PIHA, PIHA...
Piha,piha veter čez planine,
piha cez gore.
Piha,piha,piha.piha Janez
Micki na srce.
Piha, piha veter čez planine,
piha, čez gore
Janez Micke se drži,
ker se vetrčka boji
Micka Janeza drži,
tudi Micka se boji...
Poje, poje ptičica veselo, Micka še miži.
Sončece rumeno se prismeje, Janeza zbudi.
Sončece oj sončece rumeno, kam se ti mudi, kdaj oh kdaj, oh kdaj bom spal, če tako bom zgodaj vstal? če tako bom zgodaj vstal, le kedaj se bom naspal.
Besedilo: A.Papier
No.44 May'June'July 1 983 Year 5 Price-Cena $1.00 Registered by Australia Post Publication No. NBH 2862
A v stralski
planšarji
janeža
jeršinovca
PUBLISHED BY SLOVENE A S S O C LA T jjpJ^ ...SY D N E Y MESEČNIK SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY
PLUMBING & DRAINING
-K************** ************************ 5»-K
SERVICES
SPECIALISING IN RENOVATIONS AND ANY PROBLEMS WIT H DRAIN AGE.
SEWERMATIC USED. 24 HOURS SERVICE
Govorimo slovensko. Si parla italiano. English spoken.
LICENSED CONNTRACTOR Lie. No. A1424
STANKO KOCIJANCIC Tel. 871 2101
9 Avonle Drive, Carlirigford, N. S.W. WE CLEAN ALL BLOCKED DRAINS
IPH. (047) 21-0959
WONDERLAND TRAYfl
ZASTOPNIK JO?F HAMPTON
94 Main Street (Cnr. Main & Campbell Sts.) , BLACKTOWN , NSW 2148.
TEL.622 7336,622 1 735
P.O.Box 27, BLACKTOWN , NSW 2148
Na razpolago smo vam za organizacijo vseh potovanj po Avstraliji, v domovino in nazaj, ter povsod drugod.
Povprašajte nas za naše poštene usluge. Potrudili se bomo, da bo vaše potovanje čimbolj poceni in udobno.
'zkoristite nizke izvensezonske cene. Na .»rimer po t o v an je Sydney-Ljubljana - S yd
•.'v je najcenejše izven sezone. Prevajamo in urejamo tudi vse potrebne ilokumente.
PO S L B S L IS LA GL ZA ČL ASE S. U.S. I V ZA NJIHOV L PRIJATELJ L.
ZA nadut m. ie puizvefHjt s< ■>< ''i it e n.a vašega "Or:i>-:<:
J OŽ.ČTA H AMPTO N /\ g^Tel.622 7336,622 17'JS.po urah:6.308S6
Printed by Media Press (Sales) Ply Lid. 7 Garners Ave. Marrickville. NSW, 2204. (0?) 560 3300
*** TAURUS** OPALS&GEMS
SHOP 5,THE COLONADE ARCADE, CNR. HENRY & RILEY STREETS, PENRITH. 2750

OPALI IN DRUGI OKRASNI KAMNI TER DARILA IN SPOMINKI VSEM VRST PO ZMERNIH CENAH.S TEM OGLASOM DOBITE	FÄl_n_AKJJPU_ ._
OPALS AND OTHER GEMSTONES AND GIFTS AND SOUVENIRS OF ALL SORTS AT REASONABLE PRICES. WE'LL GIVE YOU 10% DISCOUNT ON PURCHASE IF
YOU BRING THIS AD WITH YOU.
* * * ** ******************* ************** **
CAPSULÄTED HERßd
TEL. (02) 604 4797	\
DOPOLNILO K VAŠI PREHRAN!
ZA ZDRAVJE IN LEPOTO.
Posušena zelišča so štirikrat močnejša od svežih, v prahu pa so dvakrat toliko močnejša.
DAJTE ZELIŠČEM MOŽNOST.
Poskusite njihov naravni učinek.
FOOD SUPPLEMENT
FOR HEALTH AND BEAUTY
Dried herbs are four times more powerful than fresh ones,powdered they are twice as powerful.
GIVE HERBS A CHANCE
Try their natural effect
Za informacije in domenke pokličite For enquiries please ring Robert or Reswitha Rodig hie ro on
5% discount 6044797
for members of Slovene Association
PREDSEDNIKOVE MISLI
Kakor vsako leto,tako smo se tudi letos približali kraju. Skoraj bomo imeli letni občni zbor.Vprašat i pa se moramo,kaj smo storili za društvo?Dragi člani,letošnje leto je bilo teško, ali bo drugo še težje?Naše društvo ima približno 250 članov,če bi vsak član se obvezal ,da bo pomagal vsaj enkrat na leto,bi prišel komaj na vrsto za pomagati mogoče enkrat v dveh letih,to ' pa ni slučaj sedaj,ker nekateri člani sploh nočejo čuti,za to pomoč.Zavedati pa bi se moral vsak član,da je dolžan pomagati, saj je drušvena last ravno tako njegova kot vsakega od nas. Zavedati bi se morali tudi to,da odbor ni izbran za to,da dela temveč zato,da organizira delo in da vodi društvo po pravi poti.
Ko boste letos dobili pošto in v njem podatke za občni zbor, se tudi vi odloči te,da boste kandidiral i,društvo potrebuje novih moči,novih idej.Moramo se odločiti,da pozabimo stare prepire,kar je bilo se ne da več popra vi t i , 1ahko pa se na teh napakah učimo in jih ne ponavi jamo, 1e tako bomo lepo in skupnimi močmi kaj dosegi i.Seda j ko bodo med nami Planšarji naj nam oni zopet pustijo i n s e j e j o med nami mir,mi pa bomo želi prijateljstvo.
Društvene prireditve so še vedno vsako soboto in nedelj o,če ne bomo imeli vsako soboto ples bomo imeli pa filme ali pa bomo malo po k remi j a 1 i , vendar nam bo pa lepo,saj bomo v naše domu.
številko časopisa,ki jo sedaj prebirate ie bilo teško urediti, človek mora zato biti malo bolj poučen,ven dar smo takrat v prejšnji številki povdarili,da odbor nima namena našega časopisa prek ini t i , čeprav je to bilo na radio in v Slovenskih časopisih. Dra<§i rojaki dragi člani priskočite na pomoč in potem ne bo potrebne kritike.Sebe pa ja nebomo kritizirali.
Za odbo*-p*uUidnJ.kjvan KazUJ *************************************************************
Avstralski Slovenec uredil Ivan Koželj z pomočj o odbora-S:D:S. Založilo Slovensko društvo Sydney.
Avstralski Slovenec(Australian Slovene)edited by Ivan Koželj and S: D. S. Commit tee . Publi shed by Slovene Association Sydney. P.O.Box 93.Fairfield N.S.W. 2165 Australia
IZ VSEBINE **********
J.Koželj: Vnubtveno življenje........2
Plantaijl: Piogiam....................3
I/ Allkl In besedi...................4r67
V. Rabei: Lovel......................5
Vabilo na koneeit......................S
V. P etile -.Balada o dneveblh........9
J.Kobal o pisatelju Geiiy Bottoek......10
Ne poleni te,Čestitke In votella......11-12
Mladim po Aieu,lenuh.................13-14
Robeit Koželj :Job4...................15
Humoi, novlee Iz domovine ......18-18 21 - 12 - 1 S - 2 9-30
PlAmo Ottavlja Biajka.................20
Wa-6e Kali...........................13-14
Lettei biom Parlament.................2 5
Ml* ko Klanj ...........................2 7
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE
2 I va n Ko ž e1 j
Čas letos kar prehitro teče.Od naše zadnje številke časopisa ie že minilo skoraj tri meseca. Takrat smo omenili,da bo časopis začasno prenehal i z ha j at i . Razi o go v j e bilo ve č. Kot prvi je bil odhod urednika domov v Slovenijo na dopust. Ker časopis ni imel uredniškega odbora ni tako lahko najti namest ni ka , kaj t i za urejevanje časopisa je potrebno imeti določene sposobnosti in ogromno dobre vol j e .
V tem času ko smo mislili kaj in kako in si belili glave,smo dobili nekaj gradiva pa tudi našli nove obrtnike, ki bodo oglašali v našem časopisu in tako pomagali kriti stroške izdajanja časopisa.
Ob istem času pa ima odbor polne roke del a z organi zacij o t ur ne je ansambl a JANEZA JERŠI NOVCA sPLANŠARJI . Cl ani ansambl a pri spej o v Avstralijo z Jato vi m letalom 10. 8. Odbor ima že? j o, da bi čim več rojakov prišlo na letališče in bi tako ansamblu pripravili zares lep sprej em.
Še isti dan,to je sreda 10 si bodo naši gostje ogledali naše dru-švene prost or e ,, sprej el i jih bomo v dvorani okoli 6 ure zvečer, če se kdo želi pridružiti temu sprejemu ste vsi dobrodošli , obenem pa če še niste kupili vstopnico za koncert boste to lahko storili v istem č as u . Vs t opni c e za vsaki koncert se prodajajo hitro,torej pohitite t udi Vi,da ne bo ste zamudi li,Planšarji so v Avst r al i j i prvi č zato bi bilo škoda, da zamudite to priliko.
Našim gostem se bo predstavila tudi naša folklorna skupina ^LANI KA" po zdravi 1 i bodo naše goste in jim zaželeli dobrodošlico.
Dragi rojaki in člani dr ušt va , žel i mo Vam, nam in našim gostem vel i ko vesel j a ob času ko bomo posl ušal i mel odi je in gl asbo i z doači h kr aj e v.
Kakor s mo že po ve dal i , č as hitro be ž i : Mi ni 1 o je zope t 1 e t o . Dr i bi i - -žujemo se zopet občnemu zbor u. Vprašaj mo se! Al i smo kaj storili dobrega letos za napredek našega Slovenskega društva?Ali ste se že odi oči 1 i , da bost e kandi di r al i) 1 et os ? Al i bost e pri skoči 1 i na pomoč ? Torej če ste odgovorili na vsa vprašanja z da potem ste res dobri člani našega društva.Če niste sigurni ali mislite,da niste sposobni se bomo skupaj uči 1 i . Si purno se bo kdo našel i n marši kaj si ovni čno popravil v tej številki časopi s a, vendar mi nismo nikoli bili časnikarji pa t udi ne knj i že vni ki,zato oprostite že v naprej književnirr napaka m, vendar imamo koraj žo in poskušamo da bi odovolili našim željam in t udi Vam dragi člani.da bi naš časopis izhajal še dol go. Tisti pa ,ki želijo kritizirati naj nam skočijo na pomoč in bomo tako v skupni moči napravili mnogo.
Torej dragi čl ani , pr i s ko č i t e na pomoč,saj je to naše društvo nas vseh, zakaj bi vedno delali eni in isti ko nas je toliko. Če bi vsak član napravil vsaj nekaj ur, nobeden od nas ne bi bil obremeni en.
Ži vi j enj e na društ vu se bo popravi 1 <b in vsi bomo vesel i , skupaj se bomo veselili in skupaj reševali probl eme . Pred občni zbor bomo šli vesel i , saj nas bodo PLANSARJI raz vesel i 1 i , i n t a ki vesel i mesecev 1 ahko i mamo vel i ko , če bomo del al i skupaj .
Vpreteklih treh mesecih je bilo društ veno življenje živahno spa-li ni smo, na slikah boste videli našo f ol ki oro , naše bal i narj e in 1 ovce , vsi so nekaj dopri nesl i društ vu, dopri nesi te še Vi .
LETNI OBČNI ZBOR BO V NEDELJO 16.OCTOBRA OB TREH POPOLDNE, ČLANI, ALI STE ŽE PORAVNALI ČLANARINO? ČE SE NI STE; SEDAJ JE ČAS:
DOBRODOŠLI MED NAMI
planšarji Janeza
jeršinovca
V sredo, 10. avgust a bo JAT-ova ptica prinesla med nas šest fantov in dekle, ki se kot skupina poznani doma in po svetu pod imenom PLANŠARJI JANEZA JERŠINOVCA.
Prisrčno pozdravljeni med avstralskemi Slovenci! V našo sredino prihajate s triglavskih pašni ko v , pr i našat e nam pesem gorskih vi -har j e v, mel odi j e cokel in kravjih zvonce v , pri našat e nam žuborenj e bistrih potokov in šepetanje zasajenih gozdov.
S svojo pesmijo obudite v naših srcih spomin na dehteče rože skalnih višin, ki jih naša nova domovina kljub svojemu bogastvu ne premore , pri čar aj t e z okroglimi vi žami veselje in mir pl anšarski h koč,duh toplega ognjišča s skledo toplega mleka in sveže pečenega kruha.
S svojimi melodijami in izvirnimi pastirskimi oblekami skušajte prikazati našim otrokom del tistega sveta,ki sta ga zapustila tam daleč za morjem njihova ogka in mami ca,dedek ali babica.
V otroških srcih vzbudita ljubezen do slovenske pesmi in besede, do slovenske narodne noše in Slovenske kulture s pl oh, vzbudi t e jim ljubezen do slovenske pokrajine in Slovenskega doma , kat er e ga po -tomci in dediči ste.
Draga pevca ANDREJA in JANEZ , har moni kar MAKS, dragi trobent ar TONI , ki t ari s t RUDI, dragi tudi klarinetist MARKO in basist TONE dr agi Vsi PLANŠARJI : Avst ralski Slo venci Vam želi j o,da bi se med nami počutili tako kot doma'
Za vsak Vaš napev in vrisk z gora pa že v naprej stotera hvala'
Program Koncertov Sydney: "S PLANŠARJI
12-8 Slov. Društvo Sydney.
Sydney:
2-9	Slov. Club. Triglav Syd
3-9	Slov. Društvo Sydney.
4-9	Mcrrylands St. Rafael
Canberra.
13-8	Slov. Aust. D. Canberra.
14-8	Slov. Aust. D. Canberra.
Perth:
9-9	Dalmacija Društvo Perth.
10-9	Slov. Društvo Perth.
11-9	Austr. Društvo Penh.
Adelaide:
16-9	Austr. Club Adelaide
17-9	Slov. Club Adelaide.
18-9	Barry Adelaide (Slov.)
Sydney:
23-9	Slov. Klub Planica Wollongong
24-9	Slov. Društvo Sydney.
25-9	Poslovilni dan S.D.S. 28-9 Odhod iz Sydneya
Melbourne:
19-8	Austr. Društvo Melbourne
20-8	Slov. D. Planica Mel.
21-8	Slov. Društvo Geelong
26-8
27-8	Slov. Društvo Melbourne
28-8	Slov. Club Jadran Mel.
V SLIKI IN BESEDI

Folklorna skupina PLANIKA se pripravlja za parado.
Odo zna požirat se dobro vi di . Naša nošnj a je bi 1 a naj bolj slikovita.
Na paradi na festivalu pri sydneyskem mostu.
Tudi 1 o ve c in 1 ovki nj e so se pokazale na paradi .
Skupina pevcev lovske in ribiške družine S.D.S. na enem i zmed pi eni kov.
II i

LOVCI
Mi ni 1 o je že tri leta,odkar smo začeli z lovstvom pri Slovenskem društvu Sydney. Tr et j o obletnico smo obhajali 25 Juni j a,ob istem času smo imeli v posteh naše prijatelje iz Mel bo ur na . Pri pel j al i so se z dvema a vt obusi ma. Okol i 10 ure zjutraj so prispeli v društvene prostore v Horsl ey Park-u.Ko so iztopili iz a vt obus e v, j i h je pričakal naš harmoni kaš Lojze s harmoniko i n še množica naših lovcev in lovk v uni f or mah . St i skanj a rok in prijaznih besed ni manj kal o , bi 1 o nas i e lepo vi det i, saj nas je bilo okoli 140. Naš starešina Dr a pro Raber nas je vse skupaj napotil v dvorano, kjer smo lovci pripravili zajtrk naši m post om.
Takoj po zajtrku smo se vsi lovci in strelci odpravili na strelišče,kjer smo pričeli tekmovanje za zvezni pokal z zračno puško.
Z velikimnavdušenjemse je vršilo t ekmo vanj e in komaj smo čakali večera,da vidimo kdo bo odnesel pokal e . St r el j anj e je trajalo do 6 ure zvečer.Imel i smo dobre strel ce.mrd našimi pa smo imeli kar nekaj ost ro-st rel cev, saj nam je to pomagal o,da smo odnesli prvo mesto v nasi onu.
Okoli 7 ure je začel pl es , za to je poskerbel naš ansambel Alpski Odmevi pod vodstvom Š. Šerneka , . I gr al i so poskočne valčke in polke t ako, da smo si morali presneto dobro nabrusiti pete.Domača glasba je razži vel a vse . Ker pa smo ob pol kah dobro skakal i , so bi 1 i t udi naši želodci kar prazni,da smo jih na pol ni 1 i , se moramo zahvaliti našim kuharicam, ki so se ta večer še posebno izkazale. Naj lepša Vam hvala za t ajco dobro post r e žbo . Hval a tudi vsem 1 o vkam, ki so na kateri koli način pomagal e , bodi si v kuhinji ali pa doma, ko so nam napekl e obilo peciva in ostalih dobrot . Zahval i t i se moramo še vsem nat akar j em, ki so so trdo in dobro delali pri baru.
Okoli desete ure smo podelili pokal e . "re dno smo začeli s predajo pokalov,smo pred mikrofon povabili našega Jožeta Farkaša in pa naprosili ,da nam po raz de 1 i te lepe pokale,katere sponsor je bil on s svojo kompanijo pod i menom: PUALI TI VILLAGE CONCPETI NG. Na i lepša
hval a t ebi Jože in Haj di , ker sta nam pri skoči 1 a na pomoč . Nest rpno s smo čakal i podel i t ve , no saj smo vedel i , da smo dobi 1 i prvo me s t o v nasi o nu, vendar to ni bilo zadosti da bi ostal zvezni pokal v Svdnevu
Lovska ribiška družina P ANI CA iz Mel bourna je prehitela lovce in ribiče slovenskega društva Melbourne za 17 točk.
Rezul tat i so bi 1 i si edeci :	0 ,	,	. . , . .
T „ ^ 0 j ~ ,	onn	Seveda večer ne bi bil popoien,
L.R.D.Svanev:Prosto---200	,	J .	.
t	, , n	ce se nebi tekmovania udeležili
naslon---449	,	,	J ,,
tudi nase st aresi ne . Odi oci 1 i so se,
da bodo tekmovali	za dve steklenice
NasTon--445	Wi ski j a . Re zul t at i	so bili sledeči:
k no 740	Starešina G.Peter	Lenarčič 79 t
Starešina G.Janez	Žemljic 69 t.
T t-» r-\ \ä i i	T** j	Starešina G.Drapo Räber	55 t .
L.R.D. Melbourne Prosto 263	v. ^	«
naslon-4?2	Staresina G. Janko Klemencic 47 t.
Sk no-68 5	Wiskv sta morala plačati Dr a po in
xr	• •	K	Janko.
Ve sel i 1 o vci i z
St.Albansa Prosto--223
Nasi on---418
Skupno-- 6 41
Cel večer je pot e kal v vesel j u, Naši post j e so bi 1 i vesel i , se veda mi pa z njimi.Saj smo slavili obletnico in to tret j o.Naši m gostem smo zato podarili tri p ude ka , Na še mu starešini pa veliko totto. Ve čer smo za ki učili v velikem prijateljst vu .Želja nam je ,da t ako tudi ostane.	Z1 ovski m pozdravom starešina
Dr a po Rabe r.
Skupno---649
L.R.D. Planica Prost o---2 95
V SLIKI IN BESEDI
Če bi vedel i kdo je koga pre-pri čal . Važen j e obj em.
I va n po klanja 1 e po torto ob tretji obletnici lovstva
Skupinska slika lovcev in ribi če v, ob snidenju pri S. D. S.
Naši bal i na rji ob tekmovanj u za Ampol pokal .Dobili so Prvo me s t o, pa tudi nekaj dr uri h.
Tomaž Cerkovnik.se je mudil pri nas.Odšel je v Novo Zelandijo kjer se ekipa trenira.
V SLIKI IN BESEDI
Ob pri hodu 1 ovce v iz Mel bo ur na s t i s kanj a , 1 epi h besed' in veselja ni manj kal o .
Tako kot v dvorani , tako tudi na na strelišču. Konce nt racij a je potrebna.Ali pri kozarcu.ali pa pri s t r el j anj u .
'Tab i lo
na
KONCERT s plesom
ansamblom Janeza Jeršinovca
s
Planšarji
Sydney:
12-8 Slov. Društvo Sydney.
2-9	Slov. Club. Triglav Syd
3-9	Slov. Društvo Sydney. REZERVACIJE SAMO
4-9	Merrylands St. Rafael pp>Qj| PLAČILU.
25-9	Poslovilni dan S.D.S. CENA VSTOPNIC
28-9	Odhod iz Sydneya	^ - n n n
OPEN 7 DAYS
SLOVENSKI RESTAURANT
PHONE 529321 3
sieak restaurant
B : Y : 0 :
Eat-in or Take Away
PIJAČO PRINESITE S SEBOJ.
482 ROCKY POINT ROAD SANS SOUCI,N.S.W
Danica Petrič-Storžek
BALADA 0 DREVESIH
Osamljeni brezi rasteta na robu travnika.S ceste sta videti njuni debli beli in gladki,zato popotnik ne ve za brazgotine in rane in grče, ki izgubljajo sok.Breze so videti zme--rom mlade.
Po poti sta prišla fant in dekle,držala sta se za roke in se zagledala v dreves i,v trepetavo listje,k i se je lesketalo v soncu. "Živita kakor ljudje",sta rekla.. Neločljiva sta.čez. dan se grejeta na soncu in ponoči sanjata o mesečini .
Tudi mož in žena sta se ustavila na poti . U p i --rata se vetruj. je rekla žena,"kakor 1 j ud j e". Nekateri se zlomijo, nekateri se upognejo in spet z ravnaj o.Drugi že zgodaj izgube ravno rast.
Mož pa je dejal:
"Osamljena sta,kakor ljudje.Drug ob drugem živita, pa si ne moreta pomagati . Vsak nosi svoje trpljenje sam."
Drevesi pa se molče nagibata zdaj proti gozdu v daljavi,zda j proti cest i.S i želita v varno okrilje q o z d a ? A1 i bežita pred njim?Kakor ljudje..........
To pesem je napisala Marija Koželj iz Lj^bečne pri Celju za spomin Ivanu Koželj in družini; Ivan pa poklanja pesem vsem SI o vencem.
PESEM LJUBEZNI
Ljubezen je lepa,če v srcu živi, po njej hrepeni prav mnogo ljudi, kdor jo ima pa lahko prizna, da je največje bogastvo sveta.
Ljubezen je lepa,saj lepšega ni, če v dvoje žari se iz mladih ljudi, saj v njej se skriva največji zaklad, ki srečo pri naša,vesel j a in nad.
Ljubezen je lepa,tu nežnost je vsa, ko mati te boža in se smehlja. Zato naj živi do konca nam dni, jo srečni in zdravi uživajmo VSi!
/
Gerry Bo s toe k .je avstralski in ki dobro predstavlja svoj revolucionarno pesmijo v
me toliko
pesnik-domačin,ki pa že mnogi poznajo . 0 črn narod z živo,zbadljivo,skoraj angleščini.Možakar i a sem osebno zanimale,da sem nekatere
njegove pesmi so me toliko zanima le,da sem nekatere od n in prevedel.Z dovoljenjem avtorja,prilaoam prevedbe treh pesmic za natis v Avstralskem Slovencu.
BLINDNESS,by Gerry Bostock
SHEPOTA , prevedel Ivan Kobal
Barva.kaj je to? Kaj je modro in kaj je belo? se barva razlikuje v črni noči? C1 o v e k u , k*i je slep,
brez vida za vso večnost kot sem jaz kako dopoveš,da rdeče ni črno? Povej m i,tvoj lastni način
srečal in njih zbral
kratkih
ORPHANS,by Gerry Bostock SIROTI,prevedel Ivan Kobal Zdaj ko~~sta mrtva mama in ata, kdo naju v posteljico zavije, poljubi in reče lahko noč? Kdo nama p o ve, k a.i ni prav, nauči kaj je dobro Mojega bratca in mene? Jojmene,strah-ko bi .jaz vedela, Oh,da bi vedela!
Da vidiš, *maš dobre oči. Ali uživaš n i i h polno korist? Menda ne !
Zato ker aledaš,pa ne vidiš, t i paš,pa ne čytiš lepote kroa sebe. Se Ti spodleta in tavaš v temi ,
ko stalno iščeš lažji cilj, Cilj,ki oa je včasih t e š k o n a i t i .
Tedaj tvoje dobre oči so še manj vredne kot ki so slepe!
moje
POOR NED KELLY,by Gerry Bostock Uboqi Ned Kelly,prevedel Ivan Kobal
(n*tw HnMmr
Ubogi Ned Kelly je mrtav. Odsek la mu straža je glavo, •"'o spravila v žaro stekleno S posmrtno še masko ob n i e j.
Zdaj neki prebrisani tat (in njih j e , k i to z n a .i o speljati) .le šel do zapora v Melbourne-u, odnesel črepinjo hero.i a, ki n i r a b1 i i obesili so.
V veliki zadregi je National Trust, zablodo vsevkreber razqalia, dobiti poredneža v ostro če past, Tatu nlave borca prostosti.
Rečem Vam,če bi Ned se tu šetal, Bi namah brez ovinkov dejal: "Naj te kličejo ta ta , krad 1 j ivca-Si vsekakor p r i j a t e1 j , m o i drug!"
6
e polenimo sei
TUDI ZIMAI JE PRIJATELJICA! 1 ZDRAVJA
Mnogi ljudje menijo, da je zima letni čas, ki je; najbolj nezdrav in prinaša v hišo največ bolezni.: Vendar ni tako. Tudi zima ima svoje prednosti, tudi zima je velik prijatelj zdravja. Zato zdrav-; niki priporočajo, naj bi ljudje izkoristili del svojega dopusta tudi v najbolj mrzlih mesecih, po možnosti za rekreacijo na snegu.
Razlogov za	zimske
počitnice ni	malo. Oglejmo si le najpomembnejše:
Organi za vzdrževanje stalne telesne temperature skrbe, da se ta giblje kljub hudemu mrazu med 36 in 37 stopinjami Celzija. Čim nižje so zunanje temperature, tem več dela imajo toplotni regulatorji. To pa je za človeški organizem in za njegovo zdravje izrednega pomena, saj človeku vsi organi, ki malo ali nič ne delajo, hitro propadajo.
Pozimi, ko vejevje po-! <a od mraza, se koža in-enzivneje napaja s krvjo. To z drugimi be- ; 5edami pomeni, da me-: njavanje temperature j ugodno vpliva na zaščitno funkcijo kože in njeno vlogo v metabolizmu.
Mraz povzroča med drugim tudi večji tek. Človek si želi pozimi več hrane. Pa se nikar ne ustrašite, da se boste zredili, če boste nekoliko več jedli. V hladnih dneh troši namreč organizem več kalorij. Številne kalorije gredo pozimi j torej za vzdrževanje te-j lesne toplote, poleti, ko j je vroče, pa se spremi-; njajo v maščobno tkivo, j : Boj za vitko linijo je po- j • zimi torej nekoliko manj! j težaven kot poleti.
Na toplem soncu se i S človek poleni, na sve- j žem zimskem zraku pa I i postane željan gibanja j lin igre. »Življenje v giba- i jnju« pa je, kot vemo, \ jnajbolj učinkovita zašči- I
ta pred boleznijo, slabo j voljo in prehitrim stara- j j njem.
Vse to in še marsikaj j govori v prid zimskim ; počitnicam, po možno- \ sti aktivnim počitnicam j v zasneženi prirodi. Vendar, opozarjajo strokovnjaki, tudi na snegu ; ne smemo pretiravati. Posebno če smo nekoli- j ko v letih. Čeprav ima- j mo razmeroma dobro j telesno kondicijo, upo-; števajmo starost in se z i njo, priporočajo stro- i kovnjaki, preprosto
NA
SNEGU NISI SAM
1. Obzirnost do dru-I glh. Vsak smučar se mo-I ra tako vesti in tako rav-j nati, da ne ogroža in ne j poškoduje drugih.
j 2. Obvladanje hitro-i ! sti in načina vožnje. J
i Svojo hitrost kakor tudi j | način vožnje mora smu- j i čar prilagoditi svojemu j : znanju ter terenskim in i i vremenskim razmeram. t
i
3.	Izbira smeri kr-j j marjenja. Smučar, ki se
približuje drugim smučarjem od zadaj, mora smer vožnje tako izbirati, da ne ogroža tistih, ki smučajo pred njim.
4.	Prehitevanje. Prehitevanje je dovoljeno od zgoraj ali od spodaj, z desne ali leve, vselej pa v taki razdalji, da lah ko smučar, ki ga prehitevamo, varno krmari pc\ svoje.
• . «fPt*
5.	uoižnosti smučarja, ki vstopa na smuči' šča ali ga prečka. Smučar, ki se zapelje v progo «za smuk ali prečka smučišče, se mora prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti zase ali za druge. Isto velja tudi v primeru postanka.
6.	Postajanje na progi. Brez posebne potrebe smučar ne sme po stajati na ozkih ali nepreglednih delih proge za smučanje. Kdor je padel, mora nemudoma vstati in se kar najhitreje umakniti.
7.	Ravnanje v primeru nezgode. Pri nezgodah je vsakdo dolžan pomagati.
8.	Vzpenjanje: Vzpenjanje je dovoljeno le ob robu smučarske proge, če je vidljivost slaba, se je treba umakniti tudi z roba. Isto velja za smučarja, ki se vzpenja peš.
9.	Obveznost legitimiranja. Vsakdo, ki je priča ali udeleženec nezgode, naj je odgovoren ali ne, mora dati v primeru nezgode svoje osebne podatke.
10.	Upoštevanje znakov. Vsak smučar mora upoštevati vse znake, ki opozarjajo na red oziroma vedenje na smučišču.
Zbral. ANDREJ ULAGA Foto. MARJAN GARBAJSI
Iskrene čestitke ob 2 5.obletnici skupnega zakonskega življenja MARIJI In TONI JU L AZNIK , da bi 6Kec.no in zdravo dočakala tudi
zlato poroko, ten. vedno ostala zvesta člana S.V.S.
<
Iskrene čestitke tudi njuni ko.en.kl Lucij iLaznik,por.Vekleva,
(ten. očku Ediju! ) ki sta v maju"kupila"hčerkico.Prvorojenka-
mala vnukinj a, j e Mariji in Toneju gotovo najlepše danilo ob
sn.eben.nl poroki.	,
x *
Vesele počitnice in mnogo lepega v domovini in srečno vrnitev v Avstralio želimo našim sedmim članom--JOŽETU ŽOHAR Z družinom KARLU VOLMARK, FRENKU ROBIČ,NEVI MUHA,ten. AVRIJANU TOMSIC, ki je na-"turnejo" po Evropi peljal s seboj kan. tri brhka Slovenska dekleta. Upamo , da ga ne bodo preveč"zmahale".
•	^	^	'rt .
Čeprav je se zgodaj,vendar bi se lahko zgodilo,da ne bomo imel-t časa že sedaj čestitamo vsem očetom srečen in vesel OČETOVSKI VAN. Letos bo za Mas dragi očetje se bolj svečan in vesel dan,saj bodo med nami " PLANSAR JI " ves elili se bomo s kuvcy, Ves elja in pesmi
ne bo manjkalo.Odbor S.V.S. želi vsem očetom vstfnajboljse.
*
J 2 . s ept. S 2 .s e je Slovencem v Sydneyu prvič predstavil mladi p.CIRIL BOŽIČ, bliža se obletnica,on pa marljivo deluje v Merrylandsu. V tem'casu smo že imeli priliko videti in oceniti njegovo delo, izndjdllv je pri organizaciji proslav na cerkvenem odru,ki so se kvalitetno dvignile--po njegovi zaslugi. Trenutno obiskuje tečaj angleškega jezika in pravl[kar nas veseli) da nima domotožja,Z vsem srcem se nam je posvetil in daroval kot Sv.Frančisek(kateremu je po vitki postavi in bradi tudi podobenj Mnogo uspehov pri delu,dragi pater Ciril in veliko sreče in vesela v nasi sredi Vam^žele vsi verni c^lani S .V. S., katerim se pridru--zuje tudi odbor!Se posebej pa nasa mladina,katere prijatelj ste. Boa vas živi!
-t *
Ko pišemo tele čestitke,moramo /zazeleti tudi nasi Uanici Petric vse najbol^e.Vanica namreč pričakuje novo rojenčka.Vse lepo in dobro Ti želijo vsi Tvoji prijatelji katerih, pa imaš mnogo. Čestitki se pridružuj e tudi odbor S.V.S.
■t *
Med slavijenci so bili se.sl&deči člani in rojaki,STEFAN ZAVRAVEC SI L VI JA JAMSEfi,SONJA PRINCI^, MARJET K A KONCILU JANEZ• ŠKRBAN, IN JOŽA FARKAS,JOŽETU FARKAS IN HAIVI PA želimo vse najbolse ob obletnici poroke,ki jo bosta slavila 13 septembra..
-x k
Vsem bolnikom želimo,da bi hitro o zdravili,poiskusimo se veseliti, pri veselju se bolečine pozabijo.
mladim po srcu
Janez Povše
ji s svojo svetlobo in toploto daje vse» je Zemlja vztrajala in Sonca ni priznala za najlepšo stvar v vesolju.
Dobro,« je rekla Zemlja, »pa enkrat za vselej razčistimo, kdo je najlepši in kdo je prvi, komu se morajo vsi pokoravati.«
Vsi so posluhnili: nebo, Luna in zvezde. Beseda je dala besedo, nazadnje je Zemlja, ki ni več vedela kaj reči, zatrdila, da njo Zemljo, kazi samo dež, pravzaprav jo kaze oblaki, ki pa jih ustvarja Sonce, ki se kar naprej kopa v velikem morju.
»Tako je,« je ponovila Zemlja, »edino dež s svojimi oblaki kazi mojo lepoto, ki bi bila brez tega naravnost popolna.«
Vsi so ostrmeli: Sonce, nebo, Luna in zvezde. Vsakdo je moral priznati, da je v Zemljinih besedah nekaj resnice. Kadar je močno oblačno ali kadar močno dežuje, Zemlja zgubi nekaj svoje lepote.
Sonce ni vedelo, kaj bi odgovorilo. V trenutku zadrege pa je zagledalo na nekem delu Zemlje strašen naliv. Pod deževnimi oblaki je bila Zemlja temna in mračna. Sonce je s svojimi zlatimi žarki posijalo naravnost v mračno nevihto. Žarki so proniknili skozi milijone debelih vodnih kapelj. In zlati žarki so pričeli odsevati v debelih kapljah v vseh mogočih barvah, v tisočih in tisočih barvnih odtenkov. Strnili so se v čudovitem okroglem loku barv, ki mu danes pravimo mavrica. Vsi vemo, da je mavrica igra sonca in dežja, igra zlate Sončeve barve in tisočerih barv, ki nastajajo v kopanju Sonca v dežju.
Pravijo, da je Zemlja po tem dogodku utihnila in se ni več prepirala s Soncem. Nemara se ji kdaj pa kdaj spet zahoče prepir, takrat Sonce posveti v deževni naliv in ustvari ma-
Zrcalo
Zrcalo ni
za nobeno drugo rabo, kot da vse dni prestoji samo pred sabo.
Pri manjših zrcalih v družini zrcal
se vidi le glava, a pri zrcalih z nogami do tal vsa postava.
Zrcalo si kar naprej češe lase in enkrat na dan brije brado. In tudi brke dobi, kadar je čokolado.
Zrcalo se gleda v oči, kak koder si včasih popravi -4 in včasih se do ušes nasmeji . kakšni glavi.
Kako je nastala mavrica
V davnih, davnih časih, še preden so se ljudje začeli prepirati med seboj, so se med seboj prepirale stvari v naravi. Uganjevale so, kdo je lepši in kdo ni tako lep, katera stvar je plemenitejša od druge. Posebno vneto sta se prepirala Zemlja in Sonce. Zemlja je zatrjevala, da je prav ona najlepša. Kako tudi ne bi bila s svojimi morji in gorami, dolinami in rekami, travniki in jezeri - gotovo je najlepša stvar v vesolju in zatorej se ji morajo vsi pokoriti, tudi nebo in Luna pa tudi Sonce, ki sije z neba.
Sonce pa je tudi hotelo biti prvo med vsemi stvarmi in je trdilo, da je prav ono najlepša stvar v vesolju: daje svetlobo in omogoča življenje, daje toploto, brez svetlobe in toplote ni življenja, ni ničesar. Sonce je zato najlepša stvar na svetu, vsi se mu morajo pokoriti in ga častiti.
Zemlja pa ni odnehala in se je še naprej postavljala s svojimi lepotami in prednostmi, s svojimi polji in sadeži. Naj je Sonce še tako zatrjevalo, da
Adam Ohocki:

Leno se je pretegnil,zehal in pogledal na uro.Tri četrt na 3. Ob osmih bi moral biti v službi.Toda kako?vle že prepozen .Tudi če ne bi nič zajterkoval in če bi poklical taks i,bi zamudil.
Kaj storiti ? D o s 1e j je dobil že dva ukora;če bo še danes z a -■• mudil,ga bodo brezpogojno odpustili.
Nenadoma se je udaril do čelu,kajti rodila se mu ie ideja. Tako rekoč sijajna ideja!
Nič več se mu ni mudilo.Počasi se .ie obrnil,se umil in p o z a j --terkoval ,nato pa si dolgo zavezoval kravato.Po tem ie stopil in se že nekaj minut kasne ie znašel pred vrati z napisom:
' JAN ZOMBEK
zobozdravnik Ordinira od 15.do 18.ure, i
•Vrata mu .je odprla zaspana žena.
"Pri ha i am k zdravniku, "je rekel....."Vem,vem,da zdajle ne
sprejema,toda povejte mu,da gre za nesrečen sluča. j.Oprosti te,p r o -- s i m vas lepo,recite;: nesrečen slučaj!"
Sedel je na d i van in z olaišanjem vzdihnil.. Nato so se odprla vrata ordinacije in zdravnik ie rekel:
"Izvolite vstopiti!"
Sedel je na stol.
"Glejte,tale zob ,doktor , soredaj....Izderi te ga,prosim vas, takoj!"
"Toda , čl o vek , kaj ste nori?To je vendar popolnoma zdrav zob!"
"Strašansko me boli!"
"Tedaj bi ga morali slikati!"
"Ne,ne doktor,izderite ga , ta koj , brez inekcije!"
Zdravnik je bil nemalo presenečen,a ie prijel klešče in se i e 1 o t i 1 z o b a .
"TakoIOpravila sva!Zob je zunaj!"
Izmučen in ves poten se je lenuh nasmehnil skozi okrvavljena usta.Zdajmušefnebomonel ničreči.
"Prosim vas , d o k tor , če bi mi hoteli dati še potrdilo,da ste mi danes i z d r1 i zob."
Zdravnik mu je dal d o t r d i 1 o .
" Hva1 a!Kol i ko vam dolqujem?"
"Tristo Zlotov."
"Tri sto?Ampak kolikor mi je znano,stane izdiranje zoba samo sto zlotov?Saj ste mi ga izdrli celo brez injekcije!"
"Vse to je popolnoma res,dragi moj,"je odvrnil zdravnik,"to--da ne pozabite,da je danes nedelja--da tako rečem,ni delavni dan!"
Lenuha bi ob tem skoraj zadela kap,kajti šele sedaj se je zavedal,da ta dan zares ni delavnik...........
But still a 3-year queue
Robert Koželj, Nick Halatsis, George Golemis and Nick Zoras have a lot in common. They are all 16, in Year 10 at De La Salle, Marrickville, all live in the inner city, are first generation Australians and have never known unemployment below 100,000 in Australia.
So they are pretty hard-nosed about their job prospects. Robert hopes to get a job with an engineering company at the end of the year- George and the two Nicks hope to complete the HSC and go to university.
They and other high school students have spoken about their perceptions of employment at the fifth annual Youth Forum at Bathurst over the past four days. George Goleitiis said yesterday that after he is qualified "I may have to wail two. or three years to get a job. 1 know that."
Nick Halatsis said he would like lo go to university, "but I don't think 1 will get a job straight after finishing."
And Nick Zoras, who would like to he a solicitor, said: "I don't think I could get a job in the city, but maybe in the country. Maybe by then they'll have a computer doing it all, then there won't he a job."
Nick Zoras
From DENNIS SHANAHAN in Bathurst
Robert Koželj
it lias emerged at the forum that regardless of whether they come from government or non-govern ment, privileged or ii n p r i v i leged schools, students want more training on how to find a job and how to live without one. The tone is not pessimistic but realistic.
Students from Cowra High School satirised the Mike Walsh Show "for all the unemployed people lucky enough to be at home watching television every day of the week." Bubbles Walsh discussed UDS — Unemployment Disease Syndrome — with Doctor Wright, and one of their suggestions to cut unemployment was the plaintive cry to "slow the rapid increase in technology."
The De La Salle team suggested tariff barriers, a wage and prices freeze, retirement at 58, reduced immigration, unemployed insurance and schemes to teach students how to get a job.
Robert Koželj was convinced the training he was given at school on how to find a job — two periods a week plus work experience — helped him line up his job for the end of the year.
"I got two part-time jobs because I was asked to stay on after work experience and looked for jobs through the Yellow Pages. It's hard to find a job and you can't just go to the CES office."
All the students at the semiftar disagreed with the suggestions that the school a student attended
15
would guarantee a job or give an edge.
One girl from Sydney Girls' High School said that a school's influence wasn't enough to automatically give a student a job.
"People tell us we are going to get a good job because we go to a good school, but it's just not true," she said.
Four students from Loreto School, Kirribilli, have also nominated the introduction of work experience in Year 10 as the "action plan" to be pursued in their community. They said they would like to
be better prepared for leaving ^ school at the end of Year 10.
The Glebe High School team also wanted a scheme to teach people how to find a job or how to live without one.
As Nick Haltsis said: "You can't give people the impression they will get a job."
One hundred and sixty students from high schools all over NSW attended the forum, at the Mitchell College of Advanced Education.
The forum was started by the Law Foundation of NSW as a project for the International Year of the Child.
1-979 a Youth as a project
forun was started by for the international schools from all over the
t he Law Year of the st at e in
Duri nq Jul y, i n Fo undo t i on of N. S. \V chi I d The Yout h Forum i nvol ed t o pi c ' s of t he Yout h.
The four tonic's in 79 were:Refurrees,media,unemDloyment,
e ducat ion.
Recently the_ Fifth annual Youth Forum started in Bathurst for four days of bringing different t opic, s up., t he four tonic, s con--si st ed at Yout h Forum83 were: UNEMPLOYMENT, THE LEGAL SYSTEM, THE EDUCATION SYSTEM AND PEER GROUP PRESSURE.Over 200 student attended from 40 different schools all over the state.Above you can read
the outcome of the forum.	„ „ , . r. v , .
Bv Rjobert Kozel i .
Robert Koželj je SI ovenec, z rrornj i članek je bil na nrvi strani jutranjega časovi sa The Sydney Morning Perald,dne l 3. 7. 83. Vi di mo, da so tudi Slovenci sposobni,da lahko pri de i o na prvo stran.

The places you can store a Pacific 14 arc numerous.
And perhaps the only thing more amazing than w hat the Pacific 14 will fit into, is what will fit into the Pacific 14. All the clothes in this photograph, for instance.
While there's room for ajl these clothes on the inside, there s also room for something else A dryer on top 1'he gentle nimble washing action gives vour clothes a longer life better economies and superior wash results, while using less water, an important feature in areas where the water is precious.
Willi the Pacific I I. you gel all the features \ou"d expect and more.
lör instance, the wash howl is large ami made t»I stainless steel.
There's an automatic dispenser to ensure e\ en distribution and economic ust ol detergents and conditioners.
There are 14 wash programmes u i suit all w ashable fabrics.
But w illi the Pacific I \ you gel s<unething else.
Suspamat. A special shock absorbing system that grcath reduces iidise and vibration.
Already there are over 3 million Pacific tumble action washers in tis« around the world.
Due to their years of proven reliability Pacific have extended their warrant\ to '2 years.
That's double that of other washing machines.
The Pacific 14. now available at selected retail outlets.
( )r contact (»orenje Pacific, 8 West Street. North Svdncv. X.S.W. '2060. PI I: !LH).Y277
Fits vour lifestyle
pacific
■ by gorenje
18
Humor
SLOVENŠČINA ZA KOGA?
ZVARKO-MANIJA
V naši samoupravni družbi smo dobili pametnjakoviče, ki v našem domačem jeziku skrbijo za takšne skovanke, da bomo porabili čimveč vse bolj dragocenega papirja.
Strokjovnjaki v socialno-zdravstvenem varstvu so pred dnevi uspeli zmešetariti novo, hudo strokovno skovanko. Poslej upokojenec ne bo več upokojenec, ampak »delavec, ki je uveljavil minulo delo«.
Lahko torej pričakujemo poplavo novih besednih zvarkov.
Tudi sam bi rad po svojih skromnih močeh pripomogel k zvarkomaniji.
Predlagam, da oče poslej ne bi bil več oče, ata, atek, foter, papa, ampak — udeleženec, ki je pravočasno uveljavil pravi organ...
Nezakonski oče pa udeleženec v prometu.
8774 — V GLEDALIŠČU
—	Vm noti «oje pero, ki ga tamo v klobuku? vprata
ženska moškega, ki sedi za njo.
—	Niti najmanj! Odrezal sem ga že sredi prvega dejanja...
8771	— POZNAVALEC
—	Janezek, povej, kako rečemo pticam, ki odlete v tople kraje?
—	Turistke!
8772	— PREPIR
—	Samo rogje ti še manjkajo"pa bi bil popoln orangutan! vpije žena na moža.
—	Saj orangutani nimajo rog... pojasnjuje, mož.
—	No, potem ti pa sploh nič več ne manjka! se ne da ona
8773 — RESNICA
—	V obtožnici je zapisano, da ste sosedu rekli baraba. Je to res? sprašuje sodnik.
—	Da je baraba, to je res, to, da sem mu jaz rekel, da je baraba, pa ni res...
8776—NEPRIMERNO VPRAŠANJE
—	Tak nesramnež! Najprej mc skoraj povozi, potem pa še za menoj vpije, da sem osel!
—	Kaj te pozna?!
8777 — VSEGA VAJEN
—	Ali smem tukaj kaditi?
—	Kar tako storite, kot doma...
—	Pa nič, saj sem navajen potrpeti!
8778— OD ZAČETKA
—	Vi ste bili večkrat zraven, ko sta se zakonca kregala, kajne?	6
—	Da, tovariš sodnik...
—	Tudi pri prvem prepiru?
—	Da, tudi,... Veste, bil sem poročna priča.
8779 — PEPEL
—	Kaj imate v tej lepi vazi?
—	Pepel svojega moža...
—	Oh, moje sožalje...
—	Da, da, saj sem ga res potrebna. Ves'?, ko kadi, prav povsod stresa cigaretni pepel, še v to lepo vazo.
Drugi čast, drugi Nemci
Znameniti zagrebški satirik je pred leti zapisal: PRED VOJNO NISMO IMELI NIČ. POTEM SO PRIŠLI PA NEMCI IN NAM VSE POBRALI. Sedaj bi lahko napisal nekoliko drugače: ŠE NIKOLI PO VOJNI NISMO IMELI TOLIKO DOLGA, NEMCEV PA NI, DA B! NAM GA VZELI...

m
gas
NEDELJSKI DNEVNIK
Novice
VERIGA ELEKTRARN NAJPREJ NA SPODNJEM DELU REKE GAVE
ZAGREB, LJUBLJANA - Čeprav zdajšnje gospodarske razmere niso najbolj naklonjene večjim naložbenim posegom, investitorji v Savskih elektrarnah upajo, da bodo lahko začeli z gradnjo elek-trarniške verige na Savi še pred ifctekom tega srednjeročnega obdobja. Prvi člen v tej verigi naj bi bila vodna elektrarna Vrhovo blizu Zidanega mosta, verigo elektrarn pa naj bi nadaljevali do hrvaške meje še s petimi vodnimi elektrarnami.
Študija o energetski izrabi reke Save je pokazala, da bi elektrarne na spodnjem delu Save dale največ energije, da bi jih lahko razmeroma hitro zgradili in si tako gradnjo pocenili. Študija je potrdila tudi lokacijo za prve tri elektrarne /Vrhovo, Boštanj, ir. Blanco/ , medtem ko zdaj še raziskujejo lokacije za druge tri načrtovane elektrarne v tej verigi /Krško Brežice in Mokrice/, Vse te elektrarne bi bile pretočne z malimi zbiralnimi jezeri, da ne bi motile rečnega toka na hrvaški strani. V Savskih elektrarnah menijo, da za gradnjo teh šestih elektrarn ne ti smelo biti nobenih prostorskih ali kakšnih drugih zadržkov, saj so v občina!), kjer naj bi te elektrarne stale, po njihovem mnenju že zgladili marsikateri nesporazum okrog gradnje»
Taista študija je tudi pokazala, da bi bilo mogoče na Savi od Mavčič do hrvaške meje zgraditi vsega skupaj 16 vodnih elektrarn. Te elektrarne nr j bi gradili po odsekih: prvi del verige naj bi zgradili cd Mavčič do -izliva Ljubljanice v Savo, drugega od izliva Ljubljanice do izliva Savinje v Savo, tretji del verige, ki ga zdaj nameravajo zastaviti, pa od izliva Savinje v Savo do hrvaške meje. Vseh 16 elektrarn moči 525 mega-vatov naj bi vsako leto dalo po 1,9 milijarde kilovatnih ur električne energije. Samo spodnji del verige šestih elektrarn pa naj bi povečal elektrarniške zmogljivosti za 225 megavatov, dajale pa naj bi 900 milijonov kilovatnih ur energije na leto.
V Savskih elektrarnah se zavedajo, da brez težav pri gradnji ne bo šlo. V Litostroju bodo morali še izdelati model turbine za te elektrarne, opraviti bo treba tudi še vodnogospodarske raziskave.
PRESKRBA KROMI PROIZVODNJO
LJUBLJANA - Slovenska elektroindustrija je v prvem tromeseČju letos povečala v primerjavi z enakim obdobjem lani vrednost proizvodnje za 4-,6 '/o. torej za skoraj 2 % več kot znaša povprečje za industrijo. Pri tem je občutneje povečala izvoz, ki je bil v vrednosti 5«756 milijonov dinarjev za 65,2 % večji kot v enakem obdobju lani; tako je delež prihodka, ki ga je ustvarila na tujih trgih, povečala z 20,7 % v prvem trimesečju lani letos na 24,3 %. Najpomembnejši izvozniki v tej panogi močno povečujejo predvsem izvoz na konvertibilne trge /Iskra za 45 Gorenje za 28,1 LTH za 519 %/ na račun več kot prepolovijenega izvoza na klirinške trge.
I zol a pri Vas
9 . maj a 198 3 je pre t e ki o
tistih dni , ki
še včeraj med smoh j i b preži vel i
vami me d
zahvalimo za vso skrb in trud med Vami kar najlepše počutili
Čas resnično hitro beži.Od našega obiska že precej časa , pa vendar se nam zdi , da smo bil i Vedno in vedno se sporni nj a mo Vami .
Dovolite nam, da se Vam najlepše ki ste ju vložili zato,da bi se mi Zahvaljujemo se za pri srčnost ,s katero ste nas sprejeli in spremil
Dragi rojaki, Vse m Vam, kakor tudi ostalim rojakom želimo še veliko uspehov in sreče.
Naj lepše Vas po zdr avl j aino in še enkrat HVALA!
Čl a ni ansambl a OTT A VI A BRATKA.
Dragi ansambel Ottavia Brajka; Hvala za lepe besede in žel je, t udi mi se Va s radi s po mi nj a mo , Va š a pesem še ve dno doni,ostavili ste nam 1 epe sporni ne , dal i ste nam poguma in vol j o , da smo t a ko j povabi 1 med nas ansambel Janeza Jeršinovca s Pl anšar j i . Pesem, gl a z bo in 1 j ube z e n do do mo vi ne ž e 1 i mo ohraniti v naših s r c e h .
HERMAN IN IVAN SE POZDRAVLJATA NA POSLOVILNEM VEČERU OTTAVIA BRAJKA OD ZVONETA:
NOVICE Dogovori
za nadaljnje
sodelovanje
zdravje
EPIZIOTOMIJA
Predsednica indijske via de Indira Gandhi končala uradni obisk v Jugoslaviji
BEOGRAD, 10. junija (Tanjug) -Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je končala uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in s posebnim letalom odpotovala iz Beograda.
Od gostje iz prijateljske in neuvrščene Indije se je na letali-
[prerez presredka rned porodom)
21
Epiziotomija je prerezanje presredka med porodom. To storimo z namenom, da razširimo izhod iz nožnice ter tako omogočimo otroku lažji prehod. Želimo tudi preprečiti morebitne raztrganine presredka in poškodbe črevesa.
Zaradi skrajšanja druge porodne dobe je manj prizadeto mišičje medeničnega dna; poškodba tega mišičja lahko v kasnejših letih povzroči povešenje sprednje in zadnje stene nožnice ter maternice - takemu stanju botrujejo seveda še drugi vzroki. Prednost epiziotomije pred spontano nastalo raztrganino je v tem, da je kirurško incizijo laže pravilno kirurško oskrbeti in se navadno tudi lepše celi. Poleg slabega šču poslovila predsednica ZISlI estetskega videza raztrganine lahko pu-MJ^/kninc s sodelavci. • i šča;0 tudi funkcionalne okvare. Predvsem
porodu nedonošenčka je zelo po-si državi se je Indira Gandhi sre-:	. .	• *	1 ■x-x■
čala tudi S predsednikom pred- membn°. da zmanjšamo upor mišičja me-sedstva Mikom Špiljakom in i deničnega dna, kar storimo zepiziotomijo. izmenjala mnenja s predsednico Skoraj vedno naredimo epiziotomijo pri ZIS. Gostja iz Indije je govorila porodih, pri katerih se otrok poraja v me
tudi na skupni seji obeh zborov skupščine SFRI in sodelovala v delu šestega UNCTAD v Beo-, gradu.	j
Umrlo je še Šest radarjev
Devetnajst žrtev eksplozije metana v aleksinških rudnikih - Poziv Rdečega križa
ALEKSINAC, 10. junija (Tanjug) - Zaradi hudih opeklin, ki so jih dobili v eksploziji metana v aleksinških rudnikih, je danes umrlo še šest ljudi, med njimi tudi za-hodnonemški rudarski strokovnjak Rudolf Johanes. Zdravniki se še vedno borijo za življenja nekaj najhuje ranjenih rudarjev, sicer pa je pri večini že opaziti znake okrevanja. V medicinskem centru v Aleksincu leži 15 poškodovanih rudarjev. Šest je hudo opečenih.
V rudarsko-industrijskem kombinatu Aleksinac smo izvedeli, da bo proizvodnja v jami Morava po vej verjetnosti stekla šele čez nekaj mesecev. Pri SDK v Aleksincu so dane$ odprli žiro račun štev. 62530-762-6943, na katerega lah ko delovni ljudje in organizacije nakazujejo prispevke za odpravljanj" posledic nesreče.
Občinska organizacija Rdečega križa v AJeksincu poziva vse, ki so pripravljeni pomagati opečenim rudarjem, naj se oglasijo v rudarsko-industrijskem kombinatu Aleksinac ali po telefonu štev. (018) 70-710.
kdenični vstavi, pri kleščnih porodih ter porodih z vakuumskyn ekstraktorjem.
VRSTE PREREZOV
Poznamo več vrst epiziotomije. Najpogostejša je tista, ki gre od zadnjega dela vhoda v nožnico v desno ali levo; imenujemo jo mediolaterialna. Druga je srednja, mediana epiziotomija. Ta poteka od sredine vhoda v nožnico zadaj proti odprtini zadnjega črevesa. Navadno manj krvavi, laže jo je zašiti in lepše se celi. Zaradi bližine mišice zapiralke črevesa pa je lahko nevarna, posebej če je razdalja med vhodom v nožnico in zadnjim črevesom majhna. Pomembno je, da morebitno poškodbo mišice zapiralke zadnjega črevesa opazimo; če je pravilno zašita, ne pušča posledic.
Epiziotomijo naredimo s škarjami in to takrat, ko otrokova glavica med popadkom močno boči presredek. Ko je presredek močno napet, je slabši tudi pretok krvi, občutljivost je majhna. Predel, ki ga nameravamo prerezati, mnogokrat prej omrtvičimo z injekcijo lokalnega anestetika. Pri porodnicah, ki so dobile anestezijo, to včasih zadostuje tudi takrat, ko presredek pre-režemo in ko ga nato zašijemo. Pri klešč-nem porodu uporabljamo splošno anestezijo.
S šivanjem epiziotomije počakamo toliko časa, da se porodi še posteljica (placenta), ki jo natančno pregledamo. Če je placenta cela in torej ni potrebno kontrolirati maternične votline, šivamo epizioto-mijsko rano v takoimenovani lokalni anesteziji: omrtvičimo samo predel, ki ga šivamo, žena pa je sicer budna, dotik čuti,,
bolečine pa ne zazna. Prednosti' šivanja epiziotomije v lokalni anesteziji so v tem, da lahko otročnica, ki smo jo tako kirurško oskrbeli, takoj doji svojega otroka in ga ima nekaj časa po šivanju pri sebi. Tudi tista, pri kateri bomo epiziotomijo zašili v splošni anesteziji, že pred tem lahko poskusi dojiti otroka, vendar s šivanjem ne smemo predolgo odlašati, posebno če močneje krvavi. Splošna anestezija traja sicer le nekaj minut, je pa otročnica potem še precej časa dokaj zaspana.
Šivanje epiziotomijske rane (če ni posebnih problemov), je kratko. Najprej natančno pregledamo maternični vrat in nožnico, če ni razen epiziotomije drugih poškodb. Če so, jih poprej oskrbimo. Za šivanje uporabljamo šivalni material, ki ga ni treba odstranjevati, ker se sam resorbira oz. odpade. Uporabljamo takega, ki ostane na mestu približno teden dni (catgut) ali dalje časa (dexon). Če slednji ženo moti, lahko šive tudi odstranimo, ko je rana za-celjena.
Kljub bližini zunanjega ustja sečnice ter prisotnosti urina in bližini zadnjega črevesa in s tem možnosti, da se rana okuži z blatom, kljub temu, da prve dni prek rane stalno odteka lohija (čišča), ki je tudi sama po sebi infekciozna, se epiziotomijske rane lepo celijo. Celjenje rane je odvisno predvsem od tega, v kakšni splošni kondi-ciji je otročnica: lepo se celi, če je dobro prehranjena, če ni slabokrvna, če ni hipo-
proteinemična; obsežnost rane, trajanje -
poroaa sia manj pomembna, razmeromät malo pa je celjenje rane odvisno od samega šivanja.
ZDRAVLJENJE RANE
Zašita epiziotomijska rana je lahko zelo boleča, kljub temu, da ni vneta in se tudi sicer lepo celi. Poleg zdravil, ki blažijo bolečino in jih mora otročnica vzeti takoj , po dojenju, da bi bilo do naslednjega doje-jnja zdravila v materinem mleku čimmanj, i otročnicam prija tuširanje s toplo vodo ali i pa obsevanje s suho toploto (infra peč) j nekajkrat dnevno po približno deset minut. I
j V porodnišnici zunanje spolovilo večkrat ! na dan ginekološko umijejo ter pokrijejo s j sterilnimi predlogami. Ce je rana čista in i suha, se bo lepo celila. Po umivanju jo je izato - če je to možno - včasih primerno • posušiti na žraku. Redkeje dajemo na sa-|mo rano mazila ali pršila za lajšanje bole-; čin.
Težave z odvajanjem vode in blata ima skoraj vsaka otročnica; s tem, dajo epiziotomijska rana boli, so težave prvi dan še neprijetnejše, z naštetimi metodami pa se da to precej ublažiti. Prve dni po porodu je tudi bolje, če ženska čim manj sedi - v takem položaju so šivi najbolj napeti in tudi najbolj bolijo. Če naj se rana dobro celi, ne sme biti postavljena pritiskom.
Obiskovanje tečaja pred porodom (materinska šola in psihoprofilaktični tečaj) je; pomembno tudi za to, da ženska med po- \ rodom sodeluje. Z izrednim sodelovanjem \ porodnice - ko le ta natančna izvršuje naša navodila, čeprav vemo, da je utrujena, da jo včasih hudo boli in jo skrbi, kako bo z otrokom - se lahko izognemo marsikateri raztrganini oz. napravimo čim manjšo, vendar še dovolj veliko, epiziotomijo.
\
Pametno bi bilo, če bi vsaka ženska še j nekaj mesecev po porodu poleg telovadnih vaj za krepitev drugih mišic delala tudi vaje za krepitev mišic medeničnega dna. Najlaže jo bo teh vaj naučil ginekolog pri prvem pregledu po porodu. Vaje naj dela približno trikrat dnevno po desetkrat. Svetujemo tudi naj vestno, preden vzdigne breme ali zakašlja, stisne te mišice; v določenem številu primerov tako preprečimo neprijetne posledice, če se povesita nožnica in maternica.
Zgodi se, da se rana ne zaceli dobro. Po tem, ko korigiramo morebitno slabokrvnost in pozdravimo morebitno vnetje, je treba rano ponovno zašiti.
Epiziotomija je na videz majhna operacija, ki pa je za žensko izredno pomembna: olajša otroku porod in prepreči morebitne raztrganine in ali kasnejše povešenje maternice in nožnice. Lahko pa otročnici zagreni prve ure ali dni z novorojenčkom. Zato se trudimo, da je učinek naših posegov čim boljši za otroka in za mater.
dr. ŽIVA NOVAK-ANTO» IČ
J DELO Sobota, 11. junija 1983 j
Pralni prašek iz Slovenije kupujejo domači »turisti«
Tuzlanska Dita trdi, da je slovenski porabnik porabil v treh mesecih 6,1 kg pralnega praška
LJUBLJANA, 10. junija - Najprej so pristojni zvezni krogi objavili vest, da je dovolj deviz za uvoz surovin za pralne praške in čistila. V Siko, poslovnem združenju proizvajalcev praškov, so pohiteli in povedali, da o tej vznemirljivi novid ne vedo nič in da za uvoz surovin nimajo niti dolarja.
Potem pa so v tuzlanski Diti, drugem največjem proizvajalcu praškov in čistil, objavili svojevrstno statistično poročilo o tem, kako so slovenski porabniki v prvih treh mesecih letos porabili po 6,2 kilograma pralnega praška, občani Kosova pa denimo le 0,8 kilograma.
V mariborskem Zlatorogu, ki naj bi na trgu ravnal v nasprotju s samoupravnim sporazumom, kot trdijo v Diti, so novico iz Tuzle, ki je dobila precejšen odmev v jugoslovanskem tisku, mirno pojasnili rekoč, da v Zlatorogu v «loti izpolnjujejo svoje obveznosti, saj so načrtovani plan proizvodnje celo nekoliko presegli, izvoz v celoti izpolnujejo (kar za preostalih sedem tovarn ni mo-joče trditi), proizvodnja teče orez zatikanja, odpravili so celo iela proste sobote.
Podatki, ki jih objavlja Dita, )b pojasnilu, da vsak Jugoslovan.
v povprečju na leto porabi 11 kilogramov praška, so takšni: slovenski porabnik je v treh mesecih dobil 6,2 kilograma, hrvaški tri, srbski 3,6, črnogorski in vojvodinski 2,3, porabnik BiH 2,1, Makedonije 1,5 in Kosova 0,8 kilograma praška. Možak, ki je na tak način uporabil statistične podatke, pri tem pozablja, da je pralni prašek v Sloveniji v prosti prodaji, da pa so v drugih republikah in pokrajinah (zaradi neurejene preskrbe) pralne praške, olje, sladkor in še kaj prodajali na bone. Tako ni nihče upošteval nakupov »turistov« iz drugih republik, ki so v slovenskih trgovinah kupovali vse tisto, česar jim ni pravočasno in v zadovoljivi količini oskrbela domača trgovina. Posledica pa je jugoslovansko značilna: pralnih praškov je začelo zmanjkovati tudi v nekaterih slovenskih trgovinah.
IVAN VIDIC
rasa
NAROČAM REVIJO ZBHQ od
meseca
1
dalje
Podpisani Kraj, ulica
Pošta ....................................................................................
Naročilnico pošljite na naslov NAŠA ŽENA
61000 Ljubljana, Hrvatski trg 3
Datum
Podpis naročnika
NASE
Ro parku Po parku hodila sem sama, preštevala.zvezde neba, mi zvezdica se je smejala, prišepetala na uho mi je bxl a .
Ozri se pod vrbo žaluiko, tam klopca samotna stoji, na klopci mladenič osamljen in žalosten v zvezde strmi.
Nekoč je on hodil tod srečen po parku: z'r oko pod roko; svarim te le deklica mlada, da ta klopca tud' tvoja nejbo.
že mnogo srečnih smo vid'le, al' več še nesrečnih je bVo, ker noč je pretemna za tebe; oj dekle le pojdi domov.
KALI
Sem dekli ca
Sem deklica mlada vesela, gorje sveta jaz ne poznam, a mamic.? pa mi je rekla, da srečna sem,da vse imam.
Po ulicah hrunnih iaz hodim, nihče me preveč ne pozna, a v mislih je leoa dežela, kjer je veselje in pesem doma.
Mladost mi seda i tukai teče, tak'daleč od rojstne vasi, al'srce pa vedno me vleče, tja kjer moj ves rod še živi.
Milijoni v svetu so nekaj, al' srečo se kupit ne da, če lepa je žemljica tvoja, vse kar je v veselju,Ti da.
Tujina
Ob cesti je his'ca samotnaj v hišci še lučka gori, zakaj vendar ob uri te i pozni v tej hiši nekdo še bedi?
Po cesti se pripelje kočija ob hišci pa obstoji, se vrata na hitro odpreio in ma t i na glas za i h t i.
Tujina mi vzela je sina, neskončna so leta prišla, a danes smehlja mi se sreča, otroka bom vidi a svoj ga.
Ko sin je zagledal to starko, verjeti ni mogel očem, da mati vsa zgubana,strta, a še vedno tak nežen objem.
Res lepa je moja dežela, ponosen bom vedno na nio in mamica to Ti obljubim, pozabil Te ni kol' več ne bom.
Marija Ku ž n i k . B1 a c k town.
Marija Kužni k , B1ack town. Danica Petrič - Storžek Človek in narava
Zlomljena luč v zenicah dneva.
Neooazno bledi v dušeči smon
vse dalje,
vse o 1 o b 'n e .
V padanje,
padanje.
Termi n j a k iz betona , kje je
škriančkova pesem?
Ko prvikrat vidiš človeka, ne sodil Kaj lice njegovo i zreka ,ne sodil Srce je globoko zakrito, ne čuješ njegovega jeka. Prenagljena glasna beseda globoko mu rano zaseka. In ko izrečena je sodba, za rano ne najdeš več leka. Poznaš li ti samega sebe? ( A.Medved,"Pesmi")
Lepo je,da se govori navdušeno za dom in poje, še lepše pa se meni zdi, če zanj gre vsak na delo svoje.
(Jos.Stritar,"Drobiž")
24
NASE KALI
SESTRI DANICI -	,
BRATÖI/A VOBROVOŠ LICA
Zdravo ,6 strica!
Vendar si prišla. \Jsl smo te veseli In lepo je,da si spet doma. Zdaj si ±e starejša In bolj pametna,	. „
pa vseeno se vedno grajaš me
kakor nekod;
'aclJ zdaj bi vendar lahko te vedela, da fantje"packi"smo
In se tega zares teško odvadimo.....
še malo
pa odšla bos spet v daljne kraje nam, ^ , vandar pa nikoli pozabiti
ne smeš,
kje si se rodila In kje si prvlc na noglce stopila.
Zvonko Novak?-
{/ Ljubljani, 10. 3. 75.
Vanlca Petrlč—Storžek
ILUZIJA
Kjer tišina je v Življenja
k/er v mehkem mraku stene vse zanjo
le zvezdna lud ustvarja iluzijo,
da se neba razpirajo proston-
zapušca duh vsakdanjo zmedo;
gnan od lepote pravi:
ČREVO!
MISLI	. . 0 . .
Kot dan'r, kl se v jutri zlije, ko i utrl v barvo drugorazprsi se, ko vse utripi je v spektru tis öderem, da zadnja stvar na novo sije, prepleta misel, z mislijo se Išče.
KVO l/E ZAČETEK PRVE, SKRAJNO NJIH SREVISCE?
TALISMAN
Ce daleč, si, da te samo srce doseže, brez teže tvoj pogled ^ se na trepalnice spusti, in vem-
nai si kjer koli; I JUBEZEN T I/O JA NAV MENOJ
BEVJ ! ŽIVLJENJE
Življenje nI dalo obljube, nI odmaknilo obraza, enostavno je reklo: "HOČEŠ?"
Resnica v starosti, starost v lepoti, lepota v globini, v tolmunu nesmrtnostl-sled duše.....
IZ NEKEGA APRILA
Besede mrak utaplja, his e
potujejo Iz prlstanisc vsakdana; oblaki,
dišečih sap pijani, v platane sedajo omamni.
In Iz prsti
po stebelcih do brstov z močjo neugnano vre življenjska sila.
Z nočjo sva midva dih sklenila. Razkošen krik snovi kipi do zvezd-nekega aprila.....
PARLIAMENT OF NEW SOUTH WALES LEGISLATIVE ASSEMBLY
Electorate Office 1st Floor 53 Smart Street Fairfield 2165 Tel. 726 8668
19th May, 1983.
M1. J. lohar,
The. Slovene Association,
P.O. Box 93,
FAJRFJELV. 2165
Vear Mti. lohar,
I have, been informed by the Premier of Neu) South Wales, the Hon. N.K. Wran, Q.C., M.P,, that a cultural grant for the amount of $500 has been approved to assist your Association with its 1983/84 Cultural Program.
The Premier has also asked me to convey the Government's appreciation o 6 the valuable contribution the Association Is making to our multi-cultural society. A cheque for this amount, as well ouS other information about the grant, will be forwarded to you In the next fw weeks by the Ethnic Avoirs Commission.
My best wishes for future success.
yours sincerely,
/JANICE CR0S10 ' Statji Member for Fairfield,
ialexander
' UrorsKc tN zLCLtar.stfc ^odtjetje
■ \S0 CHURCH STRUT
i
<( oir MncQUAME st )Parramatta
vain nucii 20% popusta na vsa i	popravila ur in zlatnine (Šest
I	mesecev garancije) in 10% na
vse nakupe.Graviranje imen I brezplačno.
HANDMADE JEWELLERY DESKiNT.D ANI) MADE IN OUR OWN WORKROOM
| sydneyski rojaki,pridite in
prepričajte se sami o ugodnih ' pogojih.
Priporočata se
Edvard in Kristina ROBNIK
i
Ttuh-w 633M384

T
C/l/
vida
HAIR STyciST-fltAUTy SALON
ŽELITE BITI LEPI ?ALI BI ŽELELI SAMO NOVO PRI ČEŠKO?
" VI DA" VAM BO USTREGLA. POKLIČITE JO NA TELEFON 2 94- 147 IN SE DOGOVORITE ZA ČAS OBISKA, LAHKO SE PA OSEBNO OGLASITE NA NASLOV:6 NAD.383 GEORGE ST. v MESTU SYDNEY-U
želite novo kuhinjo? nove omare za obleko? stenske omari ce za
peri lo?
potem zavrtite telefonsko številko
rojak Stefan Sernek vam bo rad ustregel;
serneks
KI TCHENS - - CABI NET MAKERS
Specialising in QUALITY
KI TCHENS VANI TI ES , WARDROBES WALL UNITS, INTERNAL STAIRCASES
FEATURE WOODWORK
TEL. 521-2671--A.H. 528-3423. 2 4 MONRO AVENUE,KI RRAWEE.
miško kranjec »»
Miško Kranjec je prikazal v svojih delih prekmurskega človeka v predaprilski Jugoslaviji in na prehodu iz kapitalizma v socijalizem.
Rodil se je sezonskemu delavcu v Veliki P o 1 a n i pri Lendavi.Rastel je v revnih razmerah,ker pa je bil nadarjen,so mu učitelji omogočili, da je šel v Ljubljansko gimnazij o.Tu se je kmalu priključil revolu--cijonarni mladini.Po končani gimnaziji je študiral siavisti ko ,vendar študija ni dokonča1.Na se 1 i 1 se je doma in se popolnoma posvetil pisateljevanju.
Bil je urednik naprednih časopisov,ki so izhajali v Prekmurju,in je v letih 1934 do 1935 urejal glasilo Komunistična partije Slovenije Ljudsko pravico,ki je tedaj izhajala v Lendavi.
Med narodnoosvobodilno borbo je bil med prvimi organ izatorj i ljudskega upora proti okupatorju v Prekmurju. Kasneje je odšel v partizane na štajersko,odtod pa v Belo Krajino.
Zaradi svojih zaslug v naprednem gibanju in v slovenski književnosti je bil izvoljen za ljudskega poslanca ter za člana Slovenske a kadem i. je znanosti in umetnosti.
Kranjčevo pisateljsko delo je izredno bogato.Pisati je začel že v drugem razredu gimnazije,pozneje je sodeloval v mnogih slovenskih revi jah ,ria jbol j pa v napredni Sodobnost i . Njegovo delo obsega novele , povesti in romane,ki pripovedujejo o Prekmurju , s icer plodni zemlji,ki pa ni mogla p r e r e d i t i vseh svojih ljudi,ker so bili najboljši kosi v lasti veleposestnikov.Tudi agrarna reforma v Stari Juooslaviji ni dosti izboljšala položaja prekmurskega ljudstva;zemlja je bila prenaseljena, fantje in dekleta ,možje in žene so odhajali v svet--za kruhom,za srečo. V prekmurskih domovih so ostajali le starci in otroci,vezi med otroki in starši so se trgale,ni jih mogel utrditi denar,ki so ga mladi o r i --našali s sezonskega dela.
To življenje je snov Kranjčevih predvojnih romanov: TEŽAKI,OS ž IV --LJENJA,KAPITANOVI ,POVEST 0 DOBRIH LJUDEH in drugih.Za Kranjca je zna--Čilno,da je mnogo premišljeval in sočustvoval.Ta lastnost je še boli prišla do izraza v povojnih novelah,k i jih je izdelal v več zbirkah. TIHOŽITJA IN PEJSAŽI so izšli takoj po vojni in nam je v njih Kranjec prikazal štajersko v času fašistične okupacije.
Slikovito gorenjsko pokrajino nad Sorskim poljem spoznamo v knjigi MESEC JE DOMA NA BLADOVICI , (pravi j icah iz naše s tvarnost i , za maihne in vel ike ) . P isatel j nam je v njih zapel o času in o sebi,o svojem življenju in ustvarjanju na Franovem,hiši pod planino Bladovico,o skromnih in srčno dobrih ljudeh v gorah,zlasti pa o otrocih.Resničnost in pravi j i - --čnost se prepletata,v slike iz današnje stvarnosti pa vdirajo spomini na pisateljeva otroška leta.
V zbirkah ČARNI NASMEH in IMEL SEM JIH RAD se je zopet povrnil v Prekmurje in se zlasti v drugi zbirki z vso ljubeznijo spominja svoje revne mladosti v prekmurski vas i,svojega očeta in matere,svojih bratov in ostalih vaščanov.
Tudi roman MLADOST V MOČVIRJU,ki je bil nagrajen 1 963.leta s Prešernovo naqrado,je umetniška pripoved o pisateljevem otroštvu in deških letih.
Kranjec je znal življenje dobro opazovati in prikazovat i,za njegovo pisanje je značilno čustveno razmerje do ljudi in narave,zlasti do prekmurske pokrajine.Zato je v večini njenovih del mnooo liričnosti.
Miško Kranjec je vnesel v knjižno slovenščino nekaj prekmurskih izrazov,ki dajejo njegovemu jeziku sočnost in barvitost.
(Ta življenjepis je vzet iz knjige: Francka Vari, Naši književniki in njihova dela)
28
DELO
Ljubljana, 16. julija 1983
NOVI DEVIZNI TEČAJI
Tečajna lista St. 135 z dne 15. juliju 1983
		tečaj	nakupni		
država	valuta velja za		za devize	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	502,8358	503,5912	504,3466
Belgija	frank/C	100	176,7266	176,9921	177,2576
Belgija	frank/F	100	176,0840	176,3485	176,6130
Danska	krona	100	984,0551	985,5334	987,0117
Finska	marka	100	1634,5099	1636,9654	1639,4208
Francija	frank	100	1176,0690	1177,8358	1179,6025
Nizozemska	gulden	100	3154,8993	3159,6388	3164,3782
Italija	lira	100	5,9781	5,9871	5,9961
Norveška	krona	100	1251,4146	1253,2946	1255,1745
ZR Nemčija	marka	100	3535,6193	3540,9307	3546,2421
Španija	pezeta	100	61,6456	61,7382	61,8308
Švica	frank	100	4318,4175 1190,8970	4324,9049	4331,3922
Švedska	krona	100		1192,6860	1194,4750
V. Britanija	funt	1	1393674	139,5768	139,7862
Irak	ir. dinar	1	296,7063	297,1520	297,5977
Japonska	jen	100	38,0574	38,1146	38,1718
Kuvajt	kv. dinar	1	313,5783	314,0494	314,5205
Kanada	dolar	1	74,3185	74,4302	74,5418
ZDA	dolar	1	91,8658	92,0038	92,1418
Avstralija	a. dolar	1	80,0241	80,1443	80,2645
nakup.za čeke in kred. pisma
nakup.za efek. in pošt. nak.
Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 15. julija 1983 ob 14. uri, srednji pa 16. julija 1983,-Nakupni tečaji za cfektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice s tečajne liste št. 133 z dne 13. julija 1983 ostanejo v veljavi. - Srednji in prodajni tečaji za devize se uporabljajo tudi za cfektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice, začenši s 16. julijem 1983.
Slovo od Miška Kranjca
V Veliki Polani so se poslednjič poslovili od svojega pisatelja in krajana - Sprevod tisočev pogrebcev - Besede ob odprtem grobu
VELIKA POLANA, 10. junija - Ona zastava prekriva skoraj celo pročelje na domačiji Milka Kranjca. Pogrebd hodijo spoštljivo mimo tega znamenja žalovanja, se ozrejo proti bližnji šoli, kjer so se pred dobro uro poslavljali od svojega krajana, in se razhajajo na svoje domove. Pokopali so svojega Polanca, odslej bodo z njim le če v mislih.
Velika avla v šoli je celo popoldne sprejemala, bližnje in daljne' obiskovalce. V rdeče obloženem prostoru, kjer so se do tal klanjale zimzelene rastline, je ležala krstas pokojnim pisateljem. Vsakdo, ki se je pred vhodom že vpisal v žalno knjigo z besedo zahvale in spoštovanja - »Tvoja dobra dela ter tvoja domačija in še mnogo do-t. brega nas bo spominjalo nate še dolga leta«. »Naročil si nam, naj sejemo dobro seme na tvojih ogradili, da bodo dobro obrodile« - je obšel krsto, se je dotaknil - z otroško ali zgarano roko - in za hip zastal. Častne straže so se menja-j vale do ure pogreba. Ljudstvo Prekmurja in mnogih krajev Slo-j venije je bilo zbrano za poslovilni obred že uro pred peto. Polana se je vsa zgrnila na veliko šolsko dvorišče. Dež je pojenjal prav v j trenutku, ko so domaČi fantje in možje prinesli krsto pred poslopje. Zastave in prapori so se povesili v pozdrav, godba je zaječala v
žalnem taktu.
Prva poslovilna beseda je prišla iz otroških ust. Mala Nataša je izrazila poslednji pozdrav polan-ske šole, ki se bo poslej imenovala po Mišku Kranjcu in z jasnim glasom povedala, da se je v njih, v najmlajših, naselila tišina in bolest, ker je za vedno obstala pisateljska roka in ker je presahnil bogati pisateljski izvir. Povedala je, kar je mladim v ponos, da je Miško Kranjec ponesel glas o prekmurskem človeku v širni svet, tako, da so se in se bodo z njegovim imenom radi postavljali, ker je tudi on s pisateljsko ali drugačno besedo vedno rad omenjal Po-lance.
Postavljali so se drugza drugim: rojak Geza Bačič v imenu pomurskih in vseh slovenskih komunistov, pesnik Tone Pavček v imenu stanovskega društva in pisateljskih drugov, dr. Franc Zadravec v imenu slovenske akademije. Med žalostinko se je oglasila Kranjčeva
originalna beseda o prekmurski zemlji in njenih ljudeh.
Sprevod tisočev pogrebcev seje s šolskega dvorišča premaknil po veliki polanski cesti. Pred Kranjčevo domačijo je vsaka skupina zastala in se nemo poklonila. Miško Kranjec še nikoli ni tako počasi obšel svojega kraja.
Ko so se pogreba razšli na vse strani, je v šolski avli še zmeraj žarela Kranjčeva jxxloba na rdeči zavesi. Cesta se je izpraznila, čeprav je bil še visok dan, žalost se je umaknila v po lanske domove.
JANEZ ZADNIKAR
Pospeševati izvoz, zlasti na Zahod
Andrej Marine je obiskal ovogoriško občino - Izkaznice novim članom ZK
NOVA GORICA, 10. junija -Predsednik CK ZKS Andrej Marine je danes obiskal novogoriško občino. Spremljala sta ga Miha Ravnik in Štefan Cigoj. Dopoldne je najprej govoril na posvetovanju sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Zatem je na slovesnosti v osnovni šoli Devetega korpusa izročil članske izkaznice 83 fantom in dekletom oziroma mladim delavcem, ki so bili danes sprejeti v ZK. Andrej Marine si je popoldne ogledal gradbišče hidroelektrarne na reki Soči v Solkanu. Svoj obisk pa je sklenil v Goriških Brdih, kjer se je sestal s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, kmetijske zadruge ter s kmeti kooperanti.
Na posvetovanju sekretarjev osnovnih organizacij ZK v Novi Gorici je Andrej Marine razčlenil razmere, odnose in naloge v Sloveniji in v Jugoslaviji - tudi z vidika slabšanja političnega, vojaškega in gospodarskega položaja v svetu. Opozoril je, da se zasebni velekapital čedalje bolj napadalno in špekulativno obnaša in zato se poglablja nasprotje med razvitimi in nerazvitimi državami. Zaradi zaskrbljujočih gibanj v svetu se moramo, je dejal Andrej Marine, vključevati v vse oblike mednarodne delitve dela. Ob tem je poudaril pomen povečanja industrijske proizvodnje v Sloveniji v prvih štirih mesecih letos, ob požrtvovalnem delu in vlogi združenega dela in dejstvu, da se tudi drugod v Jugoslaviji uveljavlja spoznanje o tem, da je treba pospeševati izvoz, zlasti na konvertibilna tržišča.
Ko je nadalje analiziral pereča in aktualna vprašanja sedanjega zapletenega obdobja v slovenski in jugoslovanski družbi, je opozoril, da gospodarske težave silijo k spodbujanju in angažiranju vsega, kar je racionalnega in ustvarjalnega v družbi in kar lahko koristi poglabljanju sistema socialističnega samoupravljanja.
M. D.
1PBLÖ1
[ Ljubljana, 11. junija 1983?
Velika zmaga Thatcher j eve
Britanska konservativna stranka je na volitvah dobila 396 poslanskih mest od skupno 650
OD NAŠE SODELAVKE
LONDON, 10. junija - Britanske splošne volitve so potrdile napovedi in konservativna stranka pod vodstvom Margaret Thatcher je, s povečano parlamentarno večino, ostala na oblasti.
Na podlagi rezultatov včerajšnjih splošnih volitev so si od 650 poslanskih mest v Spodnjem domu parlamenta takole razdelili: konservativna stranka 396, laburistična stranka 209, zveza socialnih demokratov in liberalcev 23 in ostale politične stranke 22 poslanskih mest. Tako ima v novem parlamentu konservativna stranka parlamentarno večino 142 poslanskih mest, kar je, kot je priznala Thatcherjeva tudi »več, kot si je kdaj koli upala želeti.«
Volilni rezultati so optimizem
vodje laburistov spremenili" v razočaranje in Michael Foot ponavlja, da pomenijo veliko tragedijo za deželo v celoti. Toda kljub udarcem je laburistična stranka postala glavna opozicija v parlamentu, kajti napovedi o velikem preboju zveze socialnih demokratov in liberalcev se niso uresničile. Čeprav je namreč zveza v nacionalnem merilu dobila več kot četrtino volilnih glasov, po britanskem volilnem sistemu to ne pomeni, da je dobila tudi četrtino poslanskih mest.
AUA KOŠAK
NASMEJANA PREMIERKA - Britanska premierka Margaret Thatcherjeva se veseli uspeha, saj je njena konservativna stranka s prepričljivo večino zmagala na volitvah. (Telefoto: UPI)
j^iiTiTiiii
Boni za tujce tudi na črpalkah
ZAGREB, 10. junija (Tanjug) - Od ponedeljka naprej bo na večini bencinskih črpalk na Hrvaškem moč kupiti bencinske bone AMZJ za tujce. S tem bodo tujcem precej olajšali pot po državi, saj je bilo bone na črpalkah doslej moč dobiti le v Sloveniji. Črpalke, ki bodo prodajale bone, bodo odprte tudi ob nedeljah, praznikih in ponoči. V AM2U si I prizadevajo, da bi tujci bone lah- , ko dobili na črpalkah po vsej dr-1 ; žavi, še zlasti na turističnih ob- L močjih.
Informacija 29 o problematiki UNCTAD
LJUBLJANA, 10. junija - Sekretariat za mednarodne odnose pri predsedstvu RK SZDL je na današnji 21. seji pod vodstvom predsednika sveta za mednarodne odnose Pavla Bojca razpravljal o informaciji, ki analizira problematiko sedanje 6. konference UNCTAD, ter sklenil, da bodo informacijo poslali v medobčinske konference SZDL. Sekretariat je obravnaval tudi priprave na okroglo mizo »Novinar in boj za mir«, ki bo v okviru letošnjih koprskih srečanj prihodnji teden.
Turistična sezona se bliža prvemu vrhu
LJUBLJANA, 10. junija - Toda kakšnemu? Lani ob tem času je bila na Jadranu gneča, prostih hotelskih sob ni bilo, kampi pa nabiti. Letos je prostora kolikor hočeš, na srednjem in južnem Jadranu čakajo hotelirji goste kar na cesti. Kampi in zasebne sobe so na pol prazne. Razveseljivo je, da je v vseh turističnih krajih založenost trgovin odlična. Pred hotelom Lev se vrstijo skupine turistov iz vse Evrope (na sliki). V našem glavnem mestu se ustavijo za kak dan, nato se odpeljejo mimo Postojne in Lipice do morja. To je za zdaj skoraj vse, kar lahko Slovenci ponudimo gostom v skupinah. (Foto: Marjan Zaplatil)
TkW	- Ljubljana,
VJE* JLiUll. junija 1983
Potrošne
navade
Slovencev
Zgrešena je misel, da je trženje ali marketing oblika gospodarskega obnašanja, ki je primerna le za konjukturna ali vsaj brez motenj delujoča tržišča. Na gospodarsko trdnejšem Zahodu se ob marketingu povsem resno ukvarjajo tudi z demarketingom ali marketin-škim obnašanjem v pogojih pomanjkanja in resnejših motenj v funkcioniranju tržišča.
In prav tako ni res, da ni moč storiti ničesar, dokler država ponovno ne uveljavi delovanje tržnih mehanizmov. Tudi v okrnjenih in kratkoročno nestimulativnih pogojih se kolektivi z odločno tržno usmerjenostjo zmorejo smotrneje dolgoročneje odločati in usmerjati kot pa tisti, ki se le iz rok v usta prilagajajo sprotnim domislicam bonske politike. Da pa to zmorejo le najbolj zdravi, trdni in prodorni kolektivi, je menda jasno in tudi značilno.
Optimistično prepričanje, da je takšnih kolektivov pri nas že precej in da jih še mnogo več kmalu bo, je nedvomno vodilo avtorjeve obsežne in ambiciozno zastavljene raziskave potrošnih navad in kupnih namenov Slovencev BOM - NE BOM 83, ki sta jo po naročilu delovne skupnosti tržnega komuniciranja STIK izvedla Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo ITEO in oddelek za psihologijo filozofske fakultete v Ljubljani.
Ključni problem sistema, v katerem o sprejemljivosti ali nesprejemljivosti vsakega predloga odločajo vsi posamezniki s svojimi načeloma povsem svobodnimi odločitvami, je seveda v nepredvidljivosti njihovih odločitev. Ali bo proizvajalec (ponudnik) uspel ali ptp-padel, je v končni fazi vendarle odvisno le od tega ali se bo dovolj posameznikov odločilo, da sprejme njegovo ponudbo, seglo v žep in kupilo, kar ponuja. BO ali NE BO sprejel ponudbe, je tako proizvajalčevo vprašanje. BOM ali NE BOM, pa potrošnikov odgovor.
Avtorji raziskave BOM - NE BOM 83 so spraševali predvsem po ugotovljivih in pre-vefljivih potrošnih navadah (rezultatih) in neproblematično opredeljenih in konkretiziranih namerah. Reprezentančen izbor 1113 polnoletnih Slovencev in Slovenk so povprašali, katere trajne potrošne dobrine imajo, katere trajne potrošne dobrine nameravajo nabaviti ali obnoviti v prihodnjem letu, katere netrajne potrošne dobrine in usluge so nabavili, trošili ali koristili v preteklem letu ter kakšna so njihova stališča in ocene ob nekaterih konkretnih potrošnih in gospodarskih vprašanjih.
Skupno smo tako dobili podatke o potrošnih navadah in namerah slovenskih potrošnikov za 139 poglavitnih izdelkov in storitev. Odgovori nam seveda ne povedo, koliko katerih izdelkov bodo Slovenci v tem letu lahko po-, kupili, povedo pa v kakšni meri in kam usmerjajo Slovenci porabniške želje.
Med zaželenimi trajnimi potrošnimi dobrinami je še vedno na prvem mestu zamrzoval-
nik. Ce odgovore projeciramo na populacijo, ugotovimo, da v več kot tridesettisočih slovenskih družinah načrtujejo nakup zamrzovalne skrinje. Če jih bodo v resnici kupili, bo odvisno od tega, ali jih bo v trgovinah sploh moč dobiti, pa tudi od tega, koliko bo takratna cena še dosegljiva za njihove takratne žepe.
Zamrzovalniška mrzlica Slovencev morda ni velika novost. Presenetljivejša je ugotovitev, da se na drugo mesto zaželenih trajnih dobrin prebija šivalni stroj. Morda je blizu podatek, da si 41,66 odstotka Slovenk ni v preteklem letu kupilo nobene nove obleke in da si 31,07 odstotka privošči nov kostim le enkrat v štirih letih?
Tudi dejstvo, da je med vsemi malimi gospo- -dinjskimi aparati najbolj zaželen prav kavni mlinček, se ne veže le na sedanje pomanjkanje kave, ki je pač ne kupujemo več zmlete ampak v zrnu, da dlje traja, temveč tudi na ugotovitev, da brez nje ne znamo. Kar 65,84 odstotka vprašanih Slovencev pije kavo vsak dan in le 9,71 odstotka nikoli. Ne le marke-tinški, tudi državno planski načrtovalci bi se ob tem lahko zamislili. Sploh pa je letošnja potrošniška podoba Slovencev vseskozi varčevalno in stabilizacijsko usmerjena. Polovica se je že odpovedala misli na dopust na morju. Več kot četrtina jih bo poleti pleskala kuhinje in v vsaki deseti družini nameravajo s tapetami oblepiti kakšno sobo. Prav toliko jih misli nabaviti tudi nove zavese v kuhinji, ki je očitno še vedno osrednji prostor slovenskega stanovanja. Varčevalna zavest Slovencev se kaže tudi v ugotovitvi, da jih kar 94 odstotkov ugašuje luči v praznih prostorih, da jih 70 odstotkov izključuje gretje v delu stanovanja in da jih je več kot 51 odstotkov znižalo temperaturo ogrevanja.
Tudi privarčevani denar bo Slovenec trezno naložil. Vsak deseti se ubada z mislijo o zidanju hiše in več kot 16 odstotkov jih namerava svoj stanovanjski problem reševati z adaptacijo hiše ali stanovanja. Več kot 45.000 dnevnih sob nameravajo letos opremiti in več kot 18.000 barvnih televizorjev bi kupili, če bi jih dobili.
Med zaželeno športno in rekreacijsko opremo pa je ponovno najbolj zaželen šotor, katerega^ nakup načrtuje največ novih kupcev. Alpskih smuči bodo bržkone prodali več, vendar bo večina le zamenjala obrabljene. Zato pa bo toliko več tistih, ki bodo predrago alpsko smučanje nadomestili s cenejšim tekanjem in drsanjem. Tekaške smuči in drsalke bodo šle za med.
Decembra 1982, ko je potekalo anketiranje, je polovica Slovencev (49 odstotkov) še verjela, da bo letos inflacija nizka in le dobra tretjina že takrat ni zaupala resolucijskim predvidevanjem. Še vedno jih je polovica. (46,7 odstotka), ki sodijo, da je varčevanje smotrno in četrtina (26,6 odstotka), ki bi eventualni nepredvideni osebni dohodek raje privarčevala kot pa zapravila.
Čeprav so bili vprašani Slovenci pri ocenjeva--nju naše ekonomske situacije realni in četudi so večinoma predvidevali, da bo letošnje leto še trše od preteklega, se iz njihovega odnosa do varčevanja, investiranja in »zapravljanja« vidi, da niso zgubili zaupanja v prihodnost. Dvajset od stotih je v preteklem letu lahko še dalo vsak mesec »na stran« 10 odstotkov
osebnega dohodka, deset od stotih je prihranilo na mesec 20 odstotkov osebnega dohodka, trije med stotimi pa so »za sproti« potrošili le polovico plače. Istočasno jih 43 odstotkov izjavlja, da jim za varčevanje ne ostane niti dinar.
Posebej pomembno Se zdi, da potencialni potrošniki niso le prešteti, ampak tudi identificirani. In to ne le po standardih sociodemo-grafskih pokazateljih (spol, starost, izobrazba...), temveč tudi po siceršnjem potroš-nem obnašanju, navadah, stališčih in pripadnosti bralnemu krogu posamične revije ali časopisa.
Tako tistemu, ki načrtuje proizvodnjo in prodajo fenov (sušilnikov za lase) ni na razpolago le število Slovenk, ki si ga želijo, ampak tudi dovolj natančni podatki o tem, kdo so te Slovenke in kako jih najde. V navedenem primeru je 65 odstotkov vseh potencialnih kupcev v bralnem krogu revije Jana.
Podobno je pri potencialnih kupcih barvnih televizorjev, ki jih kar polovica prebira revijo Stop ali pri bodočih kupcih gramofonov, ki. jih je kar 64 odstotkov med bralci Dela. To pa so seveda podatki, ki v času omejenih sredstev za tržno komuniciranje omogočajo bistveno racionalnejše in natančnejše usmerjanje propagandnih informacij potrošnikom.
Jure Apih,
Ljubljana
Foto: Dngaa Airig
Smeh
31
Pepe pride domov dobre vol.ie.2ena se ie zbudi1? na g? vprašk zaspano/ Koliko pa ie ura?.
Pepe .i i tako i ustrežljivo pojasni: E, tako.okroo ene b o , .i u b * moja Micka.
Prav takrat začne biti ura in ^ d b i i e štiri......
Neha.i že ponavljati za menoj! se jezi Pepe na uro.Saj vem.da ie ena. Kai ti ie treba to štirikrat ponavljati.......
Ve.beli, .61'ilček Tone, je prised na' obi.sk. Korenčkovl so ga dobro postregli.. Po kosilu je odšel na vrt in lec\el v trav o. d a malo zadremlje.Naenkrat zadati, da se njegova nečaka sumljivo sw.uko.to okrog njega,kakor da bi ga hotela obrniti.
"K a j pa ho Četa? " ju je vprašal.
''Oh, strlček, š'ole se greva", je pojasnil. Tonček. "Ti si globus in jaz bi rad Branku pokazal.kje je Amerika.'1
Stanko: "Očka poglej, popolnoma sam sem si naredil posli. oče: "Glej, glej,dobro si naredil.Ti si pa mojster/A kje si dobil žico za strune?" Stanko: "Iz klavirja semjjlh vzel, očka!"
"Ženk?., po ve i no,ali je osliče k, ki vleče tamle na cesti butare moškega ali ženskega spela?1''
"...ne govori vendar tako neumno! Osel je zmerom mož ki .
- Kaj? Samo tri dni bolniške? Toda, doktor, to mi ni dovolj niti da pokosim travnik, kaj šele, da bi prepleskal
Kaj pa delaš v kurnici?" — „Zdravnik mi je vendar ukazal da moram iti s kokošmi spat!"
PRVI KRAT V AVSTRALI JI IN NOVI ZEI.ANDI J I . 70 novih pijač iz vseh krajev Jugoslavije Poiščite Vašo najboljšo pijačo. DOBI TE TAKOJ I M V VSEH KRAJ i H

RUBIN
Vinjak Car Lazar (crveno vino) Carica Milica (rose vino) Črni burgundac Rose vino Stari grad (belo vino) Rizling Sovinjon (belo vino)
TIKVEŠ
Komitska rakijal Smederevka ttpelo vino) Žilavka (belo vino) Belan (belo vino) Kratosia (črno vino)
NAVIP
Šljivovica Stari vinjak Bardaklija Rum	0
Kruškovac liker Cherry brandy (liker od višnje) Mentol liker Milion - šampanjac (beli i crveni) Fruškogorski biser (šampanjac) Rizling
(iz Fruške Gore) Rizling - Karlovci Traminac - belo vino Ružica - rose vino Gamay - crveno /ino Merlot - crveno vino Kabernet sovinjon .(crveno vino)
DALMÄCIJAVINÖ
Dingač - crveno vin Postup - crveno vin Faros - crveno vino Kaštelet - črni Pelješac - crveno vin Dalmatinac črni Plavac Marijan (crveno vino) Dalmatinski opolo (rose vino) Marko Polo (belo vino) Kaštelet - beli Prošek (desert vino
PROKUPAC
Manastirka Stomaklija Komovica Klekovača Pelinov liker Kruškovac liker Mineralna voda (Milan toplica) Kneževa ružica (Rose vino) GROZD Mastika
BADEL
Stara šljivovica Lozovača rakija I Rum
Cezar vinjak Pelinkovac slatki \Pelinkovac gorki jMaraskino Stari g ran i čar Švatovski kruškovac i Kava liker Graševina belo vino)
NIKŠIČKA PIVOVARA
Nikšičko pivo — u flašama od 500 ml i 330 ml, zlatno pivo -dobitnik 9 zlatnih medalja za visoki kvalitet na med-, junarodnim sa-jmovima piča po čitavom svijetu.
• \ VI r>
Zgoraj naštete pijače lahko kupite v vseh proda jalnah p i. j ač,restavracij ah,hotelih in klubih v Vaših mestih , ki jih redno oskrbujemo.V skladišču MERCUR-ja pijače ne prodajamo na drobno. Brezplačna poskušnja VIN je namenjena samo v poslovne namene in to od ponedeljka do petka od 9. dopoldne do 5.popoldne.
MERCUR
OVERSEAS Pty. Ltd. 6 WORDIE PLACE, PADSTOW 2211 Tel. 708-2635, 708-2636
M	■fed
Jr s » H	m m
	
ti»» iiiiiimi itiiinitimixnitiitiiii iiiiirtTTTTm tfovuimnnn ii mu 11111 m» 11 iiimunmimin-rmrm-

TEL. 7?8 1717
ZA
SVEŽE MESO, SALAME, KVALITETNO SUHO MESO IN MESNE IZDELKE SE OBRNITE NA NAS!
HITRA IN BREZPLAČNA DOSTAVA J. & A. & K R A B A N , Prop.
7 QUEST AVE. CARRAMAR, 2163
nimmnmntiitiTiiiiiiii-mfmmttwuMMfHinninnf
IIIMIIIMIMMMMIIIIMIIIIIIMMMMIIIMIMIIIIIMIIIMI.....IIIMIIIMIMlllnilll.......HI.........................................
Quality Concreting and Excavating
FOUNDATIONS, DRIVES, GENERAL CONCRETING AND LAND CLEANING
DOONSIDE
Paving & Building Pty. Ltd.
Za usluge pokličite TUNIJA eOLNARIC
PHONE: 626 4861 A.H. 636 9151
OF 23 LUCRETIA ROAD TOONGABBIE
-LICENCED BUILDER —
ZA VSA CEMENTNA IN IZKOPNA DELA. SE OBRNITE NA VAÄEGA ROJAKA,
l'i 14IMIMIMIMHII II IIIIII
IM III III HIHI Itfl II

♦♦♦♦♦♦♦♦
H O RS LEY PARK TA VERN
CNR HORSLEY DRIVE & HORSLEY ROAD (OFF WALLGROVE ROAD)
(Z Wallgrove Road zavijete pri Shell črpalki in šoli proti Horsley Parku trgovinam in še malo
naPreJ>	Tel- 6202043	j
Odprti smo med 10 dopoldne in 11. uro zvečer od ponedeljka do sobote, ob nedeljah med 12. J opoldne in 10. uro zvečer. Vsako soboto s pričetkom ob 7. zvečer imamo nastopajoče razne glasbene umetnike. Raznovrstna in odlična hrana, vse vrste pijač. Juke box, biljardne mize, darts, pin ball machines, ob nedeljah barbecue na prostem.
Obiščite nas in se prepričajte o naši kvaliteti in uslužnosti. Naš hotel je hotel najnovejše vrste, ki ga je lastnik sam gradil cela tri leta.
Se priporoča Zdravko Lubec z družino
#||||	Na JAT-ovih letalih se v lok na leta lahko brezplačno
II U f" ni I I ll	poslužite slušalk im se osvežite z brezplačnimi pijačamn!
JE SEDAJ NAJBLIŽJA
PJRI NAKUPU VOZOVNIC.
^ ■------NAJHITREJŠE, "NAJPRIJETNE J SE
f m	UŽIVAJTE V KOMFORTU AVIONA S ŠIRO
\?Jr/$m J	KIM TRUPOM

ZA VSE INFORMACIJE SE OBRNITE NA VAÄO POTOVALNO AGENCIJO ALI NA
VSAKO SREDO ENJ NEDELJO iZA JUGOSLAVIJO
Odhod iz Sydneya ob 14.05
Odhod iz Melbourna ob 11.05- 5
Prihod v Beograd naslednji 'dan ob 03.10
ODLIČNJE VEZE IZ BEOGRADA DO: Zagreba, Ljubljane , Skopja , Sarajeva , Titograda , Ohrida , Splita,Dubrovnika, Zadra,Prištine in Osijeka.
SYDNEY 126 PHILLIP STR P LT SYDNEY 2000,
TEL. 221-2899, 221-2199 MEI BOURNE: 124 EXHIBITION STR. Mi l.BOURNE
3000, TP f.. 63-6017. /.3-6191 PERTH: 111 ST. GEORGES TEKACCE 6000 PERTH TEL 322-2932. 322-2032