DUHOVNO
ŽIVLJENJE
»5*6

^■..y
iF-
LA VIDA ESPIRITUAL
1^0 XII. — NUM. 211 r^OSTO 1945
LETO XII. — ŠTEV. 211 AVGUST 1945

.
■
iüütf a*t

...
I .
v .S
A. '

' 'V V-
■
•'/; • &T
. - 'V
.aB?

■ ■
V..
t 'f - mž .
_____^

■LhP^I
■v- •-% X:. 1
V-...	.,■	■■:
'
> ^
'-t/' /
''. v. v V# >
V"-"	• -C-.


•v;v*.	;;
■
"iV • rff
....
Las Cataratas de Iguazti son probablemento la maravilla mäs grande de las bellezas naturales de la Amčrica del Sur. La cadena d» variadisimas cascadas del rio Iguazti antes de su conflucncia con el rio Parančt tiene 4 km de largo. Algunas cataratas caen on un salto de 80 m. mientras aue otras bajan en varias cascadas.
El presente cuadro reproduce dos aspectos de la parte mtis famosa. denominada: La Gar-ganta del Diablo.
1
SB
„ [M
Na sliki vidimo dvojen prizor iz najmogočnejše skupine slapov Cataratas de Iguazti, ki nosi ime Vražje žrelo.

;
W>M
r?%-■
'
m


DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik.
Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez.
Teleion 48 - 3361	(48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldän 4924 Teleion 59-6413 Reg. Prop. mtel. 155424
CERKVENI VESTNIK
29. JUL.: Maša na Paternalu za •J Ido Mavec.
Molitve na Paternalu.
5. AVG.: Maša na Paternalu za f Karla Kumar.
Molitve na Paternalu.
12. AVG.: Maša na Avellanedi za f stariše Gomboc.
Pri sv. Rozi ga f Jožef Poberaj.
Molitve na Paternalu.
15. AVG.: Maža pri sv. Rozi za f Ivan Furlan.
19. AVG.: Maša na Paternalu za f stariše in j- brata Pirih.
Molitve na Avellanedi in shod.
25. AVG.: Nova maša č. g. Jana Bureš v baziliki San Francisco ob 10 uri.
Molitve na Paternalu. •
2. SEPT.: Nova maša na Paternalu (Avda. del Čampo).
POROČILIso se: Olga Kovačič in Jožef Maglič v cerkvi sv. Neže.
Za vedno je zatisnil oči -j- JURIJ MESIČ, star 47 let, doma iz Budencev v Prekmurju. Že več let je bolehal, dokler ga ni pokosila bela žena. Šel je na obisk k svoji, nedavno poročeni hčerki in tamkaj so se mu nepričakovano iztekli dnevi 30. junija.
Zapušča v Evropi ženo in eno hčer. Ena hči je poročena tukaj.
Rajni je bil član “Slovenske krajine", katera mu je poskrbela za lep pogreb in spremstvo na zadnii poti na Čakarito.
UPRAVA OPOZARJA ZASTALE NAROČNIKE
nc,j blagohotno upoštevajo, da list 'občuti živo da so cene porastle. Zato pohitite najprej zastani? Vsi pa velikodušno kaj primaknite za tiskovni sklad, da se s tem pokrije primanjkljaj.
Pripravlja se že tudi prireditev “Duhovnega Življenja", ki se bo vršila 30. septembra v dvorani Don Bosco, ulica Soliš 252 (poleg Plaza Congreso), na katero ste toplo povabljeni.
Prosimo oglasov in dobitkov za srečelov.
NOVA MAŠA BO
Kar dve novomašni slovesnosti nas čakata to leto.
JAN BUREŠ, rojen na Češkem, prižel v Argentino kot salezijanski dijak, bo posvečen za duhovnika v Catamarki in bo imel slovesno novo močo v baziliki sv. Frančiška (Alsina y Defensa) 26. avgusta ob 10 uri. Kot prijatelju in slovanskemu sobratu bo za novomašnega botra č. g. Janez Hladnik. Rojaki ste ta dan povabljeni k sv. Frančišku in se običajna maša ne bo vršila na Avellanedi.
NASLEDNJO NEDELJO. 2. SEPT. pa bo g. novomašnik obiskal Slovence na Paternalu, kjer bo imel ob 10 uri slovesno sv. mašo na Av. del Čampo 1653.
MILAN PERKAT je pa naš rojak iz Viž-njana v Istri. Njegovi stariši žive v Villi Regini in bo posvečen letos v septembru. Tudi niemu je primerno, da napravimo rojaki nekaj veselja. Glavno novomašno slovesnost bo imel v Villi Regini, kjer bo nova maša 7. oktobra.
ES POCO CLARA LA SITUACION
Hasta que se fijon definitivamente los limites de Yugoslavia falta todavia un buen trecho. Ademds hay un interrogan-te, la futura formacion de la “Gran Esla-via" y de la “Eslavia Balcdnica". En Bratislava (Checoslovaquia) se realizö un congreso eslavo, que aprobö el plan de la Gran Eslavia, en la cual formarian un bloque de estados todos los pueblos eslavos. De la poblaciön europea, que era antes de la guerra de 500 millones. eran los Eslavos 205 millones. El proyec-tado bloque comprenderd tres unidados: Eslavos Orientales (rusos, ucranios, rusos blancos) 146 millones, Eslavos del Norte (polacos, checos, eslovacos) 39 millones y Eslavos del Sur (serbios, bulgaros. croatas y eslovenos) 21 millones. Ademds de dichos eslavos pertenecerd a este bloque la enorme Asia ruša.
El proyectado bloque balcänico tam-bidn estd tomando formas concretas. La dificultad existe en lo referente a Albama. que paroce ya decidida a tomar alli su lugar. Mientras ya paroce resuel-to el pleito entre Yugoslavia y Bulgaria
Med nami pa bo s primerno slovesnostjo daroval sveto mašo 30. SEPTEMBRA NA AVELLANEDI. (Man. Estevez 630).
ZA TISKOVNI SKLAD so nadalje prispevali: Vuga 2.—, Mahnič 1.—, Filo 1.—, Okroglič I.—, Lavrenčič 1.—, Rebek 1.—, Čoha 3.—, Ličen I.—, Ličen 3.—, Špacapan 1.—, Kuzma D—. Sterle 1.—, Leban 1.—, Kepic 3.—, Hlode 1.—, Mauser L—, Vajt 1.—, Slejko 1.—, Juren 1.—, Mizerit 1.—, Ušaj 1.—•, Cin-gerle I.—, Škrk 1.—, Šafer 1.—, Grgič 1—, Suban 1.—, Pečenko 1.—•, Rožič 1.—, Vodopivec 1.—. Čotar 1.—, Brezavšek 1.—. Bat I.—, Mihelj 1.—, Žorž I.—, Samokec 1.—, Lampreht 1.—, Trampuž 5.—, Šva-gelj 1.—, Gabrijelčič 1.—, Markič 1.—. Faganel 8.—, Lepoša I.—, Močnik 3.—, Madon 1.—, Kodelja 1.—, Neimenovani in v manjših zneskih 15.—.
Prosimo, da vsak rojak radodarno doprinese kaj več kot je naročnina, ker je ravno zato ne dvignemo, ker računamo na uvidevnost naših prijateljev.
“MARIJA PETRINOVIČ" jugoslovanska ladja v Buenos Airesu. Ena 24 ladij, ki so od številne jugoslovansko trnovske mornarice še preostale, se je mudila te dni v Rosariju in Buenos Airesu. V Rosariju je naložila tovor žita za London, v Bs. Airesu pa že nekatere stvari za Jugosavijo.
18. juliia je Svobodna Jugoslavija priredila v Jugoslov. Donru skupno večerjo, na katero jo prišlo toliko naših ljudi, da niti notri niso vsi mogli.
Ladja sama je bila pred pol leta v Bariju, kapitan ni bil v Jugoslaviji že 6 let in tudi mornarji, vsi Jugoslovani, med njimi tudi nekaj iz Trsta in Gorice, nimajo posebnih vesti iz domovine.
Pač pa so prišli naravnost od tam komisar in 7 partizanov, ki predstavljajo jugoslovansko oblast. Na ladji vlada tako vzoren red kakršnega ni bilo preje nikdar na naših ladjah videti.
Vsa partizanska četa je bila ves cas v aktivnih bojih in sn povedali- da s «a dr. Maček in general Rupnik v Švici, Nedič ie v Barceloni. Doma ni vebka stiska za živež, pač pa je vse golo. Najprej je treba obleke.
Skoro vsi mostovi in železnice so bile porušene, zato promet še ni upostavljen. Nemški ujetniki zidajo in popravliaio. kar je bilo po njihovi krivdi razbito. Split je že skoro obnovljen.
LA VIDA ESPIRITÜAL
Revista mensual. Direccičn: Pasco 431 U. T. 48 - 3361 y 0095 Director: P. Juan Hladnik Administracičn: Paz Soldčtn 4924 U. T. 59-6413 Suscripcion anual $ 2.—.
con la unidn de ambos paises. figuran como problemas de mucha gravedad las fronteras con Turquia y Grecia. Alli habrd cuestičn muy discutida por la Tra-cia y los Dardanelos con Constantinopla y por Saldnica que figura en la tan discutida Macedonia, donde hay actualmen-te gran tirantez por el choque de osferas de interds entre Rusia e Inglatorra.
LA POLITICA INTERNA yugoslava se ocupa on preparativos para la eleccidn parlamentaria y consti-tucional, referente a la monarquia o re-püblica. Parece que prevalece la opi-nidn republicana.
Yugoslavia es actualmente federacidn de 6 provincias autänomas:	Eslovenia,
Croacia, Servia, Črna gora (Montenegro), Bosnia y Macedonia.
La cituacion religiosa estd confusa. Algunos obispos han sido declarados cri-minales de guerra (Dr. Rožman de Ljubljana, dr. Stepinac de Zagreb, dr. Šarič de Sarajevo, entre los gue sobemos). No hay noticias de habor sido ejecutado nin-guno. El nuncio apostdlico ya estd en Belgrado y estd asi puesta la base de la normalizacion.
La reforma social estd procediendo a la expropiaciön de grandes posesiones y de los bienes de los “enemigos del pue-blo" (los colaboracionistas y los alema-nes).
TRIESTE Y EL LITORAL ESLOVENO figuran entre los problemas principales europoos. El comando aliado ha provo-cado ya unas cuantas reacciones muy violentas de los eslovenos, porque favo-recia iniustamente a los italianos. Cuan-do fud disuelto el “Comitd Populär triesti-no" (puesto por el pueblo y aprobado por los yugoslavos) y la "Defensa Populär" organizada anteriormente, reacciond la poblacidn con una huelga general y con demostarciones clamorosas.
Mucha resonancia tuvo una asamblea eslovena en Opčina, un suburbio de Triestc, cuyo fin fud demostrar el ca-räcter esloveno de esas regiones y re-clamar la libertad de algunos presos. Las autoridades aliadas intervinieron con ar-mas, resultando muertos unos cuantos eslovenos.
En cuanto a Reka (Fiume) parece que ya es definitivamente yugoslava, ya que figura en un pacto con Rusia como facul-tativa base naval para los intereses rusos. La suerte de Trieste y Goricia sera un pašo hacia la solucidn en la confe-rencia de Potsdam.
EN LA ARGENTINA se estd trabajando muy activamcnte entre la Colectividad para la ayuda a la patria. Con tal fin se organizaron ya los centros on todas partes y sigue hacidn-dose' la colecta en plata y ropaš.
En el asunto de Venecia Julia estd en marcha la accidn de juntar las firmas de toda la gente eslava que tuvo que abandonar la patria por las persecucio-nes fascistas y buscar el relugio en la Argentina y otros paises de Sudamerica. El numero de eilos es muy notable. Al-canzan 30.000.
ZLATI KLJUČ
Človek sedanjega stoletja si mnogo domišlja. Zdi se sam sebi velik gospod. Napuhnjeni in kratkovidni pa se čutijo kar gospodarje sveta, ki ne rabijo več ne vere ne Boga, ne molitve ne pokore. Pa tudi njim se tako zdi le dokler imajo polen trebuh in celo kožo. Kadar pride stiska, potrka na vrata bolezen, smrt ali nesreča, se zdramijo tudi oni ... če jim je dan še zato čas ... Če so v božjih očeh tega vredni!
Tedaj se zavedo tudi oni tega, kar vsak prevdaren človek verje, čuti in spozna, da so kakör kaplja rose, ki blesti v jutranjem soncu, pa jo vetričev sunek sproži na tla. Tedaj občutijo, da je nad njimi nekdo, ki jim meri stopinje in šteje utripe. Tedaj tudi pade pred njim na kolena tudi oni, ki ga je preje uporno klel ali tajil .... Tedaj se človek zave svojega dolga, ki ga ima s svojim Bogom in kaj ga čaka dnstran groba, kjer stoji božji sodni stol, na katerem bo sodil neizprosno pravični Bog.
Ljudje, kateri imajo to večno resnico vedno pred seboj in svoje življenje po njej uravnavajo, gledajo mirno nasproti tistemu trenutku in bodo tudi zaupno stopili pred večnega Sodnika. Kaj pa naj store tisti, kateri so ga v življenju pozabljali, tajili, sramotili, ga celo drugim iz srca trgali s pohi.ijšctnjem in lažjo ter zmoto?
Gorje tistim, kateri bodo nespokorjeni padli v roke božji pravici!
Pa. saj je celo pošten kristjan podvržen slabosti in ga trenutno strast potegne na pot greha. In še zalezovanje peklenskih sil vedno postavlja v nevarnost človekovo pravičnost.
Kaj naj stori pravičnik, da bo ostal na pravem potu?
Kaj naj stori grešnik, da se reši pogube?
Kaj naj stori stiskani, da doseže božjo dobroto in pomoč?
V	globini srca nosimo zapisano postavo, ki nas ukloni na kolena in nam stisne roke k proseči molitvi ter nas priganja k pokori za storjeni greh .... Toda kaj naj zaleže človekova beseda in pokora pred neskončnim Bogom? Ali more človek doseči zvezdo na visokem nebu? Človek je bil pac v stanu razžaliti neskončnega Boga s svojo nehvaležnostjo, nezvestobo in izdajstvom; toda kako naj poravna storjeni dolg?
Zavest krivde ie vsem narodom narekovala daritve, katere so prinašali Bogu ali malikom, če so zabredli v zmotno vero. V priznanje svoje skesanosti, v spravo za lastni greh so darovali živali ali sadeže, obljube, poste, pokore in celo grozotne človeške žrtve, z željo, da bi dosegli spravo z razžaljenim božanstvom.
V	novi zavezi ie Jezus Kristus dopolnil, kar je bilo nepopolnega. Nepopolne so bile stare daritve, kajti nič ni pred Bogom niti človekovo imetje in ne njegovo lastno življenje. Boga vredno daritev more dati le tisti, kateri jo daruje z božjim dostojanstvom. Zato je Sin božji privzel človeško telo, ki jo bilo sposobno trpljenja in to bogočloveško telo je bila spravna daritev katera edina more dati Bogu zadoščenje za žalitve. Na svetem križu se ie Kristus daroval in s svojim trpljenjem zadostil božji pravici za vse naše dolgove. Ker pa je treba zaslužonje Kristusovo dati v dosego vseh odrešenih, je Jezus Kristus preskrbel za način, da smo lahko odrešenja vsi deležni. Naročil je apostolom, da naj v "spomin njegovega trpljenja obnavljajo spreminjanje kruha in vina v Njegovo Telo in Njegovo Kri do konca sveta".
USTANOVIL JE SVETO MAŠO,
a katero je odpravil vso druge daritve.
Sveta maša je kakor cevovod, po katerem nam od svetega križa na Kalvariji pritekajo sadovi odrešenja. Po sveti maši in zakramentih doteka celemu svetu neusahljivi tok božjega življenja, po katerem bomo deležni pomoči za lepo življenje, odpuščanja in srečne smrti.
Kar je za človekovo telesno življenje jed in pijača, to ie za dušo milost, ki se prejema po sveti maši in svetih zakramentih. Neverni zmajajo z glavo ob takem govorenju . . . Slepci tudi ne vidijo in zato ne razumejo, kaj pravijo vidci . . . Življenje nas pa uči. da je usodni korak v nevero storjen tedaj, kadar človek opusti svojo dolžnost nedeljske svete maše. Človek, ki pade v greh. še vedno prejema od Boga luč. ki mu sveti nazaj na pravo pot, dokler vemo in zvesto prisostvuje svet: maši. Kadar zanemari še to, ga bo iz pogube rešila samo izredna milost božja, katero vtegne njemu izprositi kaka druga dobra duša, ki resnično in zvesto ljubi Boga. Če pa nima nikogar, ki bi mu izposloval potrebno odrešilno milost s sveto mašo. bo brez rešitve izgubljen.
Cerkev je dala zapoved, da je treba v nedeljo in praznik k maši. Nevedni ne razumejo, da je to človekova lastna potreba! Tako potreben je človek za dušo svete maše, kot telo potrebuje jedi! Njegova lastna poguba in. nesreča je. če svojo dolžnost zanemari.
NAD ANGELE POVIŠANI!
Marija!
Nad angele božje povišana si, v Kraljico nebeško si venčana Ti!
Kako Tebe vredno častimo naj mi, ko v svoji nizkosti in polni salbosti
tu v revščini hudi trpimo še vsi?
Ko Tebe, ki Mati si večne Dobrote, mi kličemo verno iz nočnih globin, podpiraj dobrotno nas, revne sirote, nam vsem daj dospeti do rajskih višin!
Marija!
On sam, ki edini iz sebe živi, ki. Mati, ga svetu rodila si Ti,
Te v raju presročno obsipa s častmi, z nebeško modrostjo in večno mladostjo presveto teto Ti in dušo krasi.
Po Tebi, Pročista, otroci obljube.
Po Tebi mi dodiči vsi smo nebes, odvrni od nas vso nevarnost pogube, doseči nam rajsko radost daj zares!
Marija!
Po svetih nebesih nam duh hrepeni, miru nam na svetu resničnega ni, če. Mati, dobrotno pomagaš nam Ti, v veselje brez kraja presrečnega raja
bo Tvojega Sina Telo nam in Kri! Zaupanje v Tebe nam pot razsvetljuje, nam nočno tem6 v svetli dan spremeni, a hrana nebeška nas vse okrepčuje in Jezus, Tvoj Sin, v naših srcih živi!
KAJ BI HODIL K MASI
pravi neverni. Ker ne vidi brezmadežnega Jagnjeta, ki odjemlje grehe sveta in se zanj na oltarju daruje, se mu vse zdi le nekak prazen obred. Ko bi si kdaj vzel truda in prečital zapiske o stoterih čudovitih videnjih Kristusa med sveto mašo, ki se je že neštetokrat prikazal v vidni podobi v podučenje malovernim, bi pobožno kleče priznal “Ne vidim, toda verjem da si ti. Gospod, res tukaj pričujoč in se zame daruješ'".
Kaj imam od tega? vprašuje drugi. Če bi dobil 5 S denar« pri cerkvenih vratih, bi gotovo nikdar ne zamudil! Neskončno več je vredna božja dobrota, katero deli Gospod verno in pobožno pričujočim, ker je cena večne blaženosti, toda nimamo nobenega čutila, katero bi nam to vrednost dalo občutiti. Samo ponižna vera to doume. Ko bi mogli prihiteti rajni iz vic nazaj, kako željno bi pač pohiteli k sveti maši in kako hvaležno bi hiteli popravljati, kar so nekoč zanemarili!
Kaj imaš od toga? . . . Kdor je sebič-než in ne hodi k maši iz resnične vere m ljubezni do Boga, temveč iz človeških ozirov, bodisi ker ga drugi s silo vlečejo, ali ker ie taka navada, ali ker mu jo to gospodar ukazal, ali radi katerekoli dobič-kaželjnosti, bo vrednost niegove maše toliko maniša, kolikor slabši je nagib, ki ga v cerkev vodi.
Nikakor ne trdimo, da je kdo že opravičen pred Bogom s tem da v cerkev hodi! Če je sebičnež, pohotnož, krivičnik, naj gleda da se poboljša, naj zaupno moli da mu Bog da luč za spoznanje: toda če meni da bo z nekaterimi zunanjimi pobožnostmi Boga preveril, slepi samega sebe. Morda slepi iudi ljudi, Boga ne bo!
Tisti kateri hodijo v cerkev so najslabši, se sliši včasih. Ta očitek izhaja iz zlobe, a povoda pa včasih le ima. Toda tisti
ljudi« sie» slabi "zat« ker k maši hodijo" temveč “kljub temu da hodijo k maši". V tem delajo prav! Toda Bog zahteva od nas ne le pobožnost temveč tudi življenje in delo po veri! Tistemu, kateri se trudi z dobro voljo za zvesto molitev, bo Bog po svoji dobroti nekoč že posvetil v njihovo temo in bodo po zasluženju Kristusovega trpljenja morda le deležni milosti srečnega konca.
Vsalc vernik pa ve tole: Največ, kar moremo mi Bogu dati, najsilnejša molitev, s katero od Boga izprosimo dobrot in odpuščanje grehov, najvrednejši dar, ki ga moremo pokloniti dušam v vicah je sveta maša. Ona je zlati ključ, ki nam odpira zaklade božjega usmiljenja zg nas v življenju in za naše rajne v vicah.
Kristus je daritev, žrtvenik in darovalec.. Mašnik je le vidni namestnik Kristusov. Morda je ta namestnik nevreden, polen človeških slabosti, toda zato ne zgubi daritev Kristusova prav nič na svoji vrednosti, le on si nakopava globok dolg pred Bogom, ker je stopil nevreden pred oltar in mu bo v obsodbo, to kar je drugim ki so bogoljubni, v zveličanje!
Tisti vernik, kateri združen z mašnikom prisostvuje sveti maši tako zbrano, kakor da bi doživljal Kristusovo daritev na Kalvariji, bo v Njegovi krvi očiščen grehov in s sklepom poboljšanja tudi stopil na pravo pot, če je zablodil in izprosil to tudi za druge.
Spolnjevanje nedeljske dolžnosti ie samo en del postave, a tako važen, da pomeni popolni polom dušnega življenja, časno in večno nesrečo, za osebe in za narode, kateri se oddaljijo od oltarja, na katerem Odrešenik zadoščuie za naše grehe in nam deli sadove odrešenja.
Nič nismo pred Bogom, toda združeni s Kristusom imamo vse in moremo vse za čas in večnost. Toda združeni z njim!
Ni to le prazna trditev, temveč je dejstvo. katero izpričuje 2000 let krščanstva. Če bi ne bilo na delu peklenskih sil, ki človeka hočejo pogubiti, in ga skušalo zato od oltarja in cerkve oddaljiti bi nihče ne podvomil o potrebi in koristi svete maše, kakor nihče no dvomi o potrebi zraka, katerega dihamo.
Vsi verni rojaki pa smo poklicani, da storimo vse, kar ie v naši moči, da približamo spet božji službi liste rojake kateri so se zanemarili, da jim BOmoiemo do ključa, kateri odpira vrata do resnične sreče.
El 30 de agosto s« celebra la iiesta de Santa Rosa de Lima, patrona de la America Latina. Se ve aaui su “santuario na-cional", elevado al honor de “basilica", sito en Paseo y Belgrano. En este dia concurren a 61 miliares de fieles, para implorar gracias por la intercesičn de esta Santa. A las 15 horas se realiza una solemne procesiön en la cual figuran las banderas de todas las naciones latino-americanas.
Sveta Roza, prva svetnica iz tega kontinenta, ie zavetnica latinske Amerike. Ta dan je “feriado". Bazilika sv. Roze je ta dan zbirališče množic dopoldne in popoldne ob 15 uri, ko se vrši slovesna procesijo.
EL FESTIVAL ANUAL
de LA VIDA ESPIRITUAL, que se organiza para cubrir el deficit se realizara el 30 de Sept. a las 15.30 en el salon Don Bosco, Soliš 252.
Se prepara un programa muy interesante que dejara satisfechos a todes los concurrentes.
Contamos con la generosidad de los bienhechocres tanto para hacer propaganda por la revista, cuanto para llevar puhlico al festival y contribuir con donaciones.
Se realizara una gran rifa.
Algunos ya correspondieron a nuestro llamado anterior mandandonos pre-mios. Al agradecerlos pedimos a otros que hagan otro tanto.
Pcdimos tambien avisos para el “programa”.
Dirijanse a P. Juan Hladni'.:, Pasco 431 o a la Administracion, Paz Soldan 4924, Capital.
W***f'V '
LA PRIMERA MIŠA
Se aproximan los dias de las ordenaciones sacerdotales, que tambien este anQ brindaran alegria a la colectividad.
Tendremos dos sacerdotes, para acompanarles en su gran fiesta.
P. JUAN EURES, de Praga (Checoslovaquia) se ordenarä sacerdote en Calamarca para la diocesi de Santiago del Estero.
Su solemne Primera Miša tendra lugar en la basilica de San Francisco de esta el 26 de Agosto a las 10 horas.
La Colectividad eslovena le organizira una fiesta el 2 de sept. en Avenida del Čampo 1653 (La Paternal).
El P. MILAN PERKAT, nacido en Istria, cuya familia vive en Villa Regina, estudio en Villa Devoto para la diocesi de Viedma.
Se ordenara en Buenos Aires.
Para nuestra Colectividad oficiara la misa solemne el 30 de Sept. en Avcllaneda, Man. Estevez 630.
NOVA MAŠA č. g. Jana Bureš bo v bazili sv. FRANČIŠKA (Alsina y Defensa) 26. AVGUSTA ob 10 uri
NA PATERNALU pa bo 2. SEPTEMBRA ob 10 uri.
Kameniti ribič
Na trgu tam v Celovcu kameniti mož stoji, klobuk drži v roki pred njim bedenj leži.
Pa kaj ta mož pomeni? se vprašajo ljudje.
Po zgodbi izročeni se tole jim pove:
V Celovcu bil menih je, pobožen mož in svet, za božjo čast in slavo za rod slovenski vnet.
Ta gre na trg po ribe. Nek ribič tam je stal. menihu se odkrije; rad bi mu kaj prodal.
Menih slovensko vpraša, po čem mu ribe da; s tem ribica pa zdraži, ki samo nemško zna.
Povejte to po nemško, srditi ribič de.
Proklet slovenski jezik, ta v glavo mi ne gre.
Menih ga je pogledal posvaril ga lepo ne kolnite prijatelj to v srečo vam ne bo.
Na mesto to kletvine vam dam jaz tale svet: slovensko se učite mesto po nemško klet.
Na te besedo ribič še bolj se je razgrel in v novič je meniha preklinjati začel.
Naj tebe vrag odnese, Slovence vse s teboj; saj v pedesetih letih nobenega več ne bo.
Menih ga je pogledal rekel mu mirno v kamen se boš spremenil na trgu stal tako.
Dokler bo kak Slovenec boš tukaj stanoval, tu delal boš pokoro za kletev se kesal.
Narodna romanca
Ko te besede izreče, glej čudo se zgodi: predrzni ribič z bednjem se v kamen spremeni.
Le Bog usodo vodi; le On prihodnjost zna; kar revni človek blodi, to malo res veljd.
Let pedeset preteklo, preteklo tristo let, a čas še priti neče ko ribič bo otet.
Zato še zdaj v Celovcu kameniti mož stoji, klobuk drži v roči, pred njim bedenj leži. po spominu Fani S. Baučar.
PO ARGENTINI SEM IN TJA
LAS CATARATAS DE IGUAZU Slapove tvori padec reke Iguazu, katera priteče iz notranjosti Brazila. Izvira ta voda vzhodno od Curi-tybe, komaj kakih 50 km daleč od Atlantskega Oceana in naredi nato ogromen ovinek na svojem potu do morja v Rio de la Plata. Slapovi "Cataratas de Iguazu" so malo preje kot se ta reka izlije v Parana. Do tiste točke teče med griči m gozdovi po večinoma neobljudenem svetu brazilske province Parana in tvori zadnjih 100 km mejo med Argentino in Brazilom. 18 km pred izlivom v Parana se struga nenadoma pogrezne čez strme pečine v prepad, ki je globok 60—80 m. 4 km široka reka še precepi na strmi pečini na dve strugi, kateri potem grmita v skupen niže ležeči prepad, ki se imenuje Hudičevo žrelo (Garganta del Diablo). Skupna dolžina jezov, kateri se vlečejo posebno daleč ob južnem rokavu reke, je čez 4 km. Veličastni so slapovi: Dos hermanas. San Martin. Bozzeti, Tres Mosgueteros, Rivadavia. Belgrano. Uni6n. na brazilski strani Floriano in drugi, toda Hudičevo Žrelo je najmogočnejše. Ima obliko podkve v katere dno se vale skozi belo peno zelene grmade vodovja, ki se v divjem vrtežu penijo na dnu in- se ženo dalje nizdol.
Grmenje vode je tako silno, da je preglasilo celo brnenje motorjev in ko smo pristali nekaj km proč, se je še tja slišalo iz dalje bučanje te silovite vode. Trdijo, da je ta vodopad dvakrat tako velik kot Niagara v Sev. Ameriki. Seveda ni njegova mogočnost vsak čas enaka, kajti reka Iguazu včasih močno upade. Tudi to leto je bila nekaj časa tako nizka, da so slapovi zgubljali svojo veličino, toda prav tiste dneve je pa voda spet dovolj narastla, da sem imel jaz pred seboj pravi prizor slapov Iguazu. Najvišja je voda v mesecih od maja do avgusta. Računajo, da se zlije tiste mesece vsako uro 47 miljonov m’ vode (to je 470 miijonov hi) čez tiste slapove.
Argentina je vzela tamkaj v državno last 72.000 ha zemlje in je vse ozemlje slapovja proglašeno za nacijonalni park. Vodna sila, ki bi dala elektriko za vso argentinsko industrijo, je še neizrabljena.
ČEZ PRAGOZD
Pisana mavrica se je bočila nad penastimi slapovi. Dve tri minute je krožilo letalo nad to nepopisno sliko naravne lepote in mogočnosti, potem se je pognalo v svojo smer in smo pristali na prostrani jasi sredi gozda.
Po pol urnem odmoru so \ spet zabrneli motorji. Brez vsakega pregleda papirjev in prtljage so me poslali nazaj na moje mesto. Večina potnikov je odhitela v hotel, kjer imajo udobna mesta za letoviščarje, ki prihajajo iz vseh krajev uživati lepoto silnih vodopa-dov Iguazu ("Velika voda" v jeziku guarani). Samo 6 nas je ostalo, ko so pognali naprej, zavili na levo in še enkrat v mogočnem loku čez očarljivo sliko vodo-padov. Še enkrat sem videl isto veličastno podobo toda iz druge strani. Še enkrat smo obkrožili v mogočnem loku vso daljo vodopadov, nato smo pa odbr-neli proti severozapadu proti Asuncionu, končni točki našega potovanja.
Še nekaj časa je bila vidna črta reke Parana, ki prihaja od severa in zavije pozneje proti zapadu. Kmalu je zginila tista črta in pod nami ni bilo drugega kot sam neizmeren gozd. Gledal sem na zemljevid, ki je kazal neko rdečo črto od Iguazu proti Villi Riki v Paraguaiu, pa sem kmalu dognal, da je to le projektirana železnica. Že 40 let je tega, ko so izdelali načrte in železnica teqe vse od tedaj — seveda le na papirju...
Precej močan veter nam je vlekel nasproti ko smo
brneli nad rieizmirnim gozdom. Isti veter, ki nam je prej pomagal, ker je pihal v hrbet nas je zgrabil sedaj skoraj od spredaj. Pilot je iskal višino, kjer bi bil veter manj nadležen. Spustil se je tako nizko, da smo skoro oplazili krone najvišjega drevja. Za hip je pogled predrl prav do tal, koder se še svobodno kretajo tigri in gospodari druga zverjad brez strahu pred lovcem. Po nekod je bila pod nami nepredirna gošča, drugod se je spet videlo na tla postlana z odpadlim listjem in debla porastla s plezalkami, ki so cvetele na svoji visoki brajdi.
Toda pilotu ni ugajala tista nižinska sapa in še manj bi bilo seveda ljubo, nam če bi se zapletli v košate cedre in preskrbeli tigrom za okusno večerjo ob naših kosteh . . . morda celo kar z dovršeno pečenko, kar se navadno zarodi z letalom, ki pade v gozd . . . Zato je dvignil letalo više. Pa ni bilo iskati kaj boljšega. Vse ozračje ie bilo ^olno močnih zračnih tokov, kateri so nas nemilo zibali in ovirali v poletu. Mene pa vse to ni motilo. Pozorno sem motril pokrajino. Toda bilo je vse ena sama barva zelenega neskončnega gozda kamor je neslo oko. Samo eno črto je bilo videti, katera je rezala skozi pragozd. Menda je to reka Acaray. Ni bilo zelene trate, ne sinjega jezera, ne posekanega gozda, ne jase sredi gozdov, ne samotne koče in niti kakega hribea. Zastonj sem oprezoval, če bom vsaj opazil kak dimast strebriček. Čez čas se je pokrajina malo spremenila. Daleč tja gori na sever se je odprla zelena dolina, vsa kot razkošen travnik. Le tu pa tam je bilo videti kako blesteče Jezerce in pa strugo, ki se je slednjič brez sledu zgubila. To so takozvani "esteros", nižine sredi dežele, v katerih se v času nalivov steče voda. Včasi so dolgi tisti logi mnoao ur hoda in morda tudi najde voda svoj odtok do bližnje reke, včasih so pa brez odtoka in se prav tamkaj voda posuši, če ne pride preje dež in ta tamkaj ni prav pogost, kajti včasih po pol leta tudi kaplje vode ne pade.
Zastonj sem iskal sledov človeškega življenja no tistih na videz cvetočih poljih. Ni bilo ne pota, ne koče, ne voza ne človeka; samo ena črta se je vlekla skozi jaso, morda nekaka not, za katero ne ve drugi kot Indijanci, kateri menda tamkaj še nemoteno žive. MED NEBOM IN ZEMLJO
Neaj silnega ir. nepopisnega je pogled, iz višine v nižavo. Toda človek ni orel, katerega nosijo zanesljive lastne peruti in kateri ima na vsakem drevesu v nižavi svoj varen pristan. Če se letalu kaj nrimeri in strmoglavi iz sinje višave, bo pač vse poezije v hipu konec . . .
Kakor smo imeli prvi del naleta iz Posadas do Iguazu po vsem nemoteno in prijetno vožnjo, nas je v tem drugem delu veter neprestano stresaval, nas nagibal zdaj sem zdaj ti a, pa spet smo sunkoma padli in sunkoma snet stremeli nazaj v vis, da se je začel kar obračati želodec in obrazi sonotnikov so bledeli. Med tem, ko meni vse to kolebanje ni vzelo zanimanja za prizore pod nami in v meglenih kopah v višinah, so drugi sreno buleč čakali, kaj bo. Tu pa tam je celo kdo zakričal v strahu, kadar ie bil padec kaj podaljšan ....
Sopotniki so me že pri vstopu nadvse prjiazno pozdravili in niihov pogled je novedal to, česar beseda ni izrekla: "Že veste, gospod, če bo kaj hudega, en križ le hitro napravite" ...
Ko se ie neprijazni veter poigraval z nami, je ta in oni sopotnik pogledava! proti meni . . . Kdo ve, če ni
bil kateri kak "tragacuras", ki je y oštariji, s polnim trebuhom, na varnem stolcu in še med enakomislečimi nevernimi tovariši kaj gostobeseden o tem, da ni treba ne papeža, ne farja, no cerkve, ne vere, ker so danes ljudje že dosti prosvetljeni . . . Kadar čuti svoje življenje na niti in gleda smrti v oči, tedaj mu je pogled v večnost vse drugačen in tedaj tudi razume, da ima vera in cerkev in duhovnik kako koristno nalogo v življenju . . .
Kar zanimiv je bil zame tisti položaj, ko so se v rokah sopotnikov začele pojavljati svetinjice in križci in ko so usta nekaj pošeoetavala . . . Kdo ve koliko časa ta človek že ni molili
Koristna šola je za marsikaterega tistih "prosvit-Ijenih", če doživi kak tak resen trenutek v življenju, ko mu smrt pogleda naravnost v oči in ko se zave, kako majhen je in kako silno je to, kar stopa pred njega. Tedaj pač ne bo samozavestno kričal: "morda sem boljši kristjan kot vi" . . . Jaz nimam nobeneaa greha" ., . Jaz se smrti nič ne bojim" ... — Brez Boga in farja se še kako živi toda pogled smrti v oči ie pa brez teh stvari nekaj obupnega I
POŽAR V PAMPI
Dolgo ta neprijetna igra v višavi ni trpela, Spet se je letalo lepo umirilo in je med manjšimi sunki hitelo dalje. Celo uro že smo vihrali od Icruazu, ko smo kot prvi sled človeške kulture opazili dimast stebliček in še malo dalje dve koči in naprej spet šivali na paši. Od tam dalje je pa že bilo opazovati več sledov življenja. Tam pa tam skupina bajt, obdelane njivice, križajoče se črte stezic., gozd razredčen, s posekanimi deli, ležeča bruna in gozdna pogorišča.
Potegnila ie mojo nozornost nase slika na daljnem obzorju. Vse širom je vstajal siv dim. Prostran log, velikanska površina enega onih esterosov je bil žrtev požara, katerega je veter gnal čez visoko suho travo. Na vse strani so goreli svetli plameni in požirali suho netivo ter nam v vis gnali oblake dima, skozi katerega smo šinili in začutili ob enem duh pogorišča in vročino ozračje. Pa že je utonila tragedija požarja — če ne zašgo liudie namenoma tiste puste trave, kar pa ne bi verjel, ker je bilo videti v bližini požarja tudi človeška bivališča — ... Že je ostalo tisto za nami pred nami pa se je potegnila gorska veriga "Caagua-zu" (Velika gora).
Tam se nam je daleč na jugu odprla prostrana planjava, kier je bilo videti razsejanih selišč in nrav na koncu "Villa Rica", ki je eno naivečjih mest v Paragvaju. Seveda nima kaj čez 20.000 ljudi.
Onstran Caaguazu se je pa že začela kulturna dežela. Ne le vasi, temveč tudi krasne gosposke dvorce je bilo opažati in rdeče črte so se prepletale vse križem, pota ki vežejo te kraje. Ena teh črt se je potegnila ravno, ravno daleč tja do obzorja, tam pa se je zapletla v pentlje in preplezala čez griče in se snet spustila v nižino, kjer se je spremenila v raven črn trak, ki je obtekel na oni strani sinje jezero in se nato ravno spustil dalje. To je že asfaltirana cesta do Asunciona.
Bili smo že nad San Bernardinom. Pod precej strmim brdom, v katerem stoji slikovita cerkev, se voda umiri v sinjem jezeru, ki nas je gledalo iz dalje kot bistro oko. Ko smo pa pripluli nad njega se je to oko raztegnilo na dolgo in široko. Bela jadra so brzela po sinji gladini, kakor igračice so čemeli čolni ob obali in nekaj hiš, med njimi očividno prav razkošnih gradičev, je naznanjalo, da leži pod nami kraj paragvajske gospode, njihov — Mar del Plata . . .
Vse več potov in cest je bilo pod nami in celo vlak je pisal sive vijuge v vis, ko je drdral po ravni
cesti pod nami. Bila je pod nami železnica, ki pripelje iz Posadas skoz Villo Rico v Asuncion.
Daleč tam na obzorju se je pa že potegnila sinja črta, ki je zablestela tu pa tam v popoldanskem soncu, ki se je nagnilo že nizko proti zatonu. Bila je reka Paragvaj in že je bilo tudi videti moten obris velikega mesta.
Pred nami je bil Asuncion, toda mi smo zadržali polet, padali niže in niže in obstali kakih 10 km daleč-od mesta.
V ASUNCIONU SMO.
Ko smo bili na varnih tleh. ki se niso več majala kot letalo občuti človek, da se maja — on. Kar nekam nesiguren je prvi korak po malo razburljivi zračni vožnji.
Ura je bila pet. Kam sedaj? Le počasil Predno nas spuste kam, ima besedo še oblast, ki hoče natančno vedeti, kaj je kdo s seboj prinesel. Celo za denar se zanimajo in seveda za papirje. Kmalu so mi izročili mojo prtljago in me posadili v auto, kateri je potem zdrsnil v mesto. Dokler smo bili na gladki asfaltni cesti, me je zanimalo le kaj smo srečavali. Bila je pokrajina, ki ni kazala posebno bohotnega rastlinja. Suha dežela je to. Drevje in grmičje in znemarjeno polje to glasno dokazuje. Menda že dolgo ni bilo izdatnega dežja . . . Redek avto se ie pokazal, kak vojaški kamijon je pri-ropotal nasnroti ... In tistole, kaj je? . . . Volovska vprega. Voli v jarmu z nerodno telego za seboj, in še ena, in še, in še . . . cela vrsta rogatih liscev je tvorila cel vlak ki se je leno vlekel s praznimi vozovi kdo ve kako daleč notri v deželo. Zjutraj so pripeljali ke-brača, drva ali morda žerbo ali kako sadje, sedaj jo pa pobirajo proti domu, tako brezbrižni kakor njihovi bosi poganjači, ki dremljejo na svojem visokem naslonjaču.
Lahki tek avtomobila se je spremenil v neprijetno treslianje. Konec ie bilo galdkega asfalta. Pod nami ie bila pot tlakana z arudastimi skalami le za silo obdelanimi. V Buenesu še komaj kje najdeš tam v bario Barracas kako starinsko ulico, ki je na podoben način tlakana. Asuncion ima menda samo tri ulice asfltirane, drurro je na vse le surovo obdelana arcnitna skala.
Mimo pokoplišča smo drčali in že smo bili v mestnem vrvežu tramvajev, tovornih oslov, volovskih unreg, bosih kmetic in kmetov, kateri so čakali na kako vozilo ali na so jo jaderno pobirali proti svojemu cilju.
Pred aaencijo se je avto ustavil. Pritekel je od nekod prodajalec časnikov. Že tri dni nisem imel v rokah svežega časnika, zato sem ga kar hitro poklical, toda — glej pesiana! Dan preje mi je bil paragvajski drobiž tako nadležen, da sem se ga namenoma rešil, sedaj sem pa zastonj iskal, s čim naj plačam časnik . . . Pa je priskočil na pomoč eden sopotnikov in tako sem prišel do časopisa — zastonj ... To se pravi za en “Bog plačaj!".
Kam pa sedaj? . . . Pogledal sem, če imaio tele-
fon. V redu! Kar na Rdeči križ bom poklical. Tam so
naŠ£„seslre.
"j Con la Cruz Roja?" — "Agenda de aviones!" "Bog vas živi, gospod Janezi Bog vas sprimil" — je prišel od tam odgovor. Saj tudi v Asuncionu znamo no slovensko .... Torej ste srečno prišli. Samo za hin tam počakajte, takoj vas pridejo iskat z vozom".
Komaj sem malo poaledal v časopis, že je v čakalnico stopil mož, me pogledal in nato kar povabil:
"Menda ste vi tisti padre, ki ga iščem. Izvolite! . . . In že ie zabrnelo po strmi cesti in še malo sem in tja po kamenitih ulicah. Kmalu sva obstala na Paraguari in že so me pozdravile naše dobre šolske sestre, ki
imajo tamkaj zavod sv. Neže.
Že je čakala pogrnjena miza in prav za potrebo sem si nalil kapljo na žejo, kajti bil je v Asuncionu dan kakor v peči, čeprav je šlo že na noč.
Sestra Vendelina, prednica tistega zavoda je takoj poskrbela da zvedo vsi naši ljudje, ki so v Asuncionu, da sem prišel.
Pa, kako je tole? Saj jaz sem govoril na Rdeči križ, sedaj sem pa čisto drugje, sem bil začuden. S kom sem pa goovril? Saj niste bila vi, sestra!
Seveda ne. Bila je sestra Odilija, ki je prednica na Rdečem Križu. Poslala Vas je pa sem, ker je tukaj vaš začasni dom v Paragvaju. In kako se-Vam tu vidi?
I, ne vem! Mimogrede je v vsakem kraju najti marsikaj zanimivega. Asuncičn se ponaša pač s svojimi originalnimi uličnimi tlaki in kar se meni vidi lepo, a za ljudi je pa menda neprijetno, je to, da so ulice skoro vse preveč strme, ker mesto stoji na bregovih. In tu pri vas ste prav na najvišji točki, kakor kaže pogled na mesto ....
Med tem je pozvonil telefon, napovedala se je sestra Odila in je kmalu tudi res prišla. Saj je bila že ura večerje. Večerja pa že tudi na mizi.
Pa saj vas poznam, sestra Odila!

El 8 de Julio se realizö, con motivo de la fiesta de los Santos Cirilo y Metodio, una reuniön familiar en la Paternal.
Aqui se ve un grupo.
CIRILIOVÄ NEDELJA
1. julija nas je deževen dan malo ostra-šil, 8. julija, ko se je vršila popoldanska slovesnost, je bilo pa kar lepo kljub nemili burji, ki je prav tisti dan tako nevljudno razsajala.
Pri cerkveni pobožnosti na Avalos smo najprej doživeli veselje z povečanim mladinskim zborom. Pridružilo se je 7 moških glasov. Med rožni venec so vpletali kitice prelepe pesmi "Povsod Boga", sodelovali tudi pri litanijah in na koncu prelepo zapeli himno Svetih Bratov Cirila m Metoda.
V nagovoru je bila posebno povdarje-na dolžnost apostolskega dela. Kakor sta sveta brata doumela, da človeku vse drugo nič ne hasne, če pogubi svojo dušo in sta zato vse zapustila, da bi nevednim ljudem to preveliko resnico razložila in jih pridobila za nebesa, tako smo tudi mi vsi poklicani, da sodelujmo pri zveličanju naših rojakov, kateri skrbš samo za telo in na dušo nič ne mislijo.
S stanovitno vdeležbo pri naši službi božji, z lepim petjem in pa tudi s prijaznim povabilom pozabljivim in na vsak mogoč način naj bi vsak kaj storil, da bi čim bolj zares vzeli naši rojaki skrb za svojo večnost.
Vršile se je nato skupščina Bratovšči-
Od tedaj, ko sem bila na Patemarlu več tedno?«
In vas, sestra Vendelina sem tudi videl! Kje neki?... A, da, če se ne motim v Rosariju.
Da, tam je bilo! Lani, ko ste bili namenjeni na Pampo de Achala, kamor sem jaz šla pred vami. Sedajle boste pa še eno znanko videli!
Vstopila je tedaj še ena redovnica. Ta je pa onih irančiškank, ki jih poznam iz Tropezona in iz Čampo de Mayo, sem ugotovil, pa že sem spoznal tudi nasmejani obraz sestre Tarcizije, ki je tudi sedaj v Asuncionu, kjer vodijo te sestre vojno bolnico.
Kako škoda, da ni med nami tudi sestre Nile in sestre Ade! Obe ste bili na moč veseli, ko smo zvedeli, da pridete v Asuncičn, a sedaj nista z nami!
Bolna Nila je bila tedaj že v Cordobi, sestra Ada pa v Buenos Airesu, kjer je umirala v želji, da se čim hitreje spet povrne k svojim bolnikom v bolnici Rdečega križa, čeprav je ona sama bila potrebna na moč, da se odpočije in okrepi.
Še ena slovenska sestra je tukaj. Pa je šele par dni ko je prišla. Sestra Marija je to, ki je bila v bolnici v Floresu. Imenovali so jo za predstojnico v glavni tukajšnji bolnici, pa je nemogoče, da bi nocoj sem prišla; jutri jo bomo obiskali, tako so mi pripovedovale sestre.
Pa so že mislile, da me ne bo. Javil sem namreč, da bom prišel z vlakom v nedeljo ob 20 uri. Pa je vlak brez mene odšel iz Posadas in seveda ni čudno če je brez mene tudi prišel v Asuncičn ... Pa bi ne bilo nič nevšečnega, če bi stari 'Tukamatija" prišel tako kot pravi vozni red. Sestre so me hotele namreč počakati. Pa čakajo . . . vlaka od nikoder. Pride čez dve uri! ... Pa ga še ni! . . . Bilo je še čez polnoči, ko je slednjič pristokal; a so zastonj gledale, od kod bo stopil gospod Janez ....
Že vidite, da je čakanje nevšečna stvar. Čakal je tisti, ki je iz češnje padel. Jaz sem pa vseeno prišel čeprav že nepričakovan, a vendar prav dobro. V dveh urah sem videl več Paragvaja, kot ga nekateri Paragvajec ne bo videl vse žive dni.
Vedno čitamo v "Duhovnem Življenju", kako potujete vse križem, pa smo slednjič le dočakale, da vas tudi tukaj vidimo, tako je tekla beseda naprej in smo skoro pozabili, da teče tudi ura, ki nam je kar kmalu odredila "Lahko noč in dobro spite in jutri zdravi vstanite!"	(Nadaljevanje)
ne, kjer smo v poročilu zvedeli tole:
Kristina Grežer je vstopila v samostan. 15. avgusta bo napravila rodovne obljube. Bila je podtajnica Bratovščine.
Poročile so se sledeče članice: Hebe Carmen Žižmond. Pepca in Rezika Špacapan, Marija Pisk. Angela Grežer, Zora Ravbar in Bernarda Marušič.
Izbrano ;e bilo na to sledeče vodstvo Bratovščine: Stanko Troha, prednik; Marija Grežer, tajnica; Vida Čebron, taj. pomočnica; Katarina Cotič, blagajničarka; Bojan Čebron, zastavonoša; odbornice: Pepca Furlan. Vida Kjuder in Anica Kogoj.
Nato se je vršila čajanka. Obilno založene mize so bile dokaz skrbi dobrih so-rojakov. Kdo bi naštel vse vrste dobrot, katere so bile na razpolago. Poleg toplega čaja, ki nas je grel proti grdi burji, je pa tudi dobra kapljica doprinesla, da nismo čutili mraza. Radi obilnega števila otrok smo pa le morali hiteti da so nam kdo ne prehladi.
Gospa Fani Kerševan, Katarina Cotič, Fani Jamšek in Anica Kogoj so imele pa polne roke dela preje in potem, pa so s pomočjo pridnih deklet vse zadovoljile in tako lepo gospodarile, da ni nič zmanjkalo, pa tudi nič preostalo.
Sledila je nato zadnja točka, ki je zanimala velike in male: “igra pajacov". Da ste jih videli, kako so se lutke sukale po odru in kako se je otročad razigrano smejala pa tudi odrastli smo imeli prav imenitno zabavo.
Toda vsaka stvar ima konec in tako cmo se razšli tudi mi, kajti bilo je treba še drugam.
DOBRODELNA PRIREDITEV
v Villi Devoto, katero so priredila skupno razna društva je zbrala izredno mnogo naroda. Izkazalo se je, da je med vsemi mnogo domoljubja. Kljub obsodbe vredni društveni razcepljenosti nas misel na domovino zbere, da je veselje.
Tudi program je bil prav lep in umetniško podan. Zlasti pevski nastopi in glazbene točke iz našega narodnega bogastva. Malo disonanco smo čutili na tako slovenski prireditvi, ko nam je udarila na ušesa laška pesem . . . Pevka je seveda prav dovršeno zapela, le okol-nosti niso svetovale laškega besedila.
Materijalni uspeh prireditve je bil sijajen. Ko bi se vršila ista v kakem cen-tričnem kraju bi bila seveda ie mnogo bolj obiskane.
LA LLAVE DE ORO
Como para hacer burla a la "ciencia Humana" que en el siglo pasado proclamö a la religiön como una ficciön de ca-bezas döbiles, intervino la “antropolgia" que, si bien contra-riando las intenciones de sus principales actores, diö resul-tados que dejaron estupefactos a los incredulos . . . Lejos de demostrar lo que prtendian —ridiculizar la creencia en Dios y el alma— han comprobado como un hecho indiscutible, que en todas las conciencias de gente primitiva existe, y existiö siempre, alguna iorma de religiön.
Mas todavia: Sölo los pueblos decaldos moralmente pier-den la iö y se hallan entregados a la sensualidad, mientras que en la gente primitiva pero moralmente sana, existe siempre la religiön, aunque con irecuencia muy deformada.
Unos cuantos sabios, entre eilos Andrew Lang, al principio un hombre absolutamente racionalista y sin creencia ninguna, estudiando las ideas religiosas de los primitivos, terminaron por descubrir la Verdad y reconocer la religiön como algo esencial del hombre.
En medio de mil variedades que la antropologia descubria, sobresaliö la idea del sacriiicio, comün a todos esos pueblos primitivos, basta entonces escondidos en los rincones no explo-rados de los continentes y en las islas perdidas en los inmen-sos ocöanos. No hay pueblo primitivo sin sus sacrificios religiöses. En todos se pone de maniiiesto la conciencia de cierta deuda con la divinidad, sea para aplacar la ira divina, sea para implorar o para rendirle honor. Hay oirendas de primicias, ceremonias cruentas e incruentas variadisimas y sacrificios humanos hasta de los propios hijos. deplorables por cierto, pero siempre argumenta seguro de la conciencia de la deuda
edificios y matar muchas vidae pero en ninguna forma reconstruir lo deshecho ....
Todo lo que el hombre puede y posee lo recibio de su Dios. iEntonces? iQue le puede dar? öCon que expiar su pecado? <*Con que apoyar su süplica?
Si jio fuera por la miserieördia de Dios, ya no tendriamos modo como arreglar nuestras deudas, pues Dios es digno de infinite adoraeiön, y nuestro pecado necesita infinita propiciaciön . . . que no podemes dar. Ni la sangre de animales, ni la propia sangre humana, puede quitar los pecados. Fue necesaria la En-carnaciön del Hijo de Dios y reeiän la humanidad de Jesucristo en uniön con la infinita dignidad de la Se-gunda Persona de Dios, pudo proporcionar insirumen-to condigno de restablecer la relaciön entre el hombre y Dios, rota por el pecado.
EL SACRIFICIO DE LA CRUZ.
Los sacrificios de la ley antigua, de frutas, animales, libaciones, cremaciones y aspersiones fueron solo expresiön de la entrega del hombre a Dios, pues č,que beneficio podrian dar a Dios, dueno de tpdo lo existente? Por eso predijo el Espiritu Santo:	Ya no
recibire ofrendas de manos vuestras, porque desde la aurora hasta el ocaso mi nombre serä grande en las naciones y en todos los sitios se ofrecerä a mi nombre una hostia pura" (Malaquias).
Esa hostia pura, sin mancha, la ünica digng de Dios es el “Cordero de Dios, que quita los pecados del
------	„ ,	mundo", es Jesucristo sacrificado en la cruz como victi-
Ex™minandoaios° antropölogos este hecho sorprendente üe- ma expiatoria, impetratoria, de adoraeiön y de agra-garon a la conclusiön que cuanto inäs pura es la idea reli- decimiento.
giosa en las tribus primitivos, cuanto mäs clara existe la idea.	ofrendas que el hombre puede ofrecer a Dios
de un solo Dios, cuanto menos complicada resulta por las.—-	- i pi honor
creencias supersticiosas y demoniacas. tanto mäs decente es*—SO» tan insuficientes para proporcionarle el honor
i • , i . r____ -J _ 1 —m rtnifoatrrndo 1 ft TT11 SITI fl	e* «wr\r<r\/%n rliarlto	Pfi ITI FUJLiICIGHIG UH
tambien la forma de los sacrificios manifestando la misma esencia del culto religioso que hallamos en la revelaciön posiliva Cristiana: 1° glorificar a Dios reconociendolo como su dueno: V implorar de El los beneficios; 3? expiar las ofensas a la divinidad y 4? agradecer los beneficios recibidos.
La explicaciön de los sacrificios existe en la revelaciön primitiva. como lo atestiguan las mitologias religiosas primitiva yTn la conciencia misma de la gente. que siente su depen-dencia de las fuerzas supenores a su propia impotenci .
El culto del Antiguo Testamente con las ceremonias im puestas, por la revelaciön posiliva, es per eccionado en el Evangelio. Jesucristo elevö tambien sus sacrificios a la altura que corresponde al alto nivel de la Civilizacion cristiana.
El hombre siente su impotencia frente a las fuerzas elementales, frente a su propio destino y, en momentos dados, frente a si mismo manifeständosele aquello desconocido que lo lleva espontäneamente a un nncön en que cae de roddilas ... Es cierto que el baruLo de las actividades ensordece en muchas almas duran-te mucho tiempo aquella voz interior, pero las enfer-medades, los reveses, la muerte, son poderosos mstru-mentos de los cuales se vale Dios, para despertar al alma de aquel peligroso sueho espiritual.
Es entonces que se da cuenta de la deuda que tiene con su Dios, de quien todo recibe y a quien niega quizas todo: la gratitud, la sumisiön, hasta el reconocimiento . . . Entonces comprende su deslealtad y busca el modo como arreglar sus cuentas pendientes.
Ya nos contesta el Espiritu Santo que el primer paso ha de ser la reforma de la vida y el fiel cum-plimiento de los mandamientos. Pero uno siente la necesidad de dar algo con que documentar su buena
voluntad ....	.	„
iQue puede dar el hombre, polvo y cemza , a su Eterno Dios? Pudo, si, ofenderlo. Insignificante como una carga de explosivo que puede destruir enormes
correspondiente, como es insuficiente un trozo de pa-pel blanco para pagar una deuda . . . Para que adquiera el, valor de un cheque se necesita la firma del que lo garantice. Solo la autoridad divina del Redentor pudo conferir a la pasiön de Jesucristo el precio condigno de Dios. De alli el merito abundante y superabundante de la entrega de Jesucristo a los verdugos.
En rigor de justicia, bastaria un solo acto de entrega del Unigenito Hijo divino, para expiar todas las culpas humanas y para restablecer la relaciön enire Dios y el hombre, rota por el pecado original y los crimenes individuales de la gente. Pero como nosotros precisamos tambien un ejemplo perfecto para esti-mulo. para consuelo, para renunciar a lo material y sensual, quiso Jesucristo darse en martirio aceptän-dolo todo, todo: dolores fisicos, humillaciones, traicio-nes, angustias hasta el borde de la esperanza y hasta la ultima goto de su sangre, hasta el ultimo "Consu-matum est".
He ahi la santa Cruz, aquel altar en el cual se ofreciö la victima universal de toda la humanidad.
LA RENOVACION DEL CALVARIO
Jesus se sacrificö en la cruz una vez. Esta hostia tuvo tan excelente valor que basta para santificar a todo el mundo. Sin embargo, ese sacrificio se repro-duce incruentemente en la misa. |No solo se recuerda sino se repitel No porque sea necesario otro nuevo, pues la misa no gana otros meritos mäs ni da nuevas satisfacciones a Dios, ya que aquella sangre es sufi-ciente para lavar los pecados de todo el mundo.
La razon de la misa existe en la disposicion divina que reclama algo tambien de nuestra parte. Pues la misa es aquel medio por el cual quiere Jesucris.o repartir y aplicar los meritos de su Redenciön, La cruz es aquel manantial de la gracia y la misa es el caho
de oro por donde recibimos los meritos de la Reden-ciön y dones de la bondad divina.
LA MISA ES VERDADERAMENTE SACRIFICIO
Alli hay sacerdote, atar y victima. El sacerdote visible es un hombre, pero 61 es tan solo representante del verdadero sacerdote que es Jesucristo, que se ofreci6 a si mismo por las manos de los verdugos en el Calvario.
La cruz del Calvario es el altar en el cual se sacri-fica la divina Hostia.
La victima es Jesucristo. Es cierto que no se Io mata otra vez, pero la misa es verdaderamente sacri-ficio de Jesus y no solo recuerdo de su pasiön. Primero se consagra el cuerpo y luego separadamente la san-gre del Cordero Redentor, representando asi su muerte. Y hay mas: El Hijo divino y Dueno de todo se esconde bajo la iorma del pan y del vino. El Autor de la lib.er-tad se esclaviza; el Omnipotente se reduce en formas insignificantes. Dios se entrega a su Iglesia, a sus ministros, bajo las esp.ecies muertas de pan y vino y en eilas queda atado, indefenso —si no es por algün milagro para que se lo adore o blasfema, respete o desprecie, para que se le de el uso que quieran los hombres, buenos y malos; para que lo coman los dignos e indignos; para que lo encierren en los pobres sagrarios, lo abandonen, lo agravien, arrojen por los suelos ....
lQu6 sacrificio mayor podriamos pedir al infinito Dios!
Jesucristo ha perdido en la Hostia la vida, la acciön, el movimiento, la libertad, la majestad. Y eso todos los dias, en todos los altares y en todos los lugares.
EL VALOR DE LA MISA.
Puesto que el ministra y la victima de ese sacrificio es el Unigönito Hijo de Dios, su valor es infirtito . .. pero limitada la capacidad del hombre en la participa-ciön de los meritos de la Redenciön. Si la misa y los sacramentos son los canos por los cuales nos llega la gracia superabundante, depende de los vasos, que acerca el hombre, la cantidad que recibe.
iQu6 puede pretender aquel fiel, que asiste a misa tan sölo exteriormente, con su atenciön y corazön lejos del altar? čQue puede aprovechar la misa a un soberbio cuyos actos religiöses son hechbs por osten-taeiön o por respeto humano? aQuö provecho sacarä del altar el miseramente entregado a los pecados, si no se acerca con un corazön arrepentido? iQue bene-ficio ha de esperar aquel mezquino ricachön cuyc corazön estä cerrado para las süplicas de los necesi tados? ....
El valor de la misa no tiene limites, pero bien li mitada es la capacidad del asistente.
LA MEJOR ORACION
Un alma santa se lamentaba un dia: Oh Dios mio. quisierc ener muchos corazones y tantas lenguas cuantas hojas tiener los arboles para amaros y honraros como merecAis. Quisierc amaros mäs que los Angeles y el paraiso . . .". Y el Senor le contestA:	ConsuAlate hija mia, porque oyendo con devociAr
a santa Misa puedes darme gloria infinitamente mayor". Y as es. Pues en la Misa damos a Dios nuestra oraeiön junto con lc de Jesus, junto con sus infinitos mAritos y su divina dignidad Se cuenta del iamoso capitän Altonso Albuquerque, co mo le sorprendiA una vez una tormenta que parecia poner fix al barco. Ya no les quedA otro recurso que la oraciAn. Reuni< entonces el capitän a los tripulantes y pasajeros y entre elloi viA una madre con un nino.
Tuvo una feliz ocurrencia. PidiA a la muier el nino. Elle no quiso dcirsclo temiendo que se Io arrojara al mar. Pero 1< contestA el capitän. que jamäs pensaba cosa semejante sin< que confiaba que por el nino alcanzarian la salvaciAn todos La mujer le entregA entonces al nino y el capitän arrodi llado con el chico en sus brazos rezä: "Dios grande, Dios justc
En La Paternal el 8 de julio. — Drugo omizje čajanke.
Dios terrible y omnipotente, todos nosotros somos pecadores y merecemos la muerte, pero este nino es inocente. Dignate Dios de la caridad y misericordia por amor a este nino inocente perdonarnos a todos y salvarnos de la tempestad y de la muerte" ... La oraciAn iuA oida.
Si tanto pudo la oraciAn en nombre de un nino dAbil, cuänto mäs poderosa ha de ser la süplica de Jesucristo.
Y tan es asi que ya se hubiese hundido el mundo bajo el peso de los crimenes humanos, si no fuera por la intercesiAn de Jesus en tantos miliares de misas que se ofrecen diaria-mente. Justo eso quiere decir el iamoso cuadro de Leonardo da Vinci: “La ultima misa", un preludio del fin del mundo: El sacerdote estä teminando la misa mientras los Angeles esperan su tArmino para dar luego la sehal do la divina justicia . . .
Las misas son lo que detienen la divina Justicia e impulsan la Misericordia para dar tiempo al arrepentimiento y perdän.
aCUANTO cuesta una misa?
Nada son delante de Dios todas las riquezas mtm-danas. Lo que vale es la noble inteneiön que inspira las obras de caridad. Por eso vale mas la monedita de la pobre viuda que los millones de los presun-tuosos.
La gente acostumbrada a medir el valor de las cosas en cälculos de prestamistas, pregunta, "cuanto cuesta una misa?" . . .
iQue pregunta desacertada! Quien pregunta: Acuanto vale la Sangre Redentora de Jesucristo? iCuän-to cuesta la entrada al cielo? ....
El valor de la misa no tiene pirecio humano y no se miden los irutos recibidos por la altura de la dona-ciön que se hace con motivo de la misa. Lo que impor-ta es la nobleza del corazön de quien encarga la misa y de quien la oye. La misa no se paga, sino que con motivo de ella se contribuye para el sostenimiento los ministros. del culto y de obras de la Iglesia.
Es lögico que quien tiene mäs, mäs ha de contri-buir y quien regatea por la misa. como por una prenda .en la tienda, ha de saber que saldrä perdiendo en lo espiritual todo y mucho mäs de lo que pueda ganar en lo material .... La misa vale ni 5 ni mil pesos. La misa es inapreciable.
QUIEN SAGA SU BENEFICIO,
La parte principal de la misa va a beneficio de la inteneiön. Tanto vivos cuanto difuntos, tanto süplica cuanto acciön de gracias, tanto conversiön de los pecadores cuanto la bendieiön de las empresas, tanto salud de los enfermos cuanto la gracia de una buena muerte . . . todo aquello puede ser inteneiön de la misa, para conmover la Misericordia o Providencia divina.
La generosidad del donante determina principal-mente la gracia que se obtiene. Es pues de importan-cia tumbien lo secundario, que son los cantos y aparata externo, que hacen la misa mäs ceremoniosas.
, z daro gue si esas cosas se hacen solo, por ostenta-cion, por razones ünicamente humanas, no contribuyen
smo como la tierra al lustre del coehe ... Lo que im-porta es ennoblecer la intenciön y procurar que el brillo externo de la ceremonia religiöse sea inspirado por el deseo de agregar esos accidentes a lo sublime y divino que es la misa en si. para conferirle asi, en lo visible, un aspeeto mas digno de su sublimidad.
La parte esencial de la misa no depende nada del ministro, ya que no es el, digno o indigno, quien mide los dones de Diosl Pero es tambišn a el que le corres-ponde una parte del fruto, dependiente de si celebra la misa con mds o menos dignidad. Si es digno y santo aumentarä sin embargo su devoeiön personal el fruto para los demds, si es indigno, el sacrificio no pierde su merito. En tal caso el sacerdote es la antor-cha que da luz a los demds, pero se consume a si mismo y prepara una condenacičn horrible para si, tratando indignamente a Dios infinitamente santo.
LOS QUE ASISTEN A MISA tambien sacan gran beneficio de ella. Siendo la misa el unico sacrificio condigno de Dios es evidente su sublime importancia para los concurrentes. La misa y la Comuničn son los dos aetos principales en los cuales se nos proporciona la gracia para el tiempo y para la eternidad. Por eso insiste la Iglesia en que čada creyente debe concurrir a misa los domingos y las fiestas. No se trata de una imposicion arbitraria, como algunos creen, sino que la misa es para el alma lo que el alimetno para el cuerpo. Alli se recibe toda la ayuda necesaria para mantenerse en uničn con Dios para resistir las tentaciones del mundo y del demonio y para merecer la gracia mayor que es la de una buena muerte ... La misa es aquella despensa espi-ritual que provee al alma de todo cuanto necesita en el orden espiritual y Dios en su generosidad, a los que debidamente se comportan, les da de yapa toda-via Io que es de necesidad material.
Muchos hay que se excusan con “no tengo tiempo" ... No es tiempo lo que les falta sino la com-prension y aprecio debido para a la santa misa. Tiempo se eneuentra y aquel que Hace un sacrificio para poder cumplir con su deber cristiano dominical no tarda en comprobar lo generoso que es Jesus con los que traten de ser generosos con £1. Aquella bora de sueno, aquel pasatiempo, aquel esfuerzo que nos costč el cumplir con el deber dominical resulta siem-pre mejor recompensado que ningün otro.
|Pobre cristiano! 4N0 tienes tiempo para tu alma porque lo dedicas exclusivamente para tu cuerpo? 1 Asi te privas de la bendieiän de Dios y te entregas a la maldiciön del demonio que te tiene esclavizado con las preocupaciones materiales. Cučmtos hogares deshe-chos, cuäntas casas derruidas, cuäntas existencias arruinadas, cuäntos hijos desgraciados, cuäntas lägri-mas . . . porque no se tiene en cuenta la Providencia divina que para su actuacion bendecida reclama el cumplimiento del deber y pariieipaeiön en el unico Sacrificio capaz de neutralizar el pecado, el deseuido humano, la malicia del mundo y del demonio.
LAS ALMAS DEL PURGATORIO.
Cuäntas almas de quienes en su deseuido reli-gioso no dedicaban el tiempo debido para ir a la iglesia, despues de la muerte, siguen mendigando en aquella mišma puerta por la cual antes no entraban a las horas debidas ... Y no hay quien se acuerde de ellos .... Una sola misa. bien oida en la vida, apro-vecha mäs que muchas que se ofrezean en sufragio de su alma despues.
Es muy fatal el pensar: “Mäs tarde tendre tiempo y rezare mäs . . . iQuiön Io asegura? |Lo que si, y
bien seguro estä, de que nadie pasarä el tribunal de
Dios antes de pagar la ultima monedita! Por la mise-
ricordia de Dios se alivia muchisimo la cuenta de las
deudas con la misa bien oida que libra de las durisi-	<
mas penas del purgatorio.
Para las almas en el purgatorio no hay mayor consuelo que la santa Misa. Encargar la misa, oirla, recibir en ella la santa Comuniön por el sufragio del alma querida es lo mäs eficaz que puede ofrecerse a los queridos finados. ]Reflexionemos con que carino, con que fe y esperanza se acercaria aquella pobre alma que ahora ya ve las cosas como son, que ya no anda con las ilusiones terrenas ... 1 Acerquemo-nos en su nombre, con aquel recogimiento y tendremos un alma infinitamente agradecida que a su vez no dejarä de retribuir la caridad con su valiosa interce-siön, ya que las almas pueden hacer mucho para los demäs, mientras que para si dependen de nosotros que vivimos todavia.
iY que ha de esperar de la justicia divina aquel que por avaro niega a sus finados lo que ellos mäs precisan: las misas en sufragio de su alma . . . Por cierto que no han de confiar en la Misericordia divina ya que no la practican a su vez, desoyendo la palabra de Jesus: “Bienaventurados los misericordiosos porque ellos conseguirän la misericordia".
Verdaderos crirnincÄes son aquellos que, benefi-ciados por la herencia. se olvidan miseramente de sus bienhechores deseuidando quizas hasta la expresa orden de lo que ha de dedicarse para el sufragio de su ei 9 de alma .... Asi pierden tedo derecho de participar realizö una ‘ a su vez de los meritos del saniisimo Sacrificio. Tan si°n del c^,e es asi que se cuentan en las cronicas ejemplos de	a^e "P.
almas que quedaron en el purgatorio sin ningün alivio Europa" en cl durante mucho tiempo, a pesar de muchas misas ta del Tigre' celebradas en sufragio de ellas, pues todo aquel beneficio se aplicaba a aquellas almas que quedron por Ro . bil su culpa defraudadas de su justo derecho.	- ietod{a ie>
COMO SE OYE LA MISA	družba, ki $
Nadie es digno por si solo de acercarse al altar, Avellanede donde se realiza el Sacrificio de la Victima divina. EI in R Tl®r®' je1 sacerdote se reviste con ropaš sagradas pera simbo- tjcr^'igre, ‘ves^, lizar que no es en su nombre que se atreve a un acto zabave. Nas*^ tan sagrado sino en nombre de Jesus sumo sacerdote. ki. lastniki 1 ^ Por eso lo mäs horrible que puede haber en este mun- ' Europa'.' do es la abominaeiön que er,pera a un sacerdote sacri- fz°^no in f * lego, que hace sus funcion.es sacerdotales con un cora- kosilo, zön manchado! Peor que los verdugos que maltrataron Na sliki a Jesus por	ser indigno de su sublime misiön sacerdo- doti tudi„ “ ,«fif
tal, por ser	mercenario y no pastor.	družine in ^
Los mismos sentimientos han de llenar el alma de prijatelje.
FATIMA
PETO PRIKAZANJE 13. septembra 1917.
Bil je lep jesenski dan. Preko poljan je pihal hladni veter in donnšal pozdrave gorskih vrhov dolinskim prebival' ccm. Sonce je sijalo tako lepo, tako vabeče. . . . Kako srečen in vesel jc bil za Fatimo ta dan, saj je 40.000 glava množica na kraju izrednih milosti v Cova de Iria jasno doKazala svojo vernost do mogočne, ljubezni polne, božje Matere.
Prav kakor izbegnejo ponočne ptice pred vzhodom ju-tranje zarje, prav tako je osramočena odstopila svetna oblast pred Zgodnjo Danico nebeško Gospo. Brezverska vlada je namreč hotela onemogočiti čudežna prikazanja, ker ni vanje verjela, azto je dala prejšnji mesec otroke zapreti.
Očividce tega gledanja nam v naslednjem sam razprede svoje misli. . . .
Srebrni don zvonov je zlival sladko pesem v opoldanski “Avc”, ko je sončna obla začela gubiti svoj običajni sij. Vsesplošno pozornost je pritegnilo nase ozračje, čudne rumenkaste barve. Začudena je obstala množica in nehotno, polna svetega strahu in groze popadala na kolena. Tisoči solznih oči, jezero prošnja in tihe boli je, isklo varnega zavetja ob mogočnem prestolu Kraljice. Vsi so pričakovali v tej stiski pomoči od Matere ubogih, h kateri sc ni še nihče zastonj zatekal...
Vzklik Lucije “Glejte jo - prihaja” prekine vsesplošen molk. Po prejasaem nebu priplava snežnobela meglica, se spusti na zemljo in ovije Z čudežno belino sveti kraj, po Devici posvečen. - - Angeli so pohiteli in iz rajskih vrtov Brezmadežne nasuli svetlih cvetnih biserov na to solzno dolino; svetlih cvetnih biserov, ki so sc izgubljali v’vsemirju le malo metrov nad zemljo.
Ne videli, a čutili smo, da nad nami plava čudežno oko Device. — Koliko misli, koliko revščine in zapuščenosti jc iskalo v tem trenutku zavetja pod Njenim materinskim plaščem. . .
Prikazen nanovo poprosi molitve svetega rožnega venca za skorajšnji konec svetovne vojne. Čudežev, vidnega znaka
tedos los asistentes. Con cuanto mas viva fe, profundo arrepentimiento de sus faltas y entrega a la voluntad do Dios asiste uno a misa, tanto mas provecho ganard. Cuanto mas le cuesta sl concurrir, tanto mejor lo recibe Jesus. Sacriiicar su tiempo medido, las molestias del camino, los respetos humanos, las comodidades . . . son aquellas circunstancias que hacen girar esta llave de oro, que es la santa Misa, para abrir los infinites iesoros de la Misericordia divina.
Para iimpiar los pecados ha derramado Jesus su preciosa Sangre. El ser pecador no impide pues a nedio sino todo lo contrario, lo debe estimular, para qtie sc ccerque y ique se acerque humilde, arrepen-tldo!
Pero encarga Jesus: Si, encaminado ya para dar a Dios tu ofrenda, te eteuerdas, que tienes contrarie-dad con tu hermano, deja alli nomas tu ofrenda y vuelve para reconciliarie primero y luego recien tu ofrenda tendrd su valor . . .
Con el ejemplo del fariseo y publicano nos da Jesus otra leccion concreta . . . Los presuntuosos, los orgullosos, los que hacen sus aetos religiosos con cstentadön son repudiados, pues a Dios le importa el cornzdn y no la mano, la intencidr. noble y no la aparier.cia externa.
En esta forma, unido el creyente con el sacerdote, pa; ticipa del altar. Por las manos del sacerdote ofrece a Dios la viclima que puede aplacar su Justicia y con-
božje moči — zdravja bolnikom — jo zaprosi Lucija. Prečista Devica ga obljubi nekaterim, a drugim ne, ker le to bi nasprotovalo Najvišjega volji. In še obljubi, da se 13. oktobra Zopet povrne med svoje zemske otroke.
“Odhaja - - glejte jo” —< glasno dostavi Lucija v trenutku, ko sc kot lep, bel golob, ki vstane iz sredine voda dvigne meglica in odplava Večnemu Soncu nasproti. .. .
Odšla jc...... Prisotni sicer niso videli Brezmadežne,
a jasno so slutili, da Lucija govori z nevidnim bitjem. Komaj jc Preblažena odhitela na nebeške livade jc sonce privzelo običajni sij.
Zatopljena v tihe misli se množica razide.
ŠESTO PRIKAZANJE — 13. oktober 1917.
Misel na Njo je postala ljudstvu pesem življenja in sanjavo hrepenenje srca, srca, ki je hrepenelo k Mariji v višavo. Presrečna zelenica, kjer ,se je Brezmadežna čudežno dotaknila zemlje; kraj, nežne in čiste stopinje duhovnih dobrot je klicala zemljane. — Ona je v srca zasejala tisto idealno hrepenenje, ki se je dvigalo proti sončnim višavam, kjer še čuti duša nebesom in Njej tako blizu.
Glas o čudežnih prikazanjih v Cova de Iria je odjeknil tja do zadnje, od ljudi pozabljene in ponižane portugalske vasice. Cova de Iria! V ta, do sedaj skriti gorski kotiček, so zlobna poročila veri sovražnega časopisja, pa tudi glas pobožnega naroda privabila 13. oktobra nd 70.000 vernih radovednih in tudi nevernih.
Bližnji gorski vrhovi so se zatopili v pobožnost in molče spremljali že v zgodnjih jutranjih urah molitve, zdihljaje in sto in tisoč prošnja množice, ki se je kot živo mravljišče valila iz Fatime v Cova de Iria. — Vslcd obilnega dežja prepojena zemlja je pretvorila pokrajino v pusto močvaro. Termi oblaki so sc valili po nebu ter enakomerno in dolgočasno rosili težke kaplje.
Podzavestno občutje jc vladalo v dušah prisotnih, da so kljub neugodnim vremenskim prilikam s sveto resnobo, pristojno svetišču, mimo in zbrano pričakovali Marije, Zvezde morja in planin.
Hvaležen slavospev nebes Kraljici so klicali zvonovi v prelepo vbranem “Zdrava bodi..ko se prikaže na obzorju
mover su Misericordia. Es el Divino Hijo que presenta nuestras süplicas, que glorifica en nuestro nombre, que se ofrece por nuestros pecados, que agradece por nosotros a Su Eterno Padre.
Tal Victima, sin ninguna imperfeccičn ni mancha, quiso brindarnos la divina Providencia, para que sea en nuestras manos como la unica ofrenda irrepro-chable, digna de Dios y proporcionada al hombre, para que sea en nuestras manos aquella llave de oro, capaz de abrirnos todos los tesoros divinos. En nuestro poder estd esta llave! Solo hemos de saber manejarlal
Pero la mišma llave que abre tiene tambidn el poder de cerrar . . . Ay de aquellos fieles, que menos-preciar. esta llave, no les importa, no digamos de la misa cotidiana, sino de la misa dominical. Lo que debla ser la bendicičn mas grande para ellos se tor* nard su maldicidn mäs fatal. Pues por despreciar la bondad divina, brindada en la santa Misa, encontra-ran cerrada la puerta de la Misericordia divina en aquel momento para el cual en toda su vida deberian prepararse.
Por eso nos invita Jesus: Obrad mientras es de d$a, pues cuando cierre la noche nadie podrd hacejr mas nada.
Por eso tengamos en cuenta, que es Jesus guien nos invita, nos espera, apoya nuestra oraeiön y por nosotros se sacrifica. — |Qu6 grande amor y qud poco correspondido!
POJASNIM O POLOŽAJU V STAM DOMOVINI
Poroča Černe, Iti je bil 4 leta edini slovenski duhovnik na Bohinjskem in se je sedaj vrnil v Sev. Ameriko, poročilo se nanaia na Gorenjsko, kjer ni bilo partizanstva.
Šest let sem preživel v Evropi; štiri leta med gorenjskimi kmeti, malone dve leti pa v jetniškem taboru na Nemškem. Najlepši dnevi so bili med Gorjanci, kjer ni ne zvijač in ne zavijanja, kjer beseda pove isto kar je v srcu. Takole bi Vam spregovoril danes star očak izpod Triglava, mož, ki ni nikdar v svojem življenju trgal hlač po šolah, če bi imel priložnost stopiti pred amerikanske Slovence: Ne modrujte več kot se spodobi! Domovina je danes zasužnjena; pribita na križ, trpi in krvavi, med tem ko se vi na svobodnih tleh pričkate med seboj dostikrat za oslovsko senco. Že po zadnji vojni vam je bilo povedano dosti jasno, da od samih nasvetov in modrovanja se nihče ne more nasititi. Pošljite nam obleke in hrane! Vsa politika ameriške Slovenije ne bo nasitila enega samega lačnega želodca. Bodočnost, pravi razvoj in rešitev naših teženj zavisi popolnoma in edinole od našega poštenega in preprostega naroda v domovini.
Ko sva bila v zaporu v Begunjah z dr. Milanom Cunder, proiesorjem medicinske fakultete na ljubljanski univerzi, je spregovoril nekoč sledeče pomembne besede: "Naš narod kot tak ie zdrav, delaven in pošten. Kar se pa tiče njegove inteligence, je skrajni čas. da poklekne pred narod, obžaluje svoje grehe iz preteklosti in trdno sklene delovati v bodočnosti za dobrobit svojega naroda." Mož je poznal resni položaj domovine in govoril resnico.
Takoj po razsulu Jugoslavije se je začul glas Mihajloviča in njegove uporne vojske po celem balkanskem polotoku. Njegovo ime je oznanjalo upanje in rešitev Jugoslavije. Nesmrtno je imelo ostati njegovo ime, da se ni naslanjal na direktive londonske vlade, katere namen je bil nadaljevati velikosrbsko politiko. Ta politika je upropastila Jugoslavijo; preje ali sleje je morala iti v franže. Vojna je samo pospešila ta korak in pokazala narodu vso gnilobo, korupcijo in izkoriščevanje. Na Gorenjskem ni bilo nobenega vojaškega oddelka ob času nemške okupacije, meje so bile nezastražene. Ker ni bilo niti policije, je v začetku preobrata morala vsaka občina sama skrbeti za red in mir. Tako so prišle k življenju nočne straže. Narod se je izkazal ob tej priliki, da zna voditi samega sebe in ubogati.
Diktatorja Hitler in Mussolini sta sklenila, da zasede Nemčija celo štajersko ozemlje, Italija pa kranjsko. Tri dni so se tresli Lahi, predno so prekoračili s svojo "zmagovalno" vojsko mejo pod Korenom. Brez vsake zapreke so cincali zmagoslavno po savski dolini notri do Jesenic. Lukmann, brat predsednika Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, je pohitel v Celovec in naznanil tam Nemcem, da Kranjci ne marajo za Lahe. Tako je pospešil prihod Nemcev na gorenjska tla. Prihiteli so črcz Ljubelj na motornih kolesih in razobesili svoje zastave po mestu Kranj, še predno so Italijani zagledali Radovljico. Po dogovoru so končno Nemci zasedli celo gorenjsko stran doli do Ljubljane. Za nameček so si privoščili tudi Litijo in Kostanjevico ha Dolenjskem.
Večina Slovencev je pričakovala, da bodo Nemci vsaj toilko dostojni kot nekdanja Avstrija. Oči so sc kmalu odprle. Na Štajerskem so izselili cele vasi in naseljevali Nemce. Na Gorenjskem je močila nedolžna kri kamenita tla. Samo v občini Gorje je bilo v šestih mesecih več žrtev kot jih je požrla prva svetovna vojna v štirih letih. Ta kri je poklicala v življenje
prejasen oblak. Nežno se spusti na zemljo in ovije čudoviti hrast in tri otroke pod njim. — Prišla je čudežna Gospa z nebeškim leskom in lepoto obdana v to zemljo, solz in tug prepolno.
“Kdo si in kaj želiš’’, jo nagovori Lucija. “Presvetega Rožnega Venca Kraljica sem’’, odgovori prikazen in rajsko lep, a mil nasmeh ji zaigra na prelepem licu ko še dostavi: “Rotim človeštvo, naj vendar neha žaliti neskončno dobrega Boga. —- Obnovi in poživi naj se molitev sv. rožnega venca, spravna molitev, za mir med narodi sveta...”.
Nato dvigne Brezmadežha svojo desnico proti soncu. Tedaj zavpije prestrašena Lucija: “Glejte sonce”.
V trenotku se zjasni nebo. Sončna obla se prikaže v čudni srebrni barvi in se vrti z največjo brzino. Ognjenemu kolesu podobna vsiplje v vse smeri mnogobrojne mavrične barve. Odboj le teh se odraža na nebu, zemlji, sploh vsem vidnem stvarstvu. Stopnjema narašča svetloba čudežne lepote in grozote ob enem. In še se zdi, da hoče sonce zapustiti nebesni svod: niža se in niža kot, da ga nevidna moč pri
ostanke jugoslovanske vojske v kamniških planinah pri Belgašu
nad Škofjo Loko in Jelovci nad Radovljico. Imenovali so jih deloma šumarji, deloma gošarji v početku. Takoj od početka se je videlo, da so dobro organizirani ker so jih vodili častniki jugoslovanske vojske. Šumska uprava, skrivna oblast, ki je delila dobro za dobro in gorje za slabo, je nastopila v deželi in jasno pokazala, da Nemec nikakor ni edini gospodar v deželi.
Gošarji in šumarji so si nadeli tele važne naloge: zadrževati prevoz nemških sil in provijanta skozi slovensko zemljo; braniti odvoz lesa, živine in hrane iz Slovenije. Njihovo geslo, nabito na vseh javnih prostorih, se je glasilo: Borim» se za našo zemljo! Iztrebimo vse izdajalce in prelivalce nedolžne krvi! Nemci naj očistijo svoje polje sami! Gorje izdajalcem! Nemci, katerim se je vedno mudilo naprej, so morali držati velike posadke po celi deželi zaradi šumske oblasti. Poleg tega so upoštevali šumsko oboroženo silo v toliko, da se niso upali klicati gorenjskih fantov v vojaško službo, medtem ko so pobrali po Štajerskem vse, kar ni pobegnilo v kamniške gore in v gozdove od dneva Anschlüsse.
Naravnost občudovanja je vredno hladnokrvnost naroda v teh burnih dneh. Uboji in umori so bili na dnevnem redu. Enkrat je tekla kri na eni strani, drugič na drugi. "Preveč je govoril" — so imeli ljudje navado reči; ali pa na kratko: “Prav se ni obrnil." Nemci so pokopavali svoje žrtve in somišljenike s paradami in govori, in sami potrjevali s svojimi nastopi, da ima Šumska uprava dobra ušesa, bistre oči in mirne in težke roke
Dajmo našim šumarjem čast, katera jim gre po vsej pravici! Po dveh letih nemške okupacije niso mogli navesti niti enega slučaja krivice ali pa nedolžne smrti od strani gošarjev. Narod je odobraval njih delovanje in so zavedal, da ne morejo živeti od zraka; na skrivaj jih je podpiral. Seveda veliko mladih žrtev, ki so bile vnete z dušo in telesom za doomvino, bi bilo prihranjenih, da se ni oziralo na sladke besede in obljube iz Londona, in na navdušeno bobnanje ljubljanskih frakarjev.
Kaj pa Bela garda? V življenje jo je poklicala italijanska vlada za policijsko službo in za svoje sebične namene. Po razpadu Italije je vzela nemška vlada v svojo službo gardiste in jih pomešala s hrvatskimi ustaši. Ljudstvo jih je gledalo po strani. Ker Nemci sami niso mogli in upali pregnati gošarjev, pred katerimi so imeli velik rešpekt, so pošiljali gardiste v ogenj. Tako sta nastopila brat proti bratu po strogo nemškem erceptu. Kri je tekla in teče še danes in kriči k nebu
Zaradi nezdrave politike v Ljubljani in Londonu je prišlo na površje partizanstvo, ki je združilo vse odporne sile v Osvobodilni fronti. Število borcev je narastlo skokoma, ko se je napravila zveza z oddelki partizanov po južnih delih Jugoslavije. Mihajlovičeva zvezda je zašla in Tito je stopil na njegovo mesto.
Vsak gorenjski kmet ve danes, da je edina rešitev naroda v večji in močnejši Jugoslaviji, ki naj bo enakopravna, federativna država vseh balkanskih Slovanov. Tudi to ve vsak, da je tako majhnemu narodu kot smo Slovenci, nemožno doseči tisočletno stremljenje brez ruske pomoči. Na cepljenje las, na ideologijo in strahove se naš kmet ne ozira. Krvava realnost je tukaj in treba je z njo računati. Zato on pravi na vsak ugovor: "Vsak lahko zabavlja in podira, zida pa le oni, ki je velik in močan." Da si priborimo "staro pravdo", bo treba težke roke, ki nas bo vezala, če treba tudi s silo, nam dala zaslombo v bodočnosti, in udarjala po prstih zemlje lačnih sosedov. Tako roko ima pa danes na svetu le en človek, namreč “stric Joža".
Tako modruje danes naš gorenjski kmet. — Rev. J. Černe.
vlačuje. — En sam vzklik, edinstven, neizmeren, vse preplavljajoč vzklik: “Čudež, čudež — verjem — usmiljenje moj Bog” upogne stotisočglavi množici koleno. Iz src skesanih pa se dvigajo stoteri sklepi, močni in veliki... Premalo je to za prepolne duše le premikanje ustnic — močnejšega izraza, močnejše molitve zahteva globoka vera — svetega strahu....
In........kakor se kadilo dragoceno, raztopljeno od žer-
javice kot sladek duh dvigne proti nebu in razgubi, tako je odplavala Zarja Marija v objem ljubljenega Sina v nebu,
*
Lucija zaključuje pismeno izpoved leirskemu nadškofu z besedami: "...Znano je Vaši Svetosti kaj smo videli in doživeli 13. oktobra! Na veke mi ostanejo neizbrisno v spominu besede, ali bolje, prošnje in želje naše Matere nebeške — "Ne žalite več, že sicer tako žaljenga Boga!" -— Ljubeča pritožba, a še neizmernejša poršnja. — Vse bi dala, da bi našle te besede ljubeč odmev v slehernem srcu Marijinega otroka".
Znamenite osebnosti, kakor tudi preprosto ljudstvo nam pod prisego izpriča ta čudežni pojav v naravi, ki je trajal približno 10 minut. Videli pa so ga do 5 km daleč.
NEKAJ ZA STARIŠE
SVETA MAŠA
O vzgojni moči svete maše malokje beremo ali slišimo: toda vzgojna knjiga te najčistejše in najsvetejše daritve in njenega vpliva na vzgojo ne sme prezreti, — Sv. maša je kakor solnce na nebu. Vsepovsod razpošilja svoje bogate žarke in svojo oživljajočo gor-koto, obuja življenje, krepi rast, oslaja sadove. Podobno siplje na nas tudi Sv. maša, kakor duhovno solnce, dan na dan obilost blagoslova in milosti. Teh darov potrebujejo predvsem odgojitelji in njih gojenci, ki naj bi se z veseljem in pogostokrat ogrevali ob soju duhovnega solnca.
Božji Zveličar je položil bogastvo svojega zaslu-ženja v zakladnico, ki jo je zapustil vsem ljudem. Kraj, kjer se nahaja ta zakladnica, je oltar; zaklad nam je sv. maša. Dediči te drgocene zpuščine smo tudi mi.
“Sv. maša" — pravi cerkveni učenik sv. Krizostom — “ima isto vrednost, kakor daritev Jezusova na Kalvariji, saj se na skrivnosten način na oltarju ponavlja smrt Jezusova. Kakor prekaša solnce vse planete po svoji lepoti in svojem blišču, tako presega pobožna navzočnost pri sv. maši vsa naša dobra dela po vrednosti in koristi."
Sv. Lavrencij Justinijan, patriarh v Benetkah, je napisal veliko lepega o najsvetejši daritvi; njeno nepojmljivo vrednost je označil s to-le primero: "Položite vsa svoja dobra dela, molitve, poste, miloščino, zatajevanja, na eno torilo pri tehtnici, na drugo pa samo eno sveto mašo, pa bo poslednja vse odtehtala."
Sv. Frančišek Sal. imenuje sveto mašo “središče krščanske vere, srce pobožnosti, dušo bogoljubnosti, neodpovedljivo skrivnost, ki ima v sebi brezdno božje milosti . . ."
Sv. Alfonz Ligv. se povzpne v ocenjevanju sv. maše še više, ko pravi: “Vsa čast, ki jo izkazujejo Bogu angeli in svetniki, se ne more meriti s častjo, ki se mu izkazuje z eno samo sveto mašo."
Zares! “Daritev sv. maše je neusahljiv studenec, ki iz njega teko vse milosti, katerih se moremo sploh udeležiti v katoliški Cerkvi. Če bi preblažena Devica Marija, če bi neštete množice svetnikov, če bi svetli zbori nebeških angelov stopili pred prestol božji, pa bi darovali Bogu vse goreče molitve in vse slavospeve, ki so kdaj izzveneli v nebeških dvorih; če bi mu sveti apostoli darovali vse, kar so zanj delali, in sveti mučenci vse muke, ki so jih prestali, in sv. spoznavale! vse molitve ter vsa spokorna dela, sv. device svojo lilijino čistost, in če bi Bog ustvaril še nebroj nebes z milijoni angelov, ki bi ga neprestano slavili in poveličevali: vendar bi vsi skupaj Boga ne častili tako,
kakor ena sama sv. maša."
*
Poudarjati najprej neprecenljivo vrednost najsvetejše daritve je potrebno zato, da bi vzgojitelji sami dovolj cenili in vpoštevali sveto mašo in da bi to umevanje presajali tudi v srca gojencev, ki jim bo sv. daritev neizčrpen vir milosti in blagoslova. Hkrati je pa
treba opozoriti na nekatere posebne vzgojne milosti
sv. maše.	_
Jezus nam je v sv. maši najkrasnejši zgled ponižnosti. Ko pride na oltar, skrije svoje božje veličastvo pod neznatno podobo kruha. “Jagnje božje ga na-zivlje mašnik pred sv. obhajilom; pa je še bolj krotak ♦ kot najkrotkejše jagnje.
Ljubezen, ki jo izkazuje Jezus zemljanom, ko pn sv. maši neprestano posreduje med nami in med nebeškim Očetom, ko v našem imenu poveličuje, hvali in prosi Boga, pa tudi zadostuje za naše pregrehe — ta ljubezen je nedosegljiva, če se dobro zamislimo vanjo, se bo ogrelo tudi nase srce hvaležne ljubezni za Jezusa; obžalovali bomo. da smo mu bili doslej tako malo hvaležni; navzeli se bomo pri njem onega notranjega ognja za dobro, ki je vžigal mucence, da so mogli zmagovati. — Vse, kar vidimo na oltarju med sv. mašo, nas spominja na dogodke krvave daritve Jezusove, na njegovo trpljenje in smrt: mašni plašč ima podobo križa; pogosto blagoslavljanje darin se izvršuje v podobi križa. Ali ni vse to takorekoč opomin, da je le v križu rešitev? Ali ne lcrepe vsi ti obredi naše volje, da sprejemamo z vdanostjo križe in trpljenje!
* •,
Sledeča poteza iz življenja Anite Katarine Emmerich (| 1824) naj služi kot navodilo, kako naj razumni in za vzgojo pripravni starši izrabijo vsako priliko — tudi sveto mašo —■, da pripravljajo svoje otroke za krepostno življenje.
Katarina Emmerich pripoveduje iz svojih mladostnih let to-le: “Z očetom sem morala iti večkrat na njivo in pomagati pri poljskem delu. Ko smo orali ali branali, smo večkrat vmes tudi počivali. Ob taki priliki nam je oče rad izpregovoiil kaj bodrilnega in poučnega, n. pr. talco-le: “Kako srečni smo, da imamo cerkev ravno pred očmi, da se moremo med delom ozreti tja, kjer je nasvetejši Zakrament in zdihniti k svojemu Zveličarju. Bog nas vidi in blagoslavlja naše delo." Če je ob delavnikih pozvonilo za sv. mašo, se je oče odkril in rekel: * Zdaj se bomo pa udeležili tudi mi sv. maše." Med delom je nato opozarjal na glavne dele sv. daritve, rekoč: “Zdaj je gloria, zdaj je evangelij, darovanje" itd., vmes je pa vpletal primerne molitve ali pa zapol tudi kako mašno pesmico."
V Recreo Europa smo dobili tudi žogo in lepo igrišče. Sonce je pregnalo mraz in smo kar pozabili, da je bilo zjutraj —6? C.
TO GRDO SONČECE!
Oj sončece, ti zlato sončece! Saj ne boš, kaj ne, zamerilo, če jutri rano, še pred zoro, na pot se dvignemo?
Le kaj uas v jutro miče?
Na svatbo vse nas kliče!
A kdo? Očak slovenski, oj Triglav naš kraljevski!
Že Zlatorog jo s čredami prebelimi, prelepimi v strmine umaknil se visoke.
Za njim pa iz doline se globoke plezalci mi neustrašeni dvignemo, po stenah strmih, vriskajoč drznč!
A sončece, to ljubo sončece! Menda se je prestrašilo?
Prav nič mu všeč to ni bilo!
Da ne bi ti predrzneži se višje morda vzpenjali
po zlatih žarkih mu priplezali v njegove tja višine, v njegove tja sinjine!
In sončece, to grdo sončece!
Za težkimi zavesami, oblaki, huj. prav črnimi, se nam je hudomušno skrilo in, aj, kako je lilo!
Prav kakor nam v zasmeh
brez kraja iz oblakov nam sovražnih teh!
David Doktorič:
SV. CIRILU IN METODU
IN SPOMIN NJEGOV BO V MIRU
“Po božji previdnosti pa se je zgodilo, da je Ciril (dne 14.'februarja leta 869) v Rimu končal tek svojega življenja, po krepostih bolj zrel nego po letih. Javno in tako slovesno, kakor je pri rimskih papežih v navadi, so ga nesli k pogrebu ter z velikimi častmi položili v grob, ki ga je bil sam sebi *' pripravil Hadrian. A rimsko ljudstvo ni hotelo, da bi se njegovo sveto truplo preneslo v Carigrad, zato so ga prenesli k sv. Klementu in ga pokopali blizu njegovega pepela, ki ga je Ciril toliko let spoštljivo hranil. In ko so ga peljali po mestu med slovesnim prepevanjem psalmov v obhodu, bolj podobnem slavi nego pogrebu, se je zdelo, da je svetemu možu rimsko ljudstvo hotelo izkazati prvine nebeškega čežčenja."
Tako opisuje okrožnica Leona XIII. “Grande munus” iz leta 1880 Cirilovo smrt in svetniške časti, ki so sc mu izkazale že pri pogrebu. 2e ta okrožnica namiguje na spor, ki je nastal radi trupla: Metod in z njim gotovo tudi Grki in Zastopniki bizantinskega cesarja so ga hoteli peljati na Grško. Papež je od kraja pristal na to njihovo željo, samo to je ukazal, da mora biti pogreb tako slovesen, kakor se je navadno pokopaval le papež.
Rimsko ljudstvo je pa glasneje zahtevalo, da Cirilovo sveto truplo ostane v Rimu. Papež se ni mogel odločiti. Pokojni svetnik je Rimu bil izkazal tako veliko uslugo s prenosom- ostankov svetega papeža Klementa, pokazal je pa tudi toliko zvestobo in vdanost sveti Stolici in pridobil toliko zaslug za sveto Cerkev s svojim apostolskim delovanjem, da je tudi Hadrijan sam se nagibal na stran Rimljanov.
Tedaj je pa Metod padel svetemu Očetu k nogam in ga prosil: “Primemo in potrebno se mi zdi, spoiočiti Tvoji Svetosti, Apostolski oče, kako je pri odhodu z doma na sveto delo, ki sva ga z božjo pomočjo izvršila, mati naju z mnogimi solzami prosila in rotila: Ako bi enega izmed vaju smrt prehitela, preden se vrneta, naj še živi brat truplo umrlega prenese v njegov samostan in naj ga tam s primerno častjo pokoplje. Naj torej Tvoja Svetost blagovoli uslišati to mejo prošnjo, da ne bom nasprotoval mili materini prošnji in naročilu."
Papež je Metodovo prošnjo smatral za pravično in jo hotel uslišati. Dal je položiti Cirilovo truplo v marmornato rakev, zapreti jo z žeblji in zapečatiti s papeškim pečatom. Čez sedem dni naj bi se Metod odpeljal z mrtvim bratom, da ga pokoplje v domovini.
Do tega pa ni prišlo. Zbrali so se zopet Rimljani, kardinali, škofje, duhovniki in velikaši, pa so poslali svoje zastopnike k papežu: “Jako nepristojno se nam zdi, častiti Oče in Gospod, ako bi iz kateregakoli razloga dvolili, da se tak velik in odličen mož prenese drugam. On je povrnil našemu mestu in naši cerkvi tako dragocen zaklad (svetega Klementa!) in Bog je svetega moža po tolikih potih iz daljnjih dežel milostno privedel sem in je tukaj sprejel njegovo dušo v svoje kraljestvo. Častitljivi mož naj bo torej tukaj pokopan. Ker prav je, da ima tako slaven mož slaven grob v našem preslavnem mestu!”
Tako odločno in vztrajno izraženi splošni zahtevi Rimljanov se papež ni mogel več ustavljati. Sporočil je tedaj Metodu, da namerava radi tega odrediti, naj se truplo pokojnega Cirila položi k počitku v grobnico, ki jo je bil dal sebi pripraviti v baziliki svetega Petra.
Vdal se je Metod in pristal na to, da ostane bratovo truplo v Rimu, vendar je izrazil sledečo željo: “Prosim Vas, gospodje moji, ako že ne smatrate za primerno, da mi izpol-nete mojo skromno prošnjo, naj se pokoplje v cerkvi svetega Klementa, katerega svete ostanke je po tolikem trudu in skrbnem iskanju našel in prinesel sem."
POŠLJITE OGLASE ZA PROGRAMSKO ŠTEVILKO I SE VZDRŽI "DUHOVNO ŽIVLJENJE"! DOLŽNOST
VESELICA "DUHOVNEGA ŽIVLJENJA" bo 30. SEPTEMBRA ob 15.30 v ulici SOLIS 252.
Na programu bo originalen igrokai
“SNOPARJI NA KRASU”
Spisal č. g. DAVID DOKTORIC Je to slika trpljenja in boja našega naroda za slovensko besedo in pesem; so to osebna doživetja tisočerih rojakov!
In pri tem je ostalo. Rimska in staroslovenska legenda nadaljujeta: “In zopet so se zbrali škofje Z vsem ljudstvom, da bi ga slovesno pokopali, in so hoteli odpreti rakev, da bi še videli pokojnika. Mnogo so si prizadevali, a rakve niso mogli odpreti. Bog je tako hotel. In zbrale so se velike množice duhovščine in naroda; z velikim veseljem in spoštovanjem so ga obenem z marmornato rakvijo položili v grob, ki je bil pripravljen v baziliki svetega Klementa ob desni strani oltarja, in so se s pesmimi in hvalnicami zahvaljevali Bogu. Tam so se pričeli goditi mnogi čudeži; ko so to videli Rimljani, so se še bolj vneli za njegovo svetost in čast. Nad grobom so naslikali njegovo podobo in prižigali luči, da so-gorele noč in dan, in hvalili so Boga, ki tako poveličuje svoje svetnike. Njemu bodi čast in slava na vse veke. Amen."
Rimska legenda prav gotovo ni imela razloga pretiravati časti, ki so se izkazovale Grku, ki so mu, ko je bil še živ, toliko nasprotovali radi slovanskega bogoslužja. Zato nam je to tem dragocenejše in tem verodostojnejše pričevanje trden dokaz, kako so tega našega velikega apostola visoko cenili že njegovi sodobniki.
Učeni knjižničar Anastazij, ki ga je osebno poznal, kakor smo že omenili, pravi o Cirilu v svojih pismih, da je bil mož velike svetosti, velik mož in učitelj apostolskega življenja, najmodrejši mož in velik in zares občudovanja vreden mislec.
CIRILOVE SVETINJE
Do konca enajstega stoletja je sveti Ciril počival v spodnji (stari) cerkvi svetega Klementa. Takrat so pa prenesli njegove svete ostanke v zgornjo (novo) cerkev in jih položili pod oltar kapelice ob desni strani glavnega vhoda. V sedemnjastem stoletju so prevzeli oskrbovanje te cerkve irski dominikanci, ki so Cirilovo kapelico posvetili svojemu varuhu svetemu Dominiku. Niso pa premaknili svetinj svetega Cirila. Ali ko so jih učenjaki sredi devetnajstega stoletja hoteli poiskati na tem mestu, jih niso več našli.
Verjetno je, da so izginile svetinje iz groba leta 1798, ob francoski zasedbi Rima. Vojaki so se takrat nastanili po cerkvah, tako tudi v cerkvi svetega Klementa, in pri tej priložnosti so razdejali in oskrunili mnogo grobov, da bi se polastili zlatenin in drugih dragocenosti. Najbrž je bil takrat oplenjen tudi grob našega svetega Cirila in tako so se Zgubile njegove relikvije.
Ohranjeni so pa manjši deli njegovih svetinj, ki so jih ob koncu šestnajstega stoletja bili vzeli iz groba in porazdelili med razne cerkve. Tako jih hranijo v cerkvi svetega Hieronima v Rimu, na Velehradu, v Brnu, v cerkvi svetega Vida v Pragi in v Olomucu.
Papež Leon XIII. je dal zgraditi v novi cerkvi svetega Klementa posebno kapelo v čast svetemu Cirilu in Metodu. Stroške sta vzela nase papež in škof Strossmayer. Ko je bik leta 1886 končana, jo je rimski umetnik Nobili poslikal. Slika nad oltarjem predstavlja papeža Leona XIII., ki cerkev izroča Kristusu, ob levi in desni pa stojita sveta Ciril in Metod v škofovskih oblačilih. Na desni steni kapele se vidita sveta brata pred Hadrijanom II. in na levi steni pogreb svetega Cirila.
Kljub temu, da so se žal svetinje našega velikega apostola zgubile, ostane cerkev svetega Klementa v Rimu za nas Slovane eno najdražjih svetišč, ker hrani še vedno mnogo spominov na oba sveta brata.	(Nadaljevanje)
POŠLJITE DOBITKE ZA SREČOLOV! POSKRBITE, DA VSAKEGA ZAVEDNEGA ROJAKA JE TO!
Bolo el Sol Libre
Traduccičn de DARINKA ČEHOVIN DUODECIMO CAPITULO
Azbad sc levanto, bajö los cortinados de la habitacion y reviso preocupado todos los rincones. Luego acercö su ban-co, silenciosamente, basta Rustik y comenzo con cauteia: “Rustik, eres jefe y prefecto, cntonces, eres un hombre. Mira, sentemonos “sub rosa” — Azbad levanto el indice, sobre el cual brillaba un pesado anillo, hacia el techo.
“Para ti no esta clara la cuestion de Epafrodit. Escucha. De una manera extrana se introdujo entre los palatinos cier-to barbara, el esloveno Iztok. No habitaba en los cuarteles sino con cstc griego, que amaba al jovencito como a su hijo. ^Por que?: acerca de esto, Bizancio calla. Pero te dne que era hermoso, encandilo a todas las mujeres; no tenia par como arquero; jinete como un Centauro; inteligente y razo-nador como un filösofo de las escuelas griegas. Y Teodora se enamoro de el con el deseo que solo en sus venas sabe correr. Pero el barbara la apartaba de el, porque amaba a cierta cortesana. Ahora lo sabes todo. Iztok en la carcel, Epafrodit lo salvo, el esloveno huyö hacia el Danubio — y lo mas gracioso — se llevö consigo a la cortesana, a la que yo amo con el mismo deseo y fuego que suele tener Teodora, j Ah, si tu vieras a Irene!”
Azbad, sin querer, llevö la mano al corazön, que se excitaba ante el solo nombre: Irene.
“Irene”, recogiö Rustik y mira mudo al companero, que sč mordia los labios. “j No seria mi sobrina esa cortesana?"
QTu sobrina, Irene? Rustik, torna mi frente y despcja estas terribles sombras. ;No haberlo pensado antes! j Si eso lo sabia! Perdona por haber sido yo quien te dijo de la des-honra de tu pupila. Creeme que vivi en el infierno, y el odio se levanto en mi corazon, pero el amor lo venciö.”
“j Si no fue alguna otra cortesana!"
“No habia tal nombre entre ellas. j Ella es linica!" “Pero ella no huyö con el barbara."
Los ojos de Azbad relampaguearon. Apoy6 ambas ma-nos sobre los hombros de Rustik y sollozo mas quc habiu: “^No huyö? ,= Y tu sabes donde esta? Prefecto, dime, confiamela, devuelvela a mi alma, dime cuales son tus dcscuo, que los llenare, solo dime dönde esta Irene?
Las paläbras no salian del pecho del preiecto. Habia vivido varios anos como oficial en Bizancio, pero lo conocia hasta las entranas Hurgö en los ojos de Azbad tratando de entender si era verdad o engano. j Que cl magister equitum se casara con Irene? j No lo podia creer! Para ese casamien' to sc necesitaban millones. Y de ellos carecian el e Irene. ^Que Irene fuera su juguete?, a ello se oponian los lazos de sangre y contra el veneno de Bizancio que a el tampoco ie perdonara, se dejo oir su conciencia: l Venderla al pecado? j No! Al mismo tiempo se acordo de Teodora y pronuncio: “jlnfeliz Irene si la emperatriz ama al barbara!”
“Ya no lo ama. Solo ansia la venganza. Pero dime, ^que sabes de ella?"
“Y como no esta Epafrodit, como huyö el barbare, la maldad se dirigira a la cabeza de Irene."
“No la tocara. Porque la mišma emperatriz se llenani de alegria cuando šepa que Irene no huyö con el fugitivo. Y su deseo es que Irene sea mia."
QQue sea tuya?", recalcö Rustik.
“Mia,mi esposa ante la ley. Prefecto, el destino te ofrc-ce ahora hacer que la mano de la emperatriz te abra las puertas hasta un buen cargo en Bizancio. Dime, vamos, [con-fiame a Irene!"
El astuto Azbad habia encontrado el punto en el quc
cualquier verdadero bizantino era debil.
El prefecto no respondiö enseguida. Azbad soho. sus hombros, sus manos se apartaron, se diö vuelta, apoyö la, čara sobre una estatua y suspirö: “j Amor, porque me ator-mentas? jHuyes de mi! Humillas al comandante de los pa-latinos, y lo arrojas a los pies de una mujer que se ganö la carcel, que como cortesana mantuvo relaciones con un bar-bara, cristiana con un pagano. ;Y yo sabia eso! Y no la de-nuncie —por amor— y deje manchar la santa verdad de ia santa corte. jCastigo divino!"
Cuando oyö esas palabras, Rustik se asustö. Si no la entregaba a Azbad, este se vengaria de el. [Cuantos oficia-les hambrientos esperaban la prefectura, para llenarse de te' soros y de la sangre de las gentes! <;Que podia costarlc a Azbad, amante cortesano, quitarlc el puesto? j Le darian la orden de ir a la guerra de Italia con algun mensaje y sin ningun titulo!
“jNo te aflijas, clara bondad! Te dirč que Irene esta en mi časa y que es tuya!"
Azbad se diö vuelta enseguida, sirviö el vino en los jarros, el que se derramo en negros hilos sobre el mosaico, y juro;
“Si tu cumples lo que has prometido, yo llenare mi promesa. j Se yo participante con Iscariote y mi fin con Absalomon, si miento!"
“iQue asi sea!"
El prefecto apurö la čopa; Azbad lo mivaba con los ojos del zorro ante su victima.
“Y ahora ire inmediatamente ante la emperatriz; hoy mismo oiräs el santo agradecimiento, que te ofrecera la reina de la tierra."
El prefecto se despidiö, si bien un tanto intranquilo, sa tisfecho con la esperanza de aleanzar un alto cargo en Bi' Zancio.
“Que Irene sea su esposa ante la ley o..
Rustik atravesö el portal, cuando llegö al foro murmurc sonriente:
“Despues, de todo. . j que me interesa!"
Azbad se riö a carcajadas cuando el esclavo del atrio golpeö con el martillo, indicando que el huespcd habia atra-vesado el humbral.
“jRustik!, ;Ja!, el nombre lo dice todo! jCampesino y nada mas! jOh, hasta seras “magister officiorum", claro! ;Tu Irene, la amante del barbara mi verdadera esposa! ;Que-date en Toper, ni eso mereces! j Que te envie el empera-' dor tras la frontra a la destruida Turris en el Danubio, para que tengas parte con los barbaros!”
Batia alegremente las manos y se acostö negligentemen' te sobre los tapices, el cortinado de la entrada se moviö y entrö como un espiritu de una flor de azahar la hermosa esclava Melita.
Azbad le hizo una senal. La esclava sc Cento a sus
pies.
“[Melita, tendräs una amita! [La cortesana Trene vendrä hasta mi y sera mia!"
La esclava abrazö sus rodillas y llorö. Azbad se inclinö, la levanto hasta si y murmurö:
“[No llores, diosa! [Vendra Irene, viene la novia del barbara, pero no sera mi mujer, sino tu sirvienta!"
Melita lo abrazö con ardor.
*
Azbad se presentö ese mismo dia en la corte ante las puertas de la Emperatriz Teodora. Algunos senadores ca-nosos, dos jactanciosos diäconos y cinco oficiales palatinvs esperaban en Ia corte. No decian palabra entre si. Solo ha' blaban los ojos, en los cuales brillaban luces de envidia. Al-guno entre ellos ya habia pasado en la sala de espera el tercer dia, pero la piedad de Ia emperatriz no se les mestro para permitirles la entrada.
Y ahora Azbad entraba directamente.
Vendrd Irene . . . No sera mi mujer, sino tu sirvienta . . .
Desde que habia huido Iztok el “magister peditum , no debla acercarse al trono de la. emperatriz. Esto era un occic-to a voces en el coro. Cualquicra que lo encontraba, maidecia a Epafrodit, que habia salvado al barbara y burlado a la guardia. Conjüraba en alta voz a Santa Sofia para que vi' niera el dia en que aclarara de nuevo para Azbad el sol del afecto del trono de Teodora.
Azbad recibia esas condolencias de la corte con una vet' dadera mascara cortesana. Pero cuando se alejaba el senk'
dor,	el oficial doblaba el corredor, Azbad se daba vuelta fot' mando junto a su boca una mueca burlona murmurando:
“;Ya os conozco! jMalditos hipocritas!”
Ahora, Azbad habia entrado directamente ante la despota con pašo orgulloso. Todos temblaron, todos se ir.clina-ron y bajaron los ojos, El “magister equitum’’ caminaba orgulloso entre elloS, con la frente alta. Bien cerca de la puerta coloco con el pie un artistico banquito y sc serito sobic el; un rayo de sol ilumino la coraza de öro. La envidia reful-gio en los ojos y los corazones se encogieron en los pechos. Las miradas ■ despreciativas de Azbad anunciabän la vietoria.
Apenas habian transcurrido algunos mömentos cuando
dos,	eunucos levantaron los cortinados y le abrieron el caminc hasta la dorada habitacion de Teodora. Los' cortinados ca veron, las miradas de los. que aguardaban, se prendieron ue los pliegues y travesaron la tela mirando al lugar invisible TodöS siritieron como golpco la rodilla en el süelo, el silen-cioso murmullo de la" cdnversacion, como el magister equi-tum se acercö a la emperatriz.
El altanero palatino, inclinado a lo largo sobre el^ sucio, beso la pequena joya del zapatito de seda y se levanto soore suš rodillas:
“j, Santa emperatriz! j El mas indigno siervo rucga tu piedad!”
Teodora golpeo con su menuda mano sobre el trono dorado, indicandole que hablära.
V’jLlego como pecadör!,. vuelvo como un hijo'perdido.”
Una silenciosa satisfaccion se derramo por las mejillas de Teodora. Miro la dorada esfinge, sobre la que jugaban los rayos que llegaban a traves del brillante vidno fenicio.
“Vengo para cubrir un poco mis culpas. Epafrodit, discv pulo del can de los infie.rnos, Gerbero, esta enterrado. en el mar.’’
Azbad levanto 'sus ojos- apenas, para ver d efeeto dc esa hovedad en cl rostro de Teodora.
EHa no desvid su mirada de la esfinge. Sus blancos, delgadog dedos se movierpn irritados sobre. los brazos del situal y dijo:
:-“;Mientes! j El griego no es tan necio! ;No creo!’’
“j Por la Santa Trinidad, el prefeeto Rustik de Toper ha visto como se lo tragaba el mar junto con su barco!" Teodora no movid la cabeza.
“jEntonces desaparccio!"
“jLa maldiciön de Cain lo llcvo a la muerte!''-“jQue me vengue Lucifer! č-No. sabes mas nada?” “jEncontre a Irene!"
La emperatriz sc estremecio. Como si la hubiese tocado una escondida Hama, se volvio hacia Azbad. Bvtllo su mirada entre sus levantadas pestanas.
“^Irene? jTraela inmediatamcnte ante la emperatriz!" “jTodavia no esta en Bizancio, preclara!"
‘Vpönde entonces? jBuscala!"
“i Esta en Toper, con su tio, cl prefeeto Rustik!’’ Teodora dio una orden. Llego un esclavo, desenvoieič un pergamino y mojo la pluma.
“Rustik esta en Bizancio", recordo 'timidamente Azbad. “žEn Bizancio?’’
“jMe vino a comunicar la muerte de Epafrodit!” QTodavia no volvio Flavio?"
“jLa tempestad hacia peligrar a la nave!"
La sonrisa de placer se borro de los labios de Teodora al suponer la afliccion de Flavio cuando se enter ara que. el prefeeto lo habia precedido.
“Comunicale entonces al prefeeto que vaya inmediata-mente y traiga a Irene. Esta es la expresa voluntad de la emperatriz.’’
“El prefeeto es el tio y la sangre es la sangre. jSi la mas santa me enviara a mi, indigno siervo, por Irene!"
La emperatriz movio el menudo zapato, Azbad lo besä y s retiro.
“Al azor en busca de la paloma. Primero se. harta p despota, tal vez quede algo para el siervo. j Rustik irii en su busca!”	1	!
(■-------------------------------------------l—-------—:-----
CÖNSULTORIO_ JURIDICO
Dr. JULIO A. TORRES, Procurador Nacional, con el pctrocinio del Dr. M. VIDAL MOL1NA. Abogado.
Uruguay 643 - 2° piao — U. T. 38 - 6548
... y el Sr. JULIO CONTESTA:
. Puede Vd. no aceptar si sus patrones pretenden pagar sus servicios como. carpintero, por jornal en vez de por guihcena, si ve que sus ingresos pueden verse disminuldos, pues podrla Vd. considerarse en situaeiön de despedido y luego de hacer-selo saber a sus palrones, reclamar la iridemnizaeiön que corresponda.
(A Preocupada):
— Ivanka... Hay dias que tengo miedo de morir: ..
— No temas, tienes buena salud, Marica.
— Es que temo por mis tres hijos. . . Tu sabes. . . mi cora-z6n, no anda bien, puede fallar, y entonces...
— Oh! No hables de eso. En cuanto a tus hijos, estdn asegurados con la renta que dd la časa que adquiristes cori tus ahorros.
— Y si mi marido, que es joven, se vuelve d casgr....? £1 se quedard con todo y es peligroso que lo gaste con su. nueva esposa.
— No, Marica, creb que te equivocas. Tu marido no here-daria todo. Mira... se lo preguntaremor al Sr. JULIO . . .
... y el Sr. JULIO CONTESTA:
Si al adquirir el inmueble se hizo constar, en la eseritura respectiva, que el dinero con que fud adquirido ,erq PROPIO, es decir, ganado por ella el bien es de Marica, üniqamente (art. 1246 del Cddigo Civil) y no de la Sociedad. conyugal. De manera que el esposo solo heredaria una parte igiaal a la de čada uno de los hijos.	-
Si no se hubiera hecho constar ese detalle. les bienes ad-quiridos son considerados de la Sociedad conyugal, . es decir aananciales. En tal caso el cönyuge supdrstite -no hereda gl "de cujus", pero torna la mitad del valor de la časa a titulo de dueno, copropietario de la časa, y socio de la ex-sociedad conyugal, (art. 3571 y 3576 del Cödigo Civil) — heredando los hijos solo la etra mitad por partes iguales.
OPAZOVALEC
TRŽAŠKA PRAVDA
V dneh nevarne napetosti radi Trsta, je ameriško-angleSka politika izrabila stisko lačnega mestnega prebivalstva. Kruha ni bilo in razen nekaj zelenjave ničesar. V Italiji so imeli Američani pripravljene že izdatne zaloge, toda niso jih hoteli dati, dokler bodo Jugoslovani v Trstu.
Rusi so takoj poslali žita, toda 'težava je bila radi mlinov. V Červinjanu, ki je bil v angleški oblasti, stoje glavni tržaški mlini a Angleži niso dovolili, da se tam melje rusko žito za Trst. Kljub temu, da so tržaške firme kupile že velike množine živil, kakor je poročal nek čikažki dnevnik (za 2 miljona lir), jugoslovanski komisar za prehrano pa je pokazal za 21 miljonov lir kupnih potrdil, je Trst stradal, červinjanski mlini pa so mleli le za Angleže.
Edino kar so Angleži dovolili je bilo nekaj kamijonov živil, katere je poslal v Trst papež in jih je nato tržaški škof dal razdeliti v tistih dneh največje bede.
Angleži so v zagovor te svoje nelepe politike trdili, da hočejo biti dosledni in zvesti sklepom Jaltske konference, katere je podpisal tudi Tito in po kateri je bilo odrejeno, da Trst začasno okupirajo ameriškoangleške sile.
SPOPAD NA OPČINAH
Kakor vidimo naši rojaki doma ne drže rok križem. Treba je kričati če ne se nič ne sliši. In tako so patrioti organizirali na Opčinah veliko zborovanje okoliških Slovencev. To zboorvanje so pa varhi reda razgnali in je bilo pri tem ranjenih več Slovencev.
Namen tega zborovanja je bil. na glas povedati, da je vsa tržaška okolica slovenska.
Oba ta dva dogodka sta tudi izraz ljudske nevolje proti postopanju sedanjih tržaških gospodarjev, kateri baje postavljajo nazaj zopet iste ljudi, kateri so preje služili tako zvesto fašizmu.
SLOV. POKRAJINSKA VLADA
Predsednik vlade je Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marjan Brecelj, minister minister Aleš Bebler, minister pravosodja Jože Pokorn, minister industrije in rudarstva France Leskošek, minister trgovine dr. Vlado Vavpotič, minister prosvete Ferdo Kozak, minister poljedelstva Janez Hribar, minister za socialno politiko Vida Tomšič, minister za narodno zdravje Marijan Ahčin, minister za zgradbo dr. Lojze Kambič, minister za lokalni promet Franc Snoj, minister za šume Tone Fajfer.
PREDSTAVNIKI JUGOSLAVIJE
Vlada je imenovala nove poslanike za Pariz, London in Washington. Za poslanika ali ambasadorja v Washingtonu je bil imenovan Stanoje Simič, za poslanika v Londonu Dalmatinec dr. Ljubo Leontič, Ristič pa bo poslanik v Parizu.
NARODNE MANJŠINE
Jugoslovanska vlada hoče, da imajo narodne manjšine v Jugoslaviji lastne srednje šole. Ogri imajo svojo gimnazijo v Subotici. Slovaki v Petrovacu, Rusi pa v Krstu. V Novem Sadu v Vojvodini se je pred kratkim vršilo prvo zborovanje dijakov iz višjih razredov srednjih šol. pa tudi trgovskih in obrtnih šol. Nad 300 dijakov je poseglo v debato. Dele-gatje slovaških, ogerskih in ruskih šol so se zahvalili, da so v novi Jugoslaviji do-
EL P. MISIONERO FEDERICO RIJAVEC se despidid de la Argentina el 6 de julio, cruzando la cordillera en tren. Una semana demoro todavia en Chile, despertando con sus conferencias mucho en-tusiasmo por las misiones cntre los jibaros. El 14 de julio se embarcö en el vapor chileno “Fresia” que Io llevč a Guayaquil.
Č. G. MISIJONAR MIRKO RIJAVEC Pošilja mnoge pozdrave rojakom. Ko je odpotoval od tu, je obiskal nato Še Mendozo in San Juan in nekatere kraje v Čile, kjer je tudi našel zelo lep sprejem. Mnogo se spominja rojakov in mu je bilo kar solzno oko, ko je za* puščal ta kraj, kjer je našel toliko rojakov.
14. julija se je ukrcal v Valparaisu in je odpotoval v Ecuador. Te dni je žc zopet v deželi svojega misijonskega dela.
bil pravico, da smejo v šolaih uporabljati svoj lastni jezik.
AVTONOMNE DEŽELE Sedež jugoslovanske Macedonije je v Skoplju. Ministerski predsednik je Lazar Kuliševski.
V črnogorski vladi pa je ministerski predsednik Blazo Jovanovič.
Beograjski radio je pred kratkim naznanil da nova Črna gora ne obsega samo prave Črne gore, ampak tudi Boko Kotorsko, Bjelopolje in Plevje. Vsi ti kraji bodo tudi v območju narodne črnogorske vlade.
Ustvaritev sindikatov, tako so povdarjali na zborovanjih, je odgovor vsem tistim kateri hočejo razbijati “slovensko narodno bratstvo".
Kovinski sindikat je rešil situacijo 300 delavcev iz Tržiča, ki so ostali brez dela in so dobili nato zaposlitev v Trstu.
Prehrana Trsta je težavna stvar. Okolica prispeva kar more. Toda vsega je malo. Posebno je težko za mleko, ker je mlečnih krav komaj deseti del. Trst ima tako na razpolago le 35.000 litrov mleka dnevno.
OSVOBODITEV TRSTA V belgrajski Borbi 3 junija je bilo precej obširno poročilo o osvoboditvi Trsta. Žc 1943 so tržaški Italijani sestavili “Komite narodne osvoboditve". Toda ta je ostal le kot nekak zasilen organ, kateri bi naj prevzel v roke oblast, kadar pride za to ura. 1944 so vse njegove člane zaprli. ko so oblasti videle, da je začelo osvobodilno gibanje nevarno naraščati.
Med tem pa je začelo že živahno delo raznih delavskih italijanskih in slovenskih skupin, posebno mladine in Eenstva. Vse pa je vodila ilegalna komanda mesta.
Komite narodne osvoboditve je med tem spet lenobno čakal, kdaj bodo njemu kot predstavniku italijanskega Trsta izročili oblast . . . Vršila so se posveto-jZŽjvanja, pritiskali so pravi patrijoti na stva-fSTren nastop, a ta komite se je vedno iz-mikal.
Ko je koncem aprila letos položaj dozo-C'SÜreval in so se bližale jugoslovanske če-^£te, so okunatorji res izročili oblast temu komite ju. Še so se sprehajali Nemci po tj^mestu, ko je ta komite izdal razglas, der ie vojske konec, da je mir in da naj izo-besijo italijanske zastave. Guardia civi-le, ki je preje zažigala slovenske vasi je bila sedaj proglašena kot "narodna voj-
28. aprila pa je izbruhnila javna ustaja, katero je organizirala nelegalna komanda. Na muho je vzela ne le Nemce tem-V ladjedelnici Sveti Marko je med voj-s$ več tudi komite in njegovo "guardio cino sabotaža docela onemogočila delo,ž$- vile", kateri so ta trenutek iskali zaslom-a sedaj so pa delavci tako zavihali ro- *e be pri Nemcih, ki so bili še v deželi. Ta kave. da so z nadurnim delom dovršili 14 3 boi je bil končan 1. maja. dni pred časom prvo ladjo, ki je bila Ko se je 1. maja po posredovanju škofa
«Uttl .	?
Ivaničevi in Hozjanovi, botri in stariši, z malo Marjetico Ivanko Hozjan.
TRŽAŠKI DELAVCI V TEKMI
spuščena v morje 26. maja.
V Trstu je bila potopljena italijanska^ poveljnikom (Conte Fonda) oboroženih oklopnica Imporo, katero so že dvignili. c sil komiteja na eni in komando juaoslo-Porušena je bila električna centrala, ka- . vanske vojske na drugi strani ie Conte tera že tudi deluje. Razdrt je bil tram- , Fonda izjavil, da nima nikake oborožene vojski tir 7 km na dol in vničene električne napeljave 4 km. To vse jo bilo 2. junija že popravljeno. V pocestnih bojih je bilo podrtih 100 cestnih stebrov, 20 tramvajskih voz in 15 voz žične žeelznice.
Ustanovilo se je že več delavskih in strokovnih sindikatov:	lekarski, poštno
uradništvo, prodajalci časopisa (glavni list je Lavoratore) občinsko uradništvo.
Santiniia vršilo pogajanie med Nemci in
sile
Tako se je zgodilo, da je popolnoma pronadel italijanski šovinizem, kateri je upal dobiti v roke oblast ob trenutku
IZMENJAVA DENARJA Predstavništvo AVNOJ Je odločilo, naj se v Jugoslaviji okupacijski denar nado-
ROMANJE V LUJAN
se bo vršilo 7. okt. Spominjamo rojake, naj imajo to v mislih in poskrbe pravočasno za vozne listke. Vlaka najbrže he bomo mogli dobiti in bomo zato ptovali s pulmani, ki bodo dvignili božjepotnike na raznih zbirališčih.
moati e novimi jugoslovanskimi dinarji.
Nemškega okupacijskega denarja za sedaj sploh ne bodo izmenjavali in bodo doolčili, kaj se naj slori ž njim. Za 100 srbskih dinarjev se dobi pet novih jugoslovanskih dinarjev, za 100 hrvaških kun dva in pol nova dinarja, za 100 bolgarskih levov 10 novih dinarjev, za 100 albanskih frankov 50 novih dinarjev, za 100 italijanskih lir 30 novih dinarjev, za 100 ogerskih pengov pa 100 novih dinarjev.
Za dolgove, ki so bili napravljeni med vojno, velja izmenjava po ravnokar opisani vrednostni lestvici za obveznosti pa, ki so se začele pred 18. aprilom 1941, je bil proglašen moratorij, dokler ne bodo te obveznosti urejene s posebnimi tozadevnimi določbami.
Na srbskem ozemlju kroži 35 miljard srbskih dinarjev, na hrvaškem ozemlju pa je bilo v začetku tega leta v prometu 120 miliard hrvaških kun.
ZAGREBŠKI NADŠKOF OBSOJA
VSAKE VRSTE TOTALITARIZEM Iz Rima poročajo, da je zagrebški nadškof Alojzij Stepinac v svojem govoru na dan zmage govoril in obsodil vse oblike današnejga totalitarizma, to je fašizem in komunizem.
Izjavil je: *'Ne bojim se javno ugotoviti, da hrvaški narod zameta vsak totalitarizem. Tisočletna hrvaška katoliška tradicija se ne more sprijazniti z nobenim totalitarizmom, ki uničuje človeško svobodo. To velja za levčarie prav tako kot za radikalne desničarje. Vlada, ki bi hotela uvajati take oblike, ne bi nikdar mogla računati s podporo hrvatskih mas. To javno izjavljam, če tudi bi me mogel kdo za to imenovati "vojni zločinec".
Katoliška Cerkev se trudi na vso moč, da prepreči vsako krivico brez ozira na raso, narodnost ali socialni razred. Zgodovina bo dokazala, da je bila hrvaška duhovščina nasprotno lažem, klevetam in zlonamerni obrekovalni kampanji zvesta svojemu apostolskemu poslanstvu. Kake posamezne izjeme med duhovščino ne morejo spremeniti osnovne linije zadrža-• nja katoliške Cerkve na Hrvaškem."
Ta govor izrečen v sedanjih razmerah, spominja na neustrašeno stališče, ki ga je zavzel nadškof Stepinac za vlade fašista Ante Paveliča, ko je rekel: "Lahko ima kdo veliko armado, katera ima najboljše orožje, lahko obvlada vse radijske postaje in vsa prometna sredstva, toda vse te armade ne morejo obvladati človeških duš, ki so v božiih rokah."
KAJ JE Z DR. ROŽMANOM
V	komunističnih ameriških listih je bil ljubljanski škof dr. Rožman ponovno napaden kot kolaboracionist. Kdor je zasledoval razvoj dogodkov v domovini ne bo lahkoverno sprejemal očitkov, katere brezverni ali veri sovražni ljudje mečejo na katoilškega škofa kakor je dr. Rožman, ki je vse od študentovskih let dokazal, da je zvest in zaveden Slovenec.
V	domovini so se godile mnoge stvari, katere bodo pozneje nepristransko pojasnile stališče dr. Rožmana. Znano te, koliko se je prizadeval, da bi preprečil nepotrebni bratomorni boj in da bi narodu prihranil čim več gorjd. Počakajmo da se strankarske strasti pomire.
Vsodanji zmedi dogodkov, ko je malo
ljudi, ki prav pojmujejo kaj je pravi pa-trijotizem, kaj je sociialni komunizem in kaj je ateizem v materialističnem marksizmu in v čem obstoji nesporazum med vero in komunizmom, je prav lahko ožigosati nekoga za "sovražnika", ki pa je v resnici le akcidentalno v nasprotju. Dr. Rožman je energično nastopil proti maniram “likvidacije" in proti idejnemu ateizmu in materijalizmu, katerega so oznanjali nekateri partizanski ekstremisti.
Poročajo, da je bil dr. Rožman, proglašen kot "vojni zločinec", ker je gledal neki nacističen desfile 30. januarja, da je nasvetoval enoten načrt za boj proti partizanom in da ie v pastirskih listih obsojal "ruski komunizem in osvobodilno fronto".
Ni znano, kje je sedaj dr. Rožman. Trdijo da se je umaknil iz Ljubljane.
NACIJI SO HOTEL ZATRETI VES ZAROD VZHODNE EVROPE
Češki naravoslovec, dr. Karl Taubak, je povedal da so naročili naciji, naj preiskuje učinke neke brazilske rastline, katera prepreči zaploditev v človeškem telesu. To rastlino so že gojili v nemških cvetličnjakih in jo poskušali na Rusih, na psih in podganah.
Naciji so imeli namen pijačo te rastline mešati med jedjo Poljakom, Rusom in pa narodom po okupiranem Balkanu, da tam preprečijo nadalina rojstva, da bi torej tamkajšnii narodi izumrli, nakar bi se tam naselili Nemci.
314.000	JUGOSLOVANOV SE VRAČA
IZ NEMČIJE
98.000	jih je bilo na delu v Avstriji, drugi pa internirani ali kot vojni ujetniki v Nemčiji. Najprej so bili odpravljeni politični interniranci nato vojni ujetniki in potem prisilno odpeljani delavci. R-pa-triacijo vodi komisija 8 jugoslovanskih uradnikov.
IZ ŽUŽENBERKA. Kot znano ie bila Suha krajina pozorišče zelo krvavih bojev med partizani in belo gardo. Žuženberško župnišče, dom in drugo na griču je bilo zavetišče fantov, kateri so se uprli komunistom. Ti so fante oblegali in slednjič zmagali. Obstreljevanje je zažgalo cerkev od katere stoje le ožgani zidovi in zvonika.
IZ RIHENBERKA: Pismo 5. marca poroča, da je bilo mnogo žrtev. "Sedaj živimo med razvalinami. Če moreš, pošlji nam kaj".
POŠTA V EVROPO. Lahko se že piše v Italijo, potom Sov. Amerike. Zračna pošta stane 1.20 S. V Primorsko in Jugoslavijo še ne gre nič, razen, če ima kdo
ROJAKI IZ NOTRANJOSTI!
Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v
HOTELU
“PACIFICO”
kjer boste ceno in dobro postreženi.
CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastnik:
ANTON BOJANOVIČ
SPREMEMBA NASLOVA Konstruktor FRANC KLANJŠEK se je preselil v ul. HABANA 4321, blizu postaje Villa Devoto. Telefon je isti.
IŠČEMO KUHARICE vešče domače kuhinje. Plača 110 $. Prijave pošljite na naše Uredništvo: Pasco 431.
mano ljudi v Italiji ali Španiji, ki od tam naprej posije j o.
"TRIGLAV" V ROSARIJU bo proslavil 29. julija 15 letnico svojega dela v društvenem lokalu v Mitre 3924.
SAMOPOMOČ SLOVENCEV je imela 1. julija parv obiskano in lepo organizirano čajanko. Dobrodelna balincarska tekma je dala 300 $ dobička za pomoč domovini.
16-TA OBLETNICA "SLOVENSKEGA DOMA"
se je vršila 22. julija. Kljub slabemu vremenu se je zbralo v Armenski dvorani kar lepo število rojakov, ki ie prisostvovalo sporedu z burnim navdušenjem.
Program je bil zolo len in umetniški in je bilo mnogo točk, katere je bilo na zahtevo občinstva treba ponavljati. Pevski nastani snloh so bili izredno leni. Višek je bil dosežen v Trebšetovi sMadbi Gregorčičeve "Tono sonce, tone". Skupni nastop zborov Slov. Doma in G.P.D.S. je bil tudi umetniški užitek slovenske nesmi v skladu z dnem. ki se je slavil, tako da ie treba častitati tako pevovodjema kakor zboroma. Prvič je to not stonil pred javnost avežanedski otroški zborček Slovenske Krajine, ki je tako navdušil s svojim prisrčnim nastopom, da je tudi moral ponoviti.
Zofko Suličevo, našo nrvo pevko že nien prikaz na odru sprejme z gromkim ploskanjem. To pot sta z nio tekmovali tudi g. Dora Grosar in g. Štefanija Medvešček. Pa tudi glazbeni nastopi, posebno nadebudnih Nestorja Škofa, Alberta Beltrama in Rožice Maurič, so navdušili občinstvo. Mala plesalka Lidija Gabrovec je tudi žela gromka ploskanje za plesne nastope.
Poleg omenjenih društev, se je pridružila proslavi Slovenskega Doma tudi Samopomoč Slovencev, kamere predsednik Ivan Močnik je v pozdravnem nagovoru povdaril najbolj vidne zasluge kulturnega dela Slovenskega Doma, ki je bil ves čas nosilni steber slovenskega prosvetnega dela med nami in budilec narodnih čustev v nas.
Uvodno besedo ie imel s pozdravnim nagovorom predsednik Stanislav Baretto, izvajanje programa pa je vodil Martin Keber.
F^OJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi!
Oglasite se na Paternalu
PAZ SOLDAN 4844. Tel. 59-1356
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
PERU 832 U. T. 34 - 3405
Krščanska socijalna načela
DRŽAVA IN ORGANIZACIJE
Nastanejo včasih časi, ko je prav, da se tej vrsti družb Z zakoni stopi nasproti, če namreč po svojem namenu skušajo kako stvar doseči, ki je v očitnem nasprotstvu s poštenostjo, pravičnostjo ali z državno balginjo. V takih prilikah sicer država po pravici zabrani, da se one ne združijo, in tudi žc združene po pravici razpusti. Vendar pa mora uporabljati največjo previdnost, da ne bo vzbudila videza, da krši pravice državljanov, in nikar naj česa ne določa pod videzom javne koristi, česar pamet ne odobrava. V toliko je namreč treba ubogati zakone, v kolikor so v skladu Z zdravo pametjo in torej tudi z večnim božjim zakonom.
V duhu mislimo tu na razna društva in družbe ter cerkvene redove, ki jih je ustvarila oblast cerkve in pobožna volja kristjanov. V kolik blagor človeškega rodu, govori Zgodovina prav Jo našega časa. Te vrste družbe, če jih presoja zgolj pamet, ker so se združile le s poštenim namenom, je jasno, da so se združile po naravnem pravu. Z one strani pa, s katere se dotikajo vere, je cerkev edina, kateri so po pravici pokorne. Ne morejo si torej tisti, ki vladajo državo, kakorkoli prisvajati pravico do njih, niti smejo po pravici nase prenesti njihovo upravo. Dolžnost države je namreč, da jih spoštuje, čuva m kjer bi to okolnosti zahtevale, pred krivico varuje. Godi se pa, kar smo zlasti v tem času videli, čisto drugače. Na mnogih krajih je država družbam te vrste delala silo in sicer z mnogovrstno krivico. Pritisnila jih je s tem, da jih je zvezala z državnimi zakoni in jim odvzela pravico moralne osebe in jih oropala njihovega premoženja. Do katerega premoženja je cerkev imela svojo pravico in svojo posamezni člani, in prav tako oni, ki so ga za kak gotov namen prepustili in katerim v prid in tolažbo je bilo posvečeno. Zaradi česar se v srcu ne moremo zdržati, ne da bi se pritožili nad takimi krivičnimi in pogubnimi ropi, in sicer toliko bolj, ker vidimo, da se družbam katoliških mož in sicer mirnim in vsestransko koristnim zapira pot v onem času, ko se proglaša, da je vsekakor po zakonih dovoljeno zbirati se v društva in se v resnici ta možnost radodarno dovoljlje ljudem, ki snujejo pogubne naklepe proti veri in državi obenem.
V bistvu človeka je, da živi družabno življenje že radi tega, ker so potrebe posameznikov večje, kakor sredstva, ki jih ima posameznik. Družabnost pa je možna le tam, kjer je enota in mnoštvo. Kakor je Bog eden, čeprav so v njem tri osebe, tako je družba eno, čeprav obstoji iz več oseb. Enotnost tvori ideja ali cilj.
množico pa tvorijo ljudje, ki po tem cilju stre e. Vidna pred nami ni niti družina, čeprav vidimo moške m ženske, male in velike ljudi. Le če vzamemo dru. kot enoto, tedaj vidimo moža in ženo, mater in otroke. Tako je v vsaki družbi, v vsaki organizaciji. Ker so cilji in ideje različne, čeprav imajo enoten skupen cilj, zato so tudi organizacije različne. Nove ideje povzročajo nove družbe, ko prenehajo cilji, prenehajo tudi družbe ali po domače povedano: Kjer ljudje ne čuti; potrebe po petju, tam tudi nimajo pevskega društve
Društveno življenje potemtakem tako zelo odg< varja človeški naravi, da država, ki prav tako izvir.. iz človeške narave, nima nobene pravice omejevati društvenega življenja, razen, če bi bila, kakor pravi papež, radi tega v nevarnosti poštenost, pravičnost ali državna blaginja. V vsakem drugem slučaju bi država delala krivico, in krivičnih zakonov nihče ni dolžan slušati. V toliko namreč veljajo zakon.i, v kolikor so v skladu z zdravo pametjo in torej tudi z večnim božjim zakonom. Kakor hitro državni zakoni nasprotujejo pameti, nimajo več veljave zakona, ampak samo veljavo nasilja, kakor odločno pravi sv. Tomaž kvr.ski, katerega navaja papež Leon XIII.
Državni absolutizem, kakor se je razvil v IG., 17. in 18. stoletju, je privedel do uničenja srednjeveških delavskih društev ali cehov. Vemo namreč, da je cehovstvo uprav zato propadlo, ker si je država prisvojila celo vrsto gospodarskih podjetij, proti katerim so se cehi brezuspešno borili. Prav tako je država privzela v svoje roke upravo in sodstvo, ter vpeljala svoje uredništvo, ki ga še do današnjega dne ljudstvo smatra bolj za tuje, kakor za svoje lastno. Kam je privedel ta državni absolutizem, jasno kažejo sodobni socialni boji in jasno kaže vse zlo, ki je prišlo iz kapitalizma. Le zopetne organizacije delavstva morejo temu odpomoči Res je, da imajo dandanes delavske organizacije bojevit značaj, a imajo ga tudi delodajalske. A če se bojujejo organizirani delavci, je vsaj mogoče skleniti ž njimi resen, pošten mir, brez organizacij se pa vleče nevarni, neurejeni, tajni boj brez konca dalje, kot počasi delujoč strup, in konec tega boja mora biti edino le silovita, krvava revolucija. Za to, da se uveljavi načelo, da je delavec uradnik družbe, da je delavski stan eden najvažnejših, je treba popolne združevalne svobode, kakor jo priznava in zahteva naravno pravo in po njem tudi papež. Prodreti mora načelo, da se delavci ne samo smejo, marveč, da se morajo združevati, da morajo biti njihove organizacije obvezne in javnopravne.	(Nadaljevanje)
KAJ PIŠEJO RAZNI LISTI O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU
IG. maja, sta v dveh chikaških listih izšla dva pomembna članka o Trstu. V The Chicago Sun piše znani Sumner Well es, prejšnji ameriški državni podtajnik in zelo uplivna osebnost v diplomatskih krogih, da Jugoslavija nima nobene pravice do Trsta, ker bi Italija preveč trpela, če bi Trst izgubila. To ‘o strupen članek za Jugoslovane in utegne jugoslovanskim interesom škoditi. Isti dan pa je člankar Carleton Kent priobčil v Tho Chicago Times tole:
Preglavice s Trstom se niso začele tisti dan, ko so čete maršala Tita prikorakale v to jadransko pristanišče. Začelo so se v 1915 letu, ko so Zavezniki obljubili Italiji Trst, če se jim pridruži proti Hohen-zollerncem
razsipen s sovražnikovo lastnino.
Drugi vzrok je bil, da se jim v tistih zgodnjih dnevih še sanjalo ni, da bi se habsburško cesarstvo utegnilo zrušiti, ali pa, da bi ob koncu vojne prišel na dan jugoslovanski narod, v katerem bi se združili evropski južni Slovani, kakor tudi dejstvo, da je bil istrski polotok vedno prevladujoče slovanski.
Morda so imeli nekako megleno misel, da ker jo bila italijanščina glavni jezik v tržaškem pristanišču, bi morda Italijani imeli celo kako postavne pravico do Trsta. Toda učeni ljudje pravijo, da je bil pomorski jezik avstrijskega cesarstva, in celo avstrijske voine mornarice, italijanski, po vsej priliki zato, ker je bilo tako najbolj pripravno.
Vseeno, v 1919 so izpolnili obljubo. Trst
'llerncem in Habsburžanom.	. ,,,je postal italijanski. In ubogi Slovenci
Eden izmed razlogov, zakaj so bili Za-\ \Vv Istri in Primorju so našli, da so njihovi vezniki tako radodarni s tuio lastnino, je j novi gospo ar ji skušali napraviti dobre r11 .ta, da je Trst pripadal Avstro Ogerski 1 i Latince iz čvrstih Slovanov. ln ,e. kil zgrajen v 19. stoletju, da nado- j ' Jugoslovani pravijo, in nekateri zgodo-mesti Donavo kot prometno izhodišče zal/// vinarji zapadnega sveta iim pritrjujejo, centralno Evropo; m lahko je bilo biti!/*, da so je tukaj dogajala najlinejša vrsta
narodnega zatiranja veliko let v pred-Hitlorjevi Evropi. Slovenske šole, časopisi in knjige so izginile. Duhovnikom jo bilo prepovedano uporabljat kak drug jezik v cerkvi razen italijanskega. Domačine so prisilili izpremeniti svojo slovanske Primice v tal jonske. Kljub temu pa se vidi (celo Italijani priznavajo to), da je pretežno večina ljudstva izven pristaniških mest ostala slovenska.
STAVKA V TRSTU
V dogovoru, ki je bil podpisan glede Trsta je bilo, da zavezniki v vsem uporabijo oblasti, katere v kraju že najdejo ustanovljene ... če se bodo izkazale uporabne. Te besede seveda puščajo oblasti možnost, da nastopi samovoljno proti tistemu, ki ji ni ljub. Tako se je zgodilo, da so razpustili narodno stražo v Trstu in tudi pokrajinski odbor za Primorsko in nekaj oseb tudi zaprli.
Proti temu je prve dni julija vstal ves delavski Trst. 60.000 delavcev je stavkalo z zahtevo, da so spoštuje narodova volja.
Stavka se jo 20. julija spet ponovila.
.	.	ROJAKI PRIMORCI
Kar pohitite! Vsak naj so'pozanima, kje more podpisati svoj glas za slovensko in jugoslovansko Primorje! Ne odlašajte! Kjer je več rojakov skupaj sporočite! Ne pozgbite na Istrijane!
Komur pa ni mogoče nikjer podpisati dokumenta, naj nam pošlje nemudoma sledeče podatke: Ime in priimek: dan, leto in kraj rojstva; zakaj in kdaj je odšel v Ameriko in svoj sedanji naslov.
Sporočite to na sedež "Odbora za Jugoslovansko Primorje", San Ela i 1951. Buenos Aires.
Pro u.io tudi, da prispevajte kaj za kritje stroškov!
"SLOVENSKA' KRAJINA"
Na polletni seji 29. jun. je bil predložen tale račun:
PREJETO: Članarina 847.50; Veselice in koline 583.35.
IZDANO: Najemnina 100; Podpore 203; Upravni stroški 16.20: Veselični izdatki in strošek kolin 457.50. Naloženo v banko 700.— $. — Skupno v banki: 5762.45 $.
Smrt je požela 7. julija člana Jurija Mesiča katerega so mnogi člani spremili na zadnji poti na Čakarito. Društvo je plačalo pogreb.
Mladi društveni pevci so nastopili na 16 letnici "Slovenskega Doma" z dvemi pesmicami.
I
S
I
I
I
I
&'
*
g
;3jg."".C45K "<♦>' •»>"•»> -3B- ♦»>	>»> j
JUAN B 0 G A N I
Sucesor do EOGANI KNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALBINA — 1925
TJ. T. 47, Cuyo 6894
B e e n o e Aires
"4
v
I
j
*
i
i
I
ÖK	: :m: mmmmm	. <♦>:	<♦>
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606
A M A £ O
MONTE CUDINE
A Z A F E A N
MONTE CUDINE
CALIDAD Y RENDIMIENTO
MONTE CUDINE S. R. Ltda.
L
L Capital 1,000.000 $.	BBLORANO 2280
tAAAAaAA/lAAAA* aAA.AAAA AAAA A A
4
4
4
4
DUHOVNO ŽIVLJENJE
LA VIDA ESPIRITUAL
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina_
CORHEO ARGENTINO Sucursal 13
TARIFA REDUCIDA
Concesičn 2560
POMOČ DOMOVINI
Komisija za koordinacijo Pomoči je priredila veliko razstavo nabranih darov in z lastno roko izdelanih oblačil za pomoč Jugoslaviji. Zelo obiskana razstava se je vršila v prostorih Jugoslovanskega Podpornega Društva v Alm. Brown 721, 7. in 8. julija.
LJUDSKI ODER je tudi organiziral razstavo v svojih prostorih v Villa Devoto. Dokazali so rojaki, včlanjeni pri Ljudskem Odru in Cankarju, da tudi v dejanju delajo in žrtvujejo.
IN SLOVENSKA RADIO URA?
Ali so ne zdi vsem rojakom sramotno, da nimamo mi tukaj niti četrt ure na teden našega programa na radiju? Morda se bi pa dobilo med nami nekaj rojakov, ki bi prispevali v ta namen toliko, da bi se nekaj začelo! Rojaki, premislilo dobro to zadevo in posvetujte se in poiščite tiste, kateri bi kaj doprinesli.
Pozneje bomo spet povprašali, kaj mislite o tem?
"Duhovno Življenje" "SLOVENSKI LIST"
Naše glasilo jo na kraju. Konzorcij, ki je skupno s Slovenskim Domom “Slovenski list" doslej vzdrževal, ne zmore bremena naprej, kajti razumevanje rojakov za potrebe lastnega glasila je tako sramotno padlo, da jo list onemogočen.
“Slovenski list" je zadnjič izšel 18. julija in je dal rojakom na razpolago, naj Ukrenejo, kar se jim zdi primerno, da ne ostanemo brez glasila.
Nekateri rojaki so prišli k meni in mo nagovarjali, naj bi vzel zadevo v roko. Toda to ne bi bilo na mestu, kajti če bi enim ugodil, bi takoj drugi vstali proti in bi rekli: “farja pa že ne" ... In tako bi delali nepotreben razdor. Zato pa jaz nočem tiščati v posvete, kjer naj odgovorni rojaki stvar trezno in dobro premislijo in nikakor no rečejo: če bo zraven tisti, mene ne bo! . . . Saj smo lahko vsi složni in delamo na to kar je vsem v korist in se varjemo tistega, kar razdružuje.
Zato se nočem vtikati v razgovore in posvete, ker pač morem zaupati, da bodo pametni možje uveljavili pametno besedo in bom potem tudi jaz iz srca rad na razpolago za skupno gra-dilno delo.
Zato, rojaki, kar hitro na delo in nesebično naj se vsak odreče svoji nepotrebni napetosti!
Janez Hladnik.
Recreo “EUROPA”
RIO CARAPACHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.60.
U. T. 749 - 589	— TIGRE — FCCA.
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
Obrnite se na
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN L I P IČ A R
OUTBNBBBO 3360 jr Avda. SAN MARTIN Tel. 60-3030
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
KOVINSKA OKNA IN POLKNA
FRANC BANDELJ
Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 6021 Telef. 61-6184.
SPREMEMBA NASLOVA
FRANC KLAJNŠEK
KONSTRUKTOR
Izdeluje načrte in proračune — vodi vsa zidarska in stavbarska dela. in daje firmo. HABANA 4321 Bs. Aires. — U. T. 50 - 0277. Villa Devoto
“ČASA JUSTO”
M A R M O L E R I A Construccion <le Monumcntos en los Cement,crios PLAČAŠ DE BRONCE
JUSTIN MARUŠIČ Garmiendia 4947 U, T. 59-4318 La Paternal