Izhaja razen ponedeljka vsak dan dopoldna. Uredniiitvo in K^iavuišivo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, ' 1. nadstropj«, Učiteljska tiskarna. ------ Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15 ~, za četi !: leta K 7‘50, za mesec K 2 50. Za Nemčijo celo leto ti. 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 vinarjev. = -■ -■ Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne/|ptt5jefflnj»., IJ&Ua- ----------------- maeije za list so poštnine prorfte.>,\ ; ! -—>»/■■?■ Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; poi razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkrat === '■ primeren popust. Štev. 4. V Ljubljani, četrtek dne 19. julija 1917. Častna dolžnost vsakega druga in sodružice je, naroči na delavsko glasilo, ki izhaja v njihovem materinem jeziku in ga po svoji moči razširja. ~" Učinki Svetovna vojna preobrazuje vse države. Nove oblike držav ne bodo ob dnevu, ko bo sklenjen mir, že popolne. Kakor vsi veliki politični dogodki, ki pretresajo svet k večjemu enkrat v vsakem stoletju, bo učinkovala tudi ta vojna še čez leta in desetletja. Sedanja vojna bo za ves svet večjega pomena kakor je bila tridesetletna vojna v sedemnajstem stoletju in francoska revolucija v osemnajstem stoletju, ker je ta vojna prva svetovna vojna in prva ljudska vojna. Po treh letih vojne sicer še ne spoznavamo vsega, ali izpregledali smo v marsičem. Vidimo namene, ki obvladujejo zgodovinsko porajanje. Dolgo pred vojno so že silili na dan ti nameni, ki so se izražali v demokratičnih in narodnostnih geslih. Za narodnostno enotne države kakor za Angleško, Francosko in Nemčijo so pomenjala ta gesla okrepitev nacionalne volje, temelji države so se širili, politična državna volja se je globokejše vkoreninila. Popolnoma drugačen učinek pa se je izkazal v narodnostnih državah kakor v Avstro-Ogrski in Rusiji. Tukaj je bil ogrožen državni obstoj, ker izkazujejo narodi države različno socialno stopnjo. Vse narodnostne države so kompromisni stvori in se težje prilagode radikalnim pre-ustrojitvam. Zato je silno smešno, če se merijo politični dogodki zadnjih tednov v Avstriji z merilom morale in še bolj smešno je, če izrabljajo politične zmede pri nas gotovi ljudje za to, da naknadno opravičujejo politiko grofa Sturgkha, ki je skrival žalostno politično sliko domačije pred svetom Tendence, ki so se pojavile takoj ob začetku zasedanja državnega zbora, so bile žive že mnogo prej in so učinkovale tem nevarnejše, čimbolj so se morale obračati pod pritiskom državne oblasti na znotraj. Ko bi bili imeli od začetka vojne tribuno, kjer bi bili lehko govorili vsi narodi svobodno o svojih težnjah, željah, pritožbah, tedaj bi ne prišli nikdar tako daleč, da postanejo nacionalni ideali državi odtujeni ideali. Nacionalna agitacija, ki se ni smela izživeti po časopisju in parlamentu, temveč je delovala od moža do moža in sklenila tako narodnostno vez, ki je ni mogoče več pretrgati, je rodila nepremagljivo odporno silo. Češki narod je danes trdno sklenjena enota kakor še nikdar prej. Može in žene, starčke in otroke navdaja danes enako upanje in enako sovraštvo. To je dejstvo, s katerim morajo računati faktorji, ki žele avstrijsko hišo zgraditi iznova. Iz državnega zbora. Na zadnji seji poslanske zbornice je podal sodrug Maks Winter sledečo interpelacijo na deželnobrambnega ministra: Na podlagi zelo verodostojnih prič, ki jih je zaslišal interpelant, se je zgodilo pri bateriji 3 F. A. R. 30 sledeče: V Nimlavo pri Olomucu pri nadomestnem kadru je bila prestavljena baterija 3 poljskega artelje-rijskega polka 30. Poveljnik te baterije je bil nadporočnik vitez pl. Hofern. Polk je prišel 4. maja t 1. na Dunaj, kjer je ostal do 24. maja. Že pri prvem raportu na Dunaju je zapovedal nadporočnik vsem podčastnikom, naj pretepejo moštvo in ga pripeljejo nato k raportu. On sam je dajal dober zgled s tem, da je takoj nekatere oklufotal. Podčastnikom je dejal, da jih bo že na bojišču obril. Ko je prišla kompamja v Debrecin, kjer je moštvo dobilo menažo, je manjkalo 20 porcij. Nato je moralo na nadporočnikovo povelje nastopiti vse moštvo in se tako dolgo postavljati na prste, dokler ni priznalo nekaj mož, kdo da je vzel dvojne porcije. Vsled te vaje se je zgrudilo nekaj mož. Nadporočnik jih je obrcal z nogo in poročnik Czychinski jim je dal še nekaj zaušnic. Takoj so privezali dvajset mož v železniškem vozu, kjer so viseli dve uri. Med tem ko so bili privezani, je stala straža pred vozom, da ne vidi prebivalstvo dogodkov v vozu. Pri tej stotniji je bil tudi črnovojniški kanonir Josip Tabak, sedaj v Nimlavi pri Olomucu, težki poljski artelje-rijski polk št. 30, baterija 3. Pred tremi meseci se je zglasil Tabak prostovoljno kot sanitetni podčastnik k službi na bojišču. Spremljal je bolnega vojaka v Korosmezd k sanitetni koloni 34. Jam je izvedel, da ima sanitetna kolona pralnico. Ker ni moglo moštvo baterije premenjavati perila in tudi ne prati in je bilo torej popolnoma ušivo, je javil Tabak 14. maja 1917 nadporočniku, da obratuje parno pralnico v Tisza Bor-kutu sanitetna kolona. Nadporočnik zapove: »Vzemite jutri perilo moštva in peljite moštvo tja“. 15. maja je bilo pri bateriji A. P. LISTEK. Poslanec Zavrle. (Dalje.) Obrne časopis in čita pod rubriko: Društvene vesti, naslednjo vest: »Društvo aktivnih dacarjev kliče poklicane faktorje iz spanja. Dacarji namreč še do danes niso prejeli doklade, po zakonu priznane, za posebno težka službena opravila. To zanikarnost poklicanih faktorjev si hočemo dobro zapomniti do prihodnje vo-lhve. Poslanec Zavrle, ki je zanj navdušeno nastopilo naše stanovsko društvo, se ne zmet£ več za nas. Bog nas v bodoče varuj pred takimi zastopniki ljudstva 1“ . . . Zaviietu pade časopis iz rok. Ramena povesi, gtovo nagne na prsi, kakor človek, ki se je udal v božjo voljo. V ušesih mu šumi, kakor gozd v jeseni. Kakor da se mu blede, tako hitro se menjavajo fantastične slike, ki jih vidi kakor v sanjah . . . Železnica, vladni komisarji, dolgi, jetični železniški inženir s polnim nahrbtnikom, debelušni in rdečelični župani, z zlatimi verižicami na telovnikih, cigani v gozdu, ki prešte-NAPREJ, St. 4, 19. julija 1917. vajo ukradene Srebrnjake, občinski tajnik, ki sedi sredi mnogobrojne družine na cestnem tlaku, grozeči zbor dacarjev . .. Vse to se zmeša, maha, kriči. Slika se podi za sliko, kakor bi sedel v kinemotografu. Glava je težka, roke trudne, na prsi pa se vle-ga težka plast, ki zadržuje dihanje in utrip srca, nekakšna mora. Polagoma se izmota iz futuristične slike svetla nitka, leze preko oči v čelo in se navija v klopčič. Klopčič se vrti, razžene drhal, Zavrle se oddahne. Kaj je bilo to? — »Poklicani faktorji so?“ pomisli. — »Kakšna tajinstvena moč!“ raz-preduje dalje. — Kdo je poklican faktor ? Ali sem jaz poklican faktor? Ali je župan, glavar, minister, moj konjski hlapec?" Vsi ti da bi bili poklicani faktorji? Kdo ve? Morda so pa res! O ubogi poklicani faktorji! Ali se ne boste branili, sebe in svojo čast? O, organizujte se, da ne bodo ribarili v kalnem in teptali vašo slavo!" Zavrle se razposajen zahrohota. Lepo počesani lasje se zmedajo in štrle vsekrižem. Oči se mu zopet zablešče, usteča zatrepečejo, nervozni sunki stresajo telo. .. Omotica je minula brez nesreče. Zapali si novo cigareto in junaško nadaljuje boj z jeguljastim časopisom. Z razprtimi črkami je na-tisnena sledeča mila prošnja: „Bik za vas Sv, Jur ja! Iz naše vas1 gonimo krave k biku v oddaljeno občino Zlatorepje. Ali bi ne mogli dobiti v vas tako zelo potrebnega bika ? Prosimo gospoda poslanca, da nam preskrbi o prvi pri-liki“. . . Zavrle se veselo zahrohota. — „To je zame!“ pravi. — »Popeljem se na tirolski semenj, da kupim vrlim vaščanom potrebnega bodrega bika.“ Vstane in začne hoditi po sobi gori in doli. — »Ha! Ali preneseš vse to, ljubi moj ?“ ■ — premišljuje in sklepa roke na hrbtu. — „Ali so tvoje moči velike, tvoja pamet zdrava, tvoja koža trda dovolj?* Obstane pred velikim ogledalom, ki visi v pozlačenem, ornamentiranem okvirju na steni. Urejuje razmršene lase in si pripoveduje : „Saj je prav? Saj si hrepenel po slavi; kako te je peklo neizpolneno hrepenenje v prsih !“ Vtakne roke v telovniška žepa; pred zrcalom stoječ nadaljuje svoj samogovor. »Koliko vasi si obšel, ljubi moj! Prisrčno si stiskal roke vsakomur, ki si ga srečal na cesti, v krčmi, pred cerkvijo. Kako si se potil na govorniških odrih! Potrpežljivo si poslušal pisane želje in zahteve pokradeno. Tudi nadporočniku je izginilo nekaj stvari. Nadporočnik zapove, naj nastopi vsa baterija, imel je velik nagovor in pripeljal predmojstru Sarvinci pred moštvom tri zaušnice. Ko je nastopilo moštvo, da gre po večerjo, je prišel Tabak iz marodnega pristrešja. Pred vsem moštvom je zakričal poročnik Czychinski nanj: „Na Vas je tudi treba čakati, Vi umazani svinjski žid“. Po večerji je šel Tabak k nadporočniku in ga vprašal, če naj izroči sedaj moštvo perilo. Nato je zakričal nadporočnik: „Kako salutirate !*-Ker ima Tabak na desni roki skrivljen prst, ga pokaže nadporočniku, ki energično zavpije: »Vi umazani svinjski žid, vun, marš!" Tabak se postavi po predpisih pred nadporočnika in pokorno javlja, da je osemnajst let vojak, a ne svinjski žid. Nato kriči nadporočnik: »Okreni se, marš!“ in sune Tabaka z nogo. Tabak se postavi še enkrat in pokorno javlja, da smo v Avstriji, a ne v Sibiriji. Nato zapove nadporočnik: »Moža takoj privezat!" Poročnik Czychinski pelje Tabaka k topu, korporal od dneva, predmojster Groiss, je prišel od zadaj z vrvjo. Tabak je kričal: »Brez zdravnika se ne dam privezati, najprej naj me preišče zdravnik*. Nato pravi poročnik Czychinski: »Ustrelim Vas !“ Tabak odgovori nato: »Gospod poročnik, Vi me lehko ustrelite, a privezati ne*. Nato je poklical poročnik štiri stražnike, ki so odpeljali Tabaka z nasajenimi bajoneti v zapor. Ko je prišel Tabak v zapor, je visel tam privezan predmojster Hirsch. Tabaka so takoj privezali in ostal je v zaporu od 15, maja od 7. zvečer do 16. maja do 11. dopoldne. Nato ga je poklical nadporočnik in mu prečital ovadbo. Tabak izjavi, da ne soglašajo vse točke z resnico. Ovadbo proti Tabaku so odposlali k 34. brigadi in od tam je prišlo 9. junija t. 1. povelje, ne da bi bil Tabak zaslišan, da je sanitetni podčastnik Tabak degradiran in da mora takoj odpotovati h kadru v Nimlavo pri Olomucu. Odkar je odpravljena, glasom cesarskega povelja, kazen privezovanja, je pri tej bateriji, ki je sedaj na bojišču (vojna pošta 642) vpeljana nova kazen: Hišico za stražo so od znotraj tako prepletli z bodečo žico, da zamore stati v tej hišici vojak le »habt achtK, ako se noče raniti. Nova kazen je sedaj v tem, da obsodijo moža, ki je kaj zakrivil, da stoji dve uri v tej hišici. * Sodrug Wityk, ukrajinski socialni demokrat, je stavil na predsednika poslanske volilcev! Koliko slabega zraka si povžil v zakajenih krčmah in žganjarnah'! Koliko lažnivih, nepremišljenih obljub si izustil! Pošast! Svojim nasprotnikom si kradel čast, še nad mrtvimi si se spodtikal! Vse zato, da sam prideš do časti in slave, da jo zgostiš okolo sebe, in jo potem polagoma po-vžiješ in izkoristiš do zadnje kocine v sladkem zadovoljstvu — kakor voluhar. In kaj si danes, kam te je privedlo tisto pekoče, neugnano hrepenenje? Čisto navaden postrešček tujih želja, zahtev in kapric si postal ! S topim pogledom strmi v zrcalo, kjer vidi tujca, ki posnema njegove kretnje in geste. Njegova lica so svinčeno siva, med redkimi lasmi se vidijo srebrne niti. Bradica, negovana in pristrižena, izgleda kakor šop zanikarne slame. Oči so rdeče, podobne so zajčjim; vidni izraz nervoznosti in nevrastenije. Zavrle zasanja. Njegove misli polete v daljo, tja kamor ga vleče hrepenenje, lačno slave. Zbornica je polna poslancev, tudi galerije so prenapolnjene. Tajinstveno sušlja-nje se podi med ljudmi. Ministri sede leno, brezbrižno na svojih sedežih v ospredju, glupo se ozirajo po galerijah; od tam jih pozdravljajo lesketajoče se uniforme, ženski klobuki v živih barvah. Na govorniški tribuni se zvija majhen možic, maha z rokami in v dolgih presledkih izgovarja posa- zbornice drja. Grossa vprašanje v zadevi drja. Fr. Adlerja. Med drugim pravi: Izjemno sodišče na Dunaju je obsodilo drja. Fr. Adlerja na smrt na vislice. Razsodbo je razglasilo izjemno sodišče, ker je ustrelil Adler grofa SUirgkha. Zapoved človeštva se glasi: „Ne ubijaj!" Nagibi Adlerjevega dejanja so njegova opravičitev. Misli njegovega zagovora so misli plemenitega človeka. Žrtvoval je svoje življenje v prepričanju, da reši z njim življenje in čast ljudi. Težko krivdo grofa Sttirgkha je dokazal državni zbor do dobra, ker je sklenil v zadnjem času mnogo zakonov, ki sov najstrožja obsodba Stllrgkhove dobe. Če bi postavili drja. Adlerja pred tribunal ljudstva, bi se glasila biezdvomno njegova sodba: »Ni kriv!* Vprašam predsednika: Ali ste pripravljeni, kot predsednik te zbornice, ki je odprla tolikim preganjanim vrata ječe, tudi vkreniti kaj v zadevi drja. Fr. Adlerja ? Poklicani ste, da vestno pretehtate krivdo in zadoščenje! Krivda drja. Adlerja je tisočkrat poravnana s smrtjo mnogih tisočev po nedolžnem obsojenih. Ali naj le parlament molči o tem in hočete Vi, gospod predsednik, kot poklicana instanca, to molče prezreti? Vprašujem: Ali ste pripravljeni, da presodite in delujete? * Pri razpravi o interniranih in konfini-ranih na zadnji seji državnega zbora se je razvila živahna razprava, ki jarko osvetljuje strahotne razmere, v katerih smo živeli do zadnjega časa v Avstriji. Češki socialni demokrat, sodrug Nemec, je povedal o armadnem povelju, glasom katerega je bilo ukazano, da je smatrati vse Sokole, svobodomislece in socialne demokrate za politično sumljive. Poljak S t a p i n s k i označuje vse te krute odredbe za politični obračun, a niso bile silobran, kakor je trdil minister. Sodrug P i 11 o n i je dejal: Samovoljnost je vladala tja dol do zadnjega policaja. Ali to se ni zgodilo v prvi zadregi, temveč je to trajalo prav sistematično tri leta. Res je, da so čutili vsi narodi pritisk nepostavnosti, a različni narodi v prav različni izmeri. Da dobe krivca, so pahnili v nesrečo dostikrat po sto družin. Veliko vlogo je igralo denunciatstvo in pisma brez podpisov. Uradniki, ki jim je bilo poverjeno interniranje in konfiniranje, so povečinoma pripadniki nemškega naroda in nemški jezik je jezik teh uradov. Srčno mi je žal, ki delujem že dvajset let za pobratinstvo med mezne besede. Komaj vsaka deseta je razumljiva. Zdi se, možic hoče povedati nekaj važnega. Glas pa se razgubi v velikem prostoru. Manjka mu velikih in plastičnih besed, ki edine se morejo tu uveljaviti in razjasniti glave. Take besede ima v oblasti on, Zavrle. Glej, sedaj sedaj bo stopil na tribuno. Vsi se zbero okolo njega, ki bo povedal svojo misel jasno, enostavno. Vsi obrazi se razsvetle, številne roke zaploskajo . . . Zavrle se prestraši. Nekdo je zakašljal pred durmi, potrkal je boječe. »Naprej!* Duri se počasi odpirajo. Prikaže se stara ženica in bojazljivo gleda v sobo, Njen stari obraz je zguban, prsten. V zadregi je, kam bi s košaro na roki. Obleka ji je obledela od starosti, čevlji so oblateni. Zavrle se posili: „No, mamica, kaj pa prodajate?" Prijazni sprejem ženico ojunači. Stopi čez prag v sobo, nerodno zapira vrata za seboj. Zavrle ji pomore. »Gospod poslanec" — izpregovori ženica — »lepo in ponižno prošnjo imam do njih. In prijazni pozdrav od gospoda župnika iz Zlatorepja!* „Pa sedite!" (Dalje prih.) narodi, da obdolžujejo moji narodni pripadniki v svojem obupu vse nemško ljudstvo teh dejanj. Politični pregled. — Odseki avstrijskega državnega zbora bodo imeli čez poletje mnogo dela. Ustavni odsek bo razpravljal o Pittoni-jevi resoluciji glede pravnih temeljev, sestave, delokroga in odgovornosti vojnega nadziralnega urada, o Diamandovi resoluciji, da se izroči delo vojnega nadziralnega urada avstrijskim, na zakonitih temeljih obstoječim uradom. Pododsek ustavnega odseka mora rešiti vprašanje o reformi ustave. Ta pododsek se sestavi šele po 24. juliju. 24. julija se prično namreč posvetovanja čeških strank glede udeležbe pri delu za ustavno reformo. Proračunski odsek mora predelati vse med vojno na podlagi § 14 izdane proračunske in kontrolne zakone. J u -stični odsek mora predelati vse odredbe po § 14, ki se tičejo novele k državnemu zakoniku konkurzno pravo i. t. d. = Avtonomna uprava v Krakovu. Z dovoljenjem armadnega vrhovnega poveljstva je odrejen razpust trdnjavskega komisariata v Krakovu. Poljski klub je zahteval v državnem zboru, da se uvede takoj zopet avtonomna uprava v Krakovu. Ta zahteva je sedaj izpolnjena. = Nemci s Češkega v opoziciji. Nemški Volksrat za. Češko je sklical sejo zaupnikov, ki je sprejela sledeči resoluciji: V soglasju z nemško češkimi državnimi poslanci, člani gosposke zbornice in bivšimi deželnozborskimi poslanei izražajo 15. t. m. v Pragi zbrani zaupniki nemško češkega ljudstva svoje najglobokcjše ogorčenje, da ogroža in izdaja neprestano vlada moč In silo državne oblasti in najvišje interese države, za katere obstoj in bodočnost je prinašalo nemško avstrijsko ljudstvo neizmerne žrtve na krvi in blagu in jih še prinaša. Ta vlada ni soglašala le s tem, da ostajajo najtežji zločini proti vladi nemaščevani, temveč je tudi dopustila, da se potvarja bivstvo pomilostitve kot izpregled kazni s proslavljanjem zločincev. Taka vladna politika pospešuje ravno ona stremljenja češkega ljudstva, ki so tudi zakrivila szbruh svetovne vojne, ki so ogrožala med vojno junaški odpor naše brambne sile in delujejo sedaj odkrito za mir, ki naj odgovarja vojnim ciljem sovražnikov za razdelitev monarhije. Druga resolucija se glasi: Vladi, ki si je nadjaja tako težko krivdo, izreka vsa nemško Češka najstrožje nezaupanje. Pod nobenimi pogoji ne sme voditi ta vlada preureditev notranje državnih razmer. Zahtevamo neomejeno samodoločevanje za nemško Češko v okvirju avstrijske enotne države, določitev nemškega državnega jezika in vsled tega ustvaritev nemškega, nacionalno omejenega upravnega ozemlja kot provinco nemško češko s svojim deželnim zborom, deželnim odborom in svojo upravo okrožij. Kakršnikoli urejeni češki državni obliki se ne podvržemo nikdar. Nismo voljni, da bi čakali še dlje na izpolnitev naših zahtev, ki naj nas vendar že rešijo neznosne češke večinske vlade. Zavedajoč se naše moči in pripravljeni na vse, se bomo borili za te zahteve z vsemi sredstvi. V tem zmislu pozdravljamo zedinjenje članov gosposke zbornice in poslanske zbornice. Zmaga je naša, če smo edini. = Nemški kurir z bombami. Na Norveškem so prijeli pred kratkim nemškega vladnega kurirja pl. Rautenfelsa, ker je imel s seboj razstrelilni material in ga spravljal po različnih hišah. Norveška je protestirala proti taki »diplomatični* službi. Zunanji urad Nemčije »pojasnjuje" sedaj to zadevo: Rautenfelsa je že odpustila nemška vlada iz svoje službe in zunanji urad oporeka, da bi bil imel Rautenfels uradno naročilo, naj prevaža razstrelivo. ==>* Vsenemci zoper mir s sporazu- | mom. Večina strank državnega zbora v Neii čiji je sklenila resolucijo, ki smo jo priobčili v torkovi številki in ki naglaša, da se odpoveduje Nemčija vsem aneksijam in kon-tribucijam. Vsenemci označujejo to resolucijo za izraz bojazljivosti in jej napovedujejo oster boj, češ da krepi ta resolucija le zmagoslovno voljo sovražnikov. == Odstop treh ruskih ministrov. Ruski finančni in naučni minister in minister za javno pomoč so odstopili. Prokopo-vič je postal minister za trgovino in industrijo, Čarnovski naučni minister. = Grška. Iz Aten poročajo, da so nastala resna nasprotsva med novim kraljem in Veniselosem, ker zahteva Veniselos, naj krene kralj na popolnoma nova pota v notranji in zunanji politiki. Grška izvede popolno mobilizacijo. — Amerika zbere do 1. septembra 1,600.000 mož v instrukcijskih taboriščih. Prvega pol milijona mož odide takoj na iFrancosko, kjer se izvežbajo. — Amerika je ustavila že ves izvoz v nevtralne države. Železnice sprejemajo le tako blago, ki je dovoljeno od eksportne komisije. Iz naših dni. Sedim v vagonu. Na postaji K. vstopi žena štiridesetih let. Upadla lica, suho, upognjeno telo pričajo, da jej ni dobro .. Kmalu sva v pogovoru. Vojna — vojna . . Mož je že tretje leto na fronti, sedaj dol v Albaniji. Bil je ves čas enkrat doma. Bolan še ni bil, je krepke nature, zdrav, vajeu vsega hudega od preje. »Kako pa s hrano, živili", vprašam,