BERILO JUGOSLOVANSKEGA ODBORA IZ ITALIJE
Pošilja slovenskim vojakom IVAN UČENIKOV
42.
ALELUJ A_
vdrle tolne^rLialH J4J3611 sa ves slovenski rod. Na Gorenjsko so
ne Hitlerjeve horde Slo^nTi P£ b"6^81,811811 morijo in požigajo krvcloo-HasledniLa dne ^ Slovenija krvavi na vseh koncih in krajih...
ljubljanale prazna in Stva°¥ed ^ubl)a*4 la|kl besedolomoi. Naša bela ga civilista.	' va^.ked razcapanimi laškimi uniformami ni ene-
zvestih sinov0lsii-P'oohSp‘ v Ij^ljanico. Eden največjih stvariteljev in slovensko zemljo' Mio i p	&»^devetdesetletni Ivan Hribar zapušča
nila germanski blrbar in rodi?°iPŽ;r T°Valn° ljuM1 in ki sta JO oskruni zaklad še nima	lizun, za. katerega slovenski besedje zrušil v Beogradu vodi tp-ifa	prvimi germanskimi bombami se
podpredsednik takratne kn ^ kak°llskl11. Slovencev, dr .Bran Kulovec, svojih vrhovih, _	6 /lade° »Slovenski narod je bil težko zadet v
v s r kal a "s 1 o ve ns ka P z eml i p r ?n % ^ f pol?° leto*. Na P°toke slovenske krvi je ki petek slovenskega" rndn ™ soPza 80 3° namočile za stoletja.Veli-Ša naselja, v mnogih r-nenAd - ePoPe1?- "trpljenja in žalosti! Požgana so na-Če v grobu, sin y\i etnS+i ari tuj ec.Razde jana . j e slovenska družina: o-ne matere.Irci j en je ie hnidp’tJ°C1 b°gVG kje,iztrgani iz naročja last-gota domuje vs^ki^iLon kakor _ v dneh uurskih pohodov.Resnična Golšo nabite? koncentracij	v vsaki najmanjši koči. Jetnišnice
nedogled,	'	"	aooiis ca prenapolnj ena, grobovi naraščajo v
fi uha j aj o^mislir t j aS k>ipv -aŠ? frca’ ko nam z dneva v dan, ob vsaki u-vesti, ki prihajajo h	tako dolgo vlada veliki petek. Redke so
ne streljanih, na stotine	pa olrašne in krute.., Ha deseti-
soče nagnanih v koncentracijsk^tahA -tlso6e.aretiranih> na deset ti-ne zemlje.,. Te pretresujoče°vestibee1S°a,?a-St° tlS0Ge izgnanih z rod-jih je padlo pred 7 n! J V vrstijo z meseca v mesec. Koliko
skem in ŠtajerakemiKaj na'KbroškŽm in Vprimor inv3 SeR-,19fa;ia na j0renh ao čaka inkd M^ake	Sam Jelikl	od Velikovca
^kolok^^k^ ^ nkop?akklrkIen”u.tem **** ^
hotkih obupa 'vzkllk“U"Mo	glaT°! m0goSe se ™ J* levil v tre-
Prav v teh dneh pred* eni-« + Ss	v,31 .lne zapustil?" Mogoče je molil
dj enja od nas!"	letom$ 0oe>CG 3® mogoče,odvrni ta kelih trp-
ali čas t no1 ^in^zapeč?ten°r pr111? ™oral° 3e Priti zato, da bo VSTAJENJE
>el slovenski rod. Vspel ~e Trzato®'’čž težk°, strašno Golgoto se je Poti: Skriviti hrbten-?™ e~?e zato, mer je imel na izPiro samo dvoje prodno bit za vselej	sovražniku na kolena,izbrisati svojo
gumiran ju,mogoče celo 2	•86 P°oasnema? ali zato zanesljivemu
ligniti glavo mrret? * nel™vimi sredstvi.To je bila ena pot, Druga:
itSNA!lak’skankj:n ikrkkkitšk kifr rvic%aH
s Slovenski narod jfLbrafkskknT^i jul? H
»lovenoev ki Se nikar ni okusila sadS svkodej drulokokvot s^aa°
?i1e’tkievrk? it.J°hnar0ane &Sti “ Pogka.pol ži^jenda! ™bral c° heporu^l jivo streh n	ln Je Sp,te? P°p°žil na svojo narodno stav-
u Pred let i dm 2 ^1 1	-6 nal°^ kron° P°Polne zrelosti.
*Ui zadnjo izkulnin ^i^T1 P°^al1 narod,pred vsem svetom smo polo-
jbakovrednŽm sSitkjL ekZkkskLnkt JebrSVet2 ™ k0t
^zkušnja zato ne bn	P	p	LraSa Je bila ta naša pre-
^hamoe k? bndn mnL/ t r pohabljena. Potrebna je bila za vse tiste
^Pljenj pono" navdale v-e n^8? azivali sadove sedanjega mučeniškega J nj . ronoo navdaja vse pripadnike slovenskega rodu, ponos, da je
"BAZOVICA"	-2-	2.4.1942.
Ono kar se ustvarjali in pripravljali naši velikani deset in desetletja rodilo pozitiven sad. Narod,ki je tako odlično prestal izkušnjo zrelosti v lanskem aprilu, bo vstal krepak in močan kot najboljši opornik Velike Jugoslavije.
Velika noč je tu. Vstajenje se bliža. Vstajenje slovenskega naroda-, vstajenje tudi zadnjega pj’ipadnika našega rodu. Vstajenje dveh milijonov Slovencev od Nadiže preko Visokih Tur pa do Monoštra v Panonski nižini „ Sloveni ja bo vstala in njen prostor v Veliki Jugoslaviji ji je zajamčen. - Aleluja!
"GLEJTE ČLOVEK"
Tomaž Rutar...Edo je bil in kaj? Fajmošter pri Sv.Luciji na Mogtu je bil, Ciginjec po rodu, duša tolminska. Duša tolminska pa je prav tisto, kar je zemlja tolminska. Čudna zemlja,Oprta je v planinski sneg, odprta v goriški jug. Da se v obraz potiš in ti hrbtenico stresa mraz. Jaka je ■•zemlja tolminska. Vsaj v tisti prvi tolminski pomladi okoli zgodnje ve-« like noči v tednu po sv,Jožefu. Kakor zemlja, taka duša. Srce je gork$ in čuti, beseda pa je bridka kakor kis na stepeni soldaški život, ki s$ ga .pognali skozi petdeset šib. In Tomaž Rutar je bil taka človeška du—♦ ša. Kakor da je sam šel skozi petdeset šib in kis, in ne njegovTiedUKad kor da svoje žive dni ni matere-.imel, da bi ga bila z božaj.nčo besedo •« lepo povedati učila. Celo tak je bil, kakor da ni. pravi'božji duhovnik, nego robat voznik ali lavdonski grenadir: Pulfer in svinc! Iomaž.Rutar> mostarski fajmošter... Ali zdaj veste, kdo pa kaj? Tomaž Rutar, en sam, in je res tako, pulfer in svinc!
Na veliki četrtek zvečer ob desetih je še bdel, sedel za"miz* in i-mel obredno knjigo pred seboj. Na glas je bral, kakor je opoldne pel v* cerkvi pri petnajstih'temnošoltih svečah.
Zdajci je vstal tršast in trd kakor'prikovan, s srčenimi obrvmi.in hripavo besedo.- Stal je pred božjo martro na steni in jo motril nepremično, jezno. "Povej!" je rekel trdo, kakor da govori s svojim cerkovnikom Arnacem, "povej! Ge je lepo in prav, da bo jutri Tvoje svete in strašne smrti god in bi jo rad v vsej svetosti vsaj jaz, ki sem garje-vih kozlov pastir, praznoval, kakor se spodobi, pa se moram Še to uro pred najbolj žalostnim dnem jeziti in ihtiti, sam veš, čemu. In če ne veš, "se mu je beseda mehčala, "če ne veš, naj Ti od srca..potožim, in me "Suj. in pomagaj! Tako. besedo, lej, jutri za 'pridigo, mi daj ,■ da bom pove--dati znal,kakor je prav. Da bom'vse duše pretresel in bo potem moja Seda, čeda ovac in jaz do smrti ne več garjevih ovnov prekljinjajoči čed-
nik."
Tako se je izpovedal gospod Tomaž pred svojim Bogom,priznavajoč..srro— jo hudo kri in jezo in prizanesljivo tožeč svoje vernike.In križani. .Bp (3; je umel njegovo bridkost. In Tomažu se je trenotno razlilo toplo po srcu, da je sedel potolažen zopet za.mizo in verjel:
"Če je judovsko dušo umel, zakaj ne bo moje~tolminske? Saj-ne-ben Oblastniški .iz trga ni,da bi na besedo gledal in jo strigel, je li vljudna dovolj. Umel me je in bo pomagal. Zakaj pa je Bog in zakaj se je"iia»._ ki na križ pribiti dal! Umel me je in pomagal bo!"
Tako se je uveril o božji pomoči. Nato je začel zamišljati pridigo o Kristusovi martri in bridki smrti na križu. Odločno je zaprl knjigo in se uravnal:
"Po domače! Tako bo najbolje. Le nič jokave sladkosti! Vkup,šaharji, galjoti! Kristusa gremo križat! Zlota, vkup! Vkup Modr..ejnani^. vkup Bačarji,vkup gavgarji modre jenski! Le nič se ne oščajaj,Mostar! "Tudi. brez "fcebe ne opravimo. Vsa fara vkup, otroci in ženske, star o in mlado! Za-* me— noj! Kristusa gremo' križaf.Sam vaš fajmo-šter • Tomaž vas pelje in vam-kaže pot. Ti smrkava Čeča Neža boš pred nami šla pa ubogemU...G-OSpodu Jezusu jezik kazala vso pot, kakor si ga vajena za menoj. Ti Arnacov puja-'-lerneiček boš kamenje prožil vanj, kakor si ga zadnjič na mojega psa. (Otroče, bodi previdno, pes je pes!) Za menoj! Lovrč, Janez, zagrljeni-"fci "doremifa", kar za žloto se postavi pa poj naprej: Križaj Ga, križaj
Kramariča! Tam so judovske žene! Stopi.k njim, pa. ga obre-ci.,- trpina -^ožjega, kakor obrekuješ mene vsako uro vsakega dne. Pilakar z dolnjega konca, ti, p..av"ti, Jermol! Ne vidiš Judeža Škarjota? Pojdi, pomagaj mu nositi srebrnike, saj držiš z njim. In razumeš me tudi. Te jaz tudi in se s teboj v kupčije nikoli več spuščal ne bom.Oho! Biričev premalo? Ni sment! Bačarji,sem! Vi boste Gospoda gajžljali.Ložani,sem! Kronali bos-
Modre jeni! S kisom ga boste pojili. Jezus Marija! Kdo Mu bo le kakor Simon iz Cirene križ nositi pomagal? Nimam ga, nimam ga!"
, Tako je snoval gospod Tomaž v svoji bridkosti zavoljo svojih garje-vih ovnov strašno bridko pridigo za veliki petek, Niti opazil ni,da bi«*
"BAZOVICA"	-3-	2.4.1942.
je tudi iz lastne žalosti ne le iz svete ogorčenosti. Niti zavedel se ni, da Gospodu Kristusu pač ne bo ustregel, če bo v najsvetejšo žalost vpletel lastno, kaj samoljubno občuteno krivico, kako so ga dražili Modre jčani , Bačarji in Modre jeni, kako se je sprl z Lovrčem, kako se je stožbaril z Jermolom, kako je zameril Kramariči hudobni jezik, kako se hoče s prižnice znesti celo nad žloto otroško, ki kamenje meče za faj-moštrovo psico in gospodu samemu izza zidu jezik kaže.
Kakor kakšen užaljen poganski žrec se je razvnemal duhovnik v svoji grčavi naravi, Saj ni sovražil, Le govoriti trdo mu je delo tako dobri. Sovražil, kaj še! Saj se je še za tiho nedeljo z Lovrčem spravil. "Poj, Janez, kakor veš, da je prav. Pajmošber sem, ušes za petje pa nimam. In to je tudi res, da sem se oblevno zlagal, če sem rekel, da mi s svojim vpitjem mašo motiš." In prav tisti dan se je pobotal z Jermolom: "Pila-kar sem ti rekel. Kaj boš, .časti ti nisem vzel. Če si ti skop, Tomaž v farovžu tudi ne zametuje.Ti imaš družino,Tomaž je nima! Pa še ti mene -opsuj: pilakar jaz, pilakar ti!" In tista Čeča Nežica. Pozimi, ko jo je davilo in bi se bila skoraj zadušila, kdo je rekel, naj ji sadla na vrat navežejo, da se je otroku v grlu predrlo in je otroče bruhnilo kri in gnoj?Kdo je imel solzne oči in se ni tri ure odmeknil od male posteljice, četudi je bila že ura štiri popolnoči? In Kramariča, jezična baba. Naj brblja,saj drugega ne zna. Perica pa je,da ji ni enake in cerkveno perilo ima v časti in pa šest otiok in se žene zanje. "Tomaž, požirek vina naj dobi baba,da je ob šestih otrokih in zanikarnem možu,sirote, konec ne bo..."
Tako je bilo s sovražnostjo gospoda Tomaža v resnici in še v veliki Četrtek zvečer, ko se je za pridigo pripravljal. Besedo pa je hotel i-meti: "Bič in korobač! Pulfer in svinc!Palice in šibe za žloto mlado in stare grešnike! Tako je všeč Bogu! Na križ so Ga pribili in sam Oče v nebesih Mu ni prizanesel, pa boš svojim ovcam ti, gospod Tomaž? Oče v nebesih lastnemu Sinu ni! Tepel jih boš, gospod Tomaž!"
Ura je bila polnoči. Tedaj je gospod Tomaž vstal znad svojega posla in šel, da bi spal.
0	6	0	0	9	0
Gospod Tomaž je imel čudne sanje. Pa ni vedel, da so sanje. Prav tako mu je bilo, kakor da je res. Da je jutro in da je v cerkvi. Cerkev je polna ljudi. Le to je čudno, da so farani kakor sicer farani, le on sam ni kakor sicer. Noben pravi fajmošter ni, še cerkovnik ne. Za oltar se je skril. Ne ve, ksko. Ze mora biti tako, da stoji za'oltarjem in se sramuje. Kaj se ne bi sramoval? Pulfer in svinc!Na prižnici stoji nekdo drugi in pridiguje. O moj Bog, le odkod besedo jemlje, tako strašno žalostno in tožečo! O moj Bog! Saj bi dejal,če bi izza oltarja človek pogledati smel, da je sam Jezus, sam križani Bog na prižnico stopil in-dči„ Kako uči? S šibo in palice? Kaj še? S prošnjo, z dobroto, s sladko Vabečo pesmijo. "Lovrč," kliče. "Zahvalim te! Ko sem trpel,ko sem v zasmehovanju množic umiral, tvoj glas sem čul, ko si mi pel. Lej, potolažil si. Jermol! Ne krij se! Saj nisi pilakar. Vse vem, da vsak moj pe-lek beraču po grošu vržeš. Kramariča, sirota! Čenča! Naj bo! Saj me ne koli. Besedo dobro in zgovorno imaš z otroki, da tolikrat pozabijo ob ujej, da jim kruha urezati nimaš..." Posluša gospod Tomaž za oltarjem, Posluša, strmi. Glas se je prevrgel pridigarju, jezno je slišati: "Kar skrij se! Le potuhni se za oltar,nevredni moj črednik! Seveda! Kasarna, kaj ne, je cerkev moja, in katekizem moj šibe pa palice, in moj blagoslov kletev pa pulver in svinc?Spred mene,Tomaž!" To je slišal v sanjah gospod Tomaž. Potem se je zbudil. Znoj ga je polijal in po vsem telesu ga je stresalo, Skozi okno se je svetlikal prvi dan. Omočen in tih je vstal in se umil...
V svojih težkih škornjih in trpek je stal pred božjo martro. Visela Oe visoko in jo je snel. Ko jo je držal v rokah,jo je pritisnil na prsi id na usta in prosil:
"Vsaj za danes me razsvetli. Naj Ti vsaj danes tako govorim,da Ti bo ^Šeč. In če ne bom mogel, Gospod, saj imaš čudež! Pri prvi besedi,ki te bolela bo, mi besedo zapri, po ustih udari, po gobcu tolminskem užgi!"
Zopet je obesil razpelo» Moral je v cerkev. Molil je dolgo. Potem je odkrival svete rane. Trikrat je pel:
"Glejte les križa, na katerem je visel Zveličar sveta!"
Pevci in Lovrč med njimi so odpovali:
"Pridite^ molimo Ga!"
Stopil je na prižnico.Ves zmeden je bil in bled. V ljudeh se je zge-1Io. Niso ga poznali bledega. Spregovoril je. Tiho. Čudili so se. Niso
"BA7 OVIOA" —4— 2.4*1942.
,r„,, poznali tihega. Še je govoril. Mehko je bilo čuti. Pretreslo je ljudi. komo j so verjeli,da je on sam* Pa je bil. le govoril .je drugače. Iz Čudne žalo-oti.Po besedah apostola. Janeza je slikal u-ospodovo .trpljenje, tolmačil skromno, sveto besedo, obličil jo v govor in občutje svo^e m svojih ljudi. Zdajci pa je umolknil in so vsi mislili,da je pridige ko-
nec .
Gospod Tomaž se je bil rihlo nagnil k razpelu ob sebi, kakor da
priol.uoko j e. Pridige še ni bilo konec, Nekaj se je govorniku kakor utrgalo v obrazu. Zasijal mu je v prečudnem blesku. Ustne so se zgibale, zdajci je gospod Tomaž spregovoril:
"Boce homo! Glejte,človek! Po človeško poglejmo Njegovo bridko smrt, da bomo tem bolj ljubili Njegovo božjo dobroto
Kar je poslej govoril gospod Tomaž, ni bila več apostolova beseda.

Bil je strašen oris nepopisnih bolečin človeka,ki so ga z zdravim telesom triintridesetih let pribili na križ. Bila ni nobena povest o križanju, bilo je križanje samo,kakor ga ne bi bolje mogel pripovedovati nočen svedok in doživeti bolj živo noben rabelj. Ni bila beseda o bolečini, pila je prečudno obnovljena istinita rana v dlaneh,med kitami in žilami, čila je zdrizajoča groza prebitih koščic v stopalu.
"Meian!11 je zaklical propovednik nekoga svojih najljubših med farani. "Pred šestimi tedni,ko ti je umirala žena za porodom. Saj sva oba videla in Čutila, kako jo je siroto mrzlica gnala. Vsa postelja,težka skrinja, pod in strop, vse se je treslo z njo, da smo mislili,da je potres. Meian,tako trese človeka,kadar zaide strup v žile, Meian! Pa tvojo rajno je treslo v postelji. Tvoj in moj Gospod pa je visel. Visel, otroci, vsako minuto padal iz ene groze v drugo, da se ves svet pod njim odpira v brezmejno brezno. Meian! Takrat ob svoji umirajoči ženi! lej, zmešalo se ti je čilo skoraj iz sočutja. Naj jo ubijemo,da trpela ne bo,si vpil lu v vodo pod malinsko kolo si hotel, Meian! Mimo gospoda Boga,ki si ga ti. križal in se zaradi tebe na križu trese, greš mirnega srca in ti ni zal. "
. 1 jU-d.mi na ženski strani je zastokalo in zavekalo. Tomaž Rutar je /rdel, da vse matere,ki so kdajkoli porod imele, jočejo. Tomaž Rutar je se govoril.
, ."Zadnjič,ko je šla po vaših otrocih tista umazana bolezen, da je kar mri lila iz njih,mati Rinkova,ali ni res? Lojzka je bila menda. Dve noči je otrok vpil, pa le'ni še umrl, Kaj je videl,bogvedi. Poznal ni ni-mogar^ a rrpel^pa. Mati Rinkova! Ali ni bilo tisto najhujše, ko je vsak trenouek nedolžna sirota prevračala glavico v blazini. Vso noč, ves dan in zopet vso noč z desne na levo in z leve na desno. Tako, venomer, v— strasni trudnosti... Matere, očetje! To prelaganje z glavo spremislite! Kristus na križu. V strašnih težavah. Nima, da bi kakor otrok v zibeli preložil trudno glavo vsaj na desno in levo. Prosto v praznem mu niha, makor mu jo.ženejo slabosti,sem, tja, na prsi,na levo, na desno,naprej, nazaj v trdi les. 0 trpeča glava,s trnjem kronana,z znojem in krvjo oblita, oči slepe od slabosti in motne od srag,usta skrivljena od žeje in grenkobe,koža zdrizajoča se v strašnem mrazu in blazni grozi visoko med nebom in zemljo..."
Propovednik je čutil, da mu pojema glas, Glušil ga je glasen jok iz cerm/e. Presenečeno se je tedaj gospod Tomaž kakor prebudil,utihnil. In ^.opet je bilo videti, da se nagiblje k razpelu ob sebi in da prislušku-06.^hripavo je spregovoril znova.
Kako to boli, če gre človeku žrebelj skozi dlan, jaz ne vem. To pa ^em,hako boli en sam majhen - krč. Kristus na križu pa dreveni od dese-uih, °d sto najbridkejših krčev..."
j,,' vori- • Solze so vzele še njemu glas...
/si vkup se usmilimo križanega Boga"je še zavpil in se zgrudil pred
razpelo.Potem je šel. 7 zakristiji se je onesvestil,da so ga morali mo-
čiti z vodo
^ Tomaž Ra,ar^ jezni fajmošter pri Sveti Luciji na Mostu, zdaj veste, ■Č 6	* To-Lm4a8k& duša« Srce je dobro in občuti, le beseda taka, da
kakor ^kis na stepeno soldaško telo.Tomaž Rutar. On sam ni šel Pa °,°	zibe. Njegov ded pač. Besede mehke po materi ni imel,Kar
rj	d	veliki petek prisluškoval pri razpelu, je ostalo.Moj sta-
isti -uovrč sam, mi je povedal o njem, o gospodu Tomažu: di»p-\J	3e bil,.srdit dedec pa grčav. Ko pa je za veliki petek pri-
O —1 -i .16 Dl	•***< X Ti_	_
je pil svet mož, Bog mu nebesa daj!"
Dr.Ivan Pregelj
i-^slovanski ODBOR
Tit	Huma. IZ ITALIJE' ŽELI VSEM ROJAKINJAM
Živost™ GRE(^ IN VESELE velikonočne praznike z
Ž itn
•‘•O, DA BI NAŠE VSTAJENJE PRIŠLO ČIMPREJ,
B-rlkjO V 1 G A '
-5-
2.4.1942.
IZPOD DOMAČEGA LATHIKA
PRAV SREČKE II: VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi uredništvo "BAZOVICE" vsem našim vrlim častnikom, podčastnikom, kaplarjem in vojakom tako o-nim katoliške vere kakor tudi pravoslavnim bratom' Prav prijetne praz-
nike tudi vsem našim rojakinjam in rojakom!
DANAŠNJA ŠTEVILKA "BAZOVICE" je morala iziti v prvotni, skromni obliki zaradi tehničnih zaprek. Upamo,da bo prihodnja številka zopet v pražnji obleki»
PREJELI SMO: Prosimo, da sporočite vsem našim fantom na bojišču, da jim
želimo kar najlepše in prijetnejše velikonočne praznike! Ponosni smo na njih, da jugoslovanskemu imenu delajo čast, svoji domovini pletejo vence vojaških časti, svojemu narodu pa pripravljajo boljšo bodočnost! Živeli naši fantje! - Slovenska dekleta in možje iz Kaira.
JUGOSLOVENSKI ODBOR IZ ITALIJE se prav prisrčno zahvaljuje vsem, ki so zopet velikodušno odprli svoja srca in poskrbeli za pirhe našim fantom Posebno zahvalo izreka odbor poslaniku kr»Jugoslavije v Kairu, gospodu Miloju Smiljaniču za njegov trud, požrtvovalnost in organizacijo velikonočnih daril! Iskrena hvala tudi našim vrlim sestram, ki so položile
v to stvar zopet košček prave jugoslovanske domovinske ljubezni!
SLOVENCI MED ČETNIKI GEN.MIHAILOVIČA Potniki, ki prihajajo iz Srbije v
Carigrad pripovedujejo, da je med četniki generala Mihailoviča tudi velik odstotek Slovencev, ki se z ramo ob rami borijo za skupno jugoslovansko osvoboditev. Med četniki je tudi precej Hrvatov. Četniška akcija - ki jo občuduje ves svet - ima torej čisto jugoslovanski značaj,čeravno tvorijo njeno glavnino domačini - Srbi.
SLEČENI LAHI DEPILIRAJO PO SARAJEVU AIA poroča iz Carigrada,da so pred
kratkim poskušali Lahi napasti z oklepnimi avtomobili mesto V.išegrad,ki leži na meji Bosne in Srbije in ga imajo v svoji oblasti četniki generala Mihailoviča.Pri napadu so štirje oklepni avtomobili zdrčali po nasipu in so jih četniki zajeli z njihovimi posadkami vred, Lahi so nato privlekli topništvo in zagrozili,da bodo porušili tudi mesto, če četniki ne izpustijo zajetega moštva. Ali nesreča je hotela, da so četniki Zajeli tudi še laške kanone in topničarje. Nato so se pričeli pogajati z Lahi glede ujetnikov, ki itak ne vedo kaj z njimi početi.Oklopnih avtomobilov seveda ne dajo, topov in municije pa tudi ne. Za ujete Lahe so zahtevali določeno količino bencina, ker drugače jim tudi avtomobili he bi mnogo koristili. Lahi so se pogajali po laško,no končno so le dati zahtevane količine tekočega goriva. Četniki so nato osvobodili ujetnike, samo so poprej previdli s stvarmi, ki jih njihova skladišča nimajo preveč na zalogi, Lahci so ostali napol nagi na cesti vse dokler jih se niso usmilili Nemci, ki so jih odgnali v Sarajevo in jih pustili za kazen defilirati v napol nagem stanju po sarajevskih ulicah. Pravijo, ta Sarajevčani tega prizora ne bodo tako hitro pozabili, tEL LASKE EKSPEDICIJSKE BRIGADE SO RUSI UJELI Moskovski radijo poroča, ta so Rusi "zajeli v dolini reke Donječa velik del laške brigade, ki je
Pripadala laškemu
ekspedicij
skemu zboru. Lahi so se kar sami ponudili
kusom,in ker jih niso mogli tako hitro odvesti v zaledje, so pričeli na vso moč bežati proti ruskemu ozadju, da ne bi prišli v roke Nemcem,Rusi Pravijo, da so Lahi tako hitro bežali,da so jih morali spremljati s konjenico, ker da bi jih ruski pešec drugače le težko dohajal.
Italija NA KONCU SVOJIH MOČI Poljski škof Kazinski,ki se je pred kratkim mudil v Italiji,poroča, da je Italija na koncu svojih moči.Vsi lasni računi so bili preračunani glede prehrane, surovin, municije, vojne °Preme itd. najkasneje do sredi poslavljajoče se zime. Zadnjevupe pola-
gajo sedaj Lahi na obljubljeno nemško spomladansko ofenzivo. Če bo Hit-ter z njo zakasnil oziroma, Če ne bo uspeh tak, kakor si
v	---v
T - ^ UJU zakasnil oziroma, Če ne bo uspeh tak, kakor si ga zamišljajo rahi, potem je revolucija v Italiji neizbežna, škof Kazinski je tudi o-nen.il razmreženo protifašistovsko gibanje, ki da je zavzelo že zelo ob-!frna področja laškega javnega življenja. Tudi on trdi, da se fašistovimi režim krha na svojih vrhovih. Najboljšo protiosovinsko propagando v vialiji dela Gestapoki ropa vse kar se da premakniti. Sovraštvo do nemega zaveznika je še prav" posebno ojačeno zaradi oholosti Nemcev, ki v pljunem stanju očarajo Lahom vojaško neuporabnost in jih zmerjajo, da ^ k morajo Nemci reševati na vseh koncih in krajih. - Neki drugi viri jujejo, da je med nemškimi in laškimi piloti prišlo do težkih inci-^6ntov v Sirakuzi. Spori so nastali zato, ker so se Lahi branili leteti bG^emci v skupnih poletih nad Malto, Nemci trdijo,da bi že vsi Lahi po-ftaghili a Angležem, Če bi njihove strojnice.ne spominjale Lahov stalno Nemško zavezništvo. Od teh spominov je že nekaj laških žrtev.

POSEBNA. PB.TLOGA "BAZOVICE"	2.4.1942.
POSLANICA NJ.VEL.KRALJA NA OBLETNICO 27.MARCA Dragi Moji Srbi, Hrvatje in Slovenci!
Končalo je leto, odkar sem z voljo Svojega naroda prevzel vladarsko dolžnost. Okolščine, pod katerimi se je to zgodilo, so bile burne in u-vodepolne. Kakor pred nekaj stoletji pred čestitljevega kneza Lazarja, a pred nekaj leti pred malo Srbijo,tako so tudi sedaj pred naš svet postavili vprašanje, kako se misli opredeliti„ Naš narod,ki ga vodi zdrav nagon,j e preteklo spomlad našel svojo pot,ki je izražena v besedah maj-ke J evro s ime svojemu sinu: da je bolje izgubiti glavo, kakor omadeževa-"ki^svojo dušo. Te besede so bile verni tolmač vsega onega, kar je največje in najbolj čestito v našem narodu,Tudi danes po naših gozdovih in gorah veje ta duh,duh časti inpožrtvovanja in ta duh. je najboljše jams— tvovza obnovo naše domovine.
Živimo v znameniti dobi,ko se med hudim in dobrim vodi najbolj ogorčena borba, ki jo svet pozna.V tej borbi smo dobili svoje mesto že pred stoletji„Ce bi se vklenili sili,kakor so to predlagali takratni upravitelji,bi naša zemlja bila kljub temu razdejana in razkosana od sosedov. Nase gospodarsko življenje bi bilo kljub vsemu uničeno, ker bi lažnjivi prijatelji pobrali vse, naši otroci pa bi šklepetali bosi in lačni.
^Jugoslaviji nikomer ne bi bilo zajamčeno življenje niti njegov ime-tek.Naše polke bi gonili po prostranih ruskih stepah proti svojim lastnim slovanskim btatom, da si z lastno krvjo skujejo verige lastnega suženjstva, Trpljenje ne bi v nobenem slučaju šlo mimo nas, kakor ni šlo mimo narodov,ki so sprejeli novi red. Kri in solze bi nas napajale. Vrhunec nase nesreče pa bi bila sramota, ki bi nas preganjala pred samim seboj in pred drugimi.
27.marca smo kot narod izpovedali svojo besedo in odredili sebi mesto v veliki borbi d anaš njice.Pretečeno leto je leto trpijenj a.Hitler je-/a Nemčija je iznenadila človeštvo s svojim krvološtvom. Že poprej smo poznali Nemce,ali tokrat so oni nadkrilili vsa zverinstva;v naši zemlji bolj kakor v katerikoli drugi. Zažigali so naselja, razorali mesta, or-ganizirali razbojništva, ubijali ne glede na spol in leta. Množenstveni uboji v Kragujevcu in Kralj evu bodo ostali večna sramota nemškega orožja. Hitler in Mussolini sta se trudila, da dvigneta brata na brata,oče-ta na^sina in ustvarita pravo meščansko vojno. Te medsebojne borbe so največ ji uspehi,ki so jih Nemci in Italijani dosegli v Jugoslaviji.Ali, poleg vseh začasnih tegob in nesreč,dragi Moji Srbi,Hrvati in Slovenci, vi ste pokazali hrabro obnašanje in si pridobili obče priznanje v svetu pred vsemi svobodnimi narodi in vaša dela se smatrajo kot čudeži. Zmaga bo na strani tistega, na kateri strani stojimo mi, to je zmaga zaveznikov. Borba velikanov se približuje svojemu vrhuncu,Ogromne industrijske m^vojne zmogljivosti Amerike in Anglije so v pogonu.Že mesece napadajo naši ruski bratje nemško vojsko, potem ko so hrabro vzdržali strahovit nemški naval. Že mesece Husi lomijo do sedaj nepremagljive nemške armade. Z ruskih step bo prišel smrtni udarec Nemcem,ki bo Evropo osvobodil more, ki jo davi.
Srbi,Hrvati in Slovenci,kakšna je naša vloga in kakšne so naše dolžnosti v tem trenotku? V lanskem aprilu so Nemci zmagali z orožjem. Ta borba je našemu narodu prinesla ogromnih žrtev, ampak tudi mnogo slave. Potrebno je, da pridemo zopet k sebi po težkih udarcih. Potrebno je, da se zberete vsi pod vodstvom generala Draže Mihailoviča, glavnega povelj nima nase vojske,ki se bori v Jugoslaviji. Ne prenaglite se z akcijami, i bi po/zrocale.nove velike žrtve in ki bi ne bile v pravem razmerju z osezenimi uspehi! V oorbo boste stopili takrat,ko napoči čas in bo zadonel poklic na udar. Zmaga naših zaveznikov, vaše junaštvo, kakor tudi potreba., da zgradimo skupni dom, to so jamstva za naše končno osvobo j e— nje in obnovo naše države.
.. ®na najvažnejših skrbi po končani vojni bo skrbstvo za sirote, ki so Dim roditelji padli v borbi za domovino.
Popolna državna neodvisnost na zunaj in jasno izražena narodna volja v notranjosti,to sta dve osnovni načeli Moje vladavine,ki sta bili proglašeni ob zori 27,marca 1941.
s	^anasnD i 27 .marec ne samo za vse nas in Mene,dan vere v bolj —
so bodočnost, pač pa dan vere tudi za ostale narode!
Tako Mi Bog pomagaj!
PETER II.