PoMtitna olačan« » gotovini Leto LXI V Ljubljani, v četrtek 5. avgusta 1933. Štev. 174 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SEO VEISEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 te 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Panazija na vidiku Pod pritiskom svetovnega javnega mnenja je morala Japonska zapustiti Zvezo narodov, kjer je slej ko prej zavzemala zelo važno mesto. Kot najbolj urejena azijska država je v zboru evropske politike Japonska predstavljala zmiraj tisti činilec, s katerim je morala Evropa pa tudi Amerika zmiraj računati. Samolastno vmešavanje Japonske v kitajske razmere, ki je jasno dokazovalo, da si hoče Japonska prilastiti od razpadajoče kitajske države kar se le da, je evropsko politično pravico, ki sodi v Ženevi, privedlo do koraka, da izreče obsodbo nad Japonsko in njeno politiko. Japonski delegat Mat-suoko na to seveda ni mogel storiti drugega ko da se vljudno prikloni ženevski politični modrosti, pobaše svoje stvari in izjavi izstop Japonske iz Zveze narodov. Ker pa 60 poteze diplomatske igre zmiraj iste, do so najbolj učinkovite, je Matsuoka ob tej priliki svet presenetil z zanimivo izjavo. Pikro je izjavil, da izgon Japonske iz zbora ženevskih patriotov ne pomeni samo poskusa nasilstva nad japonskimi življenjskimi interesi, ampak da to čudno postopanje sili Japonsko do tega, da s svojim zgledom ustvari na Daljnem Vzhodu pogoje za čisto novo orientacijo vse azijske politike. Pod japonskim vodstvom naj 6i azijski narodi poiščejo novih poti političnega udejstvovanja. Opirajoč 6e na svoje večtisočletne kulturne tradicije si bodo azijski narodi znali ustvariti lepšo in samostojno politično bodočnost. Ko se je Matsuoka iz Evrope vrnil, je to gledanje na novo japonsko politično poslanstvo že postalo last širokih plasti japonskega naroda. Med mladino so se ustanavljali krožki, ki so iskali podlage in pota novovrstnemu japonskemu fašizmu; stare japonske kulturne družbe so nenadoma začutile, da 6e zmoderni-zirana Japonska znova vrača k osnovani svojega narodnega etosa. Staro in mlado je začutilo, da je nov položaj Japonsko privedel nazaj v oikvir azijskega občestva, kjer je treba izrabiti ugodni trenutek in bodočo japonsko uradno in neuradno politiko prik'eniti na poslanstvo japonskega imperializma, ki da je edini v stanu urediti azijsiki kaos. To gibanje črpa svojo popularnost iz dveh virov. Civilizirana in zmodernizirana Japonska je utrujena in razočarana nad Evropo. Komaj 80 let je tega, odkar se je Japonska odločila, da mora za varnost svoje bodočnosti v svetu v velikih dozah jemati blagre in strupe evropske civilizacije. Zdaj so Japonci naenkrat opazili, da so za ohlapne produkte evropske civilizacije žrtvovali najlepše in najsvetejše sestavine 6voje kulture. Zbegani ugotavljajo, da jim te žrtve niso ničesar prinesle. Evropski liberalizem je japonsko duševno življenje zanesel iz ravnotežja. Evropsko pojmovani kapitalizem je Japonsko potegnil v silno socialno razbrzdanost. Družine, ki so najsvetejše celice orientalskega državotvornega pojmovanja, je evropska kultura zmodernizirala, a jih s tem tudi zrušila. Val demokracije dalje ruši temelje japonskega monarhizma. Japonski učenjaki so danes večinoma marksistični, vseučiliška mladina pa je do 80 odstotkov marksistično usmerjena. Poleg teh vplivov, ki so zgolj duhovne narave, pa na japonsko miselnost v obilni meri delujejo tudi uspehi, ki jih je Japonska zadnja leta samostojno izvojevala. Japonci so danes ponosni na uspehe svoje armade. Evropci s svetovno vojno Japoncem niso dali nikake oso-bite priložnosti, da bi občudovali evropsko borbeno premoč. Duhovni in politični kaos, ki je sledil svetovni vojni, je nemoč evropske politike le še bolj podčrtal. Japonsko versko gibanje v tradicijah šintoizma se je kot izrecno narodno gibanje 6iIno razmahnilo. To vračanje nazaj v stare duhovne narodne tradicije pa se ni omejilo samo na Japonsko, ampak prehaja tudi na druge dele Azije. Za odcep od zapada j in njegove duhovne in politične U6ode dela na 1 Kitajskem že dolgo stranka koumintang. V In- ; diji je indijski nacionalizem v polnem mahu v boibi za indijsko samostojnost, v nizozemskih kolonijah so komunistični upori, ki imajo za temelj teženje teh kolonij za neodvisnostjo, na dnevnem redu in v Prednji Aziji je sodobni turški nacionalizem nosilec istih idealov vseh azijskih narodov. Da ta pokret iz tega istega duhovnega in nacionalnega vrenja preide v oblike enotnega azijskega političnega afronta proti zapndu, je lahko vprašanje že najbližje bodočnosti. Japonska uradna politika se je po izstopu Japonske iz Zveze narodov popolnoma zaokre-nila v to smer. Poleg ugodnega razvoja azijskih nacionalizmov črpa japonska politika za svoj program v Aziji mnogo ugodnih momentov iz sodobnega političnega in gospodarskega položaja v Aziji. V sosedstvu Japonske živi namreč 700 milijonov ljudi (400 milijonov na Kitajskem, 300 milijonov v Indiji). Ti ljudje ne žive samo v istem kulturnem, plemenskem in geografskem občestvu, ampak tvorijo skupaj tudi največji trg za japonsko ' industrijo. Že dozdaj je ta svet omogočil razvoj in modernizacijo japonske industrije. V še ožji politični povezanosti tega dela sveta na japonsko politično vodstvo, vidi Japonska edino garancijo za svojo industrijo. Na drugi strani pa Kitajska in Indija počasi prihajata do uvidevanja, da je japonski industrij, trg njima najbližji in kot tak mnogo ccnejši od osovraženega evropskega ali ameriškega uvoza. Preobljudeni Japonski sta poljedel- j Nov teman oblak na evropskem političnem obzorju Mussoliniiin Gombos delata na reviziji triatlonskega miru Francoska javnost presenečena Madžarski ministrski predsednik. Pariz, 2. avgusta. Obisk predsednika madjarske vlade, generala Gombosa pri Mussoliniju daje tukaj vsemu diplo-matičnemu iu političnemu svetu priliko za razmišljanja, ki jih je polno vse časopisje. Ugibanja, o čem sta se razgovarjala madjarski državnik in duce, so se danes umaknila popolni gotovosti, da se Mussolini energično zavzema za revizijo tria-nonske pogodbe. To ni jasno samo iz namigavanj italijanskega časopisja, ki je dobilo nalog, da zaenkrat o tej stvari naravnost ne piše, ampak predvsem iz izjave Mussolinija samega, ki jo beremo v zahvalni brzojavki budimpeštanskemu nadžu-panu Huszarju. Zato danes Pariz ni bil nič več presenečen, ko je bral radio-govor Gombosa, ki je izjavil, da je cilj madjarske politike predvsem revizija mirovnih pogodb, in se je zahvalil Mussoliniju za dragoceno podporo, ki jo izkazuje tem prizadevanjem madjarske države. Vprašanje je zdaj, kakšno stališče bo zavzela napram temu francoska diplomacija. Kako se oficiozni »Temps" tolaži Znano je, da se Francija in Italija pogajata, kako bi se sporazumeli glede svojih interesov, da bi se s tem omogočilo tisto sodelovanje obeh držav v Evropi, za katero se je toliko prizadeval g. de Jouvenel. Baje je francoska vlada Italiji ponudila afriško Somali-kolonijo, Italija Pa. naj bi še za to odpovedala svojim aspiracijam na obalah Jadrana. Baje Francija tudi razmotriva, ali ne bi Italiji odstopila tudi mandata nad Sirijo. To so jako lepe ponudbe, zdi se pa. da se Italija noče odpovedati pravici, da bi imela enako močno bro-dovje kakor Francija. Pa naj bo stvar taka ali drugačna, predmet razgovorov med Mussolinijem in Gfimbosom je ta pogajanja neprijetno zmotil in ustvaril zopet nov položaj. Oficiozuj »Temps« je še pred par dnevi tolažil, ne vemo ali sebe ali pa širšo francosko publiko, s tem, da je skušai razpršiti bojazen, da ne bi Italija v okviru prijateljskih velesil načela vprašanja revizije mirovnih pogodb, ki se zlasti Madjarski zdi nadvse nujna. Kajti jasno je, da je šel Gombos v Rim povedat. da Madjarska ne bi mogla vstopiti v kakršnokoli politično zvezo, v kateri bi bile tudi države Male zveze, ako se ji prej ne zagotovi, da bodo popravljene njene »krivične mejef. Ni se treba bati, da b' Italija take zahteve podpirala — tako je za- pisal »Temps« — ker se je s prijateljskimi velesilami dogovorila, da se vprašanje revizije ne more načeti, razun. v okviru Zveze narodov, in sicer z dovoljenjem vseh prizadetih; obenem pa se je Italija obvezala, da bo ščitila integriteto obstoječih meja napram vsakemu kršilcu. Francoska javnost je radovedna, kaj bo »Temps« pisal sedaj, ko sta ga Mussolini iii Gomb6s sama demantirala... Italijani pravijo: V Parizu naj se ne varajo Nekateri mislijo, da je hotel »Temps« s svojimi izvajanji potolažiti v prvi vrsti Malo zvezo. Naj bo temu kakorkoli že, danes je jasno, da je imela turinska »Sera« prav, ko je na ta članek glasila francoskega zunanjega urada takoj odgovorila, da naj se v Parizu ne varajo, ker se Italija tudi po svojem dogovoru g Francijo odkrito zavzema za revizijo trianonske pogodbo, »ki je madjarski narod na barbarski načm raztelesila in uničila njegovo gospodarsko enoto. Da se velik del angleškega časopisja za »vpostavitev« Madjarske zavzema, to se razume samo po sebi. Zlasti »Mor-ning Post« menii, da je revizija madjarskih meja najnujnejša zadeva političnega položaja v srednja Evropi. Enako seveda nemško časopisje. Kakšen pa je bil konkreten rezultat konferenc med Mussolinijem in Gombosom, je že 31. t. m. povedal »Pesti Naplo«, ki je pisal: Ogrska ne bo vstopila v nobeno skupino držav, ako bi v njej imela pred-vodstvo ali pretežen vpliv Mala antanta. Ogrska mora biti v srednji Evropi enakopravna vsem dragim državam. Madjarska pa ne more biti enakopravna država, dokler se ne revidira »diktat tri-anonskega miru«. Dobro informirani dopisnik švicarske »Neue Ztiricher Zeitung« pa trdi, da je Italija obljubila, da bo revizionistične težnje Madjarske moralično podpirala pod pogojem, da bo Madjarska v vseh problemih, ki sc tičejo bodoče organizacije Podonavja, sledila direktivam Italije. In baje je že v doglednem času pričakovati prave italijansko-ogrske politične aliance. Herriotovo glasilo zelo nejevoljno To so seveda stvari, ki francosko javnost vznemirjajo tem bolj, ker so bili dozdaj vsi prepričani, da je prijateljsko razmerje, ki je zadnji čas nastopilo med Francijo in Italijo, dokaz, da je Italija revizionistične namere pokopala ali vsaj za dolgo časa odstavila z dnevnega reda. Zdaj se je pa pokazalo, da temu nikakor ni tako, in to francoskega meščana seveda razburja. Levičarska »Ere Nou-velle«, ki stoji zelo blizu g. Herriotu, meni, da taki razgovori, kakor je bil razgovor med Mussolinijem in generalom Gombosom, niso v duhu prijateljstva, ki so je ustanovilo med Francijo in Italijo. Na podlagi tega smo do sedaj bili prepričani, da ni mogoč noben razgovor o reviziji mirovnih pogodb kakor med vsemi zainteresiranimi velesilama. Zato smatramo, da separatne konference o tem vprašanju nikakor ne služijo evropskemu miru. »Tenips« sam pa sedaj trdovratno molči, pač pa moramo zabeležiti glas »Action Franraise«, ki razodeva mišljenje desničarskih krogov. Kako izvršiti revizijo? Monarhisti, reakcijonarji in konservativci, ki se okoli tega lista zbirajo, so mnenja, da je bilo »raztelesnje idealne od Karpatov, Transilvanskih Alp in Donave obdane, že od 9. stoletja sem obstoječe, geografsko in nacionalno enotne ogrske države v prid lakomnih (?!) sosedov težka napaka.« Trianonska pogodba je ustvarila lditov Buenns Aires. 2. avg. (a) Železnič.irsiki sindikat je izdal proglas, v katerem pravi, dn bo. če je res, da namerava nemSka delegacija, ki je prišla v Argentino, delali propagando «i nacionalni socializem. zahteval od vlade, da izda proti temm energične ukrepe. Httlerizem ie nelojalen Spor s Cerkvijo na obzorju Dunaj, 2. avgusta. Komaj je bil konkordat med sv. stolico in lemškim rajhom podpisan, že so je začela polemika, kako ga jc treba tolmačiti. Ta polemika kaže, da se naziranje cerkvenih krogov in nemških katoličanov, kako se ima konkordat tolmačiti, telo razlikuje od nazorov, ki jih v tej stvari oči-tuje režim. S to sadcvo se bavi vse časopisje sveta, ker je to pač zadeva, ki utegne imeti še daleko-sežn« poslodice, ako se odnosi med Cerkvijo in državo v Nemčiji ne bodo dejansko postavili na tisto podlago, na katero jih postavlja konkordat po svojem pravom in nepokvarjenem smislu. Prav ima »Temps«, če pravi, da je to odvisno od tega, ali ho režim konkordat lojalno tolmačil iu lojalno izvajal ali ne. Hitlerjevci: „Papjež ie priznal naš režim" Povod za polemiko je dal Hitlerjev organ »Volkischer Beobachter« pa tudi ostali narodtno-socialistični listi, ki so triumlujoče pisali, da je papež s komkordatom priznal narodno-socialistični režim kot tak, to je, njegove politične, narodne in etične ter socialne smernica Iz tega je izvajalo režimsko časopisje, da je dolžnost nemških katoličanov, da se brezpogojno priključijo režimu in se politično zberejo olcoli njega. Ta zaključek se zdi narodno-socialističnemu časopisju tem bolj logičen, ker je po njihovem tolmačenju papež s tem, da je duhovščini prepovedal vsaiko stramkarskopolitiftno delovanje, katoliški elememt v Neančiji politično sploh »nevtraliziral«, tako da bi katoličanom »p? navodilu papeža« ne preostalo nič drugega, kako-da se politično popolnoma identificirajo s fašisti? nim režimom in njegovimi smernicami. To ee pravi, posebno katoliško naziranje o naravnem pravu, f krščanski morali, o državnem in socialnem življenju ter o bistvu in nalogah države sploh bi po hitlerjevskem nazoru bilo »z odobrenjem Vatikana« kar meini nič tebi nič iz političnega življenja Nemčije z eno potezo peresa črtano. „Osservatore": „Zelo se molite"! Razume se, da vodstvo katoliške Cerkve na tako gorostasno tolmačenje in zaključke ni moglo molčati. In res je izšel te dni v »Osservatore Romano« službeni komentar Vatikana h konkordatu, v katerem sv. stolica pravi, da je čisto napačna konkluzija nekaterih, češ da je Cerkev s konkor-datom priznala narodnosociaiistični režim kot tak. Cerkev sklepa konkordat« s katerokoli državo, naj bo katoliška, protestantska ali celo poganska, ge torej s tem, da se z njo pogodi, i režimom dotičn« države ne indcntifikuje, ampak sklepa konkordat i dado kot zakonitim rcprezentantom državo, nikakor pa ne z njegovimi smernicami ali ideologijo, da le vlada zvesto drži, za kar se je v konkordatu napram Cerkvi obvezala. Po tej izjavi službenega organa sv. stolice bo pač odpadel poglavitni argument, s katerim hočejo hitlerjevci prisiliti katoličane, da se priznavajo k režimu, čež da ga je sam papež priznal. »Osservatore Romano« pa iiuli zavrača oficiozno hitlerjev-*ko mnenje, da so s paragrafom 32 konkordata, ki duhovščini prepoveduje vsako politično delovanje, katoličani politično »nevtralizirani«. Ce je prepovedana politična aktivnost v skupini, v politični stranki — tako pravi »Osservatore Romano« — pa lo nikakor ne pomeni, da bi sc morali katoliki i a javni blagor države sploh desinteresirati. Nikakor ne! Duhovniki in redoyniki imajo slej ko prej dolžnost, da r svoji dušnopastirski službi učijo in razlagajo javno dogme in moralne resnice Cerkve, tudi v kolikor se tičejo državnega občestva, ne glede na to, da ima tako pravico in dolžnost vsak katoličan sploh. Do zorevajoč spor radi mladine Toliko, kolikor se tiče polemike med službenim glasilom Vatikana in hitlerjevskimi časopisi. So pa sporni točke, o katerih »Osservatore Romano« še ni govoril, glede katerih pa se bo brez dvoma še oglasil, ako ne bo spregovoril svoje besede papež sam, kakor s« govori. Stvar se tiče v prvi vrsti mladine. Znano je, da je mladinski vodja fašistične Nemčije Schierach par dni po sklepu konkordata prepovedal hitlerjevskim mladeničem in dekletom članstvo v katoliških mladinskih organizacijah, češ da se te organizacije ne omeju-iejo na svoje verske naloge, ampak posegajo tudi na področja, ki so pridržana edinole narodnoso-cialistični državi. Sicer je Schierach izjavil, da je ta prepoved samo začasna, dokler namreč katoli-Ike mladinske organizacije ne bodo opustile svojega vmešavanja v ta področja — toda vsak ve, Uredba o izvoza pšenice Belgrad, 2. avgusta. AA. Na predlog trgovinskega, kmetijskega in finančnega ministra je ministrski svet na seji dne 29. julija t. 1. odobril uredbo o izvozu pšenice. Besedilo uredbe se glasi: Čl. 1. V nasprotju z določili čl. 1 zakona o izvozu pšenice, rži in pšenične moke iz leta 1931, in čl. 1 zakona o prometu s pšenico z dne 29. mar-ta 1932 smejo izvažati pšenico tudi pridelovalci, tadruge in izvozniške tvrdke z dovoljenjem mini-»trstva za trgovino in industrijo. Dovoljenje za izvoz pšenice bo izdal organ, ki ga bo trgovinski minister za to pooblastil, — Čl. 2. V kolikor bo tia podlagi čl. 1 zakona o prometu s pšenico z dne ?9. marca 1932 katera privatna družba za izvoz Doljskih pridelkov izvozila pšenico, bo čisti dohodek te kupčije na razpolago kraljevski vladi in ?e bo porabil po navodilih, ki jih izda minister za '.rgovino in industrijo sporazumno s finančnim in Kmetijskim ministrom. Trgovinski minister bo sporazumno s finančnim in kmetijskim ministrom izdal podrobna določila za izvršitev te uredbe. — Čl. 3. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinah, in bo v veljavi leto dni. Na podlagi te uredbe je minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za kmetjjstvo in finančnim ministrom izdal pravilnik za izvršitev uredbe o izvozu pšenice. Besedilo tega pravilnika izide te dni. Fox-lilm v naši državi Subotica, 2. avgusta, ž. Pred nekoliko dnevi le prišla v Subotico ekspedicija Fox-filma, da napravi nekoliko posnetkov na subotiškem kolodvoru ob prihodu Orient-ekspresa. Režiser Pehal e zelo zadovoljen 6 Subotico in je izjavil, da je zadnje snimanje uspelo. Ekspedicija je odpotovala sedaj v Belgrad, kjer se bo pogajala z državno filmsko centralo za dovoljenje za izdelovanje ton-filrra, v katerem bi razkazovala Belgrad, Boko Krtorsko, Dubrovnik, Split, Zagreb in Ljubljano, "■'i m b»> končan na rojstni dan kraljeviča Petra. kaj Schierach pod tem misli. Ker se kstoilJke mladinske organizacije ne morejo in ne smejo d«s-inleresirati tudi za moralna m kulturna vprašanja, zato bo aH fašistični mladinski vodja moral preklicati svojo prepoved ali pa bo nastal konflikt, ki se tiče konkordata samega, ker bo Cerkev seveda v smislu tega konkordata ščitila od države same zajamčeno svobodo katoliških mladinskih društev v moralnem in kulturnem pogledu. Saj smo isto stvar doživeli v Italiji in vemo, da papež v principielnem vprašanju tudi pred Mussolinijem ni klonil. Spor pa se bo rodil tudi na šolskem polju. Zakaj nemški režim je izdal komunike, v katerem pravi, da konkordat ničesar ne govori o učiteljiščih, na katerih naj bi se vzgajali učitelji popolnoma v katoliškem duhu, v principielnem pogledu pa pravi, da bo verski pouk podeljevala po svojih principih svobodno Cerkev, da pa bo ostali pouk slonel na krščanski morali sploh, ki se popolnoma strinja z ono moralo patriotizma, kakor jo uči na-rodno-socialistična država (7), in da Cerkev tudi ne bo imela nobene pravice kontrole nad državnim poukom. Vladni komunike trdi tudi. da ima rajh pravico veta proti imenovanju vsakega jkofa. Vprašanje političnega delovanja pastorjev Je pa ie ena zelo važna točka, ki utegne povzročiti hud spor. Katoliška duhovščina je iz političnega življenja, kolikor se javlja v političnih strankah (ki so razun narodnosocialistične stranke v Nemčiji sploh prepovedane), popolnoma izključena, toda Vatikan je pri tem stavil izrccni pogoj, da mora veljati Isto tnal za služabnike drugih ver. Toda sedaj, ko je Hitler spravil popolnoma podse protestantovsko cerkev in ko bo protestantovski državni ikof vodil Cerkev popolnoma v smislu fašističnega režima, se bo čisto naravno zgodilo, da bodo duhovniki protestantske cerkve postali politično orodje režima, da torej ne bodo politično nevtralizirani, marveč da se bodo prav živahno udeleževali dela režima, ki je brez dvoma tudi strankarski politični režim. Torej tudi tukaj konflikt z duhom konkordata. Naj omenimo v tej zvezi samo ie to, da |e režim takoj po, sklepu konkordata izdal zakon o sterilizaciji, ki je v najhujšem nasprotju z naravno-moralnim in naravno-pravnim stališčem Cerkve v tej zadevi in da papež tudi v tem pogledu sigvrno ne bo molčal Zanimiva sodba „Tempsa" Zelo zanimivo je, kaj o tem vprašanju piše »Temps«, oficiozno glasilo francoskega zunanjega ministrstva. »Temps« sodi, da bo praktično delovanje med Cerkvijo in Hitlerjevo državo v Nemčiji sčasoma nemogoče. Katoličani imajo, kakor pravi »Osservatore«, pravico, slejkoprej oznanjati dogmatični in moralni nauk Cerkve in tudi v javnosti zastopati katoliški nazor. Toda, ali si moremo misliti, da bo režim, ki stoji na stališču integralnega rasizma in totalitarne d-žave ter rasne morale, trpel, da se svobodno zastopa katoliški svetovni, moralni in družabni nazor, ki je vendar v popolnem nasprotju s plemensko doktrino Hitlerje vstva. Vprašanje je to — pravi po pravici »Temps« — ali bo integralnemu rasizmu uspelo, da sc vtihotapi v vest katoličanov, ali pa se bodo morali katoličani postaviti proti njemu v bojno vrsto s kakršnimikoli že sredstvi. Je pa čisto izključeno, da bi katoliška vest mogla bodisi v tej ali drugi obliki sprejeti življenjska načela rasizma. Ne gre, sklicevati se na Mussolinija oziroma fašistično Italijo, kjer danes vladajo najboljši odno-šaji med Cerkvijo in državo. Zakaj vsak ve, da je Mussolini svoje nazore zelo prilagodil katoliškemu pojmovanju, dočim je nemški narodni socializem, ki jc v svoji korenini poganski, v tem oziru popolnoma nestrpen in neprilagodljiv. Kaj praviio na Dunaju Na Dunaju pa sodijo tako-le: Žalca j Hitlerjevi listi že danes tako razdraženo odgovarjajo pa stvarne pripombe »Osservatore Romano«? To se lahko pojasni ta!ko-le: Hitler je potreboval v zadnjem času zunanjepolitičnega uspeha. Zato je vesel zagrabil za konkordat. Hotel ie pred svetom vzbuditi videz, kakor da bi celo sam papež priznal njegovo avtoriteto — hotel je utrditi svojo avtoriteto s tradicijo cerkve. Bili so to podobni motivi, ki so nekoč privedli Napoleona do tega, da se je pustil od papeža kronati. Kakor hitro pa je z ofi-cielnega mesta sv. stolice razglašeno, da konkordat ne pomeni nobenega priznanja režima, potem izgubi Hitler ves dobiček, ki ga je pričakoval od konkordata. Ogromne pomorske vaje Japonska se oborozuje Belgrajske vesti Belgrad, 2. avg. 1. Na tehnični fakulteti ljublj. univerze je napredoval za asistenta v VI. polož. skup. ing. Josip Č r n j a č. Pri Narodnem gledališču v Zagrebu je napredovala v 6, polož. skup. Bogomila V i 1 h a r. V 7. polož. sfkup. sta napredovala Marija Vič ar in Vika Podgorska - N u č i-čeva. Iz železniške delavnice v Mariboru je premeščen v kurilnico v Slav. Brod ing. M. Jelene. Belgrad, 2. avgusta. 1. Novi vojni kurat belgrajske garnizije Ivan Kotnik je danes nastopil svoje mesto in prevzel posle v vojnem ministrsvtu. Belgrad, 2. avgusta. 1. Sinoči je odpotoval iz Belgrada v Prizren škof dr. Janez Gnidovee, ki se je včeraj ustavil v Belgradu na poVratku iz Ljubljane, kjer je prisostvoval jubilejnim slavno-stim. škof dr. Gnidovec je bil dopoldne sprejet pri pravosodnem ministru Maksimoviču, kjer se je sestal tudi z vrhovnim poglavarjem muslimanske cerkve reis-ul-ulemom Maglajčičem, s katerim je razpravljal o mešanih cerkvenih zadevah v Južni Srbiji. Belgrad, 2. avgusta. 1. Sinoči so se vrnili s študijskega potovanja po Franciji absolvirani gojenci državne prometne šole v Belgradu. Ekskurzijo je vodil ravnatelj te šole, dr. Fran Repič. Omogočil je jo .v precejšnji meri tukajšnji francoski poslanik g. Naggiar. Francija je bogata Pariz, 2. avgusta, ž. Francoska vlada je sklenila izkoristiti pooblastilo, ki ga je dal parlament lanske jeseni in po katerem lahko emitira notranje posojilo v višini 10 milijard frankov. Ob priliki prve suliskribeije jo hiio vpisanih preko 2 milijardi frankov. Sedanje tranše, ki je bila otvor-jena 5. julija v višini 2 milijard, je tudi dosegla popolen uspeh kljub temu, da vlada ni organizirala nikako propagande za vpis posojila. — Frau-j coska vlada je včeraj vrnila polovico predujma, ki i si ga je francoska zakladnica izposodila aprila me-i seca t. 1. od angleške banke. Ta predujem znaša i 30 milijonov funtov , Tokio, 2. avgusta, ž. V ponedeljek so pričeli v zaoadnein delu Tihega oceana največji pomorski manevri, kar jih je Japonska doslej organizirala. Trajali bodo do 23. t. m. in se vršijo pod osebnim vodstvom japonskega cesarja. Udeleži se jih 150 vojnih ladij in nebroj hidro-avijonov japonske vojne mornarice. V političnih krogih smatrajo, da so ti manevri odgovor Ameriki, ki je vzbudila s koncentracijo svoje flote v Tihem oceanu na Japon- skem veliko razburjenje. V zvezi s tem je In-teresantno, da se polshižbeno javlja, da je Japonska sklenila izgraditi svojo floto do najvišje mere, ki ji jo dovoli londonska pogodba. Program za prihodnje leto predvideva med drugim gradnjo 110 hidroplanov, 4 modernih križark, cele vrste novih aerodromov, pomorskih arzenalov in drugih delavnic. Za izpopolnitev japonske flote je predvideno 760 milijonov jenov, za kopno vojsko pa 550 milijonov. Nova rekonstrukcija italijanske vlade Mussolini gospodar vojske Paril, 2. avgusta. AA. Iz Rima poročajo: V tukajšnjih pristojnih krogih mislijo, da je imenovanje Mussolinijevega zeta grofa Oalleazza-Ciaiia za ravnatelja tiskovnega oddelka pri predsedništvu ministrskega sveta snamenje, da se pripravlja nova rekonstrukcija italijanske vlade. Tej rekonstrukciji bi bil namen še bolj koncentrirati vso narodne sile v Mussolinijevih rokah. Doznava se, da bo dosedanji ravnatelj tiskovnega nrada Polverelli imenovan ia državnega n-nl-tajnika pri predsedništvu vlade in da bo Mussolini prevzel. razen svojih dosedanjih resorov še mornariško in letalsko ministrstvo. Ti dve ministrstvi bosta skupno z vojnim ministrstvom, kakor so že poročali, pretvorjeni v eno ministrstvo s tremi državnimi podtajniki in načelnikom generalnega štaba, kar postane po vsej priliki general Balbo. Fašistična milica bi pri tem definitivno prešla v sestav redne vojske. Vse to so seveda zaenkrat samo domneve. Toda nedvomno je, da bi bile take reforme v skladu s sedanjimi političnimi smernicami duceja Mussoldnija. S kongresa sindikatov Socialist hvali Rooseveltov načrt Bruselj, 2. avgusta. AA. Danes se je nadaljevalo zasedanje mednarodne sindikalne federacije. Sejo je otvoril z daljšim poročilom francoski zastopnik Jouhaux. Govoril je o diktiranem gospodarstvu in naglasil, da je Rooseveltov eksperiment velikega pomena. Ne da bi hotel prejudicirati uspeh tega poskusa, je govornik izjavil, da bo morail Roosevelt, če hoče doseči uspeh, ustreči zahtevam delavcev, ker je edino sredstvo za odpravo krize zvišanje kupne moči delavskih mno- žic. Zato mora po njegovem Roosevelt pritisniti pred vsem na kapitaliste. Več delegatov je Jouhauxovo poročilo kritiziralo, zlasti poljski delegat, ki je mnenja, da je dirigirano gospodarstvo možno samo v državah, kjer imajo delavci kaj moči. V svojem odgovoru je Jouhaux med drugim dejal, da mnogo pričakuje od velikih mednarodnih javnih del, ker bodo znatno omilila nezaposlenost. Iz tretjega carstva Kai ie z Lobejem? Pariz, 2. avg. ž. Saarski emigrantski list »Die deutsche Freiheit« je poslal predsedniku Hin-denburgu vprašanje, kaj se je zgodilo z bivšim predsednikom parlamenta Lobejem, ld je bil aretiran že junija t. 1. O njegovi usodi Se danes ni ničesar znano, ne ve se ali je v zaporu ali v kakem koncentracijskem taboru. Smrtna kazen razširjena Berlin, 2. avgusta. AA. Nemška vlada namerava razširiti smrtno kazen še na tale dejanja: umor ali atentat na člane sodiSč, policije in hitler- Jevske miličnike; na uvoz ali poskns uvoza v Nemčijo tiskovin, katerih vsebina ogroža varnost države; in na odklonitev pokoričine zakonom. Tako je predlagala pruska vlada in o tem je razpravljala konferenca, ki se je danes vršila v pravosodnem ministrstvu. Statut za fašiste Berlin, 2. avgust, ž. Od 4. do 6. t. m. bo v Mdnchenu konferenca voditeljev narodno socija- listične stranke, na kateri se bo razpravljalo o novem službenem redu za člane stranke in strankine voditelje. Naš letalec smrtno ponesrečil Zagreb, 2. avgusta, ž. Danes zvečer so z avtomobilom prepeljali iz Crikvenice v Zagreb mrtvo truplo tragično preminulega blagajnika zagrebškega oblastnega odbora društva »Naša krila«, Dragotina Hekla. Zagrebški Aero-klub je v nedeljo popoldne priredil miting na Drimeničkem polju pri Crikvenjci. Po mitingu so 6e odborniki kluba zadržali še za en dan v Crikvenici. Hekel bi imel z avionom tipa »Puss Moth« včeraj popoldne odpotovati nazaj v Zagreb, zadržal pa se je do večera v družbi angleških častnikov. Zvečer okoli 8.30 pa je s pilotom Kaničem sedel v malo turistično letalo in se dvignil v zrak. V aparatu pa se je moralo takoj po startu nekaj dogoditi. Pilot je zgubil oblast nad krmilom in letalo je strmoglavilo na tla z zlomljenimi krili. Hekel je pri tem ponesrečil smrtno, pilot Kanič pa je bil samo ranjen in so ga hitro prepeljali v bolnišnica. Danes je prispela komisija, da dožene vzrok nesreče. Že med mitingom samim je nastala huda burja, tako da se dvignila dva aeroplana sama v zrak brez pilotov. Pokojni Hekel zapušča vdovo in sina. Znižanje obrestne mere v Avstriji Dunaj, 2. avgusta. AA. Korbiro poroča: Na pobudo vlade so dunajske banke sklenile znižati obrestno mero za kredite industrijskim in trgovskim podjetjem z 12% na 9 in pol %, torej za več ko 20 odstotkov. Zopet homatije v Španiji Madrid, 2. avgusta, ž. Ob priliki 1. avgusta eo poskusili komunisti organizirati po celi Španiji politično generalno stavko. Stavka je le deloma uspela. V bližini kolodvora San Sebastian je eksplodirala bomba. Ogromen požar Pariz, 2, avgusta, ž. V okolici Toulona je izbruhnil ogromen gozdni požar. Vsi okolišni gar-nizoni so bili alarmirani. Več vasi je ogroženih. Cesta Toulon-Marseillc je deloma zaprta. Originalna propaganda za domače mieho Berlin, 2. avgusta. AA. V nedeljo se bo vršila na letališču Tempelhofu velika letalska manifestacija, ki bo delala propagando za nemške mlečne izdelke. Medtem, ko bodo letala in baloni v zraku tekmovali v hitrosti in drznosti, bodo gledalci uživali nemške mlečne izdelke. Kot posebno spčcija-liteto bodo prodajali bavarske in vzhodno-pruske sire na mlečnem kruhu. Drama na parniku Cherbourg, 2. avgusta. AA. Tu se je izkrcal mlad Američan Charles Manger, ki je na parniku »Bremen« ustrelil svojega prijatelju VVernerja llevesa, Manger je izjavil, da jc svojega pri jatel ja po nesreči ustrelil, ko se je igral /. revolverjem. Oblast je uvedla preiskavo. Za čebelarje Čebelarje opozarja kr. banska uprava na »Na-redbo o prevažanju čebel na ajdovo pašo , razglašeno v »Službenem listu. št. 62 z dne 2. avgusta t. 1. Večni Žid Amsterdam, 2. avg. (a) Neodvisna socialistična stranka je povabila Trockega, naj pride za svojega bivanja v Franciji na obisk na Holandsko. Toda pravosodni minister je potrebno dovoljenje odrekel. Turško-madjarska pogodba Budimpešta, 2. avgusta, ž. Včeraj je bila t Ankari podpisana nova turško-madjarska trgovinska pogodba na bazi kliringa. Izvoz in uvoz se uredi v ravnotežnem razmerju 1 : L Madjar-ska se obvezuje uvažati iz Turčije med ostalim: 2500 vagonov premoga, 25 vagonov tobaka in večje količine sadja. Pogodba je sklenjena za dobo 6 mesecev in stopi v veljavo dne 15. avgusta. Drobne vesti New York, 2. avgusta, ž. Italijanski minister Balbo je zopet odgodil svoj polet v Evropo. Borlin, 2. avg. (a) Več mož posadke nekdanje nemške križarke /Enidem«, ki jo je meseca novembra 1914 potopila neka avsitralska križarka, se je obrnilo na pruske oblasti s prošnjo, da bi smeli dodati svojim imenom še ime Emden. Vlada je njihovi prošnji ustregla. Rotterdam, 2. avgusta. AA. Med tukajšnjimi Kitajci, ki so kot statisti nastopili v nemškem filmu o kitajsko-japonskem sporu, je prišlo iz patriotskih in finančnih razlogov do izgredov v trenutku, ko je imel odpeljati vlak v Berlin. Dva Kitajca sta nevarno ranjena. Policija je štiri izgrednike aretirala. Pariz, 2. avgusta, ž. Na včerajšnji predstavi cirkusa Gleicha se je zrušila tribuna in je bilo 18 oseb težko ranjenih. Royan, 2. avgusta. AA. Včeraj je tu nenadoma umrl poslanec iri rudarski inženjer Marcel Ulrich. Bil je eden izmed najbolj znanih francoskih industrijcev. Carigrad, 2. avgusta, ii. Danes je bila tukaj otvorjena nova univerza. Redni profesorji bodo skoro sami inozemci. Sestavljena bo iz štirih fakultet in sicer pravne, filozofsko-hiistorične, medicinske in prirodoslovne. Poleg univerze bodo ustanovili 7 institutov. Strasbourg, 2. avg. AA. Osebje tuk. tramvaja je iz solidarnosti s stavbnimi delavci, kii so že več tednov v stavki, takisto proglasilo stavko. Managua, 2. avg. AA. Tu je eksplodiral arze-nal. "Okoli 30 civilnih gardistov je ubitih in ranjenih. Vigo, 2. avgusta. AA, Pred vrati - tukajšnjega ljudskega doma je eksplodirala bomba. Človeških žrlev ni bilo, le vsa okna na sosednjih poslopjih so popokala. ift v i, lecau Plriz, 2. avg. AA. Ob 11.45 je dolar notiral 19.12, funt pa 84.85. London, 2 .avg. AA. Tečaj zlata je bil danes 124.3. London, 2. avg. AA. Srebro v palicah je no-tiralo proti gotovini 17.75, terminsko 17.875. Fino srebro je notiralo 19.125, terminsko pa 19.3125. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Spremenljivo vreme. Od zapada se bo polagoma zjasnilo. Temperatura bo višja. Južne Alpe: Pretežno jasno. Zaenkrat malo spremenjeno, Zagrebška vremen?kn nnnov^H: Oblačno, spremenljivo, temoeratura zmerna. SARGOV ■^^KALODONT Naloženo delo sem končal" ki mu je ua giava. V njej imamo učenike m pastirje, ki jih vodi sveti Duh in ki nas pod vrhovnim glavarjem sv. Očetom vodijo v večno blaženo življenje. Kai smo tedai dolžni tej dobri materi? Dolžni smo v prvi vrsti, da verujemo v Njo. V apostolski veri tako izpovedujemo: Verujem v Boga Očeta, "dinega njegovega Sina, verujem v svetetfa Duha m sveto Cerkev katoliško! In ta vera mora biti živa, čvrsta in globoka, pronikniti mora v našo dušo, do korena našega razuma, ustvariti mora v nas neomajno prepričanje, da nas samo Kristus po svoji Cerkvi rešuje vseh zablod. S tako vero bo nastalo v nas trdno zaupanje: ne bomo se bali za usodo svete Cerkve, ampak se bomo v njej počutili, kakor da nas sam Kristus nosi na svojih rokah. In kakor vera rodi upanje, tako vera in upanje vodita v ljubezen. Ljubiti moramo sveto Cerkev, ker je ona naša dobra mati in mi njeni otroci, ki od nje sprejemamo toliko dobrot. Najgloblji razlog, zakaj in kako moramo ljubiti sveto Cerkev, nam podaja sv. Pavel v pismu Efežanom [5, 25) z besedami: »Kristus je ljubil Cerkev in je samega sebe dal zanjo.« Ljubiti moramo torej Cerkev, ker jo Kristus ljubi, žrtvovati se moramo zanjo, ker je Kristus samega sebe žrtvoval zanjo. Če bomo zares verovali v sveto Cerkev, če bomo zaupali vanjo in jo bomo ljubili, nas ne bodo zavajali sovražniki križa, sovražniki Jezusovega Odrešenja, ko napadajo sveto Cerkev in posebno njeno vidno glavo, svetega očeta, ampak jo bomo še močneje ljubili in še bolj radostno izpričevali s svojim delom in življenjem, da smo njeni verni in vdani otroci. Bog nam pri tem pomagajl« Nadškoi Jeglič na Dolenjskem Prisrčen sprejem v Stični Govor zagreoškega metropolita nadškofa dr. A. Baueria na nedetiski proslavi »Oče, izpolnil sem delo, ki mi fe bilo naloženo. (Jan. 17, 4.) Te besede je izrekel naš Odrešenik v svojem velikem govoru, ko se je poslavljal od svojih učencev. Dopolnil je delo, veliko delo, zaradi katerega ga je poslal na svet njegov nebeški Oče. In to veliko delo je odrešenje, odkup vsega človeškega rodu. Kristus je kot novi učitelj in prerok oznanjal svoj božanski nauk, razpršil temo nevednosti, z resnico božjo razsvetlil in osvobodil človeški razum; dal je kot zakonodavec in kralj postavo, novo postavo ljubezni in svobode ter s tem uredil in posvetil človeško voljo. Treba je bilo še, da kot duhovnik doprinese za nas žrtev, ceno našega odkupa. To žrtev je doprinesel na križu in je s polno pravico v smrtni uri izrekel zadnje svoje besede: »Dopolnjeno je.« Da, z grozno smrtjo na križu, ki jo je Sin božji prostovoljno pretrpel, je dopolnjen odkup človeškega rodu: pravici božji je dano popolno in dokončno zadoščenje za greh, a človeku, osvobojenemu iz suženjstva somraka, je povrnjeno dostojanstvo božjega otroka in odprta so mu vrata nebeškega kraljestva. Danes slavimo 1900 letnico tega največjega in najznamenitejšega dogodka v zgodovini človeškega rodu. — Ali je bil ta dogodek tak, da ni zapustil trajne ustanove, v kateri se bo trajno nadaljeval? To bi ne odgovarjalo ljubezni Odreše-nikovi, ki je ljubil svoje do konca. Zato takole govori, ko zapušča svoje učence, da odide nazaj k svojemu Očetu: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite in učite vse narode, krščujte jih v imenu Očeta, Sina in sv. Duha, in učite jih delati, kar sem Vam zapovedal. In jaz bom z Vami vse dni do konca sveta.« Da, preljubi naš Odrešenik je ustanovil svojo Cerkev, vidno svoje kraljestvo na zemlji, da v njem in po njem deli sadove na križu dopolnjenega odkupa. Zato zapoveduje apostolom in njih naslednikom, naj gredo ter v njegovem imenu in z njegovo oblastjo uče vse narode; to pa pomeni, da nadaljujejo njegovo učiteljsko delo; da v njegovem imenu in z njegovo oblastjo krščujejo in dele svete zakramente: to pomeni, da nadaljujejo njegovo svečeniško delo; da v njegovem imenu in z njegovo oblastjo uče vse njegove zapovedi, kar pomeni, da nadaljujejo njegovo pastirsko in kraljevsko delo; in vse to do konca sveta, ker on bo z njimi vse dni do konca sveta. Da, Kristus ostane v svoji Cerkvi do konca sveta. On v njej živi in deluje in to tako, da je vse milostno delovanje Cerkve prav za prav njegovo delovanje. Mi vstopimo v Cerkev in postanemo njeni člani po svetem krstu, v katerem se prerodimo za nadnaravno življenje ter postanemo otroci božji. Povejte mi vi sami, ali more duhovnik, torej človek, ki nam je podelil sveti krst, izvršiti v nas to čudežno delo prerojenja? Ne, duhovnik je samo orodje, samo Kristusov služabnik, Kristus pa je pravi vzročnik našega prerojenja in posvečenja. To velja za vse svete zakramente. V poslovilnem govoru obeta Jezus apostolom drugega tolažnika, ki bo ostal z njimi za vedno: >Duha resnice, ki ga svet ne more sprejeti, ker ga ne vidi in ne pozna; vi ga boste poznali, ker bo ostal z vami in bo v vas.« (Jan. 14, 17.) In ko je po vstajenju prišel k apostolom, je dihnil vanje in dejal: »Prejmite svetega Duha; katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni, katerim jih boste zadržali, jim bodo zadržani.« (Jan. 20, 22.) Ne samo. da sam Jezus Kristus živi in deluje v sveti Cerkvi, temveč jo uči, vodi in posvečuje tudi sv. Duh, ki je vzajemna ljubezen Boga Očeta in Sina. Zaradi tega sveta Cerkev, ki jo vodi sveti Duh, ne more nikdar pozabiti Odrešenikovih besed, »da je prišel iskat grešnikov in ne pravičnih", in »da bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad 99 pravičnimi. ki jim ni treba pokore. (Lk. 15, 17.) Zato po priliki Odrešenikovi tudi ona išče grešnike iib spreiema. jim odpušča grehe, jih pomiruje z Bogom in jim vrača izgubljeno milost božjega otroštva. O kakšna tolažba je to za nas, dokler živimo na tem grešnem svetu! Recite mi predragi, ah ni samo to delo, ki ga Kristus opravlja v svoji Cerkvi po svojih služabnikih, božansko? Sveti Duh na svojski način uči in vodi poglavarje svete Cerkve, škofe in duhovnike, da kot služabniki Kristusovi verno opravljajo učiteljsko, pastirsko in svečeniško službo Kristusovo. Da bi ua ti dušni pastirji ostali zmerom eni in edini in po nuh sveta Cerkev ena in edina, je Jezus postavil namesto sebe vidnega poglavarja, govoreč Petru: »t« si skala« ... »Pasi moja jagnjeta!« In stoletja so minila - 19 jih je bilo, burnih in strašnih kakor vihar na morju. Preganjali so sveto Cerkev z ogniem in mečem, s hinavščino in kleveto m krivimi nauki _ že so ji grob pripravili; toda ona, la ie zgrajena na trdni skali, ni propadla ta ne more propasti, ker ne morejo izgubiti vrednosti besede Boga-človeka, ki v njej živi in bo Živel do konca in peklenska vrata je ne bodo premagala. Toda z vsem tem še ni izčrpana obljuba Od-rešenikova: »Jaz sem z Vami do konca sveta.« Hotel je, da ,e tudi osebno z dušo m telesom, s svojo božansko m človečansko naravo, z nami m da biva med nami. To dela v največjem izrazu svoje ljubezni, v presveti Evharistiji: Na duhovnikovo besedo prihaja v njej vsak dan na naše oltarje obnavlja vsak dan svojo nekrvavo daritev na knžu. pod podobo kruha in vina biva noč in «1. j x nami' pT*? seb® nam da'e v hrano naših duš v sv. Evharistiji nas čaka in sprejema, tolaži in krepi. , ,V™!te.' .d.ratfi vcrnik'. kaj nam je sveta Cer- . Y. n| prva |x>stojanka njihove velike ekskurzije po Jugoslaviji, na kateri hočejo obiskati večja jugoslovanska mosta in ostati v Dubrovniku celili 14 dni. Kakor izvemo, so po vseh krajih, kjer se IkkIo gostje ustavili, poklicani uredili vse potrebno, dn dostojno po-I zdravijo goste in jih čini lepše seznainijo s krajem in ljudmi, ludi v Ljubljani sta Društvo : prijateljev poljskega naroda in pripravljalni odbor poljsko-jugoslovanskega a kad. kluba prevzela skrb, da dobita pri oblasteh na razpolago zadostna sredstva za prireditev dostojnega sprejema, slavnostnega kosila itd. Gostje si bodo dopoldne ogledovali zanimivosti mesta in obiskali Narodno galerijo, po kosilu pa sc odpeljejo v avtobusih na liled, odkoder pa sc jim 1k> treba kmalu vrniti, ker odpotujejo žc ob 8 zvečer naprej proti Zagrebu. Ta ekskurzija je prva tovrstna manifestacija intenzivnega zanimanja Poljakov za zbližanje 7. Jugoslavijo in spoznavanje poljskih visokošolcev z našimi, zato mislimo, da njenega pomena ne gre podcenjevati in vabimo pn*lvseni vse kolegice iu kolege, ki so v Ljubljani, pn tudi druge prijatelje poljskega naroda, dn se po možnosti udelež" sprejema na postaji ob 5.53 zjutraj, šc bolj |«t. da se ponudijo gostom v spremstvo pri ogledu mcsita. za knr bo zbirališče točno ob S zjutraj prod hotelom >Meiroooi< nasproti ci. koiodvora. Polisk! akademiki v Ljubljani Jiilri o!) 5.53 zjutraj prispe v Ljubljano 60 visokošolk in visokošolcev i/. Varšave. Prosimo kolegice in kolege ter vse prijatelje poljskega naroda, da se udeleže sprejema na postaji, ali da se pridružijo goetom pri dopoldanskem ogledovanju mesta. Zbirališče pred hotelom »Metro-poloin« točno ob 8 zj nor polj očno ob 8 zjutraj. — Pripravljalni od--jugoslov. a kad. ki nba v Ljubljani. O Fotografe prosimo! Vsi, ki so fotografirali svečanosti 1900 letnice odrešenja in biserne sv. maše nadškofa dr. Jegliča, najlepše prosim, da mi pošljejo proti plačilu po 3 posnetke vsake slike, ki je količkaj dobra. Dr. Krek Miha, odvetnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta. O Gospod upravnik policije Kerševan Ve-koslav nastopi dne 3. avgusta svoj redni letni dopust. Za čas odsotnosti ga nadomestuje g. policijski svetnik Kari Pcstevšek. 0 Zveza mladih intelektualcev v Ljubljani, ki ima svoj sedež v prostorih Dopisne trgovske šole v Pražakovi ul. 8-11 (poleg Miklošičeve ceste), posluje vsnk ponedeljek in četrtek v tednu od 19—20 zvečer, lstotam in istočasno posluje Borzo dela za inteligenčne poklice. V interesu mladih inteligentov vseh stanov in poklicev, zlasti brezposelnih tovarišev je, tla se čimprej priglase, tudi z ozirom na bližajoči se kongres. Hinosnimanle ni drago! 10 m Pathe-filina Vas stane Din 24 —. Kinosnemalno kamero pa Vam posodijo — da se prepričate o lahkoti kino-snimanja — v drogeriji Gregorič d.zo.z. Lfubljana, Prešernova ulica 5 O Vabilo nn sestanek Ljubljanske podružnice društvu ruskih intelektualcev in inanucinih delavcev v kraljevini Jugoslaviji. V zvezi z kongresom delegatov ruskih intelektualnih in ma-nuelnih delavcev v Jugoslaviji, ki se bo vršil v Belgradu v dneh 6., 7. in 8. avgusta 1933, se bosta ustavila na svoji poti v jugoslovansko prestolnico v Ljubljani gg. predseknik centralnega biroa zve/, ruskih krščanskih intelektualnih in mniiiielnih delavcev v Ženevi A. J. La-dyženskij in član tega biroa profesor B. A. Nl-koljskij. Na prošnjo glavnega zastopnika ženevskega biroa v Jugoslaviji g. Mitkeviča, je predsednik^ Ljubljanske podružnice g. profesor Ivan J. Želje/nov sklical sejo upravnega odbora svoje podružnice, ki je sklenila, da naj predsednik g. prof. Ivan Želieznov iskreno povabi vse člane |xidružniee, a kot starosta vse brate Ruskega Sokola v Ljubljani, kakor tudi vse člane drugih tukajšnjih ruskih društev in vse tu živeče Ruse, da se zanesljivo in polnoštevilno u< le le že sestanka iu sicer v četrtek 3. avgusta 1933 ob 20 v Narodnem domu (vhod z Blcivveiso-ve). Namen sestanka je predvsem, da bo g. predsednik Ladyženskij seznanil vse ljubljanske ruske emigrante o splošnem pomenu, potrebi in ciljih teli ruskih društev. Glavni namen teh društev je, ustvariti profesionalno organizacijo, navdahnjeno s krščanskimi ideali. © Policija za gladujoče rudarske otroke. Policijski stražniki so, kakor smo že poročali, ves svo j zaslužek, ki so ga prejeli pri nogometni tekmi med častniki in časnikarji, poklonili bednim rudarskim otrokom. Neki dobrotnik je prispevni Še KMiO Din. Policijski uslužbenci so zbra-speval še 1000 Din. Policijski uslužbenci so pa zbrali za revne trboveljske otroke 3284 Din, o temu znesku je prispevala gospa Draga Gusti-nova, lastnica prevozniškega podjetja, 100 Din. Skupil j se je nabralo 4384. Din, ki jih jc uprava policije izročila oblastnemu odboru Rdečega križa, da denar razdeli v smislu želj darovalcev. Plemenit čin policijskih uslužbencev, ki sami žive v skromnih razmerah, zasluži vse priznanje. 0 Cvetlični korzo v zvezi z beneško nočjo in vcselico na kopališču na Ljubljanici priredi društvo »Krk a« v soboto 5. t. m. in sicer kjt uvod v »Jadranski dan«, ki ga priredi naslednjega dne Jadranska Straža istotako na Ljubljanici. »Krka« razpisuje ob tej priliki več nagrad za najlepše okrašene in najlepše razsvetljene čolne. Začetek cvetličnega korza bo v soboto ob 7 zvečer, začetek tekniovanja za najlepše razsvetljene čolne pa bo ob pol 9 zvečer. Od 5 popoldne dalje igra kopališka godba. Opozarjamo na to veliko prireditev »Krke« vse prijatelje vodnega športa, posebej še Ljubljanice. Podrobnosti še objavimo. KUPUJTE /AHO /teklo IN zrcAlA! O šiškarji! Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva priredi ogled drevesnic kmetijske družbe na Bokavcah. V nedeljo, h. t. m. se sestnnemo oh novi remizi; do kosila smo doma. Kdor le more, naj se pridruži. O Tramvaj podrl železničarja. Včeraj, okoli pol 12 dopoldne sc je pripetila v Gradišču, tik pred Lovšinovo gostilno, tam, kjer tramvaj zavije proti Rimski cesti, huda nesreča. Ob tem času je hotel nek moški prekoračiti cestišče, ni pa opazil, da se mu bliža tramvaj, morda pa je tudi menil, da bo še ob pravem času prekoračil cesto. Tramvaj pa je moža podrl in ga vlekel nekaj metrov s seboj. Voznik je tramvaj tako] zavrl, ponesrečencu so priskočili na pomoč ljudje in ga prenesli na pločnik. Poklican je bil reševalni avto, ki je moža prepeljal v bolnišnico. Tonesrečenec je 50 letni progovni čuvaj državne železnice Franc Ccrk s Preserij. Dobil jc hude poškodbo po vsem telesu, na glavi in na udih, vendar pn je bil še pri zavesti, ko so ga prepeljali v bolnišnico. Njegova stanje jc sicer kritično, vendar pa upajo zdravniki, da ga IkkIo rešili. © 2033 bolnikov v juliju. Mesec julij je bil rekorden mesec, kar tiče navalu liolnikov v ljubljansko bolnišnico. Ta mesec je bilo sprejetih v bolnišnico nič manj, kakor 2033 bolnikov. V prvi polovici leta je bilo sprejetih v bolnišnico »samo« 10.604 bolnikov, torej ni prišlo na mesec še daleč ne po 2000 bolnikov. Do konca meseca julija je bilo torej letos sprejetih v bolnišnico nič manj, kakor 12.637 bolnikov, v dveh dnevih meseca avgusta pa je število bolnikov naraslo že na t2.780. Velik naval bolnikov ima poleg tega, da vlada v posameznih oddelkih velika gneča, še eno slabo stran — tiino-go_ bolnikov mora biti odpuščenih prej iz bolnišnice, knkor pa bi bili, če ne bi morali prepuščati mesta drugim, še bolj bolnim ljudem. Dobro bi bilo tudi, če bi podeželski zdravniki bolj pošiljali bolnike v najbližje bolnišnice, ne pa naravnost v ljubljansko bolnišnico. © Nesrečen'padec. Nn Krakovskem nasipu 18 je padla po stopnicah 66 letna zasebnica Marija Štorova. Pri padcu si je zlomila roko in je morala v bolnišnico. © Oparila se je. V Zavetišču sv, Jožefa na Vidovdansiki cesti so je v torek zvečer pripetila hujša nesreča. 17 letna perica Etna Pekošak je prala perilo, pri tem pa se je prevrnil nanjo škaf vrelega kropa, tako da je dobila opekline po vsem telesu. Njeno stanje je hudo resno. © Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hoče var, Celovška c. 34. © V včerajšnji zahvali za pok. gosp. Florjanom Drašlerjem se je pri imenu vrinila neljuba pomota ter se pravilno glasi Drašler in ne Dre-šler, kar s tem popravljamo. O Lepi dobitki Vas še vedno Čakajo in sicer na veselici Št. JaVobskega pevskega društva, ki se je morala zaradi slabega vremena minulo nedeljo, preložiti na lo nedeljo, 6. avgusta in se vrši na vrtu gosp. Mfrenčeta na Dolenjski cesti. Prijazno vabljeni vsi! O pravicah graditeljev (stavbenikov) Pod naslovom »Stavbinski obrtniki« smo nedavno čitali poročilo o anketi, ki se je vršila v mestni posvetovalnici in na kateri se je obravnavalo v zadevi vlaganja in podpisovanja stavbnih načrtov odnosno o pravicah, ki jih nudijo tozadevni zakoni gradbenim obrtnikom. Da bo javnost o tem pravilno poučena, si dovoljuje podpisano združenje podati nastopna pojasnila: § 41., odst. 1. novega zakona o obrtih določa, da je graditelj visokih gradb upravičen izvajati samostojno vse vrste gradb iz vrste visokih gradb. Pod samostojnim izvajanjem se pa razume tudi izvrševanje načrtov za te gradbe. Še bolj jasno pa določa 2. odst. § 46. tega zakona, ki pravi, da je I graditelj upravičen sestavljati in podpisovati po poslih, ki spadajo v njegovo področje, načrte, proračune in obračune. Te pravice veljajo za one graditelje, ki so si pridobili pooblastilo (koncesijo) šele po uveljav-ljenju novega zakona o obrtih, to je po 9. marcu 1932. Ne velja pa to za take graditelje (Baumei-ster), ki so si pridobili svojo obrtno pravico po prejšnjih zakonih, tj 446., odst. 1. novega zakona o obrtih namreč določa, da ostanejo vsi obrti in vse pravice, pridobljene po dosedanjih zakonih v veljavi tudi potem, ko stopi ta zakon v moč Za določitev obsega obrtne pravice dosedanjih graditeljev (stavbenikov) so torej v naši banovini me-rodajni predpisi zakona o uredbi koncesijoniranih stavbnih obrtov od 26. decembra 1893 in pa na osnovi tega zakona izdane izvršilne uredbe. Graditelju, ki je svojo obrtno pravico za izvrševanje koncesijoniranega obrta graditelja pridobil pred 9. marcem 1932, gre ona pravica, ki jo je dal § 2. zakona o koncesijoniranih stavb, obrtih iz 1. 1893. Po § 2. zakona o koncesijoniranih stavbnih obrtih iz leta 1893 je graditelj upravičen, da vodi in z lastnini pomožnim osobjein izvršuje visoke gradbe in druge sorodne gradbe in to vobče ob združitvi del raznih v § 1. omenjenih stavbnih obrtov, toda v krajih, ki so bili izrečno izvzeti, je moral ob izvajanju gradb poveriti vse posle, ki spadajo v področje tesarskih, kamnoseških in vod-njakarskih mojstrov, tem obrtnikom v delo. Takih omejitev, ki bi statično težje konstrukcije in pa arhitektonsko odličnejše gradbe pridržale pooblaščenim inženjerjem in arhitektom, pa ni bilo. Edinole zidarski mojstri po § 3. zakona iz 1. 1893 niso smeli monumentalnih gradb, velikih gledališč, slavnostnih dvoran, razstavnih poslopij, muzejev, cerkva in drugih posebno težkih gradb s statično težjimi konstrukcijami, kar sami izvrševati, nego so jih smeli izvajati le pod vodstvom graditelja (stavbenika). Iz tega povsem jasno izvira, da za dosedanje graditelje ne veljajo omejitve § 41., odst. 1., točka 1 in 2 in odst. 2. novega zakona o obrtih. Graditelji, ki so svojo obrtno pravico dobili na osnovi zakona o koncesijoniranih stavbnih obrtih iz leta 1893, imajo torej ne le pravice, ki jih ima stavbenik (graditelj za visoke gradbe) po § 41. novega zakona o obrtih, nego glede izvajanja gradb in glede projektiranja gradb, ki jih sami izvajajo, ampak tudi pravice, ki jih novi zakon o obrtih prizna le pooblaščenim gradbenim inženjerjem in arhitektom. Pravica pooblaščenega (avtoriziranega) gradbenega inženjerja in arhitekta pa je obširnejša nego ona graditeljev po zakonu od leta 1893, zlasti njih obrtna praksa ni omejena na izvajanje gradb in na projektiranje onih gradb, ki jih tudi ' izvajajo. Tako po starejših predpisih o oblastveno avtoriziranih privatnih tehnikih (civilnih inženjer-jih in civilnih geometrih), kakor tudi po vsej sedaj veljavnih ministrskih uredbah in pravilnikih o pooblaščenih inženjerjib in arhitektih, smejo pooblaščeni gradbeni inženjerji in pooblaščeni arhitekti (prej civilni inženjerji in arhitekti) brez ozira, ali gradbe tudi sami izvršujejo ali ne, preiskovati, meriti, načrtovati in proračunovati vse, kar je potrebno za projektiranje in izvajanje do-tičnih del, izdelovati končne obračune, kolavdirati glede izvršitve in obračuna taka dela, ki so jih izvršili drugi, izdajati potrdila o vsem tem in potrjevati kopije nariskov in načrtov. Tudi imajo pooblaščeni gradbeni inženjerji Še pravico projektiranja in izvrševanja za tehnično izgraditev mest in naselj, pooblaščeni arhitekti pa za umetniško , zgraditev mest in naselj (n. pr. izdelovanje rogu- I lacijskih načrtov = Lagepliine = Lagerplitne z i geodetskimi deli, ki so s tem v zvezi). Združenje pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani. I Zadnja porožlla Veličasten skavtski kongres Budimpešta, 2. avgusta, tg. Dane« so imeli na svetovnem skavtskem kongresu v Godolloju slovesno službo božjo za vse vere, tudi za moha-medance. Skavtski tabor, ki se nahaja v kraljevskem gozdu, je bil okrašen z zastavami vseh narodov. Na velikem stegu pa se nahaja velik križ kot simbol ljubezni do bližnjega, ki je glavno načelo skavtskega gibanja. Govorilo se je, da bo skavtski tabor posetil tudi vvaleški princ, posebno zato, ker je zjutraj dospela njegova pozdravna brzojavka. Čuje se tudi, da bo prišel na tabor romunski vojvoda Mihael, 13-letni sin romunskega kralja, ki je tudi skavt. Njegov prihod pa še ni zagotovljen. Danski princ Knut je poslal brzojavku z opravičilom, da ne more priti na taborenje, ker mora na manevre. Popodne ob 16.30 je prijahal na tabor admiral Horthy na belem konju, V taboru je bilo zbranih 25.000 skavtov iz vseh krajev sveta. Bila sta prisotna tudi švedski princ Gustav in glavni poveljnik skavtov, general Baden-Povvell. Horthy je imel nagovor v angleškem jeziku, v katerem je izrazil zahvalo generalu Baden-Powellu za ustanovitev skavtskega pokreta. Nato so skavti defilirali pred Horthyjem. Gledalcev je bilo nad 10.000. Rusija se veseli Herriota Moskva, 2. avgusta, tg. Sovjetski listi z velikim zanimanjem pišejo o nameravanem potovanju Herriota v Rusijo. »Izvestja« pišejo, da potuje Her-riot neuradno, vendar pa tudi ne kot privatna oseba, ker je Herriot šef radikalno-socialne stranke in predsednik zunanje-političnega odbora poslanske zbornice. Zato ima neuradni značaj njego- vega pota gotove meje. List pravi dalje, da sodelovanje Francije in Rusije na eni strani ter sodelovanje Francije z malimi državami srednje Evrope in Balkana na drugi strani predstavlja varno jamstvo miru. Vsekakor bo Herriotovo potovanje pospešilo zbližanje med Francijo in navedenimi državami ter Rusijo. Vojaška zveza med Francijo in Španijo Pariz. 2. avg. tg. »L'0rdre< javlja eenzacijo-nalno vest, da so se ponovno začela pogajanja o francosko-španski vojaški zvezi za slučaj vojne. Že v času kralja Alfonza in Primo de Rivere si je prizadeval francoski vojni minister Maginot, da bi smela v slučaju vojne francoska vojna iz severne Afrike potovati skozi špansko ozemlje. Tudi lan- ska pot Herriota v Madrid je imela isti cilj. Toda šele sedaj je prišlo do zbiižanja v tem vprašanju. Na letošnje jesenske manevre francoske vojske, ki bodo v bližini Bordeauxa, so povabljeni naslednji .španski častniki: polkovnik Morena od velikega generalnega štaba, polkovnik Novara inšpektor pehote in polkovnik Balba, inšpektor topništva. Stavka proti Rooseveltovim reformam Newyork, 2. avgustaf. tg. Stavka zavzema v driavi vedno večje dimenzije. Na severu je v mestu Bronevllle začelo stavkati 100 mlekarjev, ker komisija za cene ni dopustila, da se poviša cena mleku. Farmerji so poskušali pognati v zrak postajo za mleko, da bi preprečili dovoz mleka na trg. Morale so nastopiti vojaške čete, ki so razpršile demonstrante. Več sto stavkajočih je napadlo transport mleka, katerega je spremljala vojaška straža. Pri spopadu je bilo hudo ranjenih 5 napadalcev. V p.ensilvanskcm rudarskem področju stavka 14.000 rudarjev. Min. predsednik na oddihu Sarajevo, 2. avg. ž. Danes je dospel v Sarajevo ministrski predsednik dr. Milan Srsltič. (Pred par dnevi je dospela tja iz Belgrada njegova soproga. Dr. Srskič se je nastanil v hotelu »Bosnar, kjer bo ostal dalj časa nn oddihu. Habsburg in Savoja Pariz, 2. avg. tg. »Figaro« javlja iz Rima, da se bo zaročil Oton Habsburški z italijansko prin-cezinjo. Prihodnje dni bo prišla v Rim bivša avstrijska cesarica Žita z Otonom. To potovanje se službeno utemeljuje z romanjem v Rini v svetem letu. Neurje v Varaidinu Varaidin, 2. avg. ž. Včeraj popoldne okoli 18 je divjala nad Varaždinom in okolico silna nevihta. Nebo se je hitro pooblačilo in nastal je silen veter, ki je lomil drevje. Naenkrat se je vsul silen dež, tako da so naenkrat bile pod vodo ulice in trgi. Veter je prevračal kmetske vozove, naložene s koruzo in pšenico. Vihar je zelo poškodoval tamkajšnje vinograde. Strela je udarila na mnogih krajih, vendar do sedaj ni znano, ali je napravila večjo škodo. Dočim je v mestu samem deževalo samo malo časa s točo, je bila v okolici toča hujša, posebno pa v vaseh Vinici, Petrijancu, Maruševcu in v Križevljanih. Okrajni referent za gospodarstvo je odšel v vasi, da ugotovi nastalo 511« traja štiri letu. Prošnje je dostaviti upravitelju gornje šole do 10. t. m. Pogoji /u sprejem so objavljeni v službenem vojnem listu št. 24 ml 29. julija t. I. Istotako bo ■ .sprejetih petdeset gojencev v voj. obrtno šolo ; zavoda »Oliiličevo . Prošnje se morajo jMislati na naslov: Upravniku voj. obrtne šole zavoda »Obilifevo« — Kruševac. — Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem dla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josef«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sef«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — V Službenem listu kraljevske banske upravo dravske banovine št. 62 od 2. t. m. je objavljen >Zakon o načrtu konvencije o prisilnem ali obveznem delu«, dalje »Uredba o izpremembi uredbe o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev ob stroških zasebne stranke--, »Odločba o nadaljni skupnosti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«, »Naredbn" o prevažanju čebel na ajdovo pašo v 1. 1933« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu lt'33.« i 7" Trf dni ,c*aIa mr,va T svojem stanovanju. 43 letna Antonija Težak iz Zagreba si jc te dni najela v Gajevi ulici v Zagrebu novo stanovanje. Ko ]e pomivala kuhinjo, jo je zadela srčna kap. Iri dni je ležala mrtva na tleh v kuhinji in bogve kako dolgo bi ležala tam, če je ne bi slučajno našel neki moški, ki ji jo imel dostaviti neko stvar. Mariborski teden od 5. do 15». avgusta 1935 Razstave: Tujsko-prometna, lovska, narodne noše, vrtnarska, kuncerejska. Gledališke dramske predstave na Rotovškem trgu. Razne športne in telesno-vzgojne prireditve. Koncerti. Prvenstvo v rokoborbi za Slovenijo dne 5. in 6. avgusta zvečer na Unionski verandi. Nastopijo najboljši slovenski rokoborci. • U moža-pijanca. V vasi Budjanov- ci pri Rumi se je pred desetimi leti porodil Dragan Vučitrnovič. Z ženo Angelino, ki mu jc v desetih , letih povila 6 otrok, je sprva živel lepo, zadnje ! čase pa se je udal pijači in je skoraj vsak dan ! pretepal ženo in otroke Žena je dolgo časa trpela muke, naposled pa ji je bilo dovolj vsega Te dni le Vučitrnovič spet prišel pijan domov in začel pretepati Angelino in otroke. Žena ga je prosila, vendar m nič pomagalo. Ko je naposled zaspal, ga je Angelina z železno palico trikrat z vso silo udarila po glavi. Nato je šla po zdravnika in mu povedala o svoiem dejanju. Zdravnik jc našel moža v brezupnem stanju. , — V prepiru ubil ženo in taščo. Iz Nove Gra-diske poročajo o krvavem zločinu, ki ga je izvršil lik-?1"' , 6,t Anl0n Mrkoni'č iz vasi Bačindol. Ubil Je s kolom svojo ženo Ano in taščo. Ozadje zločina je sledeče: Anton Mrkonjič je delal nekaj dni v Novi Gradiški. Njegov delodajalec mu je izročil plačo v kovanem denarju v zavitku. Doma pa je žena ugotovila, da je v zavitku samo četrtina zaslužka, ker so bili mesto dinarskih kovancev sami novci po 25 par. Zasumila je, da jo je hotel mož prevariti in mu dejala, naj gre v Novo Gra-diško zamenjat denar. On je res šel tja in nazaj grede srečal svojo ženo in taščo, ki sta bili na obisku v sosednji vasi. Prišlo je zopet do majhnega prepira, ki pa je Mrkonjiča tako razjaril, da je v plotu izruval kol in pobil na tla ženo in taščo. Obema sta počili od strašnih udarcev lobanji in i s'a na mestu izdihnili. Strašni dogodek je po vsej I okolici povzročil razumljivo razburjenje, v rf~ MnSt P° 2 Din kil°žram. V vasi Torda pri Velikem Bečkereku je zaradi neke nalezljive bolezni poginilo mnogo svinj. To so izkoristili ondot-ni cigani. Izkopavali so poginule svinje in topili niihovo slanino. Računajo, da je v Tordi v zadnjem času poginilo nad 100 svinj. Vse te svinje so cigani odkopali in njihovo slanino pretopili v mast. Mast so prodajali silno poceni v bližnjih vaseh. Zanimivo je, da so prodali mast celo lastniku nekaterih poginulih svinj. Orožniki so prijeli okrog 30 ciganov, ki so se pečali s tem gnusnim poslom. Cigani so priznali in povedali, da so prodajali mast celo po 2 Din kilogram, če niso mogli dobiti več. — M. Humek: Ukuhavanje (konserviranje) sadja in zelenjave za zimske mesece je sedaj najvažnejše opravilo naših gospodinj, Nov pomnožen in izpopolnjen natis kniižice našega sadjarskega strokovnjaka: Sadie v gospodinjstvu: kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi je najboljši pripomoček in svetovalec gospodinjam pri teh opravilih. Knjiga ima 100 strani, nad 90 slik med besedilo m in 4 večbarvne tabele. Cena ie za broširano knjigo Din 54; založi!?* jo jc Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Ker je bila druga izdaja tc knjižice že precej časa razprodana, je oskrbelo ; založništvo sedaj tretjo, jako pomnoženo in izpo-j polnjeno. Obširno je obdelano poglavje o sadnem izboru dravske banovine, o povzročiteljih razkrajanja, o spravljanju, razbiranju, shranjevanju in vlaganju ter važnosti sadja kot živilo. Raširjeni sta zlasti poglavji o sušenju sadja in o napravi brezalkoholnih sadnih pijač. Knjižica bo nušim gospodinjam in njihovemu naraščaju velik pripomoček 1 in kažipot pri uporabi in predelavi sadja v domačem gospodinjstvu. Ker je ravno sedaj pravi čas | za vlaganje in konserviranje raznega sadja in zelenjadi, knjižico toplo priporočamo. Naznanilo! Sporočamo, da smo svojo pisarno preselili iz dosedanjih prostorov v Šelenburgovo ulico it. 7 L Narodno d. d. Parketunion, Zagreb Zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Selen-burgova ulica 7/1. Dobava in polaganje slavonskih parketnih deščic. — Nabava pisarniikih potrebščin. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje javno licitacijo za nabavo pisarniških potrebščin za svoje urade. Dražba se bo vršila 16. t. m. ob desetih v sobi št. 21 na Bleivveisovi cesti. Potrebne informacije dobe ponudniki med uradnimi urami pri banskem ekonomatu, soba št. 48. — Prodaja krp in starih čevljev. Dne 17. t. m. sc bo vršila v štabu poveljstva dravskega orožni-škega polka v Ljubljani, Rimska cesta 22 dražba za prodajo 1266 kg raznih krp in 707 starih čevljev. Pogoji so razvidni pri gornjem poveljstvu med uradnimi urami. — Tri diplomirane strojne inženjerje bo sprejelo poveljstvo zrakoplovstva vojske za uradniške pripravnike za VIII. skupino. Prošnje je poslati gornjemu poveljstvu v Novem Sadu IV do 20. t. m Tudi tri diplomirane inien|erie za pripravnike v isti skupini in sicer dva diplomirana strojna inže-njerja ali inženjerja-tehnologa in enega inicnjerja-kemika ali inženjerja-tehnologa. Prošnje je poslati gornjemu poveljstvu v Novem Sadu do 20. t. m. Pogoji za sprejem so objavljeni v službenem vojnem listu, str. 1159—1162, ki je interesentom na razpolago pri pristojnih voj. okrožjih in na vseh orožniških postajah. — Dobava drv. Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo 200 kub. metrov lepih, suhih, bukovih drv. Tozadevne pravilno kolkovane ponudbe je nasloviti do 15. avgusta 1933 na upravo policije v Ljubljani. — Pri odehelelosli vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Jesenice Nabori. Pretekli teden so se za vse okoliško občine vršili na Jesenic-ah v prostorih meščanske šolo vojaški nabori. Zadnji so bili Jeseničani in sicer v nedeljo. Potrjenih je bito veliko fantov in to k najrazličnejšim oddelkom. Vriskanja, harmonik in drugega je bilo seveda dosti kot je ob takih prilikah običajno. Zelo korektno in lopo so se vedli dijaki, ki so tudi morali pred naborno komisijo. Samouinor. V noči od nedelje na ponedeljek se je na Hruški pri Jesenicah s samokresom ustrelil Franc Črnologar, ki je v petek zvečer istotani ustrelil Angelo Kobenlarjevo, kol je »Slovenec« v nedeljo poročal. Baje je imel pokojno Angelo zelo rad, la pa ga je iz neznanega vzroka odklanjala. Crnologar je zapustil pismo na svoje starše, v katerem jih prosi, da mu odpuste njegovo dejanje, da [ia ne more živeti brez Angele. Kobenlarjevo so v nedeljo opoldne zngrebli na jeseniškem pokopališču, kamor so v ponedeljek položili tudi Crno-logarja. 1< poročilu od nedelje naj pripomnimo, da spremljevalka g. Fležarja ni gospa, kot je tam navedeno, pač pa gospodična, kar bodi s tem popravljeno. Radenci Dnevnega »Slovenca« dobite v breznlkoholni restavraciji A. Traun. Številka stane samo 1 Din. Segajte po »Slovencu«. Ptui Zagonetno pismo. Te dni je dobil mesar in prekajevalec Franc Urban iz Ptuja iz Španije v nemškem jeziku s strojem pisano pismo, v katerem ga pisec prosi, da pride osebno ali pa da pošlje znesek 16.000 pezet na naslov neke jetniš-nice, kjer se pisec nahaja v zaporu. Za ta znesek da bo dobil pozneje 340.000 švicarskih frankov. Nadalje ga prosi v pismu, da ee zavzame za njegovo 16 letno hčerko, ki je brez zaščite. Pismo nosi poštni pečat Barcelona in datira od 11. julija t. 1., podpisano pa je s črkami C. v S. Njegovo ime da bo Urban pozneje zvedel, ko odpošlje navedeno vsoto 16.000 španskih pezet. Seveda Urban ni nasedel pismu in je isto izročil policiji. Nevarno zbolel je širom lavantinske škofije znani in priljubljeni duhovni svetnik p. Lacko Ha-»emali. Zdravi se v bolnišnici v Ormožu. Duhovnim sobratom se priporoča v molitev. Šoštanj Pevski koncert. V nedeljo, 6 avgusta bo priredil pevski odsek gasilnega društvu tov. Voscli-nagg koncertno prireditev slovenskih narodnih. Dirigent g. V. Satler. Začetek ob 20 zvečer v Unionu. SK šoštanj : SK Altetik (Celje) 2:0 (0 :0). Po dolgem času je minulo nedeljo zopet nastopu nn šoštanjskih tleh štor šoštanjski gost — celjski SK Atlelik. Kljub deževju je bila tekma deležna še lepega obiska. Tudi igra je bila nad povprečno šoštanjsko višino. Domačini so imel' najlioljše moči v obrambi, gostje pa v krilski vrsti. Mrtvaški zvon. V juliju so umrli: Gavrilo- vit1 Vitornir, | omic Angela, Oimcc Fnisc Bolho Franc. N. v m. p. Velika športna nesreča. Pri motociklističnili tekmah na berlinskem stadionu sta treščili vkup dve kolesi. Eno kolo je vrglo med gledalce. Trije mladi fantje so se smrtno ponesrečili, mnogo je bilo ranjenih. Na sliki vidimo prizor neposredno po nesreči, ko hite na pomod sa.nitejci Junaki Južnega morja Vikingi, junaški normansiki pomorščaki, ki so s svojo drznostjo in sposobnostjo obvladovali morja na severni poluli, so zapustili za seboj ueizbirsiio slavo. Skoraj nič pa svet ni vedel o vikiugih Južnega morja, o Polinezijcih. Pisanih dokumentov o njih ni bilo, a ocean, živa priča njihovih smelih voženj, je ostal nem. Vendar hranijo |>olinezijske pesmi, legende in izročila toliko spominov, da je bilo mogoče iz njih zanesljivo ugotoviti razna zgodovinska dejstva. Svet občuduje Kartažane, katerih galeje so br/ele |>o vsem Sredozemskem morju in se baje pojavile ob zapadni afriški obali. Toda na odprto morje se Kartažuni niso upali in ponoči so galeje zasidrali, da jih ne bi zaneslo ven na morsko plan. Normani 11. in 12. stoletja so se iijvuli do Grenlandije in te njihove vožnje v nove, neodkrite dežele so vedno veljale za izredno junaška podjetja. Toda njihova pota so vodila mimo naravnih opirališč (Farerski otoki in Islandija). Krištof Kolumb je bil smelejši, ko se je s štirimi šibkimi karavelami odločno oddaljil od znanih obali, iskat novih dežela. Toda že davno pred Krištofom Kolumbom, davno celo pred Normani, so Polinezijci križa-rili po vsem Tihem oceanu, od Tahitija do Havajev, od Cookovih otokov do Nove Zelandije in na vzhodu do Velikonočnega otoka, morda celo do Južne Amerike. V dobi, ko so Kartažani boječe prodirali ob obalah, so se Polinezijci (MMlajali na večmesečne vožnje po brezmejnem oceanu, ki je le v velikih presledkih zakoličen z nekaterimi skritimi otoki, ki jih je še danes z modernimi naviičnimi pripomočki težko najti, ker se deloma komaj vidno dvigajo iznad morja. Ne da bi bili poznali kako pismo, so imeli Polinezijci svoje pomorske zemljevide, napravljene iz paličic, ki niso kazali samo razpoznavnih took, marveč tudi glavne vetrovne smeri. Niso imeli modernih sekstantov ne busole Krištofa Kolumba; poznali so samo zvezde in s pomočjo svoje »magične tik ve grljanke«, ki še danes vzbuja zanimanje narodopiscev. so s svojimi plrogami na jadra /. lahkoto našli mikroskopi-čno majhne otoke Pacifika. V dobi Kartažanov je njihov lrapanga prevozil ogromno razdaljo od Indonezijskih do Havajskih otokov: 6000 milj! Od tega na neizmernem odprtem morju brez vsakega kaži()ota 2000 milj. Kupe se je odpravil iz Tahitija in odkril Novo Zelandijo tisoč let pred Tasmanom in Coo-kom. V teku stoletij m> se Polinezijci številno-krat odpravili s Tahitija nn Havaje (2380 milj). Na teh potovanjih so prišli v stik s prebivalci Havajskih otokov i.n polinezijskimi kolonisti Nove Zelandije (razdalja znaša 8000 km); to se je zgodilo davno prej, nego so Normani prodrli do Grenlandije. Polinezije*1 Hui-te-rangiora , je v 7. stoletju na veliki dvopirogi. ki je bila okrašena s kostmi njegovih sovražnikov, odrinil na pustolovsko vožnjo do Južnega l.edenega morja; ob po-vratku je pripovedoval osvojili vtisih: videl je neznane živali in L/, opisu je lahko spoznati arktično živalstvo; videi je zmrznjen led, noč. ki ne mine, celo južni sij. In tri sto let pred Krištofom Kolumbom je kri/aril Uenga po Južnem morju kakor po domačem bajerju.. Prevozil je tako nad 4000 morskih milj. Izraeunanje zgodovinskih dogodkov ne dela težav, ker navaja polinezijsko izročilo natančen rodovnik. Potem se je Polinezijcein |>ogiim polegel. Vendar so prebivalci Tongasa v Novi Kaledoniji obiskali Nove llebride (4500 km) še zučasa, ko so začele evropske ladje prodiruti v Južno morje. Zadnjič so potovali Polinezijci iz Tahitija na Novo Zelandijo pred 250 leti. A tudi danes so še Polinezijci odlični pomorščaki. Njiliovo veliko vlogo na morju pa so prevzeli v novem času misijonarji, ki sicer ne iščejo pustolovstev ali novih dežela, |vič pa duše. Prvič so prišli med Polinezijce sredi 16. stoletja frančiškani, a v/hodno-oceanski apostolski vi-kariut se je ustanovil pred točno sto leti. Danes šteje np. vikariat tri vikarinte iu eno apostolsko prefekturo t 82 duhovniki, 74 brati, 209 sestrami, 2% katehisti ter 22.341 katoličani domačini; inozemskih katoličanov je samo na Havajskih otokih nad 100.000. Nenavadna tatvina Kania, britska kolonija v Afriki, je pred kratkim dobila nujno potrebno nad 1000 km dolgo telefonsko progo Nyrobi-Dar-es-salam. Predno sta minila dva tedna, je zveza popolnoma odjjovedala. Monterji so bili obupani. Žica je bila povsod prestrižena in tatovi so včasih bingljajoče konce nerodno zvezali s travo, da bi menda tatvino zakrinkali. Britski uradniki so razumeli, kaj to pomeni, šele takrat, ko so opazili neštevilo z novimi zapestnicami in ogrlicami okrašenih zamork. Poštna uprava je prejela ovadbo, a siklenila, da tatov ne bo preganjala. Rajši je nadomestila lepo bakreno žico z drugo medlo zlitino, ki ne zapeljuje črr.ih lepotic. Če treska Čc treska, je po splošnem mnenju bolj varno ostati zunaj na odprtem polju kot |va iskati zavetja pod drevesom. Vendar pa je tre!w k temu pripomniti, da je vsuka stvar, [»osebno pa pokonci stoječ človek v prosti naravi dober prevodnik strele. Mnogo varnejše je v gozdu, vendar pa ne pod kakim zelo visokim drevesom. Znano je, da strela udari najrajši v hrast, jag-njed ali jelšo. Breza velja za najvarnejšo izmed dreves. V splošnem svetujejo, da je najboljše, če treska, da se človek vrže na tla. kajti Imljše je, da je samo moker kot ubit. Angleži, ki na-jradno igrajo priljubljeno igro golf daleč zunaj na |K)lju, vržejo v slučaju nevihte palice proč ter ležejo na zemljo. Kolesar naj položi kolo na tla ter gre proč od njega, ker kovina je dober prevodnik. Mnogokrat je že bila živina na paši ubita vsled tega. ker je stala ob žični ograji ali drugih železnih napravah. Ako se nahajaš v hiši, pojdi v pritličje, vrata in okna pa zapri. Vsekakor po je treba reči, da ni nobenega kraja, ne v hiši ne zunaj, ki bi bil absolutno varen pred strelo, kajti njena pota so dostikrat naravnost čudovita. Ako strela tudi udari v človeka, s tem še ni rečeno, da ga že ubije. Lansko leto n. pr. se je pripetilo, da je več ljudi omamila, vendar pa so ostali živi. Pripetil se je celo slučaj, da je raz človeka strgala in sežgala vso obleko, sam pa je ostal živ. Splošno mnenje, da strela ne udari dvakrat na isto mesto, je popolnoma napačno. Le [>ogfej visoke stavbe, dimnike, v katere zapored udarja strela, ravno tako v visoka drevesa. Istotako napačno je, ako kdo misli, da je manj nevarno, kadar dežuje, pač pa je ravno narobe res; dn celo razpet dežnik je zelo nevaren, mnogo ljudi je že bilo tako ubitih. V tolažbo pa bodi povedano, da strela kl jub svoji strahoti ne zahteva mnogo žrtev in nek zdravnik je izračunal, da je v nekem velikem okraju nalezljiva griža v enem tednu zahtevala dvakrat toliko žrtev kot strela v istem kraju v petdesetih letih. Holandska kraljica mati Emu, ki ie 2. t. m. obhajala svoj 75. rojstni dan Pohabljen dimnikar Ko je dobila dunajska opera še pred vojno centralno kurjavo, so postale nepotrebne vse dotedanje peči in dimniki. A vodstvo opere je jx>zabilo. da ne potrebuje niti dimnikarja, ki je bil prej preganjal saje. Dimnikarju se seveda ni zdelo potrebno, da bi nepozvan zapustil službo. Dvajset let je redno prihajal po plačo in z družino vred izkoriščal brezplačne vstopnice za nastavljence. Šele zdaj. v dobi štednje je nek mestni svetnik slučajno odkril pozabljenega dimnikarja. Mesto je dimnikarja takoj poslalo v pokoj, a mu je moralo nakloniti tudi pokojnino. Saj ima dimnikar 28 let nepretrgane službe. »Pomni, če ne boš priden, ne boš zraste).« »Ti teta torej nisi bila pridina?« * Nov Monte Onrlo: Svetov nožna no zdravilišče Bade.n-Baden dobi zopet svojo igralnico, ki jo je imelo žc v prejšnjih dohfaih, a so jo I Ifc"1 zaprli Slika kale življenje in vrvenje v prejšnji lfiakEkkt Obziren mož, Iti noče osmraditi stanovanju * tobajtovun dimom. 19 letni Američan Medica, ki je v par tednih dosegel štiri nove svetovne rekorde v plavanju Kriza ameriških univerz Ameriški dnevniki nujno zahtevajo »racionalizacijo« za visoke šole, ki množijo števvio brezposelnih. V teku zadnjih deset let, od 1920 do 1930, je naraslo število univerz in strokovnih visokih šol v Zedinjenih državah od 670 do 1078 in število slušateljev od 450 na 860 tisoč. V dobrih starih časih so dobivali ti zavodi bogata darila in so lahko zaposlili v svojih laboratorijih ali knjižnicah tisoče mladih kandidatov. Zdaj so ostale univerze brez podpor. Absolventi visokih šol so najnesrečnejši med vsemi brezposelnimi, ker nimajo nobenega upanja na zaslužek. »Chicago Tribune« navaja n. pr., da je bilo v Ameriki leta 1920 samo 523 oseb z naslovom doktorja filozofije. Zdaj znaša njih število skoro šest tisoč! Žrtev športa: Earl Hovve, sorodnik angleškega kralja in slaven avtomobilski dirkač, ki je pri trainingu za tekmo Monte Nero pri Livornu ponesrečil Angleški boulevard v Nizzi, ki je cilj petdnevne avtomobilske tekme, katere se udeležijo Nemčija, Švica, Italija in Francija. Dirka vodi preko najtežjih alpskih prelazov Zaklad v kitovem trebuhu Iz Lizbone poročajo, da so ujeli ribiči oh Azorih kita, ki je imel v trebuhu 50 kg težko kepo jantarja. Ribiči so vnovčili zanjo skoro štiri milijone dinarjev. Anglija ima zopet Davisovo kupo: V Parizu na .sklepnem boju za najdragocenejšo nagra< teniškega športa — Davisov pokal — zrna Anglež Perrv proti »bonskemu čarovniku« chetu (v o/ud ju) rJ Farmerji uničeni Bodi pošten! Pred policijskim ravnateljem je poštni uradnik Novaček priznal, da je bil soudeležen pri tatvini 75.000 češkoslovaških kron v Brnu. Priznal je, da je ukradel ček na prigovarjanje svojega svaka Chladila, ki je bil že eno leto brez dela. Chladil se je te dni obesil v celici. V trenutku, ko je Novaček tatvmo priznal, se je zgrudil na tla, zadet od srčne kapi in je umrl. Uradni podatki ameriškega ministrstva dela zatrjujejo, da je bilo prodano v teku zadnjih osmih let v Zedinjenih državah na dražbi radi davčnih zaostankov ali zadolžnosti nad en milijon farm. ! Njih lastniki ne premorejo niti bančnih obresti za 1 izposojeni denar. Skoro 20 odstotkov ameriških poljedelcev je zdrfluMo med proletarce brez zemljišč. Zemljiška vrednost ameriških farm je nazadovala v tem času ->d 70 na 50 milijard dolarjev, letni dohodki so pii-Hi od 16 milijard na |**t. Davki, ki jih plačajo tnrmerji, so se v istem času po dvojili. t Naša trgovinska bilanca - aktivna V prvem polletju 1033 izkazuje naša trgovinska bilanca aktivnost. Izvozili smo 1,808.952 ton blaga v vrednositi 1.434,191.082 Din, medtem ko je znašal naš izvoz v tem času v letu 1932 1,083.538 ton v vrednosti 1.372,123.130 Din. NaS izvoz je bil torej za 225.414 ton (ali 20.80%) višji ali po vrednosti za 62,067.952 Din (4.52%) kakor lansko leto. Uvozili smo v preteklem polletju blaga za 343.477 ton v vrednosti 1.295,357.822 Din, medtem ko je v istem času lanskega leta znašal naš uvoz 341.953 ton ali po vrednosti 1.890,868.481 Din. To so pravi, da je naš uvoz po količini za 1.524'ton večji (0.45%), po vrednosti pa 9.000.159 Din (G.83 odstotkov) manjši. Podatki kažejo, da imamo največ prometa i Italijo. 23.82% našega izvoza, t. j. v vrednosti 341 milijonov 633.106 Din (101.840 ton) gre v Italijo. Takoj za Italijo je naš najboljši odjemalec Avstrija Dobra žitna letina v Evropi Po podatkih mednarodnega kmetijskega urada bo letošnji pridelek pšenico večji kaikor lansko leto. Podatki zadevajo 11 evropskih držav in se nanašajo na stanje žita, kakor je bilo sredi julija. Letina je povsvedujejo v Nemčiji, na Grškem in na llolandskem; na Poljskem, v Angliji in na češkoslovaškem bo letina boljša kakor lansko leto. Splošno bo tudi kakovost pšenice boljša kakor lansko leto. Pridelek rži in ječmena bo približno tako velik, kakor je bil (io-vpreČno za časa omenjenega pet let ja, medtem ko bo pridelek ovsa manjši kakor lansko leto. Veliko notranje posojilo v Ameriki Ameriško finančno ministrstvo je zdaj priobčilo svoj podroben finančni načrt. Vlada namerava izdati sredi avgusta notranje posojilo v znesku 500 milijonov dolarjev. Posojilo zapade po osmih lotih in bo neslo 3.25%. Nadalje bo izdala vlada kratkoročno posojilo v bonih proti obrestmi 1*1»%. Zadnje [Krojilo je najel Melon lela 1981, in sicer proti 3% obresti m, vendar jo vreduost tega (»osojila padla zn 20%, ko je Anglija ukinila zlato valuto. Splošno niso pričakovali, da bo novo posojilo izdano proti tnko visokim obrestim. Namen tega posojila je, da so poplačajo kratkoročna |>osojila. Značilno je, da je vladni tisk pri projMigandi za posojilo ubral patriotsko struno in poživlja državljane, naj storijo svojo dolžno«! do domovine in podpišejo jiosojilo. Izdani bodo tudi boni na nitjo zhe«ke, in sicer |>o 50 dolarjev ter bodo nosili ime >Wahy-boixtsf — otroški boni. Ce se izdanje pofeo-jila posreči, namerava Uoosevelt v oktobru izvesti konverzijo 4.5% posojila Liberty v znesku 6.2 milijarde dolarjev. Čeprav je dolar t zadnjem fatu prerej šibak, tf idi, da ne namerava vlada Uvesti kirše inflacije. Nikakor ne Imi izdala treh milijard papirnatega denarja, <<*>rav |,j imela T smislu pooblastil do lega pravico. IZRABI TI DI ODPADKE! Nobenih odpadkov ne trpi racionalno gospodarstvo. To bo doka/nl oddelek na veterinarski razstavi nu Ljubljanskem jesenskem velesejrnu, ki bo od 2. do II. septembru t. 1., kjer bodo pokazali veterinarji, kaj se da napraviti v onuni odpad k i, ki nastanejo pri klanju domačih živali, ki pa se šc v veliki meri znmetujejo, čeprav daje njihova predelava velikemu številu delavcev svoj dnevni kruh. Vsak odpadek ce lahko racionalno izrabi in lahko služi celo za izdelavo dragocenih zdravil. Zato si naj vsakdo ogleda tudi ta oddelek veterinarske razstave, da bo vedel ceniti vrednost odpadkov, |x>tein ko lio videl, kaj se da vse iz njin napraviti. Rusija in Jugoslavija bosta dobavili les za pivske sodčke Ameriki. Radi odprave prohibicije je v Ameriki nastalo veliko povpraševanje po sodčkih ta pivo in po sodih sploh. Največ naročil lesa za sodčke je prejela Rusija, na drugem mestu je Jugoslavija. Izvoz zlata in srebra jo romunska vlada prepovedala. Prepoved se je izvršila na pobudo Narodne banke in zadeva zlato in srebro v kakršnikoli obliki. Vpisi v zadružni register: Gospodarska zadruga privatnih nameščencev v Ljubljani, reg. zadr. z o. z. Namen ima razmere svojih članov zboljševati v gmotnem pogledu. Sprejema hranilne vloge in daje posojila. Razglašen je bil konkurz o imovini Frančiške Keikec, trgovke v Muretincih, konkurzni sodnik dr. Poznik Aleksander, upravnik mase \Vallner Leop. v Ptuju. Prvi zbor upnikov 10. avgusta pri sre-skem sodišču v Ptuju. (28.78% v vrednosti 840,322.804 Din), naito pride Nemčija (18.60% vsega našega izvoza), končno Češkoslovaška 6.84%. Mi smo na drugi strani dobri odjemalci italijanskega blaga, in sicer uvozimo iz Italije 16.20% vsega našega uvoza, t. j. v vrednosti 209,810.255 Din. Naša bilanca nasproti Italiji je torej aktivna. Takoj za Italijo uvOzi v našo državo največ Avstrija 15.80% našega uvoza v vrednositi 204,665.025 Din. Nadalje Nemčija z 12.80 odstotki ali v vrednosti 165,753.596 Din. Naša trgovinska bilanca nasproti Češkoslovaški je pasivna, in sicer izvozimo na Češkoslovaško 6.34% našega izvoza in to v vrednosti 90,974.491 Din, medtem ko je v preteklem polletju Češkoslovaška uvozila blaga za 158.049.744 Din, t. j. 12.20%. Naša trgovinska bilanca za preteklo polletje je bila za 138 milijonov 853.760 Din aktivna, in sicer smo izvozili blaga po vrednosti 1.434,-91.082 Din, uvozili pa 1.295,357.322 Din. ka Dunaj Zagreb 856—866 (861), Praštediona Dunaj Belgrad 860—867, Jugosl. Union banka Grčija, Belgrad 37.50 ponudba, Zagreb 34—36. — Delnice: Narodna banka 3700 deu., I*riv. agr. banka 220—224, Šečerana Osjek 170—175 (170), Impeks 50 den., Trboveljska 135 bi. — (Zaključeno 50 delnic šečerane Osjek po 170.) Belgrad. Priv. agr. banka 223-223.25 (228.30, 222.25), Narodna banka 3750, 7% dr. inv. pos. 48 do 50, 4% agrar. obv. 29, 0% begi. obv. 30.60 do 30.62 ( 36.75, 36.55), voj. škoda 225.50—226.50 (220), okt. 225, 7% pos. Dri. hip. banke 47 — 48 bi. (47.25)! Žitni trg Kupčija mrtva. Pšenica od 79 do 80 kg težka 107 do 127-50 franko vagon nakladalna postaja; koruza 75 do 75.50; nova rž 72 kg težka 90, ječmen 118 do 69 kg težak 80, franko nakladalna postaja. Moka po znamki 245—265. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad, sbč. 117.5—120, bč. okol. Somlx>r, gor. ban., srem. in slav. 115—117.5, bč. |K»tiska in gor. bč. 120—122 5. j Vso je novo 78 kg 2%. — Oves: bč., srem., slav. 65—«7.5. — Ječmen: bč., srem. novi 64—65kg 67—69. — Koruza: bč., srem. in bč. okol. Sombor 08—70, slav. in bč. bela 70—72, ban. 66—68. bč. ladja Sava in Begej 72—74. bč. ladja Dunav in Tisa 73—75. — Moka: areni. in slav. nova Og Ogg 225—240, št. 2 205-220, št. 5 185- 200. št. 6 155 do 170, št. 7 120—130, št. 8 00 -65. — Moka: bč.. ban. nova Og Ogg 280—250, št. 2 210—'>30 št 5 190-210, št. 6 160—180, Š1.7 120-130, S!.'8 60 do 65. — Otrobi: ne uotirujo. - Vse ostalo ne-Izprenienjeno. Tendencn nestalna. Promet: 44 vag. Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: živahen. Pšenica: okt. 9.96-10.07, zaklj. 9 99—10; I marec 10.98—12.00. z-aklj. 11.08—11.09. - Rž: okt. 6.75—6.90, zaklj. 6.80—0.87; marec 7.70—7.78. zak. 7.78—7.80. - Koruza: avg. 7.90—7.1)5, zaklj. 7.95 do 7.97; maj 8.60—«.<>8, zaklj. 8.66—8.68. Borza Denar Dne 2. avgusta. Dolar je zopet nazadoval, pri drugih tečajih ni posebnih izpreimemb. Ljubljana. Amsterdam 2311.51—2322.87, Berlin 1364.08-1374.83, Bruselj 799.41—803.35, London 190.19-191.79, Curih 1108.35-1113.85, New York 4252.71-4280.97, Pariz 224.24—225.86, Praga 169.73 do 170.59, Trst 301.57—303.97. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.783 Din. Grški boni so popustili od 38 bi. na 34—36 brez zaključka. — šiling v priv. kliringu je popustil od 8.625—8.725 na 8.56—8.66; zaključeno 15.000 šilingov po 8.61. Curih. Pariz 20.23, London 17.16, New York 380, Bruselj 72.10, Milan 27.24, Madrid 43.20, Amsterdam 208.47, Berlin 123.35, Dunaj 72.80 (priv 58), Stockholm 88,00, Oslo 87.62, Kopenhagen 76.70, Praga 15.315, Varšava 57.75, Atene 7, Carigrad 2.95, Bukarešta 2.50, Buenos Aires 7.59. Vrednostni papirii Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos 46 d., vojna škoda 223—225, avg. 223—225, okt 222—225 dec. 223 den., 4% agr. obv. 28 hI., 8% Bler. pos! o ! —: n". r/, n n/ p, - _ nn n -----I - -. 04.i0—uO.Ov, i /u uier. pos. oo—3-i, t% pos. DHB 45—49, 6% begi. obv. 35.50- 30.50, Hrvatska ban- V plavalnem damskem dvoboju Avstrija: Ma-i djarska, so zmagale Madiuike s 30 točkami, na-j pram Avstrijkam, ki so jih dosegle Ic 22. — U-j ostali so le skoki, ki se bodo vršili kasneje v j Budimpešti. Doseženi so bili ti-le rezultati: 100 m prosto: 1 Toth (Madjarska) 1:16; 2. Magashazy (Madjarska) 1:16.2; 3. VCagner (Avstriia) 1:17. — 400 m prosto: 1. Toth (Madjarska) S:20.7; 2. Lowy (Avstrija) 6:30.8; 3. Magashazy (Madjarska) 6:49.2. — 200 m prsno: 1. Sebock (Avstriia) 3:20; 2. Szasz (Madjarska) 3:26.4; 3. Pesti (Madiarska) 3:27. — 100 m hrUno: 1. Veber (Madjarska) 1:37.6; 2. Spaun (Avstrija) 1:38.2; 3. Toth (Madiarska) 1.39. — 4X100 m cravvl štafeta: t. Avstrija 5:17; 2. Madjarska 5:21.8. Najhitrejši tekač na svetu je ameriški črnec, študenl Ralph Metcalie, ki je pri zadnjem mitingu v Stockholmu z gotovostjo tolkel Holandca Ber-gerja. MetcaHe je bil v preteklem letu pri izbirnih mitingih vedno pred znanim olimpijskim zmagovalcem Tolonom, svojo najvišjo formo pa je pokazal v Lo« Angelesu. Najboljši uspehi, ki jih je dosegel Metcalfe, pa izgledajo tako-le: 40 jardov 4.3, 50 jardov 5.2, 60 jardov 6.1, 70 jardov 7, 100 jardov 9.4, 220 jardov 20.4, 100 m 10.3, 2C0 m 20.3 sekund. Kakor se vidi, je Metcalfe tem boljši, čim daljša je proga ter ni zelo hiter starter, ampak pri zadnjih 20 metrih razvije izredno hitrost, ker neverjetno stopnjuje svoj tempo. Omenjeni amerikanski študent hoče postati jurist. Govori dobro nemško, na potovanje v Evropo pa ie vzel s seboj tudi svoje učne knjige Na Švedskem, kjer je postal Metcalfe zelo popularen, ga menujejo »polnočni ekspres« in »leteča lokomotiva«. Dr. Peltzer je zopet zmagal pri hrandenbur-ških prvenstvih na 800 m, katero progo je pretekel v času 1:56.7. Lahkoatletski dvomateh Madjarska : Avstrija 83:32. V omenjem srečanju so zmagali Madj&ri z velikim naskokom, saj so dosegli kar 83 točk, dočim so jih Avstrijci komaj 32. Izmed 13 disciplin so dosegli Madjari kar 10 prvih mest. Naj navedemo le najboljši uspeh v vsaki disciplini. 100 m: 10.6, 400 m: 50.3, 800 m: 1:57.4; 1500 m: 4 03.4; 5000 m: 15:37.4; UOm zapreke: 14.9; švedska štafeta: 1:59; skok v višino: 1.85 m; skok v daljavo: 7.26; skok s palico v višino: 3.70: krogla: 14.73; disk: 46.51 m; kopje: 64.9 m. Tour de France. V najtežji francoski in svetovni kolesarski dirki, ki se je vršila po celi Franciji, je zmagal Francoz Georges Speicher. 1 udi med moštvi je Francija na prvem mestu 8 444:32:50. Nadalje to se plasirali tako-le: Belgija 445:53:45. Nemčija 447:23:14, Švica 418:45:23, Italija 449:51:00. Brzoturnir Ljubljanskega šahovskega kluba Jutri v petek 4. t. m. se bo vršil ob pol 8 zv. v kavarni »Evropi« brzoturnir za prvenstvo meseca avgusta. Prva tri mesta bodo nagrajena z le- pimi knjigami, ki jih je lo pot poklonila klubu založba »Modra ptica . Odbor pozivlje v se svoje člane, naj se turnirja v obilnem številu udeleže Cerkveni vestnih Skupna molitvena ura v stolnici drevi od 8 do 9 pred izpostavljenim najs\et. Zakramentom. Moli st« 12 .ura: Za blagor domovine. Ljudsko petje. Nočni častivci p res v. Srca Jezusovega molijo v stolnici drevi od 9 dalje 8. uro: V čast prebl. Dev. Marije. Poizvedovanje Izgubilo se je kompletno rezervno avtomobilsko kolo znamke »Adlert dne 22. t. m. na poti Ljubijana-Cerknica. Odda naj se na Celovški cesti 10, Ljubljana. Radio Spori Drevi ob 20*30 FC IVien Nicholson.itirija Drevi gostuje v Ljubljani i« drugo dunajsko moltvo Letošnja nogometna sezona je na mednarodnih prireditvah zelo bogata in se naša športna publika glede tega nima pritoževati. Nocoj pa nastopi FC Wien, ki se je nedavno še imenoval NichoUon in ki spada med najzanes-livejia dunajska moitva in ni prav nič čudno, da zavzema visoko mesto v prvenstveni tabeli. FC Wien nastopi proti Iliriji v poslavi: Plaschka— Schneider, Puschmann—Marti, Radakovič, Černič —Cervenka, l.ggcnholcr, Weitz. Horvath, Hass-mann, — Najznamenitejši od teh dveh jc nedvomno Horvath, večkratni avstrijski reprezentativec. Znan je po svoji neutrudljivosti in sijajni tehniki. V Ljubljani smo ga že imeli priliko občudovati, ko je nastopal šc za barve Wackra. Med najboljše dunajske strelce spada vodja napada Weitz, ki je golgeeter enajstorice. Star znanec je tudi srednji krilec Radakovič. Opora enajstorice je vratar Plaschka, ki ie že večkrat igral v reprezentanci Dunaja. Velik talent je levo krilo Hasmann, ki tvori s llorvathom najnevarnejši del napada. V tej dvojici bo naletela Ilirija na najbolj nevarnega nasprotnika, dočim prevzame navadno končno ekse-kucijo Weitz. Kakor znano, je Ilirija že pred tremi leti igrala z Nicholsonom na Dunaju in je bila poražena s 2:7. Topot igra na domačem terenu in ima priliko za revanš. Seveda ni računati, da bo v tem uspela, lahko se pa reče, da bo rezultat ugodnejši kot je bil na Dunaju. S lo igro se bo enajstorica po dveh letih prvič predstavila svojemu trenerju Baaru in upamo, da ga ne bo razočarala. To pričakuje tudi športna publika, ki je v Iliriji vedno videla dobrega reprezentanta v internacionalnih srečanjih. Tekma se ho vršila na igrišču Ilirije ob 20.30 ob vsakem vremenu. Vstopnice 6e dobe po znižani ceni v predprodaji do 18 v kavarni Evropi, in sicer stojišča 10 Din, tribuna 15 Din, ložni sedež pa 20 Din. LAHKOATLETSKI DVOMATCH GRAZ s LJUBLJANA Da ho naše športno občinstvo informirano, kakšne izglede ima ljubljanska reprezentanca v svojem prvem internacionalnem srečanju, ki bo v soboto in nedeljo na igrišču Ilirije z reprezentanco Gradca, si oglejmo zadnje u?pehe graških in naših atletov. V šprintu nastopi za Graz odlični Jprinter mag. pharm. Glaser, ki ima najboljši rezultat 10.9 na 100 in 22.2 na 200 m. Barve Ljubljane bosta branila v šprintu Primorjaš Kovačič in Ilirijan Župančič Neli, na 100 m prvi z rezultatom 11, drugi 11.2. V teku na 400 m bo imel priliko Neli postaviti marko pod 52 sek., v borbi z odličnim Tanimelom (51.5). Tek na 800 in 1500 m bo stvar Pugla, če bo startal. Primorjaša Krevs in Zorga bosta od naših edina imela besedo. V teku 5 km in 10 km bo zastopal Gray drž. repr. Prezl, Ljubljano pa Krevs ter Ilirijan Starman in Šporn. Rezultat Prezla na 5 km je 15.59, na 10 km 35.10, oba rezultata sta za naše zastopnike dosegljiva. V štafeti 4X100 dajemo prednost Gracu, 4 X800 pa Ljubljani. Pričetek dvomateha bo oba dni ob 17. Pred-prodaja vstopnic v šport, trgovini »Alpina«, Tyr-ševa cesta 6. Cene: tribuna 10 Din, stojišče 8 Din, dijaško stojišče 5 Din, mladinska 3 Din. ★ SK Grafika obvešča vse igralce, da se redni treningi do preklica ne vrše, vsled ureditve garderobe. Vsi igralci, ki posedujejo opremo, se pozivajo, da isto predajo danes ob 7 v garderobi gospodarju. Zopetni treningi se bodo pravočasno javili potom časopisja. froHramt Kadio-Llubtiana i Četrtek, 3. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 15.00 Čas, plošče, borza 19.00 lludio orkester 19.50 Lužica in LužiČani (Vera Dostal) 20.00 Slovaško vprašanje (Uršič Lojze) 20.50 Koncert pevskega društvu »Cankar« 21.15 Pevski koncert ge. Bernot-Golobove 22.00 Radio orkester 22.M) čas, [Kiročiln, plošče. Petek, 4. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 15.00 Čae, plošče, l>or/.a 19.00 Radio orkester 19.50 O reji kuncev (Inkret Alfonz) 20.00 Slike iz narave (Jože Herfort) 20.V) Prenos iz Belgrada 22.50 Čas, poročila, plošče. Drugi programi i Četrtek, J. avgusta: Belgrad: 20.30 Prenos iz Ljubljane — Zagreb: 20.50 Ljubljana — Dunaj: 19.00 Orkestralni koncert 21.00 Simfonični koncert — Berlin: 2l).V> Narodne posuli — Budimpešta: 20.15 Operetni večer — Leipzig: 21.25 Simfonični orkester — London: 21.20 Koncert vojaške godbe — Milan: 20.^) lloffniaunove pripovedke, opera, Of-fenbacli — Praga: 20.20 Judovske pesmi (psalmi in druge pesmi) — Varšava: 2().00Orkestralni koucert. Petek, 4. avgusta: Belgrad: 20.50 Mozartov godalni kvartet (17, B-dur) 21.05 Vokalni koncert: arije iz oper 21.35 Radio orkester — Zagreli: 20.50 Iz Belgradu — Dunaj: 20.15 Orkester: operetna glasba — Berlin: 21.10 Sonatni večer — Budimpešta: 19.00 Koncert vojaške godbe 21.45 Ciganska kapela — Leipzig: 19.00 IX. simfonija (Beethoven) 21.10 Orkestralni koncert — London: 20.00 Orkestralni koncert 21.00 Zborovski koncert — Milan: 20.30 Simfonični koncert —Praga: 20.V) Orkestralni koncert — Varšava 20.00 Simfonični koncert (lz > Radio-Beograd«.) Župnija St. Lovrenc ob Temenici Nekoliko zgodovinskih in drugih podatkov. I. Šašelj. Prostor, na katerem se razieza sedanja Št. LevTenska župnija, jc bi. obljuden že v predzgodo-vinski dobi, kar nam spričuje velika, več metrov dolga gomila v hosti pod Korcnitko na Bukovčc-vem posestvu, ki se imenuje na »Britofu«, ki je zdaj vsa obraščena z različnim drevjem. Enake gomile so bile tudi v okolici Št. Vida, ki sc vidijo še iz vlaka, ki vozi mimo, ki so pa deloma že prekopane in preiskane. Tc so našli že Rimljani, ki so gradili tam blizu cesto iz Emone, zato so ta kraj imenovali »ad tumuloM, pri gričkih — gomilah. Pa tudi Rimljani so bivali na prostoru tukajšnje župnije in sicer na več krajih, kakor svedo-čijo rimske izkopine, saj je šla glavna cesla iz Emone (Ljubljane) proti Trebnjemu (praetorium La-tobicorum) na Drnovo (Neviodumim) pri Leskovcu in od lam na Hrvaško in Sisek (Siscia) skozi tukajšnjo župnijo. V Trebnjem, ali njegovi okolici, pa so se od glavne ccsIl odcepile postranske ceste, kater'i ena jc šla v Mokronog, kjer je bila tudi rimska naselbina, kakor je znano, kar nam svedoči posebno najdba rimskih denarjev 10. sepl. 1879, ki jih je izkopal pisec tega spisa v Pričin-ski hosti nad Mokronogom in vso najdbo popisal v »Slov. Nar.« 1. 1880, št. 9, 10. Listek. Denarjev, ki so bili vsi bakreni razen enega in imeli lepo patino, je bilo v loncu ok. 4000 komadov od 17 vladarjev in vladaric za čas od 260—285 po Kr. Drugo leto pa je našel njegov brat Jože v potočku pod Mokronoškim gradom v pesku zlat novec cesarja Anastazija II. (713—716). Druga cesta pa jc šla v Dobrniče, kjer je bila tudi nekje rimska naselbina, kar nam spričujejo tudi rimski denarji, ki so bili izkopani istega leta, kakor v Mokronogu, menda koncem septembra. O njih je bil poročal, če se ne motim, »Slov. Nar.« Bilo jih je, kolikor se spominjam, menda 30 fn mislim vsi srebrni. Posrečilo se mi je bilo od teh enega dobiti po posredovanju tedanjega župnika v Dobrničah f Ant Zorca. Ima av: M ANTONIUS AVG ARM PARTH MAX. Glava z lavorjevim vencem. Rev: FORT RED TR PLXX1I IMP V COS III. Fortuna sedi, obrnjena na levo. Je torej iz dobe M. Avrelija iz 1. 168 po Kr. Tudi ta novec sem bil podaril, kakor vso svojo numizmatično zbirko, škofovim zavodom v Št. Vidu, kjer se nahajajo še zdaj. Kam pa so se razgubili drugi novci tc najdbe, mi ni znano. Na rimske ostanke v tukajšnji župniji so naleteli na več mestih. Tako na Šlajpahovi njivi v št. Lovrencu za pokopališčem, kjer 10 zadeli pred več leti pri oranju na ostanke zidu, kakor tudi na njivi nad hišo proti hosti. Tudi okoli hiše Janka Jarma, gostilničarja in mesarja v št. Lovrencu, so naili rimske ostanke. Ko je kopal sedanji gospodar pred kakimi 14 leti pod (vinjakom dve jami, da bi posadil v nju'd-*n divja kostanja, je našel v globini 1 metra več stvari. Našel je lesen sod iz hrastovega lesa, približno meter visok, nizek pa širok, s 6 železnimi obroči, ki pa niso bili ploščnati, kakor dandanes, ampak okrogli, kakor žica, s premerom 62 cm. Vsak obroč pa jc imel tudi vijak, s pomočjo katerega se jc obroč ali ožil ali širil, da ga ni bilo treba nabijati, ampak samo privijati. Take sode pa tudi niso lahko valjali ali takali. V sodu 50 našli lonec, kakih 5 litrov vsebine, ki je bil pokrit z lončenim pokrovom, in notri pepel z zemljo in različno žc-jezje. Od obročev sc je k sreči eden Sc ohranil in ga jc dal posestnik piscu tega spisa, ki ga bo odnesel o priliki banov, muzeju v Ljubljano. V sodu je bil tudi Sc kos železa, dolg ok. 1 metra, kake 3—4 cm širok in zaostren na enem koncu, in veliko različnih črepinj. Ko so pa lani odkopavali nad hišo zemljo za drvarnico, so našli zopet v globini več kakor 1 metra, veliko črepinj od lonccv z različnimi lončarskimi znamenji, kakor zvezda, srce in človeška glava. Žal, da pisec tega spisa o vsem tem ni pravočasno zvedel, da bi bil kaj rešil za muzej, in se je vse razgubilo. iamo za šolski vodnjak, so našli 1 meter pod površjem tudi veliko črepinj od lonccv, skled itd. Zemlja je bila tu sicer navožena, kakor je bilo videti, ker je bilo vmes tudi precej kamenja, vendar pa je čudno, odkod je bila ta množica različnih črepinj. Ker je šolsko poslopje lako blizu Jar-move hiše in jc samo ccsta vmes, bi sc dalo iz tc množine črepinj tako blizu skupaj morda lahko sklepati, da so bili tu rimski lončarji, ker je bilo opaziti pri kopanju, da je v zemlji proti Jarmovi hiši še dosti črepinj. V globini 1.90 m pa so naleteli na zid 1 m širok in 1 m visok, ki je bil zidan brez morta in ki se razteza še na obe strani v zemlji, proti Jarmovi hiši in proti far. vrtičku, in teče vzporedno s šolo, iz česar sc da sklepati, da je stalo tu svoj čas kako poslopje. Pa tudi na drugi strani Temenice, v vasi Pra-preče, so žc večkrat naleteli na rimske ostanke pri oranju ali kopanju. Ko je pred več leti oral t Jože Jarm na svoji njivi v Praprcčah, jc izoral veliko štirioglato kvadratno opeko, prav debelo, kakih 15 cm široko in 8—10 cm debelo. Dalje prih. Žične posteljne vloge in zložljive železne postelje izdeluje najceneje ter spreiema iste v popravilo Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta 13. Kolizei. Ljubljana. Iti Za potovanje kovčege, torbice, denarnice, nahrbtnike itd. Velika izbira - znižane cene — priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova ul. 13. Krušno moko in rženo moko vedno sve?.o, klinitn »nI« nnmjnn n>i A. VOLK, LJUBLJANA Helijeva cesta 24. Ako želite, da Vam bo dete tako zdravo in veselo - dajte mu za krepitev krvi, živcev In teka .Energin" krepi kri, krepi Živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 kral na dan po 1 malo žličko okusnega .Energina*. .Energin* se dobiva v lekarnah v pollilerskih steklenicah po Din 35'—. S pošto razpošilja Laboratorij .ALGA" na Sušaku. 5 steklenice .Energina" Din 110-—, 6 steklenic .Energina" Din 220'— In 1 znslon|, 12 steklenic .Energina" Din 440'— in 2 zastonj. (Odobreno po min. »no. politike In nar. »Hmvja 8. St. «787 t dne 2J.m«rca 19.121 MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din i'—; ženttovanjskl oglest Dtn 2'—. Najmanjši znesek ta malt ogla* Din 10-—. Malt oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega ina£a|a se računa enokolopska 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'90. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloSiH znamko. ČEVLJI Muzbodobe 90.— do 180,— Din zaslužijo dnevno zastopnice, zmožne nekoliko nemškega jezika, s prodajo brezkonkurenčnega aparata. Začetnice se uvedejo. Javiti se z osebno legitimacijo v četrtek od 9—12 in od 2—5 ure v Gradišču 17, parter, levo. (b) Prodajalko in učenko (-ca) sprejmem Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj 20« 8835. Za odgovor priložiti znamke! (b) Uradnica prvovrst. pisarniška moč, popolnoma samostojna korespondentinja z znanjem slovenske in nemške stenografije, z daljšo prakso, se takoj sprejme t trajno nameščenje. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo vseh dosedanjih služb pod »Tovarna v Ljubljani« 8834 na upr. •Slovenca«. (b) Stanovanja Stanovanje 2 sob in kuhinje se odda s 1. septembrom. Rožna dolina 27-VI11._(č) Stanovanje izredno prijetno, solnčno, se odda za november v Beethovnovi ulici 2/II. -Tri velike sobe, 2 balkona, lepi stranski prostori, klet in podstrešje. Vprašati ravno tam v I. nadstropju. (č) Dvoje stanovanj 2 in 3 sobe oddam takoj. Zeljarska ul. 11. (č) EEEH333! rilJtTEIIJA Zbirka znamk zelo lepa, lepo urejena, Evropa in prekooceanske I države, se radi izselitve proda. Resni reflektanti dobe naslov v upravi | »Slovenca« pod št. 8719 Ll^Iaffi Dinamo za 1 konjsko silo, rabljen, dobro ohranjen, kupim. Dopise na podružnico »Slovenca« v Celju, k | Lokal na prometni točki, primeren za krojača ali frizerja, oddam. — Poizve se: Streliška ulica 22. (n) Mlekarna dobro vpeljana, v centru mesta, se takoj odda. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8824 (n) IŠČEJO: Stanovanje eno- ali dvosobno s pritiklinami išče mirna družina treh oseb za november ali preje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik«. (c) Soba s štedilnikom se išče v sredini Maribora. - Naslov v upravi • Slovenca« na Koroški sesti 1. (s) ODDAJO: Trisobno stanovanje fplnčno. s kopalnico, po- | stisko sobo, verando in prttrklinami — se odda' mirni stranki takoi ali za »eptember. Naslov v upr. »Slovenca« ood 8579 (č) Trisobno stanovanje Gostilno z gostil, vrtom, 3 lokali, dve stanovanjski sobi, na lepem prostoru, se odda takoj v najem Najemnina nizka, f" >v v »Slovenca« Maribor. upr. (n) Preklic! Korber Josip iz Celj preklicujem, kar sem govoril v gostilni pri »Zelenem travniku« o Hoh-njecu Štefanu, mesarju v Celju, in izjavljam, da ne vem o njem nič slabega in se mu zahvaljujem, da mi je odpustil in odstooil od tožbe. drugo nadstropje Slom škova ulica in dvosobno dobite najceneje pri An- II Pohištvo (o) I PohiStro Spalnice, moderne — ii trdega in mehkega lesa kuhinje in drugo pohištvo dlovic, Komenskega ulica št. 34. (š) I Posestva brez kuhinje za samca ali pisarno se takoj odda, več pil kamnoseku g. A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. (č) Štirisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, v Tristanovanjska hiša hiši Erjavčevja cesta 21 j v okoiici Kamnika, nova v II. nadstropiu, se odda \ 0f{rajena, sadni in zele-s 1 novembrom. Pofasni- j njadni vrt so|nčna |e|{a Ia pri A. Šarabon, Zalo-1 ob tfiavni cesti priprav. ika cesta _na za vsako obrt ali upo kojenca, naprodaj za Din Enosobno stanovanje 85 000. piačljivo poiovico s pritiklinami se odda s pri nakupu — drugo na septembrom. Naslov po- obroke. - Pojasnila daje uprava »Slovenca« 1 Pavla Stare, Kamnik — (č) Zaprice. (p) ve pod št. 8851 Vsakovrstno zlato Kopale po oaivišiih cenab CERNE. luvelir Ljubliana. Wolfo*s ulica It 3 Vodno turbino rabljeno, v dobrem stanju, od 1500 do 2000 sekundnih litrov — kupim. Ponudbe na podružnico I »Slovenca« v Celju, (k) Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi veliki izbiri aaiugodneie in oaiceneie tvrdka Kari Prelog Liubltana. Židovska ulics is Star trs lil Redka prilika za boljšo gospodo, za okrasitev stanovanja: Imam naprodaj 4 komade staro - japonskih, umetno izdelanih originalnih bro' nastih figur (dve materi z otroci ca. 100 cm visoke, 1 japonski nosač in 1 ribič), ocenjeno po gosp. prof. K. (profesor umetnostne akademije v Zagrebu) na 60.000 Din. — Radi preselitve prodam za polovično ceno. Resni reflektanti naj se obrnejo na gospodično: Ivko Mil-kovič, pri Srpski privred-ni banki, Zagreb, Ilica 7. 2 izložbeni omarici (pritrjeni na zidu), nadalje večji obešalnik za konfekcijo itd., radi selitve ugodno proda tvrdka Drago Schvvab, Ljublja-na. (1) Ptiče krasne pevce,' prodam. Društvena ul. 23, Moste. Pisalni stroj dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8821. (1) Novo kolo se pod ceno proda. — Dvorakova ulica št. 3f'I., levo. (1) Samo kratek čas Samo kdor hoče varčevati naj kupi sedaj! Velika izbira posebno lahkih letnih čevljev Platneni čevlji za dame, z zaponko, razne barve, kuba-peta, ostanki . . Din Z5'- Platneni čevlji za dame, razne kombinacije, kuba ali francoska peta Din Tenis čevlji, belo platno, za dame in gospode prima Din W- Beli damski čevlji iz surovega platna z barvano kombinacijo, kuba-peta. Najmodernejši poletni čevelj Din Vrsta 90-781 Opanke, za dame, bele ali druge barve, kuba-peta Din Vrsta 90-770 Opanke za dame, z barvano kombinacijo, kuba-peta ........Din Vrsta 90-782 Opanke za dame, krasne kombinacije, kuba-peta, prej Din 125-—, sedaj Din 75-- 85- 98- Poletni sandaleti, rujavi z zaponko, prima podplati Mil. 23/25, 26/28,29/30,31/35,36/40,41/46 Din 45 — 55"— 65 — 75' 95 — 125"— Vrsta 56-590 Rujavi sandaleti na vez s prima podplati, Mik 23/25,26/28, 29/30,31/35,36/40,41/46 Din 45 - 65 — 75 — 85"— 95'- 125 — 98-- Moški polčevlji, beli sivi ali Din 98- Platneni čevlji na vez, beli ali sivi, s podplati iz pravega krep-gumija, lahki in udobni veličine 24/27, 28/34, 35/41, 42/46 ~Din 20— 24— 28— 35— Pums, beli nubuk z lakom, iranc. peta, prima . Din Čevlji z zaponko na vez beli nabuk z lakom ali z reptil imitacijo . . . Din Isti z rujavim usnjem in kuba-peto.....Din mj w- Posebno ceneno Platneni čevlji z gumijastimi podplati, v vseh velikostih in raznih barvah Din 28--, 24--, 20--, 15-. Čevlji z zaponko, v raznih barvah, s kuba- ali franc. peto samo Din 65>- in 95*-. 4himanik LJUBLJANA* Tyrševa c»1a fPetovia) MARIBOR, Gosposka ul. 17 CELJE, Aleksandrova c. 1 Sv. zakon- vrelec 2lvl|en|a Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20-—. Inserirajte v »Slovencu1! Upravo »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. S "S S J -o a .o »o c o o » 55.*» jj.S'H c £ b g. , «-s* * 2 S. •» 3 W V 5 g j js^o . tU i tubi s « .2 F a- | Samuel Lover: 2 I « 1 • S 8 t 2-2 o o-03 a o' "S ■ O .2 o .9 Nao§a SsSSS O! J, 3 A -> D 41 v 5 oQ S ■S 2 S o -d -•Si 1 t" LZ U v i -c a S _ -6 > * <« a cg uj «0 I —- 1*11.9 • 2 ° i slss — T v — 3 rs i — a o o J => ^ > £ » CL S RORY O'MORE 82 Irski ljudski roman. In tako sta šla naprej in kmalu prišla v bližino razvaline. »Stojte,« je Rory pretrgal molk in obstal. >Ali niste slišali, da je nekdo zaklical na pomoč? Poslušajte!« je dejal in prisluhnil. »Kje?« je vprašal Scrubbs in se od strahu k Roriju stisnil, kolikor se je mogel. »Zdi se mi, da sem slišal klic na pomoč,« je ponovil Rory. Ko je to izgovoril, je zagrmelo, kakor bi ustrelil iz topa. Scrubbs se je skoraj sesedel. »Mislim, da je to bil samo vihar. Pojdiva naprej,« je dejal Rory in napravil nekaj velikih korakov. Ko je vihar za hip prenehal, je zopet zaslišal krik, in je zopet postal. To pot ga je slišal tudi Scrubbs. Klici so prihajali iz kletnega okna razvaline, kjer so bili ujeti De Welskein in njegovi tovariši. Ko so namreč v dolini zagledali dva moža, so začeli obupno klicati na pomoč. Ko so videli, da sta obstala, so začeli znova klicati. De Welskein si je s svojega vratu od-vezal robec in ko je možema mahal skoz okno, je iz poplavljene temnice v tertje zaklicalo na pomoč. »Glej, glej,« je vzkliknil Rorv in pokazal na robec, ki je mahal iz okna razvaline. »Tamle nekdo kliče na pomoč,« je dejal in stopil naprej proti razvalini. Tedaj je Scrubbs položil roko nanj in ves preplašen dejal: »Ne bodite nori, nikar ne hodite!« »Zakaj pa ne?« je vprašal Rory. »Saj ne veste, kdo je tam!« »Naj bo kdor hoče! Pomoči potrebuje in to je dovolj,« ga je zavrnil Rory. »Prosim vas, lepo vas prosim!« se je trudil Scrubbs, da bi ga zadržal. Rory se ga je pa otresel in trdo izpregovoril: »Mr. Scrubbs, če se bojite vi, ni treba, da bi se tudi jaz bal. Ce ste vi zmožni puščati svojega bližnjega v potrebi in stiski, Bog obvaruj, da bi jaz storil kaj takega! Tam se je zgodila nesreča in pogledat pojdem, ali morem kaj pomagati!« Po teh besedah je stekel proti razvalini, Scrubbs pa za njim, ker se je bal ostati sam. Ko je prišel Rory tako blizu, da je spoznal ljudi, ki so silili ven, so drug drugega kar gledali. Oni v kleti so se čudili, kako je prišel Rory s Scrubbsom semkaj, ta dva pa, kako so zašli oni noter. »Kaj ste vi, mr. Devilskin?« je vprašal Rory, »kaj vendar vas je prineslo sem?« Njegovo vprašanje je pa utonilo v strahovitem kričanju, ki se je začelo kakor na znamenje. Francoz je vpil: »Odprite!« — »Rory, za božjo voljo. Rory, hiti, če ne utonemo!« so prosili drugi. i Počakajte malo, da bom videl, kaj se da storiti,« je kričal Rory. Kakšna sreča, da imam to železo pri sebi!« Tako govoreč, je vtaknil svoj drog med križe okna, se uprl in iztrgal iz zidu zarjavelo železje. Nato je podal roko De VVelskeinu in mu pomagal, da je zlezel ven. Za De VVelskeinom so kakor podgane drug za drugim začeli lezti na svetlo. Scrubbs je pa ves prestrašen stal ob steni in molčal. Rešil jih je mož, proti kateremu je malo prej hujskal eden izmed njih. Tedaj se je zgodilo nekaj, kar potrjuje resnico pregovora, da je ne-hvaležnost plačilo sveta in kako trdo je od hudodelstva posirovelo človeško srce. Ti možje, ki so malo prej bili rešeni iz nevarnosti in morda strašne smrti, so še tisti trenotek pozabili na vse, kar so prestali, in bili | zopet polni strasti in maščevanja. Še na um jim ni prišlo, da bi morali biti usmiljeni s svojim bližnjim kakor je bilo nebo usmiljeno z njimi. Flannerty in Regan sta bila prva. ki sta zapazila Scrubbsa. Z vzklikom podlega veselja sta opozorila tolpo nanj: »Imamo pa srečo, bogme, da jo imamo, zakaj lu je tisti tiček, na katerega smo čakali!« Ko sta tako govorila, sta kazala na zbiralca, ki se je ves prestrašen stiskal k Roriju. Rory je čutil, kako se trese in išče zaščite pri njem. Besede propalic so bile le preveč jasne, da bi jih ne razumel, in da bi ne slutil, da imajo zle namene s Scrubbsom. Ker pa ni vedel, kakšen povod imajo za tako ravnanje, je trdo vprašal: »Kaj mu hočete?« »Samo izposodili si ga bomo,« je dejal Flannerty. ki je stopil naprej in se zlobno režal. »Glej, Flannerty,« je povzel Rory, ki je iztegnil roko, da bi napravil razstoj med strankama, »mister Scrubbs je bil lam v vasi, kjer se mu je konj ponesrečil. Ker je videl, da bo moral peš domov, me je prosil, ali bi lahko šel z menoj. Ko sem zavil na to stezo, ki pelje, kakor veste, proti moji vasi, je mr. Scrubbs hotel, da bi šla po glavni cesti, kar se pa ni zgodilo vam v srečo. Glejte, fantje,« je povzdignil glas, j ko se je obrnil k drugim, »vi sami gotovo ne bi marali da bi človek, ki se je zaupal vašemu varstvu, prišel v neprilike in zato sem prepričan, da temu človeku ne boste storili nič zalega.« »O, če se pa ponujaš za ovna takile ovci kakor je tale tu, je skrajni čas, da nehaš, dragi moj,« je odgovoril Flannerty. Priporočal bi ti, da v prihodnje pustiš take reči, če ti je kaj za tvoje dobro ime; manj ko imaš opravila s tako živino, bolje zate, Rory, moj fant, in pa glave nikar ne drži tako visoko!« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani; Karel Cet. Izdajatelj: Ivan Rakov«* Urednik: Lojze Golobič.