771318 607007 primorski uTr'p IčASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER Junij 2006 Leto 12 Številka 148 CENA 200 SIT € 0,83 /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ >^iGrand ■ x Casino j Lipica % V 13,3S // 30 n r x H.. \ :&&irvo 'Porforož-d — IZHAJA 15. V MESECU FIKSNI TEČAJ EVRA ZNAN 11. JULIJA SI KAJN 4 A R T E S NEPREMIČNINE d. o. o. Obala 13, PORTOROŽ 05 / 67 48 202 PROMET Z NEPREMIČNINAMI www.artes-neDremicnine.si SALMONELA: ZBOLELO 38 OTROK FOTO C0L0R LABORATORIJ 1 BERNARDIN j >■1-1 -■ ■ - i Tel.: +386 05 674 08 80 Za prenos fotografije s CD, diskete, i SmartMedia, CompactFlash iz i digitalnega fotoaparata na i fotografski papir § ' ' ; § E-mail: foloquicklab@siol.net j Terme & Wellness Palače Veliko novega Nekoč davno je Sonce poljubilo Morje - in rodila se je sol. Zgodbo peljejo v prihodnost tudi v LifeClass Hotels & Resors, bolj natančno v prenovljenih termah v Grand hotelu Palače v Portorožu, ki so jih pokazali množici gostov na otvoritvi 25. maja 2006, prav na dan mladosti. Po sprejemu nato razkošna prireditev pred termami in ogled novosti. Terme & Wellnes so edinstvene po uporabi petih naravnih zdravilnih dejavnikov; solinsko blato - fango, slanica-Acqua madre, obmorska klima, morska in termalna voda.V Thalasso centru ponujajo veliko vrst kopeli, obloge, lepotni center, nega obraza, frizerski salon, terapije proti celulitisu, sprostitvena masaža, v Ayurveda centru pa boste začutili nov način življenja z zdravjem. V termah sta tudi bazenski kompleks in medicinski in fizioterapevtski center. FOTO: Primorski utrip. Porsche Koper, Ankaranska 10, Koper, tel.: 05 611 65 03 e V *Sardele * Girice Dobrodošli Lyon: 3. konzularno srečanje Stran 12 SIMPLV CLEVER Portorož je te dni v znamenju dolgo pričakovanih gradbenih del v zvezi s Prenovo pioniija slovenskega turizma starega hotela Palače, ki se bo pokazal v novi preobleki v začetku leta 2008. Gre za izgradnjo in ureditev komunalne infrastrukture in I. fazo gradbenih del; izkop gradbene jame, globoko temeljenje, sanacija temeljev in stabilizacijo starega objekta ter rušenje Večjega dela severne fasade. Naložba v tej fazi prenove, skupaj z gradbeno jamo, velja 3 milijone evrov, nam je povedal mag. Igor Okorn. 3. ali naJkasneje 5. julija bo odprta cesta skozi središče Portoroža v obe smeri, saj bodo do takrat položili novo kanalizacijo, dela na gradbišču znotraj ograje Pa bodo potekala nemoteno naprej do izgradnje hotela in prizidka, tudi čez glavno sezono. Sicer pa bo Portorož že kmalu lepši. Delavci podjetja Cvet bodo pri stavbi KS posadili veliko lepih različnih vrtnic. FOTO: Primorski utrip. Otvoritev Rezidence park Lucija Temeljni kamen za novo stanovanjsko sosesko v Luciji, ponos investitorja Gašpar Gašpar Mišiča in gradbincev iz podjetja Kraški zidar, so položili 30. oktobra 2003, v petek, 16. junija 2006 ob 19.00 uri pa jo bodo ob prisotnosti številnih eminentnih gostov tudi uradno odprli. Rezidenca park Lucija je že na prvi pogled nekaj posebnega. Obdana z zimzelenim rastlinjem, sestavlja osem sodobno zasnovanih stanovanjskih stolpičev, v katerih je lil stanovanj. V podzemni garaži je 240 parkirnih mest, s skupno etažno površino 20.000 m2, v kateri bodo delovali sodobno zasnovan Wellness center, frizerski salon, zdravstvena ordinacija, pralnica in čistilni servis ter kavarna z internet kotičkom ter centralna recepcija. Investitor ocenjuje tržno vrednost naložbe na blizu ll milijard SIT. Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 'H' Koper Sprejem ob GO-letnici Republike Italije Ob 60 - letnici Republike Italije je konzul Republike Italije v Kopru gospod Gambacurta v atriju Pokrajinskega muzeja priredil svečani sprejem. Italijani so pred 60 leti na referendumu izglasovali izgon kralja in se odločili za republiko. V Rimu je bila 2. junija vojaška parada, čez mesto pa so preletela znamenita akrobatska letala Frecce tricolori (Tribarvne strele). Leto 1946 je bilo v takratni povojni Italiji izjemno napeto, saj so Italijani, hoteli ali ne, doživljali klavrn propad mračne Mussolinijeve ideologije, ostanki tega pa so bili tudi ducejevi borci v tako imenovani Salojski republiki ob Gardskem jezeru, ki so jim odpustili vse grehe. Težko je reči ali je Italija po šestdesetih letih »očiščena« zgodovinskih zmot kolaboracije z nacisti med drugo svetovno vojno, katere protagonist je bil Benito Mussolini. Med udeleženci na sprejemu v Kopru so bili veleposlanik Republike Italije v Ljubljani, županja in poslanka Breda Pečan, koprski škof Metod Pirih, številni predstavniki Skupnosti Italijanov z Obale in gospodarstveniki. Trst 58. mednarodni vzorčni sejem obiskalo okoli 50.000 ljudi. 182 razstavljalcev (GO tujih). Nekdanja Jugoslavija na prafaktorjih Jugoslovanski narodi smo si bili desetletja enotni, gojili smo bratstvo in mnogi jokali, ko nas je zapustil tovariš Tito. Nekaj let po njegovi smrti je bil mir, v devetdesetih letih pa je začelo pokati po šivih. Med poglavitne vzroke, da Jugoslavija ni mogla več živeti kot skupna država sicer lahko štejemo srbski nacionalizem in pretirani beograjski centralizem, a najbolj bo držala resnica, da je država počasi »izgorevala« na ekonomskem področju in nemoči posameznih republik uveljaviti spremembe, ki so bile že pred 16. leti nujno potrebne, predvsem z vidika tako imenovane nove Evrope. Že dobrih 5 let po smrti Tita so se začeli kazati simptomi razpada nekdanje naše skupne domovine, kar sta najdražje, s krvjo, plačali Bosna in Hercegovina in Hrvaška. Slovenijo, kije prva začela odcepitvene ukrepe, je imela tudi nekaj sreče, ker se vojni vrh JLA, tudi po zaslugi pokojnega Miloševiča, ni odločil za splošen napad na našo republiko. Zanimivo bi bilo razkriti tudi ime tistega mogočnega Slovenca, ki naj bi na pogajanjih z JLA predlagal, da naj jugoslovanska vojska, po deklaraciji o osamosvojitvi, še tri leta ostane v Sloveniji? Konec neke zgodbe Jugoslavija je v svetu pomenila prestiž in nekakšen samoupravni čudež, zato je njen razpad, ki je bil boleč, v tujini deloval tudi kot šok. Ameriška politika sprva ni hotela niti slišati za razcepitev SFRJ, Natove sile so posredovale predvsem z namenom kaznovanja neubogljive Srbije, ki si še do danes ni opomogla in j e zaradi različnih razlogov še vedno nekako izolirana od modeme Evrope. Črna gora neodvisna država Kot zadnja, ki je zmagala v svoji neodvisnosti, je bila Črna gora. Izid referenduma 21. maja 2006, na katerem so se prebivalci te republike, kije bila še kako navezana na Srbijo, s 55.5 odstotka glasov odločili za neodvisnost in svojo državo, je bil sicer zelo tesen, a je zadostil zahtevam (priporočilom ) EU o 55 - odstotnem pragu za odcepitev. Črnogorska skupščina je v soboto, 3. junija 2006, slovesno razglasila samostojno neodvisno državo Čmo goro. Zadonela j e himna Oj, svijetla majska zoro, majka naša Črna goro. S tem dejanjem pa je hkrati postala neodvisna država tudi Srbija. V ponedeljek, 5. 6. 2006. so sneli zastavo SČG in razobesili srbsko. Tako smo tudi zadnjič slišali jugoslovansko himno »Hej Slovani«, ki je povezovala jugoslovanske narode nekaj desetletij. Čma gora se bo začela spogledovati z Evropo in to toliko bolj, kolikor se bo oddaljevala od svoje bratske sosede Srbije. Čma gora je poleg Makedonije edina republika bivše Jugoslavije, ki seje osamosvojila na miren način. Zgradila bo svojo državnost, ki žal ne bo poceni. Kratkotrajna Državna skupnost Srbija in Čma gora (SČG) je sedaj tudi že preteklost. Nikoli več velika Sanje o veliki Srbiji iz dneva v dan bolj plahnijo - in kar je najpomembnejše -tega se zavedajo tudi njeni prebivalci. Z izgubo Čme gore je Srbija izgubila tudi izhod na Jadransko morje, ne najbolj prijetna izkušnja pa čaka to republiko tudi glede razrešitve vprašanja v zvezi s Kosovom, v upanju, da se ne bo prebudila tudi Vojvodina. Nacionalno nabita Srbija, ki je bila res največja in najmočnejša republika v bivši Jugoslaviji, je sedaj postala majhna, politično in ekonomsko precej izolirana od EU in trajala bodo desetletja do njene popolne evropske rehabilitacije. V Trstu, Trg De Gasperi l (takoj za dragim tunelom desno) so v soboto, 3. junija odprli 58. Mednarodni vzorčni sejem - Salon obrtništva in turizma (58esima fiera camponaria intemazionale - salone delVartigianato del turismo), ki si gaje v času odprtja do ll. junija ogledalo okoli 50.000 obiskovalcev. Na razstavišču smo lahko videli (in tudi kupili) številne izdelke domače obrti, turistične agencije Hrvaške, Avstrije in Italije so ponujale počitniške aranžmaje, Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva Ustanovitelj in izdajatelj: primorski uMp w Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e-pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6.777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.400,00 SIT 10 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. AGROCENTER LUCIJA kar pestra pa je bila tudi gastronomska ponudba; od ekstra deviškega oljčnega olja (6 do 9 evrov za steklenico 1’ litra), vloženega paradižnika, začimb, veliko vrst sira, posebnega kruha, vloženih oliv, artičok, gob, domačih klobas, pršuta Generalna konfederacijea italijanske obrti iz Trsta je tudi v okvira letošnjega sejma v salonu G organizirala Dneve obrtništva na Severovzhodu. Sejem so odprli z nekajminutno zamudo, medtem seje pred vrati že zbrala velika množica ljudi. Vstop na sejmišče je bil prost, obiskovalci pa so na vhodu prejeli celo »listek sreče« - za žrebanje. NOV ODDELEK S SVEŽIM SADJEM IN ZELENJAVO Cenjene kupce obveščamo, da smo v soboto, 27. maja 2006, odprli nov oddelek s svežim sadjem in zelenjavo v Agrocentru Lucija. Našim kupcem bomo postregli s pestrim izborom svežih vrtnin, sadja, sokovi, začimbami in kozervirano prehrano. Ponudbo bomo postopoma popestrili s sodelovanjem naših kmetov - članov zadruge, ki bodo prodajali svoje domače pridelke na zunanjih prostorih Agrocentra. Agraria Koper, izbrani okusi Slovenske Istre Alan Peroša, vodja sektorja trženja, tel.: 05 6630 733 Pohvaljena - in odstavljena So direktorico Primorskih novic razrešili zaradi zahtev desno usmerjene politike v Kopru ali slabega poslovanja te časopisne družbe? Nadzorni svet Primorskih novic je razrešil direktorico Barbaro Vernik •n imenoval novega direktorja Sergeja Škrlja iz Kopra Barbari Verdnik, ki je postala direktorica Primorskih novic že pred leti, potem, ko se zaradi posledic Prometne nezgode ni mogel vrniti na to funkcijo v. d. direktorja ekonomist rane Krajnc (sedanji odgovorni toednik Primorskega utripa), gre glavna zasluga za dnevno izhajanje rimorskih novic. Nadzorni svet rimorskih novic, ki ga poosebljajo ustniki te časopisne hiše, je v torek, •junija 2006, dolgoletno direktorico arbaro Verdnik razrešil in imenoval Uovega direktorja, ekonomista ergeja Škrlja iz Kopra, dosedanja 'rektorica pa bo postala njegova svetovalka. Vprašanje, ki je obtičalo Zraku, je, zakaj so zamenjali UsPešno direktorico. Zaradi nove Politične linije v Kopru, slabega Poslovanja ali zato, ker ni poskrbela Za menjavo odgovornega urednika? Razrešitev je legitimna pravica jtodzornikov in tega ukrepa ne ^omentiramo,« je bil odgovor. 'rektorice ni postavila politika, kaže I ’ da jo je prav ta (v vsebnosti "stnikov), ki se menda rahlo obrača desno, zamenjala. ^pojekt upanja z Vsakodnevno (kompenzacijsko) reklamo Primorske novice - dnevnik očit lnaneno, pa tudi programsko po-n* najbolje obnesel, kar je nek eVa*° tud' nezadovoljstvo ««* zunanjih lastnikov, ki so bod 3 Prevee naivno pričakovali, da tem° s sv°jimi finančnimi vložki v . ^gionalnem mediju kovali pr; * lcn* kapital in dobičke. hrbet°r!kim novicam Prva obrnila reče . estna občina Koper, bolje Veru° Pan Boris Popovič, ki je nezaHrat javno izražal jezo in novi °VOljstvo nad Primorskimi objav*"”' °dvzela jim je uradne p,.- Dodo v resi b toorskimnovican _ , nazadnip ti ^ona,negan7aso ;rav'cevsak° jutro, mnke "a Radio K ?°re privoščiti nobc to breca’dareklam: invehaawajmanj lja kot precejš 1 Koper re anjem) in < nadzor*1'"1' (obl auzorovati regi Barbari Verdnik pač ni moglo pisati najbolje. Bila je »preveč direktorska« in premalo osebna nam j e povedal bivši dolgoletni predsednik Časopisnega sveta Primorskih novic. Naklada na številko časopisa je po uvedbi dnevnika precej padla in z nekdanjih okoli 27.000 izvodov padla na 19.500 izvodov, a se že nekoliko popravlja. Sedanja naklada (povprečno 928 izvodov na občino) je glede na število prebivalcev na Primorskem (256.000) občutno prenizka, da bi lahko dolgoročno zagotavljala večjo rentabilnost poslovanja in dobičke te družbe, če ne bo uspela pridobivati prihodkov tudi na drugih področjih. Pestra zgodovina Primorskih novic Primorske novice so zagotovo najbolj zasidran in bran časopis na Primorskem in edini regionalni dnevnik v Sloveniji, ki bodo leta 2007 slavile pomemben jubilej. V tej časopisni hiši je delovalo mnogo uglednih novinarjev, urednikov in direktorjev, kar nekaj desetletij pa je tako imenovani »nadzor« in politiko usmerjanja vodil Časopisni svet. Prvi profesionalni novinar je bil Miro Cencič v Novi Gorici. Izjemno dobro uredniško politiko v zadnjih letih so vodili Tomaž Bizajl, nekdanji republiški sekretar za prosveto in kulturo, kije bil imenovan za glavnega urednika in direktorja Primorskih novic 4. marca 1974 ter Zdenka Lovec, sprva urednica koprske izdaje in nato veliko let odgovorna urednica PN ter Venčeslav Japelj. V osemdesetih letih seje na Primorskih novicah izmenjalo kar nekaj direktorjev in glavnih urednikov; po odhodu Tomaža Bizajla v pokoj je nastopil funkcijo znani novinar koprske TV Srečko Kavčič, po njegovem odhodu ga je zamenjal sedanji novinar na Radiu Koper-Capodistria Boris Kralj nato je prišel Drago Mislej - Mef. Prav Barbari Verdnik (tedanji sindikalni funkcionarki) gre največja zasluga, da je jeseni leta 1990 »demonstrativno« odšel s Primorskih novic in je danes direktor in odgovorni urednik izolskega časopisa Mandrač. Na njegovo mesto je bil imenovan tedanji namestnik direktorja (prej gospodarski novinar) ekonomist Franc Krajnc (danes odgovorni urednik Primorskega utripa, časopisa za Slovensko obalo in zamejstvo), ki se je na službeni poti v Italiji jeseni leta 1990 hudo ponesrečil in bil pozneje upokojen. Na njegovo mesto je potem prišla novinarka Barbara Verdnik, ki je družbo vodila 15 let. Primorske novice so bile v svoji zgodovini velikokrat na »političnem precepu«. V tedanjem vodstvu smo se večkrat izognili vsemogočim pritiskom in načrtom, da bi postale regionalna priloga Ljubljanskega dnevnika, potem Dela, nič lažje ni bilo tudi vprašanje tako imenovane dvojne izdaje PN Koper in Nova Gorica. Primorske novice so bile vržene na ekonomska tla šele leta 1990, ko je na podlagi nove zakonodaje usahnila družbena pomoč. Z nekdanjih 29% družbene pomoči v strukturi celotnega prihodka je v letu 1991 ta padla na ničlo, ker so se občine odpovedale sofinanciranju, hkrati pa tudi solastništvu! Začel se je težak boj za samopotrjevanje časopisa na medijskem tržišču. Od »Nove Gorice« do Primorskih novic Naj naštejemo nekaj preteklih (in sedanjih) časopisov, ki so ali še sooblikujejo informiranje v primorskem prostoru in na Tržaškem: Partizanski dnevnik, ki je izhajal v osvobojenem Trstu (naslednik Primorski dnevnik), Nova Gorica, Istrski Tednik, Slovenski Jadran in Primorske novice, danes dnevnik. Na obalnem območju poleg Primorskih novic uspešno izhajata tednik Mandrač (Izola) in mesečnik Primorski utrip). Predhodnica PN Nova Gorica j e začela izhajati leta 1947, naklada pa je takrat znašala zavidljivih 9.000 izvodov. In kako se je začelo? OF slovenskega naroda je novembra 1947 sklenil izdajati glasilo za goriški okraj, ki naj bi bilo naslednik Partizanskega dnevnika, ki je kot rečeno nekaj časa izhajal v Trstu. Tako seje rodil tednik Nova Gorica. To glasilo je bilo pozneje namenjeno tudi za Slovensko primorje, ki dobi leta 1953 novo ime - Primorske novice. Da pomenijo sredstva javnega obveščanja veliko silo, je nekoč v študiji Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja zapisal tudi tovariš Edvard Kardelj, ideolog našega prejšnjega samoupravnega sistema oziroma družbenega reda. Na Slovenskem primorju sta izhajala dva časopisa: Istrski tednik in Slovenski Jadran. Slednji je imel posebno nalogo »negovanja« pripadnosti tukajšnjega prebivalstva takratni Jugoslaviji. Slovenski Jadran, ki se ga starejši prebivalci Obale še spomnijo, je prenehal izhajati leta 1963, ko je prišlo do združitve s Primorskimi novicami. Usoda Slovenskega Jadrana je bila določena 12. in 13. aprila 1963 v Novi Gorici, ko je tedanji okrajni plenum SZDL združil obe glasili v enotno pod imenom Primorske novice. V koprskem okraju je izhajal tudi Uradni glasnik, ki se je prelevil v uradne objave šestih južno primorskih občin. Prva številka »združenih« Primorskih novic s sedežem v Kopru je izšla 1. maja 1963 -oblečena v rdeče. Glavni in odgovorni urednik PN postane Jože Jelerčič. Srečno popotnico je časopisu zaželel predsednik takratnega Izdajateljskega sveta PN, Stane Skrabar. PN so na sedanji lokaciji OF 12 (nasproti Regionalnega RTV centra Koper-Capodistria) so od leta 1964. Leta 1968 nastaneta goriška in koprska izdaja PN, kar je bil tudi večkrat kamen spotike, predvsem tudi zaradi tehničnih težav. Zato so leta 1975 izvedli enotno izdajo Primorskih novic za vso Primorsko. Sledila so uspešna prizadevanja za uvedbo dvakrat tednika (petkovi številki se je pridružila torkova) in nato še izdaja Sobote in uresničitev projekta Primorske novice dnevnik. Naklade časopisom padajo Sedanja naklada PN (povprečno 928 izvodov na občino) je glede na število prebivalcev na Primorskem (256.000) občutno prenizka, da bi lahko dolgoročno zagotavljala večjo rentabilnost poslovanja te družbe. Padanje naklade pa ni le problem Primorskih novic, pač pa skorajda vsega slovenskega resnega časopisja, vključno z nekaterimi dnevniki. Poslanstvo Primorskih novic je nadvse cenjeno, žal pa se tudi ta časopis, tako kot številni drugi, mora izkazovati na tržišču in nič ne pomaga opevanje posebne vloge. Novo vodstvo bo moralo temeljito spremeniti sedanjo programsko zasnovo (verjetno bo prišlo tudi do zamenjave odgovornega urednika?) in se z njo »ponovno vrniti v primorske kraje«, kajti bralci pričakujejo od Primorskih novic predvsem informacije s Primorskega. Dnevno izhajanje Primorskih novic (proti je bil le 12% lastnik - družba Dnevnik) zahteva do 3 krat večje poslovne stroške in sili novinarje v dobesedno garanje, saj nekateri presedijo za računalnikom tudi po 10 ur in več. Dogaja se pač, da prihodki vedno ne krijejo odhodkov, kar je lahko ključen problem. Novinarka, ki veliko presedi pred računalnikom, je prepričana, daje za dnevno izhajanje Primorskih novic kriva politika, češ tako je moralo biti, nekateri pa v to močno dvomijo. Slogan »Primorci hočejo dnevnik« ni zrasel na jeziku obalne politike, pravijo. Primorske novice so postale dnevnik v najbolj neprimernem času, kajti po vseh napovedih inštitutov za medije se časopisom ne piše najbolje. Prvič zato, ker smo prišli v fazo zasičenosti tržišča z vsemogočimi informacijami (pojavili so se brezplačni časopisi, ki so bolj uspešni pri zbiranju reklam, kar pomeni, da jih odžirajo drugim), ljudje pa tudi vse manj berejo, ker njihov standard ne dovoljuje nakupa več medijev hkrati. Dogaja se paradoks, da Resni mediji doživljajo stagnacijo, rumeni tisk, ki se odlično reklamira, uspeva. Po splošnih ocenah že okoli 19% Slovencev redno brska za informacijami po internetu, kar tudi po svoje vpliva na padec naklade tiskanih dnevnikov. Leta 1990 zastavljena politika prevzema Primorskih novic s strani internih lastnikov - delavcev -novinarjev se iz neznanih razlogov ni uresničila. Delavci so začeli prodajati svoje deleže v podjetju in so po nepotrebnem postali manjšinski lastniki, brez vpliva na poslovno politiko podjetja in počasi tudi na samostojno politiko obveščanja. FK Stranke in gibanja Kaj je narobe z našo parlamentarno demokracijo, če se kot gobe po dežju pojavljajo razna gibanja kot alternativa političnim strankam? Nedavne ugotovitve z javnomnenjske raziskave, ki jo je opravila Informa Portorož, da kar 96% od 1200 vprašanih ne verjame v predvolilne obljube političnih strank, niso nobeno naključje in si zaslužijo vsaj majhen komentar, kaj se pravzaprav skriva za trendi civilnega gibanja kot alternative »diktature političnih strank«. Naj večji komentator Dela Boris jež je v sobotni prilogi osrednjega časnika s kančkom duhovitosti »In potem je nekega dne šentflorjansko dolino obsijala nebeška luč pravičnosti«, razčlenil skorajda bistvo gibanj, partnerstev, nestrankarstva, duhovnosti..., ki so preplavila Slovenijo. Predsednik države dr. Janez Drnovšek je ustanovil Gibanje za pravičnost, škof Anton Stres vodi komisijo za pravičnost in mir, Milan Kučan Forum 21, vodstvena politična elita si je osmislila Zbor za republiko, predsednik vlade skuša krizo uresničevanja reform reševati s Partnerstvom o sodelovanju. Kaj so potem naši politiki, če se zatekajo k različnim, nekakšnim duhovnim alternativam? Ali res niso sposobni opravljati vsaj strokovnih nalog vodenja države, kot jim je zaupalo ljudstvo? Fiksni tečaj evra znan že 11. julija? Evropska centralna banka in Evropska komisija sta sklenili, da Slovenija izpolnjuje maastrichtska konvergenčna merila in zato lahko s 1.1. 2007 prevzame evro. Po splošnih ocenah naj bi bil do 15% višji od sedanjega menjalnega tečaja in bi veljal torej okoli 275 tolarjev? Spremembe navzgor bi najbolj čutili zadolženi Slovenci, poskočile pa bi tudi cene. Zapiranje menjalnic. skupni evropski Predvidoma 11. julija 2006 se bodo sestali evropski ministri in takrat bomo izvedeli kolikšen bo fiksni tečaj evra, ki bo veljal tudi kot osnova za preračun tolaijev v evre na dan 31. 12. 2006. S 750 evri povprečne mesečne plače bomo Slovenci na najnižji lestvici od držav članic, ki že imajo evro. Bodo komitenti bank dobili pravočasne informacije kdaj in kako dolgo bomo lahko menjavali tolarje v evre? Zgodovinski dosežek Slovenija bo z novim letom 2007 trinajsta članica Evropske unije, ki se je odpovedala svoji nacionalni valuti in stopila v evro območje. Nedvomno, da gre za zgodovinski dosežek, vznesenost in veselje, ki pa ga lahko okrni nekaj pokazateljev, s katerimi bomo soočeni šele, ko bomo tolarje razrezali za stari papir in v denarnicah začeli preštevati evre. Nagovori politikov, da nam evro zagotavlja stabilno gospodarstvo kažejo na nepoznavanje ekonomskih zakonitosti, saj j e popolnoma jasno, da zamenjava valute še ne pomeni nič. Res pa je, da bo Slovenija z evrom delovala v stabilnem makroekonomskem območju in da bo manj birokracije za izvoznike. Evropski »udarni« pojmi »prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala« se uresničujejo po polževo, ker se v državah članicah pojavlja preveč tako imenovanih »zaščitnih ukrepov«. Zaradi priprav na sprejem evra so imele kar precej stroškov trgovine z dvojnim označevanjem cen in komercialne banke. Makroekonomsko evropsko okolje, v katero smo že vpeti, ni tako ugodno kot si morda mislimo, saj se z gospodarsko stagnacijo soočata tudi Italija Zvezna republika Nemčija, kamor sicer veliko izvažamo, odkoder (poleg Avstrije) prihaja v Slovenijo tudi največ turistov. Slovenska podjetja zaradi sprejema evra ne bodo prodala niti enega stroja več, če ne bodo temu primerni tudi konkurenčna cena, dovršenost izdelka ali storitev in kakovost, saj ne nazadnje že sedaj velja prost pretok blaga. Gospodarsko poslovanje bo poenostavljeno predvsem zaradi enotne evropske valute in ničesar drugega. politiki Podrejanje Slovenija je v okviru EU zavezana k stabilnemu makroekonomskemu razvoju in zdravim financam. S prevzemom evra 1. 1.2007 se podreja skupni evropski denarni in tečajni politiki, kar že sedaj opravlja Evropska centrala banka v Frankfurtu. Na tem področju izgubi naša država precej samostojnosti, pa vendar nam ostaja kar veliko nalog; Sami bomo morali skrbeti za ugoden nacionalni makroekonomski položaj, javnofinančno disciplino, uravnoteženost javne porabe s proračunskimi prihodki, privabljanje tujega kapitala, ki ne bo le iznašal dobička nam pa prepuščal socialne probleme z brezposelnimi delavci, zagotavljati bomo morali konkurenčnost gospodarstva, večji izvoz blaga in storitev, zbijanje inflacije, nič manj zahtevni pa ne bosta tudi socialna in pokojninska reforma, uravnavanje zunanje zadolženosti, posebno poglavje, ki nas čaka, pa je sistem obdavčevanja oziroma določanja DDV. Slovenija bo torej zavezana k stabilni makroekonomski politiki, ki jo bo morala dokazovati po vnaprej določenih evropskih kriterijih. Najhujše, kar se nam lahko zgodi, so kazni v obliki manjših dotacij, kazni zaradi sodnih zaostankov, kazni zaradi omogočanja privilegijev, onemogočanja konkurence in podobno. S prihodom evra zapiranje menjalnic Že sedaj je v Sloveniji veliko manj menjalnic, svoj konec pa bodo doživele predvsem tiste, ki ne delujejo na turistično živahnih točkah ali v neposredni okolici supermarketov, kjer kupujejo Hrvati, ker njihovo delovanje ne bo rentabilno. Tako naj bi s prihodom evra zaprli tudi menjalnico pri pošti v Luciji. I\la evro se bo treba navaditi Slovenci smo že tako kot drugi narodi v bivši skupni domovini Jugoslaviji večino poslov stavili na marke, predvsem zaradi inflacije. Sedaj prihaja trdna valuta in ker je menjava zares nekoliko čudna (trenutna obračunska 239,640 SIT za evro) je mnogim preprostim ljudem težko na hitro izračunati koliko kaj stane in to primerjati s tolarji. Tako imenovano dvojno označevanje cen (v tolarjih in informativno v evrih) je koristno, kaže pa, da ne odtehta stroškov. Gospodarska stagnacija v Evropi Da Evropi že sedaj ne gre najbolje potrjuje kar nekaj dejstev: prevelika zunanja zadolženost in visoki javnofinačni primanjkljaji Italije in Nemčije. V slednji tudi upočasnjena rast bruto družbenega proizvoda in težave z zagotavljanjem sredstev za izplačevanjem pokojnin. Posebno poglavje je evropska Finančna perspektiva 2007 - 2013, ki od prvotno zahtevanih več kot tisoč milijard evrov pristaja na 864 milijardah evrov. Nič manj resna stvar ni »blokada« ustavne pogodbe za Evropo v dveh državah članicah (Francija, Nizozemska), zato tudi iskanje novih začasnih rešitev ustavnosti EU. Predsednik Evropske komisije Barroso na primer predlaga podpis izjave članic k zavezanosti političnim ciljem in vrednotam EU. Pojavljajo se tudi zahteve po večji centralizaciji odločanja v Bruslju (primerjava z Beogradom ni primerna), nekakšna posebnost postajajo gospodarski nacionalizmi in državni protekcionizmi in težave pri financiranju iz evropskih skladov. Slovenija se bo hočeš nočeš znašla v teh tokovih, njena moč spreminjati stvari pa ne bo tako velika. Komitenti bank brez ustreznih informacij? Komercialne banke kot kaže sploh ne informirajo svojih komitentov o načinu in rokih preračunavanja tolarjev v evre in rokih do kdaj bo sploh mogoče zamenjati tolarje v novo skupno evropsko valuto evro, kako bodo preračunana dana bančna posojila v tolarjih, po kakšnem tečaju in podobno. Govori se, da naj bi evre lahko dvigali na bankomatih že takoj po polnoči 1. januarja 2007. FK Koper Seje OS MOK na različnih lokacijah Občinski svet Mestne občine Koper se najbolj približuje ljudem - volivcem tudi s sejami na podeželju in to na različnih lokacijah, zunaj sejne dvorane v Pretorski palači. Nedavna svečana seja Občinskega sveta j e bila v Marezigah, 36. seja pa je napovedana za 15. junij v dvorani Zadružnega doma v Šmarjah. Kar precej točk se nanaša na prodajo nepremičnin, med zanimive pa bi lahko bile tudi točke: Predlog odloka o koncesiji za gradnjo in upravljanje turističnega pristanišča Marina Žusterna in krajevnega pristanišča ob izlivu Badaševice (druga obravnava), predlog sprememb statuta, predlog lokacijskih načrtov in poročilo o delu in ugotovitvah Nadzornega odbora Mestne občine Koper za leto 2005. V Kopru svečano predali gasilska vozila Župan Mestne občine Koper Boris Popovič je 10. junija na parkirišču pri Tržnici v Kopru svečano predal moderno in tehnološko odlično izpopolnjeno 32 m visoko avtolestev javnemu zavodu Gasilska brigada Koper in ključe petih gasilskih vozil s cisterno za GD Babiči, GD Dekani, GD Hrvatini, GD Krkavče in GD Pobegi-Čežarji. Stroške nakupa si delijo občine Koper, Izola in Piran. Na območju sedanje Gasilske brigade v Kopru hitro raste tudi nov gasilski dom. Slovenija bo 13. članica z evrom Enotno evropsko valuto evro so doslej uvedle Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, s l. januarjem 2007 pa se jim bo pridružila tudi Slovenija kot 13. članica evroobmočja. Če sta se Velika Britanija in Danska izmuznili evru, za nove članice EU te možnosti ni! Vse morajo svojo gospodarsko in denarno politiko voditi tako, da bodo čimprej izpolnile konvergenčna merila in se tako pripravile na uvedbo evra. Slovenija kot vemo zadostuje vsem kriterijem in sprejema evro kot svojo lastno valuto. Pomembni datumi Trajno menjalno razmerje tolar - evro: Nepreklicno in trajno menjalno razmerje med tolarjem in evrom bo določeno 11. julija 2006. Sklep o tem bo sprejel Svet Evropske unije na predlog Evropske centralne banke. 11. julija 2006: Nova pariteta evro-tolar Novo dokončno menjalno razmerje bo določil Svet EU. 1. januar 2007: Ciljni datum uvedbe evra v Sloveniji. Od 1. do 14. januarja 2007: Čas dvojnega obtoka V tem času bomo lahko plačevali s tolarji in evri. V bankah priporočajo, da že pred 31. decembrom 2006 čimveč tolarske gotovine položimo na bančni račun, saj bo tako samodejno preračunana v evre in to očitno po tečaju, ki bo določen predvidoma že 11. julija 2006. Možnost brezplačne zamenjave tolarjev v evre v bankah (brez provizije) nam bo dana od 1. januarja do 1. marca 2007 Zamenjava tolarskih bankovcev brez časovne omejitve le v Banki Slovenije. Po preteku roka (1. 3. 2007) bomo lahko tolarske bankovce brezplačno - in brez časovne omejitve -zamenjali le pri Banki Slovenije, tolarske kovance pa pri isti banki le do konca leta 2016. Možno tudi presenečenje? Nekateri so celo mnenja, da ne bi bilo nič narobe, če bi se evro ob dokončni menjavi 11. julija 2006 celo pocenil, saj je slovenski tolar dovolj stabilna valuta. Minister za finance dr. Andrej Bajuk nam je povedal, da bodo o novi pariteti odločali drugi (Svet EU), ne mi v Sloveniji. Meni pa, da vrednost evra ne bo bistveno višja od sedanje centralne paritete (239,640). Dvojno označevanje cen: Dvojno označevanje cen se bo končalo šele 6 mesecev po uvedbi evra. Cene bodo preračunane po tečaju zamenjave (trenutno: 239,640 tolarja za evro). Podražitve da ali ne? Mnogo ljudi preveva strah, da bodo ob sprejemu evra poskočile tudi cene. Okrog tega vprašanje je bilo izrečenih tudi veliko predlogov, zlasti kako naj bi nadzorovali cene, kot na primer tudi ta, da naj bi podražitve nadzorovali celo inšpektorji. Za nepoznavalce je vredno povedati, da je oblikovanje cen v zasebnem sektorju prosto, pač glede na ponudbo in povpraševanje. Res pa je, da bodo z evrom nekoliko poskočile tudi cene. Znižuje jih lahko edino le močna konkurenca, ki je v Sloveniji že prisotna v terciarnem sektorju; v trgovinah in na avtomobilskem trgu. Nikakor pa Slovenci ne bomo doživeli nemškega ali italijanskega sindroma podražitev po uvedbi evra, ker podražitve do 100% preprosto ne bi vzdržale in bi prišlo do socialnega šoka v Sloveniji. Pa še res je Kritizerstvo in učinki Po raziskavi, ki jo je po naročilu Gašpar Gašpar Mišiča, neodvisnega kandidata za župana piranske občine in v organizaciji Informe Portorož opravila skupina študentov visokih šol, bi v glasilu KS Portorož - Portorožanu večno kritizirana županja Vojka Štular na jesenskih volitvah prav v Portorožu prejela najvišji odstotek glasov. Koprski občinski nagrajenci Na slavnostni seji občinskega sveta Mestne občine Koper, 13. maja 2006, v Marezigah je župan Boris Popovič podelil letošnja občinska priznanja 15-maj (dan občinskega praznika) koprskim občankam in občanom ter društvom-Priznanje 15. maj so prejeli: Anton Skok za dolgoletno aktivno delovanje na področju šolstva in športa, Neva Štokelj za večletno prostovoljno delo na humanitarnem področju in Vojko Tominc za dolgoletno uspešno oblikovalsko in likovno ustvarjalnost. Priznanje z veliko plaketo so prejeli: Klub zdravljenih alkoholikov Koper. Koronarno društvo Slovenske Istre Koper, Sklad Silva - društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami in SVIT - društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam. druge. Svoje poglede na družbeni red, ki ščiti monopol novodobnih finančnih baronov kapitalistov in daje prednost dobičku pred delavcem, so podali mladi socialdemokrati. Neoliberalizem in neokonzervatizem sta postali vladajoči dejavni praksi v svetu, praksi trdega kapitala, ki se ne ozira na posameznika, zasebna lastnina mu je sveta, delavec pa še nikoli ni bil tako brez pravic kot je danes. Resda managerje odstavljajo, a kaj ko ti dobijo ob razrešnicah težke poslovilne milijone in se čez čas znajdejo na še boljših mestih. Narod to vidi - in ne odpušča. Da bi posameznik lahko bil kreativen, ga mora k temu spodbujati država, žal pa so mnogi preprosto vrženi na trg in se morajo znajti. To je kapitalizem, družbeni red, ki smo ga nekako pod mizo sprejeli ob osamosvojitvi Slovenije in mnogi državljani sploh niso vedeli za kaj pri tem sploh gre. Hvalnice o stabilnosti in napredku države veljajo toliko, kolikor jih sprejmejo ljudje - in če dobra tretjina prebivalstva živi na robu sociale, nekaj zagotovo ni v redu. Socialna demokracija krepi evropski model razvoja, smo lahko slišali na javni tribuni. Predsednik Borut Pahor kar priznava, daje čisto mogoče, da bo stranka Socialnih demokratov s svojim socialno naravnanim programom že leta 2008 (na državnozborskih volitvah) postala vladajoča politična sila v državi. Po športno bi to pomenilo preskok z bronaste stopničke na zlato. Na proslavi 13. obletnice SD so podelili plaketo s priznanjem Socialnih demokratov poslancu SD v Državnem zboru in nekdanjemu glavnemu tajniku stranke Dušanu Kumru. Prvomajsko nagrado solidarnosti 2006 je prejela Špela Razpotnik, doktorica socialne pedagogike. Mladi socialdemokrati najaviti tribuni o svojih videnjih našega sistema. - Socialni demokrati so na praznovanju dneva stranke na portoroški plaži predstavili nov program in podelili dve priznanji. Priznanje Dušanu Kumru. ^Socialni demokrati imamo na l°venskem dolgo tradicijio, na katero Sm° lahko ponosni. Sodelovali smo pri vzpostavljanju slovenske državnosti in di na čelu demokratičnih reform, ranzicija je končana, začenja se novo °,.5°bje<<» smo lahko med drugim •šali na javni tribuni za nov socialni Pr°gram, ki so jo Socialni demokrati lrana, 28. maja 2006, priredili na Portoroški plaži in medse povabili Predsednika Boruta Pahorja, vodjo Poslanske skupine SD Mirana Potrča, Urelia Jurija, Bredo Pečan in številne SD na poti do zm Jubilejni X. kongres ZZP p.a X. kongresu Zveze za Primorsko, 27. maja 2006, v Tartinijevem gledališču v lranu so podaljšali mandat vodstvu stranke, ocenili možnosti za uspeh na lokalnih °litvah 2006 in poudarili potrebo po regionalizmu Slovenije. kon’ C* organizacije jubilejnega 0r„ ®resa 80 bili člani Občinske Bopf|11ZaC'je 2^p P'ran’ predsednik pjr 331 Lulik, evidentirani kandidat za kon*18^6®3 zuPana, ki je tudi odprl Go^68 ter ^ndrej Babnik in Marko Pozdravi Ydeležence (72) Je najPreJ' stranke sntr' A1°jz Zorn’ Član vodilne v b, pozdrave pa je poslala tudi z”™" Špeh (NSi). zu„ai za Primorsko je edina °bdr' arlamentarna stranka, ki se je Za a v primorskem političnem oC^kier ima tudi svoje svetnike svojec la svetih, nima pa še nobeneg kon ®3 Poslanca ali poslanke v DZ. Na 0nsrp —■ pusianKe v Liz., m Uvodn SU V P'^anu 80 sprejeli poslovnik, kone,a P°r°eila o delu stranke med kongLe„SOma’ Predlog deklaracij X. Pavla r3’ Poročilo predsednika stranke ^egatov^01^3’ P0*3111*6 *n predloge Preds °V' Marijan c J UCUJVI>ega predsedstva dopolni &US3 je prebral Program ZZP, x.P0,njen na 9. kongresu stranke. h pk^Hvnrbncjše cilje si je Zveza za Primorsko zastavila gospodarski njenih primer'01! cdJe s' je Zveza za Primorsko zastavila gospodarski in kulturni razcvet Primorske in izkoriščan 22p si bo priz d0 iPredn°Sd’ prometno posodobitev, deželno ureditev Slovenije in decentralizacijo njenega upravljan gospodarskih ^ eV3 3 23 sprejem zakonodaje, ki bo omogočila in vzpodbujala vlaganje sredstev pridobljenih od posamezn v|sokega §0nt e^avnost' *ce. Moji starši, ^ ITI Sestre SO navprlpnn nhontili Mašin °Se°n^ odločitvi: še posebej pa sodei 6 °^uPatorjev in njihovih bila dVcev- V nikakršni zvezi pa ni Politi-710-'3 °dločitev z versko ali ^ 11 cno pripadnostjo.« Krafter.* dejavniki v Sim, JeXini Jugoslaviji in zaxS.° se ze na samem mordlU Udiniali Hitlerju, ki je časih Nemce v takratnih Uenn^ e^onomske krize in SVetovavnanih računov iz prve nekaV'-ne v°-ine predstavljal bilatln° rešitev- Kakšna je p krat vloga cerkve? naši drnl2ellm Podariti, da smo v mi bili verni in da smo nepozabni dogodek. S kurirjem Matijem Tomšičem sva prišla v vas Koritnice, tu prenočila z namenom, da bova odpotovala naslednje jutro v Brkine. Prebudil naju je ropot vozil nemške vojske in vojakov, ki so vpili, da moramo vsi na vrt k vaški cerkvi. Ko so nas zbrali skupaj so moške vkrcali na njihova vozila, ženske pa stražili pred vaško cerkvijo. Odpeljali so nas 6 km iz vasi v smeri proti r%. Na fotografiji Primorskega utripa: Udeleženci spominske slovesnosti s Primorskega so v spominskem parku v Dachau položili vence. našega ljudstva. Pobijali so naše narodno zavedne ljudi. V kolikor ne bi domobranci (belogardisti) sodelovali s fašisti in nacisti, sem prepričan, da ne bi bilo toliko Slovenk in Slovencev v njihovih ječah in izgnanstvu. Bilo bi mnogo manj žrtev druge svetovne vojne. Vprašanje je, če bi sploh Nemška letala 23. februarja 1944 bombardirali mojo rojstno vas Koritnice in povzročila tolikšno gospodarsko škodo in veliko žrtev med nedolžnim civilnim prebivalstvom«. Bili ste živa priča kolaboraciji in zlim dejanjem domobrancev? »Tako imenovani domobranci so ubili dva brata moje soproge. Eden od njiju je moral umreti celo od mučeniške smrti. Lahko bi našteval in našteval tudi druga njihova zločinska dejanja, vendar menim, da ni potrebno«. Kako ste delovali partizani in kako to, da domači zavezniki okupatorjev niso spoznali svoje zmote? »Zaradi varnosti pred nasiljem okupatorja in domobrancev ter delovanja domačih izdajalcev smo partizani in aktivisti OF morali delovati v strogi tajnosti. Ob vsem kar sem povedal nastaja še danes aktualno vprašanje, zakaj domači zavezniki okupatorjev niso pravočasno priznali svoje zmote, da se bojujejo na napačni strani in zakaj to zmoto zagovarjajo nekateri njihovi pristaši še danes. Vse to govorim zato, ker sem grozote druge svetovne vojne osebno doživljal in okusil trpljenje na lastni koži«. Večkrat ste bili izpostavljeni nevarnosti za lastno življenje »V času druge svetovne vojne sem bil res večkrat izpostavljen nevarnosti za svoje življenje. V nepozabnem spominu sta mi ostala naslednja pretresljiva dogodka: Oktobra leta 1943, ko sem bil star komaj 15 let, sem se iznenada znašel v rokah Nemške vojske in doživel grozljivo Mašunu in razložili v neposredni bližini globoke kraške jame (Pod klanci). Zame kot mladega fanta se je pričel najbolj grozovit dogodek mojega življenja. Zavezali so me pod ramena z dolgo vrvjo, me postavili na rob jame in poveljujoči je ukazal, da me sovaščani pahnejo v jamo. Glasno sem zajokal, saj sem bil prepričan, da bom v jami počasi umiral. Ko sem bil že globoko v jami sem se ustavil na neki kamniti polici in z vso močjo vlekel vrv navzdol, vse do tedaj, ko je tolmač, ki je bil moj vaščan glasno vprašal kaj vidim v jami, ponovil je povelje gospoda majorja nemške vojske, da moram govoriti resnico, češ da oni vedo, da so v jami Nemški trije oficirji. Nato je še vprašal ali dobro razumem njihovo povelje. Odgovoril sem »razumem«. Nato sem umolknil in spraševal svojo vest ali naj povem, da nisem prišel do dna jame ali, da vztrajam pri svojem prvem odgovoru. Solze so mi tekle iz oči in izgubil sem udarci SS vojakov. Vztrajal sem pri svoji trditvi, kljub neznosnim pritiskom. Oddahnil sem si, ko je vaščanu, ki je prevajal nemškega oficirja, uspelo prepričati, da gredo na ogled še druge kraške jame v Cerju, oddaljena kakšne tri kilometre. Vkrcali so nas v njihova vozila in odpeljali k drugi jami, v katero pa so spustili drugega vaščana, vendar tudi ta v tej jami ni ničesar ugotovil. Videl je le okostje divjadi, ki je verjetno padla v jamo in ni mogla več iz nje«. Domnevno pobitih Nemcev torej niso našli? »Ne. Če bi jih, bi se nam slabo pisalo, saj so se Nacisti vedno hudo maščevali. V poznih popoldanskih urah so nas pripeljali nazaj v vas. Čakajoči vaščanke in vaščani so bili zelo presenečeni, ker so bili prepričani, da so nas postrelili. Meseca marca 1944 sem se zopet znašel v smrtni nevarnosti, ko sem opravljal svojo kurirsko dolžnost v vasi Zagorje. Ko sem se takrat vračal od tu v enoto NOV po cesti v smeri Knežaka, zaslišim glas iz vasi »Beli gredo«. Skočil sem s ceste v strmino, tik ob borovem gozdu, se skril med kamenje, ki je bilo obraščeno z leskovino in brinjem, ob kamnitem zidu neke ograje. Hitro sem ob sebi naložil nekaj kamenja, se maskiral, tako da me ni bilo mogoče opaziti. Čez Bili ste zaprti v zloglasnem tržaškem zaporu in odpeljani v taborišče Dachau »Moja usoda je bila popolnoma zapečatena 24. oktobra 1944, ko sem z drugimi borci padel v zasedo nemške vojske. Odpeljali so me v zloglasni zapor Coroneo v Trstu in nato v koncentracijsko taborišče Dachau. O tem je že veliko napisanega v knjigi Srečanje političnih zapornikov in internirancev Primorske v Kopru, 27. 9. 1970 ter v prispevkih za Dachauski poročevalec«. Kakšni so danes vaši pogledi na dogodke iz preteklosti? »Vsa osebna doživetja v času druge svetovne vojne so se mi vtisnila v trajni spomin na trpljenje, grozljiva dejanja v zaporu in koncentracijskem taborišču Dachau. Hkrati je bilo to tudi neko upanje in ponos. V mojem spominu so ljudje, ki so dobesedno gnili pri živem telesu, ob neznosnih bolečinah, pozabljeni od sveta in prepuščeni milosti in nemilosti fašističnih in nacističnih nasilnežev. V najtežjih trenutkih svojega življenja na srečo nisem izgubil zaupanja. Bil sem vedno prepričan, da bo prišel težko pričakovani dan, ko bo fašistična in nacistična soldateska poražena, ko bomo končno svobodni. mi:«WIWMg Skupina Primork in Primorcev , udeležencev na spominski slovesnosti v taborišču Dachau. Preživeli Dachauci na spominski slovesnosti v taborišču 1. maja 2005. glas, v grlu me je stiskalo, kljub temu sem se odločil, da ne bom povedal resnice. Hkrati sem pomislil na nauk matere in očeta, da ne smem nikoli lagati. V tistem trenutku je v meni prevladalo prepričanje, da če bom govoril resnico, bodo v življenjski nevarnosti tudi drugi, ki čakajo na odločitev nemškega poveljnika. Kot v snu sem slišal glas poveljujočega, da naj me potegnejo iz jame. Od strahu sem se do kože oznojil, polulal in še več, saj so moj vonj vohali tudi ostali prisotni. Od zunaj me je čakala še ena huda preizkušnja, zasliševanje in kakšno minuto se s kolesi po cesti pripelje pet domobrancev. Oboroženi so bili z brzostrelkami in ročnimi bombami. Na cesti, ne daleč od mene, so se ustavili in glasno govorili: »Kurba partizanska, ne boš nam pobegnil!« Vodja njihove patrulje reče: »Moramo ga dobiti živega ali mrtvega«. Stisnjen v grmovju sem čakal na usodo, kajti če bi me odkrili zagotovo ne bi mogel pripovedovati te svoje zgodbe. Izstrelili so nekaj rafalov iz brzostrelk. Krogle so švignile mimo mene, na srečo me nobena ni zadela. Prav od blizu sem videl dva, ki sta se hitro vzpenjala v hrib, a me nista opazila. Po kakšnih dvajsetih minutah, ko seje začelo temniti, so se vrnili na cesto in s svojimi kolesi odhiteli proti vasi Zagorje, od koder je vodila cesta za Pivko. Se vedno skrit v grmovju sem razmišljal, kako je mogoče, da so domobranci bili seznanjeni s tem, da sem se nahajal v vasi Zagorje. Prepričan sem bil, da jim je nekdo javil kar iz vasi, česar pa nisem nikoli ugotovil«. Najsrečnejši dan, dan osvoboditve smo taboriščniki dočakali 30. aprila 1945 v neizmernem zadovoljstvu, ponosni na zmagovalce, ki so najprej obkolili, nato pa zavzeli taborišče Dachau in nas osvobodili. Žal mnogi niso dočakali tega srečnega dne. Dachauci so kljub suženjstvu, ki so ga morali prestati, pokazali pokončno držo in veliko ljubezni do domovine«. Oprostiti morda, nikoli pozabiti »Nasilje okupatorjev naše domovine je zahtevalo veliko žrtev, katerih trupla so za vedno ostala na tujih tleh. To je lahko oproščeno, a nikoli ne sme biti pozabljeno. Naše sporočilo smo dolžni prenašati na mlajše rodove, da se taka tragedija človeštva ne bi ponovila nikoli več! Prav temu je bilo namenjeno tudi srečanja Dachaucev Primorske, naših sorodnikov in prijateljev, 27. aprila 2006, v Miših pri Dekanih ob 66. obletnici ustanovitve OF slovenskega ljudstva. Več o tem je napisano v časopisu Primorski utrip, maj 2006, štev. 147. Franc Krajnc |§| Kopanje le po 16. uri! Čezmerno izpostavljanje sončnim žarkom je krivo za okoli 160 primerov kožnega raka. Ozonski plašč zaradi spuščanja toplogrednih plinov v zrak ponekod že krepko popušča in prepušča smrtonosne žarke. Najvišje vrednosti UV sevanja beležimo v poletnem času med 11. in 15. uro, zato je kopanje varno šele po 16. uri, menijo strokovnjaki ZZV Koper. Za salmonelozo zbolelo 38 otrok Samo otroško zdravnico v ZD Lucija obiskalo 47 pacientov, vendar niso vsi zboleli za salmonelo Na fotografiji Primorskega utripa: Zdravniki specialisti o kožnem raku. Z leve proti desni: Marko Vok, Milan Krek in Marina Sučič Vukovič. O vplivih sončnih žarkov na človeka in zaščiti prebivalstva pred negativnimi stranskimi učinki sonca na našem obalno kraškem območju so na novinarski konferenci v Izoli, 6. junija 2006, podali svoje ugotovitve zdravniki Marina Sučič Vukovič, dr. med., spec. soc.med., Marko Vok, dr. med., spec. dermatovenorolog in mag. Lejla Peternelj Uran, dr. med., spec. oftalmolog. Glavne ugotovitve raziskave tega pojava je povzel Milan Krek, dr. med., spec. soc. medicine., direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper. Sonce je za nas Zemljane najbolj pomembna zvezda v vesolju, saj s svojo energijo ohranja življenje na zemlji. Brez energije, ki jo oddaja, ne bi bilo življenja na zemlji v taki obliki kot ga poznamo danes. Zaradi vpliva človeka na okolje postaja sevanje sonca vse bolj nevarno, česar se premalo zavedamo. Porjavela koža ni nobena prednost, prej lahko potencialna nevarnost za kožnega raka. Zato je pomembno, da vemo čimveč o sončnem sevanju, da se lahko zaščitimo pred negativnimi vplivi. Sončno sevanje sestavljajo ultravijolično sevanje, vidna svetloba in infrardeče sevanje. Med ultravijolične sončne žarke sodijo UVC žarki, ki so za človeka škodljivi, toda ti ne prispejo do nas, ker jih vsrka zgornja plast ozračja. Ultravijolični žarki B (UVB) se sicer v večini vpijejo v zgornjih plasteh ozračja (90%) in se ustavijo na ozonskem plašču, vendar jih kljub temu del prispe do človeka. Če ne bi bilo tega zaščitnega ozonskega plašča, ki je kot rečeno tu in tam že načet, bi življenje, takšno kot je danes, na zemlji zamrlo! Ozonski plašč zadržuje UVB žarke. Njegovo tanjšanje te žarke vse bolj prepušča, kar je zelo nevarno. Po mnenju strokovnjakov je vse več poškodb tudi na koži in očeh. Zelo pomembno je torej kako bomo zaščitili otroke na plaži, kjer je ponavadi največje odsevanje žarkov. Obvezno klobuček in ne predolgo na soncu! Sončni žarki različno vplivajo na človeka in tudi različno padajo naj. Največja količina UVB žarkov pride na zemljo v poletnem času, ko padajo sončni žarki skoraj pravokotno na našo zemeljsko širino, še zlasti okoli poldneva. Količina UVB žarkov, kijih prejme človek na časovno enoto, se tudi povečuje z nadmorsko višino. Vpliv ultravijoličnega sevanja (UV sevanje) izražamo z UV indeksom. Najvišje vrednosti UV sevanja beležimo v poletnem času med 11. in 15. uro, zato se res ni modro takrat pražiti na soncu. Na kopanje bi se morah podati šele po 16. uri, meni dr. Milan Krek. V svetuje vedno več osveščenih ljudi, ki spoznavajo, da je preveliko izpostavljanje soncu lahko nevarno, saj lahko povzroči trajne posledice na koži in očeh, zato je pomembno, da ljudje vedo kako se zaščititi pred negativnimi vplivi sončnega sevanja. Tudi turistični delavci bodo morah spremeniti svojo logiko trženja in v času največjega sevanja sončnih žarkov ponuditi drugačne oblike dopustovanja., meni dr. Krek. Na to danes pravzaprav nihče niti ne pomišlja. Živimo na območju države, ki ima največ sončnih dni in posledično tudi največ sončnega sevanja., zato tukajšnje prebivalstvo še posebej osveščajo, da se zna zaščititi pred to nevarnostjo. Nič manj nevarni za kožo niso razni solariji, meni dr. Marko Vok. Marina Sučič Vukovič: »V regiji Koper v desetletnem obdobju 1994 - 2003 beležimo do leta 2001 približno 90 novih primerov kožnega raka letno, v letih 2002 in 2003 pa je število naraslo na okoli 160 primerov letno. Od tega je približno 40% primerov ugotovljenih med mlajšimi prebivalci v starosti do 64 let. S staranjem prebivalstva narašča pojav rakavih obolenj (vključno s kožnim rakom). V regiji Koper je bil pojav nekoliko nad slovenskim povprečjem (za 7%). Razlika med regijo Koper in slovenskim povprečjem v pojavu rakavih obolenj kože je bila največja pri mlajših ženskah v starosti do 64 let in je znašala okoli 20%. V opazovanem desetletnem obdobju so bila v regiji Koper rakava obolenja kože za 30% pogostejša pri moških v primerjavi z ženskami. Sončne opekline in umrljivost Umrljivost zaradi rakavih obolenj kože v obdobju 1994 - 2003 je bila k sreči nizka, saj je veliko tovrstnih rakov ozdravljivih, zlasti v primeru pravočasne diagnoze. V regiji Koper je v opazovanem obdobju 1994 - 3003 umrlo povprečno sedem prebivalcev letno, od tega več kot polovica moških. Iz zdravstvene statistike lahko ugotovimo, daje v regiji Koper število obiskov zaradi sončnih opeklin, akutnih kroničnih sprememb kože zaradi UV žarkov ter zdravstvenih težav zaradi učinka vročine in svetlobe, v specialnih ambulantah naraščalo in je znašalo povprečno 230 obiskov letno, v zdravstvenem varstvu na primerni ravni (otroških in šolskih dispanzerjih ter splošnih ambulantah) pa je bilo približno 290 obiskov letno oziroma približno 2 obiska na 1000 prebivalcev letno, kar je za 90 % presegalo slovensko povprečje. Nobena uradna statistika ne govori o kožnih rakavih obolenjih zaradi domnevnega sevanja z belokriške antene. Sončne opekline nastanejo po intenzivnem sončenju, pogosto ob vodnih površinah, na peščenih plažah ali na snegu. Spremembe opazimo nekako 2-6 ur po sončenju, najmočnejše so izražene po 24 urah. Rdečina (eritem) se običajno pojavlja v dve fazah; blažji zgodnji eritem se pojavi že med sončenjem, kasni eritem se pojavi čez nekaj ur. Koža j e pordela, otečena in vroča, bolnik občuti srbenje in pekoče bolečine. Na močneje opečeni koži vidimo mehurčke in mehurje. Pri zelo intenzivnem sončenju se lahko pojavijo tudi splošni znaki: slabo počutje, glavobol, mrzlica in vročina. V težjih primerih tudi bruhanje, nemir in meningealni znaki. Najpogostejše oblike kožnega raka so: bezalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in maligni melanom. Domnevajo, da je pojav vseh treh oblik povezan s čezmernim izpostavljanjem soncu. Priporočil, kako se ubraniti škodljivim vplivom UV žarkov je veliko. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper imajo podatke, daje za bakterijo salmonelo enteritidis zbolelo 38 ljudi, od tega največ otrok, ki so jedli hrano pripravljeno v kuhinji Vrtca Morje v Luciji. Prve simptome infekcije so odkrili 26. maja 2006. Obolevnost je trajala le nekaj dni, od 30. maja pa teh simptomov ni bilo več zaznati. Kot nam je povedal Roris Kopilovic, dr. med., spec. epidemiolog iz ZZV Koper, v vzorcih hrane, ki so bili odvzeti, niso našli bakterije, pač pa obstaja velika verjetnost, da ali je hrano okužila delavka - kuharica, ki je bila kliconosec, obstaja pa tudi možnost, daje vir okužbe drugje in da seje delavka okužila skupaj z ostalimi. Tipizacija salmonel je pokazala, da gre za salmonelo enteritidis - bakterijo, ki se nahaja v (človeškem) blatu. Obolevnost in potek bolezni kaže, da izhaja vir salmonele iz vrtca Moije v Luciji, kjer v centralni kuhinji pripravljajo hrano za oba vrtca (La Cocccinella in Morje) ter tudi za OŠ Lucija, hrano pa nosijo nekateri starši tudi domov. Takoj po informaciji oziroma prihodu obolelih otrok k lokalnim zdravnikom j e ukrepala zdravstvena inšpekcija in skupaj z zdravniki iz ZZV Koper natančno pregledala prostore v Vrtcu Morje in dala tudi navodila za temeljito čiščenje oziroma dezinfekcijo prostorov, posode, miz, skratka vsega, kjer bi se lahko še zadrževala nadležna bakterija. Na vprašanje, ali je salmonela bolezen umazanih rok, ni možno dati poenostavljenega odgovora. Res pa je, da se prostorov kjer se pripravlja hrana, ne pregleduje več tako kot nekoč. Dogaja se celo to, da lahko tisti, ki bi morali biti redno pregledani, prinesejo v laboratorij blato drugih oseb? V laboratoriju ZZV Koper menijo, da če bi hrano pravilno pripravljali, do zastrupitve s hrano, katere povzročitelj je salmonela interitidis, ne bi prihajalo. Zdenka Fatorič, direktorica Vrtca Morje, nam je povedala, da so takoj ukrepali in temeljito počistili kuhinjo. Žal pa je kot kaže obveljala velika verjetnost, da je bila v kuhinji oseba kliconosec, ki seje sama zastrupila s salmonelo? Salmoneloze so infekcije, kijih povzročajo bakterije iz skupine salmonel. Ena izmed salmonel povzroča celo tifus, druge pa pogosto zastrupitve s hrano, kar se je že zgodilo pred leti tudi v hotelu Delfin v Izoli. Salmoneloze so najpogostejše pri dojenčkih, starejših in oslabelih osebah. Livija Sabadin, dr. med., Epidemija je pogostejša poleti in to predvsem tam, kjer je družbena prehrana in še najbolj pogosto žal prav v vrtcih. Obolevnost zavisi tudi od števila zaužitih bakterij in kislosti želodca, ki jih pomori. Pri majhnih otrokih kislina ne utegne pomoriti bakterij! Vir infekcij s salmonelami so pogosto perutninski izdelki, zlasti kokošja jajca in piščančje meso. Do okužbe mesa lahko pride celo tako, če na primer na isti deski, na kateri je bilo okuženo meso, narežemo že pečeno meso in ga zaužijemo..., ali pa je na primer infekcija posledica onesnaženja jajc z iztrebki skozi lupino, je povedala Livija Sabadin, dr. med., spec. pediatrije, ki je sprejela 47 malih pacientov. Bakterije se v hrani hitro množijo, zato mora biti takoj zaužita ali pravilno hranjena. Nadvse pomembna j e higiena. Razkužilo bi moral biti nujni sestavni del kuhinje. Preživeli smo pekel, nam je povedala mlada mamica iz Portoroža, katere otrok je zbolel. Številni niso niti natančno vedeli od česa so zboleli in so krivili salmonelo. Simptomi salmonelozne zastrupitve s hrano se pojavijo nenadoma, od 12 do 24 ur po infekciji. Značilni so slabo počutje, glavobol, slabost, bolečine v trebuhu, driska, včasih tudi mrazenje in vročina. Zlasti pri najmlajših in pri starejših pride do dehidracije ali septikemije (zastrupitve krvi). Obvezno je treba nadomestiti izgubo tekočine, bolnik v času 24 ur ne sme jesti trde hrane. Antibiotiki se pri salmonelozah uporabljajo le, če se infekcija razširi v kri. Preboleli morajo posebej skrbeti za osebno higieno, ker marsikdaj še v teku šestih mesecev po infekciji izločajo salmonele z blatom. Kako se zaščititi pred sončnimi žarki V okviru projekta Promocije zdravega načina življenja, bo v četrtek, 22. junija 2006, od 8.30 do 11.00 ure pred Zdravstvenim domom v Luciji, Cesta solinarjev 1 potekala preventivna akcija »Kako se zaščititi pred sončnimi žarki«. Organizatorji: Zdravstveno vzgojni center Zdravstvenega doma Piran in Občina Piran Sodelujejo: Študenti Visoke šole za zdravstvo Izola, dermatolog dr. Marko Vok, Krka, d.d. Novo Mesto, Droga Kolinska, d.d., dermatološki laboratoriji Vichy, Avčne, Eucerin in Uriage. Andrej Šilc s.p. Zamostec 31 1317 Sodražica ms (Ml W 871 DOSTAVA IN MONTAŽA NOTRANJIH VRAT IN OKEN Z BREZPLAČNO IZMERO IN SVETOVANJEM l\lič več obvezni pregledi Dr. Kopiloviča smo vprašali tudi kako je s pregledi. Zdravstveni pregledi zaposlenih, ki delajo z živili, se sploh ne izvajajo ve?. Posebej pakirana naravna sol, suho sadje, suhe smokve, vloženi beluši, 1 kaki, domači sir in podobno. Mesna občina Koper je organizirala tudi q stično predstavitev istrskih krajev. n Istre, kot so poimenovali predstavitev v Ljubljani, je uspe, ocenjujejo {. garuzatorji. Prireditev so poleg občin Piran., Izola in Koper omogočili Banka Slcf6^ buba Koper, Intereuropa, Casino Portorož d.d., CIMOS Koper in Adriatic Napoved jesenskih prireditev na Gospodarskem f/Zstavišču v Ljubljani 2006: WDlLAB (4. do 6. oktober). JLfLLST (12. do 14. oktober). UiidAVA ‘ZDRAVJE (12. do 14. oktober). Pod UANSKI POHIŠTVENI SEJEM (6. do 12. november). SMt/?A do 12. november). CARSKI SEJEM SNEŽNIKA (30. november do 3. december). krediti paznik KS Gra. 17on' z 2 A0° uri v Brezo. Tan IVal Plesa 201 leon^^.vPir Sveča 2Ipl°ruantom FI TartJUniJaob16-n,n' v Piran, a, SSfiSt pa Rohčme uri. UP DOBILA SOGLASJE K USTANOVITVI NOVE FAKULTETE ZA MATEMATIKO; NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE 9. junija 2006 je Svet za visoko šolstvo RS dal soglasje k ustanovitvi nove fakultete Univerze na Primorskem, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. To je po ustanovitvi univerze -pred tremi leti in pol -najpomembnejši dosežek UP, saj je tako dobila možnost za naravoslovno tehniško zaokrožitev svojih dejavnosti. Sploh prvi novi bolonjski programi s področja matematike ter računalništva in informatike, ki so bili akreditirani v tem akademskem letu, se bodo začeli izvajati v naslednjem akademskem letu; sprva še na Pedagoški fakulteti, potem pa z novimi programi sredozemskega kmetijstva, biodiverzitete, mehatronike, varstva narave in okolja ter vgrajenih sistemov na novi fakulteti. (V študijskem letu 2007/08) V pripravi je tudi program morska biologija, ki ga UP pripravlja skupaj z Univerzo v Trstu in Nacionalnim inštitutom za biologijo, izpostavo Morska biološka postaja Piran. Nada Kozina bo kandidatka opozicije Doslej je znanih že šest kandidatov, ki se bodo potegovali za župansko mesto na lokalnih volitvah v Piranu. Po javnomnenjski raziskavi močno vodita sedanja županja Vojka Štular in neodvisni kandidat Gašpar Gašpar Mišič. Piranska opozicija bo predlagala za županjo Nado Kozina. Dr. Alojz Zorn predstavlja Nado Kozina na ladji Portorož za kandidatko opozicije za županjo občine Piran. na srečanju z gospodarstveniki, ki so jih povabili na ladjo, želel izvedeti nekaj več o njihovih mnenjih o turizmu, golfu, garaži, hitri cesti do Lucije in podobnih vprašanjih, ki bodo zagotovo aktualna tudi v času jesenske volilne kampanje. Nekatere trditve češ da bi hotel Palače moral biti zgrajen že pred desetimi leti ter tudi, da naj bi nekdo dal nekomu na roke 500 tisoče evrov, daje potem lahko dobil koncesijo, so nekoliko zbodle. »Nekateri namreč pozabljajo, da so prav akterji blizu KS Portorož vsaj enkrat (v Avditoriju) uspešno blokirali planske akte v zvezi s prenovo starega očaka, ki te dni po zaslugi piranske županje in Istrabenza res že spreminja svojo podobo v novo odličnost, nam je povedala ena od udeleženk, ki ne more verjeti, da se hočejo prav tisti, ki so hoteli rušiti prizadevanja za prenovo starega očaka, ovenčati z Med udeleženci srečanja opozicijskih strank na ladji Portorož ob pomolu v Portorožu so bili tudi Robert Časar, Enes Lojo, dr. Stojan Petelin, Marko Zorman (gl. urednik Portorožana) in drugi. »V stranki SDS smo začutili, da smo nekako odmaknjeni od gospodarskega in kulturnega življenja v občini Piran. Volitve so pred nami in ker v naši stranki računamo na dober volilni rezultat na lokalnih volitvah, bomo gotovo prevzeli pomembno mesto pri načrtovanju bodočega razvoja občine, je zbranim 28 prisotnim (skupaj z nekaterimi vidnimi gospodarstveniki, ki pa niso vsi člani SDS) na ladji Portorož (8. junija) dejal predsednik OO SDS Piran Alojz Zom, dr. med. in dejal, da bodo opozicijske stranke: Zeleni, SDS, SLS in Civilna iniciativa Portorožanov, predlagali za županjo Nado Kozina. Slednja se je predstavila in dejala, da si ne želi oblasti, a bi le rada postala županja. Opozicijske politične stranke v Piranu niso našle bolj »udarnega« kandidata ali kandidatke. Na zadnji javnomnenjski raziskavi (1200 vzorcev) so ji Portorožani Nadi Kozina dali 4 glasove. Tako kot številni drugi, bo tudi ona poskusila župansko srečo. Predsednik piranske OO SDS Alojz Zom nam je na ladji Portorož povedal, da bodo v prvem krogu podprli Nado Kozina, v dmgem pa Tomaža Gantarja, ki bo kandidat doslej še neregistrirane (Popovičeve) politične stranke »Piran je naš«. Desnosredinska opcija računa predvsem na uspehe v koprski občini, kako se bo uveljavila v izolski in piranski pa bomo lahko komentirali šele po volitvah, kajti v piranski občini je navedenih že kar 33 imen potencialnih kandidatov, od tega je najbolj znanih že šest; sedanja županja Vojka Štular (SD), dva neodvisna kandidata - Gašpar Gašpar Mišič in Franjo Žele, Tomaž Gantar (Piran je naš), Bogdan Lulik (ZZP) in sedaj tudi Nada Kozina (opozicijske stranke SDS, Zeleni, SLS in civilna iniciativa). Ali bo na koncu tudi takšen vrstni red bomo tudi šele videli. Očitno je opozicijski volilni stroj že v pogonu in toliko bolj kaže, da bodo letošnje oktobrske lokalne volitve v piranski občini ene najbolj vročih doslej, ko se bodo kandidati prebijali skozi šivankino uho. Volivci bodo odločali med levo in desno usmeritvijo. Predsednik piranske SDS Alojz Zom je zaslugami za prenovo. Nataša Umek je menila, da bi bilo potrebno v Portorožu poglobiti štiripasovnico, ker deli ta turistični kraj na dvoje. Je za golf v Sečovljah, seveda za takšnega, ki bo služil turizmu. Predlog, da bi obnovili in nato prodali solinarske hišice ni bil sprejet z navdušenjem, vsaj s strani direktorja solin ne. Morda bi bilo za razmisliti o najemu teh zapuščenih razpadajočih hišic, v katerih so nekoč prebivali solinarji. Še kako potrebno bi bilo treba doreči vprašanje kanala Jernej, v katerem je sedaj čolnov, ki ne plačujejo najemnine. Fedor Anton Umek je presenetil z izjavo, da je Piran veliko smetišče. Tudi on meni, da bi bilo trema to mesto zapreti za promet. Caprisov Koncert v Kopru Caprisovci bomo po treh letih že tretjič podarili svojim zvestim poslušalcem nepozaben koncert. Po dveh uspešnih koncertih na Titovem trgu, ki sta napolnila koprske ulice in privabila okoli 10.000 obiskovalcev, se nam 24. junija obeta še en nepozaben dogodek. “Koncert v Kopru” bo tokrat na novi lokaciji, in sicer na Kardeljevi ploščadi v Kopru. Med 17. in 01. uro zjutraj bodo nastopili nekateri najpopularnejši slovenski pop in rock izvajalci: DAN-D, Jan Plestenjak in Eva, Lara-B, Tinkara Kovač, Rudi Bučar, Pudding Fields, Sons, Nodus, Kingston, Profesor Klemen in Zmelkoow. Letos pa smo poskrbeli tudi za posebno gostjo, saj bo na koncertu zapela tudi italijanska pevka, zmagovalka sanremskega festivala, Elisa. Pobuda za postavitev dodatnih tablic s hišno številko Na področju vseh nestrjenih naselij v občini Piran (Pacug, Parecag itd) je zelo težko najti določeno hišno številko, saj so hiše zelo odmaknjene od lokalne ceste. Poleg tega pa sistem oštevilčenja stavb ne sledi vedno naravnemu zaporedju. Da bi olajšali iskanje predlagam, da se prouči možnost postavitve dodatnih tablic s številkami stavb na posebnem stebričku, ki bi bil postavljen na križišču vsakega priključka na lokalno cesto in sicer za vse stavbe, ki so od lokalne ceste oddaljene toliko, da ni možno prebrati številke stavbe. To bi bilo v skladu z 34. členom Pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (UL SRS 11/1980) kjer je določeno, da se izjemoma, če številka na stavbi ni vidna lahko postavi na posebnem stebričku. S tem bi bilo olajšano iskanje tako javnim službam (policiji, gasilcem, zdravstvu itd) kot tudi občanom. Prepričan sem tudi, da bo to pomenilo veliko pridobitev za prebivalce teh naselij. Če bo zaradi tega prva pomoč ali gašenje požara, za nepotreben čas iskanja hitrejša, bo poplačana vsa investicija v nekaj stebričkov in tabel s številkami. Pa še to, vstopnine seveda ne bo! Anton Kovšca Knez zadovoljen z obiskom v Piranu Monaški knez Albert II (Albert Grimaldi) si je v okviru svojega obiska v Sloveniji ogledal tudi Piran, kjer ga je pričakala množica Pirančanov. Na sprejemu pri županji Občine Piran Vojki Štular, ki je visokemu gostu predstavila našo občino, nato se je visoki gost vpisal v zlato knjigo. Monaški knez Albert II se Alberta II. je v Piranu pričakala množica ljudi. vpisuje v zlato knjigo Občine Piran. Dr. Malejeva in knez. Mag. Robert Turk je predstavil gostom naloge, vizijo in razvoj Morske biološke postaje ter skrb inštituta za varovanje narave. ■ Direktorica Nacionalnega inštituta dr. Tamara Lah ponosno drži v roki spominski medaljon, kiji ga je podaril monaški knez Albert II. Takoj po sprejemu na občini je obiskal Morsko biološko postajo Nacionalnega inštituta za biologijo na Fornačah, kjer sta mu dr. Alenka Malej in mag. Robert Turk predstavila program in razvojne usmeritve tega znanstvenega inštituta. Zavod RS za varstvo narave sodeluje s kneževino Monako že pet let, med drugim je zavod v letih 2002 in 2003 s sredstvi, kijih je prispeval Monaco, opravil vrsto naravovarstvenih koristnih ukrepov; postavil plovke, ki označujejo morsko mejo naravnega spomenika Debeli rtič, postavil več pojasnjevalnih tabel, natančno določil razširjenost podvodnega travnika pozejdonke med Koprom (Žustemo) in Izolo, izdelal orto-foto posnetke morskega dna in drugo. Vse je trajalo zelo na kratko in že se je protokolarna skupina gostov, ki jih je osebno spremljala vodja protokola Ksenija Benedetti, odpravila naprej proti Socerbu. Monako je bogata dedna kneževina rodbine Grimaldi, formalno neodvisna od leta 1489. Od leta 1918 je v carinski, denarni in obrambni uniji s Francijo (denarna enota evro). Od leta 1949 je Monaku vladal knez Rainer III. Po njegovi smrti j e vodenje kneževine prevzel njegov 47-letni sin princ Albert, ki je tudi velik naravovarstvenik. Kneževina leži na skrajnem jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in je po površini zelo majhna - vsega skupaj 1,95 kvadratnega kilometra. Celotno prebivalstvo Monaka šteje približno za dve mesti Pirana - 32.000 prebivalcev. Glavno mesto je Monaco-Ville. V kneževini je svetovno znana igralnica Monte Carlo. Naši krogi I. Portorož - Portorose Portorož, imenovan tudi »pristanišče rož«, sodi med najpomembnejša modema turistična središča Slovenije. Kot zdravilišče in klimatsko letovišče je bil znan že pred več kot 120 leti. Odkritje zdravilne moči solinskega blata in solnice sečoveljskih in nekoč tudi lucijskih solin, ugodna zavetna lega, čisto morje in bližina Trsta, so bili temeljni pogoji za razvoj portoroškega turizma. Portorož je pravi razcvet doživel šele v letih 1969 - 1976, ko so tukaj s pomočjo državnih sredstev in tujih posojil zgradili celo vrsto novih hotelov in pomembne turistične infrastrukturne objekte, ki jih je sofinancirala tudi takratna Igralnica. Otvoritve sklopa hotelov leta 1971 seje udeležil tudi predsednik Tito. Svečano kosilo so visokemu gostu priredili v Restavraciji Jadran. Nekdanji jugoslovanski predsednikje imel rad preproste jedi. Portorož j e danes letovišče modeme dobe, ki se nenehno spreminja, vendar kot kraj zgodovinsko ni tako pomemben. Pravo nasprotje je nekaj kilometrov oddaljeno mesto Piran. Anali Portorož prvič omenjajo v 12. stoletju kot »San Lorenzo« (sv. Lovrenc) v zvezi z benediktinskim samostanom in cerkvico sv. Lovrenca. Kasneje seje za kraj udomačilo ime »S. Maria delle Rose« (sv. Marija Rožen venska), uporabljalo pa seje tudi ime » Porto delle Rose« ali kratko PortoRose - Rožni zaliv. Ime Portorož - Portorose naj bi se uradno uporabljalo šele od leta 1894. Leta 1202 seje v zaliv zatekel s svojimi ladjami pred silnim viharjem beneški dož Dandolo, kije vodil križarsko vojno proti Trstu in dalmatinskim mestom. Ob tej priložnosti je obiskal tudi Piran, kjer so mu tržaški odposlanci predali Trst. Leta 1380 je iskal zavetje v Portorožu beneški vrhovni admiral Carlo Ženo. V portoroškem zalivu je krpal svoje ladje po bitki z Genovežani pri Chioggi. Leta 1522 seje v Portorožu zadrževal cesar Konrad IV., kije menda stanoval v benediktinskem samostanu. Tuje cesar podpisal povelje, kije ukazovalo, da se po smrti patriarha Bertolda ozemlje oglejskih patriarhov podredi neposredno carski kroni. Sredi 15. stoletja je Janez Kapistran začel zidati samostan sv. Bernardina s cerkvijo, ki jo je Veliki svet mesta Piran poveril Frančiškanom. Danes sta na tem mestu vidna le še zvonik in del obzidja. Anali omenjajo Portorož še tudi v zvezi z nekim praznikom, ki so ga slavili v Istri leta 1689. Takrat so priredili v portoroškem zalivu tekmovanje z jadrnicami in čolni in umetnim ognjem. Ognjemet v Portorožu j e bil v novejši dobi nekakšno nadaljevanje tradicije in tudi prava turistična atrakcija, kije žal šla v pozabo. Tekmovanja z jadrnicami in čolni so se takrat udeležili ljudje iz okoliških istrskih mest in vasi, praznovanju pa je prisostvoval tudi takratni beneški admiral Francesco Morosini s 100 galejami. Pomembne zgradbe in prvi zametki zdraviliškega turizma Med prvimi pomembnejšimi zgradbami je bila vila Vesna, zgrajena leta 1830. Tam, kjer danes stoji Palače hotel, je ob koncu prejšnjega stoletja družba piranskih solarn zgradila majhno kemično tovarno. Zametki zdraviliškega turizma segajo v začetek 19. stoletja, ko je bila v ta namen zgrajena Villa San Lorenzo (na griču, kjer danes stojita portoroška igralnica in G H Metropol), leta 1879 pa je piranski zdravnik G. Lugnano začel poskusno zdraviti revmatske bolezni v bližnjih sečoveljskih in lucijskih solinah. Pri predelovanju soli so namreč odkrili zdravilno moč slanice in leta 1894 ustanovili zdraviliški zavod - Stabilimento balneare, zdravilišče in kopališče, ki je začelo polno delovati leta 1885 ob morju, nasproti današnjega Grand hotela Palače. Prvi organiziran del portoroškega zdraviliškega turizma seje tako začel že leta 1885 in to prav v Portorožu, vendar zgodovinskega dogodka, 120-letnice portoroškega zdraviliškega turizma, ni nihče obeležil. Glas o zdravilni moči portoroških blatnih kopeli se je hitro razširil in v zdraviliški kraj so začeli prihajati prvi gostje. Resda sprva bogati cesarjevi podaniki. Naslednjič: Ustanovitev delniške družbe in začetek gradnje zdraviliškega hotela Palače. Tomi Brezovec je v Kopru predstavil Turistum Na posvetu Strateška partnerstva -Lokalna Agenda 21 in Lizbonska strategija, 8. junija 2006, v Pretorski palači v Kopru je Tomi Brezovec predstavil zavod Turistum - muzej turizma na lokaciji nekdanje upravne stavbe Droge na Obali 27 v Portorožu (pri skladiščih soli). Muzej bo tematsko prikazal turizem, njegov razvoj in vpliv na življenje ljudi skozi čas z gospodarskega in socialnega vidika, hkrati pa bo njegova naloga ohranitev in zaščita ključne materialne in kulturne dediščine povezane s turizmom kot najbolj perspektivne dejavnosti v svetu. Občina Piran naj bi zavod oprostila plačila najemnine, v zameno pa bo zahtevala urejanje in skrb za park Rastelli. Tomi Brezovec pravi, da že imajo obljubljena sponzorska sredstva za prenovo stavbe. Poleg razstavnih prostorov bosta v stavbi majhna muzejska kavama (v slogu minulih časov) in manjši prostor za kino predstave in debatne večere. Obetajo si dober obisk. Uredili bodo muzej ski vrt oziroma park za program na prostem. Muzej naj bi zaživel v dveh letih. Koper 30. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel 16. in 17. junija 2006 Srečanje prirejata Športna zveza Koper in Olimpijski komite Slovenije - Zdmženje športnih zvez, Ljubljana-Svečana otvoritev bo v petek, 16-junija, ob 18.00 uri v Taverni v Kopt11 (poleg hotela Koper). Prijateljsko srečanje športnikov bo ob 20.00 uriv Mladinskem zdravilišču Debeli rtič. Tekmovanja bodo v soboto, 17. 6., od 9.00 do 12.00 ure. Ob 11.00 uri bo župan Mestne občine Koper Boris Popovič v Pretorski palači priredil sprejem za vodje ekip in člane komisije. Razglasitev rezultatov bo ob 14.00 uri. Skupščin^ Združenja borcev in udeležencev IUO0 Piran Riccardo Giacuzzo, predsednik Združenja borcev in udeležence'' NOB občine Piran sklicuje letn° skupščino za torek, 20. junija 2006' ob 10.00 uri v prostorih restavracij6 na sečoveljskem letališču Portorož, U® kateri bodo podelili priznanja ZZP NOB Slovenije za leto 2006. razpravi se bodo dotaknili tu aktualnih vprašanj politične srn61’1 razvoja v Sloveniji, ki poveličuj nekdanje kolaboracioniste ini' sovražnikom v dragi svetovni voj Sprejeli bodo finančni načrt program dela občinske organizacij ZB. j||p Poletna muzejska noč Od Pirana do Izole in Kopra, 17. junija 2006 Ko bo 17. junija padel mrak in se bo vroč dan začel prevešati v prijeten večer, bodo vrata muzejev, galerij na stežaj odprta, obljubljajo prireditelji, močno podprti s številnimi sponzorji, ^oglejmo kaj se bo to noč, vse do Polnoči in še čez, dogajalo? Koper Galerija Loža (Obalne galerije): Likovna delavnica (od 18.00 do 20.00). Pretorska palača: Razstava slik (od 9-00 do 24.00). Galerija Pokrajinskega muzeja: Pičeni ln Evropa - razstava o skrivnostnem železodobnem ljudstvu (19.00). Galerija Meduza (Obalne galerije): Gtvoritev razstave in projekcija totoutrinkov Podarjeni pogledi (20.30). Galerija Squart: Razstava slik in Predmetov iz stekla (21.00). Galerija Contra: Razstava slik in Predstavitev publikacije (21.30). pokrajinski muzej - muzejski vrt: Grafična delavnica za otroke in oelavnica lončarstvo za odrasle (od p-00 do 21.00). °krajinski muzej: Arheološka zbirka 1 Od amfore do žare ter umetnostna n kulturnozgodovinska zbirka (od '8-00 do 24.00). Zaključek Poletne muzejske noči na Muzejskem vrtu v Pokrajinskem Lozeju in družabno srečanje s P°gostitvijo in glasbenim Presenečenjem, v sodelovanju s kupnostjo Italijanov Santorio ^antorio Koper (od 22.00 do 24.00). Izola Klanziolijeva palača: Ars foroiulana -Razstava furlanskih umetnikov ^tvoritev ob 19.00 uri). alerija Insula: Razstava fotografij lotvoritev ob 20.00 uri). ^iran pomorski muzej Sergej Mašera: eoblecimo se v mornarje /izdelava , 0rnarskih kap in pogovor s v stosinjo o oblačenju pomorščakov p Preteklosti (od 18.00 do 20.00). prispevek 500 SIT. (a ,rtlorski muzej: Ogled stalnih zbirk §,d 8. do 24.00). q a ne galerije- Mestna galerija. ra eto Marsič: Objeta dlan - tematska stava slik in dokumentarne GaEfljL(2°:00)- arh "ri^a Klediteranea: Sijaj situl -neološka razstava (20.30). , ^enJa Hermana Pečariča: Ujeti val avt Z?tava izraznega nakita in grških fotografij (21.00) gvr; 0rski muzej: Vitrina meseca -Tan 0Stni kotiček (21-30). razisV CVa k'^a: Podvodne arheološke Pnr - 3Ve na območju Vrsarja in Zakr® (22.00). v p iuček Poletne muzejske noči bo p0 0rn°rskem muzeju S.M. kam°rsk' utrinki skozi objektiv (23 qqF® z glasbenim programom Po Otroška ustvarjalnost ob Dnevu okolja Generalna skupščina OZN je leta 1972 razglasila 5. junij za Svetovni dan varstva okolja. Bistvo dneva je prepričanje, da ima vsak posameznik pravico do čistega zraka, čiste vode in življenja v biološkem raznovrstnem okolju. Pravica do zdravega življenjskega okolja je zapisana tudi v naši ustavi in je hkrati ena od temeljnih človekovih pravic. Na ta dan potekajo po vsem svetu razne aktivnosti. V Piranu na Tartinijevem trgu so mladi iz vrtcev in osnovnih šol ter Centra za korekcijo sluha in govora Portorož izdelovali razne predmete na temo ekologije, skupina otrok pa je ob pomoči akademskih slikarjev Aleša Sedmaka in Ganija Llalloshija risala zastavo miru, ki bo izobešena na stari kitajski ladji Mau Yee. V organizaciji Turističnega združenja Portorož in Unesco šole Piran je bilo veselo in delavno tudi na osrednji plaži v Portorožu. FOTO: Primorski utrip Portoroška Pergola Na otvoritvi tudi dražba slik Izkupiček od prodanih dveh slik z dodatkom v znesku 145 tisoč tolarjev so namenili Društvu invalidov Piran Podjetje Ribičija d.o.o., direktor Zlatko Horvat, je prejšnji mesec (19. maja) odprlo prenovljeno gostišče Pergola na portoroški plaži in ob tem priredilo tudi dražbo dveh slik slikarja Gorazda Jordana. Avkcijo je simpatično vodila Nataša Tič Ralijan. Sliki sta bili prodani z dodatkom za 145 tisoč tolarjev. Eno (akt) je kupila občinska svetnica LDS Jana Tolja, drugo pa gost iz Maribora. Simbolični ček z napisom 130 tisoč sit so nato predali predsednici Društva invalidov Piran. Za dobro voljo sta poleg odlične Nataše poskrbela tudi Best Company Band in vokalni oktet Odpev. m; Luciju Obulo 114, 6320 Portorož j IFIUl" Cd,l<)" OUTMPUS PENTAX *£& fotJraf,J iz ILwJl 'P°toc?. ,r'n digitalnih medijev f prireditev, | nosti in porok Z'13m h r°^'ndi ur priznanih