INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE letnik XX. št. 11 november 2014 ■> JfT ■ t i^' '** ihsep^ k vBft ^ W* ♦ v" V Vfln W v ^ s «NI Slika zgoraj: TD Dobrepolje je v sodelovanju z občino Dobrepolje in ostalimi društvi letos organiziralo tradicionalno, že 5. Dobrepoljsko vandranje, ki je potekalo v soboto, 11. oktobra 2014. Na sliki so udeleženci najdaljše poti, imenovane Grajska pot, ob ostankih starega gradu (foto: Zalka Jeršin). Slika levo: Naši prizadevni in neutrudni gasilci, ki so se ob poplavah zopet izkazali, so v vasi Cesta, na predelu zaselka Hrib (ki je zaradi dostopnosti intervencijskih poti in oskrbe z vodo zelo ogrožen), pripravili letošnjo vajo (foto: Tamino Petelinšek). Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 12. 2014 Najboljša bančna ponudba v mestu Zlati stanovanjski kredit ročnost do 240 mesecev odlična obrestna mera od 6M EURIBOR + 2,22 % ^ «tfoS * vodenj Informativni izračun način zavarovanja: zastava nepremičnine znesek kredita 50.000 EUR doba 120 mesecev / 10 let obrestna mera 6 M EURIBOR+ 2,22% strošek za izvedbo zavarovanja z interno cenitvijo (hipoteka) 65,00 EUR strošek odobritve 530 EUR mesečni obrok 469,26 EUR EOM 2,689 % skupni znesek za plačilo 56.906,28 EUR Izračun velja za kredite zavarovane s hipoteko in je zgolj informativne narave ter pripravljen na podlagi predpostavk veljavnih na dan izdelave tega informativnega izračuna, zato za hranilnico ni zavezujoč. Obrestna mera je spremenljiva glede na spremembe referenčne obrestne mere EURIBOR. EOM je izračunan na podlagi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) na dan 31.10.2014 in se lahko spremeni, če se spremenijo podatki uporabljeni za njegov izračun. V izračunu EOM niso zajeti stroški, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Skupni dolg predstavlja vse stroške skupaj: stroške odobritve, zavarovalno premijo, glavnico in obresti. Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510 www.lon.si info@lon.si ^jjf HRANILNICA LON 'bfo «a, Cjtd>ez*ir Oseben h!čutim SERVIS KLANČAR Klančar Andrej s.p. Videm 29 d 1312 Videm - Dobrepolje Tel: 01 7807 636 GSM: 041 693 678 SERVISIRANJE VSEH VRST VOZIL Servisiranje vozil, priprava vozila na tehnični pregled, avtodiagnostika, polnjenje klimatskih naprav, izpušni sistemi, na zalogi kakovostni akumulatorji in brisalci VULKANIZERSTVO PRIPRAVA VAŠEGA VOZILA NA ZIMO Prodaja zimskih pnevmatik po ugodnih cenah s popusti POPRAVILA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 3D AVTOOPTIKA Nastavitev podvozja na vozilih šiviljstvo^ Sandra Kotlušek 041_3d£984 «popravila (krajšanje, ožanje, menjava zadrge,...) «predelava oblačil «unikatne majice z ročno poslikavo po izbiri «šivanje po meri «otroški tekstil (slinčki, trakovi,...) «prevzem oblačil za kemično čistilnico^ 3 november 2014 Zupanova stran Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, ■ ■ I "V ■ cenjeni občani. Najprej se moram iz vsega srca zahvaliti Vam, drage občanke, dragi občani, da ste mi ponovno zaupali svoj glas za župana občine Dobrepolje in hkrati sporočili, da moram Vaše interese zastopati še naprej. Ta podpora je moja odgovornost, da zastavljene cilje začnemo čim prej uresničevati. Prav tako se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste podprli Listo Janeza Pavlina in ima štiri člane v občinskem svetu. Vsi skupaj se bomo trudili za napredek občine in v dobrobit vseh občank in občanov. Še enkrat HVALA za zaupanje. Po štirih letih nas je zopet prizadela poplava, v skoraj enakem obsegu. Najbolj je bila poplavljena vas Kompolje. Ob tem se zahvaljujem vsem gasilcem, članom civilne zaščite in vsem ostalim, ki ste nesebično pomagali, da je bila škoda bistveno manjša. Intervencija je potekala brezhibno, kar dokazuje veliko usposobljenost gasilcev, gasilske zveze in civilne zaščite. Na sami infrastrukturi je bilo škode za slabih 15.000 €, kar dokazuje, da smo po poplavah 2010 temeljito in strokovno opravili sanacijo (kamnite zložbe ob lokalnih in javnih cestah ...). Tudi sedaj smo takoj začeli odpravljati posledice poplave (kosovni odvoz, praznjenje greznic, dezinfekcija objektov, sušenje oz razvlaževanje), opravili nujna sanacijska dela in začeli dejavnosti za zmanjšanje poplavne ogroženosti v vasi Kompolje. S predstavniki vaščanov vasi Kompolje smo sprejeli tri sklepe, in sicer: napravi se študija variant reševanja poplavne ogroženosti, pridobi soglasje in uredi požiralnik ter uredi intervencijske poti. Z Agencijo RS za okolje smo že začeli dejavnosti za sanacijo Kovačevega požiralnika v Kompoljah (vgraditev betonskih cevi in rešetke). Upam, da v kratkem času pridobimo vsa soglasja. Na občini smo odprli poseben račun za zbiranje pomoči. Svoj prispevek lahko nakažete na TRR: 01220-0100002026, sklic 1234 -11, namen: Poplave 2014 Na podružnični šoli Kompolje se izvaja energetska sanacija stavbe in hkrati rekonstrukcija objekta. Po začetih delih se je kmalu izkazalo, da je šola v izredno slabem stanju, predvsem ostrešje (gnili oziroma dotrajani »špirovci«) ter tudi vsa instalaci- ja, tako da je rekonstrukcija res upravičena. Tako so potrebna nujna dodatna nepredvidena dela. Ob rekonstrukciji bomo na novo uredili sanitarije in tudi opravili najnujnejša dela za predvideno novo učilnico, ki jo je treba dokončati do začetka novega šolskega leta (zahteva inšpekcije). Zaradi vseh dodatnih nepredvidenih del se bo obnova šole zamaknila v začetek prihodnjega leta (najkasneje do zimskih počitnic). Staršem se zahvaljujem za razumevanje, bodo pa pogoji bistveno boljši od dosedanjih. V Ponikvah nadaljujemo izgradnjo pod-tlačne kanalizacije in zaradi VI. kategorije zemljišča (izredno trda kamenina, potrebno tudi dvakratno miniranje na istem mestu) se bo izgradnja nekoliko podaljšala od predvidenega roka dokončanja del. Vsem vaščanom se zahvaljujem za strpnost ob tej gradnji. Na Videmskem hribu dela obnove vo-dohrana (obnova in zamenjava vseh merilnih in drugih naprav) in vodovodnih cevi potekajo po planu. Vrednost investicije je 139.000 €. Zaključek vseh del je predviden do konca januarja. V Bruhanji vasi j e izvedena rekonstrukcija vodovoda (zamenjava cevi) s hidrantnim omrežjem. Poleg tega je bila izvedena TK kanalizacija za optično omrežje, prav tako je bila izvedena TK kanalizacija za optično omrežje v vasi Podgora v dolžini 520 m. V Tisovcu smo dokončali javno razsvetljavo in asfaltirali del javne poti. V vasi Če-tež pa smo naredili rekonstrukcijo cestišča po obnovi vodovoda. Občinska uprava pa že pripravlja proračun za prihodnje leto, predvidoma bo sprejet do konca meseca februarja. Od države še nismo pridobili nobenega podatka o vi- šini sredstev, saj je bilo tudi srečanje vseh županov in županj z vlado odpovedano (verjetno so pomembnejši za vlado sindikati kot pa občine, ki so trenutno edini motor razvoja v naši ljubi Sloveniji). Želim vam prijeten december, ki je res nekaj posebnega. ♦ Iskrene čestitke in veliko poguma ob praznovanju občinskega praznika 6. decembra Vam želimo župan, občinska uprava in občinski svet Občine Dobrepolje. Organizacijski komite Pokljuka in Občina Dobrepolje Vas vabita NA OGLED TEKME SVETOVNEGA POKALA V BIATLONU NA POKLJUKI, v soboto, 20. 12. 2014. Odhod avtobusa bo iz Ponikev ob 7.50 uri, iz Vidma ob 8. uri. Prispevek je 10 EUR po osebi (v ceno sta vključena prevoz in vstopnina) Lepo vabljeni. Prijave sprejemamo na občini, na tel. št. 01/ 788 02 80 (Matjaž Kovačič) ali na tel. št. 031 422 657 (Janez Pavlin). KAZALO Zaključek Fotokronike............................................................................ 8 Moja zgodba je lahko tudi tvoja............................................................... 10 Stoletne vode ali samo igranje matere narave?.......................................20 4. dobrepoljski tek................................................................................. 38 Občinski praznik in spremljajoče prireditve Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo v soboto, 13. 12. 2014, ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu. V okviru praznovanja bo izveden raznovrsten program, ki bo popestril vzdušje veselega decembra. Naj naštejem nekatere prireditve, ki se bodo zvrstile od 29. 11. do 20. 12. 2014: • Strelsko tekmovanje z zračno puško Zveze paraplegikov Slovenije na Vidmu -29. 11. 2014 ob 9. uri • Odprto mednarodno šahovsko tekmovanje Zveze paraplegikov Slovenije v Domu Prizma Ponikve -5. 12. 2014 ob 9. uri, • Turnir v namiznem tenisu, ŠD Kompolje (osnovnošolci, srednješolci, člani, članice), posamezno in ekipno v OŠ Dobrepolje na Vidmu - 6. 12. 2014 ob 9. uri, • Potopisno predavanje o večmesečnem bivanju na Komorskih otokih s predavateljico Jasno Gabrovšek v Knjižnici Dobrepolje v Jakličevem domu - 10. 12. 2014 ob 19.00, • 2. državna razstava poprtnikov in podelitev priznanj s kratkim kulturnim programom v Jakličevem domu -12. 12. 2014 ob 18.00, • Otvoritev razstave in razglasitev zmagovalcev Fotokronike 2014 v Jakličevem domu - 19. 12. 2014 ob 18.30, • KD Dobrepolje, Dramska skupina Scena in birmanska gledališka skupina bodo uprizorili »Družinske komedije« Gregorja Čušina v Jakličevem domu - 20. 12. 2014 ob 19.00, Ob praznovanju občinskega praznika 6. decembra Vam iskreno čestitamo, ter želimo tudi veliko prijetnih trenutkov ob spremljajočih prireditvah. Župan, Občinska uprava in Občinski svet Občine Dobrepolje. mk Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE KSS Dobrepolje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041 310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si Izobraževanje KOPOP Z letom 2015 se bodo začeli izvajati ukrepi kmetijsko okoljskih podnebnih plačil iz Programa razvoja podeželja RS (PRP) za obdobje 2014-2020. V tem novem obdobju bodo plačila namenjena ohranjanju in izboljšanju ekosistemov, naravnih virov in prilagajanju podnebnim spremembam. Kmetijsko gospodarstvo, ki bo želelo vstopiti v ukrep KOPOP v letu 2015, bo moralo pred vstopom izpolniti določene zahteve, med drugim bodo morali upravičenci pred izdelavo programa dejavnosti: • opraviti 6-urni program usposabljanja, o katerem vas bomo posebej obvestili (november, december 2014); • za vse GERK-e, na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila, izdelati gnojilni načrt na podlagi veljavne analize tal, pred vstopom v ukrep KOPOP. Torej, vse kmetije, ki bodo želele pridobiti plačila za ukrepe KOPOP, obveščamo, da bodo morale imeti opravljeno 6-urno izobraževanje in veljavne analize tal ter gnojilni načrt za vsak GERK, s katerim bodo vstopile v ukrep KOPOP. Število izobraževanj in število udeležencev je omejeno, izobraževanja bodo potekla nam najbližje v Velikih Laščah 3. 12. 2014. Prosim vas, da svojo udeležbo predhodno najavite, in sicer pri KSS Dobrepolje na telefonski številki 041 310 169. Prijave bomo sprejemali do zasedbe prostih mest, treba bo zagotoviti celodnevno udeležbo. Na podlagi izobraževanja boste lahko vstopili naslednje leto v KOPOP ukrepe. Ukrepi bodo spremenj eni in si jih bo kmetija sama izbrala glede na pogoje in zmožnosti izpolnjevanja le-teh. Vsi zainteresirani ste vabljeni, da se prijavite na izobraževanje. Franci Omahen, KSS Dobrepolje KD GODBA DOBREPOLJE organizira BOŽICNO-NOVOLETNA KON GODBE DOBREPOLJE V NEDELJO, 21. DECEMBRA, OB 18. URI GOST: VERONIKA ZAJC - VIOLINSKE CITRE IN V PETEK, 26. DECEMBRA, OB 19. URI GOST: VOKALNA SKUPINA MAVRICA OBA KONCERTA BOSTA V DVORANI JAKLIČEVEGA DOMA NA VIDMU. ZA VSE GLASBENE SLADOKUSCE PRIPRAVLJAMO POPOLNOMA NOV PROGRAM. OD 1. DECEMBRA NAPREJ BODO VSTOPNICE V PREDPRODAJI: V TRGOVINI TRGOJAN NA VIDMU V KNJIŽNICI DOBREPOLJE NA VIDMU V OKREPČEVALNICI ZORA V KOMPOLJAH PRI ČLANIH GODBE DOBREPOLJE IN URO PRED ZAČETKOM KONCERTOV PRI BLAGAJNI DVORANE VSTOPNICE SI ZAGOTOVITE PRAVOČASNO! DOVOLITE SI Z GODBO DOBREPOLJE POLEPŠATI IN OBOGATITI BOŽIČNO-NOVOLETNE PRAZNIKE. SE VIDIMO NA KONCERTU! VABILO na občinsko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki bo v ponedeljek, 22. 12. 2014, ob 17.30 v Jakličevem domu na Vidmu. Slavnostni govornik bo župan g. Janez Pavlin. V kulturnem programu bodo nastopali: otroci iz vrtca Ringaraja, učenci PŠ Struge, učenci PŠ Kompolje, učenci OŠ Dobrepolje, učenci Glasbene šole Grosuplje. VLJUDNO VABLJENI! JVIZ OŠ DOBREPOLJE Mestna knjižnica Grosuplje ^ khlljZ-fllCC E^Dofapoge ^ Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek ¡n sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure Utrinki s preteklih dogodkov v knjižnici Otoki Sokotra, Madeira in Islandija: potopisno predavanje Popotnik in predavatelj Mitja Rosina nas je v besedi in sliki popeljal na tri slikovite, vendar izjemno raznolike otoke. Sokotra leži sredi Indijskega oceana, kjer je šel zaradi teritorialne osamljenosti razvoj rastlinstva in živalstva svojo pot, kar se kaže v posebnostih na vsakem koraku. Otok Madeira pripada Portugalski in je poznan predvsem zaradi svojega cvetja in številnih turistov. Islandija pa slovi po številnih čudih narave. Zaznamujejo jo ognjeniki, ledeniki, topli vrelci in slikovito skalovje ter islandski konji. Vabljeni na naslednje potopisno predavanje, ki bo v sredo, 10. decembra, ob 19. uri. Odpri knjigo, odpri srce: branje v Zavodu svete Terezije Izpostavila in zahvalila bi se vsem mladim, ki se odločijo nameniti svoj prosti čas in ga deliti z varovanci v Zavodu svete Terezije. Vsak mesec s skupino prostovoljcev, ki jo sestavljajo tako mladi kot starejši, obiščemo varovance zavoda, se z njimi družimo, jim beremo in se z njimi pogovarjamo, za kar so izjemno hvaležni. Veselijo se naših srečanj, zato povabim vse, ki bi se nam želeli pridružiti na naših obiskih, da se oglasite v knjižnici, kjer boste izvedeli vse o naslednjem terminu v mesecu decembru. BIBA BERE - pravljično-igralne urice za najmlajše otroke V knjižnici se zavedamo, da za knjigo in branje ni nikoli prezgodaj ali prepozno. Vsako zadnjo sredo v mesecu smo se odločili nameniti našim najmlajšim prilagojeno pravljično-igralno urico za otroke, stare od 2. do 4. leta. Čakajo vas izbor primernih pravljic in knjig, igralni kotiček, prstne igre, igre z lutkami, ustvarjanje in še in še. Pravljične urice za otroke od 4. leta dalje pa potekajo vsak petek ob 17. 30. Sklop delavnic »Z igro do branja« z Viljenko Jalovec Učenci prve triade in otroci pred vstopom v šolo so se na delavnicah učili branja in reševali težave pri branju. Viljenka Jalovec je avtorica številnih delovnih zvezkov in didaktičnih pripomočkov za začetno opismenjevanje in ima bogate učiteljske izkušnje, kako z igro do branja. Nov sklop delavnic z Viljenko bomo v knjižnici organizirali v naslednjem letu. PRIHAJA PRAZNIČNI DECEMBER Doživite pridih čarobnosti v knjižnici Sklop delavnic »Po praznikih diši« Izdelovanje prazničnih voščilnic z Lauro Strah petek, 28. november 2014, ob 17.30 Praznične voščilnice v tehniki scrapbooking bomo izdelovali pod vodstvom domačinke Laure Strah. Delavnica je namenjena vsem starostnim skupinam in je brezplačna. Izdelava prazničnega aranžmaja z Janjo Bambič sreda, 3. december 2014, ob 17.30 Na delavnici si bomo ustvarili svoj praznični aranžma. Delavnica je namenjena vsem starostnim skupinam in je brezplačna. »Obdarimo svoje najbližje« - delavnica z Beti Lunder sreda, 17. december 2014, ob 17.30 Sami naredite darilo, s katerim boste presenetili svoje najdražje ali obdarili sebe. Praznična pravljica »Trije dobri možje in ljubezen« petek, 5. december 2014, ob 17. 30 Ob prihajajočih praznikih bomo poslušali pravljico z naslovom »Trije dobri možje in ljubezen« avtorice Helene Kraljič. Pravljična urica je namenjena otrokom od 4. do 9. leta starosti. Pravljične urice potekajo vsak petek ob 17. 30. Potopisno predavanje sreda, 10. december 2014, 0b 19. uri »Biba bere« - pravljične urice za najmlajše sreda, 17. december 2014, ob 17. 30 Vsako zadnjo sredo v mesecu ob 17.30 v knjižnico vabljeni najmlajši na pravljično-igralno druženje. Pravljične urice »Biba bere« so namenjene otrokom od 2. do 4. leta starosti. V mesecu decembru je termin izjemoma v sredini meseca. »Dobrepolje bere« ... - srečanje Bralnega kluba Dobrevoljci ponedeljek, 22. december 2014, ob 19. uri Druženje in pogovor ob knjižni uspešnici meseca decembra. Olivier Grandovec Tako, natečaj se je za letos zaključil. Ostane nam le še, da med petnajstimi fotografijami, ki so bile izbrane v zadnjih osmih mesecih, določimo zmagovalce. Da, le petnajst jih je. Nič kaj blesteč izkupiček in tisti, malo bolj kritično naravnani, bi letošnjo Fotokroniko prav lahko uvrstili med nedavne naravne katastrofe, skupaj z lokalnimi volitvami in s poplavami, ki so ponovno prizadele naše kraje. Seveda se šalim, malce humorja nikoli ne škodi. Letošnji natečaj je potekal že drugič (prvi se je odvijal na regionalni ravni), kljub temu pa v Sloveniji še ni poznan. Upam, da bo postal pomemben in bo privabil vedno več ljudi, ne glede na to, v kakšni obliki bo v prihodnje potekal (fotografije, diaprojekcije, »slideshow« ...). Še pomembna informacija: Odprtje razstave in podelitev nagrad bo prej kot predvideno, in sicer v petek, 19. decembra. Pričakujemo vas ob 18.30 v knjižnici v Jakličevem domu. Za vse, ki ne poznate kraja: stavba je v središču Vidma, nasproti trgovine Tuš, levo od občine. Veselim se srečanja z vami in vam predstavljam zadnji dve izbrani fotografiji. Dobro nadaljujte s svojim delom in kmalu nasvidenje. ♦ Lončarjeva hiša - Tea Vardjan Rožič (Obrazi Slovenije): Lepa fotografija notranjosti kmečke hiše, ki nas ponese v čas naših dedkov in babic oziroma pradedkov in prababic. Takrat nepotrebne stvari še niso preplavile domov, ljudje so znali uživati v preprostih rečeh, preživljali večere ob ognjišču ali za mizo spili kozarček s prijatelji. Znali so biti zadovoljni z malim, niso bili sužnji potrošništva in niso za vsako ceno iskali izobilja in razkošja. V delavnico sem tvojo zrl - Janko Nose (Utrinki in lepote Dobrepoljske in Struške doline): Janko Nose (ki bi ga skoraj lahko poimenovali jamski človek) je za podobno fotografijo že prejel občinsko nagrado na prvi Fotokroniki leta 2009. Tokrat se vrača z novo fotografijo, predvidevam, da je posneta v jami v Dobrepolju. Bratovščina stalagmitov, skrivnostne osebe, katerih silhuete spominjajo na Giacomettijeve kipe, se za trenutek dvignejo iz teme na fotografiji, ki nam razkriva lepoto podzemnega sveta. Odprtje razstave in razglasitev zmagovalcev bosta v petek, 19. decembra, v Jakličevem domu na Vidmu. m TURISTIČNO DRUŠTVO • OBČINA DOBREPOLJE • DOBREPOLJE Dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov IZZIVI SEDANJOSTI ZA PRIHODNOST VABITA na izlet v Ljubljano, v Narodni muzej, kjer boste spoznali in videli izjemne arheološke predmete, ki jih je izkopal naš rojak, starinoslovec JERNEJ PEČNIK. Odhod bo v soboto, 6. decembra 2014, ob 8. uri z Vidma (avtobusna postaja). Cena prevoza in vstopnine v muzej je 15 € na osebo. Prijave in vplačila potekajo do konca meseca novembra 2014 (TD Dobrepolje - telefon: 041/96-28-23 in e-pošta: td.dobrepolje@gmail.com). PROGRAM IZLETA: Vožnja z avtobusom bo potekala skozi Predstruge, Ponikve, Rašico, Škofljico in Rudnik na Streliško ulico pod gradom v Ljubljani. Tu bomo izstopili in si najprej ogledali hišo s številko 10, kjer je Jernej Pečnik preživel zadnjih deset let življenja (od 1904 do 1914). Od tu bomo šli peš preko Krekovega trga (pred 100 leti Sejemski trg, »Jarmarski plac«, Cesarja Jožefa trg) mimo Šentjakobskega gledališča na Vodnikov trg (osrednja Ljubljanska tržnica), mimo stolnice sv. Nikolaja, Škofijskega dvorca in magistrata, po Stritarjevi ulici na Tromostovje, kjer si bomo v družbi Prešerna, Julije in frančiškanske cerkve privoščili jutranjo kavico. Po 20-minutnem postanku bomo pot nadaljevali po Čopovi (nekdaj Slonovi) ulici, mimo Name, opere in do Narodnega muzeja. Ob 10.15 bo ogled arheoloških predmetov, ki jih je v glavnem izkopal naš izjemni starinoslovec Jernej Pečnik. Strokovno vodenje bomo zaupali ženi dr. Janeza Dularja, dr. Anji Dular. Po ogledu Narodnega muzeja bomo v neposredni bližini vstopili na avtobus in se odpeljali do Žal, da vidimo, kje so pokopali našega Jerneja Pečnika (groba na žalost ni več). Sledi pot proti domu. Predviden bo kratek postanek, zagotovo pa boste ob 15. uri doma. NE ODLAŠAJTE! PRISRČNO VABLJENI! Spoštovane občanke in občani! Volitve so za nami in čas je, da se posvetimo svojim vsakdanjim dejavnostim. Ko z neko časovno razdaljo gledam na predvolilni čas in lahko razmišljam bolj umirjeno, brez evforije in pričakovanj, sem zelo ponosen na opravljeno delo. To je tudi čas, ko je treba izreči zahvalo vsem, ki ste pri vsem tem sodelovali. Najprej bi se javno zahvalil svoji družini, ki me je spodbujala in opogumljala, da sem se tega »projekta« sploh lotil. Hvala. Kandidiral sem kot kandidat Slovenske ljudske stranke. Skupaj z izvršnim odborom OO SLS Dobrepolje smo pripravili izvedljiv program, skupaj smo pripravljali tudi volilno kampanjo. V pripravah se je iskrilo idej, bilo je veliko pozitivne energije, elana in zagnanosti. Naš edini in skupni cilj je bil (in je še vedno) hitrejši razvoj občine, preiti k dejanjem. Naša kampanja je bila pozitivna, naši projekti pa realni. Nismo kupovali glasov s poceni obljubami, nikogar nismo diskreditirali, z argumenti smo le pokazali na napake in neracionalne odločitve. Za vse to super opravljeno delo se zahvaljujem celotni volilni ekipi. Velika hvala. Največja zahvala pa gre vam, spoštovane občanke in občani, ki ste mi zaupali svoj glas. Vaših glasov ni bilo malo in ponosen sem na doseženi rezultat. Žal ni bilo dovolj. Kljub temu velika hvala. Zahvaljujem se tudi vsem tistim, ki sicer niste glasovali zame, vendar ste šli na volitve. Ste tisti občani, ki vam ni vseeno, kaj in kako se dela v naši občini, in srčno upam, da boste čez štiri leta lahko potrdili, da ste se pravilno odločili, in da bodo obljube župana uresničene. Še enkrat hvala vsem, Jože Prijatelj Slovenska ljudska stranka Spoštovani občani. Zahvaljujemo se vsem, ki ste na lokalnih volitvah v kandidatni listi Slovenske ljudske stranke videli kombinacijo tistih ljudi in tistega programa, ki občino lahko popelje korak naprej. Izkazali ste nam največjo podporo, ob tem pa nam naložili tudi veliko mero odgovornosti. Te se zavedamo in odločeni smo, da bomo s pomočjo vseh štirih svetnikov vedno delali v korist občine in njenih občanov. Želimo ohraniti dober stik z občani, zato vas vabimo, da vse predloge in pobude posredujete enemu od svetnikov SLS. Zahvalo izražamo tudi vsem tistim, ki ste podprli našega kandidata za župana, Jožeta Prijatelja. Žal večina ni izrazila želje po spremembi. Županu Janezu Pavlinu na tem mestu čestitamo in mu želimo veliko sreče pri vodenju občine. Marko Marolt, predsednik OO SLS Dobrepolje Moja zgodba je lahko tudi tvoja Takšen je naslov nove zbirke misli Mateje Debeljak, ki je pred nekaj meseci v nakladi 600 izvodov izšla pri založbi Salve. 300 misli, 300 v besede prelitih pozitivnih elektronov, ki izžarevajo ljubezen, sočutje, skrb, vero, upanje in nasploh mar za sočloveka, s katerimi se želi s toplino, prijaznostjo, z odkritostjo, nežnostjo in s srčnostjo avtorica dotakniti posameznika in mu sporočiti, da na tem svetu ni sam in da je čudovito, božansko bitje, vredno ljubezni in razumevanja; je podobno soncu žepne izvedbe, ki ga lahko človek vzame v roke ob vsakem času in si z njim posveti v teman pogled, dolije olja v svetilko ali pa si z njim ogreje premražene roke srca. Andrej Debeljak Ker je tudi v Matejini rodni dolini in matični občini kar nekaj bralcev, ki jih je Mateja pritegnila in očarala s prejšnjima dvema zbirkama svojim misli, sem se odločil, da jo poprosim, če je pripravljena odgovoriti na nekaj mojih vprašanj, na katerih odgovori bi bralcem predstavili novo zbirko, poglede ter nasploh Matejino življenje, katerega v vsaki novi zbirki še bolj tankočutno in osebnoizpovedno vtke v tkanine svojih stvaritev. Tako je bil videti najin klepetek: Mateja, naslov tvoje nove zbirke lahko pove vse o njej, ampak pravzaprav je do-umljiv šele potem, ko odpremo platnice, se poglobimo v misli, ko nas te prežari-jo. Kako kot avtorica doživljaš ponovna branja svojih stvaritev, če to sploh počneš? Ko za nazaj berem svoje misli, sem do njih povečini kritična. Prek njih vidim, koliko sem se v vsem tem času spremenila, ker so določene misli, ki so zame še vedno aktualne, čeprav so bile napisane mesece ali leta nazaj, in so takšne, ob katerih se vprašam: „A to sem jaz pisala al' kaj?" Mi je pa zanimivo, da če slišim katero od svojih misli iz ust drugega ali jo preberem, ko jo uporabi, deli kdo drug, da takrat pa vidim, da zna tudi mene nagovoriti, spodbuditi. Z vsako svojo zbirko misli prodiraš globlje v svojo notranjost, v svojo iskrenost, svoja razkrivanja. Glede na to, da se vsi skrivamo za takšnimi ali drugačnimi svojimi maskami ter oklepi pred zunanjim svetom, koliko te je strah odzivov zunanjega sveta ob tvojem početju in razkrivanju svoje mehke sredice? Strahu pred odzivi drugih, sploh tistih, ki me ne poznajo, niti ni. Mi je pa težje, ko gre za ljudi, ki me približno poznajo, ker se mi ob njih začne postavljati vprašanje, kako bodo glede na prebrano sprejeli mene in gledali name. Dobim pa tudi mnogo po- zitivnih odzivov, prek katerih vidim, da ljudje cenijo moj pogum, mojo odkritost in da jim to pomaga, da se čutijo manj same v svojem doživljanju, da si bolj upajo biti to, kar so, da se ob „stvareh" ustavijo ... To mi služi kot motivacija in priznanje, da je prav in dobro, da vztrajam v pisanju. Tvoja ustvarjalnost se mi zdi hiperpro-duktivna. V tako kratkem času nabrati in ustvariti toliko materiala, ob tem, da si zraven pisala še diplomsko nalogo; kako ti to uspeva in ali je to kakšna kompenzacija med tistim, kar določajo paragrafi, in tistim, kar narekuje srce? V življenju se trudim združevati to, kar moram početi (za kar sem se v preteklosti odločila in se pričakuje od mene, da bom tudi dokončala), s tem, kar je za moje lastno veselje in dušo. Je pa tudi res, da izdaje svojih knjižic načrtujem tako, da ugledajo luč sveta ob zame pomembnih dogodkih. Glede na to, da si svoje neštete dejavnosti, med drugim tudi pisanje, posvetila dejanjem dobrote, širjenju vere, upanja, ljubezni, človečnosti ter nasploh humanosti; ali misliš, da je v današnjih časih s tem kot posameznik možno spremeniti svet na bolje? Zelo jasno mi je, da ne morem spremeniti celega sveta. A mi to ne vzame poguma. Ker se zavedam tudi, da komu pa lahko pomagam, mu polepšam dan, ga nagovorim ... in da je to že nekaj. In če bi se vsi ljudje trudili širiti dobro, tam, kjer smo, med ljudi, ki jih srečujemo . bi na svetu zavladal raj. V svojih mislih se precej obračaš na Boga. Po mojem mnenju so današnji časi težki tudi za vero, ne samo za človečnost. Kako gledaš na to, ko se v tvojih mislih zdi tvoja vera neomajna? Vera mi resnično veliko pomeni, ker se zavedam Božjih posegov v moje življenje in ker sem znotraj Cerkve našla/spoznala res mnogo čudovitih ljudi, ki so me neštetokrat dvignili, mi bili v oporo, mi kazali pravo pot ... (Za kar sem jim neizmerno hvaležna.) Pridejo pa trenutki in dnevi, ko mi je težko varovati. Ko čutim praznino, sem v „temi", ko se Bog ne odzove ., a takrat le še močneje trkam, kričim, se tudi kregam z Bogom in skušam biti še več z Njim, da bi Ga zmogla videti, začutiti in prepoznati L/ljubezen, ki sem je deležna. Zelo veliko se ukvarjaš tudi z dobrodelnostjo. S pomočjo brezdomcem, z animacijo na duhovnih vajah, s pomočjo bolnikom ... So tudi te izkušnje kaj vplivale na vsebino zbirke „Moja zgodba je lahko tudi tvoja"? Določene misli so prav neposredno povezane s temi dejavnostmi, kot utrinki tistega, kar me je nagovorilo, se me dotaknilo. Ostale pa so povezane bolj posredno; ker me te „stvari" spreminjajo, mi odpirajo nov in drugačen pogled, me delajo občutljivejšo za sočloveka in sočutno. Kamorkoli grem, pustim tam delček svojega srca in vsaj s kom stkem vez prijateljstva, ki mi je dragocena in sem zanjo hvaležna. A vseeno se rada vračam tja, kjer sem pognala korenine in kjer se počutim še posebej dobro, domače in sprejeto. Pred nekaj meseci si postala diplomirana socialna delavka. Ali misliš, da obstaja soglasje med načinom, ki ga za svoje delovanje uporabljajo vera in uradne institucije? Mislim, da nihče ne more storiti ničesar dobrega za sočloveka, če ne verjame vanj in v to, da ima človek vsaj kaj dobrega v sebi, da je vreden že sam po sebi in da si že zato, ker je, človek zasluži spoštovanje in dostojanstvo, in če nima v sebi vsaj malo ljubezni in sočutja. Tvoja zadnja zbirka je izšla v nakladi 600 izvodov. Prejšnji dve pa v nakladi 400 izvodov. Očitno sta bili razprodani. To je kar lep kompliment. Misliš, da bo naslednja zbirka, v katero ne dvomim, izdana v še višji nakladi? Kakšen odnos imaš do tega? Najprej sem se povišane naklade ustrašila, zatem privolila vodju založbe, ker če on verjame, da se bo ta zbirka tako dobro prodajala, in če si mirno upa narediti to potezo, potem tudi meni ni treba skrbeti, ker nimam nobenih stroškov s tem. Kar pa se tiče naslednje naklade ..., dajmo času čas, da najprej vidimo, kako se bo ta prodajala. Če vas bo veliko zagnanih kupcev, ki boste hitro pograbili knjižice, pa se mogoče zna tudi to zgoditi. Vem, kako si ponosna na svojo identiteto pa tudi na to, da si upaš izpostaviti pozitivne in negativne plati svojega rodnega kraja, okolja, družine, ljudi ... Ali meniš, da bi lahko v svojem domačem okolju napredovala in ustvarila toliko, kot si, če se ne bi oddaljila in vsega pogledala še z drugega zornega kota? Mislim, da je bilo nujno potrebno, da sem šla od doma. Le tako sem se lahko osvobodila spon, pričakovanj in zahtev so-občanov ter predstav, ki so jih imeli o meni. Da sem lahko začela spoznavati sebe, kdo sploh sem in kaj si želim, da sem lahko bolj objektivno videla razmere, v katerih sem živela prej, našla sebi primerne sogovornike, dejavnosti in skupine, ki so me pritegnile ..., da sem lahko rasla in postajala bolj jaz. Tako da lahko zdaj kaj več oz. boljšega dam oz. posredujem naprej. Tudi meni mnogokrat tvoj SMS polepša dan. Vse tvoje misli so nastajale tako. Če bi seštela vse prejemnike in misli - koliko ljudem si polepšala dan? Rednih prejemnikov je že, odkar pišem (6-7 let), nekje med 70 in 85. So pa posebne priložnosti, ko se zmore ta številka dvigniti tudi nad sto. In če to število pomnožimo s številom vseh misli (ki jih je krepko čez 800), pride ven kar velika številka vseh poslanih SMS-ov. Na mesec jih pošljem vsakemu od rednih prejemnikov med 10 in 20. Koliko SMS-ov pa je kolikim osebam polepšalo dan, pa res ne vem. Mnogi, če ne skoraj vsi ustvarjalci v naši občini, se tako prekleto borimo, da vsaj malo prodremo v „maternico" nikar še čez njo, ti pa to udejanjaš tako sama od sebe in na videz brez naporov - mi lahko razložiš to? Pojma nimam, koliko in kako so moje misli sprejete v dobrepoljski občini. Vem pa, da so zaradi različnih možnosti (SMS-i, FB, knjižice) poznane in po večini pozitivno sprejete v dokaj širokem prostoru. Sem se ravno nekaj dni nazaj čudila, ker je v zadnjem mesecu 100 ljudi na novo všečkalo mojo stran z mislimi na Facebooku (Misli za lepši dan). Dobivam občutek, da si ljudje želimo, da bi lahko končno sneli maske in pokazali, kdo smo in kaj občutimo v resnici. Da hrepenimo po nečem več in boljšem od tega, kar imamo oz. kar živimo sedaj, in da vsaj delček nas verjame v dobro, v ljubezen, smisel ..., da pa ob tem potrebujemo drug drugega, da skupaj iščemo pravo pot in si pomagamo premagovati ovire in zmagovati težke boje. In mogoče pomaga tudi to, da uporabljam vsakdanji jezik in da pišem iz sebe. Če bi imela omejen prostor in čas, kar tu je, in bi morala v nekaj stavkih povzeti zbirko, življenjska načela ter svoje do-morodne sestre in brate seznaniti, kje se dobi tvoja duševna mana za dušo in srce, kako bi to storila? Knjižice „Moja zgodba je lahko tudi tvoja" lahko kupite v kateri od katoliških knjigarn. Ob koncu pa vam namenjam še tole misel: Vsak človek je edinstven, čudovit, dragocen in vreden ljubezni in če v sebi ter sočloveku iščem to dobro ter pristopam do njega z ljubeznijo, s toplino in z nežnostjo, bo zacvetel v vseh svojih najlepših barvah in resnično zaživel. Zaživel v polnosti. Res je. Nekje v svojih globinah smo si ljudje zelo podobni. Tako po barvah kot po ranljivosti. In ko okoli sebe podremo svoja nešteta obzidja ter odvržemo svoje neštete maske in lupine, najdemo v sebi bitje, ki se lahko najde v neštetih mislih, s katerimi Mateja razgalja svoje srce in svoja občutja. Zato bom za konec dodal le še zaključek uvodne besede v „Moja zgodba je lahko tudi tvoja", s katerim Mateja bralca vodi na pot do sebe: „Dragi bralec, draga bralka, si upaš skupaj z mano na pot? Na pot do sebe? Pravijo, da je najtežja, najbolj presenetljiva, polna vzponov in padcev, trnja in cvetov, radosti in bridkosti..., a da je pravzaprav - skupaj s časom, ki nam je dan, ko po njej hodimo - vse, kar imamo, in vredna več od vsega drugega, kar si kopičimo, a ne moremo obdržati. Povabljen skozi moja vrata. Naj se moja zgodba dotakne tudi tebe. In naj naju poveže v iskanju SEBE." ♦ Ko imam odprte oči in odprto srce, otroško preprostost in zmožnost čudenja, zaznam, da je svet, v katerem živim, lep. Da mi je podarjenih veliko čudovitih trenutkov. A včasih grem žal kar mimo. Takrat pa, ko se zmorem ustaviti in občudovati, postanem vesela in hvaležna za vse dobro in lepo, ki mi je podarjeno. S soncem obsijano 5. Dobrepoljsko vandranje TD Dobrepolje je v sodelovanju z občino Dobrepolje, s Planinskim društvom Dobrepolje, Športnim društvom Dobrepolje, z Društvom gobarjev Štorovke, Društvom podeželskih žena Dobrepolje - Struge, Dramsko skupino Scena, Društvom upokojencev Dobrepolje in s Športnim društvom Cesta tudi letos organiziralo tradicionalno, že 5. Dobrepoljsko vandranje, ki je potekalo v soboto, 11. oktobra 2014. Foto: Vasja Marinč TD Dobrepolje Najbolj smo se razveselili vseh sončnih žarkov, ki so objeli našo dolino. Končno, po petih letih zopet sonce! Veseli smo bili vremena in zato smo vedeli, da bo obisk večji kot prejšnja leta, kar se je tudi zgodilo. Prvi pohodniki so prihajali že v zgodnjih jutranjih urah in se podali na najdaljšo pot, ki smo jo poimenovali Grajska pot. Udeleženci te poti so hodili mimo ostankov starega gradu do Limberka, kjer so jih prijetno pogostili naši prijatelji iz vaške skupnosti Čušperk in TD Račna. Po-hodniki so bili s pohodom zelo zadovoljni, tako da bodo imeli pot v spominu še dalj časa. Rimska pot Jerneja Pečnika pa je letos gostila večje število pohodnikov. Kot vsako leto so jih tudi letos v Ponikvah pričakali domačini z domačimi dobrotami in Folklorna skupina Ponikve, Julij Brodnik pa jih je presenetil še z okrepčilom. Po Dobrepoljski poti vsako leto vandra največ pohodnikov. Je lažja pot in z nje se vidi dolina z vsemi razsežnostmi. Najlepši pogled je s Svetega Antona in ob spustu proti vasi Cesta, ki je letos pridobila tudi spominsko ploščo, posvečeno našemu rojaku, starinoslovcu Jerneju Pečniku, o katerem smo letos veliko pisali tudi v našem časopisu. V vaškem domu so tudi razstavljene fotografije njegovih izkopanin iz Narodnega muzeja Ljubljana. Pohodniki so bili v vasi Cesta s strani prijaznih vaščanov deležni tudi kave. Na tej poti pa vsako leto s kapljico domačega za pogum na poti preseneti tudi »Pavliščev Još« (Jože Hren) iz Podgorice. Ravno tako so tudi vaščani Zagorice vsako leto gostoljub-nejši in pripravijo večjo količino domačih dobrot, ki jih pred gasilskim domom postrežejo vrle gospodinje Tončka, Melita in Andreja. Letos so se v kratkem kulturnem programu predstavili tudi nekateri liki za-goriških mačkar. Seveda so posebej gostoljubni tudi Zrnčevi pri Sv. Antonu, ki vsako leto skuhajo lipov čaj iz cvetov njihovih lip ter ponudijo domačo kapljico. Letos so bile zelo obiskane tudi sprehajalne poti, saj je lepo vreme vabilo tako družine kot starejše. Tako so se družine z otroki udeležile pohoda po Poti zajčka Dolgouhca do Sv. Antona in nazaj na Videm, po Poti konjička Kopi-tljačka do kmetije Erčulj v Zagorici, kjer so jih sprejeli domači in jim ponudili pecivo, ob katerem so še prijetno poklepetali. Oskrbovanci iz Zavoda sv. Terezije pa so se podali s spremljevalci po Poti račke Kratkotačke, to je do Stare luže, kjer so se poveselili ob pogledu na lužo in njene prebivalce ter veseli odšli nazaj v dom. Ta dan je potekal tudi 4. Dobrepoljski tek v organizaciji Športnega društva Do-brepolje. Udeležilo se ga je veliko število tekačev posameznikov in družin. Udeležence teka in pohoda sta po prihodu na cilj čakala topel obrok in čaj. Za prijetno druženje so poskrbeli tudi člani Društva gobarjev Štorovke in gostje iz občine Kostanjevica na Krki, s peko kostanja. Na vandranje so se že v petek, 10. oktobra, skupaj z učitelji, učiteljicami in vzgojiteljicami podali tudi učenci osnovne šole in otroci vrtca Ringaraja. Vandrali so po Dobrepoljski poti, Rimski poti Jerneja Pečnika in Sprehajalnih poteh. Trg so obarvali tudi ponudniki domačih pridelkov in izdelkov, ki so na stojnicah ponujali obiskovalcem marsikaj zanimivega, od suhe robe, umetne obrti, zdravilnih napitkov do mesnih dobrot, in še bi lahko naštevali. Veliko pozornost pa so vzbujale žene iz Društva podeželskih žena Dobre-polje - Struge s peko palačink, saj so z njimi marsikateremu otroku, pa tudi odraslemu pričarale nasmešek na obrazu. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na svoje skrbne člane ZŠAM Grosuplje, ki so skupaj s Tonijem Vidmarjem, z Janijem Štrubeljem in Jožetom Moharjem poskrbeli, da so pohodniki varno in srečno pri-vandrali nazaj na cilj. Poskrbeli smo tudi za tiste, ki bi potrebovali nujno pomoč ali prevoz, za kar so prevzeli skrb člani Gasilskega društva Videm, Tjaša Volek in Andreja Le-vstek. Na srečo so vsi pohodniki brez težav prišli nazaj na cilj, se pa vsem trem lepo zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje. Da so bili pohodniki res vedno na pravem mestu ob pravem času, pa sta letos poskrbela Jasmina Mersel Šušteršič in Bojan Foto: Janez Verbič Foto: Janez Verbič Foto: Judita Boštjančič Novak, za kar se jima najlepše zahvaljujemo. Da je bilo dogajanje še bolj pestro, zanimivo in živahno ter glasbeno obarvano, sta poskrbela tudi harmonikarja Jernej Oblak in Mark Ahčin. Zahvaljujemo se tudi ekipi SoundLight, ki je tudi letos poskrbela za ozvočenje na vandranju. Za klopi in mize so tudi letos poskrbeli člani ŠD Cesta, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Najlepše se zahvaljujemo tudi vsem turističnim vodnikom za vodeno vandranje po poteh, ravnatelju g. Ivanu Grandovcu in županu g. Janezu Pa-vlinu. Na koncu naj se še iskreno zahvalimo tudi vsem tistim, ki ste na kakršen koli način sodelovali in pomagali pri organizaciji in izvedbi Dobrepoljskega vandranja, hvala pa seveda tudi vsem pohodnikom in tekačem. Lepo vreme, dobra udeležba in prijaznost vseh udeležencev so naredili že tako prijetno soboto še prijetnejšo in tako smo veselo in zadovoljno zaključili tudi jubilejno peto Dobrepoljsko vandranje. ♦ Vtisi pohodnikov: »Na vandranju smo doživeli veliko prijetnih trenutkov - gostoljubja, pozornosti, kakovostnega vodenja in ne nazadnje: lepega vremena. Želim vam še naprej uspešno delo in se vidimo naslednje leto. Pohvala vsem!!!« (pohodnik Janez Verbič) »V imenu vseh udeležencev se vam zahvaljujem za lep in topel sprejem na Dobrepoljskem vandranju. Čestitam k dobri organizaciji - vse je bilo super!« (skupina pohodnikov iz občine Kostanjevica na Krki) Iz DPŽ Dobrepolje-Struge - dogodki v oktobru 4. oktobra 2014 smo se članice društva udeležile Bučno marmeladnega dne v Velikih Laščah, 18. oktobra 2014 pa smo bile povabljene v Ribnico v TVD Partizan na praznovanje 15. obletnice delovanja Društva podeželskih žena Ribnica. Oktobra smo organizirale tudi predavanje ge. Marije Merljak z naslovom Hrana za boljše zdravje. Več o zanimivih in raznolikih dejavnostih našega društva pa v besedi in predvsem v sliki - v nadaljevanju. Bučno marmeladni dan v Velikih Laščah Nada Lunder Ker se naše društvo povezuje in sodeluje s sosednjimi društvi, smo se 4. oktobra 2014 udeležile Bučno marmeladnega dne v Velikih Laščah. Del zanimivega programa je bilo tudi kuhanje bučne juhe, in tega tekmovanja sva se udeležili Fani Pugelj in Nada Lunder. Na koncu sva osvojili tretje mesto. Vsake ekipa je skuhala pet litrov bučne juhe, ki so jo obiskovalci z veseljem pokušali in seveda jo je hitro zmanjkalo. Bučno marme-ladni dan je popestrila tudi raznovrstna ponudba izdelkov na stojnicah. ♦ Praznovanje v Ribnici 18. oktobra 2014 smo bile povabljene v Ribnico v TVD Partizan na praznovanje 15. obletnice delovanja Društva podeželskih žena Ribnica. Obenem je potekalo tudi regijsko tekmovanje Dobrodošli na naši stojnici, ki ga je organizirala Zveza kmetic Slovenije. S svojo bogato obloženo stojnico smo sodelovale tudi članice DPŽ Dobre-polje Struge. Ker se komisija ni mogla odločiti, katera stojnica je najlepša, smo vsi sodelujoči dobili priznanja za sodelovanje. Ob pestrem kulturnem programu je večer hitro minil in domov smo odšli polni prijetnih doživetij. ♦ Predavanje Marije Merljak 20. oktobra 2014 smo organizirale predavanje ge. Marije Merljak z naslovom Hrana za boljše zdravje. Predavanje je potekalo v OŠ Dobrepolje in se ga je udeležilo približno 40 poslušalcev. Na triurnem predavanju, ki je minilo neverjetno hitro, smo izvedeli marsikaj zanimivega o zdravem načinu prehranjevanja. Le uravnotežena zdrava prehrana poskrbi za naše telo kot celoto, zato lahko rečemo, da je zdravje naša odločitev. Ker pravijo, da je smeh pol zdravja, smo na koncu poskrbeli tudi za veliko dozo smeha in se razšli veseli in polni novega znanja, ki nam bo pomagal pri boljšem počutju. Na koncu bi se zahvalila ravnatelju OŠ Dobrepolje, Ivanu Grandovcu, ki nam je za predavaje dal na voljo učilnico. ♦ Turistično društvo PODGORA in Planinsko društvo DOBREPOLJE organizirata 21. tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh v četrtek, 25. decembra 2014. Dnevni pohod: start iz Podgore ob 14. uri Nočni pohod: start iz Podgore ob 18. uri Oba pohoda bodo vodili vodiči. Dnevni pohod bo prilagojen tudi za najmlajše, saj bomo imeli več postankov s pripovedovanjem dobrepoljskih zanimivosti. V Podgori in na Kamen vrhu bo poskrbljeno za pijačo, hrano in dobro razpoloženje. Na pohod se odpravite v primerni obutvi in oblačilih. 0 O TD Dobrepolje PD Dobrepolje Turistično društvo PODGORA in konjeniška sekcija vabita vse konjenike, ljubitelje in rejce konj na BLAGOSLOV KONJ, ki bo na sv. Štefana dan, 26. decembra 2014, pri gasilskem domu na Vidmu v Dobrepolju, z začetkom po drugi, opoldanski maši. Pri vseh morebitnih vprašanjih in z informacijami vam bo pomagal Tomaž Strnad, GSM: 031-896-085 Kulturno društvo Dobrepolje, Dramska skupina Scena in Birmanska gledališka skupina vam predstavljajo: Gregor Čušin: DRUŽINSKE KOMEDIJE v povprečni slovenski družini z nadpovprečnim številom otrok Predstava bo v soboto, 20. decembra 2014, ob 19.15 v dvorani Jakličevega doma. V 8-članski družini se otroci znajdejo v različnih obdobjih odraščanja in se srečujejo z vsemogočimi življenjskimi vprašanji, starši pa jih želijo čim bolje vzgojiti v duhu vere. Dogajanje je tako kot v vsaki družini, vedno pestro in tudi zabavno. Ne zamudite! Verjamemo, da boste v tej predstavi našli samega sebe ali morda kar svojo družino. Vljudno vabljeni! Meddruštvena vaja „oktober 2014" v mesecu protipožarne varnosti v Strugah V soboto, 11. 10. 2014, je bilo v novem gasilskem domu in njegovi okolici v Strugah precej živahno, saj so že dopoldne potekale dejavnosti in priprave na društveno gasilsko vajo v mesecu protipožarne varnosti, pri kateri si struški gasilci vsako leto zadamo nove izzive in nova sodelovanja. Andrej Debeljak, PGD Struge Po zelo uspešni, obiskani in gledani vaji v predpreteklem letu, ko smo v sodelovanju s kočevskimi gasilci izvedli prikaz gašenja ter tehničnega reševanja iz gorečih avtomobilov, udeleženih v prometni nesreči, smo tokrat k sodelovanju povabili gasilce iz PGD Hinje, s katerimi struški gasilci mejimo pri pokrivanju svojega požarnega teritorija. Povabljeni so se povabilu velikodušno odzvali, naš poveljnik je s poveljstvom strnil glave, napravil se je kompleksen elaborat vaje, Žaga Pogorelc pa nam je za izvedbo vaje odstopila svoje obratovalne objekte. Letošnji izziv sta bila zagotovo ponesrečenca, ki ju je bilo treba najti v zadimljenem prostoru, ju spraviti na varno in oskrbeti. Na vaji je sodelovalo 21 domačih operativcev ter 10 operativcev iz PGD Hinje. Obe društvi sta na vaji sodelovali s skoraj vso tehniko in opremo, ki ju premoreta: gostujoče društvo z GVGP-1, GV-1 ter tremi IDA aparati;domače društvo pa z GVC 16/25, GV-1, GVM, štirimi IDA aparati, MB in vso opremo za trodelni napad. Ker je bila vaja zamišljena in zasnovana tako, da bi bila simulacija čimbolj realistična, so se po zboru pred gasilskim domom po kratkih navodilih poveljnika začeli izvozi gasilske tehnike po vrstnem redu, kakršen bi bil najverjetneje tudi v primeru dejanskega požara. Seveda je vse potekalo po pravilih, z javljanjem izvozov in s komuniciranjem po radijskih zvezah. Ob prihodu gasilcev na prizorišče vaje so operativci dobili nadaljnja navodila in svoje operativne naloge od vodje intervencije. Prva je na prizorišče vaje prispela operativna enota PGD Struge z vozilom GVC 16/25 s 6 operativci. Njihova naloga je bila gašenje notranjega požara v zgornjem delu objekta, izklop glavnega stikala električne napeljave, preiskovanje in iskanje morebitnih ponesrečencev. Pri preiskovanju zadi-mljenega prostora je enota našla dva ponesrečenca in ju varno rešila iz objekta. Za ponesrečenca je poskrbela enota za prvo pomoč. Druga je na prizorišče vaje prispela operativna enota PGD Struge z vozilom GV-1 z 8 operativci. Njihova naloga je bila postavitev trodelnega napada in gašenje zunanjega požara ter preprečevanje širjenja požara. Tretja je na prizorišče vaje prispela operativna enota PGD Hinje z vozili GVGP-1 z 2 operativcema ter z GV-1 s 7 operativci. Njihova naloga je bila gašenje notranjega požara v spodnjem delu objekta, preiskovanje in iskanje morebitnih ponesrečencev ter pomoč PGD Struge pri gašenju notranjega požara v zgornjem delu objekta. Zadnja je na prizorišče vaje prišla operativna enota PGD Struge z vozilom GVM s 7 operativci. Njihova naloga je bila postavitev reševanega prostora ter pomoč operativcem pri vstopu v objekt. Pri vaji so operativci uspešno opravili vse svoje naloge, pri katerih so varno poskrbeli za ponesrečence, odstranili nevarne snovi iz objekta ter pogasili požar. Po zaključku vaje so se vse enote vrnile v gasilski dom, kjer sta po nagovoru predsednika PGD Struge sledili kratka analiza vaje ter pogostitev vseh udeležencev vaje. Nepoznavalci in tisti, ki niso tako blizu krogu gasilcev, se morda ne zavedajo, kako pomembne so takšne vaje z vseh vidikov. Bodisi zaradi utrjevanja in nadgrajevanja operativnega znanja, odpravljanja morebitnih napak, pomanjkljivosti bodisi zaradi sodelovanja, povezovanja, deljenja in prenašanja izkušenj. Letošnja vaja v mesecu protipožarne varnosti je bila v vsem zgoraj navedenem zelo uspešna. Z njo so bili zelo zadovoljni tudi gostujoči operativci iz PGD Hinje, ki so nam obljubili, da nam v prihodnje vrnejo povabilo ter se na kakšni podobni simulaciji srečamo tudi na njihovem teritoriju ali kje na mejnem območju med njihovo in našo občino. Zelo pohvalno in spodbudno za domače društvo pa je tudi to, da so bile na vaji prisotne vse starostne skupine gasilcev, od veteranov, članic, članov, mladink in mladincev pa do najmlajših, ki zaradi zahtevnosti in nevarnosti na vaji še niso mogli aktivno sodelovati, so pa jo zato gledali in se učili, kako približno je videti, če pride do velikega požara, in kaj vse bodo morali obvladati, ko bodo odrasli v „tavelke gasilce". Bog daj, da bi večino svojih znanj in veščin tako oni kot njihovi predhodniki uporabljali predvsem na takšnih vajah. Z gasilskim: "Na pomoč!" ♦ Evakuacija vrtca 2014 Evakuacija je umik iz objekta na varno. Umikamo se po najhitrejši varni poti na zbirno mesto. Poteka po evakuacijski poti, ki je narisana v načrtu evakuacije. Evakuacijska pot je označena z znaki, ki kažejo smer evakuacije do zbirnega mesta izven objekta, kar je prav tako označeno. Mateja Lohkar, vodja evakuacije vrtca 2014 V mesecu požarne varnosti smo vzgojiteljice iz vrtca Ringaraja na Vidmu izvedle vajo evakuacije. Evakuacija iz prostorov vrtca je potrebna predvsem, ko pride do nepredvidenih situacij, ki lahko vplivajo na varnost zaposlenih in otrok vrtca. To so lahko potres, požar, eksplozije itd. Z vajo smo želele doseči cilje: naučiti otroke in sodelavce, kako je treba opraviti zapustitev zgradbe vrtca, preizkusiti organizacijsko in tehnično pripravljenost za varno zapustitev zgradbe ob morebitnih izrednih razmerah in ugotoviti, kaj je še treba izboljšati, da bi bila morebitna evakuacija vrtca čim varnejša in učinkovitejša. V tednu 20.-24. 10. 2014 smo vsi oddelki v vrtcu imeli tedensko temo »GASILEC«. Otroci so spoznali delo gasilca, kako so gasilci oblečeni, spoznali in poimenovali smo gasilsko opremo, spoznali znake in simbole, ki kažejo smer evakuacije. Pogledali smo veliko posnetkov in fotografij delovanja naših gasilcev. Naredili smo plakate o delu gasilcev in gasilskih društev. Otroci so v tem tednu v vrtec prinašali gasilska vozila, gasilske cisterne, pa tudi otroška zaščitna oprema ni manjkala. Otroci so se naučili številke (112), kamor pokličemo, če pride do požara ali drugih naravnih nesreč. V starejših skupinah smo vzgojiteljice otroke seznanile s tem, katere podatke naj povejo, ko kličejo regijski center za obveščanje na številko 112. Prišel je petek, ko smo izvedli s pomočjo PGD Zdenska vas vajo evakuacije. Vaja se je začela ob 9. uri dopoldne. Gasilci so z zvokom sirene dali znak za takojšen umik iz stavbe vrtca na zbirno mesto, ki je zadaj za šolo. Starejše skupine na šoli so se evakuirale po požarnih stopnicah, skupina Miške je imela evakuacijsko pot skozi šolo, mimo stranišč, na zbirno mesto zadaj za šolo. Mlajše skupine v vrtcu pa so imele evakuacijsko pot skozi terase oddelkov na igrišče in nato na skupno zbirno mesto. Da smo varno pripeljale vse otroke, predvsem mlajše iz jasličnih skupin, na zbirno mesto, so nam pomagale Judita, Milka, Marija, Darja, Vida in Jožica. Knjižničar Matej pa je poskrbel, da je vajo evakuacije s fotografiranjem shranil v trajni spomin. Vajo si je ogledal tudi naš ravnatelj Ivan Grandovec. Za to, če bi prišlo do kakšne poškodbe otrok in zaposlenih, pa je poskrbela vzgojiteljica Sabina Novak, ki je pred kratkim uspešno končala tečaj za bolničarko - prostovoljko. Sabina je nekaterim otrokom in vzgojiteljicam vseeno oskrbela »poškodbe in rane«, ki so nastale pri evakuaciji. Zahvala PGD Zdenska vas in poveljniku Alešu Strnadu za pomoč pri organizaciji in izvedbi vaje evakuacije 2014. ♦ Stoletne vode ali samo igranje matere narave? Kot strela z jasnega sem v zgodnjih jutranjih urah dobil informacijo, da je bregove prestopila reka Rašica, da iz Podpeške jame že bruha voda in da se voda že vali proti Predstrugam. Scenarij izpred 4 let mi je ponovno odzvanjal v glavi. Kompolje (foto: Tamino Petelinšek) Dom starejših Videm-Dobrepolje Uroš Gačnik, poveljnik GZ Dobrepolje Aktiviranje operativnih enot, oskrba občanov s protipoplavnimi vrečami in peskom vse to je bilo prioritetna naloga. Delo gasilcev se je začelo že v petek v zgodnjih jutranjih urah. Seveda so bili prvi v Ponikvah, kjer so prvi dobili vodo in so bili opozorjeni od sosednjih društev PGD Rašica in GZ Velike Lašče. Informacije so bile vredne zlata, saj smo le tako lahko načrtovali, kaj nas lahko doleti. Pričakovali smo najhujše. Od Ponikev pa vse do Strug so se začele izvajati dejavnosti, kot so: utrjevanje nasipov, polnjenje protipoplavnih vreč, seljenje opreme v višje prostore, umikanje živali in ljudi s predvidoma najbolj ogroženih področij. Dejavnosti je bilo toliko, da se težko opiše v tem glasilu vse, kar se je dogajalo v teh štirih dneh. Zapisano bo v gasilskem poročilu. Spomini na leto 2010 so še močno živi, zato nihče ni izgubljal časa. Na kratko bom opisal gasilsko dejavnost v teh 4 dnevih za celotno občino. V petek, 7. 11. 2014, je sodelovalo 144 gasilcev na 72 različnih lokacijah. V soboto, 8. 11. 2014, je sodelovalo 141 gasilcev na 34 lokacijah. V nedeljo, 9. 11. 2014 (sanacija poplav), je sodelovalo 127 gasilcev na 71 lokacijah. V ponedeljek, 10. 11. 2014 (sanacija poplav), je sodelovalo 27 gasilcev na 15 lokacijah. Skupno je bilo v 4 dneh opravljenih več kot 3.200 delovnih ur. Pohvalil bi rad v prvi vrsti vse naše gasilce, ki vedno požrtvovalno priskočijo na pomoč tam, kjer je to nujno potrebno. Čeprav smo bili utrujeni, neprespani, saj smo spali na noč kake 4 ure, potem pa spet na pomoč. Upam, da smo s svojim delom opravičili vsak evro, ki se vlaga v gasilsko dejavnost. Vesel sem, da solidarnost med sokraja-ni še ni ugasnila. Živ dokaz so bili krajani Predstrug, Podpeči, Vidma, Kompolj in Strug. Z nesebičnim delom so si pomagali, delali nasipe, polnili vreče, črpali vodo, premikali pohištvo in opremo ... Dobrepoljci in Stružanci - ponovno ste mi dokazali, da smo iz pravega testa. Držite še naprej skupaj. ♦ Kompolje (foto: Tamino Petelinšek) Podpeč Dom starejših Videm-Dobrepolje Gasilska vaja Cesta 2014 Letošnja vaja Gasilske zveze Dobrepolje se je odvijala v vasi Cesta na predelu zaselka »Hrib«, ki je zaradi dostopnosti intervencijskih poti in oskrbe z vodo zelo ogrožen. Vaja je temeljila na predpostavki, da je občanu pri kurjenju peči ogenj ušel v kurilnico, pri reševanju in gašenju pa je odvrgel ogorke na vrt, kjer se je zaradi suhe trave in ugodnega vetra požar zelo hitro razširil na sosednje grmičevje in v gozd. Borut Pajk, foto: Tamino Petelinšek Vajo smo v soboto, 18. 10. 2014, v popoldanskem času izvedli v vasi Cesta v požarnem okolišu PGD Zdenska vas. Organizirali smo jo z namenom preverjanja organiziranosti, usposobljenosti in opremljenosti operativnih enot GZ Dobrepolje, preverjanja požarnega načrta GZ Dobrepolje, preverjanja sistema radijskih zvez in izdelave operativnega načrta za problematično področje na območju zaselka v vasi Cesta. Ob 16.40 sta bila aktivirana domače društvo in osrednja enota. Kasneje so bila glede na razvoj dogodkov aktivirana tudi ostala društva. Na vaji so bili potrebni gašenje notranjega požara, aktivna in pasivna obramba sosednjih objektov in gašenje gozdnega požara. Potrebno je bilo tudi posredovanje enote prve pomoči in tehničnega reševanja, saj se je prevrnil traktor z vozom - seveda je šlo za simulacijo, zgodilo pa se je tudi nekaj namišljenih poškodb operativnih gasilcev. Prvič smo za množično intervencijo vzpostavili štabno vodenje, za lažjo koordinacijo enot pa tudi sprejemno mesto. Štabno vodenje se je z nekaterimi pomanjkljivostmi do- PGD Zdenska vas se posebej zahvaljuje vaščanom vasi Cesta, ki nam že toliko let stojijo ob strani, tako v znak podpore kot tudi finančno. Zelo smo bili veseli tople dobrodošlice in odobravanja našega udejstvovanja za skupno dobro in predvsem za varnejši vsakdan. Iskrena hvala. bro obneslo. Vaja je bila zasnovana tako, da scenarij ni bil znan vnaprej, temveč se je odvijal glede na razvoj dogodkov in razpoložljivost gasilskih enot. Zaradi slabe oskrbe z vodo na tem področju je bil vzpostavljen verižni sistem motornih brizgaln, ki je zagotavljal požarno vodo gasilskim vozilom, proti koncu pa se je s pomočjo tega sistema vzpostavil tudi tro-delni napad. Na koncu lahko rečemo, da je bila vaja uspešno zaključena, njen cilj pa je bil v celoti dosežen. Skupaj je bilo na vaji prisotnih 99 gasilcev, ogledalo pa si jo je 15 povabljenih gostov, med njimi tudi župan občine Dobrepolje, Janez Pavlin. Za uspešno pripravo in izvedbo se zahvaljujemo strokovni službi poveljstva PGD Zdenska vas in vsem gasilskim društvom za dobro sodelovanje z operativnimi enotami. Članek je povzet po poročilu poveljnika Aleša Strnada. ♦ Pogosto je bolje upočasniti korak, odložiti tesnobnost, da bi drugemu videli v oči in mu prisluhnili. (papež Frančišek) POPLAVE 2014 Po poplavah, ki so v novembru prizadele predvsem vaščane Kompolj, pa tudi Vidma in Pod-peči, smo sodelavci Župnijske Karitas Dobrepolje obiskali družine, ki so utrpele škodo zaradi poplav, in jim ponudili vloge za humanitarno pomoč s strani Karitas. Na www.zelnik.net in na Radiu Ognjišče smo objavili prispevek o poplavah in kontaktne podatke za pomoč. Pomoč lahko nakažete na TRR: SI56 0204 6025 4986 661, sklic: 00 91738296-2014, namen: poplave v Dobrepolju 2014, prejemnik: Župnijska Karitas Dobrepolje - Videm, Videm 33, 1312 Videm - Dobrepolje. Vloge, ki ste jih oddali do 23. 11. 2014, smo poslali na Škofijsko Karitas Ljubljana. Pri dodelitvi pomoči se bosta upoštevala stopnja škode, ki so jo povzročile poplave, in socialno stanje družine ali posameznika. Če koga nismo obiskali, ker nismo bili seznanjeni, da je utrpel škodo zaradi poplav, naj prosim sporoči na tel. št.: 041 393 893 in bo lahko oddal vlogo naknadno. Kolikšna bo pomoči s strani Karitas, bo seveda odvisna od tega, koliko sredstev se bo zbralo na humanitarnih računih Karitas. Sredstva, ki bodo v ta namen zbrana na računu Župnijske Karitas, bodo razdeljena po istem merilu. Več o Karitas preberite na www.karitas.si . daruj 5 m z SMS KARITAS5 na 1919 Pravila za dodelitev materialne pomoči s strani Karitas Mnogi občani se sprašujete, po kakšnih merilih se deli materialna pomoč s strani Karitas, in pogosto ste prepričani, da nekateri neupravičeno prejmejo pomoč. Župnijska Karitas upošteva merila in pravila, ki jih ima Škofijska Karitas Ljubljana. Okvirna merila in pravila za dodelitev materialne pomoči socialno ogroženim družinam in posameznikom na Škofijski Karitas Ljubljana: 1. O vsakem prosilcu, ki se obrne na Karitas po pomoč, se vodi obrazec o družinskih članih, naslovu, njegovem statusu ter pomembne zabeležke, ki vplivajo na dodelitev pomoči. Prosilce se obravnava po kraju dejanskega bivanja. 2. Pred dodelitvijo pomoči je treba poiskati vse možne oblike drugih pomoči, do katerih je prosilec upravičen. Če prosilec še ni uveljavil vseh oblik pomoči, ki jih lahko pridobi pri državnih institucijah, mu svetujemo, kje in kako jih lahko uveljavi. Pravice iz javnih sredstev so: otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija, razne subvencije in znižana plačila. 3. Če prosilec prosi za materialno pomoč, je treba ugotoviti višino dohodka na družinskega člana, zato mora ob razgovoru predložiti dokazila o dohodkih vseh družinskih članov. 4. Prosilce se najprej obravnava na področju Župnijske Karitas. Če ŽK nima sredstev oziroma ne zmore sama rešiti težave prosilca, se lahko obrne po pomoč na Škofijsko Karitas Ljubljana s popolno prosilče-vo prošnjo. 5. Ko prosilec predloži potrdila o materialnem stanju družine, podpiše izjavo, s katero dovoli, da Karitas zbere osebne podatke vseh družinskih članov za namen reševanja prošnje. 6. Vsi podatki o prosilcu so strogo varovani in zaupni. Sodelavci Karitas moramo pri svojem delu upoštevati in se ravnati po Kodeksu etičnih načel za sodelavce Karitas. 7. Pomoč se prosilcem dodeli na podlagi: - prošnje družine ali posameznika - prošnjo napišejo sami, - priporočila sodelavcev Karitas ali župnije (prošnjo napiše prosilec), - priporočila državnih institucij (CSD, šola, patronažna služba .) ali nevladnih organizacij (prošnjo napiše prosilec), - dokazil o dohodku družine. 8. Dokazila za ugotavljanje potrebnosti pomoči so: • zadnja odločba o otroškem dodatku, • zadnja plačilna lista, • zadnji odrezek ali izpisek od pokojnine, • potrdila o prejetih nadomestilih osebnega dohodka (bolniško nadomestilo, nadomestilo za brezposelnost), • zadnja odločba o prejeti denarni socialni pomoči, • potrdilo ZZZS o brezposelnosti, • potrdila o preživnini, ki jo prejemajo otroci, • potrdilo o avtorskem delu, • potrdila o dohodkih iz premoženja, • potrdila o dohodkih iz kmetijske dejavnosti in o katastrskem dohodku, • potrdila o dohodkih iz dejavnosti, • potrdila o družinski pokojnini otrok. 9. Kadar družina predloži odločbo o otroškem dodatku, druga dokazila niso potrebna. Za ostale člane gospodinjstva, ki niso zajeti v tej odločbi, pa je treba predložiti ustrezna dokazila. 10. Ko seštejemo vse prihodke, jih delimo s številom družinskih članov. Tako dobimo cenzus za pomoč v hrani. Pri Karitas je cenzus za eno osebo, ki živi sama, 380 €. Če živita skupaj dve odrasli osebi brez drugih sredstev za preživetje, je cenzus za drugo osebo 220 € (skupaj 600 €), za vsakega otroka, ki so ga starši dolžni preživljati, pa še dodatnih 200 €. Krediti in dolgovi se pri cenzusu ne upoštevajo. 11. Oseba, ki ne presega cenzusa, je upravičena do pomoči v hrani. Posameznik ali družina z dvema članoma prejme 1 paket, družina s 3-4 člani 2 paketa, s 5-6 člani 3 pakete itd. 12. Pomoč se lahko dodeli tudi družinam in posameznikom, ki presegajo cenzus in živijo v težkih materialnih in socialnih okoliščinah, na katere sami ne morejo vplivati in zaradi katerih imajo dodatne stroške (bolezen, invalidnost, naravne nesreče, poplave, požar ...). 13. Pomoč pri Karitas se lahko dodeli: - enkratno (nesreča ali drugi izredni dogodki, ki so vplivali na bistveno poslabšanje materialnega stanja), - priložnostno (npr. pomoč pri nakupu šolskih potrebščin), - občasno (pri plačilu položnic zaradi izpada dohodka, bolezni, materialne stiske ...). Prosilcem, ki so prejemali samo hrano iz intervencijskih zalog EU, doslej ni bilo treba predložiti dokazil o dohodku. Prejeta pomoč se je evidentirala v skladu s pravi- li in z obrazci, ki jih je vsako leto določila Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pred začetkom razdeljevanja. V letu 2014 hrane EU še ni bilo. Obljubljajo, da jo bomo dobili decembra ali morda januarja 2015. Kakšna bodo letos pravila za delitev, še ne vemo. (Pravila so povzeta po Zborniku za občni zbor Škofijske Karitas Ljubljana, marec 2014) »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.« (Lk, 2,10) Sodelavci Župnijske Karitas Dobrepolje in Struge želimo vsem občanom, da bi praznovali božič v toplih in suhih prostorih in kljub težavam in stiskam občutili mir in toplino božične noči. Naj ljubezen, ki jo v nas prebuja novorojeno Dete, Jezus Kristus, odpre naša srca za pomoč bližnjemu in nas napolni z novim upanjem, da bomo pogumno stopili v novo leto, ki prihaja. Bog, povrni vsem, ki v stiski radi pomagate. Marta Šuštar, karitas-dobrepolje@zelnik.net PKOBTINICA - MALO ... JE VELIKO Anica Smrekar, Sekretarka RKS -OZ Grosuplje Ob svetovnem dnevu hrane smo letos že šestič pripravili akcijo zbiranja pomoči za topel obrok šolarjev, ki jim starši ne morejo plačati kosila. V Grosupljem smo imeli tri stojnice: v TC Mercator, TC Spar in v supermarketu TUŠ. Mercator in Spar sta nam v ta namen tudi podarila po 40 kg kruha, ki smo ga lahko razdelili tistim, ki težko kupijo najosnovnejše stvari za preživetje. Kljub gospodarski krizi in večji brezposelnosti so mnogi pristopili in pomagali, tako da smo s sodelovanjem osmih prostovoljcev zbrali 1277 € (300 € več kot lani), ki jih bomo posredovali OŠ Brinje in OŠ L. Adamič iz Grosupljega. Istočasno je zbiranje pomoči potekalo tudi v TC Mercator in TUŠ v Ivančni Go- rici, kjer so štiri prostovoljke zbrale 262 €, pomoč bo namenjena otrokom OŠ Stična. V Dobrepolju je 6 prostovoljcev v Tuše-vi trgovini zbralo 362 € za otroke OŠ Do-brepolje. Hvala prostovoljcem, trgovinam in vsem, ki ste pomagali s svojim prispevkom, da smo skupaj zbrali 1.900 € pomoči! ♦ ZAHVALA KRVODAJALCEM RKS - Območno združenje Grosuplje se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem tridnevne jesenske krvodajalske akcije: v Grosupljem se je odzvalo 126 krvodajalcev, v Ivančni Gorici 198 in v Vidmu - Dobrepolje 97, skupaj v treh dneh 421 krvodajalcev. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki kri darujete na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Na Srednji šoli Josipa Jurčiča smo en teden pred krvodajalsko akcijo za dijake četrtih letnikov pripravili predavanj e stro- kovnega sodelavca RKS za krvodajalstvo, Boštjana Novaka, ki je mladim predstavil organiziranost preskrbe s krvjo v Sloveniji in tudi, kdaj lahko damo kri, kdaj pa zaradi bolezni, potovanj v določene dežele ali drugih razlogov krvi ne smemo darovati. Odziv med dijaki je bil zelo dober, saj se je krvodajalske akcije udeležilo 39 dijakov in 2 zaposlena s te šole. Krvodajalcem in prostovoljcem smo se letos zahvalili tudi s povabilom na izlet. Na sončno soboto, 11. oktobra, smo z dvema avtobusoma obiskali Koper in Debeli rtič, kjer so se najpogumnejši kopali v morju, drugi pa v pokritem bazenu z ogrevano morsko vodo. Hvala tudi vsem šolam, da prilagodite program tako, da se najde prostor tudi za krvodajalsko akcijo, in vsem prostovoljcem, ki pomagate pri izvedbi krvodajalskih akcij, da skupaj rešujemo življenja! Anica Smrekar Sekretarka RKS - OZ Grosuplje Zmaga grosupeljske ekipe prve pomoči na državnem preverjanju v Kopru V soboto, 27. 9. 2014, je v Kopru potekalo XX. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Preverjanja se je udeležilo 14 ekip, od tega 13 prvouvrščenih na regijskih preverjanjih in ena drugouvrščena ekipa z najboljšim rezultatom. Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Grosuplje Ekipa RKS - Območnega združenja Grosuplje je po zmagi na regijskem preverjanju, ki je potekalo 7. junija v Polhovem Gradcu, zastopala Ljubljansko regijo. Ekipe so na sedmih deloviščih v različnih situacijah (v množici na javni prireditvi, na ladji, na mestnem kopališču, v rovu, v prometni nesreči) na realistično prikaza- nih primerih nudile prvo pomoč več poškodovanim osebam istočasno. Samo preverjanje je pokazalo visoko usposobljenost ekip. Ekipa prve pomoči RKS - Območno združenje Grosuplje je v močni konkurenci dosegla najboljši rezultat in osvojila prvo mesto. S tem uspehom bo naslednje leto zastopala Slovenijo na evropskem preverjanju (FACE) v Parizu. Ekipi je za uspeh že čestital župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, ki dejavnost Rdečega križa in ekipe tudi podpira. Ekipi želimo tudi uspešno zastopanje v Franciji! Da je ekipa dosegla odličen uspeh in bo zastopala Slovenijo na evropskem preverjanju, so usposabljanje finančno in materialno podprli z donacijami Občina Grosuplje, Elektro Ljubljana d.d., Pigo d.o.o. pisarniški material, D-design.si Damjan Kocman s.p., Kemofarmacija d.d. in Mercator d.d.. Vsem navedenim se iskreno zahvaljujemo za pomoč. ♦ Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Občino Dobrepolje 11. in 12. decembra 2014 prireja 2. DRŽAVNO RAZSTAVO POPRTNIKOV IN DRUGIH PRAZNIČNIH BOŽIČNIH KRUHOV Vabimo vas, da s svojim poprtnikom ali drugim božičnim kruhom sodelujete na državnem tekmovanju in razstavi. Izdelke prinesite v četrtek, 11. 12. 2014, med 11.30 in 15.00, v prostore Godbe Dobrepolje v Jakličevem domu, kjer jih bo ocenila strokovna komisija. Prispevek ob oddaji izdelka je 5 €. Prijavite se do 5. 12. 2014 na tel. št.: 051-726-023 ali elektronski naslov: dpz.dobrepoljestruge@gmail.com. V petek, 12. 12. 2014, ob 18.00 bo v veliki dvorani Jakličevega doma na Vidmu podelitev priznanj s kratkim kulturnim programom. Temu sledita ogled razstave in pogostitev. Razstavo si lahko ogledate v petek, 12. decembra 2014, od 10. ure, in v soboto, 13. decembra 2014, od 16. ure. Vljudno vabljeni! Še pečete poprtnik v času od božiča do svetih treh kraljev? Bi se radi naučili peke poprtnika in ohranjali tradicijo za naslednje rodove? Vabimo vas, da se nam pridružite na DELAVNICI PEKE POPRTNIKA, ki bo v četrtek, 4. decembra 2014, ob 17. uri v Gostilni pri Zori v Kompoljah. Delavnico bomo vodile Nada Lunder, Fani Pugelj in Milka Padar. Ker smo tik pred praznikom sv. Miklavža, bomo pekli tudi parkeljne. Kotizacija je 5 €. Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge S pevci cerkvenega MoPz Rafko Fabiani pri Mariji v Medžugorju Pevci moškega pevskega zbora Rafko Fabiani iz Dobrepolja smo se sredi septembra skupaj s svojimi ženami in sodelavci odpravili na romanje k medžugorski podobi Božje matere. Da bi se ji zahvalili za pomoč pri minulem delu in se ji izročili v varstvo za prihodnje. Igor Ahačevčič Po poti nas je vodila potrpežljiva in prijazna vo-dička ga. Marija, ki je svoje bogato znanje ves čas delila z nami. Sproti nam je opisovala vse pomembnejše kraje in dogodke, pa tudi naravo in njene značilnosti ob naši poti. Za duhovno vodstvo na romanju je skrbel gospod Niko, ki je s pravo mero in z občutkom skrbel, da smo ves čas vedeli, da nismo le na izletu, ampak tudi na romanju. Vzdušje s pomočjo molitve v besedi in pesmi je naraščalo vse do našega cilja. Ko sta nas zanesljiva in prijazna voznika pripeljala na cilj k hiši, kjer smo prenočevali, pa me je že objel poseben občutek, ki sem ga obakrat, ko sem obiskal Medžugorje, doživel samo tam. Nevsiljiva pristna prijaznost domačinov. Tam se res vidi, kako deluje božje usmiljenje. Hitro se odpravimo na mesto prikazovanja. Na poti do tam poslušamo gospoda Nika in ga. Marijo, ki pripovedujeta, kdaj in komu se je Marija prikazovala, kako se je vse začelo in nadaljevalo. In vmes opazujem pokrajino in naselje, iščem tiste prvotne hiše in si skušam zamisliti, kako je bilo v teh krajih, preden se je začelo to pobožno življenje. Zakaj se Marija ne prikaže v milijonskem mestu, da bi jo lahko takoj videlo na tisoče ljudi? Bi bilo potem na svetu kaj drugače? Bi se bolj ljubili? In že v tišini z rožnim venčkom, ki ga je vsakemu od nas podaril gospod Niko, v tihi molitvi med ostrimi kamni hodimo proti Mariji. Na enem najbolj svetih krajev na Zemlji se zahvaljujemo Mariji za pomoč, za usmiljenje in ljubezen, ki nam ju izkazuje. Prosimo za mir, za naše bližnje, za pokojne. In počasi nazaj v dolino, ker se že spušča mrak. V duši čutim spokoj. Takrat bi lahko vsakega objel. Zakaj nimam tega občutka zmeraj? Odpeljemo se do cerkve in k maši. Po okusni večerji, ki so jo pripravili naši gostitelji, so nam pevci zapeli nekaj pesmi, ostanek večera pa smo preživeli vsak po svoje. Večina v tihi osebni molitvi na različnih mestih okoli cerkve. Zjutraj pa še v temi na križev pot, na Križe-vec. Izkoristimo čas, ker bo pozneje lahko deževalo! Kot bi ga. Marija dobila sporočilo od svoje nebeške zaščitnice. Kako skrivnosten je bil začetek križevega pota. V temi smo moli- li ob prvih postajah. Previdno je bilo treba stopati po kamnih in med njimi. Zazdelo se mi je kot prispodoba življenja. Vedno moraš paziti, kako se odločiš, s kom greš in kam. Če se ne zaupaš božji roki, lahko hitro odtavaš, saj naše znanje pravzaprav ni veliko in poznavanje celotne situacije in prihodnosti skromno ali nikakršno. Počasi se dani in mi se vzpenjamo proti vrhu. Med Poljaki, Čehi, Italijani in Libanonci tik pred nami. Počutim se še bliže Jezusu. Na vrhu, pod križem, pa spet slovenska pesem naših pevcev za vse, ki so bili tam. Pesem ljudi zbliža; tam smo bili vsi prijatelji. Ko pridemo nazaj v dolino in sedemo na avtobus, se pojavijo prve kaplje. Odpeljemo se k cerkvi in imamo nekaj prostega časa. Z ženo greva na kavo. Kako se prileže, kako lepo diši. V ozadju pa poslušava tiho glasbo, Marijine in druge umirjene pesmi. Potem pa zaznam, da poslušam neko znano melodijo. Saj res, to je naš Dan ljubezni, slovenska pesem. Prirejena za moško skupino in sliši se, da je ne pojejo Slovenci. Še nikoli do takrat je nisem razumel tako. Dan ljubezni, ki ti da vse in vse vzame, ki je vreden več kot vsi drugi dnevi. To je ta današnji dan pri Mariji. In vse bolj dežuje. Morava kupiti dežnik. Že se peljemo proti domu skupnosti Cenacolo. Pretresljivo, kako na hitro znamo zapraviti življenje in kako težka, mučna je vrnitev. Kje bi lažje našel pot nazaj kot med tem ostrim hercegovskim kamenjem in ob božji ljubezni? Dežuje pa, kot da so se pretrgali oblaki. Popoldne gremo v Mostar. Šele ko stopimo iz avtobusa, se dež umiri. Ogled mesta. Lepo, a nič posebnega. Potem gremo do nove frančiškanske cerkve. Župnik, frančiškan nam pripoveduje, kako so gradili cerkev, kakšne načrte še imajo in kako se jim pri gradnji ves čas dogajajo pravi mali čudeži. Kar najdejo se dobrotniki, ki pomagajo. Ampak bolj od tega je pomembno, da je cerkev živa. Ob nedeljah imajo pet svetih maš in trikrat je cerkev, ki sprejme 1600 ljudi, polna. In dobro se razumejo in sodelujejo tudi z muslimani. To je bil še en prizor prave in žive vere ter božjega delovanja. Pa čudovita akustika, ki naše pevce čisto prevzame. Po vrnitvi v Medžugorje smo imeli še sami sveto mašo, ki jo je daroval gospod Niko. Po večerji pa prost večer. Večina nas je odšla k cerkvi, da bi se poslovili od Marije, kajti zjutraj nas je čakala pot proti domu. A ta večer je bil neskončno lep. Veliko nas je šlo do kipa vstalega Jezusa in tam tiho molilo, se zahvaljevalo ali premišljevalo. Potem pa smo se počasi začeli zbirati na prostoru za cerkvijo. Vse več nas je bilo. Na koncu so rekli poznavalci, da približno osem tisoč. Med enournim čaščenjem, v tišini in premišljevanju ima človek res priložnost, da se zazre vase, da se približa Bogu. Res, Bog govori v tišini. Česa takšnega še nisem doživel. Naslednje jutro kaže, da je pred nami lep, sončen dan. Sledi pot proti Vepricu, hrvaškemu Marijinemu svetišču. Pri zunanjem oltarju smo imeli nedeljsko sveto mašo. Potem pa še ogled kapele, kateri je Jezus vdahnil življenje po našem patru Marku I. Rupniku. Pevci moškega pevske- ga zbora Rafko Fabiani v kapeli še zadnjič zapojejo. V Splitu se ustavimo za kosilo, užijemo tople morske sončne žarke, ki jih letos ni bilo v obilju, pozdravimo Dioklecijana ter se ob rožnem vencu in pesmi odpravimo domov. Sprašujem se, kako dolgo bomo »medžugorske občutke« nosili v sebi in jih delili z drugimi. ♦ Novice iz zavoda Prizma Ponikve Skoraj leto in pol je že minilo, odkar ima zavod Prizma Ponikve novo vodstvo. Mag. Kristina Dokl, ki uspešno vodi Dom upokojencev Ptuj, je zavod prevzela z velikim dolgom, razočaranimi zaposlenimi in s prestrašenimi stanovalci. Začetek poti k uspehu je bil težak in naporen za vse. Treba je bilo slediti sanacijskemu programu zavoda in ga spraviti iz rdečih številk. Po dobrem letu truda lahko rečemo, da smo na pravi poti, na poti k uspehu. Katarina Žnidaršič V zavodu in stanovanjskih skupinah, ki so v Predstrugah, Sodražici in Mengšu, so stanovalci začeli pod mentorstvom zaposlenih delati v lesnih delavnicah, kjer nastajajo čudoviti izdelki (družabne igre, skrinjice za nakit, igrače, spominki). Sedaj smo v dogovorih s trgovskimi centri in z lokalno skupnostjo, kjer naj bi mesečno razstavljali in prodajali naše izdelke. Spomladi smo zasadili gredice in na njih pridelali nekaj svoje zelenjave. V načrtu je zasaditev sadnega vrta. Naše največje merilo uspeha so zadovoljni stanovalci in njihovi svojci. Delo in vložen trud zaposlenih po izboljšanju razmer se najbolj kažeta v izpolnjeni anketi, katero so stanovalci izpolnili v mesecu maju. Ta je pokazala, da so stanovalci zadovoljni tako z zdravstvenimi storitvami, s prehrano, z odnosom zaposlenih kot okolico. K še boljšemu razpoloženju in dobri volji je letos prispevala udeležba stanovalcev na dveh piknikih, organiziranem izletu na Brezje in ogledu zavoda Hrastovec. Veliko pa stanovalcem pomeni tudi to, da imajo na voljo tudi duhovno oskrbo. Enkrat mesečno prihaja v zavod kaplan Marinko in opravi sv. mašo, pri kateri s petjem in z branjem sodelujejo stanovalci. Zaposleni se trudimo in se bomo tudi vnaprej, da ustvarjamo pozitiven odnos med sabo, spoštujemo drugačne in smo zgled tako stanovalcem, njihovim svojcem kot tudi lokalni skupnosti. ♦ Vse najboljše za 90 let Konec septembra je v Domu sv. Terezije praznovala 90 let gospa Rozalija Mencin. Obiskali smo jo sodelavci Župnijske Karitas Dobrepolje skupaj s predstavniki KO Rdečega križa Dobrepolje in ji skupno čestitali ob častitljivem življenjskem jubileju. Marta Šuštar Gospa Rozalija je Kraljeva iz Zagorice in ima v bližini veliko sorodnikov, ki jo radi obiskujejo. V domu stanuje tudi njena sestra Kristina, zato gospe Rozaliji tam ni dolgčas. Ob praznovanju rojstnega dneva je imela seveda še več obiskov. Sobo je krasil velik šopek vrtnic in za goste je bilo pripravljeno pecivo. Povedala nam je, da je naj- »Ali nam ni v življenju v spodbudo že to, da nam stoji ob strani nekdo, ki nas ljubi?« (Božo Rustja) bolj vesela nečaka Alojza, ki jo je z družino obiskal prejšnji dan, in ob tem so se ji živo zaiskrile iskrice v očeh. Redno jo obiskuje skrbna nečakinja Marija, ki je tudi vestna sodelavka župnijske Karitas. Nečakinja Marija je poskrbela za torto, direktorica ZST ga. Sabina Lenarčič, ki se nam je pridružila, pa nam je postregla s kavico. Skupaj smo gospe Rozaliji zapeli, kot se spodobi za rojstni dan, in prijetno poklepetali. Gospa Kristina nam je povedala veliko zanimivega iz njihove družinske zgodovine, o starših, ki so se poročili v Ameriki in se potem vrnili domov. Ob poslušanju življenjskih zgodb lahko vedno znova spoznavamo, da je vsako življenje polno lepih in težkih trenutkov in vsak človek bi lahko napisal svoj roman. Gospa Rozalija, želimo vam vse najboljše in še veliko lepih trenutkov v krogu tistih, ki jih imate radi. ♦ Mladostno srce Matevžkove Frencke iz Zagorice Rodni krov Frančiška Grm se je rodila 3. oktobra 1916 pri Samčevih v Mali vasi. Je hči Janeza Šilca, Cvarovega iz Slatnika, in Marije, rojene Župančič, Samčeve iz Male vasi. Imela je dve sestri in enega brata. Mama ji je umrla ob porodu najmlajše sestre, tako da se je moral oče še enkrat poročiti. Rodila sta se ji še dva polbrata. Preživeti je bilo treba. Treba je bilo dati jest otrokom, poprijeti za delo v hiši in na kmetiji. Življenje in delo pri Matevžkovih Leta 1940 se je poročila z Jožetom Grmom iz Zagorice. Domačini jo poznajo pod imenom Matevžkova Frencka. Na svet sta povila tri otroke, Jožeta in dvojčici Francko in še eno deklico, ki je ob porodu umrla. Mož je igral pri godbi, pisal note in bil tudi »mu-skontar«, igral je na »orgle«, harmoniko. Lepoto skupnega življenja jima je prekrižala 2. svetovna vojna, saj je bil leta 1945 mož ubit v Kočevskem Rogu. Bila je ena sama revščina. Vse je bilo revno, ostala je sama z dvema otrokoma. V hiši je bila črna kuhinja, na »izpi« so bile kokoši. Po celi hiši se je valil dim, v lonec ni bilo kaj dati. Hrana je bila skromna. V glavnem črn Hči Fani, mama Frencka in sin Jože. Zagorica, 3. oktober 2014 kruh, ki je bil zmes ječmenove in koruzne moke, pa krompirjevi in koruzni žganci z zeljem, pa zopet krompir in zelje, pa zelje in krompir. Ja, enolično, boste rekli, saj je bilo povsod enako, bilo je skromno. Bila je ljubezen, ne denar. Tudi ptički so poleteli iz gnezda Hči Fani se je poročila s Cirilom Cimer-manom, po domače Škentelovim iz Male vasi. Sin Jože je ostal doma in se poročil z Ano Perko, po domače Vidmarjevo Anko iz Korinja. Gnezdo se širi, rod raste. Frencka ostaja Freni, saj je bila tudi pri teti v Ameriki. Velikokrat pove, da ji je teta veliko pomagala. Medsebojna pomoč z delom, s hrano in z denarjem je najboljši recept za preživetje. Vsega tega ima stara mama v izobilju. Je verna žena, obdarjena s pridnimi rokami, z dobro voljo, odločnostjo in še z marsičim dobrim. Pred pragom stotih let jo Bog ohrani čilo in zdravo. Vsi njeni Konjeniško tekmovanje v Strugah KD Struge Kot vsako leto smo tudi letos v Konjerejskem društvu Struge organizirali tekmovanje v endurancu in spretnostni ježi. Na tradicionalni dan, prvo soboto v septembru, na katerega vsako leto izvedemo tekmovanje, nam letos ni uspelo zaradi slabega vremena. Tekmovanje smo tako prestavili na prvo soboto v mesecu oktobru. Vreme nam tudi tokrat ni bilo naklonjeno, zato se je tekmovanja udeležilo manj tekmovalcev. Upamo, da nam bo naslednje leto vreme bolj naklonjeno in da se bo tekmovanja udeležilo več tekmovalcev. ♦ Rezultati letošnjega enduranca so bili: 1. mesto: Blažka Pečjak, 2. mesto: Vesna Pugelj, 3. mesto: Nika Dernulc. V spretnostni ježi pa so bili najbolj spretni: 1. mesto: Nika Dernulc, 2. mesto: Florjan Zupančič, 3. mesto: Zdravko Dernulc. Zgodi se, da ne dobimo vsega, kar bi želeli. Vseeno pa lahko damo tisto, kar imamo. Ne čakaj, da bodo drugi pristopili do tebe. Naredi prvi korak in razveseljuj. Mateja Debeljak, Misli za lepši dan TRGOJAN D.O.O. VIDEM 45 B, 1312 VIDEM - DOBREPOLJE TELEFON: 01/7867 068 SVINJSKA POLOVICA, PRIBL. 50 KG............2,39 EUR/kg SVINJSKO PLEČE BREZ KOSTI.....................3,29 EUR/kg SVINJSKA REBRA............................................ 2,99 EUR/kg SVINJSKI VRAT BREZ KOSTI..........................4,35 EUR/kg SVINJSKI HAMBURGER BREZ KOSTI...........4,35 EUR/kg SVINJSKO STEGNO S KOSTJO......................2,99 EUR/kg SVINJSKA SLANINA, SVEŽA...........................1,60 EUR/kg Na zalogi imamo vse vrste črev, ovitkov in dodatkov za izdelavo domačih kolin. Vsi svinjski izdelki so sveži, naročila, oddana do srede, se prevzamejo v petek. Obisk Prlekije Na povabilo Gobarskega društva Snežka iz Dobravcev na Dravskem polju smo se članice in člani Gobarskega društva Štorovke Šentrumar iz Hočevja 7. 11. 2014 odpravili na strokovno ekskurzijo. Majda Grm Ekskurzije se je udeležilo 33 članic in članov, čeprav je bilo prijavljenih več udeležencev, je nekaterim ponagajalo zdravje, drugi pa zaradi službenih obveznosti niso mogli z nami. Pot nas je vodila iz Dobrepolja preko Hočevja, Krke, Ivančne Gorice, Višnje Gore in Ljubljane do Dobrovcev. Med potjo nas je ves čas spremljal dež, toda ko smo prišli v Dobrovce, se je vreme spremenilo in za ogled učne poti, ki jo je pred kratkim odprlo Gobarsko društvo Snežka, nismo potrebovali dežnikov. Poleg gobje učne poti imajo še zeliščarsko pot ter gozdno učno pot, ki so jo popestrili še s prikazom ptičjih vrst, ki živijo na njihovem območju. Res imajo urejeno zelo lepo pot, ki jo priporočamo v ogled vsem, ki jih pot zanese v ta del Slovenije. Članice in člani društva Snežka so nas pričakali z dobro malico in vincem, saj se je bližala martinova sobota. Prebivalci Prleki-je ne slovijo zastonj po svoji gostoljubnosti in odprtosti. Po prijetnem klepetu in s polnimi že-lodčki smo nadaljevali pot do Velike Nedelje, kjer nas je pričakala lokalna turistična vodička iz TIC Ormož, ki nas je najprej popeljala na ogled cerkve in gradu v Veliki Nedelji, ki sta last nemškega viteškega reda templjarjev. Podrobno zgodovino območja z ogledom cerkve, kjer je prava posebnost krstilni kamen, ter zgodovino gradu z etnološko zbirko nam je predstavila vodja pokrajinskega muzeja Ormož, ki spada pod oddelek Pokrajinskega muzeja Ptuj. Z zanimanjem smo spremljali njeno razlago. Pozdravili so nas že prvi sončni žarki in pot smo nadaljevali do oljarne v Središču ob Dravi. Tu smo si ogledali pridelavo bučnega, konopljinega in sončničnega olja. Degustacija pripravljenih jedi in olj je bila izredna. Vsi smo se vrnili na avtobus z vrečkami, saj smo se založili z oljem in bučnimi semeni. Ko smo zapustili oljarno in nadaljevali pot, nas je naša vodička ves čas seznanjala s kraji, preko katerih smo se vozili, z njihovo zgodovino, posebnostmi in značilnostmi. Marsikaj smo slišali prvič. Pot smo nadaljevali do naslednje desti-nacije, to je do vinske kleti Jeruzalem Ormož, katere lastniki so družina Puklavec in družabniki, ki so imajo v lasti približno 600 ha vinogradov na tem območju ter 500 ha vinogradov v Makedoniji. Na ogled kleti nas je pospremil enolog, ki nam je izčrpno predstavil in pokazal predelavo grozdja ter zorenje vin. Po ogledu vinske kleti, v kateri je vedno najmanj 2 milijona litrov vinske kapljice, ki jo prodajo na evropskem, azijskem in ameriškem trgu, smo bili deležni še degustacije letošnjega mošta, ki bo prav ta konec tedna postal vino. Pripravili so nam tudi degustacijo vin. Dan se je nagibal proti večeru, ves čas so nas spremljale informacije o poplavah, ki so grozile tudi Ormožu, vendar na srečo ni bilo nič hudega. Pozno popoldan smo imeli martinovo večerjo v gostišču v Ormožu. Ta dan je v Ormožu potekal tudi krst vina, ki ga seveda nismo želeli zamuditi, vendar se je zgodilo prav to. Mi smo prišli na prireditveni prostor, ravno ko je bil krst končan, vendar nismo zaman dejali, da so Prleki prijazni ljudje, saj so posebej za nas ponovili blagoslov mošta, kar je tudi posebno doživetje. Polni prijetnih vtisov in rahlo utrujeni smo srečno prispeli domov okrog enajste ure. ♦ Druženje ob dnevu duševnega zdravja v stanovanjski skupini društva novi paradoks - enota Mali vrh Dne 14. 10. 2014 smo imeli na Malem Vrhu, v stanovanjski skupini društva Novi Paradoks, druženje ob dnevu duševnega zdravja. V ta namen so v hiši organizirali druženje s svojci, prostovoljci, sosedi in strokovnimi delavci. Alenka Bajrami Šemsidini, prostovoljka Društvo Novi Paradoks je nevladna, ne-profitna, humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju duševnega zdravja. Osnovni namen in cilj društva je organizacija storitev, ki ljudem s težavami v duševnem zdravju omogoča podporo za samostojno življenje v lokalni skupnosti. Ob 11. uri so začeli z uvodom, kjer je vodja hiše najprej pozdravila goste. Nadaljevala je predsednica društva Novi Paradoks, ga. Slavica Smrtnik, ki je spregovorila o samem namenu dneva ter se vsem zahvalila za podporo, saj prispevajo k boljšemu delu in življenju stanovalcev na Malem Vrhu. Nastop sta obogatila s svojim nastopanjem in recitiranjem stanovalka Veronika Stečuk in stanovalec Branko. Po zaključku uradnega dela smo se družili ob dobrotah, ki so jih pripravili stanovalci in zaposleni. Obiskovalci so si lahko ogledali hišo in sobo stanovalca Branka, v kateri ima razstavljene punčke iz cunj, ki jih ročno izdeluje. Ogledali smo si tudi novo številko »Kilo Kofeta«. Vsem najlepša hvala za obisk in se vidimo ob prihodnjem druženju. ♦ Od GROSa do službe Študentje smo že kar konkretno zakorakali v študijsko leto. Temu primerno je tudi dogajanje v Študentskem klubu GROŠ. Ambrož Volek, Študentski klub GROŠ Študentski klub GROŠ med drugim kot nevladna organizacija skrbi tud za neformalni del vzgoje, izobraževanja ter usposabljanja svojih članov. V zadnjih časih veliko slišimo o visoki brezposelnosti med mladimi. Kljub formalni izobrazbi so študentje težko zapo-sljivi, saj so brez izkušenj in imajo pomanjkanje praktičnih znanj. Kot študentsko društvo čutimo dolžnost, da zapolnimo vrzel, ki mladim otežuje zaposlovanje. Že več let tako poskušamo mladim nuditi kakovostna usposabljanja, kjer pridobijo konkretna in iskana znanja po ugodnih cenah. Trenutno so mladi v nezavidljivem položaju, saj jih čaka težka in negotova prihodnost zaposlovanja. Kljub formalni izobrazbi imajo majhne možnosti za prvo zaposlitev. Letos se bomo še posebej osredotočili prav na lažjo prvo zaposlitev mladih. Sklop usposabljanj smo strnili v projekt Od GROŠa do službe, s katerim želimo mladim ponuditi vse, kar potrebujejo za lažji nastop na trgu zaposlovanja. Zagotovo potrebujejo praktična znanja tako s področja dela kot tudi načina pristopa k pridobivanju prve službe. Glede vrste in terminov usposabljanj spremljajte spletno stran in Facebook profil ŠK GROŠ. Ob dnevu spomina na mrtve smo bili v ŠK GROŠ dobrodelni, saj smo se priključili akciji Manj svečk za manj grobov. Bistvo projekta je osveščanje o čezmernem kraše-nju grobov ob 1. novembru ter namesto kupov sveč in rož delček sredstev preusmeriti v dobrodelne namene. Svečke na grobu so spomin na naše najdražje. Tega se dobro zavedamo, zato z akcijo ne želimo rušiti tradicije. Ne okrnimo tega spomina s pretiravanjem. Svojih pokojnih se spomnimo vsak dan in s sodelovanjem v akciji Manj svečk za manj grobov naredimo nekaj dobrega za žive. V letošnji akciji smo skupno zbrali kar 36.308,00 EUR. V Grosuplju in Dobrepolju je ŠK GROŠ s pomočjo več kot 30 prostovoljcev zbral kar 4.530,00 EUR. Rezultat je nad vsemi pričakovanji. Zbrana sredstva se vsako leto namenijo za nakup zdravstvenih naprav in pripomočkov, ki rešujejo življenja. Pri projektu so sodelovala društva iz desetih slovenskih občin. Vsaka organizacija je zbirala za pomoč ljudem v lastni občini, vsem pa je skupno, da bomo zbrana sredstva namenili za reševanje človeških življenj. Od tod izvirata tudi ime in ideja akcije - Prižgite svečko manj in darujte za reševanje življenj. Ko smo že pri novembrskih praznikih, ne gre izpustiti dneva, ko mošt postane vino. GROŠevci smo se že tradicionalno odpravili na martinovanje v Goriška brda. Lokal v GROŠu za vas ponovno odpira vrata, popolnoma prenovljen in še boljši. V Caffe Lounge Clubu GROŠ se bodo vsak petek in soboto dogajali najbolj nori žuri do jutra v Grosuplju. Obljube potrjujejo že prvi žuri, ki so bili zelo uspešni. V soboto, 15. novembra, smo imeli Brucovanje z De-janom Vunjakom, ki je GROŠ napolnil do zadnjega kotička. Vsi člani vabljeni na Občni zbor Študentskega kluba GROŠ, ki bo v petek, 5. 12. 2014, ob 18. uri v prostorih ŠK GROŠ v Grosuplju. Če te zanima še kaj, nas obišči v ponedeljek, sredo ali petek od 18.00 do 20.00; ali torek in četrtek od 10.00 do 12.00 na naši Info točki v ŠK GROŠ v Grosuplju; in vsak torek od 18.00 do 20.00 v Jakličevem domu v Do-brepolju, kjer se seveda lahko tudi včlaniš. Za vse tekoče informacije spremljaj GROŠevo spletno stran (http://www.klub-gros.com/) in FB stran (Študentski klub GROŠ). Z GROŠem ni nikoli dolgčas! ♦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Marija Tegel Jesen nas je presenečala z izredno lepimi in toplimi dnevi. Minil je dan ali dva in že je lilo kot iz škafa. Dež ni in ni ponehal in v deževnem jutru nas je začelo poplavljati. Vsi v strahu smo opazovali vodni tok, kako drvi proti Vidmu, in se spraševali, kje in kaj bo to pot poplavilo. Ker so se vode razlivale vse do Kompolj in naprej, smo se odločili, da svoje martinovanje pri Zori odpovemo. Pa ravno prav, saj sta bila cesta in samo Kompolje poplavljena. No, da ne bi ostali brez svojega tradicionalnega srečanja, smo druženje prestavili na soboto, 15. 11. 2014. Dan se je začel s turobnim jutrom in zdržalo je vse do večera. Za dobro kosilo sta poskrbeli Zora in Nada, za glasbo pa Jože. Popoldne je minilo, kot bi mignil, in na večer smo se odpravili proti domu. Kaj pa v prihodnje? Naše delo je malo zavrlo zaradi zasedenosti naših prostorov v Jakličevem domu. Pa vendar se pripravljamo na Miklavža. Tudi tokrat bo pripravil darila v sodelovanju s Karitasom in z Rdečim križem Dobrepolje. Obiskal bo kar 127 naših članov, pa dom na Vidmu, v Ponikvah in Predstrugah. Skupna številka ob-darovancev bo približno 500. Letos bomo imeli prednovoletno srečanje v nedeljo, 28. 12. 2014, ob 13. uri pri Zori. Upam, da bo udeležba številna, da si zaželimo vse lepo v prihodnjem letu. Dedek Mraz tudi za nas že pripravlja darila! ♦ Tudi pri Zori nam ni bilo nič hudega Trije prijatelji Povabilo! MePZ »Škrjanček« vabi vse, ki radi prepevate, da pristopite k našemu pevskemu zboru. Za vse nadaljnje informacije pokličite predsednika zbora g. Cirila Dešmana na telefonsko številko 040-790-384. Še spomin na koordinacijo In nT Ne išči idealnega sveta, ker ne obstaja. Vse je le realno. Ohrani pa upanje in vero ter z optimizmom in ljubeznijo gradi boljši svet. Vem, da to zmoreš. Kar pogumno. Mateja Debeljak, Misli za lepši dan V sebi nosiš veliko dragocenih zakladov, mnogo dobrih lastnosti in sposobnosti imaš. Zato odkrivaj te talente, razvijaj in uporabi jih za dobro vseh. Mateja Debeljak, Misli za lepši dan 34 Iz dobrepoljske ambulante november 2014 Piše: Zdravko Marič, dr.med. i preroka za prognozo šoka Milijonletni mir je pred dvesto leti prekinilo človekovo rovarjenje. V spokojno notranjost znamenite kraške jame, ki jo je do takrat zapolnjeval le zvok apnenih kapljic, je vstopila človeška noga, z njo pa tudi svetloba, prodoren glas in radovednost. Dotlej redko viden živi organizem črvaste oblike in človeški koži podobne površine je sredi plitve mlakuže doživel šok. Njegov na večno temo, večni mir in večno temperaturo prilagojen živčni sistem je doživel impulz dražljaja, podoben eksploziji torpeda. Njegov živčni sistem je bil v hipu tako razdražen, da je z burno in nebrzdano reakcijo povzročal škodo vsem vitalnim organom. Organizem je bil tepen, ker je bil neprilagojen, bi o tej zadevi zapel Adi Smolar. Govorimo seveda o človeški ribici, stanju šoka zaradi neobvladljivega škodljivega vpliva in o človekovem vdoru v raziskovanje ter turistično atraktivizacijo lepote kraških jam. Petsto dvanajst obiskovalcev, dvajset varnostnikov in devet natakarjev se je gnetlo na podiju nove diskoteke sredi velemesta. Skozi možgane predirajoč zvok hip-hopa in bizarno utripanje podstropnih žarometov sta tako močno polnila dogajanje v prostoru, da je bila komunikacija med obiskovalci praktično nemogoča, zato je bilo njihovo preživljanje dogodka omejeno zgolj na nagibanje kozarcev v usta in majavo zvijanje teles po ritmu nore glasbe. V trenutku najbolj vročega vzdušja pa zmanjka elektrike in v pet tisoč kvadratnih metrov velik prostor udari moč nenadne teme in tišine. Od zunanjega sveta izolirani, kot črvi se zvijajoči organizmi s sluzasti ribi podobno preznojeno kožno površino doživijo šok. Njihov na hrup in bliskanje svetlobe ter poživilno drogo prilagojen živčni sistem je od nenadnega prodora smrtne tišine tako razdražen, da z burno in nebrzdano reakcijo dela škodo vsem vitalnim organom. Tudi njihov organizem je bil tepen, ker je neprilagojen, bi o tej zadevi zapel Adi Smolar. Govorimo seveda o neprilagojenosti na mir, tišino in temo. Moje znanje o tem, kaj je šok, se je utrjevalo zelo počasi. Čeprav je v medicini po- glavju o šoku namenjeno veliko literature, pa mi nekako znanje o tem ni preveč sedlo na moje toge sive celice. Šele ko sem razširil raven spoznavanja pojava šoka iz medicine na življenje in družbo, se mi je sestavil mozaik, ki mi je končno predstavil pojem ŠOK v največji možni, občudovanja vredni kompleksni podobi. Žarnica v glavi, ki mi je osvetljevala dimenzije šoka, se mi je prižgala šele z Abrahamom. Prav simbolično sem se po petdesetem zapeljal z razmišljanjem iz naselja Dozorevanje, kjer na koncu naselja dosežeš hitrost 50 na uro, naprej po življenjski cesti v nepredvidljivo prostranost. Zavil sem na hrib, imenovan Zrelost, s katerega se širi čudovit razgled nad naseljem Dozorevanje. Če s hriba Zrelost dobro opazuješ Dozorevanje, lahko v njem uvidiš mnogo skritih kotičkov, ki jih dotlej sploh nisi poznal. Življenje je vsebina posameznikovega dogajanja med rojstvom in smrtjo. Usmerjevalnik življenja pri človeku so možgani, ki stremijo k temu, da bi bila vsebina obdobja čim prijetnejša, razpon med rojstvom in smrtjo pa čim daljši. Vsiljevanje življenjskega vzorca zaradi vpliva okolice je nujno zlo vsakega življenja, vendar ga pri počasnih in ne preveč intenzivnih vplivih telo ne zazna kot stresni dogodek, saj se ima čas spremembam prilagoditi. V primeru nenadnih ter intenzivnih vplivov pa je odgovor telesa zaradi nepripravljenosti na škodljivi udar prešibek, preburen ali razglašen. In tako dogajanje v telesu definiramo kot stanje šoka. Vsako življenjsko ogrožajoče škodljivo dogajanje v telesu, ki presega njegovo kompenzacijsko sposobnost za obvladovanje tega vpliva, imenujemo šo-kovno stanje. V medicini šok kot življenjsko ogrožajoče stanje povzročajo vsi vplivi, ki: bodisi zmanjšujejo volumen krožeče krvi, bodisi drastično slabijo srčno moč, bodisi zavirajo dotok krvi v srce ali pa v preveliki meri usmerijo krvni pretok v predele, kjer ni vitalnih organov. Končni rezultat teh vplivov je načeloma vedno enak, to je: vitalni organi ne dobijo kisika in hranil ter začnejo naglo odpovedovati. O tem, kako ukrepamo v naštetih primerih šokovnega stanja, si lahko preberemo praktično v vsakem priročniku za prvo pomoč. Zato moj današnji članek ni namenjen spoznavanju in obvladovanju šoka kot nujnega stanja, ampak spoznavanju in obvladovanju šokov, s katerimi se srečujemo na svoji življenjski poti. Spoznavanje, obvladovanje, simulacija in preživetje življenjskih šokov nam z dozorevanjem in nenehnim prilagajanjem zvečajo notranjo odpornost na strese, bolezni ter škodljive žive in nežive zunanje vplive. Nadzirano in namerno izpostavljanje majhnim šokom, kot so denimo odpovedovanje škodljivim razvadam, sladki in mastni hrani, celodnevnemu poležavanju v zaprtem prostoru, ter na drugi strani izpostavljanje zdravi telesni dejavnosti, ob-kroženju z dobrovoljnimi ljudmi in čudovitemu naravnemu okolju, nas naredita tako odporne na škodljivosti nevarnih šokov, kot če se cepimo proti nevarnim boleznim. Naš način življenja naj torej ne bo podoben begu v izolirane kotičke življenjskega ugodja, ampak si raje takoj, ko je naše telo spočito, poiščimo zdravo telesno dejavnost, s katero spravimo telo v fizično obremeni- november 2014 ••• Iz dobrepoljske ambulante •••_35 tveni stres. Tako gradimo antišokovni zid, ki nas bo v prihodnje varoval pred poplavnim valom nepredvidljivih življenjskih šokov. V otroštvu je šok vse, kar sproži jok. Otrok zajoka, ko začuti nemoč za obvladovanje bolečine, strahu, lakote, žeje, potrebe po igrači, ljubezni, pozornosti. Jok je neposredni poziv okolici, naj jokajočemu pomaga. Ob vsakokratni panični pomoči staršev pa lahko postane sčasoma jok orodje za izpolnjevanje ciljev, za katere ne bi bila potrebna pomoč nekoga drugega, ampak bi jih lahko izpolnil otrok sam. V mladosti je šok vse, kar strelja Amorjev lok. Ljubezen se začne s simpatijo, nato pa preraste v šokovno stanje, zaradi katerega odpovedujejo vitalne funkcije za šolske obveznosti. Šok se prenese na starše, ki rešujejo težave z vzgajanjem učiteljev, namesto s strpnim in z dialoškim vzgajanjem svojih otrok. Vzgajanje učiteljev s strani staršev namesto vzgajanje lastnih otrok lahko postane pri mladostniku povod za podajanje na pot zdravju škodljivih razvad; še posebej, če pride do ljubezenskega razočaranja. V odraslosti je šok vse, kar gre z obuboža-njem ob bok. Izguba materialnega statusa načne duševnost, načeta duševnost razdira družinske in prijateljske odnose. Šok ob izgubi službe, zaslužka, dobrine in z ločitvijo od družine vodi v apatijo, dnevno agonijo, zlorabo bolniške odsotnosti, psihoaktivnih snovi in brezbrižnosti do zdravja. Država se na te patološke pojave odzove z lažnimi obljubami pomoči, namesto da bi se dejansko posvetila družbenim spremembam, ki bi povrnile veljavo življenjskih vrednot. V starosti šok lahko izzove le še kakšen pok petarde. Izolacijske pregrade senilnosti ne predre več nobena slaba novica. Notranji svet je zaprt, informacije z zunanjim svetom in drugimi ljudmi se izmenjujejo zgolj še na sferi banalnega vsakodnevnega dogajanja: hrana, pijača, vreme in bolezni. Le še kakšna eksplozija, poškodba ali preselitev v dom starejših lahko sproži nekakšno stanje šoka, pomoč pri tem pa je izrazito otežena in njen izhod nepredvidljiv. Če torej pri starostniku ne obstaja velika ogroženost za čustveno življenjski šok, pa obstaja zaradi starosti velika ogroženost za nenadni bolezenski zaplet, ki vodi v težko rešljiv telesni šok z odpovedjo vitalnih organov. Prvo najdeno človeško ribico so izpostavili svetlobi, nadležnim občudovalcem in hrupu. Poginila je v nekaj dneh. Z naslednjimi so bili previdnejši. Prilagajali so jih postopoma, izpostavili na minimum. Tudi človeške ribice so se sčasoma v naslednjih rodovih navadile na določeno mero človeške vsiljivosti in se prilagodile. Tako več niso bile na smrt tepene, ker so bile že prilagojene. V velemestni diskoteki je v trenutku zatemnitve in utišanosti zvoka zavladala panika. Ljudje so drli proti izhodu, hodili eden čez drugega in se stiskali do zadušitve. Bilo je veliko poškodovanih, nekateri so doživeli psihični zlom zaradi nenadne prekinitve bliskanja in hrupa. To je bil šok zaradi izpostavljenosti temi in tišini. Sledili so ukrepi, poostrili so se pogoji za organizacijo zabav v zaprtih prostorih, obiskovalci so bili podučeni o pravilih varne zabave. Tako več niso bili na smrt tepeni, ker so bili že prilagojeni. Mogoče ste šokirani, ker ste verjetno do zdaj menili, da je šok samo neke vrste stanje odmaknjenosti. A vendar je šok stanje nenadnega čustvenega ali telesnega pretresa, zaradi katerega preprosto obnemimo oziroma se naša duševnost ali naše telo tako zmede, da ne ve, kako bi se odzvalo. Življenje na Zemlji je čedalje kompleksnejše. Gneča na kopnem, informacijsko-komu-nikacijska ter meteorološko-industrijska ekspanzija poraja čedalje več že znanih, pa tudi novih šokovnih vplivov. Če nanje nismo pripravljeni, smo prezgodnji smrti izpostavljeni. Poglejmo samo nekaj primerov: Neprilagojene žabe na Radenskem polju prečkajo cesto med peto in osmo uro zjutraj, ko je promet največji. Številne povožene žabje žrtve tako šokirajo ostale iz preč-kajoče parade, da bodisi obnemijo sredi ceste, bodisi izgubijo kompas in skačejo sem ter tja, ali pa pobegnejo nazaj. Prilagojene žabe prečkajo cesto med drugo in četrto uro zjutraj, ko je cesta skoraj prazna in tako - preživijo. Lukec je imel škorca z imenom Klepec. Škorci so ptiči, ki živijo v naravi, le redki v ujetništvu. A Klepec je bil škorec, ki je živel v ujetništvu. Pa je bil vseeno srečen ... Imel je toplo zatočišče, hrane na pretek in nobenega naravnega sovražnika. Toda nekega dne je pobegnil v mrzlo noč in se izpostavil dejavnikom, ki mu jih za razliko od ptičev v divjini ni bilo treba nikoli premagovati: mraz, lakota, naravni sovražniki. Na te življenjske šoke se ni znal odzvati in bi kmalu umrl, če ga ne bi rešil njegov prijatelj Lukec. Na razkošni ladji so potniki uživali v razkošju. Ker so bili bogati, so samo poležavali, osebje jih je streglo z vseh strani. Nato pa pride do brodoloma, ladja se potopi, večina potnikov umre, preživijo samo tisti, ki so znali plavati. Večina bogatašev se je utopila, saj se jim ni bilo treba v življenju nikoli naučiti plavati. Kot vidimo, ima brezskrbno prepuščanje lagodnemu življenju za posledico popolno neodpornost na večino škodljivih zunanjih vplivov. Vprašajmo se, vsak pri sebi, kaj pa mi? Ali smo dovolj pozorni na vse nevarnosti, ki potencialno ogrožajo naše življenje? Ali storimo dovolj, da bomo v primeru izpostavljenosti dejavniku, ki lahko v nas sproži življenjski šok, pripravljeni na ustrezen obrambni ali ozdravitveni odgovor? Bomo sposobni premagati bakterijo ali virus, pravočasno pritisniti na zavoro avtomobila, skuhati marmelado za ozimnico, preprečiti nenadno bolečino v križu pri prenašanju pohištva, pobegniti pred jeznim ostrokljunim petelinom, ohraniti mirno kri pred pomembnimi življenjskimi odločitvami, uloviti ribo, se umiriti pred potrebnim spancem, zdržati vsak dan s pozitivno energijo osem ur v službi, pomagati otroku, ki nazaduje pri matematiki, kljub težkemu dnevu reči svoji dragi »rad te imam«, čutiti srečo in občutek koristnosti na prvi dan v upokojitvi itd.? Praktično nešteto je situacij, ki nas lahko vsakodnevno vržejo iz utečenega življenjskega ritma in nas uničijo v zelo kratkem času, če na njih nismo psihofizično pripravljeni. Kako pa se na njih pripravimo? Tako, da se po eni strani ne slabimo, po drugi strani pa, da se krepimo. Nehajmo torej slabiti sami sebe s cigareti, z alkoholom, drogami, nezdravim prehranjevanjem in s telesno nedejavnostjo, raje začnimo ali pa nadaljujmo s krepitvijo samega sebe preko zdrave telesne dejavnosti, zdravega prehranjevanja, upoštevanja varnostnih opozoril, iskanja trenutkov za dobro razpoloženje in pravo mero potrebnega počitka. Če bomo vzpostavili pravo telesno in duševno pripravljenost, ne bomo doživeli stanja šoka ob nenadni izpostavljenosti svetlobi, hrupu, temi, tišini, mrazu, lakoti, žeji, globoki vodi, sovražnemu odnosu, mikrobu in žalostni novici. Pri vseh teh doživetjih gre res za hude, neprijetne stvari, a če bomo psihofizično okrepljeni, bomo s svojo pripravljenostjo preprečili povzročitev stanja šoka. Ta preprečitev je edini način, da bolečo izkušnjo preživimo brez hujših posledic. ♦ Okrogla miza: ali Dobrepolje potrebuje nov pokrit športni objekt? V četrtek, 18. 9. 2014, je vodstvo Zveze športnih organizacij Dobrepolje pripravilo v dvorani Jakličevega doma okroglo mizo na temo problematike športne dvorane v naši dolini. Predsedniki treh največjih športnih društev med razpravo. t (i ^ Predstavniki Nogometne zveze Slovenije, ZŠO Dobrepolje in OŠ Dobrepolje so imeli tudi marsikaj zanimivega povedati. Bojan Novak, ZŠO Dobrepolje Že več let športni zanesenjaki na vseh možnih mestih izpostavljamo problem, na katerega naletimo vedno, ko razmišljamo o koraku naprej na področju športa. Dejstvo je namreč, da obstoječa šolska telovadnica po 35 letih nikakor ne omogoča dveh nujno potrebnih korakov - razvijanja tekmovalnega športa in širjenja nabora športne ponudbe v občini. Slišali smo že veliko obljub, videli celo maketo in načrte za sodobno športno dvorano, vendar je vse ostalo le na papirju, s tem pa si v dani situaciji nihče od nas ne more nič pomagati. Okroglo mizo smo postavili v predvolilni čas, saj je bil eden glavnih namenov usmerjen v prihodnost - želeli smo odgovor na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo nov pokriti športni objekt. Na podlagi tega je možno delati načrte in strategijo športa v dolini za neko srednjeročno obdobje, ne le za tekoče leto. Na začetku je predsednik ZŠO, Jure Žnidaršič, na kratko predstavil sedanjo situacijo in težave ter se dotaknil tudi pregleda stanja v sosednjih občinah, ki so v zadnjih letih storile ustrezen korak naprej in postavile nove dvorane. Sledil je eden vrhuncev večera, ko je predstavnik podjetja Duol inženiring predstavil projekt enostavnega objekta (v nadaljevanju bom uporabljal izraz »objekt«, saj ga različni ljudje različno imenujejo - športna dvorana, pokrito športno igrišče ...), ki je za našo občino finančno privlačen in izvedljiv, po drugi strani pa tudi primeren za rekreativno in tekmovalno ukvarjanje s športom. Poiskati bo namreč treba rešitev, ki ne bo samo všečna (kot npr. dvorana z natečaja za celovito rešitev šolskega centra), ampak jo bo mogoče s papirja spraviti v stene in streho. Po predstavitvi je moderator Grega Ja-vornik za okroglo mizo posedel akterje, ki imajo večji ali manjši vpliv na kreiranje športne politike. V razpravi so mnenja soočili vsi štirje kandidati za župana, predsedniki ŠD Dobrepolje, ŠD Kompolje, FK Dobrepolje, Nogometne zveze Slovenije, ZŠO Dobrepolje in ravnatelj OŠ Dobrepolje. Mnenje glede potrebe po novem pokritem športnem objektu je bilo enotno - res potrebujemo novo športno pridobitev. In le nekaj manj enotnosti je bilo pri opredeljevanju do predstavljenega objekta. Športni delavci so izrazili željo, da se do objekta pride čim prej, kandidati za župana pa so ob tem izrazili tudi nekatere pomisleke in možne težave. Najbolj pogosto je bil to vrtec, ki je pri vseh kandidatih prva prioriteta novega mandata. Za njegovo gradnjo bo po vsej verjetnosti potrebno zadolževanje, kar pa lahko oddalji gradnjo športnega objekta. Po nekaj krogih razprave bi lahko mnenje vseh štirih kandidatov strnil na naslednji način: treba je najprej ugotoviti, ali je objekt možno postaviti v neposredni bližini šole, razdelati finančno konstrukcijo vrtca in športnega objekta, poiskati najugodnejše financiranje (za- dolžitev) in oba objekta postaviti. Vse to naj bi trajalo nekje do dve leti. Glede na to, da je okrogla miza posneta, si bralci lahko natančnejše informacije ogledajo na spletni strani www.zelnik.net. Sledila so še mnenja, vprašanja in polemike ostalih obiskovalcev okrogle mize. Večina mnenj je šla v smeri kritike vodstva občine, ki predolgo ni uspelo napraviti konkretnega koraka naprej, ne pri gradnji vrtca ne pri načrtovanju novega športnega objekta. Za pomiritev nekoliko razgretih strasti smo se po zaključku okrogle mize premaknili v prostore društva upokojencev na skromno pogostitev in na neformalne pogovore o problematiki. Med organizatorji okrogle mize je po eni strani zavel optimizem, po drugi pa nismo mogli mimo skepse, saj je bilo že večkrat kaj obljubljeno pred volitvami, po volitvah pa so se stvari nerešljivo zakomplicirale. Lahko pa smo ponosni na to, da smo razburkali dobrepoljsko športno in politično javnost. Menimo, da je treba organizirati take in podobne dogodke, kjer lahko vsi zainteresirani povedo svoje mnenje in dobijo odgovore na svoja vprašanja. Kot aktivni občani in državljani lahko pomagamo tistim, ki nas vodijo, da bodo to počeli bolje, predvsem hitreje in bolj učinkovito. Ob koncu se želim v imenu organizatorja okrogle mize zahvaliti ekipi Soundlighta in Zelnika za tehnično izvedbo ter Cvetličarni Lilija za cvetlični aranžma. ♦ Turizem kot tržna ali prostočasna panoga? Ambrož Volek Turizem je tržna panoga, trg pa, kot vemo, oblikujejo blagovne znamke. Kako dobra blagovna znamka je Do-brepolje? Kako dobro jo izkoriščamo v tržne namene? Kaj bi lahko izboljšali? Da bi dobili odgovore na zgornja vprašanja, smo z ekipo Zelnik.net organizirali okroglo mizo, na katero smo v goste povabili različne akterje iz turizma in trženja. Potekala je v sredo, 22. oktobra, ob 18. uri v sejni sobi v občinski stavbi na Vidmu v Dobre-polju. V debati so aktivno sodelovali: Dušica Hočevar iz Turističnega društva Dobrepolje, Matjaž Starič iz Dru- štva za ohranjanje dediščine (Gradež), Kristina in Nataša Kebe iz Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Jezerski Hram. Priključili pa so se še Lili Mahne in Tomaž Stojanovič iz Notranjskega ekološkega centra (Cerknica) ter Edi Zgonc in Brane Blatnik iz Turističnega društva Dobrepolje. Okroglo mizo je povezoval in vodil Jože Starič iz zavoda Parnas iz Velikih Lašč. Prisotni so predstavili poglede, možnosti in načine trženja, s katerimi se soočajo pri svojem delu. Okrogla miza je bila odprta za javnost in se je tudi v živo prenašala preko spleta, posnetek pa je dostopen na spletni strani www.zelnik.net. ♦ Spoštovane Dobrepoljcanke in Dobrepoljcani! Milan Mustar Odločil sem se, da vam napišem nekaj o svojem doživetju s tovarišem Titom. Moram vam povedati, da je bil Tito izreden človek. V vsej svoji dolgi življenjski dobi ni dal ubiti nobenega človeka. Tito j e bil napol Slovenec, napol pa Hrvat. Namreč, njegova mati je bila Slovenka, oče pa je bil Hrvat. Nekateri zgodovinarji govorijo napačno, ko razlagajo, da je šel 10. maja k Stalinu - to ne drži. Bil je v Beogradu, kjer se je ustanavljala nova država. Stalin ga je sicer poklical v Moskvo, a ker sta bila že v sporu, je bilo prenevarno. Zato je tja poslal 4 generale in to so bili: iz Slovenije Kidrič in Rankovic, iz Srbije Moša Pijade in Popovič iz Črne gore. Vse je poslal v vojaških uniformah, kar je na Stalina delovalo zelo pozitivno. Na vse vojaške odbore je poslal telegram, ki je velel, naj brez sojenja ne ubijejo nobenega domobranca, ne belogardista, ne ustaša, ne četnika. Strogo je ukazal, naj ne ubijejo nobenega mladoletnika, prav tako nobene ženske. Tega pa se niso držali vaški in občinski odbori, ki so sodili po svoje. Tako je bilo veliko ubitih, tudi nedolžnih. Povedati pa je treba, da se pri nas vojna ni končala 9. maja, ampak takrat, ko je bil izgnan zadnji sovražnik - in to je bilo na dan praznika JLA, to je 23. decembra 1945, ko je maršal Tito podpisal deklaracijo, da je Slovenija osvobojena. Vse druge republike, razen Makedonije, so bile osvobojene šele leta 1947. Za dogajanje na Golem otoku ni vedel, ker nikoli ni bil tam. Tam sta imela glavno besedo Rankovic in Kardelj, nad zaporniki pa se je izživljal tudi Črnogorec Savo. Se nadaljuje v prihodnji številki ... Sedaj pa nekaj misli: • Drobiž, sveta Apel. • Ves svet je en sam drobiž. • Vsak človek je v tem kot drobcen košček prahu, iz katerega se vrača, saj se vse obrača. • Tudi jabolko spoznanja ni bilo strupeno, a vsakega veselja ne more spoznati noben Zemljan. Zato uživajmo vsak dan, ki nam je dan. Misliti moramo tudi na prihodnost. Če bomo skušali obvladovati vse, bomo še naprej zastrupljali zrak, vodo in zemljo. To sporočilo posredujemo zanamcem, da bodo tudi oni lahko uživali v gnezdu tega lepega planeta. ♦ 6.10. 2014 Beseda ali dve o tem, kaj se za svežega župana ali županjo spodobi, preden zapriseže Kaček Katere naj bodo njegove odlike in kakšen bi župan moral biti? V dolini Fovckariji je to vprašanje sedaj zelo aktualno. Županovanje je zelo odgovorno in zahtevno početje, zato vsakdo le ne more biti kos tej pomembni nalogi. Kandidat, ki se na to službo pripravlja, mora najprej iz skrinje potegniti svoje staro, pristno spričevalo. In mora se vprašati po vzgibih, ki so ga privedli do te smele odločitve: Iz srca služiti ljudstvu ali sebi lajšati težave zaradi zablod in prazne malhe? Eden ali drug prepoznaven in da ne bi zgolj Cefizlju bil podoben, tudi spoštovan bi moral biti; da se že prvi dan ne pregreje kljuka županovih vrat, ko opeharjenci bi svojo pravico prišli iskat. Naj ima velik besedni zaklad in ne polna usta mašil in ne obrabljen besednjak. Pa razgledan tudi mora biti, da ekonom lonec v trenutku ekonomist ne bi postal. In čisto na koncu: Dober gospodar naj bo - najprej v svoji hiši! Županovanje je zelo odgovorno in zahtevno početje, zato naj se ga ne loti vsak. ♦ 4. dobrepoljski tek Ni kaj, letošnje leto je malce posebno. Zaradi več razlogov. Tudi zaradi vremena. Najbrž se še dobro spomnite čudnega, mokrega poletja, ki nas je velikokrat preganjalo s plaž, iz kampov in iz kratkih oblačil. A glej, vsaj na dan 5. dobrepoljskega vandranja se je vreme odkupilo, saj je ponudilo izjemno kuliso za izvedbo številnih pohodov in obeh tekov 4. dobrepoljskega teka. Bojan Novak, ŠD Dobrepolje Če malce pogoljufamo matematiko in seštevamo »neseštevljivo«, lahko rečemo, da je bilo toliko Celzijevih stopinj kot na prejšnjih treh tekih skupaj. Nekaj čez 20. Za tiste z optimističnim pogledom na svet je to sicer vseeno, medtem ko so pesimisti lahko spet strigli z ušesi in se hudova-li nad težkimi pogoji za tek - tokrat zaradi vročine. A zagotavljam vam, da med vsemi 138 tekači pesimistov ni bilo več, kolikor se jih lahko pelje z bolidom formule ena. Teka se je res udeležilo največ tekačev doslej (lani 99). Najprej se je na progo podala skupina odraslih tekačev, ki je opravila z 10-kilometrsko progo po dobrepoljskih poteh. Vsak s svojim načrtom, s svojimi cilji Najhitrejša tri dekleta (10 km) Najhitrejši moški (10 km) Najhitrejši osnovnošolci in s svojo strategijo. Od tistih, ki so tek vzeli do konca resno in tekmovalno, do tistih, ki so želeli razdaljo le preteči in pri tem uživati v gibanju. Za tek je res nešteto različnih razlogov. Najhitreje je s progo opravil nepremagljivi Jože Šuštar, ki je bil na dobrepoljskem teku najhitrejši vedno, ko je nastopil. Omenimo še drugega najhitrejšega - Roberta Šnalca - in tretjega - Gorazda Milavca. Med dekleti je bila najhitreje v cilju domačinka Petra Gran-dovec, nekaj sekund za njo pa sta v cilj prispeli Laura Fink in Beti Jovanovič. A prav vsi so bili v cilju toplo sprejeti in »ovenčani« s spominskim priznanjem - pravo dobrepoljsko buta/co. Največji porast pa smo letos zaznali na šolsko-družinskem Start teka na 10 km teku na 1,7 kilometra. Pol ure za odraslimi se jih je na štartni črti zbralo kar 82. Od najmlajših 4-letnikov do nekaj mamic in očetov, ki so s svojimi otroki pustili pečat na teku. Tudi tu je bilo mogoče videti tiste, ki so se na progo podali z željo po zmagi, do tistih, ki so hoteli progo le preteči in si dokazati, da zmorejo. Vsem smo okrog vratu obesili spominsko medaljo in jim javno čestitali. Ob tem pa smo izpostavili tudi najhitrejše. To so bili Matevž Ganc, Nik Škof in Žiga Mohar; med dekleti Barbara Volek, Rebeka Jamnik, Ana Babič in Klavdija Pugelj. Med vse tekače smo izžrebali nekaj praktičnih nagrad. Domače izdelke nam je podarila kmetija Jakopič, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Ob odlični hrani so se pogovori o teku nadaljevali, ob tem pa smo člani ŠD Dobrepolje že snovali nekatere novosti in izboljšave za naslednje leto. Pripravili bomo še lepše in še zanimivejše tekaško dopoldne. Že sedaj vas vabimo na »poljubilejni« 5. dobrepoljski tek. Več slikovnega gradiva si lahko ogledate na spletni strani in Facebook strani ŠD Do-brepolje. ♦ Start osnovnošolcev in družin. V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE DOBREPOLJE ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE IN OBČINA DOBREPOLJE PRIREJATA ODPRTI TURNIR V NAMIZNEM TENISU. Tekmovanje bo potekalo v soboto, 6. 12. 2014, ob 9. uri v telovadnici OŠ Dobrepolje. Več informacij na: http://www.sd-kompolje.si in tel. št.: 041/256-506 (MARJAN). VLJUDNO VABLJENI VSI LJUBITELJI NAMIZNEGA TENISA! 19. ljubljanski maraton - največji tekaški praznik ŠD Dobrepolje na štartu: Odličen pogled na štart, v ospredju kar tri naše tekačice. Bojan Novak, ŠD Dobrepolje Kdaj ima tekač praznik? Verjetno bi vsak tekač znal povedati drugačen odgovor, a zagotovo bi se soglasje glasilo nekako takole: Takrat, ko lahko na podlagi zastavljenih ciljev in kilometrov vadbe sproščeno, a intenzivno preteče zastavljeno razdaljo, medtem pa okrog sebe vidi ogromno množico podobnih garačev, kar ga pri teku še dodatno spodbudi. Zakompli-cirano? Mogoče. A tisti, ki ste bili v nedeljo, 26. 10. 2014, del 19. Ljubljanskega maratona (bodisi kot tekači bodisi kot gledalci ob progi) boste brez težav razumeli. Res je bil to tekaški praznik za Ljubljano in za Slovenijo. Res se Ljubljanski maraton ne more kosati z berlin- skim, bostonskim ali s podobnimi po svetu, a ima po drugi strani neko domačnost, ki je večji maratoni zagotovo ne morejo imeti. Tekači, zbrani v ŠD Dobrepolje, smo se teka udeležili večinoma skupinsko. Imeli smo skupinski prevoz, skupno pripravo, večer pred tekom še skupno »testeninko« - obrok testenin za polnjenje energijskih zalog. Vse to je tekaški praznik še oplemenitilo. 32 naših tekačev se je postavilo na start vseh treh možnih tekov (10, 21 in 42 km). Prav toliko jih je s tekom tudi uspešno opravilo. Nekateri navdušeni, drugi zadovoljni, kdo tudi malce razočaran nad svojim tekom. Ljubljanski maraton naslika pisano paleto različnih čustev. In prav je tako, to je čar športa, to je čar teka. Veliko občudovanja in zavidanja je bilo čutiti ob progi, ko smo se gledalci gnetli ob zvokih skupine The Strojmachine in poskušali fotografirati znance v prvih metrih proge. Zagotovo se je našlo veliko tistih, ki so sklenili, da bodo čez eno leto na drugi strani ograje. Pozitivna tekaška energija se širi in zato je vsako leto več tekačev. Tako pod našim okriljem kot tudi skupno na Ljubljanskem maratonu. Zakaj ne bi tudi ti poskusil/a? Helena Žigon ima 86 let in je letos pretekla 10-kilometrsko razdaljo. ♦ Matjaž in Boštjan, dva debitanta v akciji. Testeninka 2014: tradicionalna testeninka večer pred maratonom. Odličen rezultat Jožeta Šuštarja na 19. ljubljanskem maratonu Bojan Novak Letošnji Jožetov rezultat si brez dvoma zasluži poseben članek. Ne zgodi se namreč prav pogosto, da kak občan naše občine preteče maraton, še bolj redko pa se zgodi, da ga preteče v tako zavidljivem času. Jože Šuštar se je z maratonsko razdaljo prvič spoprijel lani na Ljubljanskem maratonu. Z velikimi težavami ga je zmogel, a posebej zadovoljen ni bil. Zato se je letos zelo zavzeto lotil priprav in v nedeljo, 26. 10., je stal pripravljen na štartu svojega drugega maratona. Vedeli smo, da bo popravil lanski čas, a nihče ga ni pričakoval v cilju tako zgodaj kot je prišel. 2 uri, 58 minut in 17 sekund je čas, pred katerim je potrebno sneti kapo. Vsak, ki se je že spoznal s tekom, lahko prizna, da teči skoraj tri ure v tempu dobre 4 minute na kilometer, ni mačji kašelj. Za boljšo predstavo, kaj tak dosežek pomeni: Jože je v absolutni kategoriji med 1508 moškimi, ki so uspešno opravili z maratonom, končal na 78. mestu. V svoji starostni kategoriji je zasedel 23. mesto. Za najboljšim Slovencem, Antonom Kosmačem, ki se z maratonom ukvarja profesionalno, je Jože zaostal 34 minut. Tudi na tem mestu iskrene čestitke od tekaških kolegov ŠD Dobrepolje -Dirjam k nor'c. ♦ Turnir v malem nogometu v Strugah Tine Pugelj V nedeljo, 19. oktobra 2014, smo v Strugah organizirali »medva-ški« turnir v malem nogometu, ki je potekal na športnem igrišču v Strugah. Turnir ima velik pomen pri povezovanju krajanov, zato so se med seboj v spretnostih z žogo pomerile skoraj vse vasi Strug. Svojo ekipo so sestavile tudi dekleta. Turnirja se je udeležilo 7 ekip. Ob sončnem jesenskem popoldnevu sta se zasluženo v finale uvrstili ekipa združenih vasi PRI CERKVI-PAKA ter ekipa iz POTISKAVCA. Prvega mesta so se na koncu veselili vaščani POTISKAVCA. Drugo mesto je pripadlo ekipi PRI CERKVI-PA-KA, tretje mesto pa so osvojili igralci iz vasi TISOVEC. Pokal za najboljšega igralca si je prislužil Stanko Meglen iz ekipe oz. vasi POTISKAVEC. Zahvaljujemo se vsem ekipam za udeležbo na turnirju ter vsem, ki ste kakor koli pripomogli k temu, da smo turnir uspešno pripeljali do konca. ♦ Končana je občinska liga v malem nogometu za leto 2014 V soboto, 27. 9., je na športnem igrišču v Predstrugah potekal zadnji krog občinske lige v malem nogometu. Nasproti so si stali trije pari ekip, ki so se že od 12. aprila borile za naslov občinskega prvaka. Bojan Novak, ZŠO Dobrepolje Po odigranih štirinajstih krogih odločitve o prvem mestu še ni bilo, prav tako tudi o petem mestu ne. Vse to je obetalo pravo nogometno poslastico in gledalci smo jo tudi dobili. Odločitev o prvaku je prinesla prav zadnja tekma med ekipama Futsal klub Dobrepolje in Bar Majolka ŠD Ponikve. V napeti tekmi se je zmage in tudi naslova prvaka veselila ekipa Futsal kluba Dobrepolje, ki je tekmo dobila z rezultatom 4:2. Tekmo, ki je odločala o petem in šestem mestu, je dobila ekipa ŠD Struge, ki je kolege iz ŠD Predstruge premagala z rezultatom 2:0. Po zaključku zadnje tekme sta sledila podelitev pokalov najuspešnejšim ekipam ter fotografiranje ekip. Najbolj športna ekipa (nagrada za fair play): ŠD STRUGE Najboljši strelec: KRISTJAN ČOŽ (FUTSAL KLUB DOBREPOLJE) NEKAJ STATISTIKE: Odigranih je bilo 45 tekem. Doseženih je bilo 260 golov (dobrih 17 golov na krog oziroma v povprečju slabih 6 na tekmo). Sodniki so dosodili 267 prekrškov, kar znese slabih 18 prekrškov na krog oziroma slabih 6 na tekmo. Najvišjo zmago je dosegla ekipa ŠD Do-brepolje, ki je v 12. krogu premagala ekipo ŠD Struge z 11:0. Največ golov je bilo doseženih na tekmi 8. kroga med Barom Majolka ŠD Ponikve in ŠD Struge (9:3). Najmanj golov je bilo doseženih na tekmi 11. kroga med ŠD Dobrepolje Snežak in ŠD Predstruge (1:0). Največ prekrškov je bilo na tekmi 13. kroga med Futsal klubom Dobrepolje in ŠD Dobrepolje Snežak (6:5). Najmanj prekrškov je bilo storjenih na tekmi 5. kroga med ŠD Dobrepolje Snežak in ŠD Kompolje - K team in tekmi 11. kroga med ekipama ŠD Dobrepolje Snežak in ŠD Predstruge (obakrat 1:0). Največ golov enega igralca smo videli na tekmi 9. kroga, ko je Kristjan Čož (FK Do-brepolje) nasul ekipi ŠD Predstruge kar 6 golov. ♦ KONČNI VRSTI RED: 1. mesto: FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 2. mesto: BAR MAJOLKA ŠD DOBREPOLJE 3. mesto: ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 4. mesto: ŠD KOMPOLJE - K TEAM 5. mesto: ŠD STRUGE 6. mesto: ŠD PREDSTRUGE Kristjan Čož, je »zabil« kar 25 golov in zasluženo prejel priznanje. Kapetan najboljše ekipe prejema zaslužen pokal. Futsal klub Dobrepolje Bar Majolka ŠD Struge ŠD Predstruge ŠD Kompolje K-team ŠD Dobrepolje Snežak SKUPNA LESTVICA: št. tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prej. goli gol razlika 1 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 15 12 3 0 39 76 20 56 2 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 15 11 1 3 34 75 30 45 3 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 15 9 3 3 30 59 33 26 4 ŠD KOMPOLJE - K TEAM 15 4 3 8 15 26 47 -21 5 ŠD STRUGE 15 2 2 11 8 17 63 -46 6 ŠD PREDSTRUGE 15 1 0 14 3 7 67 -60 Poškodbe gležnja Ana Krajnc, dipl. fiziot., B.C.S.T., CKTP, Bownov terapevt Bliža se čas zime in s tem čas ledu in snega. V tem času se poveča tudi število poškodb. Veliko je zvinov in zlomov gležnja. Pride do padcev na snegu in ledu, tudi zaradi lepih ženskih čevljev z visoko peto, neprimerne obutve pri pohodih ter raznih zimskih športih. Gleženj, kot ga laično poimenujemo, je dejansko sestavljen iz 2 sklepov, zgornjega in spodnjega skočnega sklepa, ki sta v dveh nivojih. Zgornji skočni sklep, katerega imenujemo gleženj, sestavljajo 3 kosti. To sta mečnica in golenica, ki na notranji in zunanji strani oklepata skočnico. Ta sklep skrbi za gibanje gor in dol (tako imenovano dorzalno in plantarno fleksijo). Spodnji skočni sklep sestavljata skočnica in petnica ter poskrbita za gibanje stopala navznoter in navzven (tako imenovano inverzijo in everzijo). Vse skupaj stabilizira veliko vezi, za gibanje pa poskrbi tudi veliko mišic. Najmočnejše in največje tri so zadaj na mečih in poskrbijo za odriv med hojo. Ostale mišice so manjše, ampak zelo pomembne za stabilnost in samo funkcijo. Ker je gleženj tako kompleksno sestavljen, poškodba ene izmed kosti, vezi ali mišice prizadene celotno funkcijo. Najpogostejše poškodbe gležnja so zvini. Le-ti so lahko blažji in se pozdravijo sami po sebi, brez kakršne koli fiziotera-pije. Če boste šli k zdravniku, vam bodo gleženj samo povili in vam svetovali do 2 tedna počitka. Če gre za težje oblike zvina, boste odšli na urgenco, kjer vam bodo lahko namestili tudi mavec ali longeto ali pa vam gleženj samo povili in vam dali bergle, da boste nogo razbremenjevali. Mavec ali longeto vam bodo v približno 14 dneh odstranili, lahko jo boste imeli tudi dlje. Pri težjih zvinih najpogosteje pride do natega, natrganja ali strganja ene ali več vezi. S strani zdravnika boste napoteni tudi na fiziote-rapijo, na kateri boste izvajali različne vaje za krepitev mišic, propriocepcijo in ravnotežje, če bo potrebno, vam bodo gleženj tudi ročno razgibali. Za zmanjšanje bolečin boste dobili različne vrste elektroterapij, za zmanjšanje otekline in stabilizacijo vam bodo verjetno namestili kinesio trakove. Fi- zioterapija je različno dolga in v večini primerov ne presega 14 dni, redkokdaj pa je daljša od 1 meseca. Če pride do zloma, je zdravljenje različno, prav tako je odvisno od tega, koliko kosti je zlomljenih. Lahko boste imeli operacijo ali pa vam bodo namestili mavec. V vsakem primeru boste morali hoditi z berglami vsaj 6 tednov. Če boste imeli samo mavec, boste le-tega sneli približno 6 tednov po poškodbi. Če boste imeli operacijo, v večini primerov ne boste dobili longete, ampak samo bergle. Od vrste zdravljenja je tudi odvisno, kdaj boste prišli na fizioterapijo. Morebitna operacija bo sledila nekje 14 dni po njej. Sprva boste imeli razgibavanje in preproste vaje, protibolečinsko terapijo, magnetoterapijo, morda vam bodo nalepili kinesio trakove. Od navodil travmatologa je odvisno, kako hitro bo potekala rehabilitacija oziroma kako intenzivna bo fizioterapi-ja. Fizioterapija traja 2-3 mesece. Če boste imeli mavec ali longeto, boste na fiziotera-pijo prišli po približno 14 dneh od odstranitve mavca (zaradi čakalnih dob), usmerjena pa bo v čimprejšnjo rehabilitacijo. Intenzivnost vaj se bo z vsakim tednom stopnjevala. Kako dolgo bo trajala rehabilitacija, je odvisno od poškodbe in delno tudi od starosti, povprečno traja približno 1-2 meseca. KAKO SI LAHKO POMAGATE SAMI? Priporočam, da čim prej po poškodbi poškodovani del hladite, tudi čez mavec. Če imate plastični mavec, bo lažje. (Samo za informacijo: plastični mavec lahko zahtevate v mavčarni za manjše doplačilo. Prednost je, da je delno zračen, se ne lušči, hkrati pa je občutno lažji od klasičnega belega. Za hojo ima namenski copat in je zato veliko uporabnejši za poškodovanca). Nogo dvignite in lepo podložite. Priporočljiv je počitek nekaj dni. Če ne morete hoditi in močno šepate, vam priporočam hojo z berglami. Če imate otečen gleženj in se oteklina širi po goleni navzgor, si lahko pomagate s kompresijskim povijanjem s povojem. Uporabite rjav povoj, debelejši, za povijanje nog pri krčnih žilah. Začnete povijati od prstov navzgor proti kolenu. Povijajte tako, da se prekriva približno 2/3 povoja. Pustite povito nekaj ur in nato odvijte. Nikoli ne imejte povito čez noč. Namesto povojev lahko uporabite za to namenjene kompresijske nogavice. Če vam ugaja topla in hladna voda, si lahko naredite izmenične kopeli (hladno/toplo) in to nekajkrat ponovite. Če se vam ali kakšnemu sorodniku v kakšnem predalu nabira prah na aparatu TENS (pomaga proti bolečinam, dela »mra-vljinčke«), z njega obrišite prah in ga uporabite. Priporočljiva je uporaba nekaj ur dnevno (med tem ni treba mirovati). VAJE ZA GLEŽENJ Z vajami začnite postopoma. Na začetku ne izvajajte vaj proti uporu. Z njimi lahko začnete, ko se bolečina umiri (je v blagi obliki). Za vsako vajo naredite 3 serije po 10 ponovitev 3-krat dnevno. Na stolu sedite vzravnano, tako da so stopala obeh nog na tleh. • Izmenjaje "stopajte" na prste in peto. • Če imate bodičasto žogico, si jo dajte pod stopalo in jo vozite naprej in nazaj. Sedite na tleh ali kavču s podprto hrbtenico. Noge imejte iztegnjene v kolenu. • Stopala potegnite proti sebi (navzgor) in pritisnite kolena v podlago. Zadržite 5 sekund. • Stopala potisnite od sebe (navzdol) ter zadržite 5 sekund. Pazite, da ne pokrčite kolen. • Krožite s stopali najprej v eno, nato v drugo smer. • Obrnite stopala v gležnjih navznoter (tako da sta podplata obrnjena eden proti drugemu) in navzven (pri tem ostane koleno v ravnem položaju, ne obračajte cele noge!). Za vaje proti uporu potrebujete elastični trak. Za začetek je boljša rdeča barva, za kasneje zelena, če ste bolj športni tudi modra barva. Trakove dobite v trgovinah z medicinskimi pripomočki, s športno opremo ali kar na internetu. Pri vajah sedite na tleh ali kavču, imejte dobro podprt hrbet in iztegnjeno nogo. Nikoli med vajami ne obračajte cele noge, gib je samo v gležnju. • Trak namestite preko podplata, okoli zgornjega dela stopala. Oba konca traku močno povlecite proti sebi, tako da je trak napet. Potisnite stopalo navzdol (od sebe vstran) ter zadržite 5 sekund. • Trak primite v eno roko ter roko odročite tako, da bo napet približno pod kotom 45° na nogo. Najprej boste naredili vaje v tem položaju, nato boste zamenjali roko. Pustite, da vam trak povleče stopalo. 1. Ko vam trak povleče stopalo navznoter, boste delali vajo tako, da boste stopalo hoteli obrniti navzven oziroma vsaj do položaja v mirovanju. 2. Ko vam trak povleče stopalo navzven, boste vi vlekli stopalo navznoter. Položaj zadržite 5 sekund. • Trak namestite preko prstov in narta (zgornji del stopala), tako da vam vleče stopalo navzdol, ko je napet. Vi potegnete stopalo navzgor in zadržite 5 sekund. Naslednje vaje boste izvajali stoje. Pripravite si večjo brisačo ter stopite blizu ku- hinjskega pulta ali mize, da se boste lahko prijeli, če bo treba. • Stopala postavite v širino bokov ter jih poravnajte. Težo imejte enakomerno porazdeljeno na obe nogi. Naredite počep do take mere, da ne dvigujete pete v zrak. • Dvignite se na prste in nato na pete. • Stojte na eni nogi, brez da se držite. Položaj zadržite, kolikor časa zdržite. Enako ponovite na drugi nogi. • Zložite večjo brisačo toliko, da je visoka nekaj centimetrov. Položite jo na tla. S polovico stopala (obe nogi) stopite gor. Peta naj bo na tleh. Dvignite se tako, da bo stopalo v vodoravnem položaju. Zadržite 5 sekund. Sčasoma povečujte višino. ♦ Ko umre ljubljen človek, umre, kar vidimo. To, kar čutimo, ostane. Odšel si, naš dragi mož, tata, dedi in brat TONE NOVAK (1939-2014) Zahvaljujemo se vsem, ki ste v trenutkih žalosti molili, izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje, se udeležili pogreba ter peli v tako velikem številu. W Od tebe, Pavlina, Tone ne bo nikoli odšel, ker bo vsak tvoj korak spremljal iz nebes. (Janez) W Tone, rad te imam, čuvaj me na Zemlji iz nebes! Lahko me kdaj pelješ naokrog na svojih krilih, s aj si sedaj angel. (Maks, 7 let) W Tone bo ostal v mojem spominu, ujet v moje srce, z najlepšimi spomini na obdobja, ki smo jih kot dobri prijatelji preživeli v Podgori in Ljubljani v dolgih nočeh, klepetali in se imeli lepo. (Eta) W Tvoj Tone je rad molil in pel. Sedaj gotovo že prepeva v nebesih »V nebesih sem doma ...«. (Tazika in Jože) W Moj tata v nebesih že organizira oktet ali vsaj kvartet, kjer bo pel. (hči Tadeja) W Deda, brez tvojih pravljic bi vsak od nas izgubil pravljičnost. Potrebovali smo to vsi, vsak ob svojem času. In to si nam dal. Kako smo se smejali . Vedno bomo verjeli v tvoje pravljice (ki si si jih največ izmislil) in jih prenašali na svoje otroke. (tvoji Jan, Mark, Kim in Zoja) W Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, da je tudi čas, ki celi rane. Je pa tudi čas, ki nikakor ne mine, ko duša zasanja v lepe spomine. (Rezika) Živeti z lepimi spomini je tudi dar življenja. In samo s tem, dragi moj Novak, bomo živeli naprej. tvoja Pavlina, hči Tadeja in sin Grega z družinama ZAHVALA V soboto, 22. novembra 2014, je minilo leto dni, odkar smo se poslovili od naše župljanke Malči Ferkulj. Bila je cerkvena pevka s čudovitim altom, skrbna gojiteljica rož za krašenje cerkve in dokler je bila zdrava tudi predana skrbi za nabirko, ki jo je vestno pošiljala v revijo Ognjišče za rubriko Milijonarji dobrote. Malči je svoje delo na zemlji končala, njen čas tukaj se je iztekel, sedaj pa smo mi na vrsti, da nadaljujemo njeno delo. Ob obletnici njene smrti smo se zato odločili, da ponovno oživimo zbiranje sredstev in jih preko revije Ognjišče pošljemo za lačne. Hvaležni smo lahko, da živimo na tem zemeljskem prostoru, kjer ne samo da imamo vsega dovolj, ampak vsaj nekaj od tega lahko delimo tudi z najrevnejšimi in lačnimi. Sedaj smo tukaj, sedaj je naš čas, sedaj imamo nešteto malih in velikih možnosti in priložnosti - ne zapravimo jih. Pobudi ste prisluhnili mnogi nagovorjeni (do vseh verjetno žal ni prišla vest) in se z veselim srcem odzvali. Nabirka je prestopila meje naše župnije in pokazala, da dobrota in darežljivost ne poznata meja. Tudi iz župnije Dobrepolje ste nekateri slišali za nabirko in se nam pridružili. Zato bi se rada tukaj in sedaj zahvalila vsem, ki ste prisluhnili povabilu in se nanj odzvali. Hvala vsem iz Strug in hvala tudi vsem tistim iz dobrepoljske župnije, ki ste naše delo podprli in se nam pridružili. Hvala, ker ste pokazali, da v naših krajih ne rodi dobro samo polje, ampak rodi dobro tudi vaša dobrosrčnost. Hvala vsem! Struge, 27. 11. 2014 Terezija Zupančič »Za luč podnevi ti ne bo več sonce in za mesečino ti ne bo svetila luna, temveč bo Gospod tvoja večna luč« (Iz 60,19). ZAHVALA TEREZIJO JAMNIK je Stvarnik življenja poklical k sebi na zahvalno nedeljo, 9. novembra 2014. Vsem, ki ste nam izrazili sožalje, se naše mame spomnili v molitvi, zanjo darovali svete maše in v druge dobre namene ter nam na druge načine izrazili svojo bližino in sočutje ob slovesu, se iskreno zahvaljujemo. Hvala gospodu škofu msgr. Andreju Glavanu, predsedniku Slovenske škofovske konference, ki je vodil somaševanje in pogrebni obred. Iskrena hvala tudi škofu msgr. Petru Štumpfu, škofu msgr. Metodu Pirihu, stiškemu opatu Janezu Novaku, domačemu župniku Francu Škulju, vsem duhovnikom, redovnikom, redovnicam in bogoslovcem, sorodnikom, prijateljem in znancem. Naša mama je zadnje leto preživela v Domu sv. Terezije v Dobrepolju, zato iskrena hvala vodstvu doma in vsem zaposlenim. Predvsem zaradi vaše prijaznosti in ustrežljivosti je bivanje v domu sprejela z naklonjenostjo in s hvaležnostjo Bogu za tako plemenite ljudi. Posebej hvala tudi vaščanom Male Ilove Gore, ki so se v velikem številu zbirali v domači hiši in en teden zanjo molili. Hvaležni smo za vse lepo in dobro ter vse, kar smo prejeli od svoje mame. Ostanimo še naprej vsi skupaj povezani v molitvi, da so naši dragi rajni odšli v Luč, Ljubezen, Življenje, ki ostane vekomaj! Hčerka Marija z družino, sinovi Jože, Janez, Slavko z družinami in sin Tone. v 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi ROMAN LAUFER iz Hočevja Na željo pokojnika smo ga pokopali v ožjem družinskem krogu. Gospodu dr. Zdravku Mariču se zahvaljujemo za vso pomoč, gospe patronažni sestri Klavdiji Kastelec za vse obiske, Barbari Janškovec in Jelki Strajnar za nesebično pomoč v najhujših trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje. Žena Zlata, sin Robert in hčerka Tanja z družinama Hočevje, 28. 11. 2014 Postajaš zrak in prst, bilka, mesečina, klic ptice - večen! V spomin ljubljeni hčerki, mamici, sestri, teti, sestrični, nečakinji, svakinji in ženi Tatjani Blatnik iz Ponikev (umrla 2. 11. 2004) Tvoj smeh je res umrl, a ostali so nam ljubezen, vera in upanje, zato boš vedno ostala z nami. Ponosni smo, da si še vedno »naša mami«. Hvala vsem, ki se še kdaj spomnite nanjo, ji prižgete svečko ali celo prinesete rožico. Hvala vsem za vse. Počivaj v miru! mi Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mamice in babi IRENE GLAČ (1959-2014) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse tolažilne besede in izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Francu Škulju za lepo opravljen poslovilni obred, moškemu pevskemu zboru za zapete pesmi ter cvetličarni Lilija za opravljene pogrebne storitve. Hvala patronažni sestri gospe Klavdiji Kastelic za pomoč na domu. Topla zahvala tudi vaščanom vasi Cesta, ki ste se v tako velikem številu udeleževali molitev zanjo. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni življenjski poti, ji poklonili čas, nasmeh, toplo besedo, ji tako ali drugače polepšali njen vsakdan in jo v tako velikem številu spremljali tudi na poti slovesa. Ljudje, ki jih imamo radi, namreč nikoli zares ne odidejo. Žalujoči: vsi njeni kontakt: t://031-647-188 t://051-334-826 e://lnfo@blesk2.si Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica • TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE - z nami do subvencije ekosklada (2400 €) - brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta « CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE - z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€) - izolacija podstrešja (celuloza, volna) - toplotno izolacijska fasada - dobava in montaža oken (ral montaža) - izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji) • GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA - adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na ključ - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...) - zidarska dela - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen) - keramičarska dela (prenova kopalnic) - čistilni servis zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost PRODAJA ŽITNIH IZDELKOV CENIK: AJDOVA MOKA............................................4€/kg AJDOVA KAŠA.............................................5€/kg PIRINA MOKA...............................................3€/kg BELA MOKA...............................................1,5€/kg POLNOZRNATA MOKA..............................3€/kg PROSENA KAŠA...........................................4€/kg JEŠPRENJ.......................................................2€/kg JOŽE ŠUŠTAR BRUHANJA VAS 28 1312 VIDEM-DOBREPOLJE 031 677 668 sustar.joze@gmail.com Težave z računalnikom? Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno! Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si IT Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetlranje stekla In ogledal • Peskanje stekla • Izdelava Izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo t Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopellt steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fuslng tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan m.iii *j IS i 1 \ Is j * Atiitof "Oam 0ASC.U TZežične. prazniki, peine. HthHtS> UjA j * in steče, o /Veoem letu f>a ej>Ue nbtaoja, < i aadeoelfsioa ituMiheéôfn&ga tazume.canjaT\ | ' j » • liVffiltïWOQIM v* MATERIALOV iBggBATAliilinSOKOIMKOMSTNIH« H Adaptacije stanovanj, hiš m poslovnih Prostorov AKCIJA OKNA PjUHA PRIBA OKNA d.o.o., tel: 01/510 55 30, fax: 01/510 55 31 Barbara, gsm: 041/449 334, Primož, gsm: 041/402 780 041/402-780 • priba@amis.net • www.priba-okna.si Razstavni salon: Javorškova ul. 3,1315 Velike Lašče, delavni čas: ponedeljek do petka, od 8h do 17h, sobota po dogovoru OUTOUČOOTTUO bruADuLQ egon 041/743 104 Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.