaj nepričakovanega. velja manj velja niti ne velja ne velja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 21,0 35,8 31,4 11,8 Bolgarija 21,7 48,0 22,4 7,9 Češka 11,8 45,1 36,1 7,0 Estonija 23,1 36,6 33,8 6,5 Madžarska 23,5 32,8 33,8 9,8 Nemčija – V 11,7 40,1 41,1 7,1 Poljska 21,3 38,9 32,8 7,0 romunija 25,4 39,8 27,3 7,6 rusija 17,5 35,4 38,6 8,4 Slovaška 17,1 45,6 33,1 4,3 Slovenija 15,6 38,2 33,9 12,2 VREDNOTE-8.indb 550 22.1.2014 19:28:29 551 e. Stvari se vedno odvijajo drugače, na nič se popolnoma bolj ali v bistvu sploh ne moreš zanesti. velja manj velja niti ne velja ne velja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 21,4 42,4 26,6 9,6 Bolgarija 23,6 51,7 19,5 5,2 Češka 8,0 42,0 41,2 8,8 Estonija 10,6 21,7 44,9 22,7 Madžarska 15,5 29,5 41,4 13,6 Nemčija – V 12,5 44,3 37,8 5,3 Poljska 16,2 37,2 38,4 8,2 romunija 22,3 40,8 28,6 8,2 rusija 11,8 29,9 46,4 12,0 Slovaška 12,6 41,1 41,1 5,3 Slovenija 13,6 32,7 42,1 11,6 f. za mnoge ljudi je današnja situacija gotovo zapletena in zmedena. Vendar pa jo popolnoma bolj ali v bistvu sploh jaz kar dobro obvladujem. velja manj velja niti ne velja ne velja Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 22,8 47,5 22,5 7,2 Bolgarija 9,8 30,7 30,0 29,5 Češka 10,8 61,2 23,0 5,0 Estonija 15,7 64,3 17,1 2,9 Madžarska 14,0 54,7 25,4 6,0 Nemčija – V 16,5 61,8 19,0 2,7 Poljska 13,9 51,4 28,3 6,3 romunija 16,8 45,5 25,4 12,3 rusija 8,4 44,2 36,5 10,9 Slovaška 9,0 61,0 24,7 5,3 Slovenija 13,8 67,2 14,8 4,3 VREDNOTE-8.indb 551 22.1.2014 19:28:29 552 46. Na tej kartici smo zbrali nekatere ideje, ki smo jih pogosto slišali v povezavi s politiko in družbo. Za vsako mi, prosim, povejte ali se z njo zelo strinjate, nekoliko strinjate, niti strinjate niti ne strinjate, nekoliko ne strinjate ali pa se sploh ne strinjate. niti se strinjam, zelo se nekoliko se niti se ne nekoliko se sploh se strinjam strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam a. Brez poklicnih politikov bi bila naša država na 1 2 3 4 5 slabšem. b. Nasprotja med različnimi interesnimi skupinami v naši družbi ogrožajo 1 2 3 4 5 javni red. c. V Sloveniji ni preveč, temveč premalo politično 1 2 3 4 5 aktivnih ljudi. d. Načeloma bi morala imeti vsaka politična stranka možnost vladati v naši 1 2 3 4 5 državi. e. Politične stranke vidijo državo kot svojo lastnino in jo obravnavajo kot 1 2 3 4 5 samopostrežno trgovino. f. Tudi najboljši politiki ne morejo imeti veliko vpliva zaradi načina 1 2 3 4 5 delovanja vlade. g. Politične stranke imajo prevelik vpliv v naši družbi. 1 2 3 4 5 h. Vsak bi moral imeti pravico zagovarjati svoje mnenje, četudi bi imela večina 1 2 3 4 5 drugačno mnenje. i. Večina politikov je pokvarjenih. 1 2 3 4 5 VREDNOTE-8.indb 552 22.1.2014 19:28:29 553 a.Brez poklicnih politikov bi zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se bila naša država na slabšem. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 31,7 29,7 20,0 11,6 7,0 Bolgarija 18,7 31,7 25,3 13,0 11,4 Češka 10,5 28,9 32,7 18,9 9,0 Estonija 42,4 34,4 14,1 5,4 3,7 Grčija 14,2 23,3 27,6 19,8 15,1 Madžarska 18,8 25,6 34,7 13,5 7,4 Nemčija – V 8,1 28,8 33,6 22,2 7,3 Nemčija – Z 14,8 42,1 26,7 12,0 4,5 Poljska 19,6 34,6 23,8 16,4 5,6 romunija 27,5 25,6 28,1 11,1 7,7 rusija 40,9 37,8 14,9 4,3 2,1 Slovaška 12,5 30,8 31,4 19,7 5,6 Slovenija 22,8 33,2 26,3 8,4 9,4 Španija 19,0 34,8 24,3 13,1 8,8 b. Nasprotja med različnimi interesnimi skupinami v naši zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se družbi ogrožajo javni red. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 41,4 34,8 10,3 9,1 4,3 Bolgarija 51,1 33,3 9,9 4,2 1,5 Češka 20,7 47,5 18,8 11,4 1,6 Estonija 26,9 33,7 18,3 15,9 5,2 Grčija 21,0 32,8 29,4 11,8 5,0 Madžarska 22,2 28,4 30,8 14,1 4,5 Nemčija – V 11,9 39,9 25,3 19,8 3,2 Nemčija – Z 10,4 31,9 26,1 26,1 5,6 Poljska 25,2 42,7 19,1 10,6 2,3 romunija 40,5 35,4 17,1 5,2 1,9 rusija 31,2 46,6 16,1 4,9 1,2 Slovaška 36,2 48,6 9,8 4,5 0,9 Slovenija 15,0 33,4 26,3 14,3 10,9 Španija 10,5 31,1 28,2 20,6 9,5 VREDNOTE-8.indb 553 22.1.2014 19:28:30 554 c. V Sloveniji ni preveč, temveč premalo zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se politično aktivnih ljudi. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 13,3 25,9 20,8 22,2 17,9 Bolgarija 25,1 29,4 19,1 15,7 10,6 Češka 10,0 37,2 31,7 17,1 3,9 Estonija 21,6 28,8 21,8 19,1 8,6 Grčija 15,8 34,1 24,7 18,6 6,9 Madžarska 10,7 15,1 29,8 30,6 13,9 Nemčija – V 16,9 37,0 30,0 12,1 4,0 Nemčija – Z 19,2 39,1 26,6 12,2 2,9 Poljska 13,2 21,7 21,2 30,7 13,2 romunija 8,6 10,4 20,3 25,9 34,8 rusija 18,7 28,4 24,6 19,8 8,5 Slovaška 14,8 31,8 26,5 19,6 7,3 Slovenija 12,2 16,0 27,7 23,1 21,0 Španija 17,9 44,0 22,4 11,5 4,1 d. Načeloma bi morala imeti vsaka politična stranka zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se možnost vladati v naši državi. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 41,0 29,3 10,5 9,1 10,0 Bolgarija 10,8 18,2 17,6 17,3 36,1 Češka 7,0 24,1 22,8 29,9 16,1 Estonija 16,1 26,9 18,5 25,2 13,4 Grčija 19,6 31,1 25,4 16,6 7,3 Madžarska 30,5 25,5 24,0 14,5 5,5 Nemčija – V 12,0 33,5 19,1 23,1 12,3 Nemčija – Z 13,2 39,7 19,2 18,8 9,0 Poljska 10,6 29,0 20,0 25,6 14,8 romunija 21,2 16,6 22,6 19,4 20,2 rusija 9,7 25,4 25,1 25,1 14,7 Slovaška 8,9 28,1 20,0 29,0 14,0 Slovenija 13,5 22,3 23,8 20,4 19,9 Španija 22,1 40,5 20,6 9,6 7,1 VREDNOTE-8.indb 554 22.1.2014 19:28:30 555 e. Politične stranke vidijo državo kot svojo lastnino in jo obravnavajo kot zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se samopostrežno trgovino. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 37,5 32,5 12,7 11,0 6,4 Bolgarija 51,6 31,5 10,6 3,7 2,7 Češka 31,6 40,0 19,0 7,5 1,9 Estonija 30,5 34,0 21,7 10,0 3,8 Grčija 35,7 34,2 20,9 7,4 1,9 Madžarska 33,3 25,2 25,9 11,7 3,9 Nemčija – V 33,0 40,2 15,6 9,2 2,0 Nemčija – Z 25,9 38,6 18,3 13,9 3,3 Poljska 34,6 37,7 15,9 9,1 2,7 romunija 50,4 29,1 13,4 4,4 2,7 rusija 32,1 33,7 21,4 9,1 3,8 Slovaška 41,9 39,4 12,4 5,5 0,9 Slovenija 34,9 33,6 18,3 8,6 4,7 Španija 20,0 40,6 22,7 12,9 3,8 f. Tudi najboljši politiki ne morejo imeti veliko vpliva zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se zaradi načina delovanja vlade. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 26,2 41,8 14,2 13,5 4,4 Bolgarija 26,8 31,0 23,7 11,8 6,6 Češka 12,3 43,7 28,9 12,8 2,3 Estonija 24,4 34,1 22,0 15,6 3,9 Grčija 17,5 37,1 25,8 14,8 4,8 Madžarska 24,3 30,0 31,2 12,3 2,3 Nemčija – V 16,4 47,4 20,9 13,6 1,7 Nemčija – Z 14,2 37,0 28,8 17,2 2,8 Poljska 23,6 39,3 20,7 14,2 2,2 romunija 39,3 27,9 20,2 9,2 3,5 rusija 23,7 34,9 27,0 11,5 2,9 Slovaška 22,5 35,9 23,8 15,9 1,9 Slovenija 20,3 38,7 25,8 11,3 3,9 Španija 8,7 31,8 37,4 17,8 4,4 VREDNOTE-8.indb 555 22.1.2014 19:28:30 556 g. Politične stranke imajo zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se prevelik vpliv v naši družbi. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 32,1 38,4 15,2 11,4 3,0 Bolgarija 27,0 38,2 24,0 8,1 2,6 Češka 14,4 39,6 31,0 13,9 1,1 Estonija 17,0 27,9 28,4 19,3 7,3 Grčija 24,2 37,1 27,5 7,9 3,3 Madžarska 27,6 32,0 31,7 7,4 1,3 Nemčija – V 20,2 42,1 24,9 11,2 1,6 Nemčija – Z 18,4 41,0 28,1 11,7 ,9 Poljska 21,3 39,5 22,7 14,2 2,3 romunija 37,3 32,8 22,0 6,0 1,9 rusija 9,8 20,7 31,7 29,4 8,4 Slovaška 29,5 48,2 16,2 4,7 1,2 Slovenija 30,7 35,9 23,9 7,2 2,3 Španija 16,0 44,0 28,5 9,6 1,9 h. Vsak bi moral imeti pravico zagovarjati svoje mnenje, četudi bi imela večina zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se drugačno mnenje. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 64,3 27,3 5,5 2,0 0,8 Bolgarija 55,5 35,9 6,9 1,0 0,7 Češka 44,1 45,4 9,1 1,1 0,3 Estonija 71,8 23,5 3,3 1,1 0,4 Grčija 56,3 27,8 12,9 2,1 0,9 Madžarska 51,8 31,9 14,4 1,6 0,3 Nemčija – V 44,0 46,1 7,4 2,3 0,1 Nemčija – Z 56,5 36,0 6,1 0,7 0,7 Poljska 45,3 43,1 7,8 3,2 0,6 romunija 59,5 26,8 10,2 2,4 1,1 rusija 44,0 41,1 11,2 2,6 1,1 Slovaška 30,8 43,2 17,5 7,4 1,0 Slovenija 55,1 30,2 10,9 3,0 0,7 Španija 49,2 35,8 12,4 2,4 0,3 VREDNOTE-8.indb 556 22.1.2014 19:28:30 557 i.Večina politikov zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se je pokvarjenih. strinjam strinjam niti - niti ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 61,1 25,2 7,9 4,8 1,0 Bolgarija 56,8 27,7 11,7 2,2 1,6 Češka 32,3 34,7 22,1 9,6 1,2 Estonija 32,4 32,9 21,9 11,5 1,3 Grčija 22,2 26,7 31,8 13,3 6,0 Madžarska 26,3 21,4 35,2 14,6 2,5 Nemčija – V 28,0 35,4 22,7 12,5 1,5 Nemčija – Z 20,3 25,8 27,3 20,4 6,2 Poljska 39,0 33,9 17,9 7,7 1,5 romunija 61,8 25,6 9,3 2,4 0,8 rusija 52,1 32,3 12,2 2,4 1,0 Slovaška 51,9 29,9 14,7 3,5 0,0 Slovenija 34,9 29,5 24,5 8,2 2,9 Španija 15,7 27,9 30,9 20,6 4,9 VREDNOTE-8.indb 557 22.1.2014 19:28:30 558 47a. Ali pripadate oziroma ali ste pripadali kateri veroizpovedi oziroma cerkvi? 1 – da, danes, ampak ne v preteklosti à 47b 2 – da, že celo življenje à 47b 3 – ne, ampak včasih sem à 47c 4 – ne, nikoli à 47c da, danes, ampak ne v da, ne, ampak ne, preteklosti celo življenje včasih sem nikoli Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 44,4 32,3 2,6 20,7 Bolgarija 7,1 36,5 2,6 53,8 Češka 3,6 23,9 10,0 62,5 Estonija 5,8 16,4 7,7 70,0 Madžarska 4,0 54,8 11,3 29,8 Nemčija – V 1,2 22,6 19,3 57,0 Poljska 3,5 78,8 4,6 13,1 romunija 3,7 92,3 0,4 3,6 rusija 11,1 25,9 1,1 61,8 Slovaška 4,9 66,9 13,6 14,5 Slovenija 3,1 61,9 15,3 19,7 47b. Ali menite, da večina vaših prijateljev pripada isti veroizpovedi kot vi? Ali menite, da zagotovo da, verjetno da, verjetno ne, zagotovo ne ali težko rečete? 1 – da, zagotovo à 48a 2 – verjetno da à 48a 3 – verjetno ne à 48a 4 – ne, zagotovo ne à 48a 5 – težko rečem à 48a da, verjetno verjetno ne, težko zagotovo da ne zagotovo ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 29,8 35,0 18,7 13,1 3,3 Bolgarija 61,6 29,0 2,2 2,0 5,2 Češka 20,1 28,8 21,5 10,6 19,0 Estonija 28,0 32,6 18,3 10,6 10,6 Madžarska 35,9 21,3 6,4 4,7 31,7 Nemčija – V 14,0 33,6 17,4 11,5 23,4 Poljska 46,5 46,2 1,6 0,6 5,1 romunija 51,8 28,8 7,4 5,6 6,4 rusija 32,6 42,1 5,2 3,4 16,7 Slovaška 38,0 38,2 9,7 3,2 10,9 Slovenija 41,3 42,0 7,0 3,7 6,0 VREDNOTE-8.indb 558 22.1.2014 19:28:30 559 47c. Ali menite, da tudi večina vaših prijateljev ne pripada nobeni veroizpovedi? Ali menite, da zagotovo da, verjetno da, verjetno ne, zagotovo ne ali težko rečete? 1 – da, zagotovo 2 – verjetno da 3 – verjetno ne 4 – ne, zagotovo ne 5 – težko rečem da, verjetno verjetno ne, težko zagotovo da ne zagotovo ne rečem Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 17,1 27,6 25,3 20,3 9,7 Bolgarija 33,8 15,9 5,4 16,3 28,6 Češka 26,2 36,9 13,4 8,4 15,1 Estonija 24,8 19,3 19,0 22,1 14,9 Madžarska 3,0 7,1 12,7 37,0 40,3 Nemčija – V 24,5 29,6 8,7 18,1 19,1 Poljska 4,8 24,7 18,1 16,3 36,1 romunija 14,8 22,2 3,7 18,5 40,7 rusija 29,4 22,8 7,4 13,1 27,3 Slovaška 9,7 17,4 19,4 8,0 45,5 Slovenija 11,5 22,6 25,3 8,5 32,1 VREDNOTE-8.indb 559 22.1.2014 19:28:30 560 Ljudje pogosto pravijo, da ne pripadajo nobeni veroizpovedi, ampak da samo prakticirajo (izvajajo) določene verske obrede. Zato bi vas rad/a vprašala nekaj vprašanj o vsakodnevnem verskem vedenju, bodisi v zvezi s cerkvijo, bodisi v obliki nadnaravnega vedenja. 51. Kako pogosto se udeležujete verskih obredov? Ali se jih udeležujete….? 1 – nikoli 2 – približno 1x ali 2x na leto 3 – nekajkrat na leto 4 – približno 1x na mesec 5 – 2x do 3x na mesec 6 – vsak teden ali bolj pogosto približno približno vsak teden 1x ali 2x nekajkrat 1x na 2x do 3x ali bolj nikoli na leto na leto mesec na mesec pogosto Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 Albanija 32,1 24,6 24,9 4,7 8,0 5,7 Bolgarija 30,8 30,2 25,5 5,6 4,2 3,8 Češka 56,6 24,6 8,1 1,9 3,3 5,6 Estonija 39,7 41,9 11,9 3,0 1,4 2,2 Grčija 4,0 26,5 30,3 14,3 12,3 12,5 Madžarska 32,6 37,4 12,2 4,7 3,9 9,2 Nemčija – V 69,8 16,0 7,9 2,8 2,0 1,5 Nemčija – Z 31,4 29,0 22,3 4,3 6,9 6,0 Poljska 5,3 5,7 11,9 11,4 16,6 49,1 romunija 3,9 29,1 31,0 10,8 12,8 12,5 rusija 42,7 30,0 17,3 4,5 3,4 2,0 Slovaška 23,1 18,0 15,5 5,4 8,5 29,5 Slovenija 22,4 23,1 29,7 5,9 8,2 10,6 Španija 24,4 24,8 22,5 6,4 7,4 14,4 VREDNOTE-8.indb 560 22.1.2014 19:28:30 561 52. Katera od naslednjih trditev je najbližje vašemu prepričanju? Prosim, pozorno preberite seznam in izberite le eno od trditev. 1 – Obstaja osebni Bog. 2 – Obstaja neka duhovna ali življenjska sila. 3 – V resnici ne vem kaj naj si mislim. 4 – V resnici ne mislim, da obstaja kakršnokoli nadnaravno bitje ali Bog. 5 – Sem ateist. V resnici ne mislim, Obstaja neka da obstaja duhovna ali V resnici kakršnokoli Obstaja življenjska ne vem kaj nadnaravno Sem osebni Bog. sila. naj si mislim. bitje ali Bog. ateist. Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 77,7 7,4 6,2 3,5 5,2 Bolgarija 36,3 36,7 12,1 5,1 9,7 Češka 10,5 30,4 19,9 15,6 23,7 Estonija 20,2 39,0 20,6 8,4 11,8 Madžarska 41,0 17,5 20,8 12,0 8,7 Nemčija – V 12,2 15,4 13,0 30,8 28,6 Nemčija – Z 32,2 36,5 14,5 11,8 4,9 Poljska 46,8 35,8 14,7 1,1 1,7 romunija 86,4 9,8 2,7 0,9 0,3 rusija 21,4 44,7 16,3 6,1 11,6 Slovaška 50,6 22,7 10,9 7,2 8,6 Slovenija 23,1 43,1 13,1 9,0 11,7 VREDNOTE-8.indb 561 22.1.2014 19:28:30 562 53. Poleg tradicionalne vere ljudi zanimajo tudi druga vprašanja o veri in nadnaravnem. Kaj pa vi, ali sploh ne verjamete, malo verjamete, do določene mere ali zelo močno verjamete v…, ali pa ne veste, kaj to je? da, do ne vem, določene da, zelo kaj je to sploh ne malo mere močno a. reinkarnacijo (vrnitev po smrti) 1 2 3 4 5 b. astrologijo/horoskope 1 2 3 4 5 c. zdravljenje z vero 1 2 3 4 5 d. mistiko (sufizem/kabalizem) 1 2 3 4 5 e. učinek zen meditacije, jogo 1 2 3 4 5 f. učinek magije / spiritualizem / okultizem 1 2 3 4 5 g. sporočilo nove dobe (celovit način razmišljanja / ”leto vodnarja”) NEW AGE 1 2 3 4 5 a. da, do reinkarnacijo ne vem, določene da, zelo (vrnitev po smrti) kaj je to sploh ne malo mere močno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 11,9 37,2 17,6 15,7 17,5 Bolgarija 12,1 46,2 21,5 15,1 5,1 Češka 7,4 51,6 24,8 13,1 3,1 Estonija 11,4 35,5 22,5 21,6 9,0 Madžarska 7,0 51,6 17,0 15,6 8,8 Nemčija – V 8,6 72,5 11,2 5,4 2,3 Poljska 17,9 48,2 23,0 9,8 1,1 romunija 11,6 53,8 14,8 13,4 6,4 rusija 16,9 34,2 21,9 24,5 2,5 Slovaška 12,1 44,5 27,6 11,3 4,4 Slovenija 6,7 55,6 21,5 12,3 3,9 VREDNOTE-8.indb 562 22.1.2014 19:28:30 563 da, do b. ne vem, določene da, zelo astrologijo/horoskope kaj je to sploh ne malo mere močno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 10,1 31,2 33,7 18,7 6,3 Bolgarija 10,0 42,0 29,9 14,2 4,0 Češka 0,4 35,9 46,4 15,1 2,2 Estonija 2,4 37,4 34,7 22,3 3,3 Madžarska 4,1 47,1 24,6 19,8 4,3 Nemčija – V 2,5 56,8 29,7 10,3 0,6 Nemčija – Z 4,1 58,0 27,0 8,7 2,2 Poljska 3,2 57,2 31,7 7,3 0,6 romunija 4,2 41,7 31,3 18,2 4,7 rusija 3,7 27,6 22,1 42,8 3,9 Slovaška 2,8 28,5 46,7 19,3 2,7 Slovenija 0,6 46,9 35,5 14,7 2,4 da, do c. ne vem, določene da, zelo zdravljenje z vero kaj je to sploh ne malo mere močno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 6,9 29,1 29,3 23,1 11,5 Bolgarija 7,4 44,3 28,4 16,4 3,5 Češka 1,3 55,6 30,6 11,1 1,3 Estonija 5,4 46,2 24,7 19,7 4,0 Madžarska 3,7 41,3 24,3 21,4 9,2 Nemčija – V 3,1 73,3 18,0 5,0 0,6 Nemčija – Z 6,8 73,4 13,9 4,6 1,2 Poljska 3,4 32,2 37,9 20,0 6,5 romunija 4,1 69,0 17,7 7,1 2,1 rusija 4,4 26,3 20,6 41,4 7,3 Slovaška 0,9 14,9 45,5 32,5 6,1 Slovenija 1,3 55,5 26,9 14,1 2,2 VREDNOTE-8.indb 563 22.1.2014 19:28:30 564 d. da, do mistiko ne vem, določene da, zelo (sufizem/kabalizem) kaj je to sploh ne malo mere močno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 64,7 24,7 5,2 3,8 1,6 Bolgarija 46,7 45,2 5,1 2,2 0,8 Češka 44,9 44,0 8,1 2,8 0,2 Estonija 23,2 50,5 16,9 8,9 0,5 Madžarska 18,2 61,3 10,2 7,4 2,9 Nemčija – V 20,2 69,8 6,8 2,4 0,7 Nemčija – Z 34,2 55,4 6,7 3,1 0,7 Poljska 13,7 70,0 11,1 4,2 1,1 romunija 27,4 36,5 22,3 12,7 1,1 rusija 37,2 43,9 14,6 3,5 0,9 Slovaška 25,0 58,4 12,1 3,5 0,9 Slovenija 64,7 24,7 5,2 3,8 1,6 e. da, do učinek zen meditacije, ne vem, določene da, zelo jogo kaj je to sploh ne malo mere močno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 69,4 19,3 5,9 3,9 1,5 Bolgarija 41,9 37,0 12,8 6,6 1,7 Češka 14,2 27,3 37,8 19,2 1,5 Estonija 15,3 28,8 25,4 23,8 6,6 Madžarska 15,6 42,2 19,5 16,4 6,2 Nemčija – V 20,4 47,9 19,1 10,6 2,0 Nemčija – Z 12,0 47,2 23,6 12,5 4,7 Poljska 26,1 48,4 17,9 6,4 1,2 romunija 19,2 54,9 14,5 7,8 3,6 rusija 22,3 25,1 17,7 31,2 3,7 Slovaška 19,2 27,0 34,7 15,8 3,4 Slovenija 10,5 40,5 29,5 15,7 3,9 VREDNOTE-8.indb 564 22.1.2014 19:28:30 565 f. da, do učinek agije / spiritualizem / ne vem, določene da, zelo okultizem kaj je to sploh ne malo mere močno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 32,7 30,4 19,7 9,4 7,7 Bolgarija 50,5 39,5 6,1 2,9 0,9 Češka 9,4 63,2 19,0 7,5 0,8 Estonija 16,2 52,7 19,2 10,6 1,4 Madžarska 8,9 77,6 6,2 3,5 3,8 Nemčija – V 17,1 68,8 11,2 2,8 0,1 Nemčija – Z 22,2 65,5 7,9 4,0 0,4 Poljska 11,2 65,9 15,4 5,4 2,1 romunija 17,7 36,2 21,7 22,3 2,2 rusija 17,7 55,1 19,6 5,8 1,9 Slovaška 10,0 66,8 16,6 4,4 2,1 Slovenija 32,7 30,4 19,7 9,4 7,7 g. sporočilo nove dobe da, do (celovit način razmišljanja / ne vem, določene da, zelo ”leto vodnarja”) NEW AGE kaj je to sploh ne malo mere močno Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 74,1 16,6 4,7 2,6 2,0 Bolgarija 63,9 30,1 3,8 1,4 0,8 Češka 52,1 42,0 4,0 1,5 0,5 Estonija 65,6 25,0 5,6 3,2 0,5 Madžarska 27,3 58,0 6,6 3,9 4,1 Nemčija – V 39,9 53,2 5,3 1,4 0,2 Nemčija – Z 39,3 47,2 7,6 4,5 1,4 Poljska 49,5 44,0 4,7 1,3 0,5 romunija 49,7 43,3 4,8 1,6 0,6 rusija 53,7 26,1 12,4 6,7 1,0 Slovaška 57,1 32,3 7,3 2,3 1,0 Slovenija 29,2 50,4 12,7 6,1 1,5 VREDNOTE-8.indb 565 22.1.2014 19:28:30 566 54A. Ko ste bili stari približno 11 ali 12 let, kako pogosto ste vi osebno obiskovali verske obrede? Ali ste jih obiskovali…? 1 – nikoli 2 – približno 1x ali 2x na leto 3 – nekajkrat na leto 4 – približno 1x na mesec 5 – 2x do 3x na mesec 6 – vsak teden ali bolj pogosto približno približno vsak teden 1x ali 2x nekajkrat 1x na 2x do 3x ali bolj nikoli na leto na leto mesec a mesec pogosto Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 Albanija 36,7 20,2 21,8 4,0 10,1 7,2 Bolgarija 46,7 19,6 16,8 7,4 2,9 6,6 Češka 53,4 13,2 7,9 4,3 6,5 14,7 Estonija 56,2 27,2 10,0 2,9 1,8 2,0 Grčija 1,9 7,8 20,3 21,3 8,4 40,2 Madžarska 21,6 16,4 9,2 4,5 7,4 40,8 Nemčija – V 54,3 9,1 13,6 6,2 7,1 9,7 Nemčija – Z 14,4 14,2 18,6 7,8 14,7 30,4 Poljska 1,7 0,7 2,3 4,0 14,4 76,8 romunija 5,6 19,0 26,7 8,2 16,8 23,7 rusija 72,3 14,8 8,7 1,9 1,0 1,2 Slovaška 15,0 6,9 15,6 5,0 11,0 46,5 Slovenija 16,7 8,2 6,6 6,7 17,2 44,5 Španija 9,1 8,0 11,2 8,2 14,7 48,8 VREDNOTE-8.indb 566 22.1.2014 19:28:30 567 54B. In vaša mama? Kako pogosto je vaša mama obiskovala verske obrede, ko ste bili vi stari približno 11 ali 12 let? 1 – nikoli 2 – približno 1x ali 2x na leto 3 – nekajkrat na leto 4 – približno 1x na mesec 5 – 2x do 3x na mesec 6 – vsak teden ali bolj pogosto približno približno vsak teden 1x ali 2x nekajkrat 1x na 2x do 3x ali bolj nikoli na leto na leto mesec na mesec pogosto Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 Albanija 15,9 13,8 32,0 10,6 12,7 15,1 Bolgarija 27,8 18,3 23,3 13,5 4,4 12,7 Češka 47,9 15,9 9,4 3,9 5,5 17,4 Estonija 42,5 30,3 14,6 6,0 3,5 3,1 Grčija 1,0 5,8 18,2 17,3 13,0 44,7 Madžarska 20,6 20,0 11,1 6,3 9,6 32,3 Nemčija – V 45,1 10,2 19,6 8,1 7,8 9,1 Nemčija – Z 14,9 14,4 19,7 9,9 11,4 29,7 Poljska 1,9 1,9 3,5 5,4 13,6 73,6 romunija 3,5 11,4 20,1 11,3 20,6 33,2 rusija 50,1 20,4 17,4 5,2 2,8 4,1 Slovaška 11,6 7,2 13,2 5,7 11,0 51,3 Slovenija 14,0 10,3 12,5 8,3 14,9 40,0 Španija 10,0 9,5 13,1 8,1 14,2 45,0 VREDNOTE-8.indb 567 22.1.2014 19:28:30 568 54C. In vaš oče? Kako pogosto je vaš oče obiskoval verske obrede, ko ste bili vi stari približno 11 ali 12 let? 1 – nikoli 2 – približno 1x ali 2x na leto 3 – nekajkrat na leto 4 – približno 1x na mesec 5 – 2x do 3x na mesec 6 – vsak teden ali bolj pogosto približno približno vsak teden 1x ali 2x nekajkrat 1x na 2x do 3x ali bolj nikoli na leto na leto mesec na mesec pogosto Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 Albanija 13,1 16,9 28,2 11,0 13,1 17,7 Bolgarija 38,3 17,5 21,1 11,1 3,2 8,8 Češka 58,3 14,0 7,8 4,2 4,1 11,6 Estonija 59,6 24,6 9,3 3,2 1,6 1,8 Grčija 4,2 21,6 27,3 18,9 6,3 21,8 Madžarska 29,4 22,1 10,8 5,0 7,9 24,8 Nemčija – V 52,5 12,6 16,9 6,5 5,1 6,5 Nemčija – Z 22,2 18,9 17,7 9,6 8,4 23,2 Poljska 3,4 3,9 7,6 7,9 13,5 63,7 romunija 11,0 24,9 21,6 8,0 12,9 21,6 rusija 76,7 10,0 7,5 2,6 1,4 1,8 Slovaška 21,1 10,3 14,1 6,6 9,4 38,4 Slovenija 22,8 12,7 14,7 9,8 13,0 27,1 Španija 18,1 13,8 16,9 7,4 11,5 32,3 VREDNOTE-8.indb 568 22.1.2014 19:28:30 569 55. Povejte mi, prosim, vaše mnenje o naslednjih trditvah s pomočjo te lestvice od sploh se ne strinjam, nekoliko se ne strinjam, nekoliko se strinjam do zelo se strinjam. zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam a. Mnenje drugih ljudi ni pomembno za mojo 1 2 3 4 pobožnost. b. Človek je lahko veren tudi zunaj cerkve. 1 2 3 4 c. Moji starši so me vzgajali v veri. 1 2 3 4 a.Mnenje drugih ljudi ni pomembno zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se za mojo pobožnost. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 61,5 20,9 8,2 9,4 Bolgarija 70,5 22,8 3,2 3,6 Češka 65,2 24,1 5,8 4,9 Estonija 71,2 18,4 6,8 3,6 Madžarska 62,6 16,4 10,2 10,8 Nemčija – V 53,4 31,4 6,3 9,0 Poljska 57,1 28,3 7,6 7,0 romunija 71,3 20,2 4,4 4,1 rusija 69,1 21,5 5,0 4,4 Slovaška 48,0 31,6 12,6 7,8 Slovenija 77,1 14,2 2,2 6,5 VREDNOTE-8.indb 569 22.1.2014 19:28:30 570 b. Človek je lahko veren zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se tudi zunaj cerkve. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 59,3 27,7 7,9 5,1 Bolgarija 57,6 31,6 7,0 3,9 Češka 53,9 39,4 3,6 3,1 Estonija 72,7 20,2 4,4 2,8 Madžarska 69,7 22,5 4,2 3,6 Nemčija – V 34,5 49,9 10,6 5,0 Poljska 38,7 36,5 16,9 7,9 romunija 67,8 23,9 6,1 2,2 rusija 54,8 38,4 4,4 2,4 Slovaška 50,0 36,8 8,5 4,7 Slovenija 78,3 17,6 2,2 1,8 c.Moji starši so me zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se vzgajali v veri. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 31,4 26,1 18,6 23,9 Bolgarija 23,6 25,7 21,4 29,3 Češka 19,8 15,7 18,5 46,0 Estonija 9,5 18,2 17,0 55,2 Madžarska 43,5 21,5 12,0 22,9 Nemčija – V 15,2 25,7 19,4 39,7 Poljska 73,9 21,9 2,3 2,0 romunija 74,2 21,5 3,2 1,1 rusija 13,3 19,1 29,6 37,9 Slovaška 51,6 28,2 9,2 11,0 Slovenija 56,2 19,8 6,8 17,3 VREDNOTE-8.indb 570 22.1.2014 19:28:31 571 56. Katera od trditev najbolje opisuje vaše verovanje v Boga? Prosim, pozorno preberite trditve in mi povejte, katera trditev je najbolj primerna za vas. 1 – Ne verjamem v Boga in nikoli nisem. 2 – Sedaj ne verjamem v Boga, ampak včasih sem. 3 – Sedaj verjamem v Boga, ampak včasih nisem. 4 – Sedaj verjamem v Boga in vedno sem. Sedaj ne Ne verjamem v verjamem v Sedaj verjamem Sedaj verjamem Boga in nikoli Boga, ampak v Boga, ampak v Boga in vedno nisem. včasih sem. včasih nisem. sem. Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 11,0 3,3 31,2 54,5 Bolgarija 30,9 3,4 11,2 54,4 Češka 58,4 10,0 4,7 27,0 Estonija 48,6 4,5 12,9 34,1 Madžarska 23,2 10,1 4,5 62,2 Nemčija – V 61,4 14,9 2,7 21,0 Poljska 1,3 3,8 2,2 92,6 romunija 0,8 1,1 2,8 95,3 rusija 30,9 2,8 25,3 41,0 Slovaška 12,5 10,6 6,9 70,0 Slovenija 24,6 14,3 5,3 55,9 VREDNOTE-8.indb 571 22.1.2014 19:28:31 572 57. Povejte mi, prosim, ali se zelo strinjate, nekoliko strinjate, nekoliko ne strinjate ali sploh ne strinjate s posamezno trditvijo. zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam a. Zelo se trudim, da bi vključil/a svojo vero v vsa druga dogajanja 1 2 3 4 v življenju. b. Moja verska prepričanja so tisto, kar v bistvu tiči za 1 2 3 4 mojim celotnim pristopom k življenju. c. Cerkev je najpomembnejši kraj, kjer se oblikujejo dobri 1 2 3 4 medčloveški odnosi. d. Eden od razlogov, da sem pripadnik cerkve je ta, da takšno članstvo omogoča, da 1 2 3 4 se uveljaviš v lokalni skupnosti. e. Namen molitve je zagotoviti srečno in 1 2 3 4 mirno življenje. f. To, kar mi vera v največji meri ponuja, je tolažba, ko nastopi- 1 2 3 4 ta žalost in nesreča. VREDNOTE-8.indb 572 22.1.2014 19:28:31 573 a.zelo se trudim, da bi vključil/a svojo vero v vsa druga dogajanja zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se v življenju. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 25,9 39,9 21,9 12,3 Bolgarija 16,3 30,9 19,7 33,2 Češka 14,5 26,9 18,5 40,1 Estonija 18,4 25,2 22,9 33,5 Madžarska 22,7 29,8 24,0 23,5 Nemčija – V 11,0 33,4 19,0 36,6 Poljska 35,0 55,0 7,4 2,6 romunija 37,6 40,7 15,9 5,8 rusija 18,3 34,6 29,4 17,6 Slovaška 20,6 37,7 22,9 18,8 Slovenija 11,1 25,8 20,2 42,9 b. Moja verska prepričanja so tisto, kar v bistvu tiči za mojim celotnim zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se pristopom k življenju. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 21,7 36,8 24,2 17,4 Bolgarija 11,7 25,2 22,3 40,7 Češka 15,0 25,5 18,7 40,8 Estonija 21,4 23,5 22,9 32,2 Madžarska 19,2 26,3 26,6 28,0 Nemčija – V 12,9 35,6 17,5 34,1 Poljska 31,9 53,7 11,8 2,7 romunija 37,3 42,3 15,1 5,3 rusija 19,2 41,4 23,3 16,1 Slovaška 25,3 37,0 21,0 16,7 Slovenija 19,2 27,9 22,3 30,7 VREDNOTE-8.indb 573 22.1.2014 19:28:31 574 c.Cerkev je najpomembnejši kraj, kjer se oblikujejo zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se dobri medčloveški odnosi. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 24,9 34,6 25,0 15,5 Bolgarija 9,3 20,4 24,5 45,7 Češka 8,7 31,2 29,8 30,3 Estonija 22,0 42,2 19,5 16,3 Madžarska 10,9 14,8 28,7 45,6 Nemčija – V 10,8 39,8 21,5 27,9 Poljska 23,6 45,3 22,4 8,7 romunija 18,9 30,1 25,8 25,2 rusija 11,3 26,3 30,4 32,1 Slovaška 25,9 45,7 16,1 12,3 Slovenija 9,2 21,9 24,4 44,5 d. Eden od razlogov, da sem pripadnik cerkve je ta, da takšno članstvo omogoča, da se uveljaviš zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se v lokalni skupnosti. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 16,8 37,5 28,2 17,5 Bolgarija 6,4 13,1 20,7 59,9 Češka 3,0 4,3 19,9 72,8 Estonija 8,8 21,9 29,7 39,6 Madžarska 6,5 9,3 27,9 56,3 Nemčija – V 4,4 13,9 28,8 53,0 Poljska 25,7 46,1 20,0 8,2 romunija 13,8 24,3 28,9 33,1 rusija 3,6 6,5 32,9 57,0 Slovaška 11,6 21,3 33,4 33,7 Slovenija 4,3 14,4 19,8 61,5 VREDNOTE-8.indb 574 22.1.2014 19:28:31 575 e.Namen molitve je zagotoviti srečno zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se in mirno življenje. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 50,6 31,6 11,6 6,2 Bolgarija 23,7 39,7 13,1 23,4 Češka 6,9 22,1 22,1 48,9 Estonija 26,1 34,0 19,4 20,4 Madžarska 27,2 32,9 19,0 20,8 Nemčija – V 11,6 31,4 20,0 37,0 Poljska 29,4 57,1 9,2 4,3 romunija 45,5 39,3 9,0 6,2 rusija 14,4 35,3 23,0 27,4 Slovaška 12,0 19,5 33,0 35,5 Slovenija 17,1 40,7 16,9 25,3 f.To, kar mi vera v največji meri ponuja, je tolažba, ko nastopita žalost zelo se nekoliko se nekoliko se sploh se in nesreča. strinjam strinjam ne strinjam ne strinjam Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 56,4 30,1 7,6 5,9 Bolgarija 30,8 38,9 10,2 20,1 Češka 18,3 30,7 13,0 37,9 Estonija 26,9 34,6 15,9 22,6 Grčija 30,2 35,8 15,9 18,1 Madžarska 17,8 38,3 16,1 27,8 Nemčija – V 34,3 52,8 9,7 3,1 Nemčija – Z 55,3 35,4 6,3 3,1 Poljska 27,1 46,6 12,6 13,7 romunija 28,5 37,5 16,4 17,6 rusija 23,0 38,8 16,0 22,2 Slovaška 56,4 30,1 7,6 5,9 Slovenija 30,8 38,9 10,2 20,1 Španija 18,3 30,7 13,0 37,9 VREDNOTE-8.indb 575 22.1.2014 19:28:31 576 58. Ali bi zase rekli, da ste verni? Ali bi rekli, da ste...? 1 – ekstremno verni 2 – zelo verni 3 – dokaj verni 4 – niti verni, niti neverni 5 – delno neverni 6 – zelo neverni 7 – ekstremno neverni niti verni, ekstremno zelo dokaj niti delno zelo ekstremno verni verni verni neverni neverni neverni neverni Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 6 7 Albanija 2,8 15,4 39,2 26,6 6,9 5,6 3,5 Bolgarija 3,0 10,4 37,8 15,6 7,8 10,2 15,2 Češka 1,3 5,0 17,3 15,6 14,7 14,7 31,5 Estonija 0,8 2,4 18,5 34,9 19,9 10,5 13,1 Grčija 22,0 47,2 23,3 6,7 0,5 0,2 0,2 Madžarska 9,5 8,3 13,9 20,0 10,7 10,1 27,5 Nemčija – V 0,7 4,0 15,5 7,2 8,5 20,3 43,7 Nemčija – Z 2,0 7,8 38,6 21,1 11,3 7,6 11,6 Poljska 2,3 16,3 64,2 11,5 1,8 0,5 3,3 romunija 3,1 13,3 61,1 18,0 3,9 0,5 0,1 rusija 1,1 5,0 30,6 18,5 15,8 19,3 9,8 Slovaška 1,4 13,4 33,0 22,6 7,0 3,8 18,8 Slovenija 0,7 8,3 41,6 26,1 6,5 11,7 5,1 Španija 1,0 7,5 33,5 46,8 5,7 2,0 3,5 VREDNOTE-8.indb 576 22.1.2014 19:28:31 577 59. Kako so se spremenili vaši življenjski pogoji od leta 1989? Ali so postali veliko boljši, malo boljši, so ostali enaki, postali malo slabši ali veliko slabši? 1 – veliko boljši 2 – malo boljši 3 – ostali enaki 4 – malo slabši 5– veliko slabši veliko malo ostali malo veliko boljši boljši enaki slabši slabši Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 16,4 62,5 13,5 6,2 1,3 Bolgarija 0,5 12,7 10,8 33,3 42,7 Češka 10,0 37,9 22,3 19,9 10,0 Estonija 9,9 31,5 22,8 22,4 13,5 Madžarska 2,7 25,4 21,7 32,3 17,9 Nemčija – V 11,4 44,0 21,1 15,1 8,4 Poljska 5,2 31,5 17,4 26,2 19,7 romunija 2,9 21,9 16,3 31,6 27,2 rusija 4,0 18,1 15,7 26,5 35,6 Slovaška 3,6 19,6 24,5 33,8 18,4 Slovenija 5,9 32,2 30,2 22,7 8,9 VREDNOTE-8.indb 577 22.1.2014 19:28:31 578 60. Prosim, da mi za vsako navedbo poveste, v kolikšni meri je pomembna v vašem življenju? Ali je zelo pomembna, dokaj pomembna, ne preveč pomembna ali pa sploh ni pomembna? Kaj pa…? zelo dokaj ne preveč sploh ni pomembna pomembna pomembna pomembna a. delo 1 2 3 4 b. prosti čas 1 2 3 4 c. vera 1 2 3 4 d. politika 1 2 3 4 a. zelo dokaj ne preveč sploh ni delo pomembna pomembna pomembna pomembna Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 89,2 7,7 2,2 0,8 Bolgarija 67,4 19,7 6,2 6,7 Češka 55,4 35,4 7,0 2,2 Estonija 67,7 28,0 2,9 1,4 Grčija 67,9 22,9 6,3 2,9 Madžarska 59,2 32,9 4,7 3,1 Nemčija – V 65,0 23,9 6,0 5,1 Nemčija – Z 44,2 40,9 9,7 5,3 Poljska 75,8 19,4 3,0 1,9 romunija 73,4 12,0 4,7 9,9 rusija 63,1 23,7 6,6 6,6 Slovaška 53,5 36,5 7,0 3,0 Slovenija 69,5 28,2 1,9 0,4 Španija 74,7 21,8 2,6 0,9 VREDNOTE-8.indb 578 22.1.2014 19:28:31 579 b. zelo dokaj ne preveč sploh ni prosti čas pomembna pomembna pomembna pomembna Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 32,6 44,3 19,3 3,9 Bolgarija 23,8 45,6 24,0 6,6 Češka 49,8 42,9 6,4 0,9 Estonija 41,6 45,4 12,0 1,0 Grčija 60,8 31,7 6,5 1,0 Madžarska 49,3 39,9 9,2 1,6 Nemčija – V 50,4 42,9 6,1 0,6 Nemčija – Z 50,0 44,6 4,7 0,7 Poljska 58,0 35,5 6,0 0,5 romunija 38,3 44,3 14,3 3,0 rusija 34,0 44,1 18,4 3,5 Slovaška 39,5 49,6 9,4 1,5 Slovenija 66,5 30,2 2,6 0,7 Španija 60,6 33,9 4,8 0,7 c. zelo dokaj ne preveč sploh ni vera pomembna pomembna pomembna pomembna Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 30,9 31,8 24,5 12,8 Bolgarija 10,0 20,3 35,8 33,9 Češka 11,0 14,0 19,7 55,3 Estonija 7,0 16,5 38,3 38,2 Grčija 51,0 29,7 16,2 3,1 Madžarska 17,1 22,6 25,7 34,6 Nemčija – V 5,4 12,8 17,6 64,3 Nemčija – Z 11,9 24,8 37,7 25,6 Poljska 36,7 46,4 11,8 5,2 romunija 48,6 34,5 12,5 4,3 rusija 10,1 21,6 33,9 34,4 Slovaška 24,5 30,1 22,3 23,1 Slovenija 13,2 26,9 30,2 29,7 Španija 14,8 27,8 32,1 25,3 VREDNOTE-8.indb 579 22.1.2014 19:28:31 580 d. zelo dokaj ne preveč sploh ni politika pomembna pomembna pomembna pomembna Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 7,8 26,3 41,5 24,4 Bolgarija 3,4 14,4 38,0 44,2 Češka 2,4 18,8 41,8 37,0 Estonija 3,4 19,3 50,6 26,7 Grčija 12,1 26,8 43,8 17,4 Madžarska 3,0 17,2 42,1 37,6 Nemčija – V 5,4 30,6 48,6 15,4 Nemčija – Z 12,1 35,9 42,6 9,4 Poljska 7,7 24,4 45,4 22,5 romunija 4,4 20,3 33,6 41,7 rusija 4,3 18,5 47,7 29,4 Slovaška 5,8 24,3 46,4 23,5 Slovenija 4,1 18,4 42,9 34,6 Španija 6,9 28,0 38,7 26,4 VREDNOTE-8.indb 580 22.1.2014 19:28:31 581 61. Če primerjate s tem, kako ste živeli pred desetimi leti, to je v letih 89/90, ali bi rekli, da ste danes veliko bolj zadovoljni, bolj zadovoljni, bolj nezadovoljni, veliko bolj nezadovoljni ali pa se vaš način življenja ni spremenil? 1 - veliko bolj zadovoljen/a 2 - bolj zadovoljen/a 3 - bolj nezadovoljen/a 4 - veliko bolj nezadovoljen/a 5 - ni sprememb veliko bolj bolj veliko zadovo- bolj zadovo- nezado- bolj nezado- ni ljen/a ljen/a voljen/a voljen/a sprememb Demokratične vrednote 1 2 3 4 5 Albanija 10,5 67,4 11,4 3,2 7,5 Bolgarija 1,6 12,9 23,9 53,2 8,4 Češka 6,4 44,0 21,7 13,9 14,2 Estonija 9,9 43,4 25,9 14,0 6,7 Madžarska 2,6 28,0 36,8 23,7 8,9 Nemčija – V 8,9 47,0 22,2 9,0 12,9 Poljska 4,4 41,7 30,6 16,3 7,0 romunija 1,5 22,9 33,2 34,0 8,3 rusija 2,0 21,9 29,6 38,3 8,1 Slovaška 4,3 23,7 36,9 26,5 8,6 Slovenija 4,9 40,5 27,7 8,1 18,8 VREDNOTE-8.indb 581 22.1.2014 19:28:31 582 62. Predpostavite, da bi v sedanjih časih iskali delo. Ali bi bilo zelo lahko, dokaj lahko, dokaj težko ali praktično nemogoče najti primerno delo za vas? 1 – zelo lahko 2 – dokaj lahko 3 – dokaj težko 4 – praktično nemogoče zelo dokaj dokaj praktično lahko lahko težko nemogoče Demokratične vrednote 1 2 3 4 Albanija 3,8 10,4 60,8 25,0 Bolgarija 0,9 3,7 47,5 47,9 Češka 2,3 19,4 52,6 25,7 Estonija 2,4 17,1 46,4 34,1 Madžarska 1,6 10,8 52,0 35,5 Nemčija – V 1,2 12,7 46,8 39,4 Poljska 0,7 8,1 52,7 38,5 romunija 2,1 6,7 55,7 35,6 rusija 1,7 12,7 59,3 26,3 Slovaška 2,2 8,3 52,1 37,4 Slovenija 2,2 13,5 58,2 26,1 VREDNOTE-8.indb 582 22.1.2014 19:28:31 5.0 Projekt Euromodule – Evropska raziskava družbene blaginje EUROMODULE – European Welfare Study, 1999-2002 VREDNOTE-8.indb 583 22.1.2014 19:28:31 VREDNOTE-8.indb 584 22.1.2014 19:28:31 585 5.1 Mednarodno raziskovanje družbene blaginje Niko Toš Povzetek Raziskovanje družbene blaginje je bilo v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja tesno povezano s koncepti »socialnih indikatorjev« (social indicators) s »socialnim poročanjem« (social reporting) kot orodjem družboslovnega raziskovanja in družbenega delovanja. Socialna ekonomija, socialna statistika in še posebej sociologija so se z mednarodnim primerjalnim raziskovanjem kakovosti življenja in s konceptom socialnih indikatorjev vključevale v uveljavljanje države blaginje. V sestavku je prikazan in ovrednoten razvoj tega raziskovanja in delovanja, nakazane so slovenske vzporednice raziskovanja kakovosti življenja in socialnega poročanja. Program socialnega poročanja v minulih desetletjih ni izčrpal svojih možnosti. Zdi se še vedno primeren okvir razvoja sintetičnih kazalcev družbene blaginje na mednarodni primerjalni ravni, kar ilustrira raziskava Euromodule. Ta raziskava je sicer neuspel poizkus uveljavitve dolgoročnega raziskovalnega programa družbene blaginje. Uspešen primer takšnega programa je Evropska družboslovna raziskava (ESS). V prispevku so opisani konceptualni okvir raziskave Euromodule, njegova operacionalizacija in empirična izvedba. Ključne besede: družbena blaginja, kvaliteta življenja, socialno poročanje, primerjalno raziskovanje 1 Nastanek projekta Euromodule Projekt Euromodule pomeni nadgradnjo raziskav kakovosti življenja, zasnovanih v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja, ter poizkus njihove umestitve kot mednarodne primerjalne družboslovne infrastrukture. Projekt naj bi zagotovil sistematično odkrivanje sprememb v življenjskih razmerah posame-VREDNOTE-8.indb 585 22.1.2014 19:28:31 586 znikov in kakovosti življenja evropskih družb. Pobudnik raziskave Wolfgang Zapf1 je bil od šestdesetih let dalje eden vodilnih zastopnikov raziskovanja družbene blaginje in t. i. koncepta družbenega poročanja v prostoru evropske, še posebej nemške sociologije. Na njegovo pobudo je konec devetdesetih letih nastal koncept raziskave Euromodule.2 Raziskovalci iz Slovenije smo se pridružili oblikovanju koncepta raziskave, njeni končni operacionalizaciji in izvedbeni postavitvi (1998) ter se med prvimi lotili njene terenske izvedbe (1999) v okviru programa Slovensko javno mnenje. Raziskava je zgrajena na izsledkih in konceptih raziskovanja družbene blaginje in kakovosti življenja ter konceptih socialnega poročanja iz sedemdesetih in osemdesetih let. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili ta dva konceptualna vira.3 2 Blaginjski koncepti V začetku sedemdesetih let je potekala teoretična razprava o blaginjskih konceptih v okvirih »ekonomike kvalitativne rasti». Najprej so raziskovali pojma socialni stroški in zunanja disekonomija; ugotovili so, da so predmetnosti (externalities) v osnovi funkcija ravni industrializacije in ne sistema ekonomije; to pomeni, da se problemi predmetnosti pojavljajo sočasno v socializmu in v kapitalizmu. Kot nasprotni ukrep so v ekonomiji razvili program kvalitativne rasti.4 Za politični sistem so začrtali programe »aktivne socialne politike», na societalni ravni pa programe za aktivno družbo (Etzioni, 1968), z močno povečano participacijo javnosti, ko državljani opuščajo svoje pasivne vloge potrošnikov in volivcev. Naslednja tema je bila »zasebno bogastvo in javna revščina« (private welth and public poverty) v skladu s kriticizmom K. Galbraitha. Okrog leta 1970 so ta kriticizem na novo formulirali s pomočjo pojmov »javno dobro« (vključno z »merito-kratsko dobro«) in v zvezi z javnosti namenjeno infrastrukturo. Kot mehanizme javne revščine so označili kratkovidne časovne preference v politiki, »učinek svobodnega jezdeca« pri kolektivnih akcijah in birokratski egoizem. 1. Prof. Wolfgang Zapf, profesor sociologije na univerzah v Mannheimu in Berlinu (FU), vodja raziskovalne enote za proučevanje socialne strukture in socialno poročanje ter tudi predsednik Znanstvenega centra za družboslovno raziskovanje v Berlinu. 2. Pisec tega zapisa se je s konceptom raziskovanja kakovosti življenja srečal že pred tem, z Wolfgangom Zapfom pa v začetku devetdesetih let ob daljšem študijskem bivanju na WZB Berlin. 3. Pri tem se opiramo na članek W. Zapf, Toš, N., Raziskovanje blaginje in družbeno poročanje, Teorija in praksa, let. 39, 895–907, Ljubljana 2002. 4. V ZDA je to naredila republikanska vlada v dokumentu »Toward Balanced Growth Quantity with Quality« (1970), s podporo liberalnih sociologov R. Bauerja in D. Moynihana. VREDNOTE-8.indb 586 22.1.2014 19:28:31 587 In končno je bil opravljen ponovni pregled ekonomske bilance z vključevanjem stroškov v zvezi z okoljem na negativni strani ter izboljševanja kakovosti in po-daljševanja prostega časa na pozitivni strani. V zvezi s filozofijo o kakovosti življenja so razpravljali o možnih dilemah med mobilnostjo in solidarnostjo, med učinkovitostjo in participacijo ter med informacijo kot nadzorom, v nasprotju z informacijo kot načinom socialnega učenja. Da bi prikazali paradoksna prizadevanja za merjenje kakovosti, navajamo razsežnosti, ki jih je izbral Karl W. Deutsch (1970: 204–223): kakovost političnega vodenja, kakovost vsakdanjega življenja povprečnega državljana, enake pravice, priložnost za participacijo in zaščito manjšin. V starejših razpravah je kakovost življenja vključevala tudi individualno blaginjo in kakovost družbe. V osemdesetih letih so potekale razprave – in tudi raziskave – o kakovosti življenja. Vendar pa je ta pojem postal oz. ostal nekako »individualiziran«, vedno bolj so ga razumevali kot posameznikovo blaginjo (primerjaj Argyle, 1996), ki je ne določajo le objektivne življenjske razmere, temveč subjektivna blaginja: »Kvaliteta življenja mora biti v očeh opazovalca« (A. Campbell, 1972: 422). Anketa je postala prevladujoča metoda, saj omogoča povezovanje objektivnih in subjektivnih značilnosti na ravni posameznika (na primer dohodek in zadovoljstvo z dohodkom), uradna statistika pa se mora že tradicionalno odrekati zbiranju subjektivnih značilnosti. Potrdilo se je, da je anketa tudi prilagodljiv instrument za mednarodno primerjalno raziskovanje blaginje in da v obliki panelnih raziskav omogoča vzročno modeliranje in analize poteka življenja. S postavitvijo problemov življenjskega standarda (standard of living) so ostali problemi kakovosti življenja še daleč od rešitve; postmoderna pluralnost življenjskih slogov ni dovolj spodbudila k raziskovanju blaginje in neenakosti. Omeniti je treba razprave o krizi oz. razkroju države blaginje, o »novi revščini« in zmanj- ševanju socialne varnosti, kjer so v zgodnjih osemdesetih letih uporabljali skoraj natanko iste argumenta, kot jih slišimo danes. In to kljub znatnemu povečevanju stroškov socialne varnosti in ob aktualnem zniževanju teh stroškov (v razmerah finančne krize). Danes smo spet sredi razprav o »stanju naroda« in blaginji državljanov. V skladu s Hirshmanovim teoremom bi lahko bil to začetek nove stopnje javnega interesa in delovanja. V razmerah globalne finančne krize postajajo vprašanja razdelitve toliko bolj pomembna, kolikor bolj so negotovi dobički in verjetne izgube zaradi globalizacije. Ti spori in razprave se dogajajo npr. v zvezi z modernizacijo v nasprotju z drugo modernostjo, propadanjem države blaginje in večanjem socialnih razlik. Jasno je, da so problemi vsebine in vodenja kakovosti življenja pomembni v izvornem, širokem pomenu besede, po katerem posameznikova blaginja in kakovost družbenega življenja vplivata drug na drugega in ju je treba skupno vrednotiti. VREDNOTE-8.indb 587 22.1.2014 19:28:31 588 Kakšni so ti novi pojmi o blaginji? »Prenosljiv razvoj« (sustainable development) in »človeški razvoj« (human development) sta splošna programa. »Kakovost oseb« (quality of persons) in »sposobnost življenja« (liveability) sta pojma, s katerima se razširi ozko razumevanje subjektivne blaginje. »Izločitev« (exclusion) je nov vidik raziskovanja neenakosti. »Socialni kapital« (social capital) opisuje societalne vire solidarnosti. »Pluralizem blaginje« (welfare pluralism) ali »mešanica blaginje« (welfare mix) se nanaša na inovacijski potencial države blaginje. O »prenoslji-vem razvoju« in o »človeškem razvoju« govorijo kot o svetovnem programu, ki pomeni prenovljeno verzijo kvalitativne rasti (qualitative growth), temelječo na postavki, da potrebujemo nadaljnji nacionalni in mednarodni razvoj, ki pa mora potekati tako, da se obvarujejo življenjske razmere bodočih generacij. Pojem prenosljivosti lahko uporabimo tudi na podnarodni ravni, na primer za podjetja in organizacije. Konkurenčni pojmi bi bili ničelna rast, odpoved, askeza, radikalna ponovna razdelitev. »Človeški razvoj« je postal pomemben z letnimi poročili ra-zvojnega programa Združenih narodov.5 Ta je bil konec devetdesetih pomemben in daljnosežen pristop k problemu in pojmu družbene blaginje. Njegova osnovna ideja je povečevanje človekovih možnosti, to je kakovosti človekovega življenja. Ta pojem sega prek razvoja človekovih virov in prek programov države blaginje, po katerih so ljudje bolj sprejemniki kot pa akterji. Teoretično torej človeški razvoj vključuje poleg produktivnosti, enakosti in prenosljivosti tudi usposabljanje (empowerment). Empirično so vse države sveta umeščene na indeks človekovega razvoja.6 Poročila in indeks o človekovem razvoju pomenijo, ne glede na kriticizem, realizacijo dveh temeljnih zahtev socialnega poročanja, namreč mednarodnih primerjav in prikaza vsestranskega kazalca. V času priprave raziskave Euromodule (1998) je npr. Nemčija zasedala štirinajsto mesto med državami OECD, Slovenija7 pa devetindvajseto mesto8 pred vsemi drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Na mikroravni ima pojem »osebni razvoj« podoben pomen (primerjaj Lane, 1996), to je povezovanje življenjskih razmer in objektivne blaginje z aktiv-nimi sposobnostmi rasti. Poleg tega je makropogled povezan z mikropogledom, če je osebni razvoj odvisen od sposobnosti življenja družbe9. V tem pojmu lahko najdemo pomembne vidike: zaupanja v institucije, zaupanja v naravo in zaznavane 5. United Nations Development Program 6. Human Development Index (DHI); Human Development Reports (HDR) 7. Tega leta je bilo v Sloveniji prvič pripravljeno poročilo o človekovem razvoju v uredništvu M. Hanžka. 8. Na podlagi lastnega izračuna UMAR-ja celo osemindvajseto mesto. Glej: Poročilo o človekovem razvoju; Slovenija 2000–2001. 9. O pojmu sposobnosti življenja primerjaj Veenhoven, 1997. VREDNOTE-8.indb 588 22.1.2014 19:28:31 589 varnosti, brez katerih se tudi dobre življenjske razmere ne morejo preoblikovati v trdno subjektivno blaginjo.10 Vsebina »izključevanja« opozarja na zelo aktualne probleme v zvezi z blaginjo in na zelo moderno obliko neenakosti v Evropski uniji: ne gre le za socialno razdaljo, pač pa za izključevanje iz socialnega življenja, ne le zaradi revščine in brezposel-nosti, pač pa tudi zaradi diskriminiranja in omejevanja življenjskih priložnosti (primerjaj Silver, 1994). Izključevanje uničuje solidarnost, poštenost tekmovanja, možnosti participacije in vključevanje v družbo. Solidarnost in integracijo je mo-goče ohraniti, ju razširiti ali si ju spet pridobiti toliko bolj, kolikor boljši in večji je »socialni kapital« družbe, na primer celota skupnih norm in vrednot, osebnih sistemov podpiranja in socialnih mrež. Socialni kapital so prvotno (Bourdieu) prikazovali kot dobrino, ki je redka in načeloma neenako razdeljena, kot socialne povezave v ožjem smislu stikov, ki ustvarjajo privilegije. V novejših pristopih (Coleman, Putnam) je socialni kapital prikazan kot načeloma mnogovrsten in razdeljiv. Socialni kapital sočasno tudi povečuje sposobnost boljšega reševanja socialnih problemov. Razprave o »pluralizmu blaginje« in »mešanici blaginje« se osredotočajo na finančno in institucionalno krizo države blaginje in sisteme socialne varnosti (Evers/ Olk, 1996). Socialne varnosti ne moreta jamčiti le tržišče in država, aktivirati je treba vire civilne družbe (socialni kapital), velike socialne organizacije, pa tudi skupnosti, sosedstva in družine. 3 Koncept socialnega poročanja11 Zgostitev informacij o družbi v družbeni informacijski sistem in socialna poročila je le eden od številnih pristopov. Pristopi k socialnemu poročanju so bili aktualni v preteklosti in so še danes. Poudarjen je pomen razvoja uradne družbene stati-10. Konec devetdesetih je v t. i. Novih zveznih deželah večina (vzhodnih) Nemcev ocenjevala življenjske razmere kot dobre ob hkratnem zmanjševanju in nizkem zaupanju v politični in gospodarski sistem, še posebej v sistem socialne varnosti (Zapf/Habich, 1996). Podobne razmere in ocene opazimo tudi v Sloveniji (Toš et al, Vrednote v prehodu II, 1999). 11. Opozarjamo na članke, ki obravnavajo temo socialnega poročanja in so še vedno aktualni: Toward a Social Report (Mansur Olson, 1969); Les indicateurs sociaux (Jacques Delors, 1971); Materialien zum Bericht zur Lage der Nation (P. Ch. Ludz, 1971). Socialno poročanje je širši pojem za ideje tako imenovanega gibanja socialnih kazalcev, ki sega v preteklost do klasičnega dela Raymonda A. Bauerja Social Indicators iz leta 1966. Pa tudi na Zapfovo (1972) razpravo o socialnem poročanju. V Sloveniji se gibanje socialnih kazalcev pokaže v poizkusu zasnove sistema družbenoprostorskih v sedemdesetih letih; Z. Mlinar postavi predmet Indikatorji družbenega razvoja v študij družboslovne informatike na FDV v začetku osemdesetih let. VREDNOTE-8.indb 589 22.1.2014 19:28:31 590 stike, ki naj bi postala prav tako razčlenjena kot razvitejša ekonomska statistika. Naslednja naloga je bil razvoj anketiranja, ki je bilo in je še vedno temeljno orodje v sektorju družbene statistike. Uveljavil se je pristop analize časovnih serij na panelnih vzorcih.12 Klasične ankete na tem področju so Level-of-Living Study leta 1968 na Švedskem (primerjaj Johannson, 1973) in Quality of American Life 1971 v ZDA. K temu dodajamo še znano primerjalno skandinavsko raziskavo o blaginji (Erik Allard), ki so se ji pridružile reprezentativne ankete iz Danske, Finske, Norveške in Švedske.13 Allard je skušal združiti objektivne in subjektivne kazalce, raven in kakovost življenja ter srečo in zadovoljstvo. Menil je, da naj o blaginji ne presojajo le strokovnjaki, temveč ljudje sami. V tem okviru je utemeljil znamenito trojstvo: Imeti (kar se nanaša na materialne predpogoje spodobnega življenja), Ljubiti (kar izraža potrebo po sodelovanju z drugimi ljudmi in ob tem oblikovanje lastne identitete) in Biti (kar izraža potrebo po enotnosti, osebni rasti in zmanjšanju odtujenosti) – glej sliko 1. Slika 1: Allardovi kazalci za raziskovanje življenjskih razmer Objektivni kazalci Subjektivni kazalci Imeti (1) objektivne mere ravni (4) subjektivna občutja (materialne in neosebne potrebe) življenja in razmer v okolju nezadovoljstva z življenjskimi razmerami ljubiti (2) objektivne mere odnosa (5) subjektivna občutja (socialne potrebe) do drugih ljudi sreče ali nesreče v povezavi z družbenimi odnosi Biti (3) objektivne mere odnosov (6) subjektivna občutja (potrebe po rasti) ljudi: (a) do družbe, (b) do narave alienacije ali osebne rasti Allard, 1993, str. 93 Veliko so obetale analize in bilance nacionalnih ciljev s pomočjo srednjeročnih in dolgoročnih načrtov razvoja.14 Razpravljali so o socialnih napovedih in o sistemih societalne simulacije kot načinih socialnega poročanja ter o retrospektivnem in prospektivnem žarišču. Sistemi socialne bilance (social accountnig systems) naj bi zbrali najpomembnejše informacije za posebna področja življenja in sčasoma tudi za celotni družbeni sistem, analogno z bilancami nacionalne ekonomije. Tu 12. Prve splošne ankete v gospodinjstvih ali ankete o blaginji so opravili v ZDA in na Švedskem, pozneje pa tudi v Sloveniji. 13. V Sloveniji je na Inštitutu za sociologijo ta pristop zasnoval V. Rus, prva zbiranja podatkov so potekala leta 1984, sledile so tri anketne raziskave v letih 1989, 1991 in 1994. Rezultat analiz je objavljen v knjigi: Svetlik, I. (1995): Kakovost življenja v Sloveniji, Knjižnica TIP, FDV, Ljubljana. 14. V Sloveniji so take analize potekle v okvirih projekta dolgoročnega razvoja SRS konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let, nadaljevale pa so se v sredino osemdesetih ob sodelovanju ekonomistov in sociologov (Saksida, 1981). VREDNOTE-8.indb 590 22.1.2014 19:28:31 591 lahko najdemo zanimive prispevke, na primer k demografski bilanci, izobraževalni bilanci in nekoliko kasneje tudi k ekološki bilanci svetovnih družb itd. Po drugi strani pa so že v zgodnjih sedemdesetih letih dvomili, ali lahko s socialnim poročanjem dosežejo še druga dva cilja, namreč sporazumno postavitev socialnih ciljev in prioritet ter prepričljivo ocenitev programov socialne politike. Znano je tudi, da so tedaj razpravljali o predpogojih, izvajanju in posledicah ustvarjanja in uporabe podatkov. To pomeni, da je sama statistika postala koristna vsebina raziskovanja z vidika sociologije znanja. Uspeh koncepta socialnih kazalcev in socialnih poročil se izrazi skozi razvoj socialne statistike, ki pa se po nekaterih značilnostih razlikujejo od »normalne« statistike: meri outpute (in ne inpute), ki se nanašajo na posameznikovo blaginjo; obvešča o spremembah življenjskih razmer v okvirih teoretičnih pojmov z mo- žnostjo razkrivanja vzročnih povezav.15 Socialna poročila so analize socialne politike z jasnim vprašanjem o tem, ali so se izboljšale objektivne življenjske razmere in subjektivna blaginja in na drugi strani, prek ravni posameznikov, ali se je izboljšala kakovost družbe. Klasičen primer za to je ameriški Toward a Social Report (1969), ki ga je uredil ekonomist Mancur Olson. »Naš ideal je, da bi s socialnimi kazalci merili in v socialnem poročilu ocenili, kaj je opuščeno pri ekonomskih bilancah« (Olson, 1969: 86/87). Poglavja v tem poročilu imajo naslednje naslove: Zdravje in bolezen: ali postajamo bolj zdravi?; Socialna mobilnost: koliko priložnosti ponuja?; Naše fizično okolje: ali se razmere izboljšujejo? Dohodek in revščina: ali nam gre bolje?; Javni red in varnost: kakšen je vpliv kriminala v našem življenju?; Učenje, znanost in umetnost: v kakšni meri obogatijo družbo?; Participacija in alienacija: česa se moramo naučiti?. Tega poročila sicer niso ponovili, postalo pa je model, po katerem so družboslovci in statistiki v številnih državah pripravljali redna socialna poročila. V Veliki Britaniji od leta 1970 redno izdajajo Social Trends. Imamo različne izdaje francoskih Donnees sociales od leta 1973, od leta 1974 pa Social and Cultural Reports iz Nizozemske. V ZDA so že trikrat objavili Social Indicators, a so potem z objavami prenehali. Tudi v Zahodni Nemčiji so že trikrat objavili Materialien zur Lage der Nation; kasneje je pomemben vir postal nemški Datenreport (primerjaj Habich/Noll, 1994: 71–112). V Sloveniji se ta prizadevanja kažejo v razvoju sistema socialne statistike in skozi statistično poročanje in letopise, predvsem pa tudi 15. Program OECD o delu in socialnih kazalcih je imel več kot deset let prav poseben vpliv (primerjaj OECD, 1973). Opredelil je osem temeljnih področij življenja in v njihovih okvirih posebna področja: osebno zdravje in varnost, osebni razvoj ter intelektualno in kulturno obogatitev z učenjem, poklicni razvoj in zadovoljstvo v poklicu, čas in prosti čas, obvladovanje dobrin in servisov, fizično okolje, socialno okolje, politično okolje. VREDNOTE-8.indb 591 22.1.2014 19:28:31 592 skozi longitudinalno raziskovanje počutja ljudi, njihovega zadovoljstva, zaupanja, njihovih vrednotenj družbenih sprememb in ključnih dogodkov.16 Socialno poročanje je svoj vrhunec doseglo sredi sedemdesetih let, do sredine osemdesetih let pa je nazadovalo. Nekateri opazovalci to imenujejo rutinizacija socialnega poročanja in to pojasnjujejo tako, da so se te ideje uresničile v različnih disciplinah in posebnih vejah sociologije ter da ni bilo več potrebe po gibanju socialnih kazalcev. To so imenovali »raztopitev z razpršenostjo« (primerjaj Glatzer J., Public Policy, 1988). Če gledamo z današnjega vidika, je tedaj prišlo do različnih inovacij, ki so veliko obljubljale in so podpirale obnovitev socialnega poročanja v devetdesetih letih. Noll in Zapf (1994) sta v članku »Social Indicators Research: Societal Monitoring and Social Reporting« pregledala nekatere smeri novejšega razvoja. Najprej ugotavljata veliko razširjenost nacionalnih socialnih poročil, ki jih večinoma izdajajo ministrstva, agencije za načrtovanje in osrednji statistični uradi. Navsezadnje so se uresničile ideje, ki so prikazane v Social Trends in Donnees sociales. Tako v Nemčiji objavlja statistični urad Datenreport vsaki dve leti v sodelovanju z družboslovci, ki v drugem delu na podlagi podatkov anket poročajo o »objektivnih življenjskih razmerah in o subjektivni blaginji«.17 Druga smer prizadevanj in dejavnosti se kaže v nadnacionalni, mednarodni ravni poročil, na primer World Development Reports in Social Indicators of Development Svetovne banke, publikacije Eurostata, na primer Social Portrait of Europe in od leta 1990 vsako leto Human Development Reports programa UNDP. V Sloveniji tej težnji ustreza priprava slovenskega poročila o človekovem razvoju od leta 1998, ki ga s strnjevanjem dostopnih nacionalnih in mednarodnoprimerjalnih virov pripravlja skupina družboslovcev v okvirih Urada za makroekonomske analize in razvoj. Po drugi strani pa lahko opazujemo različne dejavnosti na regionalnih in lokalnih ravneh, na primer izdajanje statističnih pregledov ali socialnih poročil ter poročil o razvoju posameznih regij in mest itd. V zadnjem času so posebno napredovala socialna poročila, ki so usmerjena na posebne skupine prebivalstva ter na posebna področja življenja in politike. H. H. Noll (1977) je za Zvezno republiko Nemčijo zbral strokovnjake, ki so opisali to področje. Obstaja obsežna literatura o revščini, zdravju, družini, nadaljnjem izobraževanju, okolju, otrocih, populaciji starejših ljudi in o ženskah, o migracijah in imigrantih, zanimiva so prizadevanja v zvezi z ekološko bilanco itd. Pregled aktualnega stanja socialnega poročanja ponuja temeljna napotila glede smeri in ciljev sodobnega razvoja tega družboslovnega aplikativnega programa 16. Glej Toš, N. et al., Vrednote v prehodu I. in II. 17. Podobni težnji pa v Sloveniji sledijo nekateri projekti in publikacije Zavoda RS za statistiko, UMAR-ja, pa tudi posamezni raziskovalni projekti. Npr. raziskava »stališč do zdravja in zdravstva«, izvedena v več časovnih presekih v okviru CJMMK. VREDNOTE-8.indb 592 22.1.2014 19:28:31 593 (Noll/Zapf, 1994: 11–13). Navajamo samo nekatera najpomembnejša napotila in ugotovitve: - Zaradi jasnih političnih razlogov sta spremljanje preoblikovanja bivših socialističnih držav in raziskovanje njihove blaginje spodbudili nastanek številnih raziskovalnih projektov; socialno poročanje bo tako pomembna smer raziskovanja in delovanja še vrsto let. - Prizadevanja za razvoj sintetičnih kazalcev blaginje ilustrira znana zahteva Jacquesa Delorsa o raziskovanju socialnih kazalcev; ustvaril je dva ali tri vsestranske kazalce, ki lahko dopolnijo GNP (Gross National Product). To zahtevo izpolnjuje tudi Human Development Index (HDI), ki povezuje razsežnosti povprečnega življenjskega pričakovanja, izobraževanja (stopnje nepismenosti, leta šolanja) in dohodek per capita (z močno zmanjšano marginalno koristnostjo). To so makroanalize za vse države na svetu. Ta prizadevanja so sicer močno kritizirali, vendar pa jim lahko pripišemo pomen in koristnost, saj so usmerila opazovanja v napredovanje oz. zaostajanje socialnega razvoja v revnejših državah. - Druga inovacija je uporaba longitudinalnih podatkov poleg klasičnih analiz časovnih serij, ki nastane s pomočjo vrste anket prečnega preseka. V zadnjih letih sta se razvili dve možnosti: panelne študije in retrospektivne študije o dosedanjem poteku respondentovega življenja. V panelnih študijah na primer vse člane izbranih gospodinjstev raziskujemo leto za letom tako, da (lahko) rekonstruiramo spremembe pri posameznikih v okviru gospodinjstva in lahko izdelamo vzročne modele. Retrospektivne analize dosedanjega poteka respondentovega življenja vodijo hitreje do rezultatov kot panelne raziskave, ki se ponavljajo vsako leto, vendar pa imajo retrospektivne analize večje metodološke probleme v zvezi z zanesljivostjo in validnostjo respondentovih spominov. - Okrepitev mednarodnega vidika: Znova so se prebudile ideje, ki so jih oblikovali v sedemdesetih letih v programu OECD in govore o širokih mednarodnih primerjavah socialnih sprememb in razvoja blaginje. Eden od razlogov za to je večja povezanost držav članic Evropske unije. Primerjanje lastnega položaja (»Kje smo sedaj?«) je bilo vedno močan motiv za socialno poročanje, še posebno v anglosaškem svetu. Nova prizadevanja za oblikovanje socialnih bilanc: Ta klasični predmet razprave je ponovno oživel, na primer v povezavi s prej omenjenimi poročili o posameznih področjih v nacionalnih statističnih uradih, s ciljem, da bi iz množice informacij »pre-cedili« tisto, kar je bistveno. Razvoj prospektivnega socialnega poročanja. Tu gre za prizadevanja, da bi sistematično razvili še nerazvite in razpršene prognostične metode, kot so na primer scenariji ali projekcije. Razlog je v VREDNOTE-8.indb 593 22.1.2014 19:28:32 594 tem, da bi retrospektivnim analizam in analizam aktualnega stanja dodali tudi nadzorovane napovedi ali scenarije o alternativah prihodnosti. Tudi ta prizadevanja pomenijo oživljanje prejšnjih eksperimentov utemeljiteljev gibanja socialnih kazalcev. 4 Operacionalizacija in zgradba vprašalnika Euromodule Operacionalizacija projekta in vprašalnika Euromodule je zgrajena na izkušnjah raziskovanja družbene blaginje, socialnih indikatorjev in koncepta socialnega poročanja. Vključuje torej individualno in societalno raven opazovanih pojavov in zajema objektivne podatke (o dejstvih) in subjektivne podatke (o počutjih, vrednotenjih itd.). Na subjektivni ravni raziskava vstopa v razumevanja in vrednotenja individualnih situacij oz. situacij v raziskavo vključenih posameznikov; posamezniki sporočajo poglede, občutke, vrednotenja, ki zadevajo njih same. Hkrati pa raziskava na societalni ravni zajema informacije o njihovih pogledih, vrednotenjih (njihove) družbene situacije oz. njihove poglede na v okolju uveljavljena razmerja in odnose, ki kažejo na kakovost družbe. V sliki 2 je pristop individualno/societalno ter objektivno/subjektivno ilustriran s primerom dohodkovne situacije opazovanca oz. družbe: dejanski dohodek, zadovoljstvo z dohodkom, dohodkovne distribucije ter zaznava globine konfliktov med bogatimi in revnimi. Slika 2: Taksonomija blaginjskih konceptov Objektivni Subjektivni INDIVIDUAlNA rAVEN Objektivne življenjske razmere Subjektivno počutje (npr. dohodek) (npr. zadovoljstvo z dohodkom) Zaznana kakovost družbe SOCIETAlNA rAVEN Kakovost družbe (npr. zaznana ostrina konfliktov (npr. dohodkovne distribucije) med bogatimi in revnimi) Euromodule 1999–2002 Skladno s tem konceptom je v vprašalnik vnesena vrsta indikatorjev (slika 3). Tako so med objektivne življenjske razmere v opazovanje vključeni pogoji prebivanja, stanovanjske razmere, sestav družine, družbena razmerja, participacija, življenjski standard, dohodek, zdravje, izobrazba, delo, kakovost osebnega okolja, varnost itd. Subjektivni vidik blaginje pa napovedujejo indikatorji, ki zajemajo zadovoljstvo na različnih življenjskih področjih ter splošno življenjsko zadovoljstvo, izražanje srečnosti, bojazni, anomije, zaznavanje razrednega položaja, vrednotenje različnih vidikov življenja, izražanje optimizma/pesimizma, oceno lastnih življenjskih razmer itd. Societalno raven, torej raven kakovosti družbe, pa nakazujejo indikatorji o socialnih konfliktih, zaupanju med ljudmi, o vrednotenju svobode, varnosti in pravičnosti, razmerah socialne integracije itd. Poleg tega so v operacionalni model vključene t. i. sociodemografske variable, ki dopolnjujejo nabor objektivnih VREDNOTE-8.indb 594 22.1.2014 19:28:32 595 informacij kot: starost, spol, tip bivalnega okolja, zakonski stan, zaposlitveni status, aktivnosti itd. Operacionalizacija v obliki standardiziranega vprašalnika omogoča sočasno izvedbo zbiranja podatkov z vzorčno definiranimi respondenti v širšem mednarodnem in kulturnem okolju. V izhodišču je bila namreč raziskava zasnovana kot mednarodna oz. vseevropska raziskava kakovosti življenja. Slika 3: Indikatorji, ki so bili uporabljeni v Euromodule 1999–2002 Objektivne življenjske razmere: Subjektivna počutja: – prebivališče – področja zadovoljstva – sestava družine – splošno življenjsko zadovoljstvo – družbeno razmerje – sreča – participacija – bojazni, anomija – življenjski standard – subjektivni razredni položaj – dohodek – pomembnost različnih vidikov življenja – zdravje – optimizem/pesimizem – izobrazba in delo – ocena lastnih življenjskih razmer – osebno okolje, varnost Kakovost družbe: – socialni konflikti – zaupanje drugim ljudem – svoboda, varnost, pravičnost – pogoji socialne integracije Sociodemografske variable: – starost – spol – tip bivalnega okolja – zakonski stan – zaposlitveni status – aktivnosti Žal se zamisel vodilne skupine Euromodule o tem, da se bo raziskavi pridružila večina evropskih dežel, ni uresničila. Terenska raziskava je bila izvedena le v devetih evropskih državah ter Turčiji in Južni Koreji. Pričakovanja, da se bo projektu Euromodule pridružila še večina držav članic EU, se, žal, ni uresničila. Njihovo odsotnost deloma pojasnjuje to, da v njih potekajo lastni, nacionalni blaginjski raziskovalni projekti, deloma pa raziskovalcem, še posebej v državah Srednje in Vzhodne Evrope (z izjemo Slovenije in Madžarske), ni uspelo zagotoviti možnosti za vstop v raziskavo, vodilnim raziskovalcem v WZB Berlin pa ni uspelo zagotoviti osrednje finančne podpore, ki bi raziskavo omogočila. Deloma je zastoj projekta Euromodule povezan z dejstvom, da je v istem časovnem obdobju potekala na evropski ravni, v okviru Evropske znanstvene fundacije, pobuda za postavitev metodološko in tematsko podobne, a problemsko širše raziskave, ki se je doslej uveljavila kot vseevropska družboslovna raziskovalna infrastruktura: Evropska družboslovna raziskava (ESS). Vsaj deloma sta se oba koncepta že v izhodišču VREDNOTE-8.indb 595 22.1.2014 19:28:32 596 prekrivala, pobudi za obe raziskavi sta prihajali iz istega institucionalnega zaledja in iz WZB Berlin kot nosilne ustanove. Euromodule je tako ostal na izvedbeni ravni kot eksperimentalen projekt. Z vključitvijo devetih nacionalnih datotek je bila oblikovana mednarodna primerjalna datoteka, ki je dostopna v vseh osrednjih družboslovnih podatkovnih arhivih. Na tej podlagi je bila pripravljena vrsta nacionalnih poročil in primerjalnih raziskav, ki so jih opravili člani osrednjega raziskovalnega tima WZB Berlin. 5 Grafične ilustracije iz datoteke Euromodule V grafih 1 do 3 je predstavljena ilustracija razkritih (pričakovanih) povezav med tremi subjektivnimi kazalci, zajetimi na individualni ravni: zadovoljstvo z dohodkom, zadovoljstvo z življenjskim standardom in zadovoljstvo z življenjem na sploh. Graf 1: umestitev držav glede na povprečno izraženo zadovoljstvo s standardom in zadovoljstvo z dohodkom (corr. 0,990) Euromodul, 1999 - 2002 VREDNOTE-8.indb 596 22.1.2014 19:28:32 597 Graf 2: umestitev držav glede na povprečno izraženo zadovoljstvo s standardom in zadovoljstvo z življenjem na sploh (corr. 0,965) Euromodul, 1999 - 2002 V vseh treh preizkusih se potrdi pričakovanje, namreč da zadovoljstvo z dohodkom, s standardom in življenjem na sploh indicira isto osnovno subjektivno dimenzijo kakovosti življenja. Hkrati pa prikazi kažejo na velike razlike (in pravilnosti) v umestitvi devetih nacionalnih populacij. V vseh preizkusih so visoko desno zgoraj, torej z izražanjem visokega zadovoljstva z dohodkom, standardom in življenjem na sploh, umeščene Švica, Avstrija, Nemčija, pa tudi Slovenija in Španija. Bistveno nižje, torej levo spodaj, pa so umeščene preostale tri v raziskavo vključene države (Južna Koreja, Madžarska in Turčija). VREDNOTE-8.indb 597 22.1.2014 19:28:32 598 Graf 3: umestitev držav glede na povprečno zadovoljstvo z življenjem na sploh in zadovoljstvo z dohodkom (corr. 0,927) Euromodul, 1999 - 2002 Glede na zasnovo in operacionalizacijo projekta se po dobrem desetletju od nje-govega empiričnega izteka zastavlja vprašanje o smiselnosti in možnosti njegove ponovitve. Glede na spremembe, ki so nastale v vmesnem času, bi bila ponovitev raziskave v njenem ožjem, evropskem okviru lahko pomembna podlaga za razumevanje stanja in uveljavljanja blaginjskih konceptov v obeh t. i. tranzicijskih državah: Sloveniji in Madžarski. Ali sta Madžarska in Slovenija v graditvi socialnotržnih odnosov v zadnjih petnajstih letih napredovali in so se torej življenjske razmere ljudi in družbene razmere izboljšale ali poslabšale? VREDNOTE-8.indb 598 22.1.2014 19:28:32 599 Literatura Allard, E. (1993): Having, Loving, Being: An Alternative to the Swedish Model of Welfare Research, In: Nussbaum, M., Sen, A., The Quality of Life, Oxford. Argyle, M. (1996): »Subjective Well-being«, in: Offer, pp. 18-45. Andreß, Hans-Jürgen (1999): Leben in Armut. Analysen der Verhaltensweisen armer Haushalte mit Umfragedaten. Opladen. Balanced Growth (1970): Toward Balanced Growth, US Government Printing Office, Washington. Bauer, R. A. (1966): Social Indicators, Cambridge, Mass. Berger-Schmitt, Regine / Beate Jankowitsch (1999): Systems of Social Indicators and Social Reporting: The State of the Art. EuReporting Working Paper No. 1. Mannheim: Centre for Survey Research and Methodology (ZUMA). Berger-Schmitt, Regina / Heinz-Herbert Noll (2000): Conceptual Framework and Struc-ture of a European System of Social Indicators. EuReporting Working Paper No. 9, Centre for Survey Research and Methodology (ZUMA), Mannheim. Boehnke, Petra / Jan Delhey / Roland Habich (2000): Das Euromodul – ein neues Instrument für die europäische Wohlfahrtsforschung. In: Informationsdienst Soziale Indikatoren, Ausgabe 24, Juli 2000, S. 12-15. Campbell, A. (1972): »Aspiration, Satisfaction and Fulfillment«, in: Campbell/Converse. Cambell, A./Converse, Ph. (1972): The Human Meaning of Social Change, New York. Campbell A. et al. (1976): The Quality of American Life, New York. Datenreport, Zahlen und Fakten über die Bundesrepublik Deutschland, Statistisches Bundesamt (ed.) (1994; 1997). Delhey/Boehnke/Habich/Zapf (2001): The Euromodule. A new Instrument for Comparative Welfare Research. Euromodule working paper series, Social Science Research Center Berlin. Delors, J. (ed.) (1971): Les indicateurs sociaux, Paris. Deutsch, K. W. (1970): Politics and Government, Boston. Etzioni, A. (1968): The Active Society, New York. Euromodule (2000): Codebook. Social Sciene Research Center Berlin, WZB. Evers, A., Olk, Th. (ed.) (1996): Wohlfahrtspluralismus. Vom Wohlfahrtsstaat zur Wohl-fahrtsgesellschaft, Opladen. Gordon, David / Christina Pantazis (eds.) (1997): Breadline Britain in the 1990s. Aldershot. Habich, R./Noll, H.-H. (1994): Soziale Indikatoren und Sozialberichterstattung -Interna-tionale Erfahrungen und gegenwärtiger Forschungsstand, Bundesamt für Statistik, Bern. Habich, Roland (1996): Die Wohlfahrtssurveys - ein Instrument zur Messung der individu-ellen Wohlfahrt. In: Statistisches Bundesamt (Hg.), Wohlfahrtsmessung. Aufgaben der Statistik im gesellschaftlichen Wandel, Band 29 der Schriftenreihe Forum der Bundesstatistik, Stuttgart: Metzler-Poeschel, S. 121-147. VREDNOTE-8.indb 599 22.1.2014 19:28:32 Habich, Roland / Heinz-Herbert Noll, Wolfgang Zapf (1999): Subjektives Wohlbefinden in Ostdeutschland nähert sich westdeutschem Niveau. Ergebnisse des Wohlfahrtssurveys 1998. In: Informationsdienst Soziale Indikatoren, Ausgabe 22, Juli 1999, S. 1-6. Hirschman, A. (1982): Shifting Involvements: Private Interests and Public Action, Princeton.. Human Development Report (1990): United Nations Human Development Programme, New York (annually since). Johannson, St. (1973): »The Level-of-Living-Survey - A Presentation«, in: Acta Sociologica, Vol. 16. Land, K. (1990): »Social Indicators and the Quality of Life: Where do we stand in the Mid-1990s?«, in: SINET, February, pp. 5-8. Lane, R. E. (1996): »Quality of life and quality of persons: A new role for government?«, in: Offer, pp. 256-293. Mahbub ul Haq (1995): Reflections on Human Development, New York. Mlinar, Z., Toš, N. (1971): Neizkoriščeni potenciali za družbeni razvoj, (Tema dneva, 8). Ljubljana: Komunist, 138 str. Noll, H.-H. (1995): »The Digital Information System Sociallndicators: A New Form of Presentation of the German System of Social Indicators«, in: Statistical Journal of the United Nations ECE 12, pp. 369-378. Noll, H.-H. (ed.) (1997): Sozialberichterstattung in Deutschland, Weinheim/München. Noll, H.-H./Zapf, W. (1994): »Social Indicators Research: Societal Monitoring and Social Reporting«, in: I. Borg/P. Mohler (eds.), Trends and Perspectives in Empirical Social Research, Berlinj New York, pp. 1-16. Noll, Heinz-Herbert (2000): Konzepte der Wohlfahrtsentwicklung: Lebensqualität und ”neue” Wohlfahrtskonzepte. WZB Discussion paper P00-505, Social Science Research Center Berlin (WZB). Novak, M. (1995): Konceptualna vprašanja proučevanja kakovosti življenja, v: Svetlik, I., Kakovost življenja v Sloveniji, FDV, Ljubljana. OECD (1973): List of Social Concerns Common to Most OECD-Countries, Paris. Offer, A. (ed.) (1996): In Pursuit of the Quality of Life, New York. Olson, M. (1969): Toward a Social Report, US Department of Health, Education and Welfare, Washington. Poročilo o človekovem razvoju – Slovenija (od 1998 dalje): UMAR, Ljubljana. Putnam, R. (1995): »Bowling Alone: America's Declining Social Capital«, in: Journal of Democracy, 6,1, pp. 65-78. Saksida, S. et al. (1981): Globalni koncept dolgoročnega razvoja slovenske družbe, IB revija 12, Zavod za družbeno planiranje, Ljubljana. Silver, H. (1994): »Social Exclusion and Social Solidarity: Three Paradigms«, in: International Labour Review, 133, No. 5-6, pp. 531-578. Stanovnik, T. (1997): Revščina in marginalizacija prebivalstva v Sloveniji, Družboslovne razprave 25, Ljubljana. VREDNOTE-8.indb 600 22.1.2014 19:28:32 Svetlik, I., edit. (1995): Kakovost življenja v Sloveniji, FDV, Ljubljana. Toš, N. et al. (1999): Vrednote v prehodu I–II, Dokumenti SJM, CJMMK, FDV, Ljubljana, 1998. Toš, N., Malnar, B. (2002): Družbeni vidiki zdravja, Sociološka raziskovanja odnosa do zdravja in zdravstva, Dokumenti SJM, CJMMK, FDV, Ljubljana (v tisku). Veenhoven, R. (1997): »Lebenszufriedenheit der Bürger: ein Indikator für die 'Lebbarkeit' von Gesellschaften?«, in: H.-H. Noll (ed.), pp. 267-293. Veenhoven, Ruut (1997): Lebenszufriedenheit der Bürger: Ein Indikator für die Lebbarkeit von Gesellschaften? In: Noll, Heinz-Herbert (Hg.): Sozialberichterstattung in Deutschland. Konzepte, Methoden und Ergebnisse für Lebensbereiche und Bevölkerungsgruppen. Weinheim/München, S. 267-293. Vogel, Joachim (1994): Social indicators and social reporting. In: Statistical Journal of the United Nations ECE 11 (1994), p. 241-260. Vogel, J. (1997): »The Future Direction of Social Indicators Research«, in: Social Indicators Research 42, pp. 103-116. Walter, W. (1995): »Familienberichterstattung und familienpolitischer Diskurs«, in: U. Gerhardt u.a. (eds.), Familie der Zukunft, Opladen, pp. 82-97. Zapf, Wolfgang (1984): Individuelle Wohlfahrt: Lebensbedingungen und wahrgenomme-ne Lebensqualität. In: Glatzer, Wolfgang / Wolfgang Zapf (Hg.): Lebensqualität in der Bundesrepublik. Objektive Lebensbedingungen und subjektives Wohlbefinden. Frankfurt/Main, New York, S. 13-26. Zapf, W. (1972): »Zur Messung der Lebensqualität«, in: Zeitschrift für Soziologie, 1, 4, pp. 3, 376. Zapf, W. (1976): Sozialberichterstattung: Möglichkeiten und Probleme, Kommission für wirtschaftlichen und sozialen Wandel, Band 125, Göttingen. Zapf, Wolfgang et al. (1987): Individualisierung und Sicherheit. Untersuchungen zur Lebensqualität in der Bundesrepublik Deutschland. München. Zapf, W./R. Habich (eds.) (1996): Wohlfahrtsentwicklung im vereinten Deutschland. Sozialstruktur Sozialer Wandel und Lebensqualität, Berlin. Zapf, W. (1999): Social Reporting in the 1970's and 1990's, Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung, Berlin. Zapf, Wolfgang (2000): Social Reporting in the 1970s and the 1990s. In: Social Indicators Research 51, 2000, p. 1-15. Zapf, W., Toš, N. (2002): Raziskovanje blaginje in družbeno poročanje, Teorija in praksa, 39, Ljubljana. Widmaier, H. P. (1970): »Aspekte einer aktiven Sozialpolitik«, in: H. Sanmann (ed.), Zur Problematik der Sozialinvestitionen, Berlin. VREDNOTE-8.indb 601 22.1.2014 19:28:32 VREDNOTE-8.indb 602 22.1.2014 19:28:32 603 5.2 EVROPSKA RAzISKAVA O KAKOVOSTI ŽIVLJENJA EUROMODULE – European Welfare Study, 1999-2002 Wolfgang Zapf, Niko Toš, Roland Habicht, Jan Delhey, Petra Böhnke, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Samo Uhan, Janez Štebe, Mitja Hafner-Fink, Živa Broder, Rebeka Falle, Tina Vovk, Špela Zajšek, May Doušak Povzetek Raziskava Euromodule je poizkus operacionalizacije blaginjskih konceptov, ki temelji na predpostavki mednarodnega longitudinalnega raziskovanja. Taksonomija blaginjskih konceptov vključuje individualno in družbeno raven ter zajema informacije o objektivnih stanjih in subjektivnih počutjih oz. vrednotenjih. Raziskava tako vključuje (objektivne) podatke o življenjskih razmerah (o dohodku, stanovanjskih razmerah in opremljenosti gospodinjstva) ter o osebnem počutju in vrednotenju življenjskih razmer (npr. zadovoljstvo z dohodkom, zadovoljstvo z bivalnimi razmerami itd). Na societalni, družbeni ravni raziskava zajema informacije o »kakovosti družbe« (distribucija dohodka, dohodkovna neenakost) ter na subjektivni ravni vrednotenja kakovosti življenja (zaznavanje izvorov in ostrine socialnih konfliktov, konflikti med bogatimi in revnimi, med menedžmentom in zaposlenimi, zaupanje v institucije itd.). Posega torej na ključna življenjska področja in v njihova vrednotenja, kot so: pogoji bivanja, primerjave med gospodinjstvi, družbeni odnosi, participacija, življenjski standard, dohodek, zdravje, delo, izobrazba, osebno in družbeno okolje, vprašanja o varnosti itd. V raziskavo so poleg Nemčije vključene še Slovenija, Madžarska, Španija, Švica, Švedska, Avstrija ter naknadno Turčija in Južna Koreja. Terensko raziskovanje je potekalo v obdobju 1999–2002. Teoretska in metodološka priprava projekta je potekala pod vodstvom Wolfganga Zapfa iz berlinskega Wissenschafts Zentrum für Sozialwissenschaften ter ob sodelovanju vodilnih raziskovalcev iz pridruženih držav. Zamisel o postavitvi raziskave Euromodule kot vseevropske longitudinalne družboslovne infrastrukture sicer ni VREDNOTE-8.indb 603 22.1.2014 19:28:32 604 uspela. Ostal je le fragment, eksperimentalna izvedba empiričnega koncepta v devetih državah na vstopni časovni točki (1999–2002). Izkušnje v konceptualizaciji – predvsem z vključitvijo subjektivne dimenzije blaginjskih raziskovanj – je povzela Evropska družboslovna raziskava (ESS), ki se je (od 2002–2012) uveljavila kot osrednja vseevropska družboslovna raziskava. Raziskava ESS se je ob podpori osrednjih evropskih ustanov uveljavila kot trajen infrastrukturni raziskovalni instrument evropskega družboslovja. Ključne besede: mednarodno primerjalno raziskovanje, kakovost življenja, objektivne življenjske razmere, sestava družine, stanovanjske razmere, participacija, življenjski standard, dohodek, zdravje; subjektivno počutje, zadovoljstvo z razmerami, sreča, občutek varnosti, zaznava socialnih razlik, optimizem itd. EUROMODULE 1992–2002: Države udeleženke, leto izvedbe, velikost vzorca in vodilni raziskovalci udeležene leto velikost vodilni ustanova države izvedbe vzorca raziskovalec izvajalka Nemčija oktober 1999 1384 Prof. dr. W. Zapf WZB, Berlin Slovenija maj 1999 1012 Prof. dr. N. Toš UL, Fakulteta za družbene vede, CJM, ljubljana Madžarska novemebr 1999 1510 Z. Speder Demographic research Institute, HESO, Budapest Španija januar 2000 2489 Prof. dr. S. del Campo Facultad de Sciences Politicas, Y Sociologia, Universidad Complutense, Madrid Švica junij 2000 1570 Prof. dr. Ch. Suter Swiss Federal Institut of Tehnology, Zürich Švedska december 1999 2698 Prof. dr. J. Vogel Statistics Sweden in University, Umea Avstrija april 2002 502 Doc. dr. K. H. Müller WISDOM, Wien Turčija 2001-2002 4020 Prof. dr. S. Ayata in drugi Department of Sociology, Middle East Tehnical University, Istambul Južna Koreja april 2001 1134 Prof. dr. D. Shin University of Missouri; Prof. dr. Ch. Park Korea University, Seul VREDNOTE-8.indb 604 22.1.2014 19:28:32 605 EUROMODULE – MEDDRŽAVNE PRIMERJAVE 1999-2002 (SJM 1999) 1. Koliko sob ima vaše stanovanje oziroma hiša? Pri štetju ne upoštevajte kuhinje, kopalnice, hodnika oziroma predsobe, shrambe ter sob, v katerih živijo podnajemniki. 0 – nič sob 1 – ena soba 2 – dve sobi 3 – tri sobe 4 – štiri sobe 5 – pet sob 6 – šest sob 7 – sedem sob 8 – osem sob in več osem ena dve tri štiri pet šest sedem sob soba sobi sobe sobe sob sob sob in več Euromodul, 1999 1 2 3 4 5 6 7 8 Slovenija 7,0 25,3 29,0 19,7 10,1 4,9 2,0 2,1 Nemčija 3,8 18,0 29,8 20,3 12,6 8,9 3,1 3,4 Madžarska 10,9 42,3 34,8 8,4 2,7 0,5 0,0 0,5 Španija 1,0 8,4 43,0 32,0 10,3 2,5 1,3 1,6 Švica 2,7 10,8 25,0 25,0 19,7 8,0 4,4 4,3 Avstrija 3,4 15,1 24,9 20,9 16,1 9,8 4,4 5,4 Turčija 1,3 12,2 45,1 35,6 3,2 0,7 0,1 1,6 Južna Koreja 3,4 31,0 55,6 8,8 1,0 0,1 0,1 0,0 VREDNOTE-8.indb 605 22.1.2014 19:28:33 606 2. zanima nas, ali ima vaše stanovanje naslednje: a) kuhinjo b) kopalno kad ali tuš c) stranišče na izplakovanje d) toplo vodo e) centralno ogrevanje ali električno peč f) balkon, teraso ali vrt centralno ogrevanje ali balkon, Deleži pritrdilnih kopalna stranišče na topla električna terasa odgovorov kuhinja kad ali tuš izplakovanje voda peč ali vrt Euromodul, 1999 a. b. c. d. e. f. Slovenija 99,4 97,2 97,6 96,7 90,0 91,2 Nemčija 99,2 99,4 98,9 98,4 94,9 84,9 Madžarska 97,8 91,4 88,4 87,2 82,2 81,9 Španija 98,8 99,4 – 98,8 87,9 72,8 Švica 99,6 99,6 99,6 99,9 96,5 95,6 Avstrija 99,0 98,6 98,8 98,2 90,0 82,7 Turčija 88,3 68,8 47,5 38,5 69,4 61,6 Južna Koreja 99,6 94,6 93,7 98,4 98,7 44,6 3. Ali živite v: 1 – najetem stanovanju (ali sobi) 2 – najeti hiši 3 – stanovanju, ki je vaša oziroma družinska last 4 – hiši, ki je vaša oziroma družinska last 5 – drugo stanovanju, hiši, najetem ki je vaša ki je vaša stanovanju najeti oziroma oziroma (ali sobi) hiši družinska last družinska last drugo Euromodul, 1999 1 2 3 4 5 Slovenija 5,7 1,2 24,9 67,1 1,1 Nemčija 51,2 3,7 5,3 37,2 2,7 Madžarska 6,6 0,0 86,8 0,0 6,6 Španija 10,2 3,2 52,0 33,7 0,9 Švica 52,5 3,5 10,3 33,0 0,6 Avstrija 31,1 3,8 13,9 47,0 4,2 Turčija 17,2 12,2 34,7 34,5 1,3 Južna Koreja 12,9 15,3 39,9 31,0 1,0 VREDNOTE-8.indb 606 22.1.2014 19:28:33 607 4. Kako zadovoljni ste na splošno s svojim stanovanjem oziroma hišo? Številka 10 pomeni, da ste povsem zadovoljni, številka 0 pa, da ste povsem nezadovoljni. Če pa je vaša ocena nekje vmes, izberite številke med 1 in 9. povsem povsem nezadovoljen zadovoljen 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povsem povsem nezadovoljen zadovoljen Euromodul, 1999 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povp. Slovenija 1,0 1,0 1,2 2,1 3,7 11,4 8,4 11,0 18,9 10,6 30,9 7,63 Nemčija 1,1 0,6 0,7 2,4 1,9 6,2 6,5 11,1 22,0 16,6 31,1 8,00 Madžarska 2,5 1,9 2,8 4,7 3,7 16,6 8,9 12,5 15,9 6,8 23,8 6,87 Španija 0,9 0,5 0,9 1,6 2,2 8,6 10,9 19,0 24,6 10,9 20,0 7,52 Švica 0,1 0,1 0,4 0,4 1,2 5,6 4,7 10,9 26,3 14,1 36,1 8,38 Avstrija 0,2 0,0 0,0 1,4 1,4 7,4 2,6 9,4 22,3 15,5 39,8 8,44 Turčija 6,0 1,8 3,5 5,6 6,8 17,5 12,2 15,7 13,0 4,7 13,2 6,02 Južna Koreja 0,4 0,4 1,9 3,9 7,2 25,4 13,6 18,9 19,8 6,3 2,2 6,22 5. Navedli vam bomo seznam različnih organizacij in zvez. Ali ste trenutno član katere od njih? a) sindikat b) politična stranka d) društvo za varovanje okolja e) dobrodelno društvo f) društvo povezano s cerkvijo g) kulturno društvo ali skupina h) športno društvo i) drugo društvo društvo kulturno za dobro- društvo društvo Deleži pritrdilnih politična varovanje delno povezano ali športno drugo odgovorov sindikat stranka okolja društvo s cerkvijo skupina društvo društvo Euromodul, 1999 a. b. d. e. f. g. h. i. Slovenija 28,4 4,5 1,9 8,1 3,9 7,6 14,3 20,6 Nemčija 10,3 3,1 1,6 2,8 5,8 5,0 23,0 13,0 Madžarska 9,3 1,9 0,3 0,7 1,4 1,1 4,2 6,0 Španija 6,1 2,8 0,9 3,9 5,3 3,6 11,4 6,6 Švica 12,2 9,8 12,9 18,3 11,5 15,8 37,1 15,3 Avstrija 18,5 9,3 3,0 1,6 13,3 7,0 19,1 11,9 Turčija 3,3 5,1 0,6 1,3 0,6 0,7 1,6 2,0 Južna Koreja 2,3 1,1 0,9 1,8 4,4 1,4 7,5 1,4 VREDNOTE-8.indb 607 22.1.2014 19:28:33 608 6. Če ne upoštevate moža, žene, partnerja in družinskih članov – ali imate kakega dobrega prijatelja, s katerim se lahko posvetujete o osebnih in pomembnih stvareh? 1 – ne 2 – da ne da Euromodul, 1999 1 2 Slovenija 26,5 73,5 Nemčija 20,5 79,5 Madžarska 51,4 48,6 Španija 41,6 58,4 Švica 20,6 79,4 Avstrija 13,7 86,3 Turčija 20,6 79,4 Južna Koreja 8,1 91,9 7. In koliko takih dobrih prijateljev imate? Odgovarjajo tisti, ki so navedli, da imajo dobre prijatelje. 1 – enega / eno prijatelja / prijateljico 2 – dva 3 – tri 4 – štiri 5 – pet 6 – šest prijateljev / prijateljic in več enega / eno dva tri štiri pet šest in več Euromodul, 1999 1 2 3 4 5 6 Slovenija 18,3 27,1 24,0 9,7 10,6 10,3 Nemčija 15,9 27,8 20,4 10,7 9,8 15,4 Madžarska 36,3 31,3 17,4 4,8 4,4 5,8 Španija 22,6 30,8 16,9 11,1 5,9 12,7 Švica 16,7 25,3 23,9 13,1 9,5 11,5 Avstrija 9,3 18,4 20,7 15,2 18,6 17,7 Turčija 10,7 25,5 18,9 11,6 11,5 21,7 Južna Koreja 12,5 27,4 25,3 8,5 14,4 12,0 VREDNOTE-8.indb 608 22.1.2014 19:28:33 609 8. Kako pogosto se družite z vašimi dobrimi prijatelji? Odgovarjajo tisti, ki so navedli, da imajo dobre prijatelje. 1 – manj pogosto 2 – enkrat mesečno 3 – enkrat tedensko 4 – dnevno manj pogosto enkrat mesečno enkrat tedensko dnevno Euromodu,l 1999 1 2 3 4 Slovenija 2,94 11,10 28,61 57,35 Nemčija 4,91 22,57 50,46 22,06 Madžarska 5,65 20,66 44,63 29,06 Španija 4,86 11,83 37,95 45,36 Švica 4,51 20,98 53,61 20,90 Avstrija 1,16 14,81 54,86 29,17 Turčija 6,37 6,74 34,88 52,01 Južna Koreja 2,30 19,87 54,41 23,42 9. Kaj bi rekli, ali je ljudem na splošno mogoče zaupati, ali pa mora biti človek na splošno z ljudmi zelo previden? 1 – Ljudem je skoraj vedno mogoče zaupati. 2 – Vedno je treba biti precej previden z ljudmi. ljudem je skoraj vedno Vedno je treba biti precej mogoče zaupati. previden z ljudmi. Euromodul, 1999 1 2 Slovenija 85,6 14,4 Nemčija 68,8 31,2 Madžarska 81,0 19,0 Španija 72,2 27,8 Švica 56,6 43,4 Avstrija 60,8 39,2 Turčija 86,3 13,7 Južna Koreja 40,0 60,0 VREDNOTE-8.indb 609 22.1.2014 19:28:33 610 10. V večini dežel obstajajo razlike in celo spori in konflikti med različnimi družbenimi skupinami. Kako ostri so po vaši oceni v xxx / sloveniji konflikti med spodaj navedenimi skupinami? ni teh niso zelo sporov preveč ostri ostri ostri a) med revnimi in bogatimi 1 2 3 4 b) med nezaposlenimi in zaposlenimi 1 2 3 4 c) med vodstvi podjetij in delavci 1 2 3 4 d) med mladimi in starimi 1 2 3 4 e) med moškimi in ženskami 1 2 3 4 f) med domačini (Slovenci) in 1 2 3 4 priseljenci a) ni teh niso zelo med revnimi in bogatimi sporov preveč ostri ostri ostri Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 9,4 46,3 32,1 12,2 Nemčija 5,1 31,7 47,0 16,2 Madžarska 3,1 13,0 45,6 38,2 Španija 19,4 38,3 32,3 10,0 Švica 3,5 49,2 39,6 7,7 Avstrija 8,6 45,2 38,7 7,5 Turčija 9,4 21,3 37,5 31,8 Južna Koreja 1,7 12,9 59,5 25,9 b) med nezaposlenimi ni teh niso zelo in zaposlenimi sporov preveč ostri ostri ostri Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 14,3 47,0 30,2 8,4 Nemčija 6,2 36,6 43,6 13,7 Madžarska 11,2 35,4 39,5 13,9 Španija 27,4 36,7 27,4 8,5 Švica 10,8 53,2 32,1 3,9 Avstrija 11,0 46,8 35,8 6,5 Turčija 14,1 30,2 37,7 18,0 Južna Koreja 1,5 20,0 56,7 21,8 VREDNOTE-8.indb 610 22.1.2014 19:28:33 611 c) med vodstvi podjetij ni teh niso zelo in delavci sporov preveč ostri ostri ostri Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 3,8 29,6 47,2 19,5 Nemčija 8,8 51,7 31,9 7,6 Madžarska 9,0 34,9 37,9 18,2 Španija 18,1 49,3 25,2 7,3 Švica 7,7 54,4 33,6 4,2 Avstrija 16,2 51,1 28,1 4,7 Turčija 10,5 24,0 42,4 23,1 Južna Koreja 1,4 25,0 53,2 20,4 d) ni teh niso zelo med mladimi in starimi sporov preveč ostri ostri ostri Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 15,5 56,5 22,2 5,8 Nemčija 14,9 57,4 23,9 3,9 Madžarska 22,4 48,2 23,3 6,1 Španija 35,6 44,3 17,0 3,1 Švica 16,3 55,4 25,6 2,7 Avstrija 18,1 50,7 27,2 4,1 Turčija 26,8 44,1 21,4 7,8 Južna Koreja 3,8 41,5 45,0 9,7 e) med moškimi ni teh niso zelo in ženskami sporov preveč ostri ostri ostri Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 27,9 57,6 12,4 2,1 Nemčija 25,0 59,9 13,2 1,9 Madžarska 35,4 48,3 13,3 2,9 Španija 33,1 43,9 18,1 4,9 Švica 16,4 55,6 24,3 3,7 Avstrija 24,7 49,9 22,5 2,9 Turčija 20,9 40,6 28,7 9,8 Južna Koreja 4,6 53,9 37,1 4,4 VREDNOTE-8.indb 611 22.1.2014 19:28:33 612 f)med domačini (Slovenci) ni teh niso zelo in priseljenci sporov preveč ostri ostri ostri Euromodul 1 2 3 4 Slovenija 11,6 43,1 33,1 12,2 Nemčija 5,1 32,5 45,9 16,5 Madžarska 9,9 29,4 41,6 19,2 Španija 11,6 35,4 37,9 15,1 Švica 5,2 28,1 54,1 12,5 Avstrija 9,0 35,3 43,5 12,1 Turčija 6,3 50,8 36,0 7,0 Južna Koreja 11,6 43,1 33,1 12,2 VREDNOTE-8.indb 612 22.1.2014 19:28:33 613 11. Ljudje imajo različna mnenja o tem, kaj človek mora imeti za spodobno življenje. Kakšno je vaše mnenje? Katere od stvari na seznamu vsako gospodinjstvo mora imeti, da bi lahko rekli, da živi spodobno? Katere od stvari so zaželjene, ne pa nujne? In katerim stvarem se lahko odpove? se lahko odpove zaželjeno nujno a) bivališče, v katerem ima vsak član gospodinjstva 1 2 3 svojo sobo b) stanovanje, ki ima stranišče, ter kopalno 1 2 3 kad oziroma tuš c) vrt, balkon ali teraso 1 2 3 d) teden dni počitnikovanja ali potovanja na leto 1 2 3 e) naročen časopis 1 2 3 f) telefon 1 2 3 g) da lahko redno kupuje nova oblačila 1 2 3 h) da lahko nadomesti izrabljeno pohištvo 1 2 3 i) da ima na dan povprečno en kuhan obrok 1 2 3 j) da lahko enkrat mesečno na kosilo ali večerjo povabi 1 2 3 prijatelje k) da lahko enkrat mesečno svojo družino pelje na kosilo ali večerjo 1 2 3 v gostinski lokal l) da ima avto 1 2 3 m) da ima televizijo 1 2 3 n) da ima pralni stroj 1 2 3 o) da ima pomivalni stroj 1 2 3 p) da lahko prihrani nekaj denarja 1 2 3 r) da si plačuje dodatno pokojninsko zavarovanje 1 2 3 s) da ima video–recorder 1 2 3 t) da ima računalnik 1 2 3 VREDNOTE-8.indb 613 22.1.2014 19:28:33 614 a) bivališče, v katerem ima vsak član gospodinjstva se lahko svojo sobo odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 12,3 55,3 32,4 Nemčija 8,5 55,6 36,0 Madžarska 8,9 45,6 45,4 Španija 10,1 30,8 59,1 Švica 11,1 58,2 30,6 Avstrija 8,2 54,1 37,7 Turčija 5,5 43,9 50,6 Južna Koreja 1,7 41,7 56,6 b) stanovanje, ki ima stranišče, se lahko ter kopalno kad oziroma tuš odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 0,9 9,7 89,4 Nemčija 1,1 8,1 90,7 Madžarska 1,9 15,7 82,4 Španija 1,6 2,1 96,3 Švica 0,6 8,3 91,0 Avstrija 1,4 10,2 88,4 Turčija 1,0 16,1 83,0 Južna Koreja 0,8 17,0 82,2 c) se lahko vrt, balkon ali teraso odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 16,7 67,5 15,9 Nemčija 9,3 67,2 23,5 Madžarska 19,2 52,6 28,3 Španija 24,2 49,6 26,2 Švica 17,3 59,7 23,0 Avstrija 15,1 69,5 15,3 Turčija 4,9 41,0 54,1 Južna Koreja 9,5 63,7 26,8 VREDNOTE-8.indb 614 22.1.2014 19:28:33 615 d) teden dni počitnikovanja se lahko ali potovanja na leto odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 21,1 50,0 28,9 Nemčija 15,9 58,5 25,6 Madžarska 21,5 60,1 18,4 Španija 16,4 42,1 41,4 Švica 14,3 40,2 45,6 Avstrija 25,5 51,2 23,3 Turčija 18,4 56,9 24,7 Južna Koreja 6,4 54,5 39,1 e) se lahko naročen časopis odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 33,9 47,3 18,8 Nemčija 37,8 39,8 22,3 Madžarska 27,5 42,2 30,3 Španija 72,5 22,2 5,3 Švica 31,8 30,6 37,6 Avstrija 47,8 30,1 22,1 Turčija 25,1 51,8 23,1 Južna Koreja 15,5 41,4 43,1 f) se lahko telefon odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 7,8 32,9 59,3 Nemčija 4,3 21,7 74,0 Madžarska 12,9 37,0 50,1 Španija 10,4 17,5 72,1 Švica 4,4 19,3 76,3 Avstrija 4,2 17,4 78,4 Turčija 2,8 18,8 78,5 Južna Koreja 0,6 5,3 94,1 VREDNOTE-8.indb 615 22.1.2014 19:28:33 616 g) da lahko redno se lahko kupuje nova oblačila odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 39,8 50,5 9,7 Nemčija 15,2 61,7 23,0 Madžarska 29,2 55,8 15,0 Španija 17,3 47,6 35,1 Švica 26,7 55,2 18,1 Avstrija 21,3 54,8 23,9 Turčija 13,2 60,5 26,3 Južna Koreja 11,9 63,9 24,2 h) da lahko nadomesti se lahko izrabljeno pohištvo odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 36,2 57,9 5,9 Nemčija 19,1 65,5 15,4 Madžarska 34,4 58,8 6,8 Španija 28,3 55,3 16,3 Švica 32,3 56,8 10,9 Avstrija 23,4 66,1 10,6 Turčija 20,4 61,6 18,0 Južna Koreja 18,9 71,8 9,3 i)da ima na dan povprečno se lahko en kuhan obrok odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 0,9 9,6 89,5 Nemčija 2,3 14,5 83,2 Madžarska 2,1 3,3 94,6 Španija 2,8 3,7 93,4 Švica 2,1 12,2 85,7 Avstrija 1,2 9,2 89,6 Turčija 2,3 13,6 84,2 Južna Koreja 6,5 31,0 62,4 VREDNOTE-8.indb 616 22.1.2014 19:28:33 617 j)da lahko enkrat mesečno na kosilo ali večerjo se lahko povabi prijatelje odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 39,3 54,4 6,3 Nemčija 25,2 58,5 16,3 Madžarska 46,6 42,9 10,5 Španija 36,1 53,6 10,2 Švica 14,1 53,6 32,3 Avstrija 23,6 54,8 21,6 Turčija 17,8 58,5 23,7 Južna Koreja 14,5 66,9 18,6 k) da lahko enkrat mesečno svojo družino pelje na kosilo se lahko ali večerjo v gostinski lokal odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 41,0 52,9 6,1 Nemčija 33,6 56,8 9,6 Madžarska 58,3 36,7 5,1 Španija 32,4 56,2 11,3 Švica 41,1 46,6 12,4 Avstrija 34,9 52,1 13,0 Turčija 21,8 57,9 20,3 Južna Koreja 7,7 62,4 29,9 l) se lahko da ima avto odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 8,5 34,0 57,5 Nemčija 19,7 37,1 43,2 Madžarska 38,2 42,3 19,6 Španija 17,8 28,3 53,9 Švica 35,7 38,8 25,5 Avstrija 16,8 27,5 55,7 Turčija 13,6 51,4 35,0 Južna Koreja 6,6 39,9 53,4 VREDNOTE-8.indb 617 22.1.2014 19:28:33 618 m) se lahko da ima televizijo odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 8,2 43,0 48,8 Nemčija 7,5 29,2 63,3 Madžarska 13,7 39,4 46,9 Španija 12,7 30,4 56,9 Švica 31,5 39,6 28,9 Avstrija 21,1 33,1 45,8 Turčija 2,5 15,2 82,3 Južna Koreja 1,8 9,3 88,9 n) se lahko da ima pralni stroj odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 1,1 15,0 83,9 Nemčija 2,0 12,3 85,7 Madžarska 20,1 41,9 38,0 Španija 3,2 11,4 85,4 Švica 5,8 17,9 76,3 Avstrija 2,8 11,2 86,1 Turčija 3,1 22,3 74,6 Južna Koreja 0,8 11,6 87,6 o) se lahko da ima pomivalni stroj odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 39,7 47,4 12,9 Nemčija 35,0 50,0 15,0 Madžarska 76,5 19,8 3,6 Španija 41,9 43,1 14,9 Švica 54,9 34,0 11,1 Avstrija 35,9 38,0 26,1 Turčija 13,9 41,8 44,3 Južna Koreja 37,2 55,1 7,7 VREDNOTE-8.indb 618 22.1.2014 19:28:33 619 p) da lahko prihrani se lahko nekaj denarja odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 9,0 65,1 25,9 Nemčija 9,4 59,0 31,6 Madžarska 5,2 63,7 31,2 Španija 7,1 48,9 44,0 Švica 5,4 52,1 42,4 Avstrija 3,0 66,5 30,5 Turčija 6,2 43,0 50,8 Južna Koreja 2,6 37,4 60,0 r)da si plačuje dodatno se lahko pokojninsko zavarovanje odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 12,1 51,9 36,0 Nemčija 6,9 45,2 47,9 Madžarska 44,8 38,2 16,9 Španija 28,6 52,1 19,3 Švica 10,0 42,4 47,6 Avstrija 7,0 48,5 44,5 Turčija 14,2 54,3 31,5 Južna Koreja 5,7 52,7 41,5 s) se lahko da ima video–recorder odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 70,1 27,6 2,3 Nemčija 52,6 39,0 8,4 Madžarska 56,4 33,9 9,8 Španija 50,6 40,6 8,9 Švica 77,9 19,0 3,1 Avstrija 69,7 25,7 4,6 Turčija 52,1 39,3 8,6 Južna Koreja 13,1 47,3 39,6 VREDNOTE-8.indb 619 22.1.2014 19:28:33 620 t) se lahko da ima računalnik odpove zaželjeno nujno Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 51,2 40,8 8,0 Nemčija 57,8 31,8 10,4 Madžarska 57,0 36,0 7,0 Španija 48,3 36,8 14,9 Švica 49,0 36,5 14,6 Avstrija 46,1 31,5 22,4 Turčija 31,7 46,4 21,9 Južna Koreja 11,9 34,9 53,2 VREDNOTE-8.indb 620 22.1.2014 19:28:33 621 12. Če zdaj pomislite na lastno situacijo: katerih stvari nimate ali ne morete storiti zato, ker si tega ne morete privoščiti? In katerih stvari nimate ali ne storite zaradi drugih razlogov? imam ne morem nimam ali ne počnem ali počnem si privoščiti zaradi drugih razlogov a) bivališče, v katerem ima vsak član gospodinjstva 1 2 3 svojo sobo b) stanovanje, ki ima strani- šče, ter kopalno 1 2 3 kad oziroma tuš c) vrt, balkon ali teraso 1 2 3 d) teden dni počitnikovanja ali potovanja na leto 1 2 3 e) naročen časopis 1 2 3 f) telefon 1 2 3 g) da lahko redno kupuje nova oblačila 1 2 3 h) da lahko nadomesti izrabljeno pohištvo 1 2 3 i) da ima na dan povprečno en kuhan obrok 1 2 3 j) da lahko enkrat mesečno na kosilo ali večerjo povabi 1 2 3 prijatelje k) da lahko enkrat mesečno svojo družino pelje na kosilo ali večerjo 1 2 3 v gostinski lokal l) da ima avto 1 2 3 m) da ima televizijo 1 2 3 n) da ima pralni stroj 1 2 3 o) da ima pomivalni stroj 1 2 3 p) da lahko prihrani nekaj denarja 1 2 3 r) da si plačuje dodatno po- kojninsko zavarovanje 1 2 3 s) da ima video–recorder 1 2 3 t) da ima računalnik 1 2 3 VREDNOTE-8.indb 621 22.1.2014 19:28:33 622 a) bivališče, v katerem ima vsak imam ne morem nimam / član gospodinjstva svojo sobo ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 78,5 12,7 8,8 Nemčija 83,9 6,6 9,5 Madžarska 73,4 21,2 5,5 Španija 85,1 9,4 5,6 Švica 94,0 1,7 4,2 Avstrija 88,6 4,0 7,4 Turčija 42,3 29,2 28,5 Južna Koreja 78,0 18,2 3,9 b) stanovanje, ki ima stranišče, imam ne morem nimam / ter kopalno kad oziroma tuš ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 97,2 2,1 0,7 Nemčija 99,2 0,4 0,5 Madžarska 89,0 9,0 2,1 Španija 98,1 0,4 1,5 Švica 99,3 0,1 0,6 Avstrija 99,8 0,2 0,0 Turčija 87,2 6,8 6,0 Južna Koreja 94,4 4,5 1,1 c) imam ali ne morem nimam / vrt, balkon ali teraso počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 91,1 2,8 6,1 Nemčija 84,9 2,9 12,2 Madžarska 78,2 13,3 8,4 Španija 71,8 10,4 17,7 Švica 95,6 0,4 4,0 Avstrija 86,9 4,0 9,2 Turčija 74,0 12,0 14,1 Južna Koreja 42,4 36,4 21,2 VREDNOTE-8.indb 622 22.1.2014 19:28:34 623 d) teden dni počitnikovanja imam ne morem nimam / ali potovanja na leto ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 63,9 18,0 18,1 Nemčija 63,4 16,4 20,1 Madžarska 24,4 52,7 22,8 Španija 55,0 27,6 17,5 Švica 79,3 6,8 13,9 Avstrija 67,1 11,6 21,3 Turčija 14,8 67,1 18,1 Južna Koreja 44,4 40,6 15,0 e) imam ne morem nimam / naročen časopis ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 70,3 5,8 23,9 Nemčija 68,0 7,6 24,4 Madžarska 57,3 21,1 21,6 Španija 11,2 17,2 71,6 Švica 79,1 3,1 17,8 Avstrija 62,1 5,4 32,5 Turčija 18,0 45,2 36,8 Južna Koreja 67,5 17,3 15,3 f) imam ne morem nimam / telefon ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 94,9 2,4 2,8 Nemčija 96,6 1,4 2,1 Madžarska 78,9 12,6 8,5 Španija 90,7 4,4 4,9 Švica 100,0 0,0 0,0 Avstrija 99,4 0,2 0,4 Turčija 83,7 8,9 7,3 Južna Koreja 97,9 1,3 0,8 VREDNOTE-8.indb 623 22.1.2014 19:28:34 624 g) da lahko redno kupuje imam ne morem nimam / nova oblačila ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 41,5 22,5 36,0 Nemčija 62,6 16,3 21,2 Madžarska 20,7 53,3 26,0 Španija 70,5 18,2 11,3 Švica 57,3 8,2 34,4 Avstrija 65,5 8,8 25,7 Turčija 21,6 64,8 13,6 Južna Koreja 40,1 46,0 13,8 h) da lahko nadomesti imam ne morem nimam / izrabljeno pohištvo ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 35,8 26,3 37,9 Nemčija 45,3 20,5 34,1 Madžarska 9,5 55,1 35,4 Španija 37,6 33,6 28,8 Švica 45,5 10,2 44,3 Avstrija 51,2 13,1 35,7 Turčija 11,9 71,1 17,0 Južna Koreja 16,0 55,9 28,1 i)da ima na dan povprečno imam ne morem nimam / en kuhan obrok ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 98,6 0,2 1,2 Nemčija 96,2 0,5 3,3 Madžarska 97,2 0,5 2,3 Španija 96,5 1,0 2,5 Švica 94,9 0,1 4,9 Avstrija 97,4 0,2 2,4 Turčija 89,6 7,4 3,0 Južna Koreja 79,0 14,8 6,2 VREDNOTE-8.indb 624 22.1.2014 19:28:34 625 j)da lahko enkrat mesečno na kosilo ali večerjo imam ne morem nimam / povabi prijatelje ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 42,2 16,2 41,6 Nemčija 48,3 10,3 41,4 Madžarska 22,7 33,1 44,2 Španija 42,1 25,6 32,3 Švica 61,5 3,7 34,8 Avstrija 64,1 4,2 31,7 Turčija 29,3 50,6 20,1 Južna Koreja 26,3 43,9 29,8 k) da lahko enkrat mesečno svojo družino pelje na kosilo imam ne morem nimam / ali večerjo v gostinski lokal ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 40,0 16,9 43,1 Nemčija 41,7 16,0 42,3 Madžarska 10,7 38,2 51,2 Španija 43,0 28,2 28,8 Švica 51,0 9,5 39,5 Avstrija 55,7 9,6 34,7 Turčija 15,3 58,7 26,1 Južna Koreja 48,1 36,8 15,1 l) imam ne morem nimam / da ima avto ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 84,4 7,6 8,0 Nemčija 69,5 13,9 16,6 Madžarska 45,9 24,4 29,8 Španija 69,1 15,5 15,4 Švica 78,0 5,4 16,6 Avstrija 80,9 5,8 13,3 Turčija 25,0 50,1 24,9 Južna Koreja 73,8 17,6 8,6 VREDNOTE-8.indb 625 22.1.2014 19:28:34 626 m) imam ne morem nimam / da ima televizijo ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 97,9 0,6 1,5 Nemčija 97,8 0,4 1,8 Madžarska 93,5 4,2 2,3 Španija 97,6 0,6 1,8 Švica 94,9 0,3 4,7 Avstrija 95,4 1,4 3,2 Turčija 92,0 4,7 3,3 Južna Koreja 98,7 0,9 0,4 n) imam ne morem nimam / da ima pralni stroj ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 98,0 0,8 1,2 Nemčija 95,9 1,2 2,9 Madžarska 73,1 16,8 10,2 Španija 97,0 1,2 1,8 Švica 91,6 0,8 7,6 Avstrija 96,8 0,4 2,8 Turčija 75,3 15,6 9,0 Južna Koreja 97,9 1,5 0,6 o) imam ne morem nimam / da ima pomivalni stroj ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 35,2 18,8 46,0 Nemčija 49,8 13,2 37,0 Madžarska 4,4 22,4 73,2 Španija 29,7 25,8 44,5 Švica 58,8 3,7 37,5 Avstrija 67,3 5,0 27,7 Turčija 25,8 46,0 28,3 Južna Koreja 10,4 49,2 40,4 VREDNOTE-8.indb 626 22.1.2014 19:28:34 627 p) imam ne morem nimam / da lahko prihrani nekaj denarja ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 55,3 28,1 16,6 Nemčija 63,6 22,7 13,7 Madžarska 27,9 64,0 8,1 Španija 58,6 30,8 10,6 Švica 81,4 13,9 4,7 Avstrija 70,1 18,8 11,2 Turčija 29,5 50,8 19,7 Južna Koreja 69,4 23,5 7,1 r)da si plačuje dodatno imam ne morem nimam / pokojninsko zavarovanje ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 50,8 12,4 36,8 Nemčija 47,5 22,0 30,4 Madžarska 25,3 15,3 59,4 Španija 19,2 34,6 46,2 Švica 62,1 12,4 25,5 Avstrija 57,1 14,4 28,5 Turčija 6,6 50,6 42,8 Južna Koreja 54,1 31,4 14,6 s) imam ne morem nimam / da ima video–recorder ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 51,2 12,9 35,9 Nemčija 61,9 7,8 30,3 Madžarska 47,6 18,5 34,0 Španija 68,8 12,1 19,1 Švica 63,0 2,8 34,2 Avstrija 70,5 4,0 25,5 Turčija 4,8 45,2 49,9 Južna Koreja 85,0 9,0 6,0 VREDNOTE-8.indb 627 22.1.2014 19:28:34 628 t) imam ne morem nimam / da ima računalnik ali počnem si privoščiti ne počnem Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 38,8 17,8 43,4 Nemčija 35,3 12,4 52,3 Madžarska 17,1 26,0 56,8 Španija 33,9 23,6 42,6 Švica 57,2 4,7 38,1 Avstrija 61,4 7,0 31,7 Turčija 10,1 49,4 40,4 Južna Koreja 74,7 14,6 10,7 VREDNOTE-8.indb 628 22.1.2014 19:28:34 629 13. Kako zadovoljni ste na splošno s svojim življenjskim standardom? Mislimo na dobrine in storitve, kot so npr. Stanovanje, obleka, hrana, avto, počitnice, potovanja. Prosimo uporabite lestvico od 0 do 10. povsem povsem nezadovoljen zadovoljen 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povsem povsem nezadovoljen zadovoljen Euromodul, 1999 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povp. Slovenija 1,1 0,7 1,2 3,2 3,5 18,6 12,7 17,0 23,0 9,7 9,4 6,80 Nemčija 0,8 0,4 1,1 2,1 2,8 10,0 10,2 17,2 25,6 13,9 16,1 7,42 Madžarska 4,0 3,1 6,7 11,6 11,0 29,0 10,7 10,1 6,8 2,3 4,7 4,97 Španija 0,3 0,3 1,1 2,7 3,7 15,1 17,2 25,4 19,7 7,3 7,2 6,77 Švica 0,4 0,0 0,1 0,4 0,6 5,8 4,1 15,2 27,2 14,4 31,8 8,29 Avstrija 0,2 0,0 0,4 0,0 1,8 8,4 7,2 18,5 27,7 10,0 25,9 7,93 Turčija 12,7 3,8 6,8 11,6 12,5 22,1 12,3 10,0 4,5 1,2 2,3 4,28 Južna Koreja 0,4 0,9 2,2 4,2 10,4 25,5 20,6 20,4 13,1 1,9 0,4 5,80 14. Če primerjate finančno situacijo vašega gospodinjstva s tisto pred letom dni, kaj bi rekli, ali je danes ta situacija... 1 – precej boljša 2 – nekoliko boljša 3 – enaka 4 – nekoliko slabša 5 – precej slabša precej nekoliko nekoliko precej boljša boljša enaka slabša slabša Euromodul, 1999 1 2 3 4 5 Slovenija 6,5 23,3 49,0 17,7 3,6 Nemčija 3,6 12,4 65,5 15,2 3,2 Madžarska 16,0 32,2 40,4 9,8 1,5 Španija 2,5 9,1 65,1 19,8 3,4 Švica 4,1 16,1 57,1 16,6 6,1 Avstrija 5,1 20,8 58,6 12,7 2,8 Turčija 45,8 33,9 13,5 5,6 1,2 Južna Koreja 5,8 22,1 55,6 15,3 1,1 VREDNOTE-8.indb 629 22.1.2014 19:28:34 630 15. Kako vaša družina oziroma gospodinjstvo skozi mesec shaja s sredstvi, ki jih ima na voljo? 1 – zelo težko 2 – težko 3 – lahko 4 – zelo lahko zelo zelo težko težko lahko lahko Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 4,7 30,9 61,7 2,7 Nemčija 3,3 27,6 55,4 13,6 Madžarska 26,6 51,3 19,9 2,3 Španija 4,6 16,1 41,1 38,3 Švica 2,4 14,9 46,8 35,9 Avstrija 2,6 18,2 55,9 23,4 Turčija 42,6 45,6 10,6 1,2 Južna Koreja 6,0 41,0 49,5 3,5 16. Kako zadovoljni ste na splošno z dohodki vašega gospodinjstva? Prosimo uporabite lestvico od 0 do 10. povsem povsem nezadovoljen zadovoljen 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povsem povsem nezadovoljen zadovoljen Euromodul, 1999 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povp. Slovenija 3,1 1,4 2,8 5,8 6,8 22,9 14,7 18,8 16,2 2,6 4,9 5,88 Nemčija 1,9 0,6 3,2 4,5 5,5 13,7 11,3 16,5 22,1 10,4 10,3 6,68 Madžarska 10,4 7,8 10,1 14,8 13,3 22,7 7,4 6,8 3,9 1,3 1,6 3,90 Španija 2,0 1,3 3,4 5,6 6,9 16,6 18,5 20,3 15,0 5,2 5,0 6,06 Švica 1,6 0,1 0,8 1,4 3,1 11,2 9,9 15,9 24,7 9,7 21,5 7,46 Avstrija 0,4 0,4 2,0 2,8 3,0 10,4 10,8 20,3 23,5 9,2 17,1 7,26 Turčija 18,7 5,2 8,8 11,9 13,2 17,9 10,4 7,5 3,7 1,2 1,5 3,72 Južna Koreja 1,2 1,3 4,1 9,1 12,9 23,3 19,6 17,9 8,5 1,8 0,4 5,35 VREDNOTE-8.indb 630 22.1.2014 19:28:34 631 17. Ali vas pri vaših vsakodnevnih dejavnostih kaj ovira kronična fizična ali psihična težava, bolezen, invalidnost? 1 – ne 2 – da, do določene mere me ovira 3 – da resno me ovira da, do določene mere da resno ne me ovira me ovira Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 71,9 18,7 9,4 Nemčija 64,8 25,7 9,5 Madžarska 62,8 16,9 20,3 Španija 75,0 16,8 8,2 Švica 69,4 23,4 7,2 Avstrija 76,1 13,7 10,2 Turčija 55,9 36,1 7,9 Južna Koreja 80,5 16,3 3,2 18. Ali morate redno jemati zdravila? V mislih imamo prava zdravila, ne vitaminske tablete. 1 – da 2 – ne da ne Euromodul, 1999 1 2 Slovenija 25,8 74,2 Nemčija 36,8 63,2 Madžarska 44,3 55,7 Španija 30,8 69,2 Švica 30,1 69,9 Avstrija 34,7 65,3 Turčija 21,2 78,8 Južna Koreja 15,0 85,0 VREDNOTE-8.indb 631 22.1.2014 19:28:34 632 19. Prosimo vas, da na naslednja vprašanja odgovorite preprosto z 'da' ali 'ne'. a) Ali imate pogosto obdobja, ko ste povsem izčrpani, utrujeni? b) Ali ste pogosto nesrečni oziroma depresivni? c) Ali se pogosto tresete oziroma drhtite? d) Ali ste kar naprej napeti in živčni? e) Ali vas kar naprej obletavajo zastrašujoče misli? Ali imate pogosto Ali vas obdobja, Ali ste pogosto Ali se pogosto Ali ste kar kar naprej ko ste povsem nesrečni tresete naprej obletavajo Deleži pritrdilnih izčrpani, oziroma oziroma napeti in zastrašujoče odgovorov utrujeni? depresivni? drhtite? živčni? misli? Euromodul, 1999 a. b. c. d. e. Slovenija 36,9 10,7 6,0 16,4 8,0 Nemčija 35,9 11,7 4,6 9,8 19,0 Madžarska 50,2 22,6 14,2 23,0 11,1 Španija 42,8 16,6 26,5 22,2 12,7 Švica 21,2 8,5 3,1 11,6 19,8 Avstrija 45,9 11,2 4,0 10,6 18,0 Turčija 52,6 29,3 13,3 34,8 22,5 Južna Koreja 15,7 12,7 7,5 12,8 7,1 20. Kako zadovoljni ste na splošno s svojim zdravjem? Prosimo uporabite lestvico od 0 do 10. povsem povsem nezadovoljen zadovoljen 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povsem povsem nezadovoljen zadovoljen Euromodul, 1999 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povp. Slovenija 1,6 1,0 1,3 3,4 4,3 18,9 9,9 17,3 23,7 11,5 7,2 6,71 Nemčija 1,0 0,8 2,9 4,1 3,9 9,8 8,4 13,8 24,5 15,6 15,1 7,18 Madžarska 3,6 3,0 5,0 7,7 5,8 18,2 7,5 10,1 15,3 11,9 12,0 6,15 Španija 0,9 1,0 2,1 3,3 4,4 9,7 9,0 17,8 23,3 15,0 13,5 7,16 Švica 0,7 0,1 0,3 1,0 1,4 6,5 5,3 14,2 28,0 18,2 24,4 8,04 Avstrija 1,0 0,2 1,2 1,4 3,0 9,0 6,8 12,9 20,3 18,9 25,3 7,81 Turčija 4,3 1,9 2,8 5,0 6,6 15,0 10,0 14,5 17,3 9,5 13,1 6,40 Južna Koreja 0,7 0,5 1,6 4,6 4,6 17,5 13,3 21,5 22,9 9,8 2,9 6,55 VREDNOTE-8.indb 632 22.1.2014 19:28:34 633 21. Kako zadovoljni ste s svojo izobrazbo? Prosimo uporabite lestvico od 0 do 10. povsem povsem nezadovoljen zadovoljen 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povsem povsem nezadovoljen zadovoljen Euromodul, 1999 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povp. Slovenija 2,7 1,3 1,8 4,5 4,4 18,1 12,0 15,6 18,4 9,0 12,2 6,58 Nemčija 2,0 1,1 2,8 3,6 3,1 12,0 8,7 13,5 22,2 12,5 18,7 7,13 Madžarska 2,1 2,1 4,3 7,2 8,8 19,7 10,3 9,9 11,6 6,0 17,9 6,23 Španija 3,9 2,4 6,3 9,5 10,3 18,2 13,4 14,2 10,6 5,3 5,8 5,46 Švica 1,4 0,3 0,4 1,2 1,6 8,3 8,2 16,8 27,0 10,3 24,5 7,73 Avstrija 0,6 1,4 0,8 2,4 3,2 9,4 8,8 14,4 21,4 12,8 25,0 7,58 Turčija 23,0 4,6 8,1 11,6 10,8 13,6 7,5 7,6 6,4 2,7 4,1 3,82 Južna Koreja 1,8 2,5 4,4 8,6 9,1 24,7 13,4 16,8 12,8 4,3 1,8 5,53 22. Ali trenutno imate plačano zaposlitev? 1 – da, s polnim delovnim časom 2 – da, s skrajšanim delovnim časom 3 – samo občasno sem zaposlen 4 – ni zaposlen 5 – je v vojski 6 – na porodniškem dopustu da, s samo da, s polnim skrajšanim občasno na delovnim delovnim sem ni je porodniškem časom časom zaposlen zaposlen v vojski dopustu Euromodul, 1999 1 2 3 4 5 6 Slovenija 50,1 1,4 1,9 46,4 0,2 0,0 Nemčija 31,0 8,5 2,6 55,9 0,4 1,5 Madžarska 38,9 3,5 0,3 57,2 0,1 0,0 Španija 33,5 8,1 1,8 56,5 0,2 0,0 Švica 41,8 20,2 2,7 35,3 0,0 0,0 Avstrija 40,0 10,3 2,4 45,5 0,0 1,8 Turčija 30,1 10,1 5,1 54,5 0,2 0,0 Južna Koreja 50,7 4,1 2,2 43,0 0,0 0,0 VREDNOTE-8.indb 633 22.1.2014 19:28:34 634 Odgovarjajo zaposleni. 23. Kakšna vrsta izobrazbe in usposabljanja je običajno potrebna za delo, ki ga sedaj opravljate? 1 – delo ne zahteva poklicne izobrazbe ali posebnega usposabljanja 2 – delo ne zhateva poklicne izobrazbe, zahteva pa precej obsežno usposabljanje na delovnem mestu 3 – delo ne zahteva poklicne izobrazbe, zahteva pa opravljanje nekaterih tečajev 4 – delo zahteva poklicno izobrazbo do višine srednje sole 5 – delo zahteva fakultetno oziroma visokošolsko izobrazbo zahteva precej zahteva zahteva obsežno zahteva poklicno fakultetno ne zahteva usposabljanje opravljanje izobraževa-oziroma Deleži pritrdilnih poklicne na delovnem nekaterih nje do višine visokošolsko odgovorov izobrazbe mestu tečajev srednje šole izobrazbo Euromodul, 1999 1 2 3 4 5 Slovenija 11,0 8,9 3,2 53,3 23,6 Nemčija 10,9 15,0 6,4 55,2 12,5 Madžarska 19,5 9,7 8,6 44,6 17,6 Španija 24,7 27,6 9,2 22,8 15,6 Švica 9,7 10,1 12,9 53,5 13,9 Avstrija 6,6 12,5 15,8 45,6 19,5 Turčija 46,6 23,8 11,1 5,6 12,9 Odgovarjajo zaposleni. 24. Koliko ur na teden običajno delate? 11 do 21 do 31 do 41 do 51 ur Euromodul, 1999 do 10 ur 20 ur 30 ur 40 ur 50 ur in več Slovenija 1,1 3,2 2,3 54,4 28,7 10,3 Nemčija 3,6 14,4 8,1 57,1 11,7 5,0 Madžarska 1,0 2,1 4,3 47,1 25,0 20,5 Španija 2,9 7,4 9,0 52,5 19,0 9,2 Švica 6,7 9,8 10,8 19,8 40,4 12,6 Avstrija 3,0 8,3 10,9 42,9 24,4 10,5 Turčija 4,4 4,6 6,8 19,3 23,9 40,9 Južna Koreja 0,6 1,5 2,8 7,4 34,2 53,4 VREDNOTE-8.indb 634 22.1.2014 19:28:34 635 Odgovarjajo zaposleni. 25. Če upoštevate celotno situacijo, kako zadovoljni ste na splošno s svojo sedanjo zaposlitvijo? Prosimo uporabite lestvico od 0 do 10. povsem povsem nezadovoljen zadovoljen 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povsem povsem nezadovoljen zadovoljen Euromodul, 1999 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povp. Slovenija 2,4 0,2 1,9 3,5 3,4 14,4 9,9 18,8 22,9 8,8 13,8 6,92 Nemčija 0,8 0,5 1,8 3,3 3,0 6,0 7,4 15,7 26,5 17,4 17,6 7,54 Madžarska 0,3 0,8 1,8 3,5 5,5 16,7 10,9 15,9 17,0 10,8 16,9 6,98 Španija 1,7 1,1 2,1 4,5 3,6 11,8 14,2 20,6 20,3 9,4 10,7 6,75 Švica 0,4 0,2 0,5 1,1 1,9 7,7 7,5 16,4 27,0 14,8 22,6 7,85 Avstrija 0,4 0,4 0,7 2,2 1,5 5,6 6,0 14,2 26,9 11,9 30,2 8,02 Turčija 9,4 3,7 5,7 9,1 8,6 15,2 11,0 14,0 11,0 3,7 8,4 5,23 Južna Koreja 0,6 1,1 2,8 6,5 9,0 28,0 14,7 19,5 13,5 2,9 1,4 5,75 Odgovarjajo zaposleni. 26. Kaj menite, kako lahko ali težko bi našli podobno zaposlitev, če bi svojo sedanjo zaposlitev izgubili? 1 – skoraj nemogoče 2 – težko 3 – lahko skoraj nemogoče težko lahko Euromodul, 1999 1 2 3 Slovenija 15,8 63,5 20,7 Nemčija 24,0 52,0 24,0 Madžarska 23,4 55,3 21,3 Španija 12,4 40,5 47,1 Švica 16,2 42,3 41,5 Avstrija 14,0 42,6 43,4 Turčija 25,4 62,6 12,0 Južna Koreja 13,0 55,1 31,9 VREDNOTE-8.indb 635 22.1.2014 19:28:34 636 Odgovarjajo NE_zaposleni. 27. Na seznamu je več razlogov za to, da nekdo ni zaposlen. Kateri med njimi najbolj ustreza vaši sedanji situaciji? 1 – upokojen 2 – predčasno upokojen 3 – delovno nezmožen, bolan 4 – učenec, student 5 – na dodatnem usposabljanju 6 – nezaposlen 7 – gospodinja 8 – drugo na delovno doda- pred- nezmo- tnem časno žen, učenec, usposa- nezapo- gospodi- upokojen upokojen bolan študent bljanju slen nja drugo Euromodul, 1999 1 2 3 4 5 6 7 8 Slovenija 49,9 7,2 1,9 16,2 0,2 8,7 9,8 6,0 Nemčija 52,5 2,9 3,7 8,8 0,5 10,1 16,6 4,7 Madžarska 55,9 1,4 16,0 6,2 1,1 9,7 3,2 6,5 Španija 24,0 5,1 3,6 12,0 2,1 13,9 35,7 3,6 Švica 59,9 4,0 3,8 4,6 0,9 2,4 21,1 3,3 Avstrija 59,8 1,8 3,1 11,6 0,4 1,8 18,3 3,1 Turčija 18,0 0,8 1,7 7,2 0,3 25,7 9,4 37,0 Južna Koreja 3,1 0,0 0,0 14,8 0,0 14,5 67,6 0,0 Odgovarjajo NE_zaposleni. 28. Ste kdaj bili zaposleni? 1 – da 2 – ne da ne Euromodul, 1999 1 2 Slovenija 70,6 29,4 Nemčija 84,7 15,3 Madžarska 88,5 11,5 Španija 65,9 34,1 Švica 89,9 10,1 Turčija 41,7 58,3 VREDNOTE-8.indb 636 22.1.2014 19:28:34 637 Odgovarjajo VSI. 29. Ste bili v zadnjih petih letih kdaj brezposelni? 1 – da 2 – ne da ne Euromodul, 1999 1 2 Slovenija 19,8 80,2 Nemčija 19,0 81,0 Madžarska 21,8 78,2 Španija 32,4 67,6 Švica 10,3 89,7 Avstrija 8,9 91,1 Turčija 40,0 60,0 Odgovarjajo tisti, ki so bili v zadnjih petih letih brezposelni. 30. Kolikokrat ste bili v zadnjih petih letih brez zaposlitve? 1 – enkrat 2 – dvakrat 3 – trikrat 4 – štirikrat 5 – petkrat in več enkrat dvakrat trikrat štirikrat petkrat in več Euromodul, 1999 1 2 3 4 5 Slovenija 81,7 10,4 2,4 1,2 4,3 Nemčija 66,9 21,7 7,9 1,5 2,0 Madžarska 79,0 13,8 3,4 1,0 2,8 Španija 44,9 17,3 9,8 6,3 21,6 Švica 77,9 16,6 3,4 0,0 2,1 Avstrija 71,8 17,9 10,3 0,0 0,0 Turčija 22,1 22,6 14,9 9,5 30,9 VREDNOTE-8.indb 637 22.1.2014 19:28:34 638 Odgovarjajo tisti, ki so bili v zadnjih petih letih brezposelni. 31. Kolikokrat ste bili v zadnjih petih letih brez zaposlitve več kot 6 mesecev? 0 – nikoli 1 – enkrat 2 – dvakrat 3 – trikrat 4 – štirikrat 5 – petkrat in več petkra nikoli enkrat dvakrat trikrat štirikrat in več Euromodul, 1999 1 2 3 4 5 6 Slovenija 24,9 62,7 7,1 1,2 0,0 4,1 Nemčija 22,6 60,2 11,2 4,1 0,8 1,3 Madžarska 23,6 66,0 6,6 1,4 1,0 1,4 Španija 9,2 41,3 9,0 5,3 2,2 33,0 Švica 49,3 42,4 6,3 0,0 0,7 1,4 Avstrija 50,0 50,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Turčija 19,5 33,2 18,1 10,4 5,8 13,0 BIVALNO OKOLJE IN OSEBNA VARNOST 32. Kako zadovoljni ste na splošno s sosesko, v kateri živite? Prosimo uporabite lestvico od 0 do 10. povsem povsem nezadovoljen zadovoljen 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povsem povsem nezadovoljen zadovoljen Euromodul, 1999 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povp. Slovenija 1,0 0,3 2,0 2,7 2,5 12,0 7,2 12,8 23,0 14,8 21,7 7,50 Nemčija 1,0 0,7 1,3 2,3 2,1 6,3 5,7 12,1 21,8 19,2 27,4 7,91 Madžarska 2,2 1,3 2,1 4,3 3,7 12,8 8,3 11,9 18,2 10,5 24,8 7,18 Španija 0,6 0,6 0,9 1,6 2,0 7,4 9,8 19,3 26,0 14,4 17,4 7,58 Švica 0,6 0,1 0,4 0,8 2,0 5,4 5,0 11,3 24,1 12,9 37,4 8,30 Avstrija 0,6 0,2 0,2 1,6 1,6 6,2 4,6 8,6 19,5 12,4 44,6 8,44 Turčija 3,1 1,2 2,4 4,4 5,7 13,3 12,5 18,0 17,7 7,9 13,6 6,59 Južna Koreja 0,2 0,6 1,3 2,5 5,5 18,3 14,2 25,0 24,5 6,0 2,0 6,54 VREDNOTE-8.indb 638 22.1.2014 19:28:35 639 33. Kako varno se počutite, če po svoji soseščini hodite ponoči? 1 – zelo varno 2 – še kar varno 3 – ne preveč varno 4 – sploh ne varno zelo še kar ne preveč sploh ne varno varno varno varno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 42,5 46,2 9,5 1,9 Nemčija 21,4 50,1 21,4 7,1 Madžarska 26,4 33,2 28,2 12,2 Španija 33,7 49,7 12,8 3,7 Švica 51,7 34,6 11,4 2,3 Avstrija 48,8 36,3 11,4 3,5 Turčija 22,6 47,1 21,3 9,0 Južna Koreja 11,1 72,4 16,0 0,5 34. Ste v zadnjih dvanajstih mesecih doživeli katero od naslednjih stvari: a) so vam kaj ukradli b) so vas nadlegovali ali vam grozili c) so vas spolno nadlegovali d) so vas pretepli ali poškodovali so vas Deleži pritrdilnih da so vam nadlegovali so vas spolno so vas pretepli odgovorov kaj ukradli ali vam grozili nadlegovali ali poškodovali Euromodul, 1999 a. b. c. d. Slovenija 6,9 4,6 0,7 0,7 Nemčija 5,8 8,7 1,0 1,5 Madžarska 13,9 4,8 0,5 1,7 Španija 6,3 2,1 0,8 0,8 Švica 10,1 9,2 2,0 2,2 Avstrija 3,6 2,6 0,6 1,6 Turčija 17,1 3,4 0,2 6,7 Južna Koreja 11,5 1,3 0,8 2,3 VREDNOTE-8.indb 639 22.1.2014 19:28:35 640 35. Kako zadovoljni ste na splošno z javno varnostjo? Prosimo uporabite lestvico od 0 do 10. povsem povsem nezadovoljen zadovoljen 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povsem povsem nezadovoljen zadovoljen Euromodul, 1999 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povp. Slovenija 1,6 0,7 2,5 6,1 5,3 19,9 14,6 17,7 16,7 6,6 8,3 6,32 Nemčija 1,6 1,5 3,2 5,7 7,4 17,1 14,9 18,4 19,8 6,2 4,1 6,14 Madžarska 5,3 3,8 6,5 12,0 11,1 23,3 10,2 10,1 9,7 3,6 4,5 5,00 Španija 1,9 1,0 2,5 4,8 7,9 15,3 14,1 18,9 18,4 7,7 7,5 6,37 Švica 0,5 0,1 0,3 1,2 2,4 9,6 10,4 18,7 28,2 9,5 19,1 7,58 Avstrija 0,6 0,4 0,8 0,8 3,2 10,7 8,3 19,4 27,1 13,3 15,4 7,46 Turčija 10,2 2,4 4,4 6,9 8,6 18,1 14,0 14,6 11,2 3,8 5,9 5,25 Južna Koreja 0,7 0,2 1,4 3,0 4,6 18,6 16,3 25,8 23,0 5,0 1,4 6,45 VREDNOTE-8.indb 640 22.1.2014 19:28:35 641 36. Pomislite na svojo sedanjo bivalno sosesko. Koliko so v njej prisotni naslednji pojavi: niso prisotni malo močno zelo močno a) hrup 1 2 3 4 b) onesnaženost zraka 1 2 3 4 c) pomanjkanje prostora za rekreacijo, zelenic 1 2 3 4 d) slaba kakovost vode 1 2 3 4 a) hrup niso prisotni malo močno zelo močno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 33,3 38,9 19,7 8,1 Nemčija 45,4 35,6 13,8 5,1 Madžarska 54,9 31,0 8,9 5,1 Španija 49,7 26,1 15,9 8,3 Avstrija 61,8 23,1 9,4 5,8 Turčija 26,0 24,0 30,9 19,1 Južna Koreja 9,7 33,0 43,7 13,7 b) onesnaženost zraka niso prisotni malo močno zelo močno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 42,7 34,8 17,0 5,5 Nemčija 49,7 37,3 10,0 2,9 Madžarska 53,3 28,5 13,4 4,7 Španija 48,9 25,8 16,9 8,4 Avstrija 58,4 26,5 11,0 4,2 Turčija 26,0 25,1 30,0 18,9 Južna Koreja 12,1 38,4 36,9 12,6 c) pomanjkanje prostora za rekreacijo, zelenic niso prisotni malo močno zelo močno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 66,1 17,6 10,0 6,3 Nemčija 75,1 19,0 5,0 0,9 Madžarska 71,8 17,4 7,1 3,7 Španija 49,1 23,3 18,0 9,6 Avstrija 81,9 11,2 4,8 2,2 Turčija 24,1 26,6 28,4 20,9 Južna Koreja 13,3 34,7 37,9 14,0 VREDNOTE-8.indb 641 22.1.2014 19:28:35 642 d) slaba kakovost vode niso prisotni malo močno zelo močno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 64,9 21,1 10,2 3,7 Nemčija 76,5 18,8 3,5 1,2 Madžarska 65,1 22,2 8,3 4,3 Španija 55,2 19,2 13,2 12,4 Avstrija 83,1 12,7 3,4 0,8 Turčija 27,3 25,2 28,5 19,1 Južna Koreja 13,8 40,1 39,4 6,7 37. In kako zadovoljni ste na splošno s stanjem okolja v xxx / sloveniji? Prosimo uporabite lestvico od 0 do 10. povsem povsem nezadovoljen zadovoljen 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povsem povsem nezadovoljen zadovoljen Euromodul, 1999 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povp. Slovenija 0,9 0,3 2,3 4,6 5,9 22,3 18,3 22,3 14,7 3,6 4,9 6,18 Nemčija 0,8 1,0 2,1 6,2 7,1 20,5 16,3 21,7 16,2 4,6 3,3 6,10 Madžarska 3,3 3,2 5,4 14,0 14,9 29,0 12,6 8,3 6,1 1,2 1,9 4,73 Španija 3,1 1,4 5,0 9,8 14,5 22,8 15,8 13,6 9,1 3,1 1,9 5,22 Švica 0,6 0,1 1,0 2,1 4,5 17,6 17,2 23,0 21,2 5,5 7,2 6,69 Avstrija 0,2 0,4 0,8 1,8 3,2 16,8 17,4 23,8 25,2 5,4 5,0 6,75 Turčija 10,4 2,8 5,8 9,8 12,7 21,9 15,4 11,6 5,6 1,5 2,6 4,61 Južna Koreja 1,1 0,8 4,1 8,8 15,4 24,2 17,4 15,2 11,5 1,2 0,3 5,34 VREDNOTE-8.indb 642 22.1.2014 19:28:35 643 38. Zdaj vam bomo prebrali nekaj trditev, ki zadevajo pogled na današnje življenje nasploh. Prosimo povejte, koliko soglašate z vsako od trditev. sploh v celoti ne soglašam ne soglašam soglašam soglašam a) na večino problemov današnjega časa 1 2 3 4 nimam vpliva b) pogosto se počutim osamljeno 1 2 3 4 c) ne uživam preveč v svojem delu 1 2 3 4 d) življenje je postalo tako zapleteno, da se 1 2 3 4 skoraj ne znajdem e) kar zadeva prihodnost sem zelo optimističen 1 2 3 4 f) da bi napredoval, mora človek danes početi 1 2 3 4 tudi neprimerne stvari a) na večino problemov današnjega časa sploh v celoti nimam vpliva ne soglašam ne soglašam soglašam soglašam Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 3,1 14,9 42,3 39,7 Nemčija 4,8 21,1 45,9 28,2 Madžarska 35,9 36,5 20,7 6,9 Španija 8,2 18,5 36,0 37,3 Švica 15,9 32,3 30,6 21,2 Avstrija 14,1 31,3 32,1 22,5 Turčija 5,1 17,2 40,9 36,8 Južna Koreja 9,1 47,6 40,2 3,1 VREDNOTE-8.indb 643 22.1.2014 19:28:35 644 b) pogosto se sploh v celoti počutim osamljeno ne soglašam ne soglašam soglašam soglašam Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 35,4 48,3 13,0 3,3 Nemčija 54,2 28,3 11,7 5,8 Madžarska 54,2 22,4 14,1 9,3 Španija 49,6 23,9 19,1 7,5 Švica 69,3 18,3 7,1 5,3 Avstrija 68,9 21,2 7,4 2,6 Turčija 9,9 41,3 35,3 13,6 Južna Koreja 7,8 43,5 43,3 5,4 c) ne uživam preveč sploh v celoti v svojem delu ne soglašam ne soglašam soglašam soglašam Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 34,7 43,3 16,5 5,5 Nemčija 51,2 32,0 11,0 5,8 Madžarska 52,0 30,5 13,0 4,5 Španija 54,0 24,4 14,0 7,6 Švica 78,0 13,0 5,3 3,8 Avstrija 73,3 17,1 6,7 2,9 Turčija 12,4 41,4 31,4 14,7 Južna Koreja 7,9 49,5 37,6 5,0 d) življenje je postalo tako zapleteno, sploh v celoti da se skoraj ne znajdem ne soglašam ne soglašam soglašam soglašam Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 30,3 47,1 15,1 7,5 Nemčija 47,1 32,5 15,5 5,0 Madžarska 37,5 31,1 21,9 9,5 Španija 49,4 26,7 17,7 6,2 Švica 69,1 19,0 7,8 4,1 Avstrija 69,8 20,0 8,8 1,4 Turčija 8,6 32,5 40,0 18,9 Južna Koreja 8,4 48,6 36,9 6,1 VREDNOTE-8.indb 644 22.1.2014 19:28:35 645 e) kar zadeva prihodnost sploh v celoti sem zelo optimističen ne soglašam ne soglašam soglašam soglašam Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 8,4 26,4 43,0 22,3 Nemčija 6,5 31,0 45,3 17,2 Madžarska 8,0 16,9 42,2 32,9 Španija 8,4 21,6 42,6 27,5 Švica 8,1 17,2 34,4 40,4 Avstrija 8,0 23,0 37,4 31,6 Turčija 20,8 32,2 37,5 9,5 Južna Koreja 5,9 36,5 49,9 7,7 f)da bi napredoval, mora človek danes početi sploh v celoti tudi neprimerne stvari ne soglašam ne soglašam soglašam soglašam Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 16,6 35,2 34,1 14,1 Nemčija 35,5 34,9 21,7 8,0 Madžarska 4,3 13,2 42,0 40,5 Španija 50,6 22,5 19,8 7,1 Švica 57,9 22,2 14,6 5,4 Avstrija 53,7 24,1 15,1 7,0 Turčija 26,3 35,3 24,3 14,1 Južna Koreja 22,8 51,1 24,0 2,2 VREDNOTE-8.indb 645 22.1.2014 19:28:35 646 39. Kako zadovoljni ste na splošno s svojim življenjem? Prosimo uporabite lestvico od 0 do 10. povsem povsem nezadovoljen zadovoljen 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povsem povsem nezadovoljen zadovoljen Euromodul, 1999 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povp. Slovenija 0,8 0,3 0,6 1,4 2,3 12,8 8,9 20,3 28,9 12,2 11,5 7,31 Nemčija 0,4 0,4 1,0 2,0 2,1 7,7 8,2 17,6 29,4 19,2 11,9 7,55 Madžarska 1,7 1,1 3,0 5,5 6,0 22,8 11,0 16,4 17,6 7,6 7,2 6,23 Španija 0,1 0,2 0,9 1,8 2,8 9,1 13,2 26,6 25,8 10,9 8,7 7,20 Švica 0,1 0,1 0,1 0,2 1,0 3,3 4,0 14,7 34,4 17,5 24,7 8,28 Avstrija 0,2 0,2 0,2 0,4 1,8 2,8 3,0 12,5 29,5 21,1 28,3 8,37 Turčija 11,2 3,6 6,4 9,4 11,0 21,2 13,8 10,9 7,3 2,2 2,9 4,62 Južna Koreja 0,3 0,1 1,5 2,9 6,5 25,5 23,3 26,4 11,3 1,6 0,7 6,01 40. Na splošno gledano, kako se počutitet te dni? Ali bi rekli da ste … 1 – zelo nesrečni 2 – ne preveč srečni 3 – precej srečni 4 – zelo srečni zelo ne preveč precej zelo nesrečni srečni srečni srečni Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 1,8 24,7 63,8 9,8 Nemčija 0,7 16,9 69,8 12,6 Madžarska 3,4 19,1 70,9 6,6 Španija 1,1 10,4 70,1 18,4 Avstrija 0,3 5,7 61,8 32,2 Turčija 1,2 6,6 58,3 33,9 Južna Koreja 11,6 52,7 31,1 4,6 VREDNOTE-8.indb 646 22.1.2014 19:28:35 647 41. Kaj menite, kako dobro so v sloveniji uresničene naslednje pravice, svoboščine in življenjske priložnosti? sploh ne ne preveč precej v celoti a) svoboda do političnega 1 2 3 4 udejstvovanja b) svoboda izbrati si poklic 1 2 3 4 c) zaščita okolja 1 2 3 4 d) zaščita zasebne lastnine 1 2 3 4 e) pravična porazdelitev bogastva 1 2 3 4 f) enakost med spoloma 1 2 3 4 g) enaka možnost uspeha v življenju, ne 1 2 3 4 glede na socialni izvor h) svoboda govora vedno in povsod 1 2 3 4 i) svoboda veroizpovedi 1 2 3 4 j) zaščita pred kriminalom 1 2 3 4 k) socialna varnost 1 2 3 4 l) solidarnost z revnimi 1 2 3 4 m) možnost dobiti zaposlitev 1 2 3 4 a) svoboda do političnega udejstvovanja sploh ne ne preveč precej v celoti Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 2,9 23,3 43,9 29,9 Madžarska 11,4 30,5 36,3 21,8 Turčija 35,3 39,1 18,4 7,2 Južna Koreja 7,4 47,4 42,8 2,5 VREDNOTE-8.indb 647 22.1.2014 19:28:35 648 b) svoboda izbrati si sploh ne ne preveč precej v celoti Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 7,7 33,2 34,9 24,2 Madžarska 20,4 40,9 27,4 11,3 Turčija 37,4 41,0 16,1 5,5 Južna Koreja 6,6 37,3 47,0 9,1 c) zaščita okolja sploh ne ne preveč precej v celoti Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 5,6 56,4 32,3 5,7 Madžarska 14,6 57,2 25,5 2,8 Turčija 24,1 50,7 21,3 3,8 Južna Koreja 10,5 51,1 36,4 2,0 d) zaščita zasebne lastnine sploh ne ne preveč precej v celoti Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 4,9 40,4 45,0 9,7 Madžarska 15,8 45,4 35,8 3,0 Turčija 16,3 39,0 35,4 9,3 Južna Koreja 4,6 38,1 51,5 5,8 e) pravična porazdelitev bogastva sploh ne ne preveč precej v celoti Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 41,9 50,2 5,4 2,5 Madžarska 54,5 38,3 6,4 0,8 Turčija 66,7 26,4 5,0 1,9 Južna Koreja 27,2 53,0 18,5 1,2 f)enakost med spoloma sploh ne ne preveč precej v celoti Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 6,6 35,5 44,9 13,0 Madžarska 11,8 36,5 40,2 11,6 Turčija 24,4 43,5 26,8 5,2 Južna Koreja 4,0 34,7 57,2 4,1 VREDNOTE-8.indb 648 22.1.2014 19:28:35 649 g) enaka možnost uspeha v življenju, ne glede na socialni izvor sploh ne ne preveč precej v celoti Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 21,4 48,5 21,6 8,5 Madžarska 26,2 48,8 20,3 4,7 Turčija 35,1 39,1 19,8 6,0 Južna Koreja 8,5 47,7 39,3 4,5 h) svoboda govora vedno in povsod sploh ne ne preveč precej v celoti Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 6,0 24,0 44,6 25,4 Madžarska 9,8 27,9 39,6 22,7 Turčija 37,1 40,7 17,3 4,9 Južna Koreja 3,4 25,1 61,9 9,6 i)svoboda veroizpovedi sploh ne ne preveč precej v celoti Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 1,0 8,6 44,7 45,7 Madžarska 1,7 5,7 37,6 55,0 Turčija 22,8 27,7 34,1 15,4 Južna Koreja 1,6 15,9 55,8 26,7 j)zaščita pred kriminalom sploh ne ne preveč precej v celoti Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 10,4 55,0 27,9 6,7 Madžarska 22,0 57,2 18,9 1,9 Turčija 20,9 43,6 28,3 7,1 Južna Koreja 6,2 45,6 46,1 2,1 k) socialna varnost sploh ne ne preveč precej v celoti Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 10,3 49,1 33,5 7,1 Madžarska 32,3 50,2 16,0 1,5 Turčija 33,4 43,0 19,3 4,4 Južna Koreja 12,4 53,3 32,6 1,7 VREDNOTE-8.indb 649 22.1.2014 19:28:35 650 l) solidarnost z revnimi sploh ne ne preveč precej v celoti Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 15,8 52,6 26,0 5,7 Madžarska 25,0 49,7 22,8 2,6 Turčija 42,5 39,5 14,5 3,5 Južna Koreja 16,7 60,7 22,3 0,4 m) možnost dobiti zaposlitev sploh ne ne preveč precej v celoti Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 33,2 55,6 8,3 3,0 Madžarska 38,4 46,4 13,6 1,6 Turčija 64,5 28,1 5,2 2,1 Južna Koreja 12,3 53,2 33,0 1,6 42. Kako zadovoljni ste na splošno z demokratičnimi institucijami v državi. Prosimo uporabite lestvico od 0 do 10. povsem povsem nezadovoljen zadovoljen 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povsem povsem nezadovoljen zadovoljen Euromodul, 1999 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 povp. Slovenija 4,2 2,0 6,0 9,6 10,2 26,6 18,6 15,7 5,0 1,5 0,8 4,98 Nemčija 2,5 1,4 4,1 5,7 7,5 19,8 15,5 16,6 17,0 6,2 3,8 5,94 Madžarska 6,8 3,4 6,5 14,8 12,7 22,9 14,0 9,6 6,0 1,4 1,9 4,57 Turčija 26,4 5,8 8,5 12,6 12,5 16,4 8,6 4,5 3,3 0,9 0,5 3,15 Južna Koreja 0,7 0,9 2,7 5,8 12,2 32,9 23,5 15,3 5,4 0,6 0,1 5,34 VREDNOTE-8.indb 650 22.1.2014 19:28:35 651 44. Človek ima lahko občutek, da je vključen v normalno družbeno življenje, ali pa, da je iz njega izključen. Kako pomembne se vam osebno zdijo stvari na seznamu za to, da je nekdo pri nas vključen v družbeno življenje? ni ne preveč zelo pomembno pomembno pomembno pomemno a) da ima spoštovanja vreden poklic 1 2 3 4 b) da njegove delovne zmožnosti niso 1 2 3 4 omejene ali zmanjšane c) da zna uporabljati računalnik 1 2 3 4 d) da govori tuj jezik 1 2 3 4 e) da ima vozniško dovoljenje 1 2 3 4 f) da je deležen rednega poklicnega 1 2 3 4 usposabljanja g) da ima prijatelje 1 2 3 4 h) da ni kronično bolan ali prizadet 1 2 3 4 i) da ima lastno družino in otroke 1 2 3 4 j) da sodeluje pri prostovoljnih 1 2 3 4 dejavnostih k) da sodeluje pri političnih dejavnostih 1 2 3 4 l) da ima dobro izobrazbo 1 2 3 4 m) da ima slovensko državljanstvo 1 2 3 4 n) da ima lastne dohodke 1 2 3 4 a) da ima spoštovanja ni ne preveč zelo vreden poklic pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 2,9 9,4 57,0 30,8 Madžarska 2,0 4,8 30,6 62,6 Turčija 0,9 4,0 25,5 69,6 Južna Koreja 1,6 12,1 56,2 30,2 VREDNOTE-8.indb 651 22.1.2014 19:28:35 652 b) da njegove delovne zmožnosti niso omejene ni ne preveč zelo ali zmanjšane pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 2,2 9,5 57,9 30,4 Madžarska 0,5 2,1 28,7 68,7 Turčija 1,8 6,1 41,3 50,7 Južna Koreja 0,4 10,1 47,5 41,9 c) da zna uporabljati ni ne preveč zelo računalnik pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 6,8 19,0 51,3 22,8 Madžarska 3,9 16,1 47,7 32,3 Turčija 3,4 12,9 43,4 40,3 Južna Koreja 3,3 20,5 54,6 21,7 d) ni ne preveč zelo da govori tuj jezik pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 3,3 11,3 51,2 34,2 Madžarska 2,3 10,1 44,6 43,1 Turčija 2,6 11,9 38,9 46,6 Južna Koreja 3,7 26,0 50,3 20,0 e) da ima vozniško ni ne preveč zelo dovoljenje pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 3,2 8,2 49,1 39,5 Madžarska 2,9 13,1 45,4 38,6 Turčija 5,0 16,3 43,5 35,2 f)da je deležen rednega ni ne preveč zelo poklicnega usposabljanja pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 2,5 11,1 59,3 27,1 Madžarska 0,8 2,3 21,8 75,2 Turčija 1,1 4,3 38,7 55,9 Južna Koreja 4,1 30,6 53,9 11,4 VREDNOTE-8.indb 652 22.1.2014 19:28:35 653 g) ni ne preveč zelo da ima prijatelje pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 1,3 6,3 55,5 36,9 Madžarska 1,4 9,4 40,7 48,5 Turčija 1,3 6,6 41,7 50,5 Južna Koreja 0,6 5,8 51,8 41,8 h) da ni kronično bolan ni ne preveč zelo ali prizadet pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 2,4 7,0 39,0 51,7 Madžarska 0,5 2,7 16,3 80,6 Turčija 2,6 5,7 22,5 69,1 Južna Koreja 0,4 6,0 33,2 60,5 i)da ima lastno družino ni ne preveč zelo in otroke pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 6,7 20,9 49,7 22,6 Madžarska 3,5 15,5 30,5 50,5 Turčija 3,3 11,9 37,9 47,0 j)da sodeluje pri ni ne preveč zelo prostovoljnih dejavnostih pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 11,6 38,9 41,5 8,0 Madžarska 10,0 34,7 39,2 16,1 Turčija 8,4 25,2 42,5 23,9 Južna Koreja 2,9 21,1 57,3 18,7 k) da sodeluje pri ni ne preveč zelo političnih dejavnostih pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 30,0 45,1 19,6 5,3 Madžarska 30,9 44,3 18,3 6,5 Turčija 19,2 36,6 25,1 19,1 Južna Koreja 15,3 50,0 29,3 5,5 VREDNOTE-8.indb 653 22.1.2014 19:28:36 654 l) ni ne preveč zelo da ima dobro izobrazbo pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 3,4 8,1 58,1 30,4 Madžarska 7,6 22,4 45,4 24,6 Turčija 3,2 7,2 32,7 56,9 Južna Koreja 3,0 29,2 50,8 16,9 m) da ima slovensko ni ne preveč zelo državljanstvo pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 4,5 11,8 47,4 36,3 Madžarska 6,9 20,2 38,7 34,2 Turčija 8,4 16,6 34,0 40,9 n) ni ne preveč zelo da ima lastne dohodke pomembno pomembno pomembno pomemno Euromodul, 1999 1 2 3 4 Slovenija 1,4 3,7 43,0 51,9 Madžarska 0,7 2,2 20,1 77,0 Turčija 1,2 2,3 23,6 72,8 VREDNOTE-8.indb 654 22.1.2014 19:28:36 655 Stvarno kazalo B D blaginja, 585, 587, 591 delavci, 369-370, 386, 610-611 blaginje, 5, 198, 210, 212-213, 390, delo vlade, 405 394-395, 419, 431, 583, 585-589, demokracija, 177, 210-221, 230-232, 593-594, 601 236, 238, 244-256, 333-334, 394, blagoslov, 94, 97, 129, 138, 141-142 417, 419, 422, 425, 429-430, 534- blagostanje, 150, 157, 192-193, 195, 535 198, 204-206, 212-213, 343, 345, demokratične vrednote, 419, 420, 348, 350 422, 430 bližina stranki, 395, 412 demokratični sistem, 179, 394, 419, Bog, 17, 19, 22, 56, 58, 60, 63, 66, 420, 421, 431 74, 91-92, 94, 96, 98-100, 129, demokratizacija, 180-182 151, 171, 207-209, 236, 238, 286, demonstracije, 316, 319, 357, 360 294, 308-309, 325, 330, 470-471, desno/ desnica, 184, 221, 235, 238- 561, 571, 586, 591, 594, 603, 610, 239, 407, 526 647-648 dobiček, 192-193, 195, 198, 204-206, bojkot, 357, 359 211, 213, 343, 345, 348, 350 brezposelnost, 88, 637,638 dohodek, 150, 158, 425, 462, 466, 587, 591, 593, 594-595, 603-604 C družbeni sloji, 424, 468 cerkev, 11, 13-14, 23, 25, 66, 69, 86, država, 7, 18-23, 119, 185-189, 90, 91-92, 101, 111-114, 119-120, 196-198, 209-210, 306, 333-334, 123-124, 286, 289, 558, 560, 572, 386-389, 391- 392, 396-397, 401, 574 419-421, 427, 430-432, 435, 446- 448, 470, 472, 504, 508, 520, 522, C 531-533, 552-553, 588-589, 591, ekonomska kriza, 395 593, 595, 598, 604 Č E člani gospodinjstva, 613-614, 621-622 ekonomski položaj, 260-261, 439-442 človečnost 192-193, 195, 200, 202- enakost med spoloma, 647-648 203, 205, 207-208, 211-213, 343, enostrankarski sistem, 364, 507 346, 348, 351 Evropska unija, 419, 435, 531, 593 človekove pravice, 233 čudež, 94,97 Ffinančna situacija, 40 VREDNOTE-8.indb 655 22.1.2014 19:28:36 656 G moč, 94, 97, 197, 343, 345, 348, 350, gospodinjstvo, 439, 613, 630 391-392, 396, 428, 494, 497, 499, 502 H molitev, 145 hudič, 94-95 možnost dobiti zaposlitev, 650 I N Islam, 21, 66, 113 nacionalisti, 236, 238, 486 izobrazba, 423, 425, 457-458, 633- načela, 539 634, 651, 654 napoved prihodnosti, 94 napredek 192-193, 195-196, 198, j 200, 202-203, 205-206, 208, 211, Jezus, 132-133, 135 213, 343-344, 346, 348-349, 351 nebesa, 94-95 K neenakost, 178-180, 192-193, 198-201, kakovost življenja, 587, 590, 600-601, 204-208, 211-213, 234, 236, 238, 604 244, 246, 250, 343-344, 348-349, kapitalizem, 182, 186, 187-190, 387, 389, 397, 419, 429, 435, 454, 192-194, 198-202, 205-208, 210, 462, 537, 587-589, 603 212-214, 219 komunisti, 14-17, 19-20, 27, 177-179, O 197, 236, 238, 369, 381, 419, 421, občutek varnosti, 604 486 obhajilo, 122,128 konservativci, 486 objektivne življenjske razmere, 587, korupcija, 192-193, 196, 198-199, 202, 591, 594-595, 604 206-208, 212-213, 274, 343, 347- obred, 24, 125, 560, 566-568 348, 352 optimizem, 595,604 kriza, 186 krst, 125 P krščanski demokrati, 486 parlament, 180, 217, 324, 401, 420, krščanstvo, 23-24, 66, 70, 72 479, 481, 504, 506-507, 520, 522 levica / levo, 184, 221, 235-237, 407, participacija, 230, 387, 397, 426, 428, 526 435, 591, 594-595, 603 pekel, 94-95, 365, 367 L podjetniki, 377 liberalci, 486 pogreb, 31-34, 125 poklic, 15, 102, 150, 158, 240, 242, M 423, 426, 552, 553, 591, 634, 647, materialni položaj, 262 651, 652, 657 mediji, 114, 118, 446, 448, 494-495, policija, 316-317 499-500 VREDNOTE-8.indb 656 22.1.2014 19:28:36 657 Politična sestava družine, 595, 604 kompetenca, 426,435 sindikat, 240, 242, 286, 293, 479, 485, kultura, 177, 221, 417, 419, 435 607 legitimnost, 422 skrajno desno, 407 participacija, 397, 426, 428, 435 skrajno levo, 407 podpora, 393 Slovenci, 47, 50, 186, 195, 196, 211, skupina, 486-487 212, 216, 217, 218, 219, 610, 612 politične smisel življenja, 150-151, 156, 172, stranke, 179, 221, 396, 435, 479, 657 494, 496, 499, 501, 552, 555-556 smrt, 17, 94, 96, 151, 168-169, 562, svoboščine, 244-245, 419 657 politično udejstvovanje, 517,647 socialisti(čno), 177, 179, 181, 184, 187- politika, 20, 25-26, 88-89, 428, 513, 190, 192, 194, 197-198, 212-213, 520, 525, 578, 580 221, 236, 238, 284, 343, 348-352, pomanjkanje, 192, 198, 202, 207-208, 394, 419-420, 422-432, 455, 475, 212-213, 343, 346, 348, 351, 641 477, 486, 593 ponos, 285, 509-510, 512 samoupravljanje, 284 posmrtno življenje, 17, 151, 169 socializem, 16, 177, 179, 182-183, pravičnost, 150, 152, 192-193, 195, 185-187, 189-190, 192, 194, 196, 200, 202-203, 205-208, 211-213, 198-202, 204-205, 207-210, 212- 343, 346, 348, 351, 396, 419, 430, 213, 215-216, 220, 425-427, 430, 454, 456, 491-492, 594, 595 534, 536 prijatelji, 35, 37 41, 44, 76, 558, 559, socialna varnost, 423, 647, 649 608-609 socialne razlike, 88-89 pritisk, 14, 21, 24, 207-208, 211, 343, socialni demokrati, 486 347, 348, 352 splav, prosti čas, 578-579, 591 spori in konflikti, 610 protesti, 514-515, 517-518 sreča, 12-13, 218, 220, 393, 399, 486, 572, 575, 586, 595, 604, 657 R stanovanjske razmere, 594,604 razlike v zaslužkih, 278 stavka, 11, 14, 177, 186, 192-193, 198, razvoj demokracije, 438 200-201, 204-206, 208, 211, 213, religija, 20, 26, 457, 460 316, 320, 343-344, 348-349, 357, religioznost, 11-12, 14-23, 25-26, 657 362, 392, 514, 516, 517, 519 stranke, 20, 180, 240, 241, 244, 255, S 286, 297, 339-340, 364, 394, 397, sebičnost, 151, 165-166, 192-193, 196, 401, 408, 415, 419, 478, 486-487, 199-201, 204-208, 211-213, 343, 504, 507, 552, 554, 607 345, 348, 350 subjektivno počutje, 594,604 sekularizacija, 11, 23 VREDNOTE-8.indb 657 22.1.2014 19:28:36 658 svoboda, 150, 157, 192-193, 195, 202, vojska, 113, 494, 498, 499, 503-505 205, 208, 211, 213, 230, 234, 236, volilni sistemi, 383, 385-386, 390, 401 238, 244- 245, 249, 343-344, 348- volitve, 217, 230, 323, 416, 494, 496, 349, 494-495, 497, 499-500, 502, 499, 501 537, 595, 647, 648- 649 zadovoljstvo svoboda z demokracijo, 396 govora, 244-245, 647, 649, 657 z dem. sistemom, 435 veroizpovedi, 647,649 z življenjem, 435, 596, 597, 598 zakon, 31-32, 66, 68, 75, 88, 244, 250, T 308, 310, 316, 319, 357, 360, 362, tržna ekonomija, 259 444, 450, 452, 520, 524, 595 tržno gospodarstvo, 420, 429-430, zaupanje, 182, 184-185, 221, 287-303, 435, 470-473 394, 396, 435, 595, 603 zaupanje v ljudi, 538 U zaupanje v institucije, 394, 435, 603 upor, 514, 516-517, 519 zdravila, 304,631 ustava, 22, 66, 74, 180, 488-489, 490, zdravje, 591, 594-595, 603-604, 632 514-515, 517-518 znanost, 11, 94, 96, 183, 220, 591, 658 življenjski standard, 325, 329, 449- V 450, 595, 603-604 varnost, 150, 157, 189, 275-277, 423, 587, 589, 591, 594-595, 603-604, 638-640, 647, 649, 658 večstrankarski sistem, 244, 255, 364, 504,507 vernost, 11-24, 64-65, 75-79, 101-105, 119, 128-142, 147, 148, 390, 391, 562, 569-570, 572, 575-579 veroizpoved, 494, 497, 499, 502, 558- 560, 647, 649 verske prakse, 435 skupnosti, 20, 80, 240, 243 versko prepričanje, 66-68, 102-104 vlada, 179, 191-192, 197, 231-232, 236-239, 286, 300, 304, 316, 319, 320-321, 325, 331, 385, 395, 405, 425, 431, 443-444, 449-452, 504- 505, 507-508, 520, 525, 552, 554, 586 vloga države, 387,435 VREDNOTE-8.indb 658 22.1.2014 19:28:36 • Vrednote v prehodu I., 1997 S lovensko javno mnenje 1968–1990 • Vrednote v prehodu II., 1999 S lovensko javno mnenje 1990–1998 • Vrednote v prehodu III., 2004 S lovensko javno mnenje 1999–2004 • Vrednote v prehodu IV., 2009 S lovensko javno mnenje 2004–2009 • Vrednote v prehodu V., 2012 S lovenija v evropskih primerjavah 2002–2010 • Vrednote v prehodu VI., 2012 S lovenija v mednarodnih primerjavah 1992–2011 • Vrednote v prehodu VII., 2013 S lovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah SJM–ISSP, 1991–2012 • Vrednote v prehodu VIII., 2014 S lovenija v srednje in vzhodnoevropskih primerjavah 1991–2011 • Vrednote v prehodu IX., 2014 S lovensko javno mnenje 1968–2013, medčasovne primerjave