GrosuPlje (centrala) sP 908 lj NflŠ KRAJ I 1999 I 352(497,4 Dobrepolje) S 119990186,11 š kraj 1% letnik V, št. 11 december 1999 ^T^P^ >4' l*s. O tuj s1e(icuAino.6t m nu/i, ki/rtuA oluki j< ^JP JK^^ JH—J^La,. «*» na (jo^icju dan m Qm6 Bazični/ca^ ^ap.oini-- IUlXt> y Oljt'lljt'. Oltij nuni clu (>oy? iludoOiu'-mon za s\slop »2 iioOo li.soclvf ji\ Božič je mnogo iw kot migetanje lučk in sladki občutki in v cdoti nima nič slatpnega .s sedaj prodirajočim zahodnjaškim božičem in Božičkom in vso prcdbožično nakupovalno mrzlico. Odmislimo vse to. Božič naj se ms dotakne s svojo nedoumljivo veličino. Bog se je učloivčil. Postal nam enak. Postali človek. Rodil se je t> naše zvečanje. Rodil zvito, da nam odvumc naše tefave in skrbi. Prinesel nem je gotouost in mir S tem mirom stopimo tudi v tretje tisočletje. Mnogokrat smo razmišljali o tem tretjem tisočletju in želeli smo si, da bi dočakali to magično leto 2000. Mnogi so ga pričakovali tudi z mešanimi občutki, mnogokrat s strahom in negotouostojo, Božični mir preselimo v naša Srca. GdprfoMO jih za božično sporočilo: "Slaoa Bogu na višavah in m zemlji mir ljudem!" in ne bo nas wč strah. 5 TEMI MISLIMI V SRCU ZAŽELIM VSEM OBČANKAM IN OBČANOM PRIJETNO PRAZNOVANJE BLIŽNJIH BOŽIČNIH PRAZNIKOV. V LETU 2000 IN V VSEM NASLEDNJEM TISOČLETJU PA OBILO USPEHOV, NOTRANJE TRDOSTI IN PRIJETNIH DOŽIVETIJ. Vaš župan Anton Jakopič ČESTITAMO K DNEVU SAMOSTOJNOST/! Praznovanje občinskega praznika je bilo združeno s predstavitvijo Jakličeve knjige Motiv in izhodišče letošnje osrednje prireditve za občinski praznik, ki je bila v soboto, 4. decembra, je bil Fran Jaklič in predstavitev ponatisa njegove knjige Vaška pravda. Tudi celoten spremljajoči program je bil v znamenju kulturnega in ljudskega izročila ter pristne dobiepoljske domačnosti, kakršno je v svojih pripovedih prikazoval Fran Jaklič, čigar rojstni dan je občinski svet v prejšnjem mandatu določil za občinski praznik. Stran 3 Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec januarja. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu. 119990186,11 2 jjJEaBEJB I Županova stran V novo tisočletje Pred nami je leto 2000. Mešani občutki nas spremljajo, ko se spomnimo nanj. Novo tisočletje. Kakšno naključje, da smo se rodili prav v tem času, da bomo doživeli ta prehod. Pravzaprav je datum nekoliko sporen. Novo tisočletje se bo zagotovo pričelo šele naslednje leto. Toda vsa praznovanja so usmerjena v trenutek, ko se bo na prvo mesto v letnici zapisala številka 2, torej 2000. Nikoli več 1, nikoli več 1000 niti 1999, samo 2000 in naprej. Ali se vam ne zdi, da je res nekaj odšlo, odšlo za vedno. Kakšno je bilo to stoletje, ki pravkar zahaja? 20. stoletje, stoletje svetovnih vojn, stoletje krvavih revolucij, stoletje najbolj nizkotnih družbenih sistemov v zgodovini. Nacizem, fašizem in komunizem so skupaj pomorili na milijone in milijone ljudi, kot jih niso pomorili vsi prejšnji sistemi. Koliko smrti, trpljenja, joka in solza je rodilo to zadnje stoletje drugega tisočletja. Komunizem se je držal najdlje, prodrl je zelo globoko v vsako poro osebnega in družbenega življenja. V popolni blokadi držal množico narodov in še danes straši in otepa z repom. Trajal je predolgo, saj nam je vsem zlezel pod kožo tako nehoteno prefinjeno, da enostavno nismo vedeli kdaj in zelo okrnil narodovo dušo. Zanimivo pa je, da se je izkazal kot zelo dobra predpriprava in pripravil zelo ugodna tla za prodor zahodnjaške potrošniške in liberalne miselnosti, ki v zadjem času bliskovito prodira v nas in že resno ogroža našo narodno bit naš narodni obstoj. Človek bi rekel, naj gre to gnusno 20. stoletje in naj se ne vrne več. Saj vemo, da se ne bo. In vendar nam je nekoliko tesno pri srcu. To stoletje je bilo vendar naše, v tem smo se rodili, to je bil naš čas, v naslednjem stoletju bodo živele in delale nove generacije, zato se nam kljub veselju, da smo dočakali to leto 2000, da smo dočakali ta prelom tisočletja, tudi zbudi malo nostalgije po izginjajočem tisočletju. Pretežni del svojega življenja in tudi dela občine in države, če hočete, namenimo reševanju tekočih problemov, tekočemu delu, zagotavljanju - bolje - lovljenju, standarda, da ne bomo slabši kot drugi. Ob tem nam čas neusmiljeno beži in nimamo časa, da bi se kdaj tudi ustavili in resno zamislili, kam gremo, ali sploh delamo prav, kaj sem jaz v tem narodu slovenskem, kam ta narod sploh hoče in kje je na svoji poti, kje je mesto naše občine in kje posameznika, da bi tako posameznik, kot občina in cel narod lažje in smeleje vstopili v tretje tisočletje. Prehod tisočletja je prav gotovo primeren čas, da si poskušamo malo bolj podrobno osvetliti sedanje stanje in vsaj bežno poiskati vizijo za bodočnost Slovenije in slovenskega naroda v smislu našega narodnega obstoja. Mnogo znakov namreč kaže na to, da je slovenski narod v neki krizi, skoraj bi rekel v eksistenčni krizi. Ta kriza se v nekem smislu že kaže tudi v naši občini. Več dejavnikov je, ki jih bomo morali v bližnji prihodnosti rešiti, če bomo hoteli kot narod preživeti. Preživeti smo morali Avstrijo, preživeti staro Jugoslavijo, pa novo Jugoslavijo s komunizmom, da smo končno dočakali svojo lastno državo. Trdimo lahko, da je imel slovenski narod veliko notranje moči, da je uspel po 1000 letih hlapčevanja ustanoviti svojo lastno državo. Zdi pa se, da se je naša narodna zavest, pa ne samo to, tudi naša življenjska vitalnost izčrpala z osamosvojitvijo. Nekako ne vemo, kaj bi z lastno državo, kaj bi sami s sabo. Nočemo niti poskrbeti za svojo lastno ohranitev. Vprašati se moramo, kje je vzrok. Lahko se zadovoljimo z dnevnimi puhlicami, ki polnijo stolpce našega tiska, ki v večini ni sposoben napisati niti enega samega komentarja s pravo domoljubno vsebino, ampak nas zaposlujejo z neproduktivnimi polemikami o ženski emancipaciji, o tem, ali bodo cerkveni gozdovi po vračilu še slovenski, kot da kristjani nismo Slovenci, kako škodljiv je osnutek sporazuma s Svetim sedežem za našo državo in kako se bomo rešili narkomanije, če bomo sprostili trgovino z mamili, ali kako bomo zaustavili aids, če bomo 15 in 16 letnikom množično razdeljevali kondome in jih dobesedno prisiljevali v neodgovorno in mnogo prezgodnjo igrač-kasto spolnost, brez odgovornosti in brez čustev. Ko to poslušamo, beremo in gledamo, se nehote seli v nas in vsi postajamo prepričani, da je res tako prav. Nimamo pa se časa vprašati, kam pravzaprav plovemo, kam nas pelje ta degradirana miselnost, ki se ima za povrhu vsega še za napredno. Ob črnogledih napovedih, da nas bo, ob sedanji rodnosti, že 2060 leta samo še polovica, se je res potrebno vprašati. Torej Slovenci s težko pridobljeno lastno državo, z ne najslabšim standardom, smo se odločili izumreti, prej pa tisoč let nismo imeli svoje države, pa smo preživeli. Kateri so torej tisti elementi, ki so nas v takšni situaciji ohranili? Lahko bi jih strnili v štiri ali pet odločilnih dejavnikov, in sicer: močna zakoreninjenost v svojo zemljo, skoraj sveta ljubezen do nje, tudi če se nam na njej ni godilo najbolje, velika rodnost in velike družine, ki so kljub slabim zdravstvenim pogojem zagotavljale ohranitev in rast narodovega telesa, visoka raven moralnih kvalitet, sprejem krščanstva in življenje po krščanskem izročilu in še nekaj, veselo srce in odprta duša, ki je znala tudi v težkih življenskih pogojih najti veselje in radost, pesem in druženje v pogovoru in prijateljevanju. Torej ohranila nas ni vojaška sila ali modri in sposobni politiki, ampak notranja moralna moč. Ker pa so vsi ti dejavniki, ki so nas tisočletja povezovali in ohranjali, danes postali staromodni in zaničevani, si tako pišemo tudi svojo lastno pogubo. Na vseh nas je, da storimo vse, da te preizkušene vrednote ponovno postavimo na svoje mesto, v novi obliki in v nov čas. Kaj pa mi? Ali kaj storimo ali kar čakamo, da nas bo pohodila invazija z ju- 11/1999 ga ali iz Azije. Kar tako spontano košček za koščkom naše zemlje, bo prehajal v druge roke in mi samo nemo jadikujemo in ne storimo nič ali pa se enostavno na vse požvižgamo samo, da je dovolj denarja za tekočo potrošnjo, pa nas nič ne briga ali je še kakšen kmet na slovenski zemlji in ali se rodi 15.000 ali 30.000 otrok na leto. Prav smešne so za Slovence skrbi s tem, da se ne bi preveč povečala človeška populacija na zemlji. Bedasto pa naša javnost zaganja hrup češ, kaj sploh še delajo ljudje na Kočevskem in tudi drugje na podeželju, da medvedje nimajo kje živeti. Vstop v Evropsko unijo bo za Slovence nova velika prizkušnja. Potrebni smo res temeljitega premisleka in temeljite priprave. Vsako hitenje na tem področju je škodljivo, čeprav dobivamo včasih vtis, da se nam kam mudi. Če smo rekli, da je čas komunizma s svojim načrtnim rušenjem moralnih norm in zatiranjem vere, lažnim internacionalizmom, bil zelo dobra podlaga za sedanji hiter prodor anarhičnega liberalizma na nravstvenem in etičnem področju, ki je v bistvu moralni razkroj preob-jedenega zahoda, ki bo prej ali slej udaril nazaj kot bumerang, je bil tudi dobra podlaga za to, da je nas Slovence pustil docela nepripravljene za soočenje s kapitalizmom in gospodarskim liberalizmom. Nekako nismo dozoreli za trdi boj, za gospodarski obstanek. Navajeni smo bili namreč, da hodiš v službo, zate mislijo drugi, tiho si, imaš pa ravno toliko, da shajaš. Kapitalizem pa je trd. Pogajalec Evropske unije je unijo označil kot skupnost egoistov, kjer vsak brani svoje interese in so skupaj samo zato, ker so njihovi interesi zadovoljeni in ima vsak posameznik od tega profit. Ali je ta profit res vse, za kar se splača prizadevati, je seveda drugo vprašanje, na katero tudi razviti zahod še ne zna odgovoriti. Vizionarji slovenskih interesov so že v prejšnjem stoletju in v začetku sedanjega vedeli, da slovenskih interesov ne bomo mogli braniti, če ne bomo imeli slovenskega kapitala. Zato so ustanavljali zadruge, zavarovalnice, banke, da so skoncentrirali slovenski kapital, ki je lahko konkuriral nemškemu kapitalu. Prav je prišel tudi vsak slovenski privatni kapitalist, večji obrtnik, trgovec ali tovarnar, ki je s svojim premoženjem in podjetnostjo branil slovenske interese. Komunizem je vse postavil na glavo. Mnogi podjetniki so svojo podjetnost plačali s svojo glavo ali najmileje z izgubo vsega premoženja, uničen je bil zadružni sistem, ki se nikakor ne more več postaviti na noge in, kar je najhuje, uničene podjetniške ambicije, ki se ne rodijo v nekaj letih, ampak pred-stavjajo dolgoletno tradicijo, ki se vleče skozi več rodov. Na splošno je bil uničen tudi odnos do lastnine, ki se še nekaj časa ne bo spremenil. Vse to bi nam sedaj prišlo zelo prav. Zadeva se v zadnjem času nekoliko spreminja, vendar 50-letnega zaostanka ne moreš nadoknaditi. Vse premalo se v gospodarsko reševanje slovenske države ali v lastno podjetništvo vključuje slovenska inteligenca, deloma je tudi okostenela zaradi šolanja v komunizmu. #• nadaljevanje na str. 7 OSREDNJA PRIREDITEV ZA OBČINSKI PRAZNIK Praznovanje občinskega praznika je bilo združeno s predstavitvijo Jakličeve knjige Motiv in izhodišče letošnje osrednje prireditve za občinski praznik, ki je bila v soboto, 4. decembra, je bil Fran Jaklič in predstavitev ponatisa njegove knjige Vaška pravda. Tudi celoten spremljajoči program je bil v znamenju kulturnega in ljudskega izročila ter pristne dobrepolj-ske domačnosti, kakršno je v svojih pripovedih prikazoval Fran Jaklič, čigar rojstni dan je občinski svet v prejšnjem mandatu določil za občinski praznik. uresničuje tudi težnja približati Jakličeva dela današnjemu bralcu. Vaško pravdo jc na prireditvi predstavil prof. Milan Šuštar, ki je največ pripomogel k izidu knjige. Njegova predstavitev, osnovana na temeljitem poznavanju Jakličevih del, je odražala poseben odnos do rojaka, ki si je upal in znal s tolikšno tenkočutnostjo in posluhom za človeško naravo opisati tedanje Dobrcpoljcc. Knjigo namreč sestavlja cikel zgodb, ki prikazujejo gospodarsko in socialno stanje takratnega Dobrepolja, predvsem pa celo paleto ljudi v njihovem vsakdanjem vaškem okolju, njihovo prav-darsko strast in vsakodnevne življenjske navade in preizkušjne. Zelo dobro so opisani vaški posebneži, brez strahu pa seje lotil tudi takratnih vaških mogotcev in oderuhov, ki so imeli v rokah politično in ekonomsko oblast. Jaklič jc v zgodbe vpletal tudi osebne izkušnje, kakršna je prikazana v zgodbi z naslovom Ti pa nimaš očeta. Ob izredni interpretaciji te zgodbe, ki smo jo slišali iz ust prof. Šuštarja, smo poslušalci občutili vso tragiko pisateljeve mladostne izkušnje. O moči pisane besede pa tudi o vsesplošnem upadanju bralne kulture je spregovo- ril Matija Remše iz Mohorjeve družbe. Njegove besede so silile k razmisleku o vrednotah in o stanju, v kakršnem smo se znašli ob vstopu v novo tisočletje. Ob današnji agresivni ponudbi vsega mogočega je človeku predvsem potrebna dobra knjiga. Vaška pravda je po njegovem prav gotovo knjiga, ki bi morala biti na polici v vsaki dobrepolj-ski hiši. No, vsaj za Dobrepoljce, ki so bili na predstavitvi, odločitev ne bo težka. Gotovo je vse pritegnila dramatizacija ene od /godb z naslovom Kako se je ženil Kobale-žev Matija, ki so jo zaigrali člani dramske skupine Scena. V njej je prišel do izraza tisti značilni Jakličev humor, ki po besedah prof. Šuštarja na nek način blagodejno vpliva na človeka. Legendarni Zagoriški fantje, Prof. Milan Šuštar Ustanovitev nove občine je pomenilo razcvet tudi na kulturnem področju, ta pa je prinesel zaporedne ponatise Jakličevih del: Nevesta s Korinja, O, ta testament, Pri srebrnem studencu in letos še Vaška pravda, ki je izšla pri Mohorjevi družbi. S to knjigo, ki ji je spremno besedo napisal dr. Mil-ček Komelj, bogatijo pa jo reprodukcije umetniških del Franceta Kralja, se zaključuje ponatis glavnih Jakličevih del. S tem se Matija Ramše Dramatizacija zgodbe Kako se je ženil Kobaležev Matija Na koncu so obiskovalce pogostile prijazne članice DPZ 4 Naš kraj Občinski praznik 11/1999 kot jih je imenoval povezovalec programa Igor Ahačevčič, pa so zapeli nekaj starih ljudskih pesmi. Prireditev so zaokrožili Pri-farski muzikantje. Dobrepoljsko ljudsko izročilo so razširili z ljudskimi pesmimi ostalih slovenskih pokrajin in s kvalitetno izvedbo navdušili poslušalce. Program se je torej končal v zabavnem vzdušju, začel pa se je s slavnostnim govorom župana občine Antona Jakopiča, ki je najprej poudaril pomen Jakličevega dela na kulturnem, gospodarskem in političnem področju. Izrazil je zadovoljstvo, da se tudi v današnjem času v občini rojevajo mladi literati, nato pa je na kratko predstavil dosežke občine v letošnjem letu in nekaj načrtov za naprej. Povabilu na prireditev ob občinskem prazniku se je odzvalo precej gostov. Med njimi je bila tudi Jakličeva hčerka, vnuk in še nekaj sorodnikov, župani sosednjih občin, načelnica UE Grosuplje in še nekaj drugih gostov. M. Steklasa SIMULTAN K A Z MEDNARODNIM MOJSTROM LEONOM GOSTIŠO Ena zmaga in en remi Za letošnji občinski praznik so prišli na svoj račun tudi ljubitelji šaha. Na pobudo župana je rokometni klub organiziral vse potrebno za igranje simultanke z mednarodnim šahovskim mojstrom Leonom Gostišo. Na razpis se je prijavilo 25 kandidatov. Pred začetkom tekmovanja ni manjkalo ugibanj o številu možnih zmag. Ze ob prvi potezi šahovskega mojstra pa je nastopila tišina in šahisti so se skoncentrirali v kar največji meri. Čeprav so bili zbrani najboljši šahisti iz cele občine, so se že na samem začetku soočili z mojstrskim znanjem velikega šahista. Končni rezultat je štel 23 zmag in en remi za Leona Gostišo oziroma eno zmago in en remi za izzivalce. Zmago je dosegel Janez Nose iz Predstrug, remiziral pa je Marjan Prijatelj iz Kompolj, kar je za oba življenjski uspeh. Jože Miklič, ki je bil tudi eden tistih, ki so se pomerili z mednarodnim mojstrom, je o poteku simultanke dejal naslednje: "Leon Gostiša si je pridobil prednost že ob otvoritvi. Že od vsega začetka je vsem narekoval oster tempo in ni prepustil iniciative nasprotniku. Tega pa mi nismo vajeni. Kar nekaj iger je bilo na prvi pogled zanj zgubljenih, vendar se je v konici pokazala realna slika. On pozna vse pozicije oziroma nešteto kombinacij, mi pa smo videli le en izhod." In kako je občutil zmago Janez Nose? "Z nasmeškom na ustih mi je Leon segel v roko in mi čestital. Še sam nisem verjel. Naslednji trenutek pa sem po prisrčnem a-plavzu vseh udeležencev simultanke dojel, da sem res premagal tako velikega šahista, kot je mednarodni mojster Leon Gostiša." Janez Nose se je navdušil za šah že v zgodnji mladosti. Že v osnovni šoli je pod vodstvom Janeza Dremlja obiskoval šahovski krožek in ga končal z osvojeno četrto kategorijo. O tem, kako je prišlo do igranja simultanke, pa je povedal naslednje: "Društvo RK Dobrepoljc je na pobudo župana v kratkem času zbralo šahovske zanesenjake. Predsednik društva Alojz Žni-daršič je zavihal rokave in takoj uredil nabavo novih desk in tudi organiziral dva treninga. Sledila je simultanka 25-ih šahistov iz cele občine Dobrcpolje z eminentnim gostom. Po skoraj treh urah trdega boja je za družabno srečanje poskrbel ravnatelj šole Dobrcpolje. Bil je nepozaben večer." Kot je povedal Janez Nose, je odigrana simultanka z Leonom Gostišo udeležence spodbudila k odločitvi, da bodo za popularizacijo šaha naredili kaj več. V letu 2000 bodo začeli z občinskim prvenstvom, na katerega bodo z razpisom povabili vse zainteresirane. Istočasno bodo začeli s šahovskim krožkom na videmski šoli. M. Steklasa Na slikah: šahisti so se pomerili v avli osnovne šole. Med šahisti so bili tudi najmlajši. 23. NOVEMBRA JE BILA 12. SEJA OBČINSKEGA SVETA Letošnji proračun popravljen Osrednja točka seje, pri kateri se je razvila najdaljša razprava, je bil popravek letošnjega občinskega proračuna. Spremembe so bile potrebne zaradi povečanja sredstev v določenih postavkah. Tako je pri investicijah v cestno gospodarstvo in komunalno infrastrukturo prišlo do povečanja posameznih investicij, predvsem zaradi uvedbe davka na dodano vrednost. Do povečanja porabe sredstev je prišlo tudi pri postavki zimskega vzdrževanja lokalnih cest. Poleg tega je bilo treba zagotoviti več sredstev za potrebe vrtca in ostarele v domovih. Svetniki SO zahtevali nekatera pojasnila, slišati pa je bilo tudi posamezne kritike zaradi neudeležbe predstavnika nadzornega odbora. Opozorili so, da nekatere postavke v proračunu niso realizirane. Pri tem so izpostavili gradnjo pločnika na Vidmu. V zvezi s tem projektom, ki je že nekaj časa načrtovan, je tajnik občine pojasnil, da je projekt na Darsu že dve leti. V tem času je prišlo na ogled že več revizorjev, hkrati s tem pa je že trikrat prišlo do spremembe projekta. Soglasja I )arsa torej še ni. Kakor hitro bo, se bo začel postopek za gradbeno dovoljenje. V razpravi je bil med drugim izpostavljen problem urejenih prostorov za postavitev zabojnikov po vaseh. Svetniki so sprejeli predlog, da bo občina prispevala denar za material, vaški odbori pa so zadolženi, da prostor za zabojnike primerno uredijo. Med razpravo o proračunu je župan povedal, da seje odprtje lekarne na Vidmu, ki je bilo planirano za občinski praznik, za nekaj časa preložilo. Vzrok je bolezen projektanta. Na seji so spet govorili o Področnem centru za drobno gospodarstvo, ki je bil med tem časom že ustanovljen. Kot je znano, je njegov sedež v Ribnici. Imenovali so že predsednika tega centra in direktorja, ki bo imel predvidoma enkrat tedensko uradne ure tudi na Občini Dobrepolje. Brez posebnih pripomb jc bil na seji sprejet odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Na dnevnem redu pa je bil tudi osnutek odloka o razveljavitvi odloka o povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo pri izkoriščanju naravnih dobrin. Osnutek je pred osmimi meseci pripravil Slave Palčar, ker je bil prepri- čan, da je sedanji odlok, ki ga je sprejel OS v prejšnji sestavi, v nasprotju z zakonom in ustavo. Svetniki Palčarjcvega predloga niso podprli. Dejali so, da bi ga podprli lc v primeru, če bi istočasno imeli na mizi boljši predlog za občino od sedaj veljavnega. VPRAŠANJA, PREDLOGI, POBUDE DARKO MEDJA jc prosil za pojasnilo o napovedanih spremembah v organizaciji pouka na podružnični šoli v Strugah. Ivan Grandovec jc na kratko informiral svetnike o zahtevah Ministrstva za šolstvo in šport, župan pa je dodal, da bo problematika šolstva uvrščena na dnevni red ene od prihodnjih sej. JANEZ PAVLIN je dal pobudo, ki jo jc bilo slišati že v prejšnjem mandatu, naj župan na vsaki seji informira OS o opravljenih delih v preteklem mesecu in planih za naprej. ALOJZ ERČULJ je vprašal, kaj obvezuje izvajalca, da bo zahtevano reklamacijo tudi realiziral. Vprašanje seje nanašalo na slabo kvaliteto asfaltiranja ceste v Podgorici. Tajnik jc dejal, da izvajalca obvezuje finančna garancija, ki znaša 15% od pogodbene vrednosti. JOŽE PUGELJ je izpostavil problem stare šole v Strugah. Župan je ob tem dejal, da se dogovarja s Skladom kmetijskih zemljišč, da bi zemljišče odstopilo občini, dogovori pa potekajo tudi z Mercatorjem o odkupu zgradbe. Precej vprašanj jc spet postavil SLAVC PALCAR. Na osnovi informacije, ki jo je dobil pri vaščanki Zagoricc, ga je zanimalo, kaj se dogaja pod hribom na koncu vasi Zagorka. Občinska uprava do zdaj o kakršnem koli posegu ni bila seznanjena. Na vprašanje, ali je zemljišče "Curek" že prodano, je župan odgovoril negativno in ob tem spomnil na sklep OS, da se proda za 20 DEM sosedom. Zemljišče je odmerjeno. Ko bodo dobili sklep geometra, bo lahko pogodba podpisana. Slave Palčar je nato še predlagal, naj se v proračun za naslednje leto planira nekaj sredstev za nabavo videokamer za šolo Videm, ker vse pogosteje prihaja do kraj in drugih izgredov. STANE JAKIČ je dejal, da je za naslednje leto predvidena v Zdenski vasi nova telefonska napeljava. Da bi se izognili dvakratnemu izkopavanju asfalta, je predlagal, naj se istočasno uredi tudi meteorna kanalizacija. Ponovno je opozoril na slabo kvaliteto asfalta na mostu v Zdenski vasi, saj so bile na tem mestu že številne nesreče. Tajnik je dejal, da jc občina poslala na Direkcijo za ceste že celo vrsto dopisov, prav tako tudi policija. Isti svetnik je vprašal, če je kaj novega s predlaganim urejanjem križišča na odcepu proti vasi Cesta. Geodetski posnetek je bil narejen. Do naslednje seje bodo poslali tri variante rešitve. Pod točko razno so svetniki na predlog župana sprejeli sklep o zamenjavi cerkvene parcele na obeh straneh videmskega igrišča z občinskim gozdom. Zemljo okrog igrišča bo občina rabila za parkirišča in gradnjo. Na predlog župana je bil sprejet tudi sklep o uveljavljanju predkupne pravice za odkup njivske površine na Vidmu, ki jc na območju, kjer jc predviden prostor za črpalko. Tajnik občine jc informiral OS o izvajanju zimske službe. Letos je potekla pogodba z dosedanjim izvajalcem, poleg tega pa jc prišlo tudi do prekategorizacij cest. Ponudba za izvajanje pluženja je bila poslana petim izvajalcem. Naročnik je prejel dve ponudbi, in sicer Gabrijela Puglja in Jožeta Mikliča iz Strug. Z njima in izvajalcem zimske službe na LC je bil kasneje sklenjen dogovor o novi razporeditvi pluženja. M. Steklasa Obvestilo Centa za socialno delo firosuvljc sporoča, da je sredstva namenjena za novoletne čestitke namenil za humanitarne dejavnosti. Sprejetje zazidalni načrt za obrtno cono v Predstrugah Na seji občinskega sveta 21.septembra 1999 je bil sprejet Odlok o zazidalnem načrtu obrtne cone Predstruge v Občini Dobrepolje. Po več kot enoletnih pripravah smo Zazidalni načrt, ki je bil sprejet v Spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana za obdobje 1986 - 2000 pripeljali do konca, to je do začetka, ko se lahko začne s samo pripravo komunalne infrastrukture in gradnjo. Površina obsega cca 8,75 ha zemljišč, ki so trenutno še gozdna površina. Z njeno izgradnjo bo občina na organiziran način rešila problem povpraševanja po tovrstnih gradbenih parcelah in že obstoječim dejavnostim ponudila možnost, da se preselijo na novo lokacijo in svojo dejavnost tudi razširijo. Vse, ki bodo prišli na občino z zamislijo o razširitvi svoje dejavnosti, pa ta ne ustreza današnjemu načinu življenja in je v sami vasi ali delu naselja, ki ni primerno za obrtno dejavnost, bomo usmerjali v obrtno cono. Prometna lega in povezava z regionalno cesto: leži med naseljema Ponikve in Predstruge, natančneje: glavni dostop v obrtno cono bo nasproti ceste, ki pelje na Vodice. Cona leži med regionalno cesto in železniško progo in se jo s ceste zaradi gozda ne vidi in seje tudi po izgradnji ne bo. Pozidava: vsi objekti so namenjeni obrtni dejavnosti; lahki industriji, žagi in skladiščenju okolju nenevarnih snovi. K objektom programsko sodijo tudi prostori za vodenje podjetja in administrativno dejavnost. Investitorji še niso znani, zato je cona razdeljena v 14 polj, ki omogočajo fleksibilnost in možnost izgradnje objektov glede na površine posameznih polj. Za vse objekte in hale so predvidene lahke montažne konstrukci- je enostavnih oblik in možnosti sestavljanja. Celotna cona je razdeljena po fazno-sti gradnje v 3 faze, od katere se prva začne čimbližje dostopni cesti. Prometna ureditev: prometno je cona razdeljena v 4 dele, ki jih povezuje cesta, ki poteka po obodnem delu cone. Ne glede na faznost bo krožen promet po coni omogočen. Notranji promet bo organiziran enosmerno. Zelene površine: med regionalno cesto in strugo Rašce je pas zaščitenega območja potoka.Ta pas ima zaščitno in varovalno vlogo in ni predviden pozidavi. Njegova vloga je predvsem v varovanju pred poplavami, ki niso zanemarljive. Za podrobnejše informacije je zazidalni načrt na vpogled pri Mojci Lovšin, d.i.a. na Občini Dobrepolje. Objavljen je v Uradnem listu št. 98/99 z dne 3.12.1999. Mojca Lovšin d.i.a. MISEL Naj igra kdo v življenju še tako neznatno vlogo, če je vseskozi dober človek, nam je vsem vzor. J.Janžckovič U01NPA: (nnm n C0CXCCOCO0 a««* 2J PM IV —~ KI« «v~ »a B9FH0V p««.««««.«« ZAZIDALNI NACRT OBRTNE CONE »* DOBREPOLJE ZAZIDALNA SITUACIJA m 1:1000 nadaljevanje s str. 2 Do neke mere je vsaj del te inteligence de-javnejši pri ozaveščanju na narodnem in moralnem področju. Vsako leto na slovenskih univerzah diplomira nemajhno število strokovnjakov, promovira razmeroma veliko doktorjev znanosti, toda vse premalo jih je čutiti, kot bi nekam ponikali. Očitno se jih drži krilatica iz preteklosti, namreč uči se, da ti ne bo treba delati. Potrebujemo namreč znanje, podjetniško žilico in veselje do dela. Podjetništvo se med nami rojeva, toda največ podjetnikov je iz vrst srednje in srednje strokovne izobrazbe in jim ob mnogokrat uspešnem razvoju zmanjkuje znanja. Strokovnjaki pa se raje tiščijo v institucijah, ki za svoj obstoj dobivajo dotacije iz državne malhe, izumljajo nove in nove predpise, po načelu en birokrat rodi dva, namesto da bi svoje znanje postavili na trg, se vključili v podjetja ali odpirali lastna, na trgu testirali svojo izobrazbo in svojo sposobnost in tako zaslužili mnogo več ali pa propadli, odvisno od svojih sposobnosti, s tem pa koristili sebi, državi in svojim sodržavljanom. In kje je v tem prehodu tisočletja naša občina? Vse dobre in slabe strani, ki jih doživlja naša država se v nekem smislu odražajo tudi med nami. Žal, vse raje prodira kaj slabega kot dobrega. V povprečju lahko mirno rečemo, da se nas vsa moralna anarhija kot razne vrste zasvojenosti, zakonska nezvestoba, ko-ruzništvo in vse več tudi pravo delomrzništvo, ki so v nekaterih slovenskih krajih dobile že grozljive razsežnosti, vendarle še ni prijela, čeprav neopazno prodira tudi med nas. Opozarjanje na grozeči prodor tega seveda ni odveč, Ali bomo zmogli dovolj moči, da bo to zlo ostalo samo v manjšini? Nataliteta v občini je močno padla v 15 letih iz 55 rojstev na leto na 30 v letu 1998, in tako držimo razmerje s slovenskim nespodbudnim stanjem. Gospodarska slika je nekoliko boljša, saj se med nami vse več občanov odloča za svojo samostojno dejavnost, svoje pa prispeva tudi bližina Ljubljane, ki še vedno nudi dovolj delovnih mest za tiste, ki hočejo delati, saj je po statistiki brezposelnih samo nekaj nad 8%, kar je celo pod slovenskim in celo pod evropskim povprečjem. Povprečna plača vseh zaposlenih iz občine je sicer pod državnim povprečjem, vendar še zadovoljiva. Pretirano jamranje na tem področju torej nima v celoti prave osnove. To je seveda povprečje, moramo pa biti seveda posebej rahločutni do tistih, ki pa so vendarle v stiski, predvsem družine z več otoki, ostarelimi brez lastnih virov in nizkimi plačami. Običajno ti najmanj jamrajo. Tudi v naši občini smo se že srečali z velikim problemom, ki se mu pravi zaraščanje kmetijske zemlje. Tudi v ravninskem delu se že pojavljajo nepokošene njive, senožeti so tako ali tako že zaraščene. Pri tem pojavu ne gre samo za golo dejstvo, da se zarašča, ampak za cel sklop vzrokov in posledic, ki so pripeljali do tega stanja, ki pa imajo zelo daleko- sežne posledice. Tu gre za dejstvo, da podeželje izumira, da se je vse manj ljudi pripravljenih ukvarjati s kmetijstvom, da izginja tista sveta ljubezen do zemlje, o kateri sem govoril zgoraj in ki je v nekem smislu eden od garantov narodnega obstoja. Kmetije umirajo, ker jim kmetijstvo ne daje več dovolj dohodka za preživetje. Umira tudi tradicionalni način kmečkega življenja, ki je bilo sicer težavno, vendar je dajalo vsemu svoj neizbrisni pečat soodvisnosti življenja z naravo in Bogom. Te kmečke družine so bile tudi stalni vir ohranjanja vitalnosti našega naroda. Ali je kaj možnosti, da se povrnemo nazaj, ni jih v dobesednem smislu, čas gre naprej, to je dejstvo. Kaj torej storiti? Ali obupati in čakati, da bo izumrl zadnji kmet, ali prehiteti čas in nekaj storiti, da jih bo lahko preživelo vsaj nekaj? Storiti moramo to drugo. Ne čakati, da bo to naredil kdo drug namesto nas, ne čakati, da bo to storila država (od nje moramo sicer neprestano zahtevati reševanje tega problema), zagotovo ne bo za to nič storila združena Evropa, ona ima svoje interese. Če hočemo, da bo okoli naših domov še kulturna krajina, da se bomo še lahko sprehodili med njivami zore-čega žita, med zelenimi travniki, moramo izoblikovati takšne kmetije, ki bodo tudi ekonomsko dovolj močne za svoje preživetje. Brez teh kmetij ne bo več kulturne krajine, ne nosilcev vitalnih interesov slovenskega naroda. Tega dejstva se moramo zavedati vsi v občini in v državi, in storiti vse, da bo ta kmet dovolj močan, da bo lahko ostal branilec in vzdrževalec prelepe slovenske zemlje, ali pa bodo na njej zagospodovali tujci. Predpogoj, da takšna kmetija sploh lahko nastane, pa je zložba kmetijskih zemljišč v večje zaokrožene parcele, na katerih je možna strojna obdelava. Vesel sem, da se za takšen ukrep v bodočnosti zavzema kar pet vasi v občini. Šele na ta predpogoj so 26. decembra praznujemo dan samostojnosti, spominjamo se torej dneva, ko smo se na plebiscitu pred devetimi leti odločili za samostojno slovensko državo. Pomembni mejniki v razvoju slovenske države: - Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 zmaga koalicija novih strank Demos, ki začne priprave za razglasitev neodvisnosti; - Na plebiscitu 23. 12. 1990 se več kot 88% volivcev odloči za samostojnost; - Na podlagi tega rezultata je 26. 6. 1991 razglašena samostojnost Slovenije; - 27. 6. 1991 se začne desetdnevna vojna za Slovenijo. Neuspešno posredovanje jugoslovanske vojske pospeši osamosvojitev; - 25. 10. 1991 - odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka; - 23. 12. 1991 - razglasitev nove slovenske ustave; -15.1. 1992 - diplomatsko priznanje RS v smiselni vsi programi pospeševanja, v katere se vključuje tudi občina in za kar bomo morali biti zainteresirani vsi občani in vsi državljani. Seveda v tako kratek okvir ne morem nametati vseh misli, ki se mi motajo v glavi ob prelomu tega tisočletja. Načel sem celo vrsto tem, ki bi vsaka zahtevala temeljito analizo in resen premislek. Deloma sem to naredil nalašč. Človek namreč ne more misliti samo na to, kaj je v skledi ali kako se bomo imeli "fajn", brez da bi mislil tudi na posledice. Zelo moderno je danes tudi nič misliti nič prebrati in ne imeti nobenega mnenja, kar nas dela otopele in nezmožne sprememb. Mogoče sem bil v nekaterih delih tudi črnogled, čeprav po naravi vedno verjamem v zmago dobrega, v zmago resnice. Laž, nemorala, verska brezbrižnost ne morejo imeti trajnih korenin in dolgoročno nikoli ne zmagajo, pa tudi če so uzakonjeni v državnih zakonih, kar se danes mnogokrat dogaja. Mnogi resni misleci napovedujejo, da bo tretje tisočletje mnogo bolj duhovno kot so ta zadnja stoletja. Človek je ustvarjen po božji podobi. ]e telesno in duhovno bitje. Ima pa svobodno voljo. Dela lahko dobro ali slabo. Prepričan sem, da bo zmagala dobrota in pravičnost, da bo zmagala ljubezen in to tista prava po Pavlovi definiciji:" ki se ne napihuje, ne išče svojega, se ne da razdražiti, veseli pa se resnice". S to ljubeznijo stopimo v tretje tisočletje, tretje tisočletje po Kristusu, tretje tisočletje po tisti noči, v kateri se je sam Bog učlovečil, učlovečil, da bi nam kazal pot in kaže nam jo že 2000 let. Vemo torej za to pot, po njej pojdimo in ni se nam bati, da bomo obstali še naslednjih tisoč let. Vaš župan Anton Jakopič državah Evropske skupnosti; - 24. 3. 1992 - včlanitev v KVSE, - 22. 5. 1992 - sprejetje v OZN; - 14. 5. 1993 - članstvo v Svet Evrope; - 30. 7. 1995 - sprejem v Svetovno trgovinsko organizacijo; -10. 6. 1996 - podpis sporazuma o pridružitvi v Evropsko skupnost. Trdoživost slovenskega naroda je nesporna in potrjena, saj je narod vztrajal na prepihih in viharjih skozi vso svojo zgodovino. V začetku 90-ih pa so Slovenci dokazali tudi državotvornost. Ali drugače povedano. Slovenci smo imeli morda v svoji zgodovini dobre politike, ki pa niso premogli državotvornosti. Šele v začetku devetdesetih let so se znašli na pravem mestu ljudje, ki so znali razumno, intuitivno in pogumno oceniti in izkoristiti tedanje razmere ter s pomočjo srečnih naključij ustvariti samostojno slovensko državo. Zgodovinski dogodek osamosvojitve Slovenije, podprt z nabojem odpora proti balkan- OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI SLOVENSKE DRŽAVE Nujnost državotvorne prenove ski utesnjenosti je dal vse pogoje za to, da se slovenska državotvorna zavest dvigne na višjo raven. Pa vendar po nekaj letih marsikaj dokazuje, da državotvornost in nacionalna zavest pada tako pri politikih, kot tudi v celotni družbi. Demos je bil v času osamosvajanja tista politična sila, v kateri so se v največji meri združevale državotvorne sile. Žal, tudi stranke slovenske pomladi, ki so po njegovem propadu nasledile Demos, večinoma niso zmožne niti lastne notranje prenove, kaj šele vodstva narodne prenove. Poleg tega je v Sloveniji že dolgo časa na oblasti elita, za katero je bila in ostaja samostojna Slovenija stvar taktike lastnega preživetja, zato lahko vedno znova ugotavljamo, da ji manjka državotvornosti. S problemom državotvornosti je povezana tudi družbotvornost, ki je prav tako v krizi. Imamo formalno demokracijo, toda na oblasti je ostalo 83% prejšnjih elit (po dr. Adamu), pa tudi večji del novih elit zaznamuje pragmatizem kot osnovno merilo in vodilo ravnanja. Ugotavljamo, da smo v krizi, vendar prav kriza zahteva od nas največjo možno mero razsodnosti in odločitev. Če bomo ostali politično pasivni oziroma če bomo podlegli vsiljenemu mnenju, češ da smo naveličani političnih zdrah in se s tem odločili vzdržati se političnega življenja, se bomo tudi mi kot posamezniki odločili za nedržavotvornost. To pa vodi v še večjo krizo vrednot in vsesplošno družbeno mrtvilo, ki ki ga spodbujajo tisti, ki preprečujejo, da bi tako imenovana civilna družba v resnici zaživela in prispevala k resnični demokratizaciji. Biti državljan pomeni imeti svojo pokončno človeško držo v sebi, v svojem narodu, v državi in v svetu. Plebiscit za samostojno Slovenijo ne bi smel biti enkratno dejanje. Odločitev o naši politični kulturi je v rokah vsakega od nas. Tudi 10-letnica ustanovitve Demosa, ki smo jo praznovali nedavno, je priložnost za nov razmislek. M. Steklasa Intervju: podžupanja Tina Shawish Potrebujemo globoke spremembe v naših srcih, zavesti in ravnanju Na zadnjih lokalnih volitvah je Tina Shaivish izPonikev kandidirala na listi SLS. Zdaj je že skoraj leto dni naša podžupanja in čas je že, dajo nekoliko bolje spoznamo. Po končani gimnaziji v Kočevju se je vpisala na FNT, oddelek kemijska tehnologija, kjer je tudi diplomirala. Ves čas je bila zaposlena na zahtevnih delovnih mestih. Najbolj je ponosna na priznanje Gospodarske zbornice Slovenije Inovator leta za tekstilno proizvodnjo, ki ga je dobila leta 1993. Poleg službe je opravljala različne druge funkcije. 10 let je bila članica sveta šole na OŠ Videm, en mandat je bila predsednica vaškega odbora v Ponikvah, še vedno pa je članica SLS Podružnica Dobrcpolje in že nekaj let sodniška porotnica na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Kljub vsestranski aktivnosti in skrbi za družino najde čas za vrsto hobijev, kot je branje različne literature, gojenje rož, pletenje in delanje gobelinov. Vedno tudi najde čas za kulturne prireditve. Včasih gre v opero, rada si ogleda dober film in ne nazadnje je ena tistih, ki se udeležuje vseh kulturnih prireditev na Vidmu. Tudi šport ji veliko pomeni. Najraje ima hojo, lažje planinske ture, kolesarjenje in plavanje. Neverjetno je aktivna in polna energije. Odlikujejo razgledanost in velik optimizem in skoraj nikoli je ne srečamo slabe volje. Velika strpnost, a tudi odločnost pri obrambi svojih načel sta odliki, ki se kažeta v njenem odnosu do drugačnosti. Vse naloge opravlja z. vso odgovornostjo, kar se kaže tudi v njenem vodenju sej občinskega sveta. To je ženska, s katero se je mogoče pogovarjati o marsičem. Tokrat se je najin pogovor omejil na delo občine. Kako ocenjujete delovanje prvega, štiri- letnega, obdobja nove občine, torej čas mandata prvega OS? - Delovanje novo nastale občine Dobre-polje v njenem prvem štiriletnem obdobju ocenjujem zelo pozitivno. Ne pozabimo, da je bil začetek delovanja iz t. i. ničtc točke, daje bilo povsod veliko negotovosti, zakonske nedorečenosti, ampak dovolj dobre volje, optimizma, predvsem pa prepričanja, da se bo z lastnim odločanjem na občinskem svetu tako krajem kot občanom doprineslo več dobrin, ki se pojmujejo kot javno dobro. Kako so se na občinskih sejah dosegali konsenzi za določene odloke in s tem določene projekte, mi natančno ni poznano. Dejstvo je, da se je v tistem obdobju realiziralo veliko projektov, ki so bile mnogim dolgoletne želje. Omenjam najvažnejše: prizidek šole in vrtca, zgraditev mrliške vežice na Vidmu, rekonstrukcija in asfaltiranje mnogih cest in poti. Seveda pa vsega omenjenega ne bi bilo, če ne bi bil realiziran samoprispevek, kar pomeni, da smo se večinsko za razvoj odločili vsi občani. Mineva pa že prvo leto drugega mandata nove občine. Kakšen se vam zdi sedanji občinski svet? - Res je. 22. novembra je minilo leto od zadnjih volitev, sestava občinskega sveta je znana in je rezultat volje volilcev. V OS so tudi štirje člani, ki so to funkcijo imeli že v prvem mandatu. Menim, da je koalicijsko in opozicijsko delovanje OS do neke mere normalno in konstruktivno, dokler ni presežena toleranca kulturnega vedenja in sodelovanja, kar pa se dogaja. Glavna značilnost nedoraslih in šibkih ljudi namreč je, da zvračajo krivdo na vse okrog sebe, na ves svet, sami pa so popolnoma nesposobni kakršne koli samokritike. Tudi razprave pri posameznih temah se včasih opredeljujejo pre- već subjektivno. Menim namreč, da mora OS, kot najvišji upravni organ občine, zadeve opredeljevati širše, globalno. Kakšne izkušnje ste si nabrali v tem času? - Človek se uči vse življenje in tudi delo v OS je nekaj posebnega, česar do sedaj nisem poznala. Predvsem imam v mislih pripravo samih pravno-formalnih zadev in proceduralne izvedbe le-teh. Kot podžupanja imate še večji vpogled v delo občinske uprave in župana. Se vam zdi vodenje in upravljanje takšne občine, kot je naša, zahtevno delo? Je morda kaj specifičnega? - Občina Dobrepoljc je relativno majhna občina po številu prebivalcev, a po obveznostih in odgovornosti enaka vsaki drugi. Narediti je potrebno prav toliko operacij kot v velikih, le v manjšem obsegu in z manj ljudmi. Mnoge novo nastale občine, tudi naša, mora zaradi kompleksne obravnave splošnih zadev sodelovati še s prejšnjimi občinami. V našem primeru z dvema upravnima enotama, kar zahteva dodatna dela in posvetovanja. To sta upravni enoti in občini Grosuplje in Kočevje, kar je specifično. Pri javnih zadevah morajo biti ljudje, ki imajo resen in odgovoren odnos do življenja, družbe in sveta. Pri tem si upam trditi, da naša občinska uprava z županom vred je. Ni to tako lahka funkcija, saj je javno delo večkrat grajano kot hvaljeno. Zupan vam je predal vodenje sej. Je to naporno delo? - Vodenje seje mi je bilo zaupano pri osmi icdni seji. Trudim se delati korektno in odgovorno, v okviru poslovnika OS. Vodenje zahteva popolno koncentracijo. To mi ni težko in upam, da opravičujem dano zaupanje. Kako ste zadovoljni s prvim letom delovanja sedanjega mandata? Je do zdaj vse realizirano, kar je bilo v planu? - Do konca novembra je bilo že 12 sej, dve sta bili korespondenčni, kar res ni malo. Sprejetih je bilo kar nekaj odlokov, statut, poslovnik OS, pravilnik in po pregledu realiziranih planiranih del, so Ic-ta izvedena skoraj v celoti, če izvzamemo nekaj malih projektov, ki so potrjeni z rebalansom občinskega proračuna. Najbrž ne zanikate, da je kljub vsemu nekaj perečih problemov v občini, s katerim vsaj del občanov ni zadovoljen. Med njimi je tudi kamnolom v Predstrugah. Z njim se je ukvarjal že prejšnji OS, tudi sedanji bo moral prej ali slej sprejeti določene sklepe. Kakšno je vaše stališče glede tega? - Kamnolom je vroča tema že od julija, leta 1996, ko je bila silovita eksplozija v Predstrugah, bil pa je tudi motiv za politično obračunavanje po lokalnih volitvah v začetku letošnjega leta. Moje stališče glede tega je naslednje. Sem proti odpiranju nove lokacije kamnoloma, to je na področju proti Ponikvam. Podpiram pa možnost širitve sedanje lokacije izven naselja Prcdstruge, to je področje nasproti predvidene industrijske cone. Upravljalcc bi moral pred samim aktiviranjem kamnoloma izvesti še nekatere nujne analize, geološko analizo tal, vplive na okolje, prostor in podtalnico. Za izkopavanje kamenin bi morala biti izbrana najsodobnejša tehnologija, ob takojšnji sanaciji že izkoriščenih površin. Večji delež odvoza bo potrebno nujno izvesti po železnici, pospešeno delati na obvoznici mimo Po-nikev. Do tedaj pa je potrebno za čim večjo varnost prometa urediti pločnike v vaseh, kjer bi vozili kamioni. Seveda pa je končna odločitev tega projekta odvisna od demokratične volje občanov. Sestavljen je že nov proračun za leto 2000. OS ga sicer še ni obravnaval. Pa vendarle. Kako ga ocenjujete? Kje so prioritete? - Glede dejstva, da je leto 2000 zadnje leto, ko se bodo med prihodki občinskega proračuna zbirala sredstva samoprispevka, ob dejstvu, da je višina našega občinskega proračuna po vseh zakonskih regulativah cca 250 mio SIT, to je skupno cca 400 mio SIT. Ob odbitkih vseh fiksnih stroškov, lahko rečem, da so predlagane kot prioritetne naslednje investicije: projekt Jakličev dom in nadaljevanje začetih projektov - sanacija vodovoda, kanalizacija itd. Podoba občine je že sedaj precej drugačna, kot je bila pred petimi leti. Kakšna bo čez tri leta, ko se bo zaključil ta mandat? Kaj vse je v planu do takrat? - Osnovno načelo naše stranke je, da se bomo celoten mandat trudili za realizacijo načrtov, ki smo jih predstavljali v predvolilnem obdobju. Predvidene plane imajo tudi člani drugih strank in prepričana sem, da se bomo tako v prihodnjem, kot v naslednjih dveh letih, znali skupno odločiti za projekte, ki bodo koristni nam vsem in v zadovoljstvo vseh občanov. Za realizacijo pa so potrebna sredstva in na tem področju bo potrebno storiti še kaj. Zadnji dve leti bo treba zagotoviti lastni vir občinskih prihodkov. Največji projekti so adaptacija in dograditev Jakličevega doma, mrliške vežice v Strugah, adaptacija ali gradnja doma za ostarele, gradnja telovadnice, nadaljevanje že začetih projektov - sanacija vodovodnega omrežja, kanalizacija in drugo. To je veliko za tako občino, kot je naša. S čim pa ljudje, po vašem mnenju, vseeno niso zadovoljni?? - Ne bom konkretno odgovorila, s čim ljudje niso zadovoljni, pač pa je moje mnenje glede tega naslednje. So ljudje, ki jih že majhne stvari spodbujajo k pozitivnemu razmišljanju, veselijo se najmanjšega napredka, drugi pa spet samo godrnjajo, nobena stvar jim ne prija, po njihovem ni noben projekt dobro izveden, čeprav ravno oni niso nikoli nič naredili za javno dobro. Moti jih marsikaj, celo ropot, prah, veliko kritizirajo. Kaj storiti, da bo tega manj? Potrebujemo globoke spremembe v naših srcih, zavesti in ravnanju. Vi očitno pozitivno razmišljate. Je takih ljudi premalo? - Občino tvorimo ljudje, občani, mladi, stari, laiki, izobraženci, delavci in kmetje. Med nami je kar nekaj navdušencev, ki predano delujejo na različnih področjih in ne zgubijo svojega optimizma. Tudi ob kritiziranjih so resni in odgovorni do življenja v občini. Na drugi strani pa imamo ljudi, ki veliko kritizirajo, a ne store ničesar za javno dobro. Zavedati se moramo, da bo do globljih sprememb prišlo le ob sodelovanju večjega števila ljudi pri urejanju javnih zadev. Le zahtevati urejeno občino, državo, nič narediti za odpravo problemov, ampak le zahtevati, da se rešijo, ne sprejemati nase nobene odgovornosti, ampak jo naložiti 10 Naš kraj Podjetništvo drugim, tarnati nad izgubo moralnih vrednot - pri tem pa zahtevati ločitev religije od države, želeti si sprememb, pri tem pa nič sodelovati in narediti, ne more privesti do korenitih sprememb! Imate na koncu kakšno sporočilo za občane ob bližajočih se praznikih in prelo- mu tisočletja? - Vsem občanom želim, da bi poleg osnovnih želja, zdravja in osebne sreče dosegli cilj, za katerega prosim Boga tudi sama vsak dan posebej: Gospod , daj nam modrost, ki presoja od zgoraj in vidi daleč! 11/1999 Daj nam duha, ki pušča ob strani nepomembno v prid bistvu! Nauči nas, da bomo vedri pred bojem in ovirami. Daj nam vedro dejavnost, ki bo znala z enim pogledom zajeti celoto. Pogovarjala seje: M. Steklasa Nov uspeh Pekarne Kovačič Trak je prerezal Lojze Peterle Uspešna podjetniška pot Antona Kovačiča iz Zagorke se je začela pred desetimi leti, ko je na Igu odprl lastno pekarno. Danes je v njej zaposlenih 33 delavcev, ki pečejo kruh za območje Ljubljane. Pekarna je svoje zmogljivosti razširila tudi na izdelavo peciva. Povpraševanje po njihovih izdelkih je čedalje večje. Pravijo, da je skrivnost njihovega uspeha v majhni sodobni pekarni, ki v proizvodnji posnema stare ročne postopke peke. Že od samega začetka so večali proizvodnjo in širili mrežo trgovin. Po desetih letih so odprli že drugo sodobno samopostrežno trgovino, ki je zgrajena po vseh evropskih predpisih in je najsodobneje opremljena. Slovesno odprtje je bilo v soboto, 27. novembra na Cesti na Brdo 45. Slovestnosti se je udeležila vrsta odličnih gostov, med njimi predsednik prve slovenske vlade in predsednik SKD Lojze Peterle, predsednik uprave Slovenske razvojne družbe dr. Bogdan Topič in še nekaj drugih gostov. Lojze Peterle je po slovesnem nagovoru prerezal trak, nato pa je sledila blagoslovitev prostorov, ki jih je opravil barjanski župnik dr. Gorjup. "Dober kruh je najprej vzhajal v Zagorici, od koder prihaja družina Kovačič," je dejal povezovalec programa z radia Ognjišče. Iz Zagori-ce pa so prišli tudi Zagoriški fantje in zapolnili programa z ljudskimi pesmimi. Geslo Pekarne Kovačič se glasi: "Dober kruh se sam ponudi, je naraven, zdrav, zbuja tek in zadovoljstvo." Dosedanji dosežki in podjetnost Antona Kovačiča in njegove žene pa sta najboljše zagotovilo za nadaljnji poslovni uspeh Pekarne Kovačič. M. Steklasa Na slovesnosti so nastopili tudi Zagoriški fantje Trije od bratov Kovačič z gostom Lojzetom Peterletom MISEL Človek je vreden toliko, kolikor naredi sam iz sebe dobrega, M. (iorki Kulturno društvo Godba Dobrepolje Godbeniki tudi letošnje leto zaključujemo delovno uspešno. Izpeljali smo vse naloge, ki smo si jih zadali za letošnje leto. Najobsežnejša naloga letos je bila organizacija prireditve DAN GODBE, ki smo jo dokaj uspešno opravili. V letošnjem letu smo imeli 31 nastopov v Dobrcpolju in drugod po Sloveniji. Nastopili smo na vseh pomembnejših revijah in srečanjih, ki so jih organizirala združenja in zveze, v katerih tudi mi aktivno sodelujemo. Še posebej dobro smo se izkazali na območnem srečanju pihalnih orkestrov v Grosuplju 25. novembra. Strokovno oceno je napisal prof. Igor Tcršar, svetovalec za glasbeno dejavnost na Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Njegovo poročilo z veseljem objavljamo tudi v Našem kraju. "Godba Dobrepolje šteje okoli 40 članov in sodi med srednje slovenske zasedbe. Verjetno se ji bodo z ustanovitvijo nove občine odprla širša vrata do delovnih in drugih pogojev za delovanje. Po pravici povedano, sem bil nad orkestrom navdušen. Vaš orkester zveni uglašeno in mehko. Instrumentalisti igrajo natančno, upoštevajo dinamične in agogične spremembe. V uvodni skladbi Aux Marc-hes je orkester pokazal dobro tehnično pri- pravljenost, tempo je bil enakomeren in dober. Pohvalno je dejstvo, da se je dirigent izkazal z izbiro programa tudi za instrumentalne solistične vložke tolkal in drugih skupin. Prav tako je Dixi tirne zazvenel dobro, izvedba pa je naredila dober vtis na publiko. Tretja skladba Can-Can je v posebni priredbi, ki sem jo prvič slišal, zvenela zanimivo, preprosto in lepo. Napredek v orkestru vidim še v večji intonančni usklajenosti, dinamiki in razvijanju koncertnega stila. Prav tako pa v dopolnitvi instrumentalnih skupin. Kot sem že omenil dirigentu Josipu Mihelčiču po nastopu, je vaš orkester prerasel okvire godbe in se uvršča med orkestre. Orkestru želim še naprej veliko uspehov." Skrbeli smo tudi za izobraževanje, predvsem mlajših godbenic in godbenikov. Udeležili so se izobraževalnih taborov v Novem mestu in Tolminu. V mesecu septembru pa smo na ustanovnem občnem zboru ustanovili svoje društvo pod imenom KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE. Za predsednika je bil izvoljen Andrej Škantclj. V decembru pripravljamo že štirinajsti božično-novoletni koncert, na katerega ste vsi lepo vabljeni. Koncert bo to nedeljo ob ob 19. uri v dvorani Jakličevega doma. Seveda pa naše delo ne bi bilo tako uspešno brez delavnosti članov godbe, staršev in vseh ostalih prijateljev godbe, ki nam vedno priskočijo na pomoč. Zahvala velja tudi ustanovam in podjetjem, ki so nam v letošnjem letu denarno pomagala. OBČINA 00BREP0UE SKLAD RS ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA IVANČNA GORICA ARMING d.o.o. Ljubljana ADLES d.o.o. Ljubljana PREVOZNIŠTVO PRIJATELJ Struge TRANSPORT IN GRADBENA MEHANIZACIJA D0LINŠEK, Ljubljana LED0NA d.o.o. Kompolje MIZARSTVO VIDRIH Zdenska vas GOSTILNA MAJ0LKA Videm RADIO ZELENI VAL Zahvaljujem se tudi vsem ostalim, ki so nam prispevali nagrade za izpeljavo sreče-lova na prireditvi Dan godbe. Še posebej podjetju Kovinostroj Grosuplje. GODBENICE IN GODBENIKI ŽELIMO VSEM OBČANOM, USTANOVAM IN PODJETJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU PA VELIKO SREČE, ZDRAVJA, DELOVNIH USPEHOV IN MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA! Kulturno društvo GODBA DOBREPOLJE KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE PRIREJA BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT GODBE DOBREPOLJE V NEDELJO, 26. DECEMBRA, OB 19. URI V DVORANI jAKLIČEVEQA DOMA NA VIDMU POLEQ QODBE DOBREPOLJE BODO NASTOPILI SE: VOKALNA SKUPINA MAVRICA BRASS KVINTET IN vokalni solist MARKO NOVAK PRIREDITEV BO POVEZOVAL /Q0R AHAČEVČIČ Pridite in zabavajte se z nami! 12 Naš kra Anketa, kultura 11/1999 Tisočletje se Izteka, prihaja novo... Pred leti, desetletji, ko smo bili še mnogo mlajši, se nam je zdelo leto 2000 neskončno daleč, zavito v nedoumljivo skrivnost oddaljenega. Morda smo kdaj pomislili, koliko bomo takrat stari in zdelo se nam je skoraj neverjetno, kot nekakšen dar, da bomo prelomnico tisočletja dočakali prav mi. Nenavadno hitro se je približala. Z njo mineva stoletje svetovnih vojn, totalitarnih režimov, človeškega gorja pa tudi bliskovitega razvoja tehnike in znanosti. V ta razgiban čas nas je postavila usoda in tako smo iztekajočemu stoletju dali svoj pečat, pa čeprav le v svojem okolju. Z neponovljivostjo in enkratnostjo, ki jo predstavlja vsako človeško življenje. Z nostalgijo in pričakovanji obenem stopamo v novo tisočletje? Kaj bo prineslo človeštvu? Kaj naši domovini? Kaj nam, osebno? Zbrala sem nekaj misli naših bralcev (podatki o anketirancih so v uredništvu). BOŠTJAN: "Glede na to, da je zadnje stoletje prineslo ogromen razvoj, je moja osebna želja ob vstopu v novo tisočletje ta, da bi ljudje ostali človeški, ne glede na to, kje bomo ali kam bomo šli, kajti taki kot smo bomo morali živeti naprej." MARIJA: "Prelomnica v novo tisočletje jc sicer nekaj posebnega in verjetno so v vsakem takem prelomu ljudje tako čutili. Moram pa reči, da se me evforija, ki jo je čutiti med ljudmi in se odraža v medijih, še ni prijela. Prehod v novo leto se mi ne zdi nič posebnega, nič pretresljivega, življenje teče in bo teklo naprej. Moje želje za tretje tisočletje. Pravzaprav si želim, da bi ljudje postali bolj ljudje. Da bi vsi v soljudeh videli več dobrega kot slabega; skušali eden drugemu pomagati, ne pa si delati žalosti, skrbi in trpljenja. Da bi se nas resnično dotaknilo božično sporočilo MIR LJUDEM NA ZEMLJI!" JOŽE: "Vesel sem, da sem dočakal to prelomni- co. Večji del življenja sem preživel v tem stoletju. Neverjetno veliko seje spremenilo v tem času. Včasih smo vse delali ročno, zdaj so sami stroji. Želim si zdravja in več razumevanja med ljudmi." IRENA: "Nekako mi je žal za tem tisočletjem, ki se poslavlja. Tudi zaradi tega, ker sem najlepša leta preživela v tem stoletju. Za naprej si želim predvsem zdravja in boljših odnosov med ljudmi." MARKO: "Glede na to, kako hitro napreduje znanost in tehnika in kolikšen napredek jc bil dosežen v tem stoletju, se sprašujem, kakšen bo svet ob koncu naslednjega stoletja ali celo tisočletja. Zase si želim, da bi uspešno doštudiral in dobil dobro službo." ANDREJA: "Evforija, s katero pričakujemo novo tisočletje, se me še ni dotaknila, vendar je to prelomnica, ki vsakogar sili k razmišljanju. Kaj si želim? Osebne želje so na prvem mestu. Kar pa zadeva svet in človeštvo, pa lahko samo upamo, da stoletje in tisočletje, ki prihaja, ne bo prineslo človeštvu toliko hudega, kot je sedanje. Ostaja tudi upanje, da porabniška družba ne bo še bolj načela medsebojnih človeških odnosov in da sc bodo ljudje usmerili k bolj pozitivnemu razmišljanju." Pripravila: M. Steklasa MISLI Nemirna vest je najstrašnejše gorje na svetu. J.Janžekovič Smisel sveta uresničuje delo človeka, presvetljeno z modrostjo in prežeto z ljubeznijo. Dr. R. Steiner Koncert Temnih not V soboto, 11. decembra, je na povabilo KD Dobrepoljc v Jakličevem domu na Vidmu gostovala glasbena skupina Temne note iz Pomjana na Primorskem. To je bila vsekakor pomembna popestritev kulturnega dogajanja v Jakličevem domu. Žal pa lah ko ponovno ugotovimo, da so nastopi gostujočih skupin, ne glede na njihovo kvaliteto, slabše obiskani. Tisti, ki so na koncert vendarle prišli, pa prav gotovo niso bili razočarani. Ne samo zato, ker so verjetno prvič v tem kulturnem domu prisostvovali koncertu črnskih duhovnih pesmi, ampak tudi zaradi visoke kvalitete te glasbene skupine, ki vsekakor zasluži vsaj to, dajo nekoliko bolje predstavimo. "Skupina je nastala leta 1966. Pevke in pevce druži veselje do petja črnske duhovne glasbe gospel (spiritual v lastnih priredbah. Občinstvu sc prav tako predstavijo z lastnimi skladbami. Ta zvrst jim ugaja, kajti skozi njo izražajo svoja čustva, ker je melodična in ritmična. Priredbe v večglasju vsebujejo odtenek sodobnih večglasnih harmonij, zato imajo pesmi poseben prizvok Ob spremljavi akustične kitare ustvarjajo ritmično glasbo z ohranitvijo improvizacije nad interpretacijo. Kljub sodobni harmo niji pesmi vsebujejo čustvene solo izvedbe, ki temeljijo na pristnih črnsko duhovnih osnovah. Za seboj imajo več samostojnih koncertov, v cerkvah in kulturnih domovih. Prav tako se radi udeležujejo dobrodelnih koncertov ter raznih srečanj." (gled. list) Še nekoliko bolje pa smo skupino spoznali ob prijetnem klepetu predsednika KD Janeza Tomšiča s posameznimi člani pred drugim delom koncerta. M. Steklasa OBVESTILO Krajevna knjižnica Dobrepoljc jc odprta vsako sredo, od 17.30 do 19.30 in vsak petek, od 16.30 do 19.30. Ob prelomu časov Ko me vsakodnevno bombadirajo že skoraj tri leta poročila o številu dni do leta dva tisoč in različne reklame o najrazličnejših norijah v zadnjem mesecu tega stoletja, me ta sporočila čedalje bolj silijo v razmišljanja o miselni bedi civiliziranih zahodnih Zemljanov. Kot zgodovinarja me jasno najprej zanima zgodovinska resnica glede začetka novega stoletja in tisočletja. Zgodovinarji, še posebno pa kronologi - raziskovalci, katerih predmet raziskave je datiranje dokumentov in njihova postavitev v določen čas, si niso enotni glede stotic v gregorjanskem koledarju. Nekateri trdijo, da je npr. leto 2000 prvo leto tretjega tisočletja, medtem ko se večina nagiba k trditvi, da je leto 2000 zadnje leto drugega tisočletja. To trditev pojasnjujejo z dejstvom, da se naj bi Kristus rodil 1. januarja leta 1 in ne leta 0, ki v zgodovinopisju ne obstaja. Poznamo dobo pred Kristusom -svetopisemsko Staro zavezo in dobo po Kristusu - svetopisemsko novo zavezo. Nikjer ni uradno zabeležen točen datum Jezusovega rojstva, vendar pa je nesporno dejstvo, da seje rodil v hladnejši polovici leta v Betlehemu, kjer se še močno čutijo vplivi sredozemskega podnebja ( popis prebivalstva v Palestini, ki je bila tedaj rimska provinca v okviru mogočnega rimskega imperija). Krščanstvo je postavilo praznik Kristusovega rojstva po zimskem enakonočju, ko se začne dan daljšati ( katoličani in evange-ličani 25. december, pravoslavni 7. januar). Jezusovo rojstvo pomeni " Luč v razsvetje-nje poganov", zato je tudi povsem jasno, da je postavljeno obhajanjc tega velikega dogodka človeške zgodovine v čas po zimskem sončnem obratu, ko se na severni polobli prične dan daljšati. Omenim naj, da do dvajsetih let šestega stoletja niso poznali takšnega štetja let kot ga danes. Do tedaj so običajno vladarske listine bile lahko nedatirane ali pa so se npr. glasile: 5. januarja desetega leta vladanja cesarja Dioklecijana.....Torej lahko trdimo, da je območje cesarskega Rima štelo leta po rimskih cesarjih. Šele 525 po Kristusu je opat Dionizij ( nima nobene povezave z dionizovim čaščenjem v antični Grčiji) izračunal za papeža datume praznovanja velike noči ( vedno je velika noč prvo nedeljo po polni luni, ki nastopi po pomladanskem enakonočju). Ob tem je predlagal še štetje let pred Kristusovim rojstvom in po Kristusovem rojstvu. Štetje let od ANNO DOMINI - Gospodovega rojstva se je do- končno uveljavilo v srednjeveškem zgodovinopisju v času Merovingov in merovinš-ke majuskulne pisave leta 731 po Kristusu. Tedaj je menih Beda v svojem kodeksu -spisu uporabil oziroma zabeležil, da Kroniko napisal leta 731. Srednjeveški skriptoriji so to letnico prevzeli za dokončno in tako se je uveljavilo štetje let Anno Domini (A D) po vsej srednjeveški Evropi. Tudi prvi slovenski zapis Oče naša je jasno datiran s pomočjo A D . V zadnjih petdesetih letih so raziskave pokazale, da je bil popis v rimskem imperiju po vsej verjetnosti 7 let pred letom 1 po Kristusu. Zato lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je 2000 let od Jezusovega rojstva minilo že 1 . 1993. V zadnjem letu je vstalo mnogo lažnih prerokov, ki so že nekajkrat napovedali konec sveta. Apokaliptičen konec sveta je verjetno za nevernika strašen, za kristjana pa ne sme biti nič posebnega, saj dobro vemo, da bo ob dovršitvi časov prišla poslednja sodba, kjer bo vsak dobil plačilo po tem, kar je delal: dobro ali hudo. Kristjan si mora prizadevati z molitvijo, dobrimi deli, odpovedjo in žrtvijo tudi za tiste, ki mu gredo na živec ali pa ki Boga ne priznavajo. Kristus je prišel na zemljo predvsem zaradi izgubljenih ovac, da jih pripelje na pravo pot, ki vodi v neminljivo srečo - v večno veselje. V zadnjih mesecih sem prebral kar nekaj originalnih tekstov, ki so nastali v letih 990 -999 po Kristusu. Nikjer nisem ugotovil, da bi pisalo, da so bili ljudje preplašeni ali pa da so komaj čakali prihod leta 1000. Tudi po literaturi in zgodovinskih virih, ki so bili meni dosegljivi, ni bilo nikjer moč razbrati, da bi ljudje dajali kakšen poseben poudarek temu letu. Omenim naj, da so tedaj pisali predvsem po samostanih in kraljevskih dvorih. Če se vrhovi tedanje družbe niso vznemirjali ob tej letnici, kako se naj bi šele množica kmetov, trgovcev in rokodelcev. Mislim, da je misel na strašni konec sveta 31.12. 1999 čisto praznoverje in znak ozkosti ljudi. Če pomislimo, da pravoslavna območja našega planeta praznujejo novo leto šele sredi januarja, muslimanski svet ima v letu 2000 prehod iz leta 1420 v 1421 in Judje bodo v prihodnjem letu prešli iz leta 5760 v leto 5761. Prepričan sem, da je hrupno proslavljanje v dneh pred letom 2000 le plod zahodne porabniške civilizacije in reklam, ki temu služijo. Če pogledamo okoli sebe, lahko hitro ugotovimo, da ni čas za razna popivanja, preobložene mize in metanja raznih pirotehničnih predmetov. Pravilneje bi bilo, da se v teh dneh zaustavimo ob knjigi vseh knjig - Svetem pismu, se zazremo v svojo plehko notranjost ter napravimo kakšno dobro delo. Mislim, da nam ni potrebno gledati čez meje naše države, temveč raje poglejmo okoli sebe in če bomo dovolili očem, bodo videle ljudi ali pa ustanove, ki so naše pomoči potrebne. Ob Vašem praznovanju božiča kot praznika učlovečenja našega Boga ali pa kot družinskega praznika, želim vsem obilo srčne topline, ki bo otajala še tako zaledenela prijateljska človeška čustva. V prazničnih dneh ter v novem letu, ki bo za nekatere tudi že tretje tisočletje, za druge pa še vedno drugo tisočletje, pa Vsem želim, da bi imeli prisrčen nehinavski nasmeh na obrazu. Nasmeh nas nič ne stane, osreči pa človeka, ki mu ga podamo. Ivan Grandovec OŠ Dob|.epolje r^jičeiar ne vidimo priti, a vemo in čutimo i/ii. V^ehaj od nas 5e poilai/lja, a drugo nam sega u dlani. sa^izčcMP 2000 u1 K A ->' UREJENA DOMAČIJA '99 Akcija spodbuja k urejenosti okolja Letošnja akcija Turističnega društva Dobrepolje UREJENA DOMAČIJA '99 je končana. Konec julija je potekalo ocenjevanje najbolj urejenih kmetij in balkonov na stanovanjskih objektih. Kljub nekaterim spremembam v primerjavi s prejšnjimi leti, je bil končni cilj enak: spodbuditi krajane k urejanju stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov ter njihove okolice, ob upoštevanju identitete dobre-poljskega prostora. Značilnost letošnje akcije je bila tudi predstavitev ohranjenih ambientov v naseljih. To so tisti skupni prostori v naselju, ki so jih včasih koristili vaščani za vaške razgovore, napajanje živine, kmečka dela pa tudi zabave. Izbrani in predstavljeni so bili primeri naselij: Videm, Ponikve, Tisovec, Podpeč, Zagorica, Kompolje, Kolenča vas, Cesta, Rapljevo, Podtabor in Mala vas. Mojca Lovšin, članica ocenjevalne komisije je v svoji strokovni oceni poudarila, da imajo ta naselja v sebi še skrito tisto prepoznavnost in kmečko zavest o oblikovanju vaškega jedra ali ambienta, ki ni le sama sebi namen, ampak poskuša prodreti v zavest ljudi do oblikovanja svojega prostora. O odnosu do tega prostora pa pravi: "Vaške prostore uporabljamo vsi; vsi pa zanje ne skrbimo, kot da to ni naš življenjski prostor, kot da ne gremo v svojo hišo mimo lipe, kapelice, kot da ne gremo po cesti, mimo smetnjaka, oglasne table ... in še bi lahko naštevali elemente oblikovanja vaških ambientov. Toliko v razmislek, da je potrebno skrbi ureditvi vaških jeder posvetiti pozornost in čas, prav toliko kot urejenosti svojih domov. Na lastno željo in s pomočjo občine so v septembru letos stekle prve priprave pri urejanju vaških jeder, in sicer na cesti in v Zdenski vasi. Naj ob tem pohvalim vaška odbora v obeh naseljih, ki jima je skrb za urejen vaški prostor kljub naglici in ritmu našega življenja pomemben." Akcija Turističnega društva se je zaključila 27. novembra s koncertom ansambla Igor in zlati zvoki, med katerim so bile podeljene nagrade občinstva in strokovne komisije. Občinstvo je imelo možnost glasovanja na dan odprtja razstave, en teden pred prireditvijo, v nedeljo 21. novembra. M. Steklasa SEZNAM NAGRAD KMETIJE Po oceni strokovne komisije: 1. Marjan Hočevar, Mala vas 2. Štefan Adamič, Videm 3. Janez Somrak, Ponikve Po izboru občinstva: 1. Viktor Volek, Cesta 2. Marjan Andolšek, Podpeč 3. Anton Kastelic, Podgora 4. Janez Somrak, Ponikve 5. Silvo Škrlec, Videm 6. Ciril Lenarčič, Ponikve 7. Ciril Cimerman, Mala vas 8. Danijel Volek, Zagorica 9. Marjan Hočevar, Mala vas, 10. Jože Drobnič, Cesta BALKONI Po oceni strokovne komisije: 1. Janez Nose, Predstruge 2. Jože Perko, Zagorica 3. Franci Kastelic, Ponikve Po izboru občinstva: 1. Janez Nose, Predstruge 2. Roman Bukovec, Predstruge 3. Marjan Andolšek, Podpeč 4. Anton Babic, Zdenska vas 5. Bojan Bukovec Ponikve 6. Janez Šuštar, Mala vas Janez Novak, Videm 7. Jože Tkalčič, Prestruge Anton Hočevar, Predstruge Ivica Tiselj, Zdenska vas Tomaž Blatnik, Predstruge Julka Draženovič, Predstruge ČESTITAMO! Nagrade so podelilipredsednikTD Stane Škulj, Anka Hočevar in Igor Ahace včič, kije bil tudi vodja celotne akcije in povezovalec programa. Prvo nagrado občinstva in strokovne komisije za najlepši balkon je prejela Cirila Nose. Nagrado za najbolj urejeno kmetijo po oceni občinstva je prejel Viktor Volek s Ceste. Brigita Perko izZagorice je dobila drugo nagrado strokovne komisije za najlepši balkon TUR/STIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE želi vsem vesele božične praznike, v letu 2000pa obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. P6D Zdenska vas - ob koncu uspešnega leta Počasi se bliža konec leta. Nekaterim je to le čas praznikov, veselja in načrtov za prihodnost, nekateri pa si vzamejo tudi čas za pogled na preteklo leto. Mnogo, mnogo se je letos dogajalo v našem društvu. Začelo se je že v prvih dneh leta, ko so na sestankih upravnega odbora in na občnem zboru društva prišle na dan številne ideje in predlogi. Roko na srce, vsega nismo mogli uresničiti, pa vendar. Ko ob koncu leta gle-■ I,mio nazaj, se je vsega nabralo toliko, da človek ne ve, kje bi začel. Naše prve misli in naša prva dela so bila posvečena našemu osnovnemu poslanstvu. Na področju, ki spada pod naše društvo, k sreči ni bilo požara, smo pa bili vseskozi tehnično in organizacijsko pripravljeni, kar se je lepo pokazalo na raznih vajah in sodelovanju pri gašenju požarov izven našega področja. Sodelovali smo na raznih gasilskih prireditvah, med drugim tudi na gasilski paradi na Plorjanovo nedeljo v Ponikvah. Udeležili smo se gasilskih tekmovanj, in to kar s tremi desetinami, edini v naši gasilski zvezi z žensko desetino, ki je z uvrstitvijo na prvo mesto na občinskem ter tretjim mestom na regijskem tekmovanju, in s tem uvrstitvijo na državno prvenstvo, dosegla velik uspeh. Naši mladinci so bili prvi na občinskem in deseti na regijskem tekmovanju. Naši člani A pa so uspeh dopolnili z drugim mestom na občinskem in sedmim mestom na regijskem tekmovanju. Organizirali smo gasilsko veselico, katere izkupiček smo namenili ureditvi gasilskega doma, ki je dobil popolnoma novo podobo in je sedaj nam, gasilcem, in celi vasi, resnično v ponos. Številke govorijo o preko 800 prostovoljnih delovnih urah in o mnogih posameznikih in podjetjih, ki so nam z razumevanjem priskočili na pomoč. Skupaj smo zmogli delo, na katerega smo lahko upravičeno ponosni in je lahko zgled tudi za delo na drugih področjih. Na koncu se člani PCD Zdenska vas zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali pri našem delu v preteklem letu in voščimo vsem občankam in občanom vesele božične praznike in srečno novo leto ter obilo uspehov v letu, ki prihaja. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ PGD Zdenska vas Dejavnosti članov Lovske družine Dobrepolje Lovska družina Dobrepolje šteje malo nad petdeset članov, od tega jih je delovno aktivnih okrog štirideset. Skrbimo za divjad in njen življenjski prostor na približno 5500 hektarih gozdnih, pašnih in travniških lovnih površin v občini Dobrepolje in manjši del v občini Grosuplje. Površni prebivalci našega delovanja nas opazijo le ob oktobrskih, novembrskih in decembrskih jutrih, ko se zbiramo na Vidmu pred odhodom na skupni lov. Vendar pa je zmotno mnenje tistih, ki zaznajo naše aktivnosti le, ko zaslišijo strel ali lajež lovskih psov v gozdu. Pa še zdaleč ni tako. Leto je tudi za nas, lovce, dolgo dvanajst mesecev in v lovišču se vedno najde delo za vsakogar. Spomladi orjemo krmne njive, popravljamo stare in postavljamo nove preže, polnimo solnicc, čistimo lovske steze... Poleti je treba okopavati posevke, koruzo, krmilni ohrovt, pripraviti seno za zimsko krmljenje divjadi. Jeseni je treba pridelke pospraviti in razporediti po vsem lovišču. Že tri leta pa razen pridelane krme in kupljenega koruznega zrnja divjadi priskrbimo tudi sladkorno peso, ki jelenjadi, srnjadi in divjim prašičem pozimi dobro tekne. Najprej smo peso kupovali v Prekmurju, zadnji dve leti pa jo pridelamo doma, na njivi našega člana Albina v Zdenski vasi. Tako smo letos napulili in očistili skoraj deset ton tega pridelka in ga tudi že razvozili po vsem lovišču. Pomen krmnih njiv in krmišč ni samo v prehranjevanju divjadi, važnejša vloga le teh je odvračanje divjadi od prepogostega obiskovanja obdelovalnih površin in povzročanja škode na posevkih. To je nekaj opravil članov lovske družine, morda za koga lepši, pa tudi odgovornejši tlel lovskega delavnika pa so opazovanj,!, preštevanja, ocenjevanja, skupni in individualni lovi pa končno tudi odstrel divjadi. O tem pa morda kdaj drugič. Janez Grilc Dobrepoljski lovci pri pospravljanju sladkorne pese 16 Naš kraj Pogovor z najstarejšimi občani 11/1999 FILANC RUS, GREGORĆKOV, IZ KOMPOLJ_ 5ograditev in razširitev mladinskega centra je velik korak naprej, saj je s tem mladini omogočen prostor, v katerem lahko na prijeten način preživljamo prosti čas. Namen mladinskega centra, tla mladim nudi razne izobraževalne programe, je pohvale vreden. I'nxlvsem pa se mi zdi važno druženje. Ker danes vse bolj hitimo eden mimo drugega, so srečanja tisto, kar daje življenju lepoto. Želim, tla hi center nudil za vsakega kaj, da bi lahko počeli stvari, v katerih se hočemo izpopolniti in se pri tem tudi zabavati." Pripravila: M. Steklasa Abventni fejmi tubi letof Na prvo adventno nedeljo smo si lahko nakupili adventnih venč-kov, voščilnic, okraskov in vsakovrstnih uporabnih izdelkov kar na dveh sejmih v Dobrepolju. V Ponikvah so pripravili sejem učenci tamkajšnje podružnične šole pod vodstvom Mateje Hočevar. Pri pripravi izdelkov so jim pomagali tudi starši. V Podgori pa je pripravilo sejem Turistično društvo Podgora. Na stojnicah je bilo poleg adventnih venčkov, okraskov in peciva mogoče dobiti še marsikaj uporabnega. Poleg domačih prodajalcev jih vsako leto prihaja več od drugod, saj je sejem že precej znan daleč naokoli. Tudi letos je bila blagoslovitev adventnih venčkov, otroke pa je razveselil Miklavž. M. Steklasa Sejem v Podgori Gneča pri stojnicah v Ponikvah Že druga in tretja zaporedna zmaga v abecedi Malih sivih celic Tudi v svojem drugem nastopu je učenec 7. razreda OŠ Dobrcpolje Sandi Matjašič presenetil vse in dosegel že svojo drugo zaporedno zmago. Tokrat se je pomeril z učencem OŠ Šmarjeta Davorjem Bajšlom, ki je bil lansko leto v ekipi, ki je v preteklem šolskem letu osvojila drugo mesto. Žal mu te izkušnje niso prav nič koristile. Sandi se je odlično skoncentriral na postavljena vprašanja in zmagal z enakim rezultatom kakor v svojem prvem nastopu, 5 : 1. Za ta podvig mu iskreno čestitamo. Sredi decembra je Sandi dosegel že svojo tretjo zmago. Premagal je tekmovalca iz Radelj ob Dravi z rezultatom 5 proti 0. Matej Kalan 22 Naš kra Šolska stran 11/1999 Miklavž je prišel z darili Miklavž tudi letos ni zgrešil Jakličevega doma, kjer so ga željno pričakali otroci. Predenje prišel, so si ogledali igrico Rdeča kapica, ki sojo pod vodstvom Eme Sevšek zaigrali učenci 5.b razreda. Igrico so zaigrali tudi otrokom v vrtcu na Vidmu in otrokom v kompolj-ski šoli in vrtcu. (M.S.) jita Ljubic 4.CAZBED D R/GI M IICL AVZ! Dragi Miklavž, rada^ bi te videla. Pridi k nam. ^lTelo b bila vesela, če bi prišel k nam. Prišla bi k tebi. Najph bi -zvedela kje si doma. f\a-da 8l vedela _rj