Igo Gruden: Pri meni si. — Stano Kosovel: Kadar vstanemo ...      737
Igo Gruden:
Pri meni si.
1 ri meni si, — zakaj še mislim nate? Kot zlat oblak si mojih srečnih dni: kam grejo v solncu daljne mu poti, kam v solncu nad menoj smeri vse zlate?
Pri meni si, — kaj še o tebi sanjam? Kot vonj si rož opojnih iz daljav, ki meni le dehtijo v tih pozdrav: ker ljubim te, samo o tebi sanjam.
Pri meni si, — o, kam za tabo gledam? Ker si oblak, ki je iz mene vstal in samo cvet, ki je od mene pal, da si pri meni, komaj se zavedam.
Stano Kosovel:
Kadar vstanemo ....
¦
l\adar kriknemo, kadar vstanemo,
kadar iz robstva jeklenega planemo,
kadar spet ustnice sinje zardijo, napete vzdrhte —
gorje, gorje! . . .
Kadar žene gladujoče zajokajo,
kadar otroci prezebli zastokajo
in bolečine do smrti razpasejo se, zaskele, —
gorje, gorje! . . .
Kadar dorasli zanamci spoznajo
našo usodo in bruhnejo v vstajo,
kadar pesti zavihte se, in v prsih strasti zaplamte
gorje, gorje! . . .
...
47