„SeLft" tebaja vsat pctck in ?ol.ja po poiti prejemana ali t Oorici n» &<om politjaaa:
V«e leto   »       .   .   .   f. 4.
Pol Ida    .....,, 2.
Cetvrt leta    .'...„ 1.
Pri oensnilih in tako tudi pri .,pi> ' ilnnicah" »e pladuje za navadnu trintup no ffito:
& kr. Le se tislia 1 krnt
J    .,    »    n      „    2    „
Zav«L« 6rk# po prontoru.
SOČA
I'osnjuesue stevllke ge doMvaje ••
8 kr.  v tobakarnicali na BtftYaas trga in   v Nanski ulici.
Dopisi naj ae pofiiljnjo fwdniitru naroftninapa upraraHfcvu ;,8oeeH.» Jil. larijaotkt tUkaftri * Gori&i.
RolcopUi ae ne vraCajo; dopiii nij ¦o bUgoYoljno frankujejo. «M«m is ''.lUfim nopremainim it ttirft&iiae isuiia, ako ae oglaie pri e^ravniftlvtt.
Hilost za zemlji&kega posestnika!
Kakor smo ze v /adnjcin listu rekli, je prvi stan v LloveLkem drustvu, katcri tako rc-kofi cclo druStvo redi, kmctski stan; kmet s svujim dclum vsc svoje zive dui izvablja iz svojega zemljiSca, iz svoje ziviue in iz vsega, kar je Bug vstvaril za iloveka, vsc pripomneke, vsled katt»nh se eloveSko drustvo zamore vzdt-zati, da lakote nu poginc. Kakor kiuet s svojun telesnim d*b>m, tako tudi vsakdo, ki posuduje zemljiSfia, Le tudi jili tie obdclujc s svojcm lustnim znojem, ampak jih da obdelovati po drugih u-sebah, vzdrftije 6love§ko drultvo. Obc vrati zem-Ijiikth posestnikov, to je navadni kmct in gus-pojski posestnik sti — vsaj prvi, — neizogibno potrebni v drlavi,
Gvtovo jo, <la opravila zemljiSkih pojieatui-kov so najbolj pnkladnu clovekn, kajti one o-pravila najmanj vezfjo ciovcka na stol in na sobu, Kda more popisati vse tiste obfoitke, ki jib ima Je navaden kmet od malih nog, kjcr kot citrok protto fgra na truti prcd domafto hilo, kjer kot paitir neskrbno zen® svojo cedo na paso in si lam piScalke napravija ter piska, kjer kot Svrst iDladf'tieft pri oranju z zvino in plugom rije v njivah dtilgtf brazde, kjer kot gospudar z razumuim oeesom vidi in s pametno glavo vodi vse mnoguvr^tne kmetske opravila in poz-neje kot star mai podufiRJe mlajse svuje potom-ee, kako je najbolje, da se to in ano stori ali opusti na en! ali drogi njivi kmetije,iiislednji69 kako on biagrovan od svojih otrok mirno za irseiej zaspi.
Ke beseda ne bi niogia izrefit, ne pcro ne bt moglo. popisati vsega veseljn, katerega ima najprro kmet in po njem tudi vsak drugi zem-Ijiyki posestnik, kadar prehodi v katerim koli 6asu svoja rodovitna aemljiMa. Ali vsako vese-Ije na svetu je umejeno in tudi zeinljiski posestnik obfuti ve^krat grenko 2aIost, ker ni vse tako iepo, kakor smo poprej popisali, in ialibog se mora re&i, da vsak posestnik mora veliko grcnkih pretrpcti*
Pred Tsem omenjaino, da ti««ti, kdor kaj posedaje, je bolj ali raanj navezan na svoje po-sestvo. Vse, kar nepremakljivo prem >zenje za dene, zadene tudi njega. Tukaj iuiatno v mlslik pred vscm §kode? ki nastajajo vsled slabih letin... vsled povodenj? Tsled popart in drugib elemen-tarnih nesred. Potero moramo §e omenjati, da med vsemi stanovi v driavi je posestnik naj bolj zadet po vojaSki postavi, ki mu jemlje naj-bolje mogfj katerib potrebuje pri svojih gospo-darskih opratilih. Ho6emo tu omenjati, da se taka Skoda ne godi samo s tem, da mora gospo-darjev am zapastiti svoj dom in svoja opravila, ampak tudi s to in, da gospodarski pomagaci, kakor so ncobbodno potrebni hlapci, mora jo za-pustiti svoja opravila in zamenjati jih s pusko in sabljo. Da pri tern morajo vsc kmetijske opravila trpeti je jasno ko beli dan.
Vrsta nadlogj ki tepejo zelji§kega gospo-darj«j sk«»raj ni se zaccta, kajti ne le vofa§ema ampak tudi zelczuice in fabrike mujcmljejode*
lalnih mo6i, katcre postajajo s tem tako drnge, da vse to, kar kmctski dninar dobi plafiila, sko-raj prusega vrcdoost blaga, ki ga kmet spravi v klet, K tcrnn pribaja Se, da kmet (in o tcm posebnu govorimo) mora poSiijati tudi svoje ne-koliko bolj odrasie otroke v Solo, ki so mu potrebni pri v&eh malib opravilib pri kmetiji.
Ali vrsta nadlog nafiega kmeta §e ni kon-fiana, kajti njega kot gospodarja v obcM «ade-vujti vsc davSCine, ki jih obcina tirja, da plafca lustno male in veliko strofike, ki je| napravljajo boiniki po boluisnicah in vlacugi, katcri imajo domovinsko pravico v obditii, nofiemo omenjati domacib in ptujili prosjakov, ki po zimi polnijo kmutske ognji§La in spijo na kmctski Stall in na pe6i in napravljajo strali obftinarjem, k«jli ogenj ki ga zamorcjo raztrositi, ne preti samo njibovim prazniin bisagani, ampak celemukmet-akomu pohiiHvu. Pri torn omenjamo S©» da »a-ravno je vsa kmetsko posestvo na prostem, in je tako izpostavljeno vsaki drugi fikodi ko je oita, napravljena po novihtab, namred izpostav-Ijena je tistim §kodamf katuro «unorejo napra-viti tatovi in drugi poSkodovalci na polju, na travnikih in po gojzdib.
PriHevamo sem ie redne davke, ki jih mora po^stnik dc^clni In drzavni kasi pladevati, in ki pripravljajo kmetskega gospodarja v veli-ke skrbi, in Le jikne more koj placati, v stroskc, iu na zadnje na boben. Zdaj naj §e kdo porece, j da kmetu je Bog dal najlepse fivljcnje na svetu, da on \a tisto puSilja na prodaj, kar njemu osta-ja in da gospod le to poviijo, kar se najslab-sega pridela!
Vrsta tezav za naiega knuta pa §e ni vsa naiteta. Kolikokrat ne vidiS nagega kmeta in tudi bolj§ega posestnika hiteti v sodnijo, kjer ima narok, za to ker ga budomuini sosed kri-vifino tozi ali zarad motenja posesti, ali pa za-rad katerega doiga, ki ga je napravil eden nje-g^vih prednikov, in ki je bil zapisan v javne knjige ali na k?'* drugafien na6in obteluje celo posestvo. KoliL Jragih ur kmet tukaj ne potrati, koliko lepega denarja on ne nese k svojemu od-vctnikn za delo in za koleke in koliko vsako-vrstne zgube on nima v teh slucajih!
Mi bi se dalje slikali te^aven stan naseg.i kmeta, ki se od vseh strani stiska, s postavami, z dolgovi, naj si bodo napravljcni kakorkoli ho-6ejo, in bi lahko veliko povedali §e o tem, kako se nas" kmet tare zarad zastanih davkov, ki bi vendar ne smneli biti uzrok, da se eele kme-tije pokoncujejo, da se dru^ine in ccle obfeine poikodujejo in s tem drlava slabi. Za danas sklenemo samo sproinjo: Vsmilite se zewljiSke-ga posestnika I          _____                        ^*
Vse kakor pri nas.
V zbum katoli§ko-politi§keg(i druStva z< kja-Ij.atvo 6e§ko, kateri so je nedavno snide! pri Pd-g«auiu, je druatveui predaeduik grof Katol Erfiti I^oitic uied drugim ohiatoval v svnjira govoru raz-§i(ja(!Jf n^vt'i-atvii iu bo j<» wrazil o tmjnovpjSero poli-
iisfcew itabdou, da je mm in ftivarao,   Oa se je
nujbolj hudovtt! nad mladimi Ijudmi, ki Tedno boj-akajo in ntraati fiiiijo, 6oi, da uoveiftl uolovl6«rJl ie* Rnjo v politiftko borbo. Gledt) Caiico-niimlke tprave jo grot' Noaric izrekcd ivojo oaobno mnenio, da Du-najHlci dogovori tie obaeKAjo krivioe sa datki narod in je lukftl, da skufifMii domorodoi, kakor jt Rifgar, Mattus in Zeiihammer ne bi bill glaiovali aa one do*
gov ore, ko bi eprava za Cebe ne bila pr&vi«ni. Tadl i bili knez Lobkovio in Rrofi Klowky in Olam-Mar. tiaio niji oditopili h politifikoga toriftfiA, kikor bl bili privolili, da se a poravnavo faftki narod pooiia ali oSkniiujft Mlado^bbi prigovarj«jo Ijudittu in trdt, da neniftlco libfti-alua utranka to v nidem ni fdala in da jo le pridubila. To pa ni re»; ta atranka %\ jt inurila vdiko 2<tva nabiiti s torn da je 2a imtraj otlpitvudalu hi; vofimi t. j. goMpoddtvu r fleikom de-z<'!ji mu /lioni. Tu p.i je m G*\v) valtka in nj*Joa piidobitav. Ooiovo da no bili nograSki: prvi pograiak jo bil, da m k dunajakim dogovorom ni povabila tudi riiludo<5t'Aku Htraiika. in drugi pogreiak j«. da ni bil koj floski de^lni abor aklioan. Co bi •« olio to zgnlilo, zugotovljona bi bila sprava in ni bilo ?sno« iiiirjanjn, ki jo potem alediln. Z neklmi mogofiimi promt mbami no aprava lahko potrdi, m ni torej dvombit, da bo kurija volik-gi poioitva tako glaio-vala, kakor ho jo jsavezala 20. januvarjs, namraft da bn glaDovala en apravo. Izrckol ie govoraik ifttjo, naj bi so *tarooVaka atranka ˇ tej zadovi no looita od volikcga posoHtva. C*o bi ae pa to sgodilo, namrefi du bi so oua lucila od volikcga posestv.a, potem pa o tiprnvi gkoiaj ni ve5 govora. Grof Noatic je na* daljoval, da si ne upa ugibati tega, kake naaledke bi imol tak korak, da bo pa boji, da bi bil kot na-sledt'k popolea pobri5en pieobrat, in natitrdnika grof* Tuafeja bi bila gg. Plooor ia Chiumeoky. V zadojem cVaU sa je veliko govorilu in pisato od odtuona knex* Karola Sohwarzeaberga in grofa Riharda (Uem-Mar-tinic-u, in govornik bi so prav oifi ne fudtl, Le bi po^la van potrpcJIIjivoat voditoljem tako zvaaega hi-aturiCoega plem.stva, ki ae tcudijo na dobro akupne domoviae, in ki se preganjajo od obeh liboralaih strank, in Co bi torej odjtapilt. Njihovi priataii bi to prav to2k>> obduiili; do toga pa morebiti v«n:dar ae piidc. Kar pa nolivdofaisti zadeva, o tem bi dr. Ringer lahko pi»al colo knjtgo, in m je bolj L«doatne in zoprno prikn/ui, kakor je progaojanjo ia onude-iovanjc tog* visokozaslu2i;ooga moia, ki jo celo svojo JSivljciijo zVtrov*) za avoj narod. Govornik je tago-tavljal svoje posluSaloe, da niL ue Skolujo zoafittju ccHkega narodu v domafiiji in t iaoaemttvu ^ko, kakor neHramon imfiin, a kateriiu ae dr. Riegor aa* pada. Glede nadina, po katerim ae Mladodchi boju* jejo, jo grof Nostie So oracnil, da v enem letofioioro Ijudflkeiti zboru jo imeniten vodja mlado&o$ko atranke a pomii-.tvanja vminim pogumom rekelt da bi bilo najbu!j^>, oaj bi ae dedna poseatva (fideikomiai) raz-dolilamcd male posestoike. In zvo6er pri piva ao »e ljudjo prieicali, ali je g. doktor ia Prage to reaao mislll ali ne.
Dopisi.
V GoriCl, dne 3. sept. (izv. dop.) nResaiea je Bogu ljuba, a ljudem cestokrat v o6i kolje" je atari pregoror, in ta ao je zopet vresniCil pri ^oapodih ; sNovo Socc". Gospodje od N. S. potrebujejo agita-oij m buja od naac strani proti izvolitvi poalaaoa oa Tolmiuaketu, ker brez tega ne morejo med avet z debulo trobeuto zatrobiti, kako aijajno cmago ao do-s<g!i dno 30. pret. mea. v Tolminu ae avojkn Ijub-ljsnuem. Kor pa od naSe strani ni bilo nikftke agi-lacijo proti kandidatu N. S. in ni bilo nikakega pro-likandidata, in kor ao se vse voUlve volilnih tnoi skoro povaoil enoglasno visile, za to trobi N. S. mod avet, da a mo v&aj poskuSaii )Z7oiitov g« dr. Gregwr-ftta zabraoiU/ a da to je ispodleklp, Via p» kar •
St. 38.          V Gorici, 5. septembra 1890              T&5f!&
tern pise  N. S. v St. 35  pod naslovom: „beganje j Ijmfstva ne velja" je od besede do besedo uereanic-no. Mi smo na dopis v „Edinosti", kateri nam je a-gtttcijo octtaJ, ie t at. 25. S&'fe,  toraj Se pred dvr-ma meseeema iajavili, da se nc vtikamo v dopolailno Tolitev na Tolminskera,  ampak. da bodo drag! agi-Uc'ye vpeljati, in to se je tudi brex nobene potrebe I agodilo t obilai meri.  Iiea je sicer, da je a* to & I S. v  5». 26. svojifii  potrpeiljivim in verntm brdeem | celo hiatorijo o potovanju   nekega naSega geaeraia v Tolmin i. t. d. prinesla, a vae to je bi! le izrod do-roiiljije N, S.  Ker pa mi  teg* niw.o koj dfiaento-vali (na !«L poatavfli,, kuje aedaj N. S. i* tega ka pital, del, da, ker amo moleali o tern,  mora to rea -Siti. N. 8, so pa pri tem moti, ker le v pravdah ve- I Ija supozicija:  .qui Uoet  eoejenHre vidatur",  a v I jtvaea in privataem *i vljenju splob je lato prizttano. kar kdo ocitoo iposna. Ako bi bili hotaii ha l«i •»*- | viti tw laii, neretnu-e in obrekotanja N. 3. ki j.h j«* , troaila med svet o drz. poslaqcu dr. Tookli-ju, ue bi ostijalo prostora v naiera  Iisiu ta bolj vaiue reLi. I nriailjeni imo pa danes ixreel, da ui res, d>. to iine a. prlstaii   ,Soce"   poMetotanje  v Gorici,  in da a» pri tem sklenUi, da proti odstopilSerau poalancu »e ! mora na vsak naLin uostaviti prolikaadtdat, in da bi ga bili tudi imecovaii; tudi ni tea,   da so bili skle-nili,   da   mora iti   njih  general v Tolmin, kjer naj kaudidaturo ragotovi.   Ravno   tako ni ri'*, di je ge- I naral Sel v Tolmin ia tarn oJIoi-no pov«wjat, da o» I y deietaem zbora ne potrebuje duhovnika, am- | pak  j arista.  Vae to je gola laz.   Povejte gg. od S. S. kateri  prisUii   „Soceu,  kedaj in kje so ao » Gorici posvetovali in o   piotik&ndMatu, cdatopHaemu I poalancu na Tolminskem,   sklepali ?  Ako mislite pa 1 pod generalom g. dr. J. Toukli-ja, povcmo Vam, da I on le ni prognan is dezele, da toraj se lehko prosto I giblje in  hodi kamor ma je Ijabo; da je on bil res I tistikrat  t  Tolminu   t izvrsevanju  avojega odvetni- I Skega pokliea, in je rea tudi z marsikalerinii gospodi j govoril, o c?m, ravao menda ne boato tako indi*kretni. da bi hotels to izvedeti. Topatrduno odlocuo, da ni I mti pri tisti priliki, niti pozn«je v Tolminu n. p. dm* 16., 26., 27. ia 28. avguala  niti splob niti odl-cito pordarjal,  da   on  ne  potrebuje  duhovnika, ampak jurista.   Da se mi ne inesamo  v lo-oSojo volitev na Tolminskem, smo se dvakrat poznejo objavil:.   in tin se rea niaroo vtika'.j v to votitev, dokazal jo fiktum. Ravno tako je popolnoma   neio^uicno in lu/,   du m gospodje pri ,Sofiiw rili proti dr. A. Q. tudi pot.'ra, in ! da so boteli na vsak imtm jednoglasno izvolitev zabni- I niti. Pristatijamo   tie  vpraSaaje:   ali ni zaal. do/a'.je | goapodoT od N. S. Tsakega koraka dr. Joi>. Tonkiijit J in neresnicno   podtikanje izmiSljfnih ciuov, ostuJoo, I nesramno  in grdo   lohunstvo in ovajanje,  in ali ne j diai to po lovskih psih,   da rabimo   salonske (?) I od N. S. iznajdene izraze?
_______                        W.
Iz Kanala,   2. septembra.   Y  ponedeljek se je  peljal   po  Socki  dolini  visokorodni cesurski na-mestnik v Trstu,  vitez R i n a 1 d i n i.   Nas prijazen trg se je bil ta dan oblekel v prazaicno obleko,   da j na dostojen  nauin   sprejme   eesarskega  namestaika, ki  prvikrat  no   avojem   imenovanji uradno obiakuje naSe kraje.   Tukajsnje   ^upaastvo je bilo za to vse mogoce preskrbelo, tudi se ni   vstraSilo stroskov,   da bi le cesto in ulico, koder seje ime!   visoki   goapod I peljati, prtmeruo ozaljialo in okincalo. Koj pri uhoilu i v trg je bil postavljen krasen alavolok  s   primernim I napisom,   dalje   za  njim   so z visokih drogov viaele xazobesene bandfie alt zastave  ceaarak»>,   deielut* in narodne,  pa  tudi   poaainiltae  iiiSa so bile priraetno okingane.
Prihod je bil nasnanjen in napovcdan ob 11. uri; ta se je bil pa nekoliko zakasnil zarad dezja, ki je prav takrat « caao najycdjo zalost HI na v«o mo5. Za kake dobre pol ure kasnejc, kakor je bi<o napovedano, pridrdrajo ko^ije, in iz njih stopi visoki goapod, kakor tadi drugi gospodjo, ki eo ga na potu spremljali in sicer: c. kr. namcatnistveni sretovaleo ˇitez Bosizio, c. kr. okrajni knmiaar Lasciac, pred-aednik veteranskega draitva Jakobi in drugi. Pr» pri-hodn zaigra voteranska Rodba ces. pesera. Pozdrr.v ˇisokega gospoda se ni mogel, kakor se. je naooera-valo, vraiti pred slavolokom prav zarad dezja, atnpak v. d. gospod dekan je gospoda namestaika v priCo raznih depntacij pozdravil v \eii sodnijske false, kjer so se potem sprejemale tudi deputacije. Pozdrav jo bil kratek in primeren in govorjen prej v slovensk^m, potem Se v nemskem jeziku. JSatoje cesarski namest-aikv uradni sobi c. kr. okrajnega aodnika aprejel razne deputacije, kakor dabovSdino, inpaostva, c. kr. urad-nike in ucitcljutvo; za vsakega je irael visoki gospod kako prijazno besedo. Po sprejemu deputacij je set visoki gospod, spremljan od ndo? raznih deputacij in od Taeh strani prijazno nazdravljen, se v farno cfr-ker in potem je Se Solo obiskal, kjer rau je tudi Solska mladina znpela prav vbrano cesareko pespm. Potem je bil v tnkajsnjem gradu pri g. zupann vitvzu MalniSu kratek odmoe in mali „diner", h katnemu jp bilo jioTaWjeaib »eB goapodoT. Okoii 2% un po-
pnldan je nas visual gost med pritrkovanjem zvonov in streljanjem tcpi^ev zopet zapustil in se dalje proti Iio&injn odpeljal. Le to naj proti koncu dopwa Se omenirn, da je gospod eesanih! nameataik s& avoj) prijaznostjo in uljudaostjo pridobil si area vseh.
|Z SoJkC Mm 12. avgOSta*)Prati me srbi-ji>, da bi napfeal kx\, da bt primerno bilo na pravi j nauin o.svetIeti to, kar „$ S.* ne more ali no- | ce razumeti. SX S.* v svaji 5t. 32 pravi, da j* gosn. | d pi*i»iku r .So^i" 11 Sskt> doline 30 jnlija piav 1 l;»«li.a. ker j«> povedil, At tmeii Slovencijel dovatj gradiva in T<r«U za prepir." I Moldm o tem. da g. vit<*z dr. Tonkli nikgar ni oi I *e?ie pahnil, kik>r trli bS.S.1*, ampak nektteri so I nahijali priraerno od ?»jes»t oidiijti se, in totakr.it, J k> j«* bib .StWI.** v dr. (Jrfg*rctfi»»vih, ozir.mt G..- I btaC* k.ivib rokah. Praajttn fn: OikoJ pr.ha.ja t«>, dt I BN. S.rt oet»ni;i skoraj v mtmn Sun g. vttoz d.rTu.i* I kU-jevn di'lovaap* pn. dv.ij.st m.'«? Kako je to, da I ••osp. dr. Orfgordii le !(» zdaj vidi htbe nn dr. Ton- J kli-ju, in j'h ni v.del popej. ko ** ni bil. g>vora o I dozelnem odborniatru? Tttk»j so whote vrtva pri I vsakcm navadnem 6(oveku, toi k» boFj pa §•» p"t na i sona jaito prebrisanam kmetti, in se b<»ij pri vsakem I bolj izurjeaem veljaku, kakorsai s<> naSi prona »zt»i { posestniki in zupant, naj bofj pa pri n.tsem duh >v^tvu j neka misel in a to zdruieni dvotn. it ta oboje aei/.- I raia a vpraianjem: Alt ste bil zlobou in neesnie.u I te? kratkovidnt poprpj, ali pa ste va** fc> zd ij I Va« to pa nikakor no pmtaja postenemst in previdiiemu ( politikarju v obfip, in tudi ne g. dr. Gregor&cu kot 1 v.)d telju gon§kih Slovencev nm ape* Mnr niti se I naSerau mrcdu Se le sedaj odprejooft, d* v vsej za> { devi ima pr?o besedo zariat. Kje pa je na [ rod?
Pac narod bi gotovo ne molcaf, ko bi   »*»   mu pokazalo, da piav zadnja odpoved dr.:* GtegorciCii na j :l zoloozborski m.tndat jo bit* ki-iv.t, di Slovsnat   na Gori§k?m smo pria'i v nevarrmt, da bi naa  Ita'tjini I lahko hu<lo ogkodovali v naSih in teie^i'h. Mialrtt*  at I le, kitj bi bilo, Se bi Italijant bili itotl: sobi na   ko* riat in Stovencem na skodo vporabiti   odaotuost   bol m'ga poslanca ^oap.  not'rja   Ivanfoci   in   g.>sp.   dr. (iiegor6i6a?    Ni)Com ua d<t!g? razpravljatt te   strari in gosp. dr. Gregor6 e no  labko  bo'j  nat.mjciio 'u-ve   iz    ust    saiiu'gi    blagoduanega     in   vscm   pta-  j v.cnega deiduega glavurja, vzviSenega go.sp.   Franca. ! grufa Coronini-ja.                                                     j
Ta odgovor bi bil gutovo tako jasen, dabi spozual iz njega g. dr. Gregoiesc tso vzrokc in vse gradivo, zarad katerega roarejo Slov.jnci na GoriSkem toXiti j 0 svojem polozaju. Mar dr. Gr'g>r5i6 miali vmt da sami sioveniki voliici na T»Iiniiidk3m zutopajo 2-je in interese vseh goriSkih Slovencev? Nikakor ne, ker vecina tolmtnskih Slovencev niao so vst tolmioaki Slovenci, in ko bi vsi tohninski Slovene; res enako I mislili, njih volja se ni volja vseh goriskth Slo-vencov, knr sain g. dr. Grcdorcii Iahko posuame tz volitve v dezelni odbor, kj r je on se svojo kandida-turo sijajno propadel.
Politidni pregled.
Notranje de-iele.
De^elnozborske dopolnilne volitve na Primorskein vrsile so se dne 30. avgusta v Tolminu in v Voioskein, in stcei' bil je v dezelni zbor gori§ki zopet voljen v Tolminu 6. g. dr. Anton Gregorcic; v Voloskem bil je pa izvoljen g. dr. Andrej Stangcr za po-slanca v Porec.
Dcielnozborske volitve na Go-renjem Avstri j sk e ra. Pri ozji volitvi v Liiicti voljen je protisemit dr. Beurle, ki je do-bil 727 glasov proti liberalcu Rethlu, ki je do-bii le 363 glasov. Ce bode Beurle podpiral konservativce, imajo ti sedaj v dezelnera zbora dvetretjinsko vecino. De^elnozborskega volilnega reda pa se ne morejo premeniti po svoji volji, ker je za tako prcnaredbo treba navzofinosti treh Cetrtin poslancev. Liberalci bi najbrz za-pustili dvorano, ko bi se poskusil dezelnozbor-ski red tako premeniti, da bi kmetske obdine dobile ve5 poslancev.
CeSko. Za slogo med Staro- in Mlado-cehi oglaSa se vedno veL iistov. Tako je vodja Cehov v Liberci dr. Samanek priobcil v caso-pisn nCeska Stra2tf opomin, da naj se vsi Cehi
*) Priiujooi dopia nismo botli peprej prioMiti, ker nia-mo hotli, da bi bb nam ofitojo, da amo" uumeravall *ptj.rati 9» Tohnuwke wlilce.                                               Vr>
msssBsssamsssssssBSBssssBsmsm,^ ^lv   ,  11,1, ix ' ¦"
zjedinijo. Predno se sporazume Cehi s svojim sovrazuikom, sporaznmeti moraje se mej seboj. To mora bitf glavna podlaga delovanju ceskih poslancev. Voliici jih niso odposlati, da zraagajo tega ali onega Staro- alt Mladoceha, ampak, da zuiagajo sovrazuika. To je pa ie mognfie, Le popnste mejsebojne preptre in se pndruzijo predlogom in nazorom, s katerimi edino zma-gajo prekanjencga in izveLbanega sovraznika. Staviti morajo stvarne in dobro preraisljene pred-loge, kako naj se doseze sprava. Predno se snide dezelni zbor, morajo se ce§ki poslanci sporaznmeti 0 tem. Nemci bi 1c* radi, da se C'fhi prepirajo med seboj. — V J i 1 e m n i c i bil je 31. avgusta shod voiilnih moz. 38 sta-rufieskih volitcev je izreklo grofu Harrachu za-upnico, ki se je navduSeno in odlo6no pognal za fieSko nemsko spravo. 21 MladoCehov se je odstranilo pred glasovanjem.
Prcmozenje druStva „Pro Pa-tria.a Zadnji predsednik razpu§6encga druStva nPro Patria" dr. Culler je ponudil na podlagi drustvenih pravil premozenje bilSega druStva pod gotovimi pogoji obCini trzaski. Premozenje znasa 40.524 gld. 67 kr.
Osnovalno slavnost ^Celjske-g a S 0 k 01 a" dne 7. in 8. t, m. v Celji je vltda dovolilu, prepovedala je pa zborovanjc druStva „Siulmark". Za osnovalno slvanost oglu-sajo se mnogodtevilno, ne sumo sokolska, tem* vec tudi pevska druStva.
Irredenta in dunajski viadni kro-gi. gKxtnipost* ptSe biizu tako-le: Dogodkt v Trstu so tmpravili globok vtis na tukajinjo viad-no stjanko, V soboto je dobil grof Taaffe ob-S»"rno porodilo 0 p«»tardah od cesarskega namesit-nika Kinaldinija. Se istega due je poslal minister uotranjili zadev povelje v Twt, da naj ta-nuHiija vlada te dogodke preitkujo z vso ojstrostjo. Itinaidini, cesarski namestnik v Trstu, pride v krafk'-m na Dunaj, da bo grofu Taaffejit osebno potocal o nezasliSanih zloSinih triaskih irre-dentovcev.
Driavni zbor se snide v drugi polovici meseca uuvenibra. Predsednik dr. Smolka je popolnoma okreval in se je v soboto na povratku iz Halla mudil v pisarni drzavnega zbora.
Vnaoje deiele.
Kim. „Osservatore romano* porofia iz Rt-ma: Sedt>nt castnikov avstrijsko-ogerske ladije „Minervae, ki je spustila sidra v Civitavecchia, prosila je avdijence pri s\v OSetu, da mu ska-zejo svojo vernost in spo§tovanje. Sv. 06e je j rad uslisal njihovo proinjo ter jih je sprejel v i zasdmi avdtjenci.
8rbija. Kakor poroca   nAgence de Bele-
; grade-, Oujo se v politiskih krogih, da se bodo
kmalo odst 1 anile   zapreke,   ki   so   bile   nastale
med Avstrijo in  Srbijo z ozirom na prevazanje
prasiCev.
TurSija. Kakor zagotavljajn carjigradska i poroctla, podal je tamosnji ruski zastopiiik tur-! ski vladi pojasnilo, s katerim je zahteval v i-I menu carja in ruskega naroda, da naj se ne i kratijo prav:ce pravoslovne cerkve v Turciji. j          Italija. La§kt irredentovci, kleti nasprot-
| nikl Avstrijf, nefeejo nehati rogovilitt pioti nasi j drzavi.   Zdaj na tujlh,   zdaj   na   domacih tlch kujejo   protiavstrijske   naklepe  ter ruSijo vezi, ki vezejo   naso   drlavo z Italijo.    Pa6 je taka zveza na papirji nezanesljiva, dokler se goji tako sovrastvo do   Avstrije y italijanskem prebi-vahtvti. Te nam svedodsjo ne le porodtla 0 pe-tardah v Trstu, temved tudi najnovejsa poro6ila I iz Beneteb, da je avstrijski konzulat nod in dan j zavarovan   od policije,   ker  pojavilt  so se bili j nekateri sovraini nameni proti njemn. I          Francija. V francoski  zbomici namera-
I vajo se zdruziti desnicarji in levicarji, da osnu-I jej«> trdno zmeVno vedino, s katero si bodo omi-I shir novo ministerstvo, ki bo ugajalo njihovem ] nacelom. To gtbanje provzro&li so radikalci, ki 1 bi radi odstrauiii sedanjefia mw»terBke§* pred-
sedoika Freycineta  ter ga haddmestili z moiini njigovih naSel, kakor s Floquetom.
Belgija. Socijalizem sc jc raocno ukore-ninil v druzbeno zivljenje belgijskili podluzni-kov. Na glsvnera sliodu v Litiliu so skleuili de-lavski zastopaiki deiati na to, da se vsa detno-kratska In dclalska draStva zjedinijo ter dolo-6ijo dan, ko naj itstavijo vsi delalci delo in to zarad tega, ker so bila vsa sredstva za upelja-vo splosne volilne pravice brezvspe&ia. S tern, pa hocejo §e enkrat opomoiti vladajoce kroge na vaznost te zadeve, na dragi strani pa poka-zati, da so pripravljeni na vse raogoce nacme, t;idi s silo, doseft svoje namene.
Rusija. Za casa bivanja nemSkega cesar-ja Viljelma II. ua Ruskem razglasili so iz Pe-trograda, da je carina poviSana na 20% za u» vazanje vseh obrtnijskiii izdelkov na Rusko. Izu-zeti so le oni obrtnijski izdelki, ki sc na Ku-skem ne izdelnjejo. Rusija huLe s to naredbo varovati domaco obrtnijo,
Bolgarija. 2e zopet pi§ejo nekateri li-sti, da mislijo na Bolgarskem osnovati kralje-stvo. Bolgarski agent v Carjigradu, Vulkovid izro6il je Sultanu lastnorocno pismo princa Ferdinanda, ketera je v zvezi z proglaSenjera Bolgarskc kot nezavisua kraljeviua. Mej Carji-gradom in Sofijo doseglo se je menda spora-zmnljenje, da bo Tiirfiija priznala Bolgarsko nexavisnust.
NemSija. Nem§ki cesar je zavrnil vseh host kandidatov, katere sti mu priporocala kapi-telja Poznanjski in Gnezenjski za nad§koia po-znanjskega. Vsi kandidatje bili so Poljuki in pruski vladi ne ugajajo, ker bi rada, da pride na to mesto zopet kak Neinec,
Brazillja. Zaftasna vlada „braziljskih zdroJemh drlnv* je sklenila, kakor se porofia iz tatnoinjiga glavnega mesta, da odpoklifie po-slanike iz vseh evropskih driav, katere §e niso pripoznale nove drzavne uprave. Namesto po-slanikov upravljali bodo poslo z evropskimi dr-znvami diplomatic^! poslovodje. Dosedaj je v Evropi samo Francija priznala braztlijansko re-publiko.                       mmmmmmm
Domade novide.
Potovanje c. kr. namestnika g. viteza Ri-uaidiai*ja po Soski dotiai. Die 1. t. m. poda! m jo g. namestoik*oa potovanje, da prvikrat utadmi obi* see glavne kraje po SoSki dolint, kl spadajo pod go* rilko glavcrsivo in pozoeje po Toloiinskfra. Sprem-Ijevali so ga: c. kr. okr. glavar, g. namsstnijikisve-tovalcc vitez zl. Bosizio, d< zelni soUki nadzoniik g. vitez Kt»diL, prezidijatoi tajnik g. dr. Pupitz ia ko-misar c. kr. okr. gtavaratva g. Lasciac. Nucelaik II. oddelka veteraskoga diuStva, stotink brarabovcev g. Jacobi, ki je bil tudi v spremstvu, prirodil jo, da jo g. namestnika veteranska godba na vet krajih z <:e-aarsku himno sprejela. Tako na primer L>, pri kras-neniu siavolokti v Solkanu, kjer gi jc mud pokanjem topiSev zbrana mnozica z glasnimi „2i\ioN-klici poz-dravila. Nagovorila sta g. nameittiik.i g. 2u;au in g. iupnik, v imecu solske mladine pokloai'a mu je dekii-ca Kdocler I«p Sopok cvvtlic Oglodal si je g. na* aiestnik ccrkev, solo in je sprejel deputactje. Prod odhodom proti Pfaveni pofastil je Se g. ztipnika z obiskovanjem. Spretnstvu ao se v Solkanu pridtuzil; Se nekateri goap^dje. V Plaveh bil je postavlj«ii tmli slavolok. Vkljub d««zja je bsl sprejem sijajeo. Pri 2a-jaterku v g. zapaauvi hsi se je gjv>rilo tudi o skia-dovni ct'4ti :z Yrhovelj v Plave. Iz Plavi kjer jo g. nameatnik tudi aolo obiskal, nadalj-val je ta viaoki doatajunstveuik pot proti Kanalu. Na tej poti jc bil v Deaklem slavulok. 0 sprejemii v Kanalu govoii danaSuji dopis iz Kanala.
Cd. gg., ki bodo due 8. septembra v maSnike posvedeni, bodo peli ao?o maLo:
14. sept. Bevk Btal v Cerkuem, Camuffo Josip aa Gradezu, Briua Avgust ? lirminu, Rojee Ivau v Sovodnjab.
21. sept. IraaStg Maiija na Kanmemt Rejeo Jakob ? Sebreijah, Vuga Aiojz v Kanala.
28. aept. Kodromae Janko pri Kodromacih v Ben«diji.
5. okt.   Yalenticic Ignac v Kanalu.
Petarde v Trsttt. Kakor »mo 2e javili, po5ila je petarda ˇ Barkovljah, ko je pevako druitvo Adtija alavilo rojatni god Nj. Velidanstva. — Dae 24. ftvgttstft obbajaio je delal^jko podporuo dru^vo y
Tiatu obletnico blagoslovljenja druStvene zastave in na Btopnicah pied druStvenimi prostori raapofiila se je druga petards. — Dae 27. avgusta proti 10. un predpoldnem se je zopet razpodila potarda pred «obo c. kr. viSjeg.» svefcuika BuSica v bisi tnestnega poli-cjskega vudstva, — Ravno tiatega due ob V«10 uri zvecer_ pred prihodoin Dunajskega brzovlaka oaS.»l je policaj na hodnika pred urndno sobo policij-kega koomarja petardo in jo tledo zaftgalnieo pohodi!, da se ni razpo6 ia. — Doe 29. avg. ob % 1 ure zve5er ra^letela so je zopet s strahoviti.n pokom petarda ? _drugenoMstJ:opji._-bi8e_HeriDano9dorferjeTe--via--Sta--dinn 6 in steer pred viati uteilniStva vladoega liata nV A d r i a". Idea f«mt;5 Je tezko raojen. — Mi ne uajdemo prave bascde, da bi primrno obsodili neiilo-vt>6nost tak»ga poLeujaoja, s katorimi ae poitavlja v nevarnoat zdravlje in ^vljoDJe diato aedolLnin Ijadi,
V Edinosti 30. avg. beremo; % Gorifikoga nam piie dubovnik; Btara „So<5*M od eoboto pifio : „Za tlahovue vaj»«, ki le prignojo prihodoji pone-dolj.'k ogliiailo se je, kakor smo poiz/edeli, do da* na* tfamo 35 duhovnov; preoialo fitevilo. Ki iva tomu bode velik.i vroCina, katere se tiokateri bojijo, in pa tnolitve za dei, katere imajo drugi", Mi bi tema pri-d.'juli §e tntji uzrok. Nekateri gospodjo bi ifi k vi«jam, ali ker bi ae morali seitati is Mgospod-)mw, ki se s politicnimi svoj'mi naaprotniki neuljudno, — da ne re6emo: aurovo — vede, da noma za njo ni be* sede, ni pogleda — prizor • «v. (fore za Hm spo* ininske proceaije ni ostal na sv. Gori *~ odlofiili go se: ne itu Boje m namrefi, da ne bi se jim kaj e-nakega pripotilu, ia da bi jim bile take vaje malo ali eelo brezr^poSoe. Sporodamo, da opomiu v oaietrt liatu  bi) je jako  umolten, ker dubovnib ?aj se je
; vdfleztio neiuvadiio obilno fitovilo duhovuov, (SB) btez bogofllovo«T, in biez onih gospodov, ki so bodili lo g.»vore pusluSat; torej v Edinosti navedeni uxrok
, ni veliko vpljival. — 0 prizoru na m Gori bi pa r^di k.»j bolj nat»nj5iiega izvedeli!
Blizo Kranjsko gore bil je v nedeljo 24.
; avgtwtft dioveski io? loveev na ne B1iceociranoM strui*
: mt ki so priiii iss Tiyuto na Kranjako lift lov.  KJen
Tronficinov bit j« ustreljen, eiHA* pa so obntroSjouoga
vjeli, tretji, imli rsnjon, je vbtzftl. sSlovenec* o torn
sporuoije (ipomui: Ali ,ii bila to moritov V Ali so je
inorda bianil rovai, dv.tjsotlotui,   mlaJi in sieer pos>
tenr RBoJJ4iiui>   Ali  so   sraeli na  btioee BBo6»n«M
, stroljAtt in usmrtits filoveka, 6el, da ji bil »ganna V
I — Da bi «o bil posfegeval Go»podovi dan,   ne  bilo
bi te m'arcee.
V Vipavi igrala se b.»de due 8. t. m. to je ua Mtli Smatoa ob 4. uri pop.ddne pred gradom tombola. Cisti dob>6ek bo na korist gasilnemu drug-tvu. Na veCer ob 7 uri priredi pa vipavska citalnioa v svojib prostorib veselico.
Vihar duo 25. avg. razsajal je tudi v Tratu, po Istri, posebno ob morju in na morju, po Ktanj-skem, Kot"j§k m in po Tidemski okoliei na La§keai.
Razne vesti
Cesar je iz VocklabrCtcka brzojavil korne* mu povolj'i ku v S*»rajevuj ,Izredno me veseli, da Va4 inorem zuhvaliri za izvratuo obnaSinje in izvei-banje ob-h sedaj tukaj bivajo6th boaensko-ercegovskih bataljonov.*
Vlak je skodil iz tira dne 1. septembra na FranoJozefevi 2oiozuici bliz'i Danaja. PoSkodovanih jo sedi'in oseb lahko, dve pa teiko.
I'ogorelcem v Tokaju je cesar podaril 5000 g.ildiiiarjev.
Cesar-boter. Kmetu blizu Przemtsla rodil se je sin na ce&trjev rojstni dan. Kmet obrtiil te je brzojavno na cesarja, da bi bil boter njeg.wemu otroku. Drugi dan do§!a je brzojavua nakaznica za 100 gld. in okrajoi giavar dobil je ukaz, zastopati ceaarja pri krstu.
Strasanski vihar v Ameriki. Silen vihar je poruSd t Wilkesbaru (Peosilvanija) do 500 po-alopji. Trideset Ijudi jo ubilo, do set pa tetesno po-skodovalo. Most) Steje do 30000 ljudi.
Hrlpa (influenza) se zopet prikaznje v raz-nih krajih. kakor n. pr. v Varaiivi. Tudi na Dunaji konstatovali so nekateri zdravoiki v bolnioah neka-tere sludaje, a brez nevarnega zna6aja.
Rimska vlada razpuatila je irredeotarski druBtvi nO b e r d a n k* io ?B a r a a n t i" ter prei-akala t>ta»ovanje ttalijanskih irredentarskih kolovodij. Pri nokeia D Maoeiniju je naSIa tudi dve polni in dve prazni bombi, katere je aekvestrovala, Mancinija pa zaprla.
Kolera na Spanskem. Oasopisi porocajo, da je dozduj na bpauskem 7000 oseb zbolelo 4600 oseb pa vmrlo za "koiero, omenjajd pa t\ casopiai, da vladna aparooila se s temi Stevili ne vjemajo. Tladna ajiorocila iiamred omenjajo, da je dozdaj zbolelo 2500, viurJo pa. l&QQ oseb sa koJero,
Po^ai?i na Ogrskem. Ia vseh juznih pokrajin ogrskik prihajajo poro6ila o poSarih. Pri DorgoSi gdri 600 oralov gozda, v Belutiimi je pogorelo mnogo niS, v Radmayersu pol vasi; vas Rem »te tudi gori.
. Po^ari na Ruskem. Iz I'eterburga se poroCa dne 29. a*g.: Mesto Kinesma (s 4000 probivalci) v guberniji Kostroma je v«6inoma pogorelo. Skoda ceni se na tri miljone; Prcbivalci sa brez strehe k ni-majo /ive^a. Dalje jc pogorelo v Orelu 20 posloplj, v Kursku v prcdmfcBtji pa 150 manjgih posloplj.
Reka Ben je preatopila svoje etruge pri Ho-benomsu, Maderji in Se»l;tcbiiu. Mod Dornbiraom in Lustenau-om je reka 3000 do 4000 raetrov iiroka. V Ltistenau'U je veliko hid do stroke v vodi. Pro-met na 2elezniznici jo prenehal; tudi parobrodi ne morejo vec oboevati, ker je voda tako naraila, da ne morejo pod mostovi tnimo.
Oarjigrad. Stirs roparje, ki bo bili odpeljali mienirja Get zona in Mejorjs, so prijeli. Pri njlb 10 dobili 420 fuutov tarSkega donarja,
Matica Slovonska
razdafiu nastopni stalnl program „8lovonike BtiedeM ki je po projAnjoin mkuj pronarejeu:
Matice Slovenike odbor je ski foil izdajatl zasa-fitvea list „Slovunska Beneda", katerema naj bi bi! glavni uamen pospefievati rozvoj nsiaga koHznega Je-zika ter dolofiiti in utrditi jednotne pravilne oblike v govoru in pi&mu.
V ta namen so je imonovani odbor obrnil do neka-torihslovenskibjezikQilovcev tor ikupnoc njlmi dolo* 611 bodooernu llstu italui program. Po (em programu ae bodo razpravljala v nSlovenski fte»ediw via vpraiin-ja, ti^oca so slovonHke alovnioe, katcra fie niio dog* nana ali fto ne dosti raRJainjona; pri tem ae dolool, koliko se je ozirati na otitnologijo, koliko na xgodo-vinski razvoj in koliko na fonetlko ledanjega aivega jHziku. List bode odtmmjen slovonftkewu JeztkoiloTju ¦ploh, a najbolj se bode oziral na pravoretooit In jodnotno pravilno pi»avo. Vse dognane atvari go bodo zbfralo, in na podlagi tt>h beleakov ae bode mo-gla izdiiti slovenska pravopisna kiiji^ioe.
nSlovenskn IleHt'du" bode nadalje poipelevala pravilni razvoj slovonskega boiodja v slovarikeia oil* ru in si torej prizadevata pripomoii v to, da le na-tanctio do'ofijo pomeui bcBednm, kjer se kizo raallka v rabi, da se strokovuo nazivuslovje (terminologija) razvije po svojstvu in pravilih alovenskega jezika in da su jezik obogati iz oikakor Se ne povae rackrltih ztikladov narodnega govora; r ta uamen bode liat tudi prinasai iz raznih krajev zbirko takih beied, ki so ah eploh matij znane, ali imajo v razlieaih krajih razli6en pomen.
Najpripravnpjsi bodo v obce kratki spiai, ki se bodo drzalt ometijenih mej; sprejemale se bodo pa tudi kritike vseh slovenakih knjig z ozirom na njih jezik.
Vse to se bode zgolj stvarno razpravljalo; mir-ni in sfv.vrni polcmiki, katera uLi polagoma epoznati leani^o, bodo „Slovenska Besedaw na razpolagaoje; a izklju6eno iz uje bode vse strastno in osebno na-padanje in pikanjo, za ksr jam5i urednistvo, katere-mu je glede tega pridrzana pravica, da poprati in zavrze vse, km- bi se ne ujcrualo t> tern nacelom.
Casopisa pride vsako leto na avetlo blizu dva-najst p51 v nedolocenih obrokih, priblizno jedna pola vsak meacc. List pridoe izhajati, kadar so nabere dokaj gradiva.
To podjetje je pa le tedaj mogoce izvesti, ako se pridobi dovolj sotrudnikov, ki bi li?t podpirali t rednimi spini Odbor Matioe Slovenske torej vabi vse slovenske razumnike na skupno delovaoje ter jib. uljudno prosi, naj r, znanstveoimi razpravami, z mir* no kritiko, pa tudi s kiatkimi nasveti podpirajo to za razvoj slovensko kojiftioati prckoristno podjetje, da v reanict doaeie evoj namen. Dopise bode spre-jemal od 10. septembra t.!. dalje urednik bodoSernu liatu, gimn. prof. A. Bartel v Ljubljani.
V  Ljubljani, dne 29. julija 1890.
Odbor Matice Slovensht.
Zahvala.
Vaim prec. dobovoikom, obSinskema zaatopu in vaim vikarjaaom, ki so uasoj nepozabljivi materi
Jozefi Slokar
skazovali v Casi dol got raj tie bolezai toliko soCutjft ter jo spremiii k vefioerau pofiitku, zahvalujejo sa tem potom najiskrinejSe:
JOSIP SLOKAR, soprog MARIJA, hfii IVAN, sin, vikarij              JULIJA, vnukinja
BanjSice  dne 3 septembra 7890.
¦mm-
NAZNANILO.
Na toj e. kr. deski vadnici se bodo 12., 13. in 15 septombrt vpiaovali samo nfienci za prvi ra/red slovenakega in laskega oddelika in pa vsi tiati, ki ho it' do sdaj hodili v kateri razrnd te Solo; — doe 16 in 17. sept, pa so bodo izpraievali in Tzpivjensali sa-nso tisli, ki akoderbodi zelijo proikrat vstopiti ali v dtngi, ali trelji ali pa Setiti razred to vadnice.
Vsflk uLenec pridi z ofctom ali raaterjo ali pa naniestnikom, ter s« ogltai pri vodUeljstva te vadnice in iaredi stojc xadnje solako porocilo, ako je i* b«-di! ? kaiarikoli aulo. Tank tudi, ki bi ne mogel pla-feti attaint, in da it ni oproioen, podaj proSnjo a •botaira liatom, ki ne sue bitt *efc kot Into star, in ki mart wtioliiiti sttnje in srtmoienja prosil5evib roditeljer in potrjen biti po iupauu in maaniku do-ti&oega kraja.
Oat IB. aeptcmbra bo sveta mast 7. pnzivom rottg* Dnba,
VOD1TEUSKO C. K DESKE YADSICE. V Ooriei da* 3vseptembra 1390.
VcrfSlschte schwarze Seide.
Man verbrcnne eia Miwterehea dea Stones, von dem man krnfen will, and die etwaige Verfolsebung tritt aofort »u Tage: Ecate, rein geflrbte Seide kraa^ch aofort aosanunen TerlSseat bald und hiaterlSat wenig Aache *©n gam hel briaeUcker Farbe. — VerfaUcho Seide (die lcicbc ap«ck -g wird aad brieht) broont langsam fori, naateatltch gliramen die .,8cfati3afaden" weiter <wenn sehr wit Far bs toff cwch-wert), and biaterlSsat eine dunkelbraunc Aache. die »ieh im O gwsatt tar ec .tea Seide, niebt kriiuselt. rondern kritamt. Zerdrflekt man die Aacho der echten Seide, »<> aewtaubt aie. die der verfSlschttn oicht. Da* Seidenfabrik-Depfit to» G. Heanebers <K u K. Hoflief), Zurich teraendet gem Muster #on aeinen ccnton Seideustofton an Jedermaan nnd liefert einzelne Robvn and ganze Sificke porto-und zollfrei in'a Haus.
N       PBOBAJA PAP1BJA        jg
B =
piskarna Pallickii
95            v Gorici — Travnik 6.             A
---------------------------------*
¦ '
!»tj
Picdajam pi najnizi eeni rse, kar je po-  i*J
trcb.i in piainje in &>I*k» rabx Takam knjige  wA
m ilrug>. Imam v t&Iogi t^kovtne aa obLin~  WW
sko vrade, idake, nrrfilvKie knjig^, liste i!u-  M
p« atrorane  in *i  mid», slorstwina  dela «eb  K
^( atrok.                                                                        >L«
JU          Ti»kovine tsike vtsto se odtkrbujejo tu^no  |W|
3C i» ni»jeenej&<\
ft
m   HI  imjurutjjB*-.                                                       »n
*m          Nadej;»jo m tnua^ih muocit se prtporoe «m   rM,
Lp z odli^uim apoSti'Viinjem                                     W
Se   prip«no&i   dlje   arrvfo   nojfteo in  M
^
|S| uajcenejo aulogo v^h Solskik laijig in kJ
¦¦*¦    "             T     -- — —"-»» tit tjudake sole.       ^
•T. F>alKeh.    J^
A piMne pripruve za m<
^I*I€«IC*>^^S>I«>IO>I^i
Kajvedja zaloga
SIVALNIH STROJEV
JAN. JAX.
Iijnbljaoa.
Na meseCne cbroke po 4 do 5 gld.
| SESTLETNO JAMSTVO.
Pouk brezplaCno.
ZaSTOPNIK t Gorici je mehanik Ignaeij Sau-, NuDaka nlica 14.
C. kr. priv. zavarovalno dru§tvo
ustanovijeno leta 1860, Naznanja slavnemn obcinstva da sprc-' jema zavai ovanja prcti toci.
Glavni zastop v Gorici
Nunska ulica sttv. 3.
Dva dijaka ^eli vsprejeti poStena druzina z vso potrezbo na dobro hrano.
Ve6 se poz^-e v „Via Caserma" st. 5, I. nadstropje.
Ker imam dostojno in prav zdra-vo stanovanje, vsprejmem dva ali tri udence z vso potrezbo na hrano, ali pa oddam v najem eno sobo,
Matej KorsiS, via Ascoli sr.  It   JI.
„Unio catholiea"
vzajemni zavod za zavarovanje skod
na Uiiunji, I, Backer Wrasse 14.
koncesijovan vsled mfnisterske naradbe z deem 28. februvarlja 1889.
Zavod za^araje:
Premakljivo la neprewaklliva prcmoJeaje preti ikodi po poiaru, strait la eksplozlji — aa taka za-vrtrovanja jamSijo solidarno prvi vzajemnt zavaro-VAlni zavotU, Uaicri so clani razdelitnega dru^tvn vzn.jomnili stavarovalnfr. Vsled z?eze /. 'v^ajonininii ztivarovatnimi zavoili zamora „UNIO"' zovarornnja v unjvt'fi vrednosti aklopnti in dnjo na podiagt te zveze svojim zftvarovanceni nftjvc?jo rarnost. Vsakoletni prebitek razdelil so bodo med zavaiovance.
Zavod vpcljal je tttdi novo, doslej w ne pu-znato Hfroko zavarovnnjn, nantred:
Zavarovanje cerkvenlh zvonov proti prelsma all razpoku. V to strotco wpdajo one Skodf, Lutore niso nasledkt poSara, teraveC ki nasta»ej'» vwled drazih katerih-ko't Blucajer. K vdcleJbi v tt*j 7»va-rovalnt fitroki vabijo se vui preSastit; cerkveni predstojniki
Tudi posredujo zavod pri prvin vzajemnih za-varavalnicah
aanilTiajl 11 ^1 I |Sfttl I^pdaS-Vprasanja  glede  zavarovanj  blugovolijo naj ae podpisanema glavaetnn zastopa  ali pa dkrajnim goapodom zastopnikom dopo§iljitf.
Zastopmltra po de^eli oddajamo zaapnim o-sebam, katere se naj pismeno ati tisfcno pri podpi-sanem gla?ncm zastopu oglase. Za Got-tco imeaovau je gogpod M. Eorgifi nasim zastopnikom.
Trat, mescca jalija 18:/>.
Sl&Tif zastop mk JH CaIS3iICAtt i Hi
za Primorako in Dalmacijo.
MATKO MANMC.
fr*^!,^^
AMERIKO
!                 Ktalj. belgyaki pogtni parnik dra^tva
l<    „Hed Star Linie"  iz Antwcrpcn-a
noravnost t
Xcw   Yok  & Philadelphia
priznan od vigoke c. k. avatrij. vlade,
Pojasnila daje:
prfcnano zastopstvo
I^idwiK ^Vielich
in Wien,   V, Weyringergasee 17
ali
f] *
i
a1
Josef HtraHwer
Spcditisnsbur. fiir die k. k. 0«nt.  Staatsbabnen in
Innsbruck.
wssm
MLIN na stroj
za MOKO in za CEMENT z iago vred,
ki se nahaja v prav vgodnem kraju, je po com na prodaj.
Bolj natanjfine pogoje pove \t uljudnost uprav-nfStvo nSO0E(>.
^525Z5e^52LnL?SS29S?SZra5Z525e5ZS2<
Posilja   postnine prosto ! 1
Strelovode
m Ip-f
H5 v ogoju pozteceno n»jbo'j§e ixnajdbe a pla-j[y tinovo tglo ali brez oje kakor tudi vaako-1?^] vrstno erako popravo in pozladenjo priporoSa Ti\ po najnJXjib ceaah
Uj             Teodor Slabauja
¦]ij                      srebrar v Gorici,
L{]                                 mlica MorelU 17.
LiliiiiiiiiilicSiSiiPiiii
p
i
m m (ii
pSH?JH>»«8H8<H8g-(   iako zmSank cbmb i^»^^g^^J8^gjgjj
m
Coppag & Skert
^ Glavna Zaloga ^        '
K Somcnwko  alice   12. A
ttg^m ksji?, siutsis,
iu papi'ja
^    Podruinica    J|
fc     Xa Travniku 14.     L tW^aTjaT^^aT^TcaW
Priporoca slavnemn obcinstfn svojo pomnoieno zalogo ttraduega, listonega, tiskarskega in zavojnega papirja.
Najve^a zbirka vradaih, solskib, risalnib in slikarskih potrebsfiin. Mnogobrojna zbirka masnih in molitvenili knjig.
MT TrgoYcem in prekupcem se poseben odbitek
Ji<He8Ha$^JH88H»»(     vms*. vmumnA    )$&*&&&&$%##M
IzdajateJj in odgovorni vrednik: M. KO^SlC. — Hilpiijanska tiskarua v Gorici.