L E T O 46. SpW °in!edoPiZai M/sc^^inaPo^tlr^n^n^n^^i^u' DÌ"' VJnserateert, delu. vsaka drobna vrstica aii nje prostor 10 Din. izhaja bpisi .n dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«; naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. ništva: 2949 „, . . lelefon uprave: 2992 središče dobrega tiska med Slovenci. Dolgih 30 let je bil predsednik tega društva. Poživil je »Slovenca«, ustanovil pred 46 leti našega »Domoljuba«, priklical v življenje »Bogoljuba«, »Dom iu svet« itd., ter sploh pripomogel podjetjem K. T. D. do onega razmaha in ugleda, ki ga imajo danes. Zadnja leta svojega življenja je g. prelat preživel v ljubljanskem sirotišču Marijanišču. Mladino je ljubil kot oče. Tako, kot on menda ni znal nihče vzgajati. Marijanišče pa ni bil samo dom sirot in mladine, ampak tudi dom revežev. Dolge vrste siromakov so vsak dan trkale na »gospodova« vrata in g. prelat je delil miloščino do zadnjega vinarja talco, da ni vedela levica, kaj dela desnica. Ne le Marijanišče, tudi ti reveži so z g. prelatom izgubili svojega očeta. Tudi sicer je bila oseba g. prelata do zadnjega dne središče velikega kroga njegovih častilcev in varovancev. Saj ni znal nihče tako svetovati, kot g. prelat, tako potolažiti, tako bistroumno razumeti osebne težave in neprilike kot on. Marsikdo bo pogrešal gospoda prelata kot zanesljivega vodnika iu svetovalca. Naš narod je imel v polpretekli dobi velikih mož v obilici. Pravijo, da Bog da vsakemu narodu velikih mož toliko, kolikor jih je vreden. Prosimo Vsemogočnega, naj nam tudi v bodoče da mož, ki bi se tako žrtvovali za svoj narod, kot se je veliki pokojnik, prosimo v gorečih molitvah pravičnega Plačnika, naj umrlemu njegova dela bogato poplača v večnosti. Rajni g. prelat Andrej Kalan je bil rojen 2. decembra 1858 leta v Pevnu pri Stari Loki. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani, kjer je bil leta 1882 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Predosljah, Preddvoru,' Cerkljah, Preski in v Ljubljani Leta 1896 je postal kanonik v Ljubljani. Po vojski je bil imenovan za stolnega prošta ljubljanskega. Sv. oče ga je imenoval za svojega prelata. Ravnatelj Marijanišča je bil od leta 1900 do smrti. Na binkoštno soboto ob petih popoldne je Gospod poklical v plačilo ljubljanskega stolnega prošta, prelata Andreja Kalana. V noči od četrlka na petek, 2. junija, ga je za-, dela kap, tako da so ga zjutraj našli v postelji nezavestnega. Po dvadnevnem trpljenju je umrl. Vest o smrti g. prelata je globoko pretreslo celo deželo. O binkoštnih praznikih so romale ogromne množice ljudi iz vseh stanov in vseh krajev v Marijanišče, kjer je počivalo truplo pokojnikovo, da se še zadnjič poslove od njega. V torek dopoldne so gosp. prelala pokopali. Tisoči in tisoči so se strnili v ogromen pogrebni sprevod, še večje množice pa so v špalirju pozdravljale rajnika na njegovi zadnji poti. Pogrebne obrede je izvršil ljubljanski knezoškof ob asistenci slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov in številne duhovščine. Pri odprtem grobu so se od g. prelata poslovili: gosp. pisatelj župnik Finžgar, književnik prof. Koblar in bivši nar. poslanec urednik Kremžar. je njegovo delo začelo roditi sadove, se je umaknil iz političnega življenja. Kot odličen kulturni delavec je gospod prelat polagal tudi temelje slovenski katoliški prosvetni organizaciji, ki je prav ,dto zadnjih časov ; delovala in širila svoj blagodejni Sedaj počiva rajni prošt Andrej Kalan v družbi rajnih duhovnih sobratov in sodelavcev na ljubljanskem pokopališču, ki z neizprosno doslednostjo vabi, v svoj mirni dom velike može, katerim je naš narod dolžan hvaležnost in trajen spomin. Med te velike može spada gotovo tudi prošt Kalan. Ž njim je legel v grob mož, s čigar življenjem je tesno združena polstoletna zgodovina našega katoliškega gibanja, mož, ki je s svojim narodom živel, se zanj žrtvoval, ga učil in mu svetoval in z njim doživljal dni njegovega veselja in trpljenja. Oospod prelat je bil v družbi z rajnima dr. Krekom in dr. Lampetom prvi pionir našega katoliškega gibanja. Že kot mlad trnovski kaplan in šenklavški vikar je izrazito posegel v vse naše javno življenje. On je bil Prvi med tistimi mladimi borci, ki so začeli ustanavljati na Slovenskem politično stranko na krščanskih in demokratičnih načelih, stranko, ki se je v poznejših letih razširila "»ed našim narodom tako, kot menda nikjer nobena stranka zadnjih časov. Ko je videl, da vpliv do zadnje gorske vasi. Iz politično in kulturno krščanskega ozračja je vzklila tudi močna gospodarska organizacija.malega slovenskega človeka: slovensko zadružništvo. Tudi to je v veliki meri plod neumornega dela velikega pokojnika. Gospod prelat se je dobro zavedal, da bi bili sadovi njegovega dela stavba, zidana na pesek, ako bi ne imel za seboj moderne velesile — tiska. Zato je prva njegova misel veljala dobremu tisku. V vsako slovensko hišo dobro knjigo, dober časopis, to je bilo njegovo geslo. S posebno ljubeznijo se je zavzel za Katoliško tiskovno društvo, ki naj bi bilo RAZGLED PO SVETU Zakaj hfflcrjevd iide preganjajo »M' una . .>.•»*;• ji.v.' a' 'Äa^.itm. « .-'UHM Zut„* '.ii• jKrtVH «►"- - . ,« ',;< j 'c, -' t t', e i.u.1. -iJ." ' j« >t>AHb. t«»u'.« -tfc-«f,-«UA. Žjf!.'1 «i <». .. y.-V. ii'y > -.<♦ .-4 •».-...•>• ■'j. ■ fi.^-.-i v.tt •• 4.- -tf. i.ru «rs note v či ta j/.m? >■" •' «f»1»1*- -.ui..-1 > ifA-.* . » - '.». v. yrtfy*-:* '-».i ?'.*■ >r«Ui ««i* »' tane -i ••-.a »Z.yirt'.a h 3- a« >t- Va'tiar- !',<■, Ž • > 'futa. ptffik. jniv.iejjt^jfa rantaaja t k.xi, v> Ht 'Hft j ><-. /. (y.-.-- . a" h'-ìi'n. tenti'., lar >/« t s- ■'■■'■ ' • • f)/** f« «<:.'• •'■", ?s } /',//, r'f^.r'. . :,>. ».p:> . />' . -v; Ä' «Afta ,"> petJß.7,Kf,i. < . „ , ,iit^umti ■ > air- ■ur,, / in. r/."t ... Hr*»«t,om Ž» AKi j» papwffv» «fcfilo ♦ hf"»»f- . (o, fltpnfil I »i» l> /. >«• ..I • I l>:.'rr.i' ..t • ('*{,<-}; I Siri VIII •' ■ , - v, , . f'*tr» f.4-'»m h'.»K'.«Ut ' ■ « K'fffi.n, ra !'&;><-/ i ,'• :<•'« VSi //'x1»-iil hu»»»'/«!«!'» kf»- IwkMM kr»lj»',«ki MdM Plptt ■' m /j^ rnacij»- l'npi-i \.<-r»riil<;lju / ijiafltie kultu f (cikl'i//il Ki<)(•; jc leta JM!) imenoval /(r p i'|/i(|j< krf/anulva 1'njicž Alekxan '!<■» K je daroval Nikolaju Zrin*k< mu «vojo fiiko /mik pri/iianjo /a junaiitvo, ki ga je lii.r-j/jil l.ojili /,o|iei tnf-.ke napadalce. Kini »to p»p11 !'..:i/ l,« 'in X III je lela KKIt '. r>',,»i -, tilmu zavod »v. HlMogfni ca »HJo /(/', '< to : i ili duhovnikov Tj m rlilni do-«» hiilk'/ /jiI,i-Ii-/i-h: , pomitizki knji-C -o jo llrvnljir poklonili preteklo «redo p1'ijo XI. V jiil»il< /M<-m leto n«r» no mu »Uro/ali oiniioi ko l//|elan kellh, leto-' pa v''"ilw>ko kr,|i«o ki lio «liranj'-na v «I k»fKikc|i, mlir.o Italija HIovi-iikImi cerkven» petje lio^eju «pod riniti /iKinji dan maja no priredili v dorici v po'. lopjo liiilille na trgii (.'nle/inl nuHtop tiol • kili derliov iu deklic, ki jih poučujejo «rego-rijiiin-ko pelje po tako /.vani Wardlnl melodi. ■Incline Wind je nnxlavilii namreč načrt za Cnili.lii punii «iiigorljiiiiKlicga |ielja. Njeno po-ImiiIo je v pi vi vi «ti podprlo drugtvo >II«lia liedmitiK, m iMIII /(J|„|j pollolijančevalne na-"U'ihi in linlcreniti pač ni /.a vomito vzgojo, 'iri'iinrljamikii jiclje mu pilile prav aamo wt-niili lo(/.i, Iter lipo, du bo k pomočjo njega lahko i/podiiiiiio Hlovennku polje v cerkvi. (Idi'IAIll mmlop nuj lil pokoMtl učiteljem, da je t Avstrija ifrr/ii pohtirn«- Ukinjeno je .-ta -tft ■'.'!.■/■>■. naj za raziojevanje ■.»lavnih zad<- l'italo je netklepčno, ker so izMopili njeg'/vi krtčan*ko-«',eialni član:. — uainerata uvesti v zvezno ■.o^tko -tara vojaška znamenja in Äarie. Uvedla bo zopet zvezde, nadalje stare označbe regimentov, n. pr. Deutschmeister i. dr. 1'ri Kve^anostih bodo nosili uniforme ttfdi uradniki in penzionisti. Na učni minifiler je prepovedal «rednješol-ee/n v «ako udeleževanje političnih prireditev in nohiijo strankarskih znakov. — Za pomožno policijo bo izbranih 15fXX) mož, kateri bodo izvežbani v treh skupinah. — Prepovedana je javna uporaba socialdemokraške, komunistične in hitlerjanske zastave. — Izdana je nadalje odredba v varstvo nravnosti in narodnega zdravja in zato so prepovedani vsi časopisi iu vse tiskovine pohujšljivega značaja. — I/, vlade je izstopil štajerski dež. glavar Itin-telen, naučili minister. — Hazpuščena je ko-munistična stranka, ki je štela okrog 20.000 rednih članov. Nemčija s Hitler he je pobotal h Hovjeti. Našim či-taleljem je gotovo še v spomiuu, s kakšuo lirczobzirnostjo je nastopila Hitlerjeva vlada proti nemškim komunistom. Pa zapihal je ilrng veter in tudi nova Nemčija je obnovila polililno pogodbo z Htisijo. S pogodbo je upo--tavljeno med obema državama staro prijateljsko razmerje, ruski trg je zopet odprt nemškemu izvozu. Itusko časopisje sedaj piše, da je sovjetoni zmaga hitlerjevcev v Nemčiji celo zaželjena, ker jo smatrajo za nujen prehod do A Pri Ccšniku (>|ubl|ana lilngarjeva ul. Stritarjeva Jo najboljši nakup oblek za možke In ženske ter drugih potrebščin. Poštenost mojega potjetja jc znana. BANKA BARUCH IS Bac KtefTlr Mri s Odprem))« denar » JugoHavlir, »ajliit.-tje ia p* sajV*I.i»» : - - '. ri »ve car,ér.a«f;: . M- » fce^;. . ?"rzzci... - -. j- _ •JttZi ;."-■: lUfi " ■*< -J a iti. i eBJi'-,i t« *i1*44 Irn •fUM.i.i u m"-!- .. .tra.;» I tU» i< fM* u.»-m ix«ai»srt« u-,* »a tas->- . : je -e-la. H; ti er ta v> .jli. re.-___ ■ -voi m deir.jr. ne . itr . -...atrali Nemčiji - -■".rati-poi Hiti« " -ta ki- «Mgore * »Urt^Wtjd ' f- Mu ! •*ž:<.«. .r.*yx .«• te'/. ' r.asp.-e; p*-. .- •• ... p:'. • ..-- .'. ma-ai . poz-.-V p« ...... r:i -.p... tul. pri lir,.± 11 «efk',ea..5 *-..'.'.'-'.h. Na.-*vpn je pn-v, /v*: < .". ?.- '«', - 'i .">*.!': >:a-*op:!. /-.t;//-. >4. ;....r, , Go/. i. Pref':.•:*. • :.v> ftJivtlat, ata.jI « :z,ajaai'i f.erkvecJ» ; p<- /nai aa -e-'.. fc. - , «ker priznani • .-a;. , no ai.v. cjegtr-.ega o - a. v2mili j nemških profesorjev # •. Franciji že '.a.lje- ; nih. Zdaj je frane.-»fc: ministrski r-.et -kienii. ; da skliče poseimcr pcsvet .vanje, na -tereni i naj se pronče možnosti, kako t nj.-«!a frac- j coska vlada podpirati -ploh vse z nemških j univerz premane profe- rje. Profe*t-:ji neka- j terih angle'k'h univerz pa ... -klen ... da cd--topijo tri odstotke -voje pia«- v ko;:-t fonda, ki «e I» ustanovil v podpiranje 1 nen^kih univerz izključenih profesorjev. — Brat brata preganja, -ovražni tujec pa mu nudi poma in zaščito. Re' zanimiva histerija! Švica s Važna načelna odločba. Svet aa- rodov v Ženevi je izdal te dui vaze tdločbo, tikajočo se narodnih manjšin. Nemška r.art dua manjšina v poljski Gornji šieziji se je pritožila 11a Zvezo narodov, ne da bi prej obvestila o pritožbi domače poljske oblasti. Zastopnik poljske republike je pritožbo spodbijal, češ. da jo zveza narodov ne more vzeti v pretres, ker ni prišla v Ženevo z vednostjo poljskih oblasti. Večina Sveta Zveze narodov je dala prav nemški manjšini, kar znači. da bo Zveza narodov vzelo v pretres vsako pritežbo narodnih manjšin, četudi prizadeta država - pritožbo ne bi soglašala. Francoski in češkoslovaški zastopnik sta bila nasprotnega mnenja. s Kadar gre za Žide. Pravni odsek Zveze narodov v Ženevi je sprejel pritožbo židovsko narodne manjšine iz Šlezije proti nemškemu nasilju in obsodil Nemčijo, da mora vse odpuščene člane manjšine sprejeti v služlio »a dotedanja mesta. Amerika s Povsod enaki. Izrodki svetovnega kapitalizma so si podobni kot las lasu. Dokaz m to dejstvo nam nudi tudi zadnji ameriški škandal. Tam je prišlo do preiskave največjega denarnega zavoda G. P. Morgan. Celo števil« največjih in najbolj znanih ameriških osebnosti , tako n. pr. glavni vodja ameriških čel v svetovni vojni, general Pershing, nadalje znani letalec. Lindbergh, poleni bančnik Owen do Young, bivši državni predsednik Coolidgc m še cela vrsta drugih, je kupovalo v navedenem bančnem podjetju delnice po znižani ceni na kredit, kar je po postavi strogo prepovedano. Vsaka gospodinja mu ostane zvesta! Po pravici! Lepo čisto — dolgo dobro ohranjeno perilo: vse veselje, kì go ima gospodinja s svojim dragocenim perilom, izvira iz Schiehtov ega terpentinovega mila. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. tSCHICHTffi TERPENTINOVO MILO S.TJ.5-33 priljubljeni jugoslovanski izdele^! 5 sema sv. maša nadškofa dr. A. B. 3eg!?ča Sedanjemu ameriškemu državnemu predsed-uiku Rooseveltu pa vsa fast, da si je upal stopiti na prste tudi takim mogočnjakom in za domovino ..zaslužnim« korupcijonistom. s Koosevelt «roži. Predsednik ameriških Združenih držav je v telefonskem pogovoru /. angleškim zunanjim ministrom Sajmonom zagrozil, da se Združene države ne bodo za vsa pereča evropska vprašanja prav nič več brigale, ako bo doživela razorožitvena konferenca neuspeh. Ind^a s Uve tri o Uhandiju. Borec za svobodo Indijcev, Mahatma Ghandi, je zopet izpuščen na svobodo po večmesečnem zaporu, 'l udi sedaj ni klonil, marveč napovedal nadaljevanje borbe za neodvisnost Indije. Odkod jemlje ta čudoviti človek svojo brezpri memo silo. Pripovedujejo. da jo bila njegova mati čudovito dobra, usmiljena do revežev in radodarna. Njeno življenje je izžarevalo samo ljubezen. Vso to je prevzel njen sin in tc lastnosti še pople-ineuitil. Pred odhodom v londonsko šolo je materi obljubil, da se nikoli ue bo dotaknil ne mesa ne vina. Njegova politika jp politika dulia. I'ridiguje o zakonu trpljenja, ki očišča človeka in ga krepi za silen odpor proti tujem. Posebno uči ljudi silne volje, poguma in jubezni. Mrzi angleške krivice, a spoštuje angleški narod. In kar je največje na njem: Kar nasvetuje in uči ljudstvo, to dela tudi sam in ker ima popolnoma v rokah sebe, ima v rokah tudi ljudstvo. Orofin« nnvjr Na vsakega (ridendogli prebivalca v češkoslovaški republiki pride en radijski aparat. Nad "i 10 tisoč naročnikov! Zveza slovanskih hranilnic se ustanovi in bo imela svoj sedež v poljski Varšavi. Saino v Nemčiji smejo preživeti dopuste 'jemški državni in samoupravni uradniki. 1.711.000 ljudi je glasovalo za alkoholne pijače, proti pa le 25000 in sicer v ameriški državi Newyork. 17.800 delavcev jo zaposlenih v Batinih tovarnah v češkem Zliuju. Nad S milijard kron znašajo občinski dolgovi v češkoslovaški republiki. 14 mrtvili in 80 ranjenih je zahtevala železniška nesreča blizu francoskega Nantesa. Konkordat Avstrijo s sv. stolidi je bil podpisan dne 5. junija 1 Olili v Vatikanu. Nov občinski volilni zakon je predložila češkoslovaška vlada. Trajanje mandata traja (> let in vlada potrjuje župane. Konfinacijo za varstvo javnega reda uvede češkoslovaška vlada. Doba navadne konfi-nacije 8 dni. Strahovit gozdni požar divja na otoku Sa-balinu. 3850 milijonov frankov znaša primanjkljaj francoskega državnega proračuna. Cisti dobiček železnice Donava—Sava— Jadran (bivše južne) znaša za leto 1932 samo 75.000 zlatih frankov (v 1. 1931 252.000 frankov). (10 milijonov šilingov za izboljšanje cest bo izdala avstrijska vlada. Hitlerjovci so zmagali v svobodnem mestu Gdanskem ob Ballijskem morju. Na vsakih osem angleških vojakov pride en katoličan. Za voditelja nemškega contruma jo izbran bivši državni kancler dr. Brüning. Centrum je sklenil sodelovanje s hitlerjevci. Dne 29. in 30. julija letos bomo katoliški Slovenci skupno čim dostojnejše proslavili 1900 letnico smrti in vstajenja Zveličarja Jezusa Kristusa. Veličastnejc, pomembneje in lepše ne bi mogli počastiti Slovenci obletnice odrešenja kot ob priliki biserne maše staroste slovenskih cerkvenih knezov nadškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča. V ta namen hočemo prirediti sledeče slovesnosti: Due 29. julija slovesno sprejmemo vlatliko dr. A. B. Jegliča, ko sc pripelje iz Gornjega grada v Ljubljano. Zvečer ob 8. isti dan v Unionu slavnostni koncert in poklonitev katoliških organizacij svojemu ustanovitelju nadškofu dr. A. B. Jegliču. V nedeljo, dne 30. julija dopoldne biserna maša nadškofa dr. A. B. Jegliča na Stadionu v Ljubljani. Pri sv. maši ljudsko petje, katero organizira Pevska zveza v Ljubljani. Slavnostni cerkveni govor govori škof ljubljanski dr. Gregor Rožman. Po slovesni službi božji nastop župnijskih godb, ki nastopajo posamezno in v skupinah. Popoldne istega dne slavnosti koncert Pevske zveze na Stadionu, pri katerem sodeluje več tisoč pevcev in pevk. V ponedeljek, dne 31. julija prirede udele- ženci v več skupinah romanja na naša božja pota, tako na Brezje, kakor tudi na sv. Višarje. Prosimo in pozivamo, da v vseh župnijah pričnete takoj s pripravami za udeležbo in organizacijo proslave. Prijave sprejema in daje tozadevna pojasnila tajništvo Pripravljalnega odbora, Miklošičeva c. 7 v Ljubljani, v prostorih Ljudske knjižnice. Važnejša splošna navodila oo Pripravljalni odbor objavlja! v katoliškem časopisju. Vse katoliške liste prosimo, da ponatisnejo ta oglas. — škofijski odbor Katoliške akcije v Ljubljani. d Pevski tečaj se bo vršil za pevovodje v dneh od 3. do 5. julija v Št. Vidu nad Ljubljano. Pozivamo pevovodje, ki se nameravajo udeležiti tečaja, da se čimprej prijavijo odboru P. Z., Komenskega ulica 12. d Pevski zbor pevovodij bo sodeloval pri koncertu dne 29. julija v Unionu. Pesmi se bo naučil pri pevskem tečaju, zato naj se ga udeleže vsi oni, ki nameravajo priti h koncertu v Ljubljano. Dovoljenje za oprostitev v nedeljo 30. julija bomo preskrbeli iz odbora, če bo kje potrebno. Oni pevovodje, ki so se že priglasili k zboru, dobe te dni okrožnice. Nove priglase sprejemamo do 15. junija, označiti treba glas, katerega kdo poje, in naslov. — Odbor. KAJ JE NOVEGA Zanimive resotele Te dni je zborovalo učiteljsko društvo za kočevski okraj. Na dnevnem redu jc bilo tudi predavanje j; profesorja Ivana Rudi"a. Govoril jc o duhovni in nravni kriz; sedenje dobe in o nalogah učitelja, ki je dolžan, da . duhovno in nravno krizo povsodj in vsekdar zatira-. G. profesor jc nujno pozival učitelj-stvo, naj bo prosto ovadušlva, naj vzgaja mladino tako da bo imel bodoči naš držav Ijan razvit, samostojen državljanski čut Kako globoko so gg. učitelji doumeli predavanje, so takoj pokazale sprejete resolucije .sledeče vsebine: a) kot narodni učitelji odklanjamo zablode raznih punktatorjev. i^c v veliki in nedeljivi Jugoslaviji po3 vlado Ka-radordevičevega doma vidimo našo srečo in bodočnost. Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander! Naj živi Karadordevičev dom! Živijo Jugoslavija! b) Z zadnjim pastirskim listom ni bil napaden samo Sokol kraljevine Jugoslavije, temveč tudi mi učitelji narodnih šol. Čutimo se prizadeti posredno kot slan. ki je dal, da. in bo šc dai največ ugilnih sokolskih delavcev . neposredno kot učitelji, ki uče učence {-ke) telovadbo in vso vzgojo po sokolskem sistemu. Protestiramo najenergičneje proti takim napadom Višjo oblast pa prosimi , du nas ščiti posebno v primerih, kjer se izpodkopava naš ugled pred učenci. c) Glasom časopisnih vesti se jc n.'. škofovski konfeienci v Zagrebu v ečina škofov izjavila, da je v naši državi katobska vera ogrožena in zapostavljena ter razen drugih navedb . što biskuf/i ne mo-gu kontrolisali krščanski i moralni život čitu-vog učiteljstva na osnovnim školuina Ali smo mi učitelji t snovnih šol krščansko in moralno slabil od učiteljev drugih šol? Izjavljamo samo to, da smo od države nastavljeni ter plačani in zato spadamo tudi pud nadzorstvo države, ne temo v pogledu šolskega del;,, temveč ludi zasebnega življenja. Dobo učiteljev mc;;.' -riev pa z vso odločnostjo odklanjamo "l glavne skuoščlne Zadružne zveze Due 1. junija t. 1 so se zopet zbrali v Ljubljani slovenski zadrugarji, da se v okrilju /:. : . /m- zveze pogovore o položaju zadružništva. Občin zbor je vodil drugi podpredsednik naó-lstva g. dr Karel Cepuder. Zbor je odposlal br, javni pozdrav predsedniku zveze, dr. Anton' Korošcu in podpredsedniku zveze, g rav-liaulju Remcu. Niačelstvena poročila je podal ravnatelj g (j. brovšek Povdarjal je med drugim, da je ime! ziikoii o varstvic krnela sicer dober namen, da p:. . povzročil mnogo novega nezaupanja Neugodno j c vplivalo na gospodarski položaj neplačevanji dolgov in so zato vložniki mislili, da so v nevarnosti denarne vloge. Zadruge niso gonile kmetov na boben. Doživeli smo, da so razne občine izrabile ime kmet in zaščitile ljudi, ki niso kmetje. Tudi kmetske posojilnice so v težavah vloge imajo od kmetov, ki so danes sami stiski, dolžni pa so kmetje, ki za enkrat nemorejo plačati. l:!den poglavitnih vzrokov sedanje denarne krize jc poleg splošnega nezaupanja visoka obrestna mera. Naj se sedanja kriza razvije kakorkoli, naj utrpimo kakršnokoli škodo, misel zadiužništva se bo razvijala naprej bodimo vsi dobri nosilci te misli, zakaj gotovo jc, da bomo prišli samo s pomočjo svojega zadružništva nasproti boljšim casotti. Govoru g. ravnatelja Gabrovška je sledila temeljita razprava, ki so sc je udeleževali mnogi odposlanci. Nato je g. Zaplotnik podal poročilo nadzorstva, g. dr. Basai pa je imel zelo zanimiv govor o gospodarskem položaju. Pri triurnem, zelo uspelem občnem zboru, so se skupščinarji razšli s ti dno zavestjo, da bo delavno in pošteno slovensko zadružništvo zmagovito prebrodilo tudi sedanje teške čase. Gorenji na Sv. Joštu Binkostnj ponedeljek je gorenjskim fantom in možem že več lei sem dan, ko se v velikih množicah zbirajo k svojim verskim zborovanjem n;i Sv. Jošfu. Te krasne verske manifestacije privabijo leto za letom več udeležencev. V.se dosedanje manifestacije j< prekosilo tako po številu navzočih, kol ludi po resnosti in prisrčnosti letošnje zborovanje. /r na predvečer jc zažarel na gori kres, ki je gorenjske može in fante vabil na višave. Krepka fantovska pesem je zadouela preko gorenjske ravni. Jutro je bilo posvečeno Kristusu Kralju. Spovednicc so dolge ure oblegale vrste mož in fantov. Okrog 300 jih je pristopilo k sv. obhajilu Proti deseti je gora kar oživela. Od vseh strani so prihajale trume mož in lantov. Žensk skoraj ni bilo med njimi. Ko je ob desetih stopil k oltarju na prostem stolni župnik kanonik dr loma/ Klinar, se jc okrog oltarja zginila poldrugtisočglava množica mož in fantov. Krasen govor g. kanonik o katoliški družini je segel vsed do srca. Med sv. mašo je krasno pel močan moški zbor pod vodstvom g. Cirila Mohorja. Himna »Povsod Boga« je zaključila slovesnost. Vso slovesnost je prešinjala globoka vernost in resnost navzočih. Požrtvovalna cerkljanska godba je z živahnimi komadi poživila odmor. Vedenje množic je bilo naravnost vzorno. Močna četa orožnikov je imela lahko delo, kajti tu se je zbial cvet Gorenjske, pošteni gorenjski fantje in možje, ki so z vsem svojim nastopom pokazali, da so vredni dobrega glasu, ki gre o njih po svetu. Vsi navzoči so sklenili: Prihodnji binkoštni ponedeljek nas bo prišlo vsaj dva tisoč! Ministrsko plač« dobiva voditelj proti-vladnih strank v kanadskem parlamentu. Bivši nemški prestolonaslednik je vstopil kot član v hitlerjevsko avtomobilsko čelo. Zahvala Cenjeno tipravnišlvo' Podpisani Anton Plut si najlepše 2J|1V, Ijnjem za poslano podporo ob priliki požjl moje hiše Znesek Din 1000 sem Itvultžno spi jel ter si Vam najlepše zahvaljuje vdani Anton Plut, s. i. i irašiči pri Metliki, to \ Osebne vesti d letni škofovski jubilej je obhajal k dni prevzvišeni nadškof vrhbosanski dr. sani Na mnoga leta! d SO letnico rojstva je praznoval posestni m bivši zaslužni župan v Ljubnem na Gorenj skem Alojzij Cvenkelj. Bog ga živi št ranofo ! let! d 50 letnico rojstvu jt• slavi! dne 29. maj-nika znani katoliški hrvaški javni delavec dr. Janko Ki mrak. Bog živi e. jubilanta še- um go let! Domače novice d Našim pevskim zborom. V m-deljo due HO. julija bo pri sv. tnaši na Stadionu ljudsk« petje, peli bomo jiesmi. ki jih je izbral artistični odsek Pevske zveze in sicer Du (tavanja: Vauken, Kraljevo znamenje križ sloji, ki je splošno znana: po darovanju Rihar, Srce Marijino iz pesmarice »Slava Brezmadežni-. št. 22; po povzdigovanju: Vauken, Te bi .Jezus ljubeznivi iz pesmarice . Slava Brez-madežnic št. 08; po zavživanju: Vodopivw, Kristus Kralj, ki je izšla \ :. Cerkven glasbeni k u< in v zbirki : Božji spevi< št. 80 na km- | eu sv. maše pa Povsod Boga I'i os.in» častite župne urade in organiste, naj 5e swlaj poskrbe za to. da bodo prav vsi udeleženci znali te pesmi. Pojle jih že doma! V nedeljo dne 30. julija popoldne se bo vršil veličastni koncert Pevske zveze. Koncert je posvečen proslavi 1900 letnice Kristusove smrti, zato so pesmi temu primerno odbrane: Gallus: Glejte, kako umira Pravični, iz Aljaževe pesmarice, mešani zbor; Levičnik. Večerja zadnja je minula; Zeleznik. Nesrečno ljudstvo judovsko; Traven, O, \i vsi. ki mimo greste; Hribar, Žalostna Mati božja: Premrlovo najnovejšo kantato: Križu povišanemu: Toni-čevo najnovejše oratori jsko delo: Sedem besed Zveličarjevih in Premrl: Kristus je vstal. Pozivamo vse zbore, ki žele sodelovati, naj nam takoj prijavijo število pevcev in pevk. nakar jim pošljemo note. Koncert je zamišljen v masi, morda tako kol je bil oni 1.1931. Pesmi so lahke, zvočne, ideja veličastna, vse-objemajoča. Zalo vabimo, naj naši zbori p« možnosti vsi sodelujejo pri proslavi lega najveličastnejšega dogodka, ki se je izvršil pred 1900 leti na Golgoti. Vse podrobnosti in vsa pojasnila dobile od Pevske zveze, Komen-s,Avo Maria« se imenuje nabožni mesečnik, izhajajoč v Ameriki. Uvažanje in širjenje tega lista je z odlokom našega zunanjega ministrstva prepovedano. d Koliko je vreden stalni odjemalec. Nekoliko čudno vprašanje, vendar izredno važno. Odgovor ni težak, račun je celo enostaven. Glavno je, da izračunamo koristi, ki jih nam nudi naš stalni odjemalec v teku enega leta. Ce sem zaslužil pri nekem stalnem kupcu na leto 50 Din, potem kapitaliziram njegovo vrednost z 1000 Din. Ta mali račun nam nazorno pokaže, kako dragocen je tudi najne-znatnejši kupec za prodajalca. Ta mali dokaz pa nain pove ludi, kako važno je, da si stalnega odjemalca ohranimo in se izogibljemo vsega kar bi kupca odvrnilo od našega posla. Izguba, ki nam nastaja zaradi izostanka enega samega stalnega odjemalca ni samo izguba ene kupčije, pač pa izguba stalnega kapitala, ki se nam dobro obrestuje. Nevljudna opazka prodajalca napram stalnemu kupcu, ki nam v teku enega leta prinese borih 50 dinarjev zaslužka, pomeni izgubo 1000 Din za tvrdko. Kdor odvrača kupce, zapravlja svoj lasten obratni kapital. — Ta račun je pomemben za vsakega, ki ima stalno kaj na prodaj. d 80.000 Din za podeljevanje podpor siromašnim občinam dravske banovine in si-ccr za nove šole je odobrilo prosvetno ministrstvo. V vsako hišo »Domoljuba«! d Romarjem k sv. Itemi na Koroškem. Ker nam že drugo leto ni bilo mogoče obiskati božjih potov na Koroškem, vabim vse romarje, da se snidemo v nedeljo dne 18. junija na Brezjah. Prvi sestanek že na predvečer v soboto 17. junija; drugi dan pa pobožnost v cerkvi. Na veselo svidenje! Zupane Janez, vodja romanja. d Mnogi kmetje gnojijo ajdi z rudninskim superfosfatom; kajti hlevskega guoja nimajo zadosti. Še za repo ga dostikrat primanjkuje. Letos je pa tovarna za umetna gnojila s ceno za superfosfat poskočila na 95 Din za 100 kg. Lansko leto so ga še plačevali po 88 Din; prejšnja leta je bila cena še nižja. Čudno se kmetu zdi; kako je to, da tovarna tako ceno zvišuje, ko so vendar delavske plače manjše iu siroviue cenejše. Kmetski pridelki v ceni vedno padajo, umetno gnojilo se pa draži. Kdaj bodo lepe besede o ljubezni do kmeta iti o važnosti tega stanu — prešle v dejanja? m naše prestoHce d Veliko protestno zborovanje proti izpre-membi mirovnih pogodb je bilo ono nedeljo v Belgradu. Govorili so naši, češki in romunski politiki. Enaki zborovanji sta bili še v Bukarešti in v Pragi. d Cene žganju na belgrajskem trgu. Deset-stopinjsko žganje stane od 6.30 do 6.60 Din, staro žganje od 7.20 do 7.80 Din, 20 odstotno žganje od 13 do 13.50 Din, staro žganje iste moči od 14 do 15 Din liter. V teh cenah je že vračunana trošarina. — V Kruševcu, čačku, Ja-godini in v Kragujevcu pa so sledeče cene (vse na debelo): 10 stopinjsko žganje 3.50 do 3.80 Din, staro 20 stopinjsko žganje 8.50 do 8.80 Din, staro žganje iste moči 10 do 10.50 Din za liter. d 350 judovskim družinam, doslej živečim v Nemčiji, je jugoslovanska vlada dovolila, da se naselijo pri nas. Večina teh judov je prinesla s seboj premoženja in sicer za okrog pol milijarde dinarjev. Ker so vsi judje dobri trgovci, bodo pol milijarde kaj hitro dvignili na celo. d V kovačnici kazenskega zavoda v Zabeli pri Požarevcu so kovali kazncrtci denar in ga spravljali tudi v promet. d Bogata banka. Sodišče v Skoplju je olvorilo konkurz nad iinoviiio »Privredne banke za južnn Srbijur.. Ko je bila blagajna banke zapečatena, so našli v njej 11 Din. d 110 letni hoče doživeti še 40 svojih rojstnih dni. Nedavno je došel v Belgrad »večni popotnik«« Ivan Avramovič. Policijske oblasti so ugotovile, da je star 110 let. Avramovič je povedal, da je delal v 15 državah in potuje zdaj k svoji družini v južno Maccdonijo. Tam se hoče nekaj časa muditi potem pa bo zopet potoval. Starček zna sedem jezikov. Da ne pozabi koliko je star, nosi s seboj kos lesa, kamor vsako leto napravi zarezo. Avramovič je izrazi! upanje, da Med brati Hrvati Kidu irt i« /»««ronni», potim ««no la ^mu ,, ' VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v liubllanl, nasproti glavnega kolodvori laTaruje: požar, vlom, nezgode, lauistvo, steklo m mobile, zvonove, življenje na vse moiiZ «ine in posnirtninsko zavarovanje .Karit^ Pojasnila dajejo zastopniki, ki so v vsaki iar, glavna pisarna v Ljubljani. Miklošičeva cesia i Pogrebni sprevod + prosta Andreja Kalana. doživi stopetdeset let, ker je cestno življenje zelo zdravo. Kaj pa če Avramovič, ki je že si» in tudi pozabljiv mož, nc napravi letno v palčico po več zarez? d Slovanski mir. Znani neprijatelj Slo-vanstva madjarski grof Bethlen je povedal med drugim sledeče: Čeprav je Rusija vsled revolucije izgubila vojno in nekaj ozemlji na meji, vendar je mir ustvarjen po Alitanti, slovanski inir, zakaj zlomil je državo sv. Stefana (Avstrijo), ki je bila tisoč let klin, saje» med severnimi in južnimi Slovani. d 73.700 Zidov živi v naši državi po iiaj. novejših poročilih židovskega cerkvenega urada. d Vseli zdravnikov je v Jugoslaviji Iffit, od teh živi na deželi le nekaj nad tKXJ. d Zaradi sporuzunu i avstrijsko vlad« js helgrajsk« vlada ukinila začasno uvozno prt. poved, ki jo je prejšnji teden uvedla. Spor i Avstrijo je s tem poravnan. Avstrija prizna Jugoslaviji Uve z prejšnji količine živih in zaklanih svinj Jugoslaviji po ;<; dovolili oJ premo avstrijskega ustavljen asa blaga. Hakev 1 zemeljskimi ostanki f pro Sta Andreja Kalana »puWajo v grob. Madaria in gosenice, ki ogrožajo Urne gozdove, pobi,a,o tudi na ta načini Z UtaU trosi£ nanj* flrup.nl pr.i.k, ki takoj v.afco gosenico umori, ako prid. do nje. Eno letalo lahkotro.i prah 35 m »a iiroko. Na vsak kvadratni meter ,o naSteli 600 vmorienih «oierac 0 Med mestom Moruigem m Northeim ,e skoiil s tira ,"e,bm. V|«H pttherden-Nordinu.ea. Kljub hudi no-»reči m kljub vebk. materialni Mtodi ni bil „ikdo ranjan. d Za častnega meščana Subotice je bil izvoljen znani francoski politik Heniot, velik in zanesljiv prijatelj Jugoslavije. d Cene sladkorju padajo. V »Chr. Volkszeitung« čitanio: Stalno padajo cene sladkorju. V nadrobni prodaji se ga dobi že po 11.50 Din za kg. Pričakujejo pa še nadaljnjega padca, ker imajo tovarne velike zaloge, ki jih ne morejo izvoziti. Pri nas se padec sladkornih cen še ne čuti. d Zračna zveza med Zagrebom in Pr»«11 je bila otvorjena dne 1. junija t. I. d Za 3,200.000 Din je kupil neko veliko posestvo v Baranji bivši berlinski kavarnar jud Rolf König, ki je rojen v Vojvodini. d 200.000 Din je poneveril pri Zvezi svinje-rejskih zadrug v Zagrebu neki Slavko Bösen-dorfer. d Nad 160.000 dinarjev sta poneverila pri davčni upravi v Karlovcu dnevničarja Mihalii in Daškovič. Drugo veliko poneverbo v znesku 200.000 Din pa so odkrili pri davčni upravi v Leskovcu. Ni čuda, zakaj zgledov za tako početje je vsepovsod dovolj. d V Dalmaciji živi narod, ki nima nobene sorodnosti z Italijo, je napisal pisatelj Rafael Del Solar Vives. d Obsežne poplave in občutno škodo je povzročilo po vsej Jugoslaviji veliko deževje minulih dni. d Norost za norostjo. Tvornice pisalnih strojev so spravile na trg pisano lahirane strojev, ki imajo poseben predalček za dam«' V tem predalčku je puder, ustni črtnik in rui, malo kristalno ogledalce pa se pokaže, če »e pritisne na poseben vzvod. Torej stroj, ki j' naoavno imeniten za »trojepiake, ki >e r«d« Šminkajo. Vprašanje je le, te bodo tudi gospodarji »mahali za dobro, da razvesele »▼»)* strojepiske a takSnim pisalnim strojem. Avg. Senoa: BARON IVICA Dekle ne odgovori ničesar, le gledala me je, z velikimi, začudenimi očmi. Ne vem, ali se je smehljala, ali je jokala. 'Kaj praviš? Ali je tebi vseeno?' jo vprašam in naslonim svojo glavo k njeni. ,Niß?' dvigne ona zopet glavo. ,Kako moreš reči kaj takega, dragi moj? Saj ne morem ne jesti in ne spati.' ,Toda če ti pravim, da gre sedaj zares. Kaj ti je?' ,Bojim se prevelike sreče,' mi pravi in se privije k meni. ,Poglej, že tolikokrat sem vprašala ivanjščico, toda s to se ne ujema.' • ,Pojdi, pojdi!' jo potrepljam po rami, ,saj trava nima pameti. Jaz slišim že godce!' ,Ej, Bog daj, Ivica moj,' odvrne dekle in glas ji je drhtel. ,Da veš, oče je že slabe volje in vprašuje, kaj počno ti Krušiči.' Govorila sva še dolgo, dolgo. Kaj? Ce hočete, nič, toda pri srcu mi je bilo neprestano, da bi molil očenaš. ,Zbogom, Jaga, srce moje!' ji pravim končno, se vstopim prednjo in jo primem za obe roki. In ona je sede dvignila glavo, mi živo stisnila roke, živo, prav od srca ter mi rekla, gledaje me pri tem s svojimi jasnimi očmi: ,Zbogom Zbogom, dragi moj! Srce moje! Mati božja te varuj in lahko noči' Odtrgal sem se od nje, jo pogledal dvakrat, trikrat —■ in — ln bežal domov. Ite dvorišču je stal v mesečini Niko ,Ivica!' mi pravi zamišljen. t Kaj je?' ,Jutri greš v Zagreb?' ,Grem.' ,Ali bo tega kdaj konec?' ,Bo, Niko!' ,Vrni se hitro iz Zagreba.' ,Zakaj?' ,Bojim se Jerneja. Uh! Te njegove oči me zbadaje kakor nož.' ,Ne boj se. Oženil se bom in razdelili se bomo. Ti in Jelica gresta k meni, a Jernej naj gre past kokoši. Kaj ne? Kaj ne, Niko?' »Hm!« prikima Niko, se. žalostno nasmehne ter odide za menoj v hišo. Drugega jutra odidem v Zagreb. Solnce je pripekalo, nebo je bilo jasno kot ribje oko, moje noge pa lahke kot peresa. Matere nisem videl. »Zbogom, Ivica,< mi je še zaklical Niko s senika, »kmalu se vrni.« »Bom; zbogom, Niko!« Odšel sem z dvorišča. »Ivica! Ivica!« je pridrvela za menoj Jelica. Svetli lasje so ji vihrali in se lesketali v solncu kot zlato. V desnici je držala kolač in mi klicala: »Na, Ivica, vzemi kolač in jej!« Vtaknil sem ga v torbo, poljubil dekletce na čelo in odhitel v Zagreb. V Zagrebu je bil ravno sejem. Povsod vae polno ljudi, vika in krika, živine, čebule, blata, ej, gospod, kakor pri nas na semanji dan. Prerinil sem se nekako do enookega mizarja na Potoku —do svojega varuha, nt stanoval ravno gosposko. Na blatnem dvorišču je stala majhna, nizka baraka-Mi, gospod moj, ne Živimo ravno kot kaki Skrici — mi Duhovljani, ali, oprostite mi — pri mojem varuhu Je Udinih z motornim kolesom proti Celju. Na nezavarovanem železniškem prelazu ob okoliški osnovni šoli je istočasno vozil iz Celja proti Petrovčam savinjski vlak, ki je bil vpeljan šele 15, maja in odhaja iz Celja takoj po 10. uri. Jurjovec očitno ni opazil vlaka, ki vozi na tem mestu že s precejšnjo brzino. Ko ga je zagledal, je pognal motor z vso silo čez progo, hoteč se na ta način rešiti. Toda bilo je že prepozno. Levi odbijač lokomotive je zgrabil motorno kolo pri zadnjem kolesu, Jurjevca je pa vrglo 7 m daleč v jarek ob vrtu okoliške šole, kjer je obležal s počeno lobanjo in zlomljeno levo nogo. Bil je takoj mrtev. d Tovorni vlak je do smrti povozil Ivan» Kralja, 30 letnega hlapca pri trgovcu Francu Kalanu v Celju. d Ker ob Ljubljanici ni ograje, je te dni padel v vodo voz, na katerem je bilo ved RAZNO Luna in potresi. Na temelju dolgoletnega raziskovanja je znani astronom Alaxwell Allan v New Yorku dospel do zaključka, da vpliva lunina privlačna moč na razbeljeno tekoče jedro naše zemlje prav tako kakor na oceansko površino. — Pod vplivom lune se vršijo pod zemeljsko skorjo plimi in oseki slični pojavi, ki povzročajo premikanje gornjih plasti in v zvezi z drugimi okoliščinami tudi potrese. - Maxwell je zbral mnogo zgodovinskih podatkov, ki dokazujejo, da se vrši potres skoraj vedno nekoliko ur P» tem, ko je šla luna skozi poldnevnik prizadetega kraja. Smrti se je bal. Priljub-'jenega skladatelja Giacomo Meyerbeera, avtorja oper »Hugenoti«, »Afri-ranka« i iS., ki je umrl Pfd 108 leti, je preganjata vse življenje ena mi- «. tPu?? se e bal- »e bi bil živ pokopan, «to tt stalo v njegovi oporo*!: »Cim bo ugotovil zdravnik smrt. mSra «»«»ti moie telo štiri dni » poetelfi z nepokritim «orazoro, Dv« služabnika so se brez nezgode izkrcali, ko pa je skočil zadnji na suho, je pri odskoku odbil čoln in deroča voda ga je začela nagloma odnašati. Fantje so stekli ob bregu za bežečim čolnom, vse mna čelu 26 letni Ivan Polič, ki se je pogumno nagnil nad strugo, da bi zgrabil vozilo. Pa je pri tem izgubil ravnotežje in padel v kalne dravske valove. Pred očmi peto-rice, ki je ostala na bregu, se je odigral v valovih Drave strašen smrtni boj ponesrečenca. Nobeden od tovarišev si ni upal priskočiti potapljajočemu na pomoč, vsi so samo v obupnem strahu vili roke ter klicali zaman na pomoč. Polič je po kratkem boju z deročim tokom omagal ter izginil v umazanih valovih. d V Savi je u'onil 60 letni kmet Marti-novič iz Županje. d Bilo je že prepozno... Dne 5. junija se je 24 letni šofer vitanjskega avtobusa Albin Jurjovec peljal s svojega doma na Zgor. Nesreče d Zidanica je pogorela v Bojanji vasi pri Radovici v Beli krajini. Je bila last po-Rusa. d Požar je uničil planinsko kočo na Sv. nad Litijo. Koča je bila zavarovana za 120.000 Din pri Triglavu. d Strela je zažgala veliko gospodarsko poslopje posestnika Kegljeviča v Dol. Vrh-polju pri Št. Jerneju. d V Tržiški Bistrici je utonil 4 letni Pe-terček Kosmač, sin tovarniške delavke iz Tržiča, d Izgubil je ravnotežje. V Limbušti nad je prišlo na Dravi do slrašne nesreče, ki je zahtevala kot žrtev človeško življenje. Skupina šestih fantov je odvezala v Limbušu čoln ter se prepeljala čez Dravo. Vožnja do drugega brega je šla kljub zelo narasli in deroči reki srečno od rok. Fantje oseb. Pri tem : e je ga. Zajčeva iz Ljubljane na nogi tako poškodovala, da so ji morali v bolnišnici odrezati nogo v kolen«. Vendar se je zastrupljanje širilo dalje in je gospa podlegla. d Avto je treiai v brzojavai drog. Pri tem je upokojeni železničar Ignacij Ledvinka iz Maribora dobil poSkodbe, katerim je v treh dneh podlegel. d V Podkraju pri Radečah je Sava naplavila 17 letnega Antona Šintlerja, rodom iz Kavne pri Boštanju. d Nezgode male in velike. Pri padcu pod voz si je zlomil nogo 26letni delavec Jožef Odlazek iz Slavne pri Litiji. — Kolo je zdrobilo nogo 30 letnemu delavcu Francu Cotma-nu iz Godiča. — Po nesreči je padel v škaf vrele vode in se hudo opekel trgovec Alojzij Horvat iz Polencev. -- Pri igri je padel iu si zlomil nogo 6 letni Franc šoštarič, sin posestnika iz Zlatoličja pri Ptuju. — Nogo si je zlomil 76 letni bivši pekovski pomočnik revež Ivan Marn. — Pri telovadbi si je zlomil nogo geometer Minati v Slovenjgrailcu. Novi grobovi d V ljubljanski bolnišnici je po kratkem trpljenju umrl gosp. Anton Klemene, posestnik, trgovec, gostilničar, ter obč. odbornik v Dolu pri Ljubljani, star 58 let. Bil je mož strogo katoliškega prepričanja, skrben oče svojim otrokom ter zvest naročnik našega lista. Naj mu sveti večna luč! V Gornjem Gradišču je preminul 72 letni Ivan Paderšič, — V Srcmljah pri Brežicah so pokopali 98 letno Heleno Petan. — V Clinici pri Št. Vidu nad Ljubljano je zapel mrtvaški zvon 80 letni Marijani Žirovnik roj. Bolničar. — V Pamečah pri Slovenjgradcu je zapustil solzno dolino Pden najstarejših županov Luka Pogač. - V Mozirju so položili v grob Marijo Orel, sestro g. kaplana Ivana Orla. - V Selnici ob Dravi je odšla h Gospodu po plačilo Ivana Kotolenko, soproga bivšega dolgoletnega Župana. - V Ljubljani so umrli: 74letni šolski upravitelj v pokoju Tomo Petrovec, Josip Sobri, dnevničar, Cecilija Noč, mati kor-vetnega kapetana, 55 letni Josip Kastelic, posestnik in župan v Žužemberku, Antonija Zaj-čeva, soproga mesarja, Franc Trdina, trgovec, Marija Žagar, roj. Miklič, zasebnica, Stanko Juvanc, dijak 4. razreda gimnazije, Helena Za-kotnik, soproga strojnega mojstra. — Naj počivajo v miru! Razno d Zaščita države. Pred državnim sodiščem za zaščito kraljevine je bila dne 2. junija razglašena obsodba proti slovenskim komunistom radi širjenja komunizma. Obsojeni so: Josip Prion na 7 let, Valentinčič na 4 leta, Valentin Klanjšček na ii leta. Peter Bogateč na tri leta, Albert Sulčič na tri leta, Franjo Hvalič na it leta, Pavla lClanjšček na 6 mesecev, Jcsip Kopitar na 2 in pol leta, Filip Šircelj ua 2 leti, Andrej Stegnar in Danilo Jenčič na 5 let. Srečko Vilbar na 6 let. Kranju Peršon na 4 leta, Auton Špacapan ua 1 leto, Damas Sedinak na 5 let, Boris Božič na 4 lela in Alojz Košuta na 2 leti težke ječe. kTnTcij nTrobe, tapetnik. (iOSPOSVETSKA f'KSTA STEV. Iti (PRI LEVU). d Zaradi tatvine in prikrivanja ukradenih stvari so dohili pred ljubljanskimi sodniki: 22 letni Pavel Koilelja 2 leti in 6 mesecev, 21 letni Vladimir Tratnpuž 7 mesecev, Martin Prašek 5 let, Vinko Križmančič ö mesecev, Vid Zobec 4 mesece, Ver.celj Vipavec ii mesece*! Josip Faganelj, Štefan Tornine in Stanko Semič vsak M) dni; Valerija Praček 2 meseca, Štefan šloser t „„I stroge ječe. Zadnja pogojno za :i |e|, d Zaalažena kazen. Lojalno ugotavljaj t notica, ki smo jo objavili v št. 20. i dne u ' . 1932 v rubriki »Razno« in pod oznako zasSl kazen in sicer sledeče vsebine: »Pred deitSI sodiščem v Ljubljani sc je vršila zanimiva m| prava, ki je imela ozadje v zadnji predv^! dobi. Tedaj jc Kač Adolf iz Starega trga »M Rakeku naznanil orožnikom v Starem trgu fei Ijarskega vajenca Oražma Janeza, češ, da nesel v nahrbtniku iz Starega trga v Pudob'l županu Kržiču protivolivne letake. To jc m tudi Oražmovi materi. Orožniki so potanst| veda Oražma zasledovali ter ga zasliševali. V J stvar si je Adolf Kač izmislil. Zalo ga je Orai tudi tožil pri deželni sodniji v Ljubljani. lJ jc bil Adolf Kač obsojen po §§ 30!-302 J sedem dni zapora ter na 300 Din denarne ktzij pogojno na eno leto. — Ne odgovarja res ker ni bil Kač Adolf obsojen radi tega, ker k' bil naznanil orožnikom v Starem trgu «vlj» skega vajenca Oražma Janeza, češ, da je i v nahrbtniku iz Starega trga v Pudob k župa Kržiču protivolilne letake, marveč je bil Kil] Adolf obsojen le radi pogovora z Oražtn materjo, ker ji je dejal, da bodo orožniki gnali njenega sina, kar s tem rade volje pravljamo. d Zaščita države. Hadi komunistični agitacije je bil obsojen pred ljubljanski»! sodniki 32 letni diplomiran pravnik Kermavner na 6 mesecev strogega zapon! k Moser pregretega Srr». Spisal o. Henaj Voden i k, ref. cist. — Na mnoga naročila te wi| knjige moramo žal »oznaniti, da je knjiga popotl noma pošla ia zato novim naročnikom nc motenij več z njo postreči. — Uprava Glasnik« presv. Sns Jezusovega, Ljubljana. Večjega usmiljenja je vreden, kdor je radi| pameti izgubi! ljubezen, kakor tisti, ki je tai| ljubezni izgubil pamet. izgledalo kot v kakem hlevu. Stara pobarvana postelja, vegasta miza, raztrgan slamnat stol, v steklenici pol sveče, koledar, par skodelic, črnilo, tri cenene pipe, na' polici starinska knjiga in polic žganja, nad posteljo po-inazan kip sv. Martina, a med oknom je skakala vrana z majhnim zvoncem, obešenim okoli vratu. Vrani je bilo ime »JoŠko ", kakor mi je povedal varuh, ki ine je že pričakoval. Ko sem stopil v sol», je nekoliko prebledel, nos je vtaknil v neke papirje in začel nekaj jecljati. »Dober dan, gospod varuh,- sem ga pozdravil, »prinesel sem vam klobas in nekaj žganja. »A, a! Ti, Ivica! Servus! Dobro, postavi tja na mizo,* »Ali greva, gospod varuh?« ga vprašam ter postavim klobase in žganje na mizo. »Takoj, takoj!; zajeclja Martin in prelaga papirje. Jaz sem mirno stal, a vrana mi je začela puliti rdečo volno iz moje torbe. Končno sva zapustila to smrdljivo luknjo. vGreva k župniku,< pravi varuh v zadregi. »Pojdiva,« mu odvrnem mirno. Na Harmici — tedaj se je reklo »Harmica«, sedaj pravijo »Jelačičev trg« — na Harmici je bilo živahno. Pred vsako hišo so dišale klobasice, iz vsake krčme so donele gosli, povsod se je pilo, jedlo, plesalo, pelo, kričalo in barantalo, da bi človek oglušil. V neki krčmi 80 kričali, kot bi bil sodnji dan, a godci so drgnili po svojih goslih, da so jim pokale strune. Ljudi se je v krčmi kar trlo — med njimi je bilo jako mnogo vojakov, naših domačih — veste — z rdečimi našivi pod vratom. >Ne počutim se prav dobro. Ali ne bi spila vsak kozarca in pogledala obenem to vrvenje?« »Ej, pa poglejvak Stopila sva v krčmo. Bila jo nizka, zakajena in soparna, da mi je stopil pot na čelo. Bili so notri najrazličnejši ljudje, le malo treznih med njimi. V kolu si» 5' škripale gosli. Za neko mizo je sedel star, siv narednik. Čaka mu je visela na levem ušesu, debele obrvi so so mu ježile kot metla, brke je zavihal kot maček, u nos jO imel rdeč kot piruh. Neprestano je kričal s hripavim glasom, krilil z rokama iu tclkel z gorjačo po tleh. »Prisediva k naredniku, velik veseljak je,< mi pravi vanili. Prisedevft. »Ho, ho, hol Martine! Kljuse suho!« je zakrulil narednik, ko je opazil mojega varuha. »Kaj je pa tebe prineslo sem? Ali ti je dolgčas po vojni, da z nožem sekaš zelnate glave! Krčmarical Polič vina — za mojega svetega Martina — a vi godci, urežite eno za mojega Martina, sicer vas dani pobesiti na vaše strune. Tako — tako — pij, Martine! Bog te živi, kozja brada, juhuhu!« in je hitro zvrnil kozarec. Za njim je izpil varuh, potem pa šo jaz, kajti vroče mi je bilo in žejen sem bil. »Ej,« pravi varuh, »opravki, opravki.« »Pa vendar ne boš poluckal zopet steklenico črnila, da napojiš svojo kanclijsko dušo. Poslušaj, če bi imel vse kože, ki si jih ti že ogulil, bi ue rabil drugega teleč-njaka, a če bi ti mogel sneti debeli obraz, bi ne našel boljšega podplata.« »Narednik,« odvrne Martin, /ti si stara pijandura, pij pa molči! Nato pokaže name: »Temu fantu sem varuh, vodim ga k župniku, ženi se.« Narednik se nagne čez mizo k meni in izbulji oči »Ženi, praviš?« krikne. »Fej! Tak dečko, pa naj ga zaara babnica in namesto puške naj dobi preslicol Fej' Poglej mene, golobradec,« pravi in zaviliti gorjačo -ali nisem zdrav in cel, ali nimam cesarskega portopeja in trebuha, hvala Bogu, in bik? Toda kakršnega me vidiš mi ni duhovnik naprtil žene. Puška, bratec, puška, to ti je najboljša žena: sam svoj si. gospod si, cesarski človek si, pn če te zadene časih tudi batina, boljše je če te oplazi cesarska gorjača, nego ženska kuhalnica. Pij fante' inorata .ponoči in potai neprestano opazovati, >■■ se ne bom zganil. V pol sebnem predalu moje p I sahic mize leži osem s»I bruiti kraguljčkov. N»l žite mi jih na roke «I noge. Navzoči bodo v»] čufi zvonjenje, če bi I® odpovedale od utru|»l sti oči. Razen tega z»«*l vam, da mi bodo prt» I zali na peli dan po smi»l žile odvodnice..•< M',l guljčki so res viseli dni na mrliču, a se oglasili. . Strašna smrt v P"»; I vi. Kakor poroča M Ahrain < iz Oa)"1'» ; člane neke znanslv« ekspedicije, ki je hol«1 preiskati sirijsko puäfa'M doletela strašna sfflM Ekspedicija - b'je štiri osebe - je, bil« » poti od Mossul« P'» Deir El Soru. Zajel jo l silen vihar in niso nW. dalje potovati. V pu5j» so jih napadli volkov raztrgali. Našli so sam» šc oglodane kosti- Najstarejšo cerkve" stolpno ur» iz <-imajo v mestu KV»' ' Angleškem. . še veda» dobro kaže. .. Mbčkb s samo .za«»'' ma »ognma '•"")" " i narji na H«..1* »l'anilina«, le I»' /U žen. PO DOMOVINI -f- Zupan Josip Kastelic (Žužemberk) Dne 1. junija smo pokopali v Žužemberku g. en» Josipa Kastelicu. »lkar je umrl vtč. gosp. Lan Miha Tavčar, žužembersko pokopališče še videlo zbranih tolikih množic okrog svežega ba. Smrt g- župana je vso veliko občino globoko tresla. Saj so ga ljudje še zadnji petek videli sejmišču, kjer je med dežjem in viharjem ure-i>oldne na vrtu g. Vrliovnika, svojo vsakoletno prireditev. Na sporedu je pe^je, telovadni nastop, deklamacije iu mladinska ša-loigra v treh dejanjih: »Povodni mož«. Pevsko točke zapoje mladinski zbor, pod vodstvom gdč. upraviteljice Justiinove, ki se z veliko požrtvovalnostjo trudi za napredek in vzgojo naš« mladine. Vsi vljudno vabljeni! — Ce bo slabo vreme, bomo prireditev preložili za eno nedeljo. Sv. misijon (àt. Gotard) V nedeljo 14. maja t. 1. smo končala sv. misijon. Krasni govori preč. gg. misijonarjev sv. Vin-cencija Pav. nani ne bodo prišli iz spomina. S solzami v očeh smo se poslovili od njih. ilvala vam tisočera, Bog vam bodi plačnik. Starejši ljudje ne pomnijo tako obilne udeležbe pri inisijonu. S posebno vnemo so ljudje prihajali k vsakemu opravilu. Skupno sv. obhajilo je prejela ogromna množica faranov. Dasiravno je bila nabito polna cerkev, se jo vse v najlepšem redu izvršilo. Ob sklepu je prihitelo verno ljudstvo iz vseh soseduih župnij k zaključni procesiji, ki je bila zrcalo vernosti. — Dolžnost se nam je zahvaliti tudi liašemu dobremu č. g. župniku za ves trud in dušno skrb. — Dne 28. maja se je ustanovil tudi fantovski odsek katoliške akcije. Bog daj uspeli! ta društvenega duma (Oev. Marija v Polju) Naše prosvetno društvo je preteklo sredo priredilo misijonsko predavanje. Misijonar g. Jože! Kcrec nas je v dveurnem zanimivem predavanju, katero so pojasnjevale skioptične slike, seznanil z mogočno Kitajsko državo, orisal tamošnje običaje, šege in vero tega ljudstva, piedočil nam je naporno delo misijonarjev pri spreobračanju tanioš-lijili poganov. Občinstvo jc z. zanimanjem sledilo predavanju in je za njegov misijon nabralo 500 dinarjev. — Vseh birmancev je bilo iz naše faro 108. — Slovesnost prvega sv. obhajila bo jirihodnjo nedeljo 11. juniju. Vseli prvoobhajancev bo okrog 110. t'o cerkveni slovesnosti bo v donni otroška prireditev in pogostitev prvoobhajancev. Razno (Primskovo pri Litiji) O tatu ,ki je vlomil v stanovanje šol. upravitelja, še ni nikakega sledu, akoravno se ga pridno zasleduje. Ljudje -zdaj še podnevi niso več varni. — Letošnji mesec maj bi zaslužil, da bi ga prekrstili v april. V tem mesecu je padlo 268(2 mm dežja. 15 dni je bilo deževnih, 10 dni oblačnih, Važnost časopisja. Sov-ilska vlada je objavila voj 'časopisni načrt«. Se »olj kakor doslej bo sov-elska vlada podpirala voje časopisje, ki je za io euo od najvažnejših redstev. Dasiravno imajo važnejši sovjetski časopisi nad en milijon dnevne izdaje, so vedno razprodani. Radi pomanjkanja papirja niso mogli svoje dnevne izdaje povečati. Sovjetska vlada v velikih mestih v zadnjem času gradi velike tovarne pa-urja, !He, he k se je reža! narednik. s-Mi smo gospodje! No, pij bratovščino z menoj, posta! boš še gospod!': Obotavljal sem se. »Pij!« je silil varuh, »sicer ti bo še škodilo.« Pil sem bratovščino. Vse se mi je meglilo pred očmi. »No, ali si možakar?« me zgrabi narednik za roko. »Sem,« mu odvrnem in se mu skušam izviti. -Glej!- zakriči narednik in strese pest tolarjev po mizi. »Kako se bleščijo! Kaj ne? No, le poglej jih bliže,« In mi rine tolar v roke. »y*'i nismo f rpedje? Kaj?« Ko sem začutil v roki tolar, me je stresol mraz do kosti. 7n'iičini t.i, d," «e je zatrkljal iz krčme. i Ostani k zagrmi pri vratih visok vojak in me zgrabi za roko. »Nikamor se ne saneš. Vojak si!« >Ne zbijajte šal! Pustile me!« »Vojak si!« zagrmi narednik. »Odvedite ga.« Kri mi je zalila oči, noge so se mi zašibile, roke so drhtele in zdelo se mi je, da mi bodo popokala vsa rebra. »Varuh! Martin! Pomagajte! Toda varuha ni bilo. »Hahnlia! Zeni se, če si junak, ženi!« so se mi rogali od vseh strani. Napel sem roke ili noge, da bi pobegnil iz krčme, teda že pri vratih me sune nekdo s pestjo v prsa. Padel sem — in nisem se več zavedel. Naslednjega jutra sem se zbudil v — vojašnici. Na sebi sem imel siv plašč in modro čako. Naložili so nas več na voz in poleg nas so sedli vojaki v puškami v rokah. »Kam? V Italijo, k polku!« »Kam: V Italijo, k polku.« Peljali smo se mimo Sv. Duha, vojaki so vriskali, nebo je bilo pa motno, sivo. Videl sem belo cerkvico, pokopališče, videl svoj doni, videl sein Nika in Jelico, ki sta stala na bregu in gledala na cesto. Peljali smo se skozi Črnainerce, videl sem Vukavičev dom, belega mačka in črnega kosmatinca — slišal sem, pesem iz hiše — pela je Jaga. Voznik je pokal z bičem, vojaki so vriskali. V Italijo, k polku! »Vse to sem videl in slišal, a tu, gospod« — in Ivica je položil roko na srce — kaj je bilo Iu notri, lega vam ne morem povedati, pri Bogu ne morem. Sedel sem na vozu, jedel Jeličin kolač in se spominjal očetovih besed: ,Varuj se vina!'« Ivica umolkne, stisne pesti in sklone glavo. III. Čez nekaj časa je Ivica zopet dvignil glavo, zamahnil z roko in nadaljeval s suhim, običajnim glasom : »Da, da, tako sem postal vojak, vojak po slepariji. Vojak! Hm! Kaj je to dandane»? Nič! Šala, kakor bi pihnil. Dandanes se igrajo mladi gospodiči z očali na nosovih vojake. Zdi se mi smešno, kadar jih gledani. Toda v mojih časih! Sedeti v ječi ali nositi puško: bilo je vseeno. Če se ti kak gumb ni svetil — batine, ako je padel dež in si ime! blatne škornje — batine, ako si v vrsti kihnil — batine in zopet batine. Pa v Italiji! Tam se je vedno nekaj kuhalo. Italijani so bili tedaj še pod našim cesarjem, toda ni jim bilo prav všeč, hoteli so biti sami zase. Vojaki niso smeli pohajati nikoli posamič, temveč vedno po trije — sicer zbogom glava. Pisano sp nas gledali, čeprav jim v svojem življenju nisem storil ničesar zalega in tudi nisem bil jaz kriv njih usode. Saj tudi meni ni bilo nič boljše. Moj Bog, zgrabili so me kakor psa, goljufali so me, oropali, vzeli ml Jagico — jojk Ivica je zamajal dvakrat, trikrat z glavo in udaril s pestjo po kolenu. «amo 6 dni je bilo lepih. V rasti je vso zaostalo, her je precej hladno. — Dne 24. maja so priro-male na Primskovo Marijino družine iz St. Ruperts, v spremstvu svojega gospoda župnika. Ob 9 je bila sv. maša, popoldne pa šmarnice s pridigo. Ramo (Krka pri Stični) S h bo je danes na svetu; za živeti ni, za umreti ni. Ni denarja, ni zaslužka, škoda, da vode nihče no kupuje I Kupci pridite, pri nus imamo vode naprodaj na debelo. Po vrhu vsega se nam obeta Jc slaba letina. — Za sklep šmarnične pobožnostii smo šli v procesiji h kapeli Matere božje, ki stoji sredi temnega gozda, tik glavne ceste, ki vodi v Ljubljano. Daleč so je razlegala Mariji v slovo pesem >Z Bogom! dan« Marija pravit. — Za sklep šolskega leta 11. junija nam bodo pokazali naši mali igrico: »Matic. Pridite pogledat; posebno matere nikar ne zamudite. Romarski shod (Sv. Anton na Zdenski ffebri) Romarski shod na Zdenski Rebri v Dobrepolj-ski dolini, bo na god sv. Antona dne 13. junija. Božja pol pri Sv. Antonu je jako stara. Stari zapisniki pripovedujejo, da so ua sv. Antona dan prišle procesije iz Ribnice, Krke, Šmarja in Skocijan«. Na čelu vseh teh procesij je šla procesija iz domače župnije. Tudi še dandanes prihajajo iz vseh leh župnij ljudje na božjo pot k Sv. Antonu, četudi ne več v procesiji. Za upa ne j v pomoč sv. Antona je skoraj brezmejno. Letos bo na god sv. Antona več sv. inaš in pridiga ob 9. Tudi za spoved in obhajilo bo obilo prilike. Ob 2 popoldne pn bodo litanije. — Isti dan se vrši pri Sv. Antonu tudi semenj, ki je po navadi tudi dobro ob-iskan. Smrti (Mirna) V minulih dneh so umrle sledeče: Marija Smole, preužitkarica, stara 74 let; Neža Novak, preužitkarica, staru 80 let; Marija Fink, preužitkarica, stara 90 let. — Marija Grarar, iz vasi Škrjaniče, mlada žena, je umrla v par dneh. Zapustila je moža in dva otroka. — Antonija Papež, por. Vidmar je šla z možem kopat v vinograd. Na poli ji prido slabo, udere se ji kri in takoj umrje. Domov so pripeljali že mrtvo. Zapušča možu in 3 otroke v starosti od 6—12 let. — Alojzija Boje, žena pekovskega mojstra je umrla kot žrtev materinstva. Zapustila je moža in 7 otrok, starih |>od 10 let. Bog naj potolaži prizadete družine, umrlim pa naj da večni mir! Gasilska prireditev (Sv. Gregor) Naše gasilno društvo bo vprizorilo v nedei o. rine 11. t. m. zanimivo igro v 6 slikah: »Caiski nelr. Začetek ob 3 popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen za gasilske potrebščine, vabimo vse prijatelje in znance, da se v čim večjem številu udeleže to lope predstave. Pri nas ne prirejamo razkošnih plesnih veselic, zato naj bo ta igra nekak nadomestek zanje, da društvo krije svoje izdatke. Vljudno vabimo. Po rodenj (Raka) Take povodnji, kot je bila koncem maja, ne poinmmo že od leta 1919. Voda je naredila po polju ogromno škodo. Pogled na opustošena póljn je obupen. Kmet s strahom gleda v bodočnost. Tudi travniki 30 uničeni in polni blata. Ceste okrog Krke so bile več dni pod vodo. Avtobusni promet je bil ustavljen. Pošot so prevažali s čolni. V naši občim so najbolj prizadete vasi Cučja mlaka, Za-meško, Hrvaški brod, MršeS avae, Gmajna, Ravno, Vol in Mau koren. Prosimo oblasti, da prizadetim priskočijo na pomoč. I(?ra (Polhov garadec) Dijaška kongregacija iz Rakovnika priredi pri nas na praznik sv. Rešnjega Telesa igro v petih dejanjih: »Sv. Venancijc. Igra nas povedo v dobo krvavega preganjanja Cerkve v letu 250 po Kr *o hoče rimski cesar Decij g krvavo silo iztrebiti' Kristjane. Udeležimo se v obilnem številu igre, KČZ -T ^.izstavljala v starih rimskih nošah. običajna. PreplaSlla ae hvaležno spre-t Ä * RakovnlSke gojence. Na svidenje .^Polhovem gradcu v Marijini hiši, takoj po na- 3' »aa katoliških deklet (Bela Krajina) Na binkoštni ponedeljek 90 se zbrale mladenke v,eh Marijinih družb v črnomeljskl dekamp, v .Metliki, kjer slavi Marijina družba 30-letnico svojega obstoja. Pojoč so hitela dekleta v cerkev, ki je bila za to slovesnost bogato okrašena. Siuzbo božjo je imel podzemeljski župnik g. Ile. Popoldne se jo vršil na komendskem dvorišču dekliški tabor Kakih 800 se jih je zbralo. Tabor jo vodil gospod dekan Bitnar. Prvi je govoril metliški g. prost, potem «o pa pozdravljale zastopnice posameznih družb. Vmes 90 bile lepe deklamacije in dekleta 90 tudi naj zapele. Po končanih večernicah so dekleta veselo pevaje pohitela na delo po smernicah, kt jih jim je pokazalo zborovanje. Raiao (Metlika) Razmere 30 pred leli silite za boj;im zaslužkom tudi Jureta Mužarja iz Radovič pri Metliki. Šel je v Argentino. Dom je obiskala kriza. Na vsa okna je potrkala, tako da se je morala celo družina raz-bežati. Te dni se zrušila ena stena hiše, pa se bodo kmalu še ostale. Kar dober znak je to, da je tujina mačeha. — I'ovsod je deževje napravilo veliko škode. Vendar je sadje primeroma lepo odevetelo in posebno slive obetajo bogato letino. Jablane in hruške so lepo cvetele in bi bilo sadja gotovo prav mnogo, če ne bi nastopili v toliki množini razni zavijači, cvetoderi in strigavci, ki so kar tekmovali v tem, da čini več sadja pojedo že v cvetju. Trta se razvija počasi. Nastavila jc precej, če bo le vreme tudi ugodno, da bo ludi sad ob- '''i. Norice. (Gorenji Logatec.) Dne 28. maja je priredil cerkveni pevski »bor v župni cerkvi v Gor Logatcu cerkveni koncert, ki je krasno uepel. Vsi so občudovali spretnost tega iz preprostih ljudi sestavljenega zbora. Želimo jim še dosti takih uspehov! Umrl je dolgoletni podružnični ključar v Gorenji vasi. Zvestemu katoliškemu možu naj Roz podeli večni pokoj, njegovim (Irakom in sorodnikom j«t naše sožalje! G»»ilska slovesnost št Jailž pri Velenju Dne U. jiiivija Jo slovesna blagoslovitev novega gasilnega doma, s sledečim sporedom: Ob 10 sv. maša s cerkvenim govorom pri gasilnem domu, govori in deklamacije, skupni nastop domačega in velelij9kegn gasilnega društva, skupni obed; ob 2 popoldne šaloigra »Ne kliči vraga<; pevski koncert; ribolov; šaljiva pošta itd. Na veselici igra domača godba. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. Bratska društva in vai prijatelji gasi'«'—». pa veselo svidenje. Radio Program Radio Ljubljana od 8. do 15. juuija 1933. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.46 Dnevne vesti. 13 Cas, plošče, borza. 21.30 Cas, poročila. — Četrtek, 8. junija: 18 Radio onkeater. 19 O spomladanski prehrani. 19.30 Pogovor s poslušalci. 20 Prenos z ljubljanske opere. — Petok, 9. junija: 11.15 šolska ura: Živina odhaja na planine! 18.30 Prenos balalajk z velesejma. 19.30 Premikanje pobrežij v današnjih dneh. 20 Naia socialna zakonodaja. 20.30 Ljubljanski komorni trio. 22 Radio-jaaz, vmes solistični instrumentalni vložki. — Sobota, 1». junija: 18 Radio orkester. 1!) O narodni odbrani. 19.30 Izobrazba in vzgoja. 20.00 Soikolske telovadne vaje. 20.30 Orkester Zarja. 22. Prenos balalajk 7. velesejma. - Nedelja. 11. junija: 8.15 Poročila. &30 Protituberkiilozna liga. 9 Versko predavanje. 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Petra. 10 Cena eletktrične energije. 10.80 Šolski radio na Cehoslovnškem in pri nas. ll Akademija šentviduke meščanske šole (prenos iz škodil! Savodov)- 12 Cas, plošče. 15 Kmetijska ura. 15.80 Prenos z velesejma. 10.30 Ljudska igra: Tuji kruh, igra Ljudski oder. 20. Pevski koncert ge. rhierry-Kavčiiikove. 2045 Plošče. 21.30 Cas poročila. 21.45 Radio orkester. - Ponedeljek, 12. junija: ta30 Prenos z velesejma. 19.30 Sokolske telovadne vaje. 20 Sokolslto predavanje. 20.30 Prenos iz, Zagreba. - Torek, 13. junija: 11.15 Šolska Kl*°„'iaJ £ltamo lepo Stivo. 18.30 Radio orkester. 19.80 Naša mala letovišča. 20 Sokolske telovadne vaje 20.30 Glasbeno predavanje. 21 Brahmsov večer: 1. Klavirski koncert ge. šmalc-Svajgerjeve. 2. Samospevi ge. Škerlj-Medvedove 3aka Spikc z Gorenj »Veš, Jaka,« m je rokla gun dan i " bva že an par dni ostrižena, jest am pi j^1' inav mulo držov čez to. »Viš, Jaka, modem S j dona za usačga mus, brez tga 3 dons tu} samo ženšče, tud dose b bli olika mav bi iiiol!! kokr »te. A veš, koga j dons za desco z\ uJ Kusbal beat. Jaka, še ti b se tga votu...< X" t še zmerej svab hod, da s tok udarjena mu, modo? Bejž no. se m jest pojov lam za tisto vJ Sej jh gledam. Furt naprej gor pa dol a u žogo, bea pa bea u žogo al pa u nogo, sej je „ glih kam, u pondelk pa ni za oben dev. z« da b jest šu beat, a se t pamet čisa?c ko [ bva pa glih nedela, popovne pa tam na sred' M, na an zapšen niv ona tekma s tistmo hisbalam j pa žena spravva, da sva šva gledat. S ta ilrjj. Med. univ. Dr. Aleksei Novoseljsk redno ordln ra v KRANJU, Savsko predmestje 63 vasi jih je pršv anajst, da b se ■/. nafm ipoptjd Ldje so za to zvedl, so pa od u.ili strani drl k boršt gledat ta špafi. Ndva z ženo s\a se postara čist zravn tisth veje, k so ble okolnokol nataknem »Jaka, da vš fest d ni kov! Pa za naše, vešli pr* žena. »Tist pa tisti Samo, koga se po to prti drukat?« Takat so se pa nekej začel kregat äpilave tam mi sred, predn so začel. Da .sodniki nimajo ali nekej tačga. No. poj so pa začel upit »Kdo gre sòdi?« — »Jaka, pej no ti,< prav moji žena. iKoga, ila b jest presodu, Ce se že Mj gajo, poj še začel na bojo, fe prov kašnga ilohlirji I (okličejo.-: — »Butl, sej na gre za to! Anga micift da v tekmo rihtov, da v use jk> foršritt šv.t -zato; ja veš, jest nč kej na zastopm, ila li mo{i takole reč vižat.c — »Sej t v jo use |>ovedal, meldej se, no, kar dej It — Poj sm se pa nieMoi, lače sile na more bit, »m 9 mislu. »Živjo, Jak«, živ jo Ir so se use ambart zadri, kokr da sni na koga naredu. »Koga mam pa zej za deval?: barov. Pa prav adn: »Tie maš pišuko, Jaka. M bo žoga šva čez fistole vejoe, zapiskej. če jo ( z roko zagrabu, piskej, če v u gol meh lislfit š tange skočiva, tud zapiskej trikat, zastopa'? (* v ker kerga preveč benu al pa po tili trešu, lini piskej, ta drug borno pa že sami naredi.« ASIl še aroltat so m živijo zaupil, poj smo pa začel. 0 prmejkuša, koko j to šol Fantin so žogo bil, C j kam skočiva, poj pa ker reku: -Ala, Jaka, «i pa le piskej!« Zapiskov sm, mav 90 počakal, poi pa spet Sv naprej. Učash je ker žogo moli M' Stange zapilu, da sm triknt zapiskov, poj so P* brez konca in kraja mu ploskal. Kar flirt napiH do konca. Ta haupt, koko se j ta špas jenov, bo» pa an drug bart povedov. Z t'ubllanskeaa trsa V Ljubljani, dne 7. ji* Vse cene so neizpremenjene. t i t o : pšenica 250—265 Din, iečmen 175-185 Din, rž 170—180 Din, oves 170—180 Din, koru« 115—130 Din, fižol 225—300 Din. Živina: voli f. vrste 4—4.50 Din, voli 1 vrste 3.25—3.75 Din, voli III. vrste 2.25-3 W krave L vrste 3.25—3.75 Din, krave II. vrste Z« —3 Din, krave III. vrste 1.50—2 Din; teleta i. vri» 6—7 Din, teleta II. vrste 5—6 Din. ,. Živinske kože: volovske 6—7 Din, »'• kove 4 Din, kravje 4—5 Din, telečje 9 Din, donneili prešičev 3—4 Din, hrvaških prešičev 0.5O-1 Din. Krmila: seno 50—70 Din, slama 50—60 » lucerna (seme) 1800 Din — vse za 100 kilograma*' I.anene tropine prodaja Gospodarska zveza v U« ' ljani po 210 Din, klajno apno po 275 Din za kilogramov. — 22 Sloveti slin glasba, izvaja Radio orkester. -Sreda, 14. junija: 18.00 Otroški kotiček. IW gleške plošče. 19 Junaki današnjega časa. J t"" Literarna ura. 20 O naši državi, 20.30 Pevska' tislična ura: i ki jota gdč. Gnus in g. PirnlK. Radio orkester in jazz. ___— V vsako hišo Domoljuba! \ »rejem v Škofijski savod Vitla nad Ljubljano Na škofijski klasični gimnaziji v zavodu sv. Inislava v Št. Vidu nad Ljubljano no zdravi, nravno nepokvarjeni i.i dobro vzgo-ni dečki, zakonski sinovi dobrih kršč. staršev. Sprejmejo se zlasti taki dečki, o katerih je iati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih štu-pjul, posvetili duhovskemu stanu. Prvi namen za-^da sv. Staoislava je namreč vzgoja duhovniškega raščaja. Zato se daje vsem dijakom taka vzgoja, je primerna temu namenu, četudi se nihče ne li, da bi moral iti v bogoslovje, ako nima za to kselja ali poklica. Proirtje (nekolkovane) za sprejem se naslove škofijski Ordinariat v Ljubljani. Vendar pa sc pošiljajo po pošti na škoiijtki Ordinariat, ampak inorajo starši (oče ali mati) ali njihovi namest-Iki prinesli osebno k vodstvu v zavod sv. Stani-lava, in sicer najbolje na dan sprejemnega izlila Ob isti priliki predstavijo vpdstvu tudi deč-a. da ita osebno spozna. Za sprejem v zavod sv. jtanislava pa lahko prosijo tekom meseca julija ii taki učenci, ki bodo naredili sprejere.-.j izpit kaki državni gimnaziji. V tem primeru morajo košnji za sprejem priložiti šolski izkaz (knjižico) ? potrdilom o opravljenem izpit* ter rojstni in rslni list. Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmot-nh razmerah dotične družine. Najvišje plačilo za Ječke ljubljanske škofije znaša za vse šolsko leto lesi tisoč dinarjev, iz drugih škofij pa sedem tisòi linarjev. Ubožnim prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesek primemo zniža. V naslednjih raz-Nlih se ravna plača pri ubožnih dijakih po nji-ovih šolskih uspehih, njihovem življenju in ve-Penju. čim boljši je dijak, t*m nižje je plačilo. To je torej najbolj odvisno od njega samega. Ubož-(im, pridnim in pobožnim dijakom kmečkih in Belavskih staršev se naklanjajo tudi štipendije in Bruge podpore, v kolikor so pač vodstvu na razpolago. Vsa druga poja: nega jekla dobile kakor sledi pri Trgovskem domu Stermecki. Brivski aparat 16, 22, 34 Din. britve 27, 38, 50 Din, laso-strižniki 40, 44, 78 Din. škarje 15,18, 23 Din, čopiči, mila in vse druge toaletne potrebščine po izredno nizkih cenah. UGOVStCl • DOM • PtÄA'11-OBia Celje St. 19 Zahtevajte veliki brezplačni ilustrirani cenik z več tisoč slikami. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Poklicne klepetulje O ljubljanskih poklicnih gasilcih smo že čuli to in ono lepo stvar. Manj znane pa ao nam bile doslej poklicne klepetuje. Pa tudi te so že na tem božjem svetu. Na Kitajskem se da vse kupiti, žalost in veselje, smeh in solza, a da se nasiti velika radovednost mnogih kitajskih žen, imajo po nekaterih krajih tudi poklicne klepetulje. Te klepetulje skrbno zbirajo zanimivosti o.boljši družbi in prihajajo.z-njimi v hiše bogatih kitajskih žen. Javijo se z močnim trkanjem in čakajo, ali bodo sprejete. Sprejemajo jih navadno enkrat v tednp ali v mesecu. V nekaterih hišah imajo klepetulje že vnaprej naročene in plačane. Čim ve£ ve povedati, tem več zahteva denarja za prenašanje novic. Nihče ne ve, odkod črpajo klepetulje svoje vesti, čudno je pa, da je vie, kar pripovedujejo, točno. Sicer je ta poklic znan tudi pri nas, vendar dokumentov za to »obrt« še ne zahtevajo. Pa bogzna, kaj še vie pride I Moževa obhalilna prošnja Kristus, moj Bog, blagoslovi me, da ostanem mož volje in dela! Blagoslovi me, da bom mogel vršiti svojo očetovsko dolžnost, posvečujoč večjo skrb dušnemu kot telesnemu blagru otrok! Blagoslovi me, da bom vedno zgleden družinski očel Blag^slpvi mojo ženo! Blagoslovi moje otroke! Težko je breme življenja, naloženo mojim ramam Poln skrbi za svojce, kličem k Tebi, o Gospodi Blagoslovi vse, ki sem jim vzdrževateljl Blagoslovi moje delo, ki ga opravljam zanje. V težkih časih prosim Tvoje pomoči, o Gospodi Ne zavrzi me po svojem velikem usmiljenju! Naznanila d >Karitas« v Berlinu in pri nos. Berlinska ^Karitas« jo koncem leta 1932 v svo-jem okolišu štela okoli 843.000 članov za Din 2.886,000.000.— zavarovane vsote. Samo na posmrtninah je bilo izplačano 137,000.000,— (»Karitas je sedaj razširjena po vsej Nemčiji in Avstriji). Jasno je, da s tako solidno i ri močno ustanovo niso mogle tekmovati številne samopomoči, ki so večinoma žalostno končal«. Provldni vodje nekaterih samopomoči pa so pravočasno opazili pretečo nevarnost poloma ter pravočasno likvidirali svoje samopomoči in z vsem članstvom prestopili v »Karitas', kjer jim je popolnoma zajamčeno izplačilo zavarovanih zahtevkov. -Naša >Karilas« je prav tako zgrajena na strogo zavarovalno-tehnični podlagi in se lopo razvija. Zavarovanju > Karitas? je zasiguran velik razmah in trajen obstoj. Ljudstvu pa bo to zavarovanje prineslo veliko gmotno in moralno korist. Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino ADLER-ORI IZIMER in dom Induslrilo In obri » vseli opremah. Islolam šTtcnrski pit-lil« •irai DUBIED ouk v vezenju Oreipla-"en. - Nizke ceno JOSIP PETELII LJUBLJANA telefon 2915 «II z u Preiernovega spomenika (za vodo). Večletna flaronclja. Tudi na obroke. aloKM v Krnu ju. Prgovina I^e viòntk Pred nakupom za birmo ne premišljujte, kje si bodete dobavili poceni blago ali gotove oblekce in obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak se podajte ali pišite po vzorce in cenik T9G0VSKI ■ DOM mmdtL TÓVAK1A • PEtHl A • in • 0816K Celje št. 19 kateri Vam nudi gornje predmete v veliki izbiri, po najnižjih cenah in v dobri kvaliteti. Obleke se izdelajo po meri v lastni tovarni. Modna in manulakturna trgovina F. I. GORIČAR - LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 29 priporoča za poletje veliko izbiro blaga za moške in ženske obleke po skrajno nizkih cenah, tako na pr.: Sukno za moške športne obleke, polvol-neno, trpežno, od 40 Din naprej; kamgarni, najnovejši, od 88 Din: volneno za damske blagove od 24 Din; pralne svile od 14 Din; poldeleni od 9 do 12 Din; prvovrstni kambriki od 7 do 11 Din; bele in rujave kontenine od 5.50 Din naprej. — Velika izbira izgotovljenih moških delovnih, športnih in pražnjih srajc, damskih bluz in kril, svilenih in volnenih oblek, otroških obleke, predpasnikov: listrastih, klotastih in barvastih, kombinež, modrčkov in pasov, svilenih in florastih nogavic od 12 Din naprej, kakor tudi vse potrebščine za krojače in šivilje s posebnim popustom. Naše geslo je še vedno: Majhen, a tem gostejši zaslužek. Pozor! Čevljarji, sedlarji, kmetje! Velika zaloga usnja po konkurenčno nizkih cenah, Kopita par 15 Din, Vse vrste konjske opreme, jermenov, torbic, aktovk itd. — Pridite, gotovo boste še prišli k meni, FRANC JENKO, sedlar, trg. z usnjem in čevlj. potrebščinami v Medvodah »i« (si». Ivani in pastóni tum Zdravnik : Dr. Fr. Dereanc. šef-primarij v p. Hraber človek ni nikdar tiran; to je lahko samo plašljivec in podlež. Ljudska posojilnica v Ljubljani registro vana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6 (v lastni palati) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din izdajatelj: Or. Gregorij "Pečjak. Urednik: Jože Koštček. Za Juaoslovansbo tiskarno: Karel det-