LETO I. ŠT. 13 / TRST, GORICA ČETRTEK, 4. APRILA 1996 SETTIMANALE SPLDIZ. IN ABBONAMENTO POSTALE PUBBLICITA' INFERIORE AL 50% CENA 1500 LIR NOVI GLAS |E NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKEGA GLASA IN NOVEGA LISTA 11. JAN UAR)A 1996 ■n.” • D.L. GRADNJA VELIKE EVROPE Breda Susič VELIKA NOČ MLADIH Rafko Dolhar UMRL JE VELIK HUMANIST 'j M Martin Brecelj KOGA BOMO VOLILI IN ZAKAJ intervju ALOJZ REBULA Danijel Devetak GLASBENI POKLON EMILU KOMELU Erika )azbar PASKVAL GUJON O BENEŠKEM ČLOVEKU Andrej Bratuž "MISLIM TOREJ SEM" Erik Dolhar SLOVENEC V VESOLJU BRALKAM, BRALCEM, DRUŽINAM IN SODELAVCEM NAJ VSTALI KRISTUS PODELI OBILO MOČI IN VEDRINE! ČETRTEK 4. APRILA 1991» KRISTUSOVO I VSTAJENJE - IZZIV VSEH ČASOV • ••••••••••••••••a IZZIV ZA APOSTOLE Evangelisti vsaj na štirih krajih poročajo, kako je Jezus napovedal svoje trpljenje, smrt in vstajenje. Marko npr. piše: "Učil je svoje učence in jim govoril:»Sin človekov bo izdan ljudem v roke in ga bodo umorili, ko bo pa umorjen, bo po treh dneh vstal." Oni pa te besede niso razumeli" (Mr 9,30). Da v njegovo vstajenje ni nihče veroval, se vidi tudi iz ravnanja žen, ki so šle na velikonočno jutro h grobu. Evangelist Janez piše: "Marija Magdalena pride navsezgodaj h grobu in vidi, da je kamen odvaljen od groba. Tedaj steče in pride k Simonu Petru ter reče: -Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.-" Kljub napovedi torej v Jezusovo vstajenje niso verjeli, dokler sejim ni proti večeru prikazal pri zaprtih vratih in jih pozdravil: "Mir vam bodi! Kaj ste preplašeni in zakaj se vam oglašajo dvomi v srcu?" (Lk 24, 36). Učenikovo vstajenje je bilo torej izziv za vse Jezusove učence. To je potrdil še posebej Tomaž, ki ni hotel verjeti, četudi so mu enodušno pričali: "Vstalega Gospoda smo videli." Hotel se je sam prepričati. IZZIV ZA FARIZEJE Evangelist Matej poroča: "Zgodaj zjutraj je nastal močan potres, kajti angel Gospodov je prišel iz nebes... Stražarji so se prestrašili in zbežali v mesto sporočit velikim duhovnikom. Ti so se zbrali na posvet. Vojakom so dali veliko denarja in naročili: "Recite: Ponoči, ko smo vsi spali, so prišli njegovi učenci in so ga ukradli. Vzeti so denar in storili, kakor so jih poučili. Tako je la govorica razširjena med Judi do današnjega dne" ma: "Možje Izraelci, Jezusa Nazarejca stepo rokah krivičneževpribili na križ in umorili, 'loda Bog ga je obudi! od mrtvih in mi smo priče" (Apd 2). Apostoli so potem šli in povsod oznanjali Kristusa, od mrtvih vstalega. Apostol Pavel je šel tudi v Atene. Tam se je pogovarjal z Judi in drugimi. Tudi nekaj epiku rejskih in stoiških modrijanov je razpravljalo z n jim. Pa so ga povabili na Aeropag (glavni trg), da bi kaj več slišali. Pavel jim je govoril o Jezusu in zaključil: "Bog je določil dan, ko bo vesoljnemu svetu pravično sodil po možu, ki ga je za to izbral in pred vsemi potrdil tako, da ga je obudil od mrtvih." - "Ko so slišali o vstajenju od mrtvih, so se eni norčevali, drugi pa so rekli: O tem te bomo poslušali kdaj drugič" (Apd 17,33). To je bilo prvo srečanje filozofov z vstalim Kristusom. Prvi izziv vstalega Kristusa s filozofijo. Pozneje je vsaka filozofija morala zavzeli svoje stališče do vstalega Kristusa kot Boga. Kristus je tako postal izziv vsem filozofijam od apostola Pavla dalje. Eni ga sprejemajo kot Boga, drugi ga zavračajo. Pilim je mitično bitje, kot so bogovi na Olimpu, drugim je le eden prerokov ali mislecev kot npr. Sokrat. — " STKAN (> Antek Terčon HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI lurij Paljk PAPEŽ BRANI DELAVCE ČETRTEK 4. APRILA I 996 RUSKA POLITIKA KONFERENCA V TURINU GRADNJA VELIKE EVROPE SE NADALJUJE "Kdor je prednja straža Evrope - in takšna je danes Nemčija -mora kot motor poganjati tiste, ki hodijo počasneje. Važno je, da države, ki so prednje straže, ne postanejo ohole in predrzne, da se ne zaprejo vase in da drugih ne zapustijo. Nemci nismo najboljši. Nimamo prav nobenih skušnjav po nadvladanju. Evropa nas občuduje zaradi načina, kako smo si opomogli po tragediji druge svetovne vojne. Evropa zaupa Nemčiji in Nemci ne smejo izdati takšnega zaupanja. Zelo pomembno je, da se stoletje, ki je poznalo tako tragične trenutke, konča v znamenju svobode in vzajemnosti. Poznal sem vojno; bilo mi je devet let, ko se je začela, in 15, ko se je končala. Za vojno je bila kriva Nemčija. Zavest te zgodovinske krivde je morda vzrok, da se mi prvi odpovedujemo nacionalizmom in delom suverenosti, saj hočemo združiti Evropo in njene državljane". Tako je ob sklepu vrhunskega srečanja predstavnikov držav članic Evropske zveze v Turinu dejal nemški kancler Kohl. Njegove besede ne potrebujejo posebne razlage. Kam vodi nemška lokomotiva, evropski vlak, je jasno. Najvišji predstavniki "petnajsterice" so na zasedanju v piemontski prestolnici začrtali temeljne smernice delovanja medvladne konference, ki se bo predvidoma končala junija prihodnjega leta. Konferenca mora posvetiti največjo pozornost preblemu zaposlenosti. Trenutno je v državah Evropske zveze 18 milijonov ljudi brez dela. Na drugo mesto so voditelji petnajsterice postavili institucionalne reforme, med katere sodita uveljavitev večinskega glasovanja, to je odprava pravice do veta, in priznanje posebnega, "avantgardnega" statusa nekaterim državam članicam, kot sta npr. Nemčija in Francija. Nadaljnja področja dela na konferenci so: zunanja politika, skupna obramba in evropski parlament. Evropska zveza naj se svetu predstavi z natančno izoblikovanim "obrazom in glasom" in z natančno izoblikovano obrambo. Evropski parlament naj ima več pristojnosti in večjo oblast ter manjše število poslancev glede na to, da se bo Evropski zvezi pridružilo nadaljnjih 12 držav. ------------ D.L. Ruski predsednik Boris jelcin očitno ni pri najboljšem zdravju, a je v zadnjih dneh zelo aktiven in tako rekoč dnevno nadaljuje z bojem za predsedniške volitve, ki bodo v letošnjem juniju. Njegovi politični nasprotniki ga še dalje ostro napadajo, nekateri pa so ga celo že odpisali kot politika in državnika. Potem ko je uradno potrdil svojo kandidaturo, so njegovi javni nastopi izrazito volilne narave. Iz njegovih izvajanj jasno izhaja, kako se dobro zaveda, da so za zmago na volitvah potrebni glasovi, naklonjenost ljudskih množic, skratka konsenz. Njegovi govori pa jasno kažejo, da so ljudje v Rusiji precej nezadovoljni. Pred kratkim je Jelcin takole orisal razvoj dogodkov po zlomu komunizma. Leta 1991 se je v Rusiji začelo obdobje liberalizacije gospodarstva in je to obdobje bilo najtežje. Zatem je prišlo obdobje stabilizacije, ki zdaj gre h BORIS JELCIN: ZAKAJ SO LJUDJE V RUSIJI NEZADOVOLJNI koncu. V kratkem se bo začelo tretje in zadnje obdobje, v katerem bo treba uresničiti tržno gospodarstvo, vzpodbujati proizvodnjo in naložbe, povečati produktivnost in pričeti z izvajanjem velikih strukturnih sprememb v gospodarstvu. Da bi jelcin pridobil na svojo stran čimveč volivcev, je ostro grajal delovanje vlade in sploh ves upravni aparat. V tej zvezi je dejal, da je "oblast predolgo pozivala ljudi, naj si zategnejo pas, in so ljudje na takšne pozive pristajali." "Danes pa je njihovo potrpljenje minilo in smo se približali tisti nevarni meji," je nadaljeval ruski predsednik, "onkraj katere utrujenost in nezadovoljstvo postaneta težji od potrpljenja in upanja. Zato potrebujemo takšne reforme, ki jih bo družba sprejela. Moskovska vlada je dejansko pozabila na tiste, ki živijo samo od plače in pokojnine, in jih ni zaščitila," je naglasil Boris jelcin. Prav te dni se je ruski predsednik spet moral ukvarjati s položajem v Čečeniji. Ponovil je, da je pripravljen priznati poseben statut avtonomije, prvič pa je izjavil, da je voljan prekiniti sovražnosti in se pogajati z voditeljem u-pornikov Dudajevom. je to znak šibkosti ali resnične volje, da se Čečeniji prizna nekaj več kot posebni statut avtonomije. Zunanji opazovalci po-bliže spremljajo tudi navezavo tesnejših stikov med Rusijo in Belorusijo ter še nekaterimi drugimi republikami nekdanjega sovjetskega imperija. Kam pelje takšna politika, pa bo verjetno kmalu razvidno. PRED PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI V ZDA MIRO OPPELT Novembra bodo v Zdru-ženih državah Amerike predsedniške volitve. Soočala se bosta sedanji ameriški predsednik Clinton za demokrate in dolgoletni republikanski voditelj v senatu Dole za republikance. 52-letni predsednik proti 72-letnemu senatorju. Zadolžena sta, da uresničita spremembe, ki bodo ponesle edino preostalo velesilo v 21. stoletje. Šlo bo v bistvu za soočenje med dvema različnima osebnostima, saj sta dejansko oba nosilca zmernega pristopa. Vztrajanje preostalega tekmeca NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL F A X 04 8 1 0 4 8 I 5 3 3 17 7 536978 34 1 3 3 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL FAX 04 0 040 3 6 5 4 7 3 775419 GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDA) AT ELI: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR, DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1 .1 949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT IN OBLIKOVANJE: KREA DESIGN AGENCY S.R.L, / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 60.000, (llNUl INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 110,000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU FC med republikanci Bucha-nana do poletne strankine konvencije v San Diegu, čeravno nima izgledov, je le še okrepilo zmerno podobo Dolea. Volivci bodo v bistvu izbirali med osebama; med posredovalno izkušenostjo senatnega voditelja in njegovimi vodilnimi sposobnostmi ter vladnimi izkušnjami in zgovornostjo sedanjega predsednika. Oba sta se uspešno izognila pritiskom in skušnjavam pretiranih konservativcev oziroma progresistov. Dva sredinca torej. Trenutno Clinton vodi v napovedih za deset točk. To pa še ne pomeni veliko, saj je leta 1992 Bush ob popularnosti po zalivskem zapletu vodil kar s 1 6 točkami, a ga je Clinton premagal. Odločilni so bili neopredeljeni in tako imenovani Reaganovi demokrati, ki so podprli Clintona, a so pozneje bistveno pripomogli k zmagi republikancev v parlamentu. Čeravno zunanjepolitična dogajanja nimajo običajno velikega vpliva in sta oba kandidata proti izolacionizmu, ostaja tokrat velika neznanka junijskih volitev v Rusiji in izhoda drugih mednarodnih zapletov od Bosne do Bližnjega vzhoda in Kitajske. V volivni kampanji bo za Clintona kočljiva še vedno odprta zadeva nepremičninskih špekulacji White-water. Demokrati se bodo verjetno po drugi strani pridno poslužili očitkov, ki so jih iznesli republikanski Doleovi tekmeci med primarnimi volitvami. Za Clintona pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da je od leta 1945 le trem predsednikom (Eisenhovverju, Nixonu in Reaganu) uspela ponovna izvolitev in le Nixon je bil demokrat. Glavno soočanje, ki za sedaj še ni programsko razčiščeno, pa se bo vrtelo okrog ohranitve padajočega življenjskega standarda, večkulturne družbe v krizi, inoralnega vprašanja tradicionalne ameriške družbe ter seveda klestenja izdatkov. Različice med kandidatoma so obrobne. Dole je v primarnih preizkušnjah pokazal vztrajnost in dolgoročno učinkovitost. V neposredni tekmi s Clintonom bi torej lahko uspešno nastopil, če bosta Odpravljeni neznanka out-siderja Perrota in kljubovalnost Buchanana. Nastop Perrota in morebitni odklon Buchanana bi namreč veliko bolj prizadel republikance kot demokrate. V SARAJEVU SO LE DOSEGLI SPORAZUM SAŠA RUDOLF Ko je že vse kazalo, da bodo krajevne razprtije pr ep reči le i / dej a 11je > i je musl ima n s ko-h rvaške federacije, so se politični predstavniki obeh narodnosti na cvetno nedeljo v Sarajevu zedinili okrog 13 točk obsegajočega programa. Pri dogovoru je imela odločilno vlogo mednarodna diplomacija, predvsem pa odkrita grožnja, da tiste upravne enote, ki ne bi sodelovale pri uresničevanju day-tonskega sporazuma, v bodoče ne bodo več prejemale finančne in druge pomoči. Takoj je začel veljati skupni carinski sistem, do konca meseca pa naj bi se dogovorili o enotnem plačilnem sistemu. Muslimansko-hrvaška federacija je dobila tudi novo zastavo, ki bo rde-če-belo-zelena in prečno progasta, razpisali pa so tudi natečaj za novi državni grb. Sporazum sicer govori tudi o odpravi omejitev svobode gibanja in o preoblikovanju federalne policije, vendar bosta prav ti dve točki po vsej verjetnosti še dolgo neizpolnjeni in predmet ostrih polemik.. Vsekakor predstavlja novi program za zagon jed e racij e pomemben korak pri uresničevanju daytonskega sporazu ma in pomiritve v Bosni in Hercegovini. V Srbiji so muslimani še dalje trn v peti skrajnih nacionalistov. Tretjič od pričetka sovražnosti v Bosni je bila edina beograjska mošeja tarča atentata. Tokrat je neznanec odvrgel proti mošeji, ki so jo zgradili v /6, slo/, v središču mesta, ročno bombo, kije ranila vernika, ko si je pred vhodom umiva! noge, eksplozija pa je povzročila tudi dokajšnjo materialno škodo. Policija je uvedla preiskavo, vendar ni pričakovati, da bi izsledila krivca, čeprav je jasno, da prihaja iz skrajno nacionalističnih krogov. Zloglasni Željko Raž-njatovič-Arkan, ki se je s svojimi preselil na Kosovo, je zagrozil, da bo iz pokrajine izgnal vse nelojalne Albance. To pa seveda le v primeru, da bi na prihodnjih pokrajinskih volitvah, ki bodo čez leto dni, zmagata njegova stranka Srbske enotnosti. AKTUALNO NOVI GLAS / ST. 1 3 1 996 ITALIJANSKI PROTAGONIST Dl PIETRO ZMAGAL Bivši sodnik Di Pietro ne bo sedel na zatožni klopi, kot so želeli in tudi načrtovali njegovi nasprotniki, ki mu ne morejo odpustiti, da je bil odločilen dejavnik v okviru "akcije čistih rok". S to akcijo je bil, kot znano, zadan smrtni udarec prvi "italijanski republiki". Pristojni sodnik v Brescii je namreč že tretjič zaporedoma odločil, da se proti Di Pietru ne bo začel kazenski postopek, ker proti njemu ni nobenega obremenilnega gradiva. Pač pa se bosta kot obtoženca morala zagovarjati bivši minister Berlusconijeve vlade Previti in Berlusconijev brat Paolo. Obtožena sta, da sta z nezakonitimi sredstvi pritiskala na j Di Pietra, naj zapusti službo javnega tožilca in torej izstopi iz sodstva. Di Pietro ima v državi velik ugled in vpliv. Politiki se dobro zavedajo, da utegne njegov vstop v javno politično življenje biti lodloči len za izid skorajšnjih političnih volitev. (Marsikdo mu zato danes | laska. Za njegove odločitve Ivlada seveda veliko zanimanje. MANCINI OBSOJEN V državi je pred dnevi globoko odjeknila novica, da je bil obsojen na tri leta in pol zaporne kazni priletni politik Giacomo Mancini. Star je 80 let in je še vedno bil župan v mestu Cosenza v Kalabriji. Mancini je bivši dolgoletni minister ter bivši glavni tajnik socialistične stranke. Obsojen je bil kot "zunanji" so- delavec mafijskih organizacij. Prefekt v Cosenzi ga je začasno odstavil z županskega mesta. Obsojeni politik je napovedal marsikatero odkritje, kar naj bi povzročilo pravi potres. Giacomo Mancini je bil pred Craxijem eden vodilnih predstavnikov socialistične stranke. Bil pa je Craxijev nasprotnik, ker naj bi bil tudi eden glavnih vzrokov njegovih "nesreč". NAPAKE SE PLAČUJEJO... "Pri zasedbi Jugoslavije (aprila 1941, op. ur.) smo sodelovali tudi mi in smo kot botri dali poroštvo takšnemu režimu, kot je bil Paveličev. Vse se je neizogibno končalo s fojbami, čeprav je to grozno in krivično. Kdaj se bomo mi Italijani naučili, da se napake in porazi plačujejo tudi z življenjem nedolžnih?“ Ihidro Monlanelli v Corriere deliti sera. 1.4.1996) IZSLEDKI ANKETE VELIKA NOC MLADIH • •••••• BREDA SUSIČ "Velika noč mi ne pomeni veliko tudi zato, ker moja družina ni zelo verna. Že od otroštva je predstavljala zame Veliko noč morda čokoladno jajce, kaka slaščica... Nikoli pa nisem na primer šla k velikonočni maši. Zdaj, ko sem nekoliko odrasla, pričakujem Veliko noč samo zaradi praznikov. Vtis imam, da tričetrt mojih sošolcev in Prijateljev občuti Veliko noč enako ali podobno kot jaz; seveda je tudi nekaj takih, ki so verni in gredo k velikonočni maši; več o njihovem praznovanju pa ne vem." Tako nam je nekoliko sramežljivo, vendar zelo 'skreno zaupala nesmejana svetlolaska, ki obiskuje drugi razred višje šole. Kaj je torej za mlade Velika noč, največji krščanski praznik? Kako jo praznujejo, kako jo občutijo, kako Pričakujejo? )e to zanje še vedno tudi verski praznik Popravek V članku z naslovom Vohljači niso nevarni, ce-", objavljenem na prvi strani dne 28. marca, smo napačno napisali, da kandidira v bodenskem volilnem o-krožju bivši minister La-nzza. V resnici se bivši minister piše Frattini. Za Pomoto se opravičujmo. Ured. ali je morda postal le družinski praznik? Ali še poznajo obrede in navade, ki spremljajo ta praznik? Resna in samozavestna dijakinja tretjega razreda višje šole nam je odgovorila tako: "Kot verna družina praznujemo Veliko noč v glavnem v družini. Po maši gremo navadno k Inoni. Tam pojemo kaj žolce, pince in podobnih velikonočnih jedi, kot so npr. jajca (nimamo navade, da bi barvali pirhe...). Popoldne gremo k drugi babici, pri kateri imamo večerjo. Tako priredimo velik družinski praznik za vse... Opažam, da moji sošolci različno občutijo Veliko noč: so tisti, ki niso verni in jim Velika noč ne pomeni dosti; morda jim pomeni le pouka prost dan, praznik, ko lahko gredo smučat ali kaj podobnega. jZa nekatere druge pa, posebno za tiste onkraj meje, Velika noč pomeni dosti in jo praznujejo, mislim, tako kot jaz, v družini." Kaj pa post in priprava na Veliko noč? "Pripravo na Veliko noč opravim vedno pri skavtih, ki pripravijo razne duhovne obnove, pa tudi kak sestanek posvetimo temu. Na splošno predstavlja zame postni čas pripravo na Veliko noč. Tudi posta se držim, posebno od petkih." Tudi iz odgovorov živahnega rdečelasega maturanta izhaja, da je Velika noč za nekatere mlade še vedno pomemben praznik, ob katerem ohranjajo nekatere navade in tradicije predvsem v družini. "Veliko noč praznujemo vedno na enak način, odkar sem živ. Seveda barvamo pirhe z naravnimi in sintetičnimi barvili. Ta običaj imamo zelo radi; odkar smo otroci malo zrasli, jih okrasimo tudi na lepše načine. Hrano (tudi sol) nesemo blagoslovit v cerkev. Na Veliko noč imamo po maši malico, ko se zbere cela družina: imamo surov, kuhan in pečen pršut ter razne slaščice oziroma pecivo. Od četrtka naprej hodimo vsak večer k obredom. Na Veliko noč pa imamo še to navado, da hodimo voščit prijateljem in sorodnikom na dom." Tudi zadnji intervjuvanec je priznal, da nima pojma o tem, kako praznujejo njegovi sošolci: "O tem se ne pogovarjamo. Med prazniki se niti ne vidimo: podnevi pišem naloge ali kaj podobnega, zvečer pa sem pri maši..." Za tiste mlade, ki imajo verno družino, v kateri o-hranjajo stare navade in oživljajo tradicije, ostaja j Velika noč lep in čustveno doživet praznik. Čeprav se mladi navadno upirajo tradicijam, ker jih doživljajo kot nekaj vsiljenega, in hočejo biti originalni, smo imeli vtis, da v tem primeru ni tako. Nasprotno: intervjuvanca sta poudarila, da so jima nekatere navade pri srcu, da tra-jdicija daje smisel njihovemu praznovanju. Ostajajo pa še tiste "tri četrtine" mladih, za katere je Velika noč le šole prost dan. Zato ob teh praznikih predlagamo vsem "starejšim" nov izziv: tisti ostali četrtini mladih naj pomagajo, da bi svoje praznovanje iz družinskega okolja razširili tudi v družbo vr- stnikov, da bi se lahko prosto in brez sramu pogovarjali tudi o tem, kako občutijo velikonočno skrivnost in veselje, da bi se ne bali na nevsiljiv način prijateljem posredovati pozitivne vrednote, ki so jih z veliko mero sreče prejeli že doma. SPOMLADANSKO DRHTENJE IELKA CVELBAR Po strehi štrki/a, nič bogve kako velikonočno obetaven, dežek. Ne morem se spomniti, ali je bil letošnji Božič res tako zelen, da se Velika noč beli po gričevnatih pobočjih. Sosedje, ki so pred dnevi odprli svojo prenovljeno restavracijo, so marljivi kot mravlje, zapolnili seznam rezervacij in mnogim gostom zaradi prenat rpa 11 ost i od reki i velikonočno gostilniško mizo. Moj upokojeni profesor slovenščine, ki sem ga na obrednem sprehodu zmotila s prošn jo za velikonočni uvodnik, se je presenečeno zazrl vame: "Komu naj ga pišem? Kdo pa še hodi danes k maši?" Patrikova mama m i je v soboto pri kavi zaupala, da njen sin, iz vrst birmanskih {> rip ravni ko v, sploh ne more k maši, ker se s svojim moštvom udeležuje nedeljskih nogo- metnih tekem v mlad in skem prvenstvu; med tedenskimi treningi pa je toliko vsega, da tudi priprave na birmo ne more obiskovati. Gledam, kako hitijo pisani dežniki ugašali na pragu trgovin. Ni jim konca: "Kaj kuhati za Veliko noč?" Sin me je včeraj prosil: "Mama, ker boš v velikem tednu nekoliko izpregla, pripravi nam, prosim, regrat. Letos ga še nismo poskusili. " In sinoči, kosem taTa-raxacum officinale, ki ga vse več ljudi prinaša iz makrobiotskih trgovin v obliki dražejev, trebila do pozne ure, televizija pa je bila brez posebne prepovedi čudežno hladno otrpla, je hčerka sama od sebe začela igrati svojo kitaro (vir tolikih prepirov). V noč se je usul dež: obetavne spomladanske kapljice prenove so nanizale svoje drobne bisere na šipe. Tesno povezana z zemljo in ljudmi, Cassa di Risparmio di Gorizia - Ljudska hranilnica iz Gorice je že več kot 160 let središčna točka za določene pobude, ki prispevajo k družbeni in kulturni rasti skupnosti, v kateri deluje. CASSA Dl RISPARMIO IZ GORICE ŽELI VESELO VELIKO NOČ! S DEŽELA FURLANU A-JULIJSKA KRAJIN \ SLOV LNIJA t AfeSacilr lik Pral« Pordei H Reana del Kujale Videm Codroipo S. Vito al Prala di Tfcgltamento Pordenone^ Marlano .hr",ln 0*‘ del Friull w Rotnans • Ul Miki- K,.n. lu IclitlliiV I .lk I t.ork* • Grsrtttč* ^ _ .Koliki* m,. -Ji- _ 2 Rw«vhi kullivV O Amriicllr CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA 3 ČETRTEK 4. APRILA 199(» 4 ČETRTEK 4. APRILA 1 996 NOVI GLAS / ST. 1 3 1 996 AKTUALNO KOGA BOMO VOLILI IN ZAKAJ MARTIN BRECELJ (DEŽELNI TAJNIK SSk) V času vlade Silvia Berlusconija (od aprila 1994 do januarja 1996) se je italijanska valuta na mednarodnih tržiščih znatno ošibila, tako da je v tistih osmih mesecih italijanska narodna banka morala zvišati eskomptno mero za 3 točke, javne blagajne so zaradi tega zabeležile izgubo kakih 40 tisoč milijard lir, s čimer se je občutno povišal že tako ogromni javni dolg, ki bremeni italijansko gospodarsko in sploh družbeno življenje ter ne nazadnje italijanske davkoplačevalce. To je eden izmed podatkov, kakršne bi najbrž morali imeti pred očmi, ko se bomo 21. aprila odločali koga podpreti na parlamentarnih volitvah. Seveda pa ni edini. Tako bi se morali npr. tudi vprašati, kaj razne politične stranke in volilne naveze menijo o institucionalnih reformah, ki bodo po vsem sodeč na dnevnem redu v prihodnji zakonodajni dobi. In v tem oziru ne bi smeli spregledati, denimo, centralističnih in celo avto-ritarističnih potez t.i. Pola svoboščin, ki rad prikazuje predsedniško državo kot rešitev iz vseh zagat, v katere je zabredel italijanski politični sistem, in to na način, ki prav gotovo ni vreden zrele evropske demokracije. Kako ne videti za vsem tem tudi težkih senc, ki jih na bodočnost italijanske demokracije meče še vedno nerazčiščen odnos Fi-nijevega Nacionalnega zavezništva do fašistične preteklosti? Zanimivo je, da so te stvari jasno razvidne mednarodnim političnim krogom in sploh mednarodni javnosti. Že omenjene reakcije svetovnih borz najbolj o-prijemljivo in zgovorno povejo, kolikšen kredit pri njih uživajo Berlusconi & C. Do njih očitno ne sežejo italijanske televizijske mreže s svojo omamljajočo politično propagando. Poleg vseh teh in drugih podobnih okoliščin pa moramo Slovenci v Italiji seveda posebej tudi u-poštevati, kaj nam razne volilne naveze in posamezni kandidati v njih obetajo kot pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti. Za zavrnitev alternative, ki jo ponuja Pol svoboščin, bi zadoščala že pravkar omenjena prisotnost postfašistov v njej. In dejansko so na tej o-snovi zavzeli negativno stališče do Berlusconijeve naveze vse manjšinske politične stranke v Italiji. Tu ne gre za bolj ali manj ohlapne zgodovinske reminiscence. Gre za zavračanje politike, ki nas tudi danes skuša kot narodnostne skupnosti ta- lko ali drugače zapostavljati, osiromašiti in ki Inas v najboljšem primeru prezira. Pomislimo le na še sveže zakonske predloge poslanca Nacionalnega zavezništva Pontoneja ali (senatorja Forza Italia Ro-molija, ki si zaščito Slovencev v Italiji - po vsem sodeč - zamišljata tako, da bi jnašo narodnostno skupnost dejansko še bolj razkosali in ošibili. Slovenci v Italiji seveda 'ne moremo prezreti niti posebno zaprtih stališč, ki jih nacionalistična desnica zavzema tudi do naše matične države, kar pov-jzroča trenja in napetosti z negativnimi posledicami tudi na širšem mednarodnem prizorišču. To so tudi glavni razlogi, zaradi katerih se je vodstvo SSk ob skorajšnji volilni preizkušnji negativno opredelilo do t.i. Pola svoboščin. SSk meni, da [slovenski volilci nimamo kaj iskati v tem taboru, saj jse lahko prepoznavamo edinole v strankah in zavezništvih, ki imajo kot [najmanjši skupni imenovalec jasno ograditev od fašizma in nacionalizma, in to tudi in še posebej v Inašem obmejnem prostoru. Toda SSk je storila še ikorak dlje. Stopila je v zavezništvo Oljke, in sicer zato, ker se ni hotela zadovoljiti z zgolj negativnim opredeljevanjem, (ampak je v mejah svojih možnosti in upoštevajoč H volilno zakonodajo skušala dati tudi svoj aktivni doprinos k oblikovanju kandidatnih list in programov. Tako smo predlagali, naj bi na kandidatnih listah Oljke v Furlaniji-Julijski krajini nastopila vsaj dva slovenska kandidata, po eden za vsako zbornico. Zal je po umiku kandidature Mitja Volčiča od slovenskih ostalo samo ime senatorja Darka Bratine, ki ponovno kandidira v 2. senatnem okrožju (Goriška, del Benečije ter občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor na Tržaškem). Kar zadeva program, pa nam je skupno z drugimi slovenskimi predstavniki uspelo na pokrajinskih programskih skupščinah Oljke uveljaviti zahteve po pravičnem zaščitnem zakonu in po (zajamčeni minimalni zastopanosti naše skupnosti v izvoljenih telesih, kakor tudi po dobrem sosed-Istvu z Republiko Slovenijo. Zato SSk vabi slovenske volilce, naj na skorajšnjih volitvah podprejo kandidate Oljke. To je jasno navodilo za volitve senata in večinskega dela poslanske zbornice. Toda 21. aprila bomo na voliščih prejeli še tretjo glasovnico, in sicer za t.i. proporčni del poslanske | zbornice. Tu v okviru Oljke lahko izbiramo med tremi listami, in sicer med listama DSL in Zelenih ter (Listo za Prodija, v okviru katere poleg drugih političnih sil nastopata Ljudska stranka Italije (PPI) in )užnotirolska ljudska stranka (SVP), kot je razvidno tudi iz volilnega znaka. Naj ome-| nimo, da izven te koalicije [najdemo slovenskega kandidata na listi SKP, in sicer strankinega tržaškega [pokrajinskega tajnika Giorgia Cancianija. SSk se je odločila, da v okviru Oljke podpre Listo za [Prodija, in to na osnovi dogovora, ki ga je sklenila v Bocnu 30. marca s PPI in SVP. Ti dve stranki sta se [z dogovorom obvezali, da jse bosta v novi zakonodajni dobi zavzeli za odobritev pravičnega za-jščitnega zakona in za zagotovitev vsaj minimalne zastopanosti slovenske manjšine v izvoljenih telesih, kakor tudi, da se bosta glede problematike slovenske manj-[šine redno posvetovali z našo stranko. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ CONFEDERAZONE DELLE ORGANIZZAZIONI SLOVENE Ob bližajočih se velikonočnih praznikih želimo vsem veselo alelujo. Posebna voščila naj gredo članicam, društvom, ustanovam in vsem javnim delavcem. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NARODNOSTNE SKUPNOSTI ZAHTEVAJO DOPOLNILO MAASTRICHTSKEGA SPORAZUMA Evropska unija premalo skrbi za narodnostne manj-šine oziroma skupnosti. Sam maastrichtski sporazum popolnoma spregleda to stvarnost. Prav zato so razne manjšinske organizacije naslovile poziv na evropski vrh, ki je bil pred kratkim v Turinu, da bi ustanovno listino Evropske unije ustrezno izpopolnili. Podpisniki poziva predlagajo, naj bi v besedilo maastrichtskega sporazuma vnesli odstavek iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 21. novem- bra 1994, ki se takole glasi: "Unija in njene države članice se zavedajo, da bogastvo evropskega kulturnega izročila izhaja v prvi vrsti iz njegove raznolikosti. Države priznavajo obstoj narodnostnih in jezikovnih manjših na svojem ozemlju. Države izvajajo ustrezne ukrepe za zagotovitev zaščite in razvoja kulturne in jezikovne identitete teh manjšin. Priznavajo pravico narodnostnih in jezikovnih manjšin do demokratične samoorganizacije. Države dajajo posebna jamstva za substancialno enakost pravic državljanov ter jamčijo za zaščito in pospeševanje manjšinskih jezikov, za samoupravljanje in meddeželno kooperacijo, tudi čezmejno." Poziv je bil izročen [predsedniku italijanske vlade Lambertu Diniju kot predsedujočemu Evropskemu svetu. Poziv so podpisali Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti, Zveza narodov brez držav sredozemskega območja, Zveza narodnostnih manjšin iz Avstrije, Inštitut za manj razširjene j jezike iz Dublina ter Zveza za ogrožene narode. Med podpisniki je tudi Slovenska skupnost. 10 BESED ZA PRIHODNOST ITALIJE PRED VOLITVAMI 21. APRILA 1. Človek in njegovo dostojanstvo. 2. Spoštovanje življenja. 3. Družina je temelj civilne družbe. 4. Vzajemnost med ljudmi in socialnimi telesi. 5. Delo. 6. Pravični davki. 7. Država avtonomij. 8. Kultura je obče bogastvo. 9. Spoštovanje naravnega in človeškega okolja. 10. Evropska vizija. UTRINKI V centru Opčin me dohiti znanec. Živčno me sprašuje: "Se motim ali je res, da ni nikjer slovenskega kandidata za bližnje volitve, da bi mu dal svojo preferenco?" "Imamo v okviru Oljke napredne kandidate!", mu - tudi sam zbegan - hitim razlagati. "Ne brigajo me napredni kandidati, rad bi volil slovenske kandidate. Kje naj jih najdem?" "So, seveda so," mu odgovarjam vedno bolj zbegan! "Na Goriškem sta sen. Bratina na listi Oljke in Ko-glot na listi Severne lige. Na Tržaškem pa Giorgio Can-ciani na listi SKP!" "le to vse?" "Vse," si dokončno podava roki in beseda utihne. Resnično se mi je stožilo po lepih, še ne pradavnih časih, ko smo lahko simbolično, iz golega protesta in velikega idealizma, volili našo lipo tudi na parlamentarnih volitvah. Pa čeprav brez upa na zmago. Toda na volitve smo vseeno šli ponosno in po slovensko! Nismo mar vsi zamejski Slovenci krivi za takšno stanje? Zakaj smo dopustili, da so nam v Rimu izglasovali tako krivične volilne zakone? Zakaj se nismo z vso silo uprli in šli na mednarodna sodišča proti taki krivici?! Zdaj pa bomo 2 7. aprila morali zopet reševati Italijo med levo Karibdo in desno Scilo! Kaj je to zares naša dokončna usoda in državljanska dolžnost? ---------- D.Š. INTERVJU / PISATEL) ALOJZ REBULA "INTELEKTUALEC BREZ ETIKE LAHKO PRODAJA SAMO VETER" IURII PALJK Pisatelj Alojz Rebula je bil slavnostni govornik na letošnji osrednji proslavi ob dnevu slovenske kulture v Ljubljani. Prvič se je zgodilo, da je bila ta pomembna in hkrati častna naloga zaupana literarnemu ustvarjalcu iz Trsta in obenem znanemu slovenskemu katoliškemu pisatelju ter mislecu. Kako si ta dejstva razlagate Vi? V izbiri moje osebe za govornika na Prešernovi proslavi ni bilo nič posebnega. Kot lanski nagrajenec sem bil pač na vrsti za govor. Uveljavila se je namreč navada, da Komisija za Prešernove nagrade povabi za govornika nagrajenca iz prejšnjega leta. Mislite, da imajo slovenski intelektualci, kakršen ste Vi, kaj posebnega povedati našemu slovenskemu človeku? Sem občudovalec Edvarda Kocbeka-umetnika. Zadržan pa sem do marsičesa, kar je zapisal. Na primer do stavka v njegovi Tovarišiji: "Tudi jaz imam kaj povedati temu svetu." Absolutno govorjeno nima nobeno človeško bitje nikomur kaj izrednega povedati, odkar je pred dva tisoč leti povedal svoje Jezus Kristus. Vedite pa, da do intelektualcev nimam nikakršnega kulta. Vsem barbarstvom tega stoletja, od nacizma do komunizma in do klanja na Balkanu so pomagali na noge intelektualci. Ja, ti znajo biti celo klavci, kakor je dokazal "pesnik" Karad-žič. Kultura je namreč sama na sebi prav tako nevtralna, kot je sama na sebi nevtralna tehnika. Brez etike - se pravi brez razlikovanja med dobrim in zlim - lahko pripelje tudi v nečloveškost. Vrhunski slovenski estet Josip Vidmar je na primer (zagovarjal pokol v Kočevskem Rogu. Intelektualec ne more reči nekaj veljavnega, če se postavlja "onkraj dobrega in zlega". Za mnoge tako imenovane (intelektualce pa je danes jetični indiferentizem tako rekoč obvezen. V modi je Nič, tako filozofski kot etični. Če ima danes kdo kaj povedati slovenskemu človeku, sta to po mojem ali krščanski ali humanistični intelektualec, prvi iz svoje evangeljske, drugi pa iz svoje splošnočloveške etike. Intelektualec brez etike lahko prodaja samo veter. Sicer pa ali je možen globok umetniški ali znanstveni talent brez etike? Kako sotlite o stanju slovenske kulture danes? Kvantitativno, količinsko, smo danes Slovenci zasuti s kulturno proizvodnjo. Vzemite samo založništvo: skoraj vsaka vas ima svojo založbo. Drugo vprašanje je, koliko ta proizvodnja prenese neko resnejše kvalitetno merilo. Literarne kritike na primer nimamo razen omejene na grupaška okolja. Podoben provincialen občutek daje I naše časnikarstvo. Vzemite na primer, kako se prelivajo imena v ljubljanskih dnev-Jnikih, kot da so tamkajšnji [časnikarji brez obraza in brez hrbtenice, uporabni za vse vloge, od Dela do Slo-tvenca in pritlehnih Sloven- skih novic. Pač cinizem, v katerega jih je vzgojila diktatura. Velikega, evropskega časnikarja Slovenci šele pričakujemo. Kaj menite o današnji slovenski književnosti? Katere slovenske pisce danes najbolj cenite? Med vsemi, ki danes sučejo pero v slovenskem jeziku, posebej cenim mladega katoliškega misleca Gorazda Kocijančiča, čeprav to res ni pisec za vsakogar. Zelo zahteven je. Ali ni to sin voditelja Združene liste socialnih demokratov, se pravi novih komunistov, Janeza Kocijančiča? Že prej sem omenil, da se Gospod Bog zna tudi čudovito pošaliti. Katere knjige ste zadnje čase brali? Bral sem na primer dnevnik Edvarda Kocbeka I iz leta 1948 in to je tudi tisti [slovenski avtor, katerega (prihodnja dela (dnevnike) najbolj pričakujem. Dalje sem z užitkom bral zadnje Idelo francoskega katoliš-;kega misleca, petindevet-[desetletnika - da, petinde-vetdesetletnega - Jeana Guittona Chaque jour que Dieu fait (Vsak dan, ki ga daje Bog). Zadnje, kar sem prebral, je nemška knjiga \Botschaften o našem slovenskem vidcu Francu Spetiču. Ni to redko, da izide v tujem jeziku knjiga o kakšnem slovenskem človeku? To je izredno redko. Pred leti je nekdanji komunist Franc Špelič izdal pri celjski Mohorjevi družbi svojo avtobiografijo Vrnil se bom k Očetu. Knjiga je bila zelo brana, a njen avtor ima do danes tudi nasprotnike. Morda bolj z nekomunistične kot s partizanske strani. Marsikomu je namreč težko doumljivo, da more bivši partizan, partijec in miličnik, pozneje diakon in po ženini smrti celo duhovnik imeti Kristusove rane, kar je menda na Slovenskem tudi prvi primer. Toda omenil sem že, kaj si lahko privošči Gospod Bog. To se pravi, da verjamete v resnost tega primera? Po branju knjige, ki sem jo omenil, vsekakor. Špeli-čeva psihična uravnovešenost, dogmatska neoporečnost, brezmejna vdanost (Cerkvi, življenjska modrost, moč njegove molitve (dogajajo se biološki čudeži, da o psiholoških, se (pravi spreobrnjenjih, niti ne govorim) - vse to so jamstva, da imamo opraviti z resnim pojavom. Sicer pa je (nadškof Šuštar posvetil Špeliča za d iakona in potem tudi za duhovnika, in to ob dokajšnjem nasprotovanju tudi med duhovniki. Kaj pa menite o naši slovenski narodni skupnosti v Italiji? Menda sem prav v vašem listu bral, da naj bi se zamejstvo ne smelo vtikati (v matične zadeve. Vendar jaz ločujem med slovensko državo (SD) na eni in slovenskim kulturnim prostorom (SKP) na drugi strani. [Ta sega daleč preko slovenskih zemljepisnih meja: sega v zamejstvo in zdomstvo. Ta prostor bo živel samo v toliko, kolikor bo čim intimneje utripal z usodo matične domovine, ključno s političnim dogajanjem v njej. Sicer bo splahnel v folklorni privesek brez civilizacijske teže. Po drugi strani Slovenija v svoji [omejenosti ne bo mogla biti tako samozadostna v vseh svojih segmentih, da bi se smela odpovedati prilivom zunanjih slovenskih energij, ekonomskih in kulturnih. Zato sem za to, da enotni slovenski kulturni prostor čim intimneje živi z matičnim, seveda v tisti nujni diskreciji odnosov, ki jih dve tako različni situaciji, v kakršnih se matica in zunanje slovenstvo nahajata, zahtevata. Morda bi nam koristilo pogledati, kako se ta odnos odvija pri [drugih narodih, začenši z ludi. Nekateri pri nas govorijo o multikulturnosti, v smislu, da je monokulturnost nekaj preživetega. Bi kaj povedali o tem našim ljudem? Tukaj gre za vlačenje za nos. Multikulturni smo Slovenci zmeraj bili. Prešeren jena primer pisal tudi [v nemščini. Multikulturni moramo biti, tudi če nočemo, ker nas je tako malo, da smo prepihani od vseh vetrov. Multikulturni smo že po znanju tujih jezikov, po stikih s sosedi, po nenehnem vsrkavanju tuje kulturne in civilizacijske [substance. Multikulturnost, [na katero mislite, je nekaj drugega. To je manjvreden [eksport koroške levice, ki bi j hotela biti pol slovenska pol nemška: je dejanska psihološka kapitulacija, je (pristanek v asimilacijo; je [dejansko skok v narodno j utopitev. Ste pesimist ali optimist glede prihodnosti naše zamejske narodne skupnosti? Takole bi rekel: rajši, ko da precejamo optimizem in pesimizem, naj vsak zase [na mestu, kamor ga je Previdnost ali usoda postavila, dela, kmetuje, trguje; rojeva otroke, piše, slika, moli, če je kristjan, naj vse to opravlja tako, ko da je naše preživetje odvisno od (njega. Prva globalna zaščita je v nas, v naši življenjski volji. Kaj bi povedali bralcem Novega glasa ob Veliki noči 1996? Bralcu, ki ni kristjan, bi lahko govoril samo o pršutu in žolci. Bralcu kristjanu pa bi rekel, da je Velika noč res praznik Vstajenja, toda ne samo Kristusovega, ampak tudi, kolikor verjamemo Njegovi besedi, prihodnjega, našega. Zato se v tej perspektivi splača biti ne samo kristjan, ampak tudi Slovenec, zakaj tudi naša narodna zvestoba bo - pač na neki nedoumljivi način, ki si ga ne moremo predstavljati - povzeta v nesmrtnost. Kako ocenjujete dosedanje pisanje Novega glasa? Zadnjega pol leta sem bil odsoten iz Trsta in mu nisem mogel slediti. V roke sem dobil samo nekaj številk. Po pravici povedano sem se sprva bal, da bi spojitev med Novim listom in Katoliškim glasom utegnila nov časopis izmedliti. Vtis imam, da se to ni zgodilo, da Novi glas ostaja [kritičen do dogajanja, (zraven pa živahno berljiv. Gospod pisatelj, lepo se Vam zahvaljujemo za pogovor in Vam v imenu uredništva želimo vesele in d ožit ’ete i velikonočne praznike! HITREJE PRESEGATI POVOJNO OBDOBJE 1ANEZ POVŠE Oh velikih zgodovinskih prelomnicah je značilno, da sterilni posamezniki in tudi politične opredelitve obračajo pogled v srečnejšo preteklost. Tovrstna nevarnost preti tudi manjšini, ki je zaradi neštetih razlogov v mnogo težjem položaju, kot so to na primer vsedržavni prostori. Znano je. da je padec berlinskega zidu že tolikokrat ugotovljena prelomnica, ki je odprla pot novim družbenim ureditvam, kar še posebej velja za območje srednje Evrope, kamor sodi tudi Slovenija. Omenjena prelomnica je omogočila nastanek sodobne in demokratične Republike Slovenije, posredno je povzročila prenovljeno politično podobo Italije, sredi med obema spremenjenima sosednjima državnima prostoroma pa se je slovenska manjšina v Italiji znašla uposebno težkem položaju. Navedeni opis povsem nove situacije kar sam jx> sebi veleva, da bi morala manjšina čim hitreje v novo obdobje, sprožiti vse možne prenovitvene postopke, sicer bo njen zaostanek vedno večji in njen položaj redno težavnejši. V tej luči je mogoče brez pretiravanja trditi, da manjšino trenutno čas jirebitera. V takšni situaciji pa se običajno sprožijo misli o tem. daje bilo v prejšnjem obdobju pred vsemi zgodovinskimi prelomnicami dosti bolje, kot je seda j. Nostalgija te vrste je dokaz zaostanka, zaradi česar se lahko p< javijo kar zavestne težnje obdržali vse tisto, kar smo imeli v porojnem obdobju. Čeprav je to nemogoče, se zadeve stopnjujejo in kmalu smo pri namigih, da sedanja Slovenija dela z manjšino tako brez občutka, kot ni prejšnja Jugoslavija nikoli. To kar samo vzbuja občutek, da bi bilo bolje, ko hi i)ilo tako. kot je bilo prej. V Republiki Sloveniji je na delu takšno strankarstvo, da je bilo dosti bolje v povojnem obdobju, ko strankarstva in demokracije v Sloveniji sploh ni bilo. Dejstvo je, da bi se morali kot manjšina dosti odločneje obrniti v prihodnost in poiskati v n jej svoje novo mesto. Ne bi se smelo dogajati, da smo do samostojne slovenske države in njene demokracije tako kritični, kot da sta nam v napoto. Zavedati bi se morali, da so takšne misli žive zato. ker nismo hitreje stopili naprej, se celovito organizirali kot man jšina, zaradi česar smo prisiljeni v dodatno izgubo časa ob idealiziranju prejšnjega obdobja. Slovenska manjšina e Italiji ima prav sedaj v času volitev izjemno priložnost, da se močneje zave koristnejše smeri. Skupaj v znaku Oljke bo lahko začutila svoj skupni interes nemara bolj kot kdajkoli prej. Zaradi tega nemara ni iluzija, da hi lahko skupen nastop v okviru državnih volitev otipljiveje predstavil Škodljivost notranje razcepljenosti, ki je še vedno osrednja zavora vstopa v uspešnejšo prihodnost. Nobenih razlogov torej ni. da ne bi verjeli v smiselnost skupnega nastopanja tudi tedaj, ko bodo aprilske volitve že mimo. 5 ČETRTEK 4. APRILA 1996 6 ČETRTEK 4. APRILA 1996 NOVI GLAS / ST. 1 3 1 996 IZ ŽIVLJENJA CERKVE JEZUS IZ NAZARETA IN CERKEV KOT SKUPNOST JEZUSOVIH UČENCEV (13.) ZVONE ŠTRUBELI Vera prve apostolske skupnosti je v velikonočnih dogodkih doživela hudo preizkušnjo in obenem svojo dokončno potrditev. Jezusova obsodba in smrt sta kakor temen oblak zasenčili skupino prvih Jezusovih učencev, Gospodovo vstajenje pa jim je prineslo luč in moč, dokončno potrditev poti, na katero jih je povabil Jezus iz Nazareta. Pobiti in žalostni zaradi Učiteljeve smrti so se Jezusovi učenci, kljub strahu pred pobesnelim in sovražnim Jeruzalemom, ponovno začeli zbirati. Drug z drugim so delili bolečino izgube. Spominjali so se vsega, s čimer jih je obogatil Nazarečan. Imeli so občutek, da se je vse podrlo. Hiti je moralo, kot da bi zmanjkal temelj in razlog, zaradi katerega so bili skupaj. V tej uri smrtne stiske in eksistencialnega strahu so doživljali prihodnost le kot veliko neznanko. Naj odidejo domov, v Galilejo, od koder so prišli? S povešeno glavo in z ugaslim upanjem? Kaj jih bo še držalo skupaj? Le spomin na nekaj izrednega in velikega, ki pa je imelo tako žalosten konec? Ce želimo videti sliko notranjega razpoloženja skupine Jezusovih zvestih učencev, je dovolj, da odpremo Lukov evangelij. V poročilu o dveh učencih, ki sta šla iz Jeruzalema v 12 kilometrov oddaljeni trg Emavs, razberemo notranjo stisko, ki so jo Jezusovi učenci doživljali po Učiteljevi smrti. Učenca sta se na poti pogovarjala o brezizhodnosti njihovega položaja. Prav v trenutku, ko sta se pogovarjala o tragičnem koncu Jezusa iz Nazareta, se jima je pridružil skrivnostni spremljevalec. Pripovedovala sta mu: "... bil je prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom. Veliki duhovniki in poglavarji st) ga izročili v smrtno obsodbo in ga križali" (Lk 24, 19-20). In nato sta še posebej naglasila: "Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo." (Lk 24,21). To je verna slika prve Cerkve po velikonočnih dogodkih. Eksegeti so si edini, da gre za zelo staro izročilo, ki ga v poročilih o vstajenju navaja samo evangelist Luka. Spričo Jezusovega križa in njegove nenavadne in paradoksalne smrti sta učenca videti brez vere. To, kar pripovedujeta in v resnici doživljata, so doživljali vsi Jezusovi učenci. V tej krizni uri so bili poklicani k preobrazbi svojega gledanja na Jezusa iz Nazareta kot pričakovanega Mesija. Zato ni naključno, da se pogovor s skrivnostnim spremljevalcem plete okrog izročila v Postavi, ki prikaže Odrešenika v perspektivi trpečega božjega služabnika. "Rekel jima je: "O nespametna in počasnega mišljenja za verovanje vsega, kar so pripovedovali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Kristus lo pretrpel in šel v svojo slavo?! Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh knjigah Svetega pisma" (Lk 24,25-27). V Lukovem odlomku o poti dveh učencev v Emavs je zanimivo še to, da se je skrivnostni spremljevalec, vstali Gospod, dal prepoznati po lomljenju kruha. Tudi lo je bistveni podatek, ki nam razodeva, kako se je razvijala povelikonočna vera prve Cerkve. Vera Jezusovih učencev se ni rodila z Jezusovim vstajenjem. Bila pa je potrjena. Temelj njihovega odnosa do Učitelja je bilo vse, kar so doživljali ob Jezusu v času njegovega zemeljskega življenja. Kratko obdobje prikazovanj Vstalega je bilo pomembno obdobje, loda le eno od stopenj rasti in preobrazbe njihove vere. Potrdilo in utrdilo je njihovo izkušnjo z Nazarečanom od tistega trenutka naprej, ko so vse zapustili in šli za njim. Razumljivo je, da je velikonočna izkušnja v oznanjevanju nato postala temeljna izkušnja Cerkve v vseh naslednjih obdobjih. Misijonski pozdrav iz Indije Sestra Terezija Medvešček vse bralce lepo pozdravlja in se zahvaljuje vsem dobrotnikom. "V septembru bom obhajala 90-letnico rojstva in sem še kar pri dobrem zdravju, samo vid mi peša in ne vem, kaj Bog hoče. Veseli me, da se v Sloveniji lepo pripravljate na prihod sv. očeta. Rada bi bila navzoča, a bom samo v duhu in molitvi." ——— PAPEŽ O SREDSTVIH JAVNEGA OBVEŠČANJA MEDIJEM SE ODZIVAJMO AKTIVNO! Sredstva javnega obveščanja, t.i. mass media, so izredno močna in pomembna v današnjem svetu. Tega se sveti oče dobro zaveda, saj je že večkrat govoril o njih. Pred kratkim je dejal, da potrebujejo sredstva javnega obveščanja "pravila in etična vodila". "Družba ne sme bili sa- mo pasivni sprejemnik sporočil in novic javnih občil," je zatrdil sveti oče. Zavzel se je za zaščito pravic posameznika in posebno najmlajših, "vseh tistih, ki nimajo dovolj dobro razvitega kritičnega čuta". Papež se je zavzel za objektivno poročanje in je tudi dodal, da "mass media ne smejo biti prepuščeni igram ekonomskega trga," kajti "mora biti zagotov- GOVOR - POZIV SVETI OCE: "BRANIM PRAVICE DELAVCEV!" JURIJ PALIK Papež Janez Pavel II. je po krajši bolezni obiskal Sieno, kjer je imel izredno važen govor, saj se je dotaknil ključnih vprašanj današnjega gospodarskega razvoja in perečih problemov naše družbe. Pred veliko množico je začel v tišini: "Zal se še danes najdejo ljudje, ki mislijo, da se najširša svoboda ekonomskega trga, ki ugodno vpliva na ekonomske pobude in na gospodarsko rast, avtomatično spremeni v bogastvo za vse ljudi. Toda zgodovina in stvarnost pred našimi očmi kažeta, da ni tako. Priče smo širjenju proizvodnje, ki ima -pod pretvezo tehnološke inovacije - za posledico tudi povečanje brezposelnosti in socialnih težav." Papež bi moral biti v Sieni na dan svetega Jožefa delavca in je zato pripravil tako odmeven govor na tematiko dela in zaposlovanja. Majhna bolezen pa mu je preprečila takratni obisk in je zato prebral odmevni govor preteklo soboto. "Vsako podjetje bi moralo postati združenje dela, katerega edini cilj bi moral biti doseganje skupnega dobrega za vse. Prav zato bi moral postati delovno okolje prostor, v katerem človeški odnosi niso zadušeni z anonimnostjo in avtoritativnimi odločit- Ijena demokratična in uravnovešena izmenjava mnenj". Papež je dejansko postavil neke norme, ki bi jih lahko imenovali papežev antitrust, saj se sveti oče zelo dobro zaveda, da je podajanje novic danes izredne važnosti. Zato je od časnikarjev zahteval pošten odnos do novice, ki mora biti resnična in nikoli pretirano poudarjena, kaj šele napihnjena. V bistvu se Janez Pavel II. zavzema za to, da sredstva javnega obveščanja ne bi ostala brez etičnih pravil. Pravica do informacije je vedno svobodna in taka mora tudi ostati. Nadalje papež zahteva, naj bo informiranje pošteno in naj spoštuje moralne zakone ter legitimne pravice človekovega dostojanstva. Obenem pa tudi trdi, da se tako pomembne stvari, kot je svet informacije, ne morejo in ne smejo prepustiti igram ekonomskega trga, ki mu je dobiček poglavitni cilj. Zato zahteva posebno zaščito za sredstva javnega obveščanja. S PRVE STRANI KRISTUSOVO VSTAJENJE - IZZIV VSEH ČASOV • • • • vami." V svojem govoru je papež povedal, da se mora gospodarski razvoj tudi zanimati za okolje, v katerega se mora vraščati tako, da ga ne poškoduje in uničuje, kajti narava je božji dar tudi za prihodnje rodove. Papež je bil do gospodarstvenikov liberalnega in Iiberističnega tipa zelo trd, saj je zahteval pravila, zakone, ki naj urejujejo gospodarski razvoj. "Potrebno je najti pravila in zakone, ki naj uskladijo na eni strani svobodno gospodarsko rast; na drugi strani naj zagotovijo pravico do dela za vse ljudi na zemlji!" Papež je nadaljeval v svojem slogu: zahteval je večjo pozornost gospodar-stvenikov do mladih in brezposelnih, zahteval je pravice za delavce, zahteval novo politiko solidarnosti, ki je I i beri stični gospodarstveniki in kapitalisti danes nočejo. Omenil je možnost racionalizacije tehnologije, ki je "pogosto v rokah iskanja čistega dobička". "Veliko, preveč je nesreč in žrtev na delu. Kri, ki teče v podjetjih in na delovnih mestih, mora prisiliti vse, da se najdejo boljše rešitve," je nadaljeval sveti oče. Zahteval je tako novo politiko socialne solidarnosti, "ki nima nič skupnega z udobnim asisten-cia lizinom". Za slovensko družbo je posebno razširjeno materialistično gledanje, češ vse je le materija, duše in duha ni, po smrti ničesar ni, še manj pa bo vstali Kristus nekoč sodnik živih in mrtvih. Temu gledanju botruje predvsem dialektična marksistična ideologija, ki je bila obvezna učna snov na šolah v Sloveniji. Ali kot so učili: "Vera je opij za ljudstvo." Predvsem pa je opij vera v Kristusa. Ostanek takega gledanja vidim tudi v tem, kako po ljubljanski televiziji štejejo leta. Govorijo namreč "pred našim štetjem" in "po našem štetju". Nočejo imenovati Kristusa, čeprav se ves krščanski svet pripravlja, da bo obhajal 2000-letnico njegovega rojstva. IZZIV ZA VERNE KRISTJANE Vstali Kristus seveda ni predmet znanosti ali filozofije, temveč je razodeta resnica in obenem verska skrivnost, ki jo sprejmeš le z vero, kot izpoveduje tudi pisatelj Alojz Rebula: "Dano mi je verjeti z vami: da se je tretji dan hrib razpočil od neznanske eksplozije in da je zemlja od nje vzplala od nore mladosti z vsemi svojimi pogorji in oceani, da je prvorojenec novega stvarstva vstal od mrtvih v slavi poveličane biologije in v nebesa šel." Zato velikonočni pozdrav: "Kristus je vstal! Zares je vstal!" SONCE VSTAJENJA Glej, sonce že vzhaja - o, sonce vstajenja, z oranžnimi žarki čez našo zemljo, čez zemljo slovensko veselj in trpljenja, čez zerpljo, namočeno s plodno krvjo. Glej, sonce že vzhaja in svet preustvarja, ker smrt ni več žig spod vampirjevih zob -ker zmaga Človeka-Boga nas ožarja: se vrnil je, prazen na griču je Grob! Glej, sonce že vzhaja, za dneve s poljubom, a danes smehlja se s spominom na zor, ko vstal je - kol dal je bil božjo obljubo. Kako so se bali, cla ni čisto nor... Glej, sonce že vzhaja, blesteti začenja v draguljih solza na obrazu noči. 'Ib sonce Njegovo, to sonce Vstajenja naj meni in tebi še dan spremeni! Vladimir Kos D.M. TUROLDO: VOJNA - BOŽJI PORAZ (2. DEL) ■ Mladi, ne hodite po poteh, ki smo jih mi prehodili! Mene je venomer sram, ker sem bil v vojni, pa čeprav sem se boril na strani osvobodilnega gibanja, se pravi na strani človeškega proti nečloveškemu. Vendar ima prav papež: z vojno je vse izgubljeno, z mirom se vse pridobi! Vojskovati se je kot samomorih se! Mladi, molite za mir! Toda pomnite, da je molitev tudi zavedanje. Kajti če se vsa molitev ne spremeni v življenje, če /ex orandi ne postane lex vivendi, to pomeni, da imamo za norca Boga in same sebe. ■ Večkrat se govori o tem, če je vojna pravična ali krivična. Vojna je nemogoča! To je nova kategorija, ki jo moramo vsi sprejeti. Danes v primeru vojne ne bo ne zmagovalca ne poraženca. Zadnja svetovna vojna me je naučila, da ni osvoboditeljev, ampak samo ljudje, ki se osvobodijo. Kot je znano, Hitlerja niso premagali, nacizma niso premagali, rasizma niso (premagali. Samo emargi-nirali so ga v pričakovanju, (da bo spet eksplodiral. Ni osvoboditeljev. Vprašajte celo Latinsko Ameriko, če obstajajo osvoboditelji. ■ Da bi se vsaj z vami mladimi začela ta nova kultura miru, da bi bila kot nova zarja! Kajti danes je zemlja kot ena sama ladja, na katero smo vsi vkrcani in si ne moremo dovoliti, da se potopi, kajti ne bo več Noetove barke, da bi nas rešila. Svet je eden, zemlja je ena, in vsi skupaj se bomo ali rešili ali izgubili. Izginiti mora pojem sovražnika, kajti civilizacija, ki je zgrajena na pojmu sovražnika, ni civilizacija, ampak barbarstvo. Civilizacija je lahko samo civilizacija miru. ■ Niti za vero ne morem ubijati. Človek je podoba Boga, Boga, ki klije v človeku. Prav zato je vojna tudi poraz Boga. Pomeni, da nismo poslušali Boga. In res, Bog se pritožuje: "O, če bi me bili poslušali! Moje je maščevanje in moja je sodba! Če je tvoj sovražnik lačen, ga nasiti; če je žejen, mu daj piti, kajti on je Bog, ki je lačen in žejen...!" In če Cerkev ni za človeka, ni vredna vere, ni Cerkev. In če politike niso za človeka, naj gredo k vragu vse politike! Preklet naj bo človek, ki ni za človeka! Prekleta naj bo vsaka vera, vsaka ideja, ki ni za človeka! TUDI NA SVETI GORI SLOVESNI OBREDI OB PRAZNIKU VSTAJENJA V Marijinem svetišu na Sveti gori je izšla nova številka njihovega glasila Sve-togorska kraljica. Posvečena je zlasti Veliki noči oz. prazniku Vstajenja. O tem je novi gvardijan Svete gore pater Pashal Gorjup napisal članek z naslovom Sporočilo svetogorske kraljice. V njem tudi takole razmišlja: "Tudi Sveto goro je pot vodila skozi trpljenje. Sovražili so jo, ji želeli hiter konec, kakor so ga želeli Ma- rijinemu Sinu. Bičali so jo, kakor so bičali Njega. Pa glejte čudež: Kakor je vstal On, tako je vedno znova vstajala Sveta gora, in Marija stoji na gori kakor prej." Koprski škof Metod Pirih pa je v Svetogorski kraljici napisal voščilo z naslovom Marija v velikonočni skrivnosti, ali glej, Tvoja mati. Poudarja, da "verovati v velikonočno skrivnost pomeni verovati v sedanjo navzočnost te skrivnosti med nami. Izdani, na smrt obsojeni in križani Kristus je vstal od mrtvih in živi. Živi v Cerkvi in v zakramentih, V Božji besedi, v spokornosti in molitvi, v trpljenju in radosti, v ljudeh sedanjega časa. Kristus je navzoč v nastajanju življenja in v umiranju. Če Kristusa sprejmemo v veri kakor Marija, če ne živimo le sebi, temveč se nesebično razdajamo za druge in za mnoge skupne potrebe, potem smo s Kristusom vedno globoko povezani. V svojem življenju čutimo prenavljajoče delovanje velikonočne zmage. In to je ne-jskaljivi vir našega veselja, upanja in moči." Na Sveti gori bodo slovesni obredi pred in ob prazniku Vstajenja, jutri, to je v petek, bodo ob 16. uri obredi velikega petka; v soboto bodo ob 16. uri blagoslov velikonočnih jedil, ob 19. uri obredi velike sobote, nato pa ob 21. uri vstajenjska procesija. Na Veliko noč v nedeljo 7. aprila bodo svete maše ob 8. uri, ob 10. uri (slovesen obred), ob 11.30 in ob 16. uri. Spovedovanja so v vseh dneh velikega tedna vsak dan, po potrebi tudi v italijanskem, furlanskem in v drugih tujih jezikih. M. Predragi bratje in sestre! Rajna sestra Amabilis, ki jo danes polagamo k večnemu počitku, je bila deležna obilnih dobrot Gospodarja življenja. Bog ji je izkazoval svojo naklonjenost po dobrih starših v Štanjelu, kjer je bila pred 87 leti rojena in drugi dan (29. februarja 1907) krščena pri istem krstnem kamnu kakor krški škof dr. Anton Mahnič. Svojo dobroto ji je Bog naklanjal po izrednih talentih in sposobnostih, po so-sestrah, dobrotnikih, prijateljih in znancih, po vzgojiteljih, učiteljih in profesorjih: v ljudski šoli v Šmihelu, na učiteljišču pri uršulinkah v Ljubljani, na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je I. 1941 doštudirala biologijo. Največja od vseh milosti pa je bil redovniški poklic, saj je preko 65 let preživela v Redovniški skupnosti šolskih sester de Notre Dame. S. Amabilis je v redu opravljala skoraj vse možne službe. Po večnih zaobljubah 17. avgusta 1937 je nekaj UMRLA JE S. AMABILIS KERŠEVAN V Ljubljani je bil 26. marca pogreb sestre Amabilis (Ide) Kerševan. Pogrebna maša je bila v cerkvi sv. Križa, somaševanje dvajsetih duhovnikov je vodil koprski škof msgr. Metod Pirih, ki je imel tudi homilijo, iz katere smo povzeli nekaj odlomkov. let službovala kot učiteljica v Šmihelu. Potem je bila 16 let vzgojiteljica v Konviktu de Notre Dame v Ljubljani. Ta je bil ukinjen z zasedbo komunistične oblasti I. 1947. Bila je tudi voditeljica sirotišnice Anton Jerina v Ljubljani. L. 1947 se je z nekaj sestrami preselila na Barje in 10 let je bila v službi v tovarni Utensilia. Bila referentka v izvozno-uvoznem oddelku, ker je znala veliko tujih jezikov. Nato je bila 12 let generalna svetovalka za Vzhodno Evropo v generalni hiši v Rimu. Med prvimi ji je uspelo obiskati in priti v stik s sestrami njene kongregacije v Vzhodni Evropi. Po vrnitvi v Slovenijo je Ibila nekaj let predstojnica v [samostanu v Trnovem-llirski j Bistrici, nato pa 9 let pro-vincialka. Veliko je naredila pri iskanju in potem pri obnovi redovniških hiš v Ljubljani, Trnovem in Novem mestu. Bila je predsednica Zveze višjih redovnih predstojnic, nekaj let je poučevala angleščino v Malem semenišču v Vipavi, sodelovala je pri Ognjišču, Mavrici, pri slovenskih oddajah radia Vatikan, študente je učila tujih jezikov, rada je prijela za pero in tudi prevajala. Zadnjih 10 let je opravljala različne službe v korist province in redovne skupnosti na Podutiški v Ljubljani. Pred štirimi leti se je močneje začela oglašati bole- zen, zdaj ena, zdaj druga. V trpljenju se je priličila svojemu učitelju Jezusu Kristusu, se očiščevala svojih pomanjkljivosti ter zore-j la za srečanje z Bogom, dokler je ni v četrtek 21. marca zgodaj zjutraj poklical k j sebi. S to presveto evharistijo se želimo zahvaliti Bogu za njeno dolgo in tako bogato življenje na toliko področjih, obenem pa prositi Gospoda usmiljenja in tolažbe. Od s. Amabilis se poslavljamo z božjo besedo o blagrih. Ti so povzetek in središče evangelija. (...) Grobov, pokopališč in pogrebov nas ne sme biti strah, kakor nekatere naše sodobnike, zato ker veruje-| mo v vstajenje in večno živ Ijenje pri Bogu. V tej veri na vstajenje bo mo tudi po odhodu v več j nost rajne s. Amabilis tesno (jaovezani z njo, saj smo pre pričani, da se njeno življenje ni končalo, ampak le spremenilo." BESEDA ŽIVLJENJA SILVESTER ČUK VF.LIKONOCNA NEDELJA "VSTAL JE KRISTUS, UPANJE MOJE!" Najgloblje krščansko velikonočno voščilo je izraženo v besedah pesmi glednice za praznik Gospodovega vstajenja: "Vstal je Kristus, upanje moje!" Velika noč je praznik veselja in apatija. Upanje je pričakovanje prihodnjih dobrin - tistih, ki so nam obljubljene. In Jezusovo vstajenje je obljuba, še več, poroštvo našega vstajenja. Ruski kristjani si za Veliko noč voščijo: 'Kristus je vstal, aleluja, vstali bomo tudi mi!" "I panje je vogelni kamen človeškega življenja," ve povedati slovenska ljudska modrost. In res je tako. Le poglejmo: kdor je zdrav in mu gre dobro, upa, da bo tako ostalo še naprej: kdor je bolan in mu gre vse narobe, upa, da bo ozdravel in da se bo sreča nasmehnila tudi njemu; mlad človek, upa, da bo v življenju naredi! in dosegel velike reči: človek v zreti življenjski dobi upa na mirno in spokojno starost v krogu svojih najdražjih... lino samo upanje nas je! Izraz upanja, upati pa pomeni tudi življenjski pogum, hrabro tveganje. "Ta sipa veliko upa!" Vsa ta našteta upanja bi bila zelo krhka, če ne bi bilo tistega velikega upanja, ki je ena od božjih kreposti, med katere spadata tudi vera in ljubezen. Te tri lastnosti vernega človeka kardinal Joseph Ratzinger imenuje "nosilne stebre krščanske resničnosti" in pravi, daje vera "pogled naprej, upanje /xt usmerja korak prihodnosti," katere začetek, je vstali Kristus. V njem seje namreč pokazalo, kaj bomo vsi. če se bomo v življenju dosledno ravnali po njegovem nauku in zgledu: bomo poveličani božji otroci. Apostol Teter v svoji hvalnici vstalemu Kristusu, ki jo bomo slišali kol drugo berilo prihodnjo nedeljo, na osmino Vstajenja, izraža hvaležnost Bogu, ki nas je "v svojem velikem usmiljenju s tem, daje obudil od mrtvih Jezusa Kristusa, prerodil za živo upanje". Velikonočni kristjan mora torej biti živo, poosebljeno upanje. Ali smo res? Velikokrat smo vse prej kot to. Namesto da bi ljudem dajali poguma z besedo in ravnanjem, jih tlačimo, jih spravljamo v obup. Kristjan mora gledati na življenje skozi Jezusa Kristusa, ki je premagal smrt in vso hudobijo, in ima moč, da to hudobijo premaga tudi v nas. 'Tudi če se nam v življenju kdaj zastavljajo vprašanja, na katera nimamo takoj odgovora, se ne smemo predajati obupu. Čeprav morda vidimo, kako se podira vse tisto, kar smo s tako ljubeznijo in skrbjo gradili, kako nas zapuščajo najbližji, ne zaprimo vrat in oken, ki so odprta proti Bogu! Ne ugašajmo v svojem srcu upanja, kajti Bog v svoji dobroti obuja mrtve. Najpomembnejša listina drugega vatikanskega koncila - pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu - se začenja s stavkom: "Veselje in upanje, žalost in zaskrbljenost današnjih ljudi - je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in zaskrbljenost Kristusovih učencev." Upanje je, po besedah iste listine, dar Svetega Duha. Naj Duh vstalega Kristusa vsak dan poživlja naše upanje, da bomo za vse "živo upanje": ljudje, ki ne živijo kar tjavdan, temveč modro in mislijo na cilj svojega življenja; pa tudi ljudje, ki budijo v drugih upanje in zaupanje. Učenec vstalega Kristusa je človek, ki sloji trdno in se lahko nanj zaneseš, človek, ki te ne razočara - ker živi iz nepremagljivega l panja. Tragična smrt msgr. Vinka Žaklja Iz Belgije je prišla vest, da je v 78. letu starosti tam v četrtek, 28. marca, postal žrtev prometne nesreče izseljenski duhovnik Vinko Žakelj. Pokojni je bil med nami v zamejstvu dobro znan, ker je veliko let oskrboval svetovišarsko svetišče med poletnimi počitnicami. Dobre stike je razvil predvsem z Goričani, saj je bil zbor Rupa-Peč dvakrat gost društva Slomšek v Belgiji prav na pobudo g. Žaklja. Zato so ga Rupenci lansko leto povabili, da je tudi med njimi obhajal zlato mašo. V Belgiji bo pogreb na velikonočni ponedeljek. Če bodo pokojnika prepeljali tudi v Slovenijo, ni še znano. Spomnimo se ga z besedami njegove poezije iz 1.1992: "Ne išči mojega groba, / ne žaluj za menoj. / Mrtev bom le tedaj, / če boš ti zgubil pogum, / če boš zapustil skupne cilje,/če boš začel misliti samo nase. / Ne išči torej mojega groba / in ne žaluj za menoj...".........— 7 ČETRTEK 4. APRILA 1 99b 8 ČETRTEK 4. APRILA 1996 NOVI GLAS / ŠT. 1 3 1 996 KNJIGE BORISA PAHORJA, ALOJZA REBULE, DESCARTES / OB 400-LETNICI ROJSTVA ALOJZIJA ŠUŠTARJA IN BRANKA MARUŠIČA 'MISLIM TOREJ SEM" TRI POMEMBNA PRIČEVANJA O VREDNOTAH ANDREJ BRATUŽ "Zdrava pamet je od vseh reči na svetu porazdeljena najbolj enakomerno" - s tem stavkom se začenja Razprava o metodi, ena najbolj znanih del francoskega filozofa. In prav Descartes je gotovo mislec, ki je v imenu zdrave pameti ali naravne luči razuma izdelal za svoj čas revolucionarno miselno zgradbo. Njegova miselnost je zapustila globoko sled v evropski kulturi nasploh in s tem zaorala nove brazde za naslednja stoletja. Rene Descartes (1 596-1650) se je rodil v malem francoskem mestu La Haye in je že zgodaj pokazal svoja zanimanja predvsem za znanstvene vede. Študijsko je pomembno njegovo šolanje v jezuitskem kolegiju La Fleche, ki ga pa ni povsem zadovoljilo. Kasneje je svoje študije nadaljeval na pravnem področju in dosegel licenciaturo v mestu Poitiers. Njegova kasnejša pot ga je vodila od Pariza do Nizozemske in v razne nemške dežele, na koncu pa še na Švedsko, kjer je bil gost znane kraljice Kristine. Tu je Descartes tudi umrl. Danes pa je njegov grob v zgodovinski cerkvi Saint-Germain des Pres v Parizu. Descartesova zanimanja so bila v začetku pravzaprav bolj znanstvena kot čisto filozofska, čeprav je bilo tudi zlasti v tem času tu veliko stičnih točk in medsebojne odvisnosti. To kažejo tudi naslovi nekaterih njegovih del, kot so npr. Le Monde (Svet), Dioptrika, Meteore, itd. V vseh teh delih, zlasti še v delu o svetu oz. vesolju, pa prihaja do izraza vloga Kopernikovega nauka o heliocentrizmu, ki je bil tedaj še nevaren, in prav Galilejev primer kaže na to. Zato tudi Descartes tega spisa takrat ni objavil, napisal pa je kot nekak |uvod znano Razpravo o metodi, ki še danes velja za eno najbolj popularnih in pomembnih del našega avtorja. Med ostala najboljša dela sodijo še Meditacije lin Principi filozofije. Tudi v slovenskem prevodu imamo nekaj njegovih del. Tako Razpravo o metodi (skupno s Pravili za uravnavanje umskih zmožnosti) in Meditacije. V teh nekaj vrsticah gotovo ne moremo podati celotnega Descartesovega sistema in to tudi ni namen tega spominskega zapisa. Jasno pa je, da podčrtamo nekaj osnovnih silnic njegovega duhovnega snovanja. Zato naj omenimo predvsem njegov spoznavni nauk, ki privede do samospoznanja. Tu je njegov znameniti "Cogito, ergo sum" (Mislim, torej sem), kjer Descartes z raznimi domiselnimi izzivi pride od metodičnega dvoma do nujnega spoznanja samega sebe. Lahko trdimo, da je s tem francoski mislec Osnoval racionalizem moderne dobe. Sicer pa "cogito" ni le proglas razuma. Sam namreč v Meditacijah lepo dopolni ta princip, ko piše: "Kaj sem torej? Misleča stvar. Kaj je to? Stvar, ki dvomi, ume, zatrjuje, zanikuje, hoče, noče, si tudi predstavlja in čuti." Torej poleg razuma tudi volja. Racionalizem je smer v evropski moderni filozofiji, ki je obravnavala celo vrsto vprašanj. Med temi zlasti metafiziko in še posebej te-odicejo z vprašanjem božjega bivanja. Descartes je tu delno nadaljeval določene sholastične dokaze, delno pa vnesel svoje. Znan je njegov geometrijski dokaz, ko od ideje trikotnika pride na nujnost božjega bivanja. O tem med drugim piše v Meditacijah: "Z imenom »Bog« mislim neko neskončno, neodvisno, nadvse umno, nadvse mogočno substanco, od katere sem bil ustvarjen tako jaz sam kakor tudi vse drugo bivajoče, če kaj drugega biva... Zatorej je iz zgoraj povedanega nujno treba sklepati, da Bog biva." Vsekakor je Descartesovo dokazovanje o božjem bivanju naletelo že v njegovem času oz. malo pozneje na resne kritike. Znane so npr. Pascalove misli o Bogu, ko v bistvu zavračajo Boga filozofov (kot je LDescarte-sov) in sprejema le Boga ljubezni ali Boga Abrahama, Izaka in Jakoba. Descartes seveda ne opušča drugih filozofskih področij in niti ne vloge znanosti, ki ji napoveduje vsestranski napredek in se že zavzema za neko univerzalno promocijo v znanstvenem sodelovanju. Njegova razmišljanja o psihofizičnih odnosih, o "res co-gitans" (mišljenje, duševnost) in "res extensa" (razsežnost, materija) se prav tako uvrščajo v ta sklop filo-zofsko-znanstvene raziskave in so podlaga za vsa kasnejša razmotrivanja na teh področjih. Descartes je nedvomno bistveno vplival na razvoj kasnejše evropske filozofije in tudi znanosti. Brez njega bi bila vsekakor revnejša. "Jasno in razločno" spoznavanje je odprlo marsikatera vrata duha tudi sodobnemu človeku. Čeprav je francoski mislec odločno veroval v luč razuma, pa vseeno ni zašel v kake skrajnosti, ki bi razum nadvse povzdigovale. Vsem ljudem je pripisoval v glavnem enake sposobnosti in tako ohranil neko mero v stvareh, ki jo razne kasnejše filozofije niso znale obdržati. Za vse to pa zasluži, da se ga tudi mi ob tem jubileju dostojno spominjamo. MARKO VUK Čeprav nekoliko z zamudo, se mi zdi še vedno potrebno komentirati tri knjige, izšle v letu 1995, ki so vsaka na svoj način povezane s primorskimi avtorji, nacionalno, versko in kulturno problematiko in novejšo slovensko stvarnostjo. Naključje je naneslo, da sem prav ta tri dela zapovrstjo prebral, to pa so Slovenska svatba Borisa Pahorja, Pogovor v vinogradu Alojza Rebule in Alojzija Šuštarja ter Z zahodnega roba Branka Marušiča. Gre za tri po obsegu, oblikovni zvrsti in nazorski usmerjenosti avtorjev različne knjige, ki pa vsaka na svoj način avtentično pričujejo o današnjem slovenskem trenutku, še posebej po bolj ali manj bolečih izkušnjah polpretekle dobe. Pahorjeva Slovenska svatba ni prva njegova knjiga dnevniških zapiskov, je pa zaradi časa, v katerem je nastajala, po svoje neponovljiva in zavezujoča. Vključuje namreč obdobje 1990-1992, torej tisti nemirni čas, v katerem je v Sloveniji leta 1990 prišlo do prvih povojnih demokratičnih volitev, do proglasitve samostojne slovenske države v letu 1991 in do njenega mednarodnega priznanja v letu 1992. Pahor to dogajanje ponekod motri z določeno kritično distanco, čeprav ne more skriti notranjega zadovoljstva ob potrditvi slovenske državnosti, kar je bil tudi njegov sen in polno uresničenje koncepcij, ki jih je zagovarjal že v oddaljenem letu 1969 v Odiseju ob jamboru in kasneje zlasti v Zalivu. Pisatelj Pahor tudi v tej zadnji izdaji dnevniških za- piskov ostaja zvest nekaterim stalnicam, ki jih pri njem srečujemo že dolgo, to pa je skrb za usodo sloven-skega občestva v matici in zamejstvu, zvestoba pristnim idealom odporniškega gibanja ter poudarjanje potrebe po resnično demokratičnih razmerjih med različnimi družbenimi in političnimi silami tako za mejo kot v matični domovini. Pisec seveda ne daje receptov za konkretno družbeno in politično akcijo, a s svojim pozivanjem na zmernost in zvestobo nacionalni biti pomeni važen korektiv v današnjih pretiranih kulturnopolitičnih napetostih, značilnih za slovensko stvarnost. Nekoliko zastrta stran Pahorjevih prizadevanj, ki pa v pričujoči knjigi prihajajo jasno do izraza, je njegovo sode I o va n je v med n a rod n i h organizacijah za zaščito ogroženih jezikov in kultur, zlasti v AIDLCM. Skratka, tudi zadnja Pahorjeva knjiga dnevniških zapiskov razodeva široko razgledanega in temeljito informiranega intelektualca, ki s tržaškega obrobja presoja dogajanje doma in v tujini in si na svoj način prizadeva uresničiti ideal Evrope enakopravnih jezikov in kultur, tudi manjšinskih. Zunanji povod za nasta-!nek knjige Pogovor v vino-\gradu je bila nedavna 75-letnica rojstva slovenskega metropolita, ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja. Nastal je tako zanimiv dvogovor, daleč več kot običajen intervju, pri katerem sta se srečala dva zelo različna človeka, a vsak na svoj način vidno prisotna v slovenskem krščanskem občestvu. Na eni strani izpraševalec Alojz Rebula, nemirni in iskajoči vsestransko razgledani intelektualec, ki mu osnovno mi- selno zavzetost pomeni resničnost krščanstva danes, tako v domačem zamejstvu, v Sloveniji in tujini. Na drugi strani pa mu odgovarja izkušen cerkveni dostojanstvenik, ki s svojo vzgojo, temeljito izobrazbo, življenjsko izkušnjo in odgovorno službo razodeva umirjenost in modrost. Številna so vprašanja, ki mučijo pisatelja Rebulo, ki se s svojim spraševanjem skoraj strastno podaja na po-Ije krščanskega verovanja, kulturnopolitičnih razmer, polpretekle zgodovine, slovenske samostojnosti, bivanjske problematike. Gre, kot je vidno, za zahtevne teme, ki terjajo resen in razmišljujoč pristop, glede marsičesa pa je dokončen odgovor sploh nemogoč oziroma je razložljiv le ob posedovanju milosti vere. V tem zanimivem dvogovoru med nadškofom Šuštarjem in pisateljem Rebulo je še marsikaj ostalo nedorečenega, zlasti boleče vprašanje sprave na Slovenskem, ki je nastalo zaradi tragičnih dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej. V zvezi s spravo je treba le pritrditi |Šuštarjevim besedam, ko pravi: "Razlaga dogodkov druge svetovne vojne ni le stvar intelektualcev, ampak vsega slovenskega naroda. Večkrat poudarjamo načela, ki so potrebna pri razjasnitvi teh vprašanj, bodisi v pogovoru ali v raznih izjavah. Treba je spoznati, kot je bilo že večkrat rečeno, vso resnico, celostno resnico, priznati krivdo, prositi odpuščanja in odpustiti." Vsekakor je knjiga Pogovor v vinogradu že s svojim naslovom simbolično pomenljiva, izžareva pa trdno vraščenost obeh sobesednikov v današnji slovenski položaj in je več kot pričevalno-dokumentarna, saj s svojo problematiko sega v samo jedro današnje slovenske bfti. -------- DALJE PODLISTEK PRIHOD SLOVENCEV NA PODROČJE BENEČIJ XI. NAJSTAREJŠI VIRI O SLOVANIH IN VENETIH JANKO JEŽ SKITI Tummolo se je spopadel z menoj tudi zaradi Skitov, vendar ne zaradi vsebine besedila, marveč zaradi pravopisa. V italijanščini pravijo Skitom Sciti in obenem Sciiti, zato sem izmenično uporabljal obe obliki. Moj nasprotnik pa me je začel poučevati, da je pravilna oblika samo prva, to je Sciti, medtem ko se ime Sciiti uporablja za znano muslimansko versko ločino, ki ji načeljuje znani Ali Khan, gospodar znane Coste Smeralde na Sardiniji. Obljubljam, da se bom poboljšal. Sem pač tak, da vztrajam pri svojem, dokler me kdo ne prepriča, da nimam prav. Tudi jaz sodim, da je treba razlikovati med Sciti in Sciiti, vendar je na to treba opozoriti tudi italijansko pismeno javnost. Poglejmo zdaj, kaj pravi o Skitih naš Herodot. V IV. knjigi Herodot opisuje Darejev pohod zoper Skite ob severnem bregu Črnega morja. Sitija je ozemlje današnje južne Rusije. Herodot pri etnološkem opisu te dežele sega na ozemlje, kjer so tedaj prebivali Slovani. Verjetno pri tem omenjena plemena so vsa slovanska. Kasneje, že po Herodotovi smrti, so Skite na tem ozemlju, to je Trakiji, ki danes pripada Bolgariji in Romuniji, zamenjali oziroma se z njimi pomešali Sarmati (Herodot jih imenuje Sauromate). Skitija je ob koncu antike predstavljala vrata, skozi katera so vdirala slovanska, germanska in druga stepna ljudstva na rimsko področje ob Donavi. Herodotov slog je preprost. Kraje in ljudi opisuje kot natančen opazovalec, ki ve, da je vsaka podrobnost pomembna. Poslušajmo prvi odstavek iz poglavja Zemljepis Skitije: "Od pristanišča Boristenitov (miletska kolonija Olbia na Bugu, danes Odesa), približno sredi vsega Skitskega primorja, prideš najprej do Kalipidov (to so grški Skitje), severno od njih pa prebiva drugo ljudstvo, po imenu Aladzoni (prebivalci med rekama Bug-Hipasis in Dnjepr-Boristenes). Ti in Kalipidi (odlični konjerejci) živijo drugače povsem tako kakor Skitje, vendar sejejo in uživajo tudi žito, čebulo, česen, lečo in proso. Severno od Aladzonov domujejo ovatarski Skitje, ki žita ne sejejo za domačo rabo, temveč za prodajo. Onkraj njih stanujejo Neuri (menda slovansko pleme proti Visli). Severno od Neurov pa, kolikor mi vemo, ni človeških bivališč. To so plemena ob reki Hipasis (Bug), zahodno od Boristena (Dnjeper)." Poleg Neurov Herodot imenuje še druga slovanska plemena, ki jih na splošno imenuje kot "poljedelsko-oratarske Skite", ki imajo nekatere značilne poteze kasnejših Slovanov. Imenuje Tisagete in Jirke, ki pa jih ni imeti za Slovane. Glede Sigincev pa pravi Jože Kastelic, ki je Herodotove Zgodbe v mojstrskem Sovretovem prevodu komentiral: "Morda je v Sigincih z onstran Histra-Donave treba videti skitski element, ki je za ta čas izpričan tudi onstran Karpatov. Če pravi Herodot, da se njih meje raztezajo baje do Venetov ali Jadrana, to je današnje Slovensko primorje, potem bi bilo to mogoče razložiti le s skitskimi elementi, ki res segajo v ilirsko kulturo in se dobe v ilirskih grobovih tudi v Sloveniji (na primer skitske puščice in konjska oprema v gomilah)." ------------- DALJE PESNIKOVA USODA HUBERT BERGANT Pričujoči tekst je prof. Hubert Bergant pripravil za Prešernovo proslavo na Akademiji za glasbo ob slovenskem kulturnem prazniku 1995 v Ljubljani. Da bi bolje razumeli našega pesnika Franceta Prešerna, si za uvod preberimo odlomke iz Horacovega pisma o pesništvu. Qintus Horatius Flaccus (65 pr. Kr. do 8 pred Kr.), ki je znan tudi po večkrat od različnih avtorjev prikrojeni pesmi Moj spomenik (Exegi monumentum), takole razvija svoje misli: Pesniku sta potrebna previdnost razuma in študij filozofije: nauk o dolžnostih in etničnih idealih mu pomaga, da more ustvarjati tehtna slovstvena dela, ki učinkujejo z jedrno vsebino navzlic morebitnim oblikovnim slabostim često celo globlje, kakor formalno dognane, a vsebinsko prazne pesnitve. (To lahko apliciramo tudi na glasbeno ustvarjanje.) Pesnik se mora stalno zavedati naslednjih meril: Nič ni na svetu popolno, tudi nobena pesnitev ne: toda malenkostni prestopi so odpustljivi, obsodbe vredne so le napake, ki razodevajo pišče-vo splošno nezmožnost. Noben atlet ne nastopa pred javnostjo, če ni mojster v svoji stroki, na Parnas pa ti sili že vsako pesmarče. (Torej ne silimo na Parnas, kvečjemu na ljubljanski grad.) Vse Horacove misli lahko prenesemo na glasbeno področje tako, da postanejo za nas še bolj aktualne. Pomagajo nam bolje razumeti našega pesnika F. Prešerna, vsakoletnega slavljenca. Horacove misli moramo dopolniti z ugotovitvami prešerno-slovcev, kot so bili ali so: Avgust Žigon, France Kidrič, Anton Slodnjak, Boris Paternu, Mirko Mahnič in Jan-|ko Kos. Brez pomoči navedenih slavistov se kar same vsiljujejo primerjave umetnosti našega pesnika z umetnostjo njegovih sodobnikov A.S. Puškina, Mihaila lurje-viča Ljermontova, Karla Rynka Mache, Adama Mick-ievvicza, lorda Gordona By-Irona in glasbenikov, kot sta bila Frederic Chopin in Franz Liszt. V pomoč za boljše razumevanje so nam slikarji, ki so pesnike in glasbenike iz prve polovice 19. stoletja portretirali. Najprej sta to Prešernova sodobnika Kurz pl. Golden-stein in Matej Langus. Prvemu pripisujejo prvi Prešernov portret. Langus pa je zaslovel s portreti Matije Čopa, Primčeve julije in Andreja Smoleta. Puškinov portret, ki ga je I. 1827 naslikal Orest A. Kiprenski in ki ga lahko vidimo v Tretjakovski galeriji v Moskvi, kjer si bomo lahko ogledali tudi znamenito ikono Andreja Rubljeva sv. Trojica. V Puškinovi hiši v Peterburgu, kjer je pesnik po dvoboju na divanu umrl in kjer lahko vidimo njegovo prestreljeno in okrvavljeno že močno obledelo uniformo, dobimo lahko tudi predstavo o zunanjem videzu Mihaila jurjeviča Ljermontova, ki nam jo omogoča portret Kirila A. Gorbunova iz I. 1833. Čudovita glasbena dopolnitev verzov Prešerna, Puš- kina in Ljermontova so izbrani Chopinovi nokturni in preludiji. Ti nam ob ogledovanju Delacroixovega portreta poljskega skladatelja še enkrat zazvenijo. Prešernu in pesnikom, s katerimi ga primerjamo, moramo pripisati skupne lastnosti in sorodna razpoloženja v njihovi umetnosti. Otožnost, žalost, obup, črne slutnje so izviri njihove poezije. Njihove verze so rodili "izdihljaji in solze", kot se je izrazil naš pesnik. Izredno pretresljiva v njihovih pesmih je vdanost v usodo. Cezar ni verjel zlokobnim prerokbam o svoji smrti na dan marčevih id. Njegovo usodo Ipoznamo. V zadnjem sestavku, imenovanem Fatalis iz romana lunak našega časa Mihaila Jurjeviča Ljermontova, prav tako lahko pridemo do spoznanja, da se usodi ne moremo zoperstaviti. V isti knjigi lahko preberemo naslednje misli: "Večkrat sem opazil, in mnogo starih vojščakov mi je v tem pritrdilo, da leži na obrazu človeka, ki naj čez nekaj ur umre, pogosto nekakšen nenavaden odtis neizbežne usode, tako da se izkušeno oko redko kdaj zmoti." Prešeren se je o usodi takole izrazil: "Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj o-brača, kak veter nje nasproti temu vleče, kogar v zibeli vidla je berača." Še bolj temne slutnje so prisotne v pesmi Memento mori. Takole obupuje Prešeren: "Odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena prat'ka. Zna biti, da kdor zdaj veselo prepeva, v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva molče trobental bo "Memento mori". ---------- DALIE PREDAVANIE / PROF. jOŽE PIRjEVEC IZZIV DIALOGA MED DVEMA KULTURAMA Prejšnji petek je Inštitut za družbeno in cerkveno zgodovino v sodelovanju z mestno knjižnico priredil zanimiv in pester večer. Gost prof. jože Pirjevec je predaval na temo: Italijanska kultura in slovenska kultura: nikdar uresničeno srečanje? Občinstvo je s številom in aktivnim odzivom dokazalo, da gre za aktualno vprašanje, s katerim se moramo spoprijeti, tudi če nas pogosto spremljajo strahovi, predsodki ali skepticizem. Zelo jasno je predavatelj takoj začel: "Pravega srečanja med dvema kulturama v zadnjih 500 letih sploh ni bilo!" Dejansko ni ostala v zavesti dveh sosednih narodov nobena globlja sled kakega vzajemnega markantnega sodelovanja, ki bi obrodilo trajnejše sadove. V zgodovini so sicer bila tudi obdobja (reformacija, romantika), ko so se razvili posrečeni odnosi (Trubar-Bonomo, Čop-Sa-vio); žal pa so v glavnem ostali izolirani, na ravni posameznikov. Zgodovinski clicheji so zaradi virusa porajajočih se nacionalizmov ob koncu prejšnjega stoletja privedli do sporov in ustvarili predsodke, ki jih lahko občutimo še danes. Dejstvo je, da večina sosedov Italijanov ne pozna naše zgodovine, kulture, slovstva. Med Italijani in Slovenci je dejansko zid, meja. Skupnosti sta ločeni, zaprti. "Padec habsburškega cesarstva JEZIKOVNI KOTIČEK NADA PLRTOT I Prav gotovo moramo zelo paziti pri prevajanju iz italijanščine v slovenščino, ker je pasti ogromno. Prevajamo pa pravzaprav stalno, saj dobivamo različne informacije nenehno v italijanščini. V veliko pomoč nam je lahko frazeološki slovar prof. Dio-mire Fabjan Bajc (Dve muhi na en mah), ki bi ga morali stalno prebirati predvsem tisti, ki so prav zaradi poznavanja slovenščine v nekaterih službah. Ga imate na svojih pisalnih mizah? Že v enem izmed lanskih sestavkov sem opozarjala na glagola portare in perdere, ki ju slovenimo na različne načine v zvezi z različnimi besedami. Zaradi italijanskega vpliva bomo slišali, da je kdo odnesel avto k mehaniku, da je kdo šel, kamor ga je neslo srce, da je koga sovraštvo prineslo zelo daleč, čeprav slovenimo glagol portare v različnih zvezah na različne načine. Avto odpeljemo k mehaniku, srce nas vleče marsikam, sovraštvo ga je privedlo (pripeljalo) do blaznosti. Danes marsikomu lahko rečemo, da se mu ne poznajo leta, da jih dobro prenaša, in smo s to zvezo zelo blizu italijanskem vzorcu portare bene gli anni. (Dve muhi na en mah, str. 109) Prav tako imamo hude težave z glagolom perdere. Zaradi nepremišljenega in avtomatičnega prevajanja izgubljamo vlake in avtobuse, čeprav je edino pravilno, in nas bodo vsi razumeli, če bomo rekli, da smo vlak zamudili, nekateri pa ga stalno zamujajo. Vendar izgubljamo in zamujamo različne priložnosti, če smo premalo natančni. Upam, da mi ne bo treba slišati, da je kdo izgubil obraz, potem ko se po slovensko glasi perdere la faccia osmešiti se. Tudi glagol contare ima lahko v slovenščini še kak pomen poleg glagola šteti. Contare su di te bo po slovensko računati nate. Te pasti stalno prežijo na nas. Prav gotovo se tem težavam ne moremo izogibati samo [po posluhu, ampak se bomo morali vedno j truditi in se izpopolnjevati s priročniki, ki so nam na voljo. V neki knjigi, ki je bila prevedena v Ljubljani, sem prebrala stavek, Ida je nekdo ostal z nekaj muhami v dlani roke. Za dlan vemo, da jo imamo na roki, te muhe pa nam ničesar ne povedo. Če bi | prevajalec pogledal v slovar prof. Bajčeve, j bi našel naslednji predlog za prevajanje fraze restare con un pugno di mosche z ostati z dolgim nosom. (Glej slovar na str.42) Kako se nam zdi nemogoče tako preva-| janje! Ne zdi se mi odveč, če še enkrat po-! udarim, da se ne smemo smešiti z napakami, ki se jih po svoji nenehni izpostavljenosti italijanskemu vplivu niti ne zavedamo. Nagrada "Vstajenje" Velikonji in Lenčku Komisija literarne nagrade Vstajenej, ki jo sestavljajo prof. Diomira Fabjani Bajc, prof. Zorko Harej, prof. Martin jevnikar, urednik Mladike Marij Maver in prof. Zora Tav-čar, se je soglasno odločila, da podeli nagrado za leto 1995 knjigi dveh bivših profesorjev in kulturnih delavcev v našem prostoru (Trst, Gorica) dr. jožeta Velikonje in dr. Rada Lenčka Who’s Who ofSlovene descent in the United States 1995 o Slovencih v Združenih državah Amerike, ki so se tako ali drugače uveljavili. Knjiga Who's Who predstavlja po mnenju komisije vsestransko uporabno informativno delo (vsebuje 371 življenjepisov). Denar za nagrado je tudi letos podarila Zadružna krška banka. Nagrado bodo podelili v ponedeljek, 15. aprila, na večeru Društva slovenskih izobražencev v Trstu. “““ Hejčrica je bil za Slovence močan potres, od katerega se še do danes nismo opomogli," je dejal prof. Pirjevec. In v takem stanju je travmatično iskati dialog. "Visoka dvatisočletna italijanska kultura se v sporu z mlado slovensko res ni kdove kako izkazala!" je še pripomnil predavatelj. Pa še dejstvo, da so Slovenci v tem stoletju doživeli dva italijanska napada (1915,1941) gotovo ni moglo spodbuditi dialoga. Stvari so se začele spreminjati v letih 1950-60; slovenska kultura se še naprej razvija in je lahko zanimiva, privlačna (Tomizza, Zlobec...). Danes je za nas pra- vi izziv se potruditi razumeti in sprejeti drugačnega, se ne sprenevedati in pogledati tudi prek meje, da bi bili gospodarji celotnega okolja, v katerem živimo. Izziv je ustvariti dialog, do katerega v toliko stoletjih ni prišlo. -----------I)D v slovenski književnosti □ V POČASTITEV TISOČLETNICE PRVE OMEMBE GORICE V PISNIH VIRIH JE PRI GORIŠKI MOHORJEVI DRUŽBI IZŠLA KNJIGA GORICA V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI □ UREDILA JO JE LOJZKA BRATUŽ □ PREDSTAVITEV BO V DVORANI POKRAJINSKEGA MUZEJA NA GORIŠKEM GRADU V ČETRTEK, 11. APRILA 1996, OB 17.30 □ KNJIGO BOSTA PREDSTAVILA PROF. MARIJA ČEŠČUT IN DR. BRANKO MARUŠIČ □ SODELUJETA FANIKA KLANJŠČEK IN JAN LEOPOLI □ 9 ČETRTEK 4. APRILA 1996 10 ČETRTEK 4. APRILA 1996 BIVŠI ZUPAN MARCELLO SPACCINI UMRL JE VELIK POŠTENJAK IN DEMOKRAT RAFKO DOLHAR Mladi tega ne vedo, a je prav, da jim povemo, da je bil inž. Marcello Spaccini najbolj demokratičen župan, kar jih je imel povojni Trst in verjetno Trst sploh. Rimljan, ki je za vedno vzljubil Trst. Kristjan, ki je med redkimi nekomunisti v Trstu aktivno deloval v italijanski rezistenci, in sicer v železničarskem bataljonu. Po izobrazbi tehnik, železniški inženir, po srcu humanist, velik ljubitelj in poznavalec klasične glasbe. Socialno čuteč človek, ki se je veselil, da je njegova hčerka zdravnica šla delat v Afriko, politično toleranten do različno mislečih, ki je ravnodušno sprejel popolnoma drugačno politično usmeritev lastnega sina. Županoval je Trstu med levosredinsko pomladjo, od Hreščakove afere do osimsko-listarske pozebe. Od leta 1967 do 1978 je vodil tržaški občinski odbor, v katerem sta mesto so-upravljala tudi dva Slovenca. Tedaj je mesto med drugim realiziralo nekaj velikopoteznih tehničnih načrtov, od podvodnega vodovoda med Devinom in Barkovljami do preustro-ja mestnega prometa, ki velja še danes, kloriranje vodnih odplak, ki je Tržačanom vrnilo čisto morje in veselje do kopanja, ter nekaj velikih muzejskih ustanov. Mesto je tedaj poskušalo zadihati z evropsko perspektivo. Občinska uprava je tedaj uvedla decentralizacijo in prevajalsko službo za slovenščino, postavila prve tri dvojezične napisne table za Trebče, Križ in Bazovico, kjer so tudi še danes edine, slovenskim pesnikom posvečene ulice. S pravilnikom je tedaj občinska uprava uvedla dvojezične napise v rajonskih sosvetih, kjer smo prisotni Slovenci. Tam je bila tudi uvedena slovenščina in ustrezna prevajalska služ- ba. Načelniki teh rajonskih izpostav so obvladali slovenščino. Decembra 1970 je tržaška občina, kot odgovor na škvadristično razgrajanje po mestu, vdor fašistov v sejno dvorano tržaškega občinskega sveta in pretep slovenskih mladincev ob napovedanem in potem odloženem Titovem obisku v Italiji, organizirala veličastno protifašistično manifestacijo, kakršne Trst ne prej ne poslej ni doživel. V družbi predsednika tržaške pokrajine Zanettija in županov vseh okoliških občin je dvajsettisočglava množica na trgu Goldoni slišala v italijanščini in slovenščini besede obsodbe oživljanja fašizma in nacionalističnega nasilja, ki bodo ostale z zlatimi črkami zapisane v analih demokratičnega Trsta. Vsa leta Spaccinijevega županovanja sem bil kot občinski svetovalec in odbornik član levosredinske večine. Mnogokrat, ko je šlo za pravice slovenske manjšine, sem glasoval z opozicijo. Ko je šlo za gradnjo tovarne Velikih motorjev v Boljuncu, tudi proti občinskemu proračunu. Zupan Spaccini mi tega ni zameril, kaj šele očital. Znal je ceniti čisto, načelno, čeprav njemu v tistem trenutku nenaklonjeno politično zadržanje. Zato se ga bom vedno spominjal z velikim spoštovanjem. ZAPRTJE GOETHE INŠTITUTA SVETOVNI MLADINSKI DAN MLADI, NOSILCI DIALOGA, STRPNOSTI IN SPOŠTOVANJA BREDA SUSIČ Praznovanje svetovnega mladinskega dne, ki je bilo na oljčno nedeljo, je bilo letos, posebno za Slovence, izjemno. S strani organizatorjev in udeležencev smo bili namreč deležni velike odprtosti in naklonjenosti. V četrtek, 21. marca, je bila izrečena odločitev o zaprtju nemškega inštituta Goethe, ki ima svoj sedež v ul. Coroneo 15. Do novice je prišlo popolnoma nepričakovano, čeprav so uslužbenci vedeli že pred meseci, da namerava vodstvo ustanove zapreti eno od sedmih italijanskih podružnic. Na tržaškem sedežu so prejeli več protestnih faxov. Med drugimi je nemškemu zunanjemu ministru Klausu Kinklu pisala tudi Zveza slovenskih kulturnih društev, ki je med drugim zapisala, da "ta ustanova odigrava v našem mestu pomembno in posebno vlogo ne le v kulturnem, temveč tudi v gospodarskem življenju." Deželna svetovalska skupina SKP pa je vložila vprašanje predsedniku deželnega odbora. Indipendentistično gibanje Svobodni sever pravi v tiskovnem sporočilu, da je nameravano zaprtje inštituta še en dokaz o polomu starih in novih vodstvenih slojev, ki so upravljali in še upravljajo Trst... --------- ED Program je mlade kar navdušil: glasbene in koreografske točke, pričevanja mladih, branje faxov, ki so jih poslali mladi, ki so drugod praznovali svetovni mladinski dan, koncert mladega glasbenika. Geslo srečanja je bilo Z zaupanjem preplavimo mesto. Srečanje je želelo izzveneti kot izziv mestu Trst, spodbuda, naj odgovorni vendarle prepustijo mladim več prostora in pozornosti, saj imajo ti veliko idej, kako naj bi izboljšali kvaliteto življenja sebi in someščanom. Sredi popoldneva so se telefonsko povezali s škofom Lovrencem Bel lom i-jem, ki je na okrevanju v Veroni in ki je podčrtal nujnost, da postanejo mladi katoličani nosilci pozitivnih vrednot in zaupanja za celotno mesto. Globljo vsebino popoldnevu pa je vsekakor dalo pismo papeža Janeza Pavla II., ki ga je ob tem dnevu naslovil na mlade vsega sveta. Brez pomislekov si upamo trditi, da je bil višek srečanja ravno trenutek, ko so bili v centru pozornosti Slovenci - najprej z doživetim pričevanjem Kristine Martelanc, potem pa z nenapovedanim povabilom na oder še vseh ostalih udeležencev slovenske narodnosti, z zahvalo za njihovo prisotnost (kar je bilo še toliko bolj izjemno in ganljivo, ker je bilo resnično spontano), s toplim aplavzom kakih štiristo udeležencev. Ta izjemni trenutek je sklenila Pesem o miru, ki so jo zapeli in zaigrali člani skupine Shalom. To je bil višek ravno zato, ker so v tistem trenutku mladi tudi konkretno udejanjili besede in priporočila svetega očeta, škofa in organizatorjev praznovanja: skoraj nehote so postali resnični nosilci kulture dialoga, strpnosti in spoštovanja. Občni zbor Kmečke zveze V nedeljo, 31. marca, je v Prosvetnem domu na Opčinah potekal redni občni zbor tržaške Kmečke zveze, ki združuje okoli 650 naših kmetov. V svojih poročilih sta predsednik Alojz Debeliš in tajnik Edi Bukavec podala obračun lanskega leta, ki ni bilo rožnato, a je vsebovalo nekaj znakov, tako da smemo upati v nov, pozitivnejši odnos do kmetijskega sektorja. Na občnem zboru je bila tudi sprejeta resolucija o ustanovitvi deželne Kmečke zveze za večjo povezanost med slovenskimi kmeti v Furlaniji-Julijski krajini. Kmečka zveza še naprej zahteva, da se pri načrtovanju in upravljanju Kraškega parka upoštevajo potrebe tradicionalnih kraških dejavnosti, zlasti kmetijstva. Daljše poročilo na 16. strani. TRŽAŠKA KNJIGARNA LIBRERIA TRIESTINA ,di Izredna razprodaja od 1. do 27. aprila Ul. San Francesco 20, 341 33 TRST, tel. 040-635954 želi svojini cenjenim strankam vesele velikonočnepraznike & Unjntesa KAKO INVESTIRATI DANES? Dr. Stojan Pahor UNIPOL « INVESTICIJSKI SKLADI i HRANILNA PISMA i "SICAV" ZA NALOŽBE V SVETOVNA GOSPODARSKA ŽARIŠČA i ŽIVLJENJSKA IN VSE DRUGE OBLIKE ZAVAROVANJ TRST, Foro Ulpiano 3, tel. 040/371019, fax 040/369863 DANEV praznjenje greznic in čistilnih naprav, čiščenje odtočnih kanalov z vodnim pritiskom, vzdrževanje in popravila čistilnih naprav OPČINE, ul. delle Peonle 3 tel. 040-211336, 213592 fax 040-214802 izr* ZIDARIČ MARMI s OBDELAVA IN PRODAJA VSEH VRST MARMORJA IN GRANITA ŠEMPOLAJ 4/B, Devin Nabrežina (TS) tel ,-fax 040-200297 ZidaritLc PAPIRNATI PROIZVODI ČISTI LA Nabrežina 120, tel. 040-200232 prafina, čokoladni openski tramvajčfji, čokoladni pirhi Zaprto ob ponedeljkih OPČINE, Proseška ul. 2, tel. 040-213055 S GOSTILNA ar d o C vesele velikonočne praznike PREČNIK 1/B, tel. 040-200871 PODJETJE Utovblc vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike TRST, Ul. S. Cilino 38 tel. 040-54390 OB fARCO FINE CHEMICALS s.r.l. ^£3^ ___ BIOPRIMA® KEMIJA FARMACEVTIKA 34132 TRST ul. del Lavatoio 4 tel. 040-365424 Filiala GORICA telex 461012 ul. Trieste 160 telefax 040-36391 8 tel. 0481-20769 draguljarna malalan OPČINE - Narodna ul. 28 tel. 040-21 1465 FIORI - CVETLICE lilica I. Gruden 4H Tel. 040/226517 Bazovica (Trst) ■ 2 Raznovrstno darila relika izbi ra cvetja za razne priložnosti HOTEL - RESTAVRACIJA ur lan želi veselo Veliko noč REPENTABOR TEL. 040-327125 NUOVA Tecnoutensili Železnina, orodje, stroji za poljedelstvo, nadomestni deli OPČINE, Proseška 7 TURISTIČNI URAD AURORA KNJIGARNA IN PAPIRNICA FORTUNATO Na voljo izbira cerkvenih predmetov TRST - Ul. Paganini 2 tel. (040) 630460 Bar-Buffet-Pizzeria »da RINO« Fabrizi Erino Zaprto ob nedeljah OPČINE - Narodna ul. 65 tel. 040-213821 Pizzeria-Bar-Gostilna »VETO«, Debenjak Nada in Fabrizi Erino Zaprto ob torkih Peč na drva OPČINE - Proseška ul. 35 tel. 040-21 1629 PRECIZNA MEHANIKA ■ # IV v ■ v Krizmancic Danilo BAZOVICA Ul. Srečko Kosovel 53 tel. 040-226548 POHIŠTVO PUPIS SESLJAN in POHIŠTVO ARCOBALENO DEVIN Kakovostna izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva CAUATUR6 V - Vesela Velika noč! ŽELEZNINA TERČON NABREŽINA 124 tel. 040-200122 DVE NOVI DRUŠTVI V SLOVENSKI PROSVETI Poročali smo že, da je bil v petek, 22. marca, v Peterlinovi dvorani v Trstu redni občni zbor Slovenske prosvete. Na njem so udeleženci ocenili preteklo sezono in proučili načrte za bodočnost. V svojem poročilu je predsednik Marij Maver izrazil zaskrbljenost zaradi demografskega padca, ki ogroža tudi naše ustanove. Pozitivno je ocenil novo o-zračje, do katerega je prišlo po padcu berlinskega zidu, tudi kar se tiče materialne plati. Na sedežu Slovenske prosvete poteka živahna dejavnost (predavanja, tečaji, srečanja itd.). Delno to drži tudi za nekatera društva, ki delujejo na teritoriju. Zal v nekaterih krajih ni beležiti kake posebne dejavnosti. Kjer delujejo društva in odbori, je dejal Maver, se tudi nekaj dogaja, četudi so društva po številu šibka. Spodbudil je k ustanavljanju društev in odborov tudi zato, ker dežela ne namerava več financirati cerkvenih ustanov (mnoge ustanove, članice SP, so cerkvenega značaja). Dalje je Maver v svojem poročilu omenil nagrade in priznanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki so jih prejeli razni predstavniki SP. Z januarjem pa je na sedežu nova pomoč v osebi nove uslužbenke, kar krepi možnost povezave. V SP sta vstopili tudi dve novi članici: to sta SKD Igo Gruden iz Nabrežine in ŠKD Cerovlje-Mavhinje. Med razpravo je prišlo do ugotovitve, da še vedno ni dovolj povezave z bazo. Kljub vsemu pa so se stvari nekoliko izboljšale. Lahko pa bi se dalo stvari še bolje organizirati. Predstavniki raznih društev in ustanov, ki so včlanjene v SP, so podali kratka poročila o njihovem delovanju. Pri tem velja omeniti, da bo letos Radijski oder praznoval 50-letnico delovanja, zaradi česar načrtujejo praznovanja, razpisali pa so že natečaj za izvirno radijsko igro. Mladinski dom Boljunec bo letos slavil 25-letnico izgradnje stavbe. Zveza cerkvenih pevskih zborov je izvedla popis vseh zborov, ki delujejo na Tržaškem (teh je 45), pripravlja pa tudi bilten za povezavo teh slovenskih žarišč. V Mav-hinjah se pripravljajo na proslavo 200-letnice vaškega zvonika in na ponovno organiziranje festivala amaterskih gledališč. I.Ž. OBVESTILA REPENTABOR. SZSO Trst vabi v petek, 5. aprila, na tradicionalni križev pot. Zbiranje ob 20. uri pri restavraciji Furlan. TRST. Klub prijateljstva vabi na izlet v Rovinj, Poreč in Buje. Vpisovanje v trgovini Fortunato, ul. Paganini 2, do 10. aprila. BARKOVL)E. Sv. maša z uro molitve za duhovne poklice in mladino bo v četrtek, 11. aprila, ob 1 7.30. Vse, ki želijo z nami prositi, da Bog pošlje delavcev na svojo žetev, iskreno vabita Slovenska Vincencijeva konferenca in Klub prijateljstva. ZAHVALA Slovenska Vincencijeva konferenca se zahvaljuje vsem, ki so ob prejemu oljčnih vejic darovali za potrebne. Njim in drugim dobrotnikom in prijateljem želi za Veliko noč božjega blagoslova. Pridružuje se Klub prijateljstva. PRIREDITEV ZA STARSE V DEVINU Otroški zbor Ladjica, devinski vrtec in osnovna šola Josip Jurčič iz Devina so v soboto, 30. marca, priredili na sedežu devinskih zborov doživet večer, posvečen staršem. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Razveseljivo je, da so na večer prišli tudi IjLidje, ki niso imeli svojih otrok ali vnukov med nastopajočimi. Spored je bil zelo domiselno sestavljen. Petju zbora Ladjica, ki ga vodi Olga Tavčar in na klavirju spremlja Barbara Corbatto, je sledil nastop malčkov devinskega otroškega vrtca. Pod vodstvom uč. Magde Škerk so zapeli nekaj pesmic in recitirali pesmici Družina i n Kaj imamo radi. Slišali smo nato malo pianistko Petro Grassi, ki je gojenka prof. Aljoše Starc, in čelista Tomaža Legišo, ki ga je na klavirju spremljal njegov učitelj, prof. Peter Filipčič. Peti razred devinske osnovne šole je v veliko zabavo, še zlasti najmlajših, uprizoril posrečeno lutkovno igrico Žabe. Nastopil je tudi šolski zbor. Slišali smo skladbico Šopek za mamico Lenčke Kupper. Za spremljavo na harmoniko je poskrbela uč. Jadranka Sedmak. Posnetek z devinske prireditve za starše Članice zbora Ladjica Ingrid Umari, Vlasta Ušaj in Tanja Peric, ki se učijo klavir pri prof. Agostinel-lovi, Zontovi in Corbattovi, so pokazale, da jih igranje veseli, saj so občuteno podale skladbe. Na večeru, ki sta ga povezovali Sara Magliacane in Tanja Peric, je zborček Ladjica zapel še štiri pesmi, nato pa so se mu pridružili še ostali pevci iz vrtca in osnovne šole ter skupno zapeli ljudsko laz pa grem na zeleno travco, Bitenčevo Goslice in še Pesem o prijateljstvu ter tako zelo primerno zaključili večer, ki je idealno povezal društveno dejavnost z vrtcem in šolo ter obenem bil priložnost za srečanje in razgovor med starši in prijatelji. To je prav, saj je potrebno spodbujati otroke in mlade, da vzljubijo zborovsko in kulturno dejavnost. ---------- M.F. Michl Ebner gost SSk Predsednik delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo Michl Ebner se je v torek, 2. aprila, mudil na krajšem obisku pri Slovenski skupnosti v Trstu. Prišel je iz Slovenije, kjer je te dni na uradnem obisku skupno s predsednikom Evropskega parlamenta Klausom Haenschem. Ebner se je v Trstu sestal z voditelji SSk, s katerimi vzdržuje redne stike še iz časov, ko je bil predstavnik lužnotirolske ljudske stranke (Siidtiroler Volkspartei - SVP) v italijanskem parlamentu. ———— PRIPRAVA NA VELIKO NOČ V DSI • •••••••••••• V ponedeljek, 1. aprila, je bila v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev duhovna priprava na Veliko noč. V DSI imajo tako pripravo tudi pred Božičem. Gost večera je bil duhovnik Dušan Jakomin, ki je po uvodnem pozdravu Sergija Pahorja podal nekaj misli o pomenu Kristusovega lika. Kristus, je dejal Jakomin, ni argument, ampak oseba, zato se vernik ne sme ustaviti pri obredih, temveč se mora usmeriti v osebo Jezusa Kristusa. O njem je bilo napisanih veliko knjig, za nas pa imajo najvišjo avtoriteto evangeliji. V nadaljevanju je Dušan Jakomin dejal, da je v Kristusovih izjavah zaznati zavest, da je on prišel na svet kot božji Sin. Njegove prilike pričajo, da je bil pozoren do vsake podrobnosti. Jedro krščanskega poslanstva je njegovo vstajenje. To so oznanjali njegovi sodobniki in danes to oznanjamo mi kot pričevalci. Ljudje imamo samo eno življenje, ki smo ga zastavili na zeleni mizi, ki ponazarja Kristusa, je zaključil Dušan Jakomin. TRŽAŠKA KRONIKA OBČNEM ZBORU SP 11 ČETRTEK 4. APRILA 1 996 GORIŠKA KRONIKA SCGV E. KOMEL / KONCERT EMIL KOMEL, GLASBA PLEMENITEGA SRCA 12 ČETRTEK 4. APRILA 1 996 DANIIEL DEVETAK Na Goriškem je že dalj časa vladalo veliko pričakovanje za spominski kon-cert-poklon zaslužnemu glasbeniku Emilu Komelu. Se danes je živ in prisoten med nami s svojim bogatim predvsem bogoslužnim zborovskim repertoarjem. Koncert - hvalevreden in znaten napor - v priredbi Slovenskega centra za glasbeno vzgojo, ki nosi ime prav po goriškem skladatelju, zborovodju in organistu, smo pričakovali tudi zato, ker glasbeni svet Emila Komela, ki se razodeva na notnem črtovju, verjetno premalo poznamo in smo ga z nedeljskim izrednim nastopom lahko vsaj delno okusili inpobliže spoznali. Komelov opus, ki je bil po rokopisih zbran doma ali posejan po cerkvenih korih, obsega nad 300 skladb; Zbor Glasbe nega ateljeja I.. Komel (vodi Hilarij Lavrenčič) med temi so orkestralno delo, komorna instumen-talna in vokalna glasba, solistične (predvsem orgelske) sonate, scenska in zborovska glasba. Cerkev sv. Ignacija na Travniku, kjer je bil Komel 60 let organist in zborovodja, se je na cvetno nedeljo, 31. marca, hitro napolnila. Po uvodni Fugirani predigri, ki jo je na orgle zaigral Dimitrij Rejc, je stopil pred oltar ženski del Zbora Glasbenega ateljeja E. Komel. Odlično izbrane pevke so ob orgelski sprem- ljavi (Valentina Pavio) občinstvu predstavile enoglasno Misso pro defunctis za glas in orgle (1941), ki je bila po vsej verjetnosti napisana iz potrebe, tudi samo za en glas (pogosto je pel kar organist). V njej prihajata v obširnosti snovi do izraza visoka stopnja skladateljevega znanja in njegova ustvarjalna moč. Nato je Dimitrij Rejc predstavil 13 preludijev iz zbirke 50 praeludia (objavljena I. 1936). Skladbe, interpretirane z dobro izbiro regi- stracije, so različne, pogosto veličastne in svečane, a tudi mirnejše, zbrane, izrazito liturgične. Uravnovešen in kakovosten mogočni Zbor Glasbenega ateljeja E. Komel je pod vodstvom dirigenta Hilarija Lavrenčiča sklenil koncert, ki mu je občinstvo takoj prisluhnilo zelo živo in s srcem, z dvema zborovskima skladbama: s čudovito zborovsko postno Trnjev venec in z - edinstveno in morda najbolj uspelo kompozicijo - osem-glasno, tehnično in interpretativno zahtevno skladbo Vstajenje (Pesem beguncev, na Bevkovo besedilo, I. 1923). Po značaju tihi in skromni Komel, "s svinčnikom in papirjem vedno v žepu," je vlil v Vstajenje veliko intenzivne notranje napetosti, patos upornih in trdoživih beguncev, katerih duh zre v vstajenje. Prva skrb Emila Komela je vedno bila, "da glasba prodre med ljudi in mladino." Petintrideset let po Komelovi smrti smo slišali izjemno lep koncert, ki še danes "vedri duha in plemeniti srce". USPEHI UČENČEV SCGV E. KOMEL Pevska šola na SCGV Emil Konel se v zadnjih letih lahko ponaša z vidnimi rezultati. V razredu prof. Franke Žgavec študira petje nad deset učencev. V potrditev uspešnega dela smo z veseljem sprejeli novico, da so se goriške pevke dobro uveljavile na 25. tekmovanju mladih glasbenikov Rep. Slovenije prejšnji teden v Ljubljani. SCGV so predstavljale Alessandra Schettino in Kristina Macarol v prvi kategoriji ter Mirjam Pahor v drugi A kategoriji, ki je z 92,32 točkami dosegla drugo nagrado. Tudi klavirska šola na go-riški ustanovi se že krepko uveljavlja. Na tekmovanju v Ljubljani je v kategoriji komornih skupin sodelo- , 11. FILM VIDEO MONITOR -SLOVENSKI FILM TV VIDEO WEB 95/96 Gorica - Kulturni dom, 13.-16. april 1996. V organizaciji Kinoateljeja vala učenka SCGV Aleksandra Pavlovič iz razreda prof. S. Gadžijeva. Klavirski trio je ustvarjal pod mentorstvom prof. Vlada Repšeta in se odlično uvrstil z drugo nagrado. Pasijon na Travniku Vsako leto je na oljčno nedeljo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku pri slovenski maši tudi peti pasijon. Za to pripravljen moški zbor že dolga leta izvaja Kimovčev Pasijon po Mateju. Skupno z duhovniki pri oltarju zbor na koru ob spremljavi orgel poje glasbene vložke iz zgodbe o Gospodovem trpljenju in smrti. Glasba dr. Franca Kimovca zelo posrečeno in plastično izraža vso dramatično pripoved )ezusovega trpljenja. Prav je, da se ta tradicija ohranja in tako smiselno uvaja vernike v skrivnost in zmagoslavje Velike noči. ---- Obisk dr. Petra Venclja v Gorici V petek, 29.3., je državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj s sodelavcem Rudijem Merljakom obiskal Gorico in si ogledal obnovitvena dela Katoliškega doma. Predstavniki Katoliškega tiskovnega društva in Društva Katoliški dom so državnemu sekretarju razkazali celoten kompleks Katoliškega doma in dela, ki so v zaključni fazi. Seznanili so ga tudi s težavami in s finančnim stanjem gradnje. —■ 11. Film Video Monitor je letni pregled slovenskega filma videa televizije, preverjanje premikov in sredstvo za razumevanje dogajanja na Slovenskem. V letošnji izdaji bo predstavil tudi slovensko web produkcijo, ki potuje po internetovih informatskih hitrih progah. FVM (Film Video Monitor) se tako predstavlja kot razvijajoča se raziskava, ki z odpiranjem novim vsebinam širi spekter vprašanj o perspektivah film videa. Novi slovenski celovečerni filmi v programu so: Radio doc Mirana Zupaniča, Rabljeva freska Antona Tomašiča, Carmen Metoda Pevca. Ob igranih tv-filmih izstopajo v dokumentarnem programu Prerokbe ognja -Prediction ot' Fire Američana Michaela Bensona, film o slovenski umetnosti, politiki in vojni. Povečava Majde Širca bo izpostavila zgodovino uspešnih slovenskih koprodukcijskih izkušenj; ponazorila jo bo projekcija filma Velika sinja cesta - La grande strada azzurra Gilla Pontecorva. V programu so še Backup - Slovenska beseda na Koroškem skupine Film Mladje iz Celovca; vsakoletni vpogled v produkcijo Akademije za gledališče radio film in tv (AGRFT); video novosti. Priložnostni dogodek ob 100-letnici svetovnega filma bo Als ich tot war - Ko sem bil mrtev (1916) Ernesta Lubitscha. SGFM-Slovenska kinoteka ga je staknila v Novi Gorici in opremila z ;izvirno glasbo. Informativno vrednost bo imela irazstava, ki združuje raziskovalna prizadevanja različnih filmskih ustanov o začetkih filma na avstro-[ogrski progi Ljubljana-Trst-Gorica. Nedeljska okrogla miza jbo razvila problematiko komunikacij v zvezi z evolucijo filmvidea in računalniškega medija; v foyerju Kulturnega doma bo na razpolago cyber cafe. lavno tribuno bo smiselno dopolnil obisk Ljubljane in slovenskih ustanov oz. središč film tv video web produkcije. Ob Monitorju bo izšel zbornik esejev Film petih Slovenij o 90-letni zgodovini slovenskega filma z izsledki 10-letnega go-riškega monitoriranja slovenskega filmviedo izraza in njegovega zaledja. TRST - V.le R. Sanzio 2 GORICA - ul. Garibaldi 6 di DANIELI DAVID & C. S.d.f. BERTOLINI Specializirani živilski center ...z odličnimi mesečnimi ponudbami. Pričakujemo vas v Mošu pri Gorici. Roman bar Roman Cotič Vošči vsem blagoslovljene velikonočne praznike GORICA -Travnik, vogal ul. Roma in ul. Oberdan '*Zrattoria 1870 - 1990 "Zžei/etak di Devetak Agostino & C. s.n.c. zaprto: ponedeljek in torek (sčayo^ čooijecto noč? VRH SV. MIHAELA 48 (Sovodnje ob Soči) tel. 882005 GOSTILNA »Pri Mirotu« (Da Miro) zaprto ob torkih SOVODNJE OB SOČI - tel 882017 GOSTILNA VID PRIMOŽIČ pri Pavlinu zaprto ob petkih GORICA- Drevored 20. Septembra 138, tel. 82117 GOSTILNA FRANC PODVERŠIČ GORICA, ul. Brigata Pavia 61 tel. 530518 GOSTILNA SIRK PRI LOVCU SUBIDA - PLEŠIVO - tel. 60531 NOVI GLAS / ŠT. 1 3 1996 'v&četCe ?4£ofe *7(mz*i ŠTEVERJAN, Dvor 13 - tel. 0481-884015 I S.H.C. sobema vošči vesele velikonočne praznike SOVODNJE OB SOČI, Case sparse 77 tel. 521550, telex 461207, fax 20969 VJL H irt •plinsko olje za ogrevanje •avtoprevozl s cisterno j r. r .pogonska goriva Zellm0 Vam Vese[e .maziva velikonočne praznih! GORICA - Ul. Trivigiano 41 - Tel. 20671 ©d leta / 8 profesionalnost r tradiciji rl trama - zlatarna (jCRjCtH ul. Carducci 49 - Tel 535657 DRAGULJARNA - URARNA - ZLATARNA VIRGILIO BRATINA | Dolga in kvalitetna prisotnost, označujejo jo resnoSl strokovnost, kompetentnost na področju trgovine. TRŽIČ, Corso del Popolo 28, tel. (0481) 410674 Sl 6 TISKARNA - OFFSET GRAFICA GORIZIANA GORICA - Ul. Gregorčič 18 tel. 22116 - fax 22079 IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - OGRAJE RADISLAV LEOPOLI PRIMORSKA POJE V GORICI u u EKNOMEC snc pisarniški stroji -J L OLYMPIA - OLIVETTI mmJ pisarniška oprema - telefax RICOH fotokopirni stroji RICOH - MITA - CANON blagajne SUPREMA 34170 GORICA - Corso Italia 76, tel. in fax 0481 -81032 V petek, 29. marca, je bil v goriškem Kulturnem domu eden izmed številnih koncertov zborovske revije Primorska poje. Organizacijo goriškega koncerta je imela Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, ob njem pa Združenje pevskih zborov Primorske. Na reviji je nastopilo skupno šest zborov oz. pevskih skupin. Udeležba občinstva je bila dobra, kar kaže na priljubljenost zborovskih nastopov. V imenu ZSKP je prisotne pozdravila prof. Franka Žgavec. Napovedoval je )an Leopoli. Prvi je nastopil dekliški zbor Amadeus iz Pivke, ki ga vodi Maksimiljana Čan-čula in je odpel skladbe Gobca, )onsa in Passe-reauja ter dve narodni. Sledil je ženski pevski zbor Društva upokojencev iz Nove Gorice, ki ga vodi Julica Faganel. Predstavil je skladbe Gounoda-Maurija, Bučarja, Vremšaka, Gobca in Kernjaka. Sledil je mešani pevski zbor Skala iz Gropade, ki ga vodi Anastazija Purič. Odpel je pesmi skladateljev Deva, Kernjaka in Švikaršiča. Iz Trsta je nastopila vokalna skupina Musiča noster amor, ki jo vodi Janko Ban. Ta je izvajala izključno polifonske skladbe skladateljev Gallusa, Orologia, Monteverdija, Gesualda da Venosa in Marezia. Nato so se predstavili mešani mladinski zbor Koper, ki ga vodi Sindija Šiško. Zapel je skladbe Lassa, Pahorja, Adamiča in Luboffa. Kot zadnji je nastopil Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, ki ga vodi Katja Kovač. Zbor se je pred- stavil z deli da Victoria, Badingsa, Mihelčiča, Ježa in Srebotnjaka. Pevska revija Primorska poje je s koncertom v Gorici potrdila svojo veljavnost in pomen. Na goriškem večeru smo slišali več dobrih skupin, ki so pokazale resno zavzetost za zborovsko dejavnost in za dostojno interpretacijo. Tudi programi so bili dokaj zanimivi, saj je prav, da se poleg že znanih del predstavljajo tudi nove in manj izvajane skladbe. Gotovo je bil zelo posrečen - med tradicionalnimi zbori - tudi nastop elitne madrigalne skupine, ki je požlahtnila to pevsko revijo. --------- A.B. DAN KULTURE V PODGORI 21. marca je tudi Podgo-ra počastila praznik slovenske kulture. Domače društvo je priredilo res prijeten, živ, domač in topel večer. Mlada govornica Erika Jazbar je v svojem jedrnatem govoru poudarila dejstvo, da je Podgora v zadnjih desetletjih močno spremenila svojo etnično podobo, za kar si naši neizvoljeni predstavniki ne delajo velikih skrbi (saj jih na večeru nitj ni bilo!). Ko iščemo rešitev v kulturi, moramo imeti pred sabo dejstvo, da mora to biti kultura-življenje, vezano na živo besedo, ki prihaja iz ust mladega človeka ali - najlepše - iz ust otroka. Ne nazadnje rešitev za naše etnično stanje se imenuje zavestnost; za-vestnost, da smo lahko avtonomen subjekt; ponos, da smo kot skupnost narodno preživeli. Domači otroci v režiji L. Jarc so nato predstavili vese- loigro, ki v marsikaterem svojem delu ni bila ravno otroška, saj je šlo za pojem nekulture. Izvrstni mladi igralci so doživeli uspeh, ko so se Liži vel i v nekatere že simbolične pevce domačega pevskega zbora in parodirali pevske vaje oz. nastop. Zadnja točka programa je bil nastop MePZ Podgora, ki se je predstavil z lepim programom slovenskih pesmi, ki sta jih povezovala Katja Bandelli in Dario Flos-pergher. SKD HRAST - DOBERDOB vabi na tradicionalni PRAZNIK POMLADI Ponedeljek, 8. aprila - ob 13. uri: otvoritev praznika, ob 17. uri: otvoritev likovne razstave Portreti likovnika Vladimira Lakoviča, ob 19.30: ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren Petek, 12. aprila - ob 21. uri: tekmovanje v Briškoli - gastronomske nagrade, ob 21. uri: ples z ansamblom Juke-Box Sobota 13. aprila - ob 21. uri: ples z ansamblom Happy day Nedelja, 14. aprila - ob 15. uri: Start tekme II. Pokal pomladi - kross tekma z gorskimi kolesi odprta vsem amaterjem; ob 14. uri podelitev štartnih številk in ogled proge, ob 18.30: nagrajevanje najboljših kolesarjev II. Pokala pomladi, ob 19.30: ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren, ob 20.30: modna revija Anni verdi di Selective Team Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in domačo kapljico. Večji cel programa bo potekal v pokritem šotoru. Vstop prost. GORICA - Ul. Brigata Pavia 46 - tel. 0481- 531941 KATOLIŠKA KNJIGARNA - TRAVNIK 25 Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave slikarke Patrizie DEVIDE’ Umetnico bo predstavil Joško Vetrih. Galerija Katoliške knjigarne, petek, 12. aprila 1996, ob 18. uri. Jameljci proti gradnji naftnega rezervoarja Jameljci so se pred dnevi skoraj soglasno izrekli proti gradnji posebnega naftnega rezervoarja, ki naj bi ga zgradili ob naftovodu Trst - Ingoldstadt, in sicer tik pod točko, kjer naftovod prečka državno cesto. Zgradba naj bi bila 6 m visoka, prav toliko naj bi merila v globino, dolga pa bi bila 30 m. Prebivalci Jamelj so na sestanku z doberdobsko občinsko upravo in tehniki družbe SIOT, ki upravlja naftovod, poudarili, da načelno ne nasprotujejo sami gradnji, ampak točki, kjer naj bi rezervoar stal. Po njihovem mnenju bi podoben rezervoar lahko brez večjih težav stal v smeri proti Selcam, daleč od državne ceste. Sedanja lokacija pa je zaradi bližine vasi povsem nesprejemljiva. DAROVI Za cerkev v Jamljah: namesto cvetja pok. Anastaziji Antonič daruje druž. Soban 100.000 lir. Za lačne: M.Š. 50.000 lir. Za obnovo Katoliškega doma: društvo Sedej v spomin na mamo Damjana Pavlina 200.000 lir. Za cekev sv. Ivana: v spomin na Doro Košuta Bensa družini Komjanc Bensa 200.000; Ida Komjanc 50.000 lir. Za cerkev na Peči: N.N. 30.000 in za cvetje 20.000, N.N. 30.000; N.N. za cvetje 20.000 lir. Za misijon p. Kosa: druž. Zaghet v spomin na mamo Justino 100.000 lir, N.N. s Peči 100.000; N.N. iz Rupe 150.000 lir. Za mladinski zbor Vrh sv. Mihaela darujejo ob smrti mame Jožefe Devetak hčere in sinovi 100.000 lir. Za priprave na papežev obisk v Sloveniji: I.K. 50.000 lir. Za misijone: N.N. 20.000 lir. Za semenišče v Vipavi: N.N. 20.000 lir. Za cerkev v Gabrjah: Rudež Tomšič Cveti 30.000; Kristina Devetak 30.000; N.N. 5.000 lir, I.D. 5.000 lir. Za cerkev na Vrhu: druž. Tomšič namesto cvetja na grob Jožefi Škabar 20.000 lir. OBVESTILA Vstajenjska procesija bo v goriški stolnici na Veliko noč ob 6.30. Po procesiji sv. maša in blagoslov velikonočnih jedi. Simpozij o škofu Fogarju bo v petek, 12.4., v malem semenišču (ul. Alviano) v Gorici. Začetek ob 17.30. Avtobus na Sv. goro vozi ob nedeljah in praznikih; odhod s Travnika ob 9. in 14.30. Maše so na ob 8., 10., 11.30 in 16. uri. MePZ Rupa-Peč čestit. svoji pevki Mirjam Pahor z uspešno uvrstitev na držav nem tekmovanju solo petja ' Ljubljani. Na videmski univerzi je n fakulteti za varstvo kulturnil spomenikov diplomiral odliko in pohvalo Saš Quinzi. Novemu doktorj čestita MePZ Štandrež. Uredništvo NG čestit sodelavcu Saši Quinziju. SOŽALJE Ob.smrti Vinka Žaklja izražata sožalje pevska zbora Rupa-Peč in Mirko Filej svojcem in vsem slovenskim rojakom v Belgiji. -j- OB POGREBU NAŠE DRAGE MAME Katerine DEVETAK PAULIN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico pospremili k večnemu počitku in so z nami sočustvovali. Posebna zahvala domačemu župniku Karlu Bolčini, škofovemu vikarju dr. O. Simčiču, dr. F. Močniku, dr. K. Humarju in M. Markežiču ter cerkvenim pevcem. Svojci Štandrež, 27. marca 1996 13 ČETRTEK 4. APRILA v.a«8> BENEŠKA SLOVENIJA 14 ČETRTEK 4. APRILA 1996 KANALSKA DOLINA INTERV)U / MSGR. GU)ON MSGR. PASKVAL GUJON V GORICI ERIKA JAZBAR Msgr. Paskvala Gujona smo končno lahko poslušali tudi v Gorici. V četrtek, 31. marca, smo tisti, ki še nismo pozabili na udor italijanskih oblasti v cerkvico v beneški vasici, ponovno izkazali solidarnost človeku, ki je poosebljena zgodovina vztrajnosti. Mala dvorana Kulturnega doma je zbrala lepo število ljudi, čeprav bi si 87-letni beneški Čedermac zaslužil več pozornosti. Vabilu organizatorjev sta se odzvala župnik Gujon in Viljem Černo. Večer je oblikoval dobri poznavalec Benečije Rudi Pavšič. Matajurski župnik je bil stalen trn v peti za tamkajšnje oblasti zaradi medvojnega angažiranja na strani zmagovalcev. Udor, ki ga je doživel lani, je bil le konkretnejša provokacija, kakršnih je župnik po vojni veliko doživel. Vandalski poseg se smiselno vključuje v narodni preporod beneških ljudi, za katere predstavlja msgr. Gujon moralno in duhovno silo in je zato neizbežna tarča. Nazorno sliko polprete- kle beneške zgodovine je s pomočjo osebnih utrinkov (podal Viljem Černo. Med ustanovitelji KDTrinko pred j40 leti je dobro spoznal, kaj je pomenilo biti zaveden jSlovenec v videmski pokrajini. Proti vsakodnevnim oviram je beneški človek odgovarjal le s složnostjo [svojih ljudi. Viden primer tega je društvo, v katerem so se zbirali ljudje, ki jim je bila pri srcu slovenska podoba teh krajev; od duhovnika do intelektualca, levičarja in delavca; razprtij, na katere smo navajeni Primorci, si Benečani niso mogli privoščiti, saj so gladiatorji • imeli pod kontrolo vsako institucijo, od mlekarne do iobčinske uprave. Černo je bil kritičen do ostalega dela zamejstva, ki na politični oz. cerkveni ravni ni primerno pomagal ali podprl beneškega človeka. Beneški ^duhovniki, ki so maševali v slovenščini, edini niso prejemali dotacije od Cerkve; msgr. Birtič, Čenčič, Cuf-folo, Lavrenčič, Blasutto, [Gujon se niso predali poitalijančevanju in so zavestno [postali tarča. Černo ni imel prijaznih besed niti do Slovenije, ki ne pozna ali le ne posluša potreb Benečije; nevarnost je, da se izniči delo štiridesetih let. S temi besedami se je msgr. Gujon strinjal, saj je [bil ena izmed glavnih osebnosti omenjenega obdobja. Svoje razmišljanje je zato predvsem poglobil v ponos, ki ga mora imeti beneški j človek, da se je s tako nenaklonjeno zgodovino sploh narodno ohranil. Ko je po I. 1866 prišla Beneška Slovenija pod italijansko upravo, so beneški ljudje doživ-Ijali vsakodnevno poitalijančevanje v šoli, cerkvi, nazadnje tudi z nasiljem. Za človeka, ki ni bil na-[vajen imeti prijatelja za soseda, je bila tudi vsestranska solidarnost, ki je je bil deležen v novembrskih dneh, lep dokaz nastajajočega novega časa. Dodajmo, da gre v veliki meri za to zasluga ravno duhovnikom, kakršen je msgr. Gujon. Iz Gujonovih besed je dihal ponos: "Saj nazad-jnje ima naše narečje iste korenine kot slovenski knjižni jezik; razlikuje se le [po izgovarjavi in naglasu". Velja poudariti tudi optimizem, ki je bil nujna podlaga njegove večdesetletne vztrajnosti: "Če smo dočakali 1300 let, bomo še vztrajali. Še se bo našel kdo, ki bo delal za naše ljudi..." DANES JE MNOGO ČEDERMACEV Gospod Gujon, ali čutile danes tudi Vi, kol vidna osebnost beneškega povojnega obdobja, narodni preporod beneških ljudi? Beneški človek je doživel nedvomno izredno zgodovino. Od priključitve Beneške Slovenije k Italiji je oblast delovala v glavnem z namenom, da poitalijanči nas in naše kraje. Šola je poglavitnega pomena za vzgojo v materinem jeziku in ravno šole nismo imeli. Učili smo se le o veličini Rima in pomembnosti italijanske kraljevine. Zato lahko razumete, kako je bil naš človek pogojen. V Trstu in Gorici tega niste doživeli. Kljub temu je slovenščina živela še v cerkvi in doma. Leta 1933 je prišlo do znanega odloka, s katerim je bil naš jezik prepovedan tudi v cerkvenem življenju. Po drugi svetovni vojni so rastli vrtci v vsaki še tako majhni vasi; gradili so noč in dan, da bi se "pravilno" vzgajali otroci že od prvih let. Danes se nedvomno nekaj spreminja in prebuja. Spremenil se je tudi odnos občinskih uprav do občanov. Spremembe so za našega človeka pozitivne, o njihovi uresničitvi pa bomo še sodili. Na prihodnost teh krajev gledate torej z optimizmom? Rekel bi, da imam tudi dejanske razloge za to. Danes se končno tudi navaden človek zaveda, da je treba iskati in ohraniti svoje korenine, da je treba vzgajati otroka v kulturi domačega kraja. Pred desetletji je vztrajalo le nekaj duhovnikov, ki jih vi imenujete Čedermaci; danes je takih fantov veliko več in niso samo duhovniki - to so kulturni delavci, to so mladi. Pomislite, da imamo dva informativna lista, svojo šolo, društva. Na narodno prihodnost Benečije gledam seveda zelo optimistično, ekonomske perspektive naših krajev pa me nekoliko zaskrbljujejo. Slovenska narodna zavest je torej prisotna pri mladem Benečanu... Ni vedno tako enostavno. Če se otrok ali mlad človek pogovarja v našem slo-j venskem narečju, to še ne pomeni, da se čuti del slovenskega naroda in da čuti matico v Sloveniji. Po zavesti se mladi pogosto čutijo Italijane. Sicer moramo priznati, da [se tudi to počasi in pozitivno spreminja, vendar je pomanjkanje organiziranega šolskega sistema po naših vaseh zelo občuteno. Danes ste gost v Gorici. Ali čutite geografsko razcepljenost naše manjšine? Pomanjkanje konkretnih odnosov s Tržačani in Goričani sem čutil že veliko 'prej; danes se pri tem ni spremenilo kaj bistvenega. Rekel bi, da smo pred leti veliko (več potrebovali pomoč ostalega dela zamejstva in da je bila ta pogosto nezadostna. Res je tudi, da so razlike med nami precej | vidne, saj smo doživeli različne zgodovinske viharje. Nacionalistični pritisk na naše ljudi je bil bolj občuten, mi pa smo se počutiIi osamljene, nismo bili dobro organizirani, nismo imeli svojih šol. Danes se realnost slovenskega človeka v Benečiji spreminja; pomembno bi bilo, da bi se kakovostno spremenil tudi odnos med Slovenci, ki živimo v treh pokrajinah naše dežele. ----------- E.l. OB DVOJNEM JUBILEJU APZ TONE TOMSIC Predstavitev novega CD z zborovskimi pesmimi Pavleta Merkuja Akademski pevski zbor Tone Tomšič - pevski zbor ljubljanskega vseučilišča -ki ga od 1.1992 vodi tržaški dirigent Stojan Kuret, je 27. marca začel niz prireditev, s katerimi proslavlja 50-letnico obnovitve zbora v mešani zasedbi, poimenovani po Tonetu Tomšiču ter 70-letnico ustanovitve moškega Akademskega pevskega zbora, ki je pel pod vodstvom Franceta Marolta. Zbor je na obletnico dneva prve vaje povojnega APZja priredil svečanost na univerzi, zvečer pa je sodeloval pri maši v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Po maši pa je bil v cerkvi zanimiv koncert. Prvič v Sloveniji sta bili izvedeni Berlinska maša za zbor in godalni orkester estonskega skladatelja Arva Parta, ob tej pa še skladba Fratres za violino, godalni orkester in tolkala istega skladatelja. V drugem delu koncerta je zbor predstavil štiri skladbe mladega skladatelja iz Bovca Ambroža Čopija in sicer Ave Mario in Pater noster za ženski zbor ter Totus tuusza moški |zbor, na koncu pa še Stabat Mater za zbor in orkester. Prvi dve in zadnja so bile tokrat prvič javno izvedene. [Zahtevni spored je obsegal še pesem O crux norveškega skladatelja Knuta Nystedta. Na svečanosti v Zbor-|nični dvorani univerze v Ljubljani sta prorektor za [študente prof. dr. VVraber in dr. Matjaž Kmecl spregovorila o vlogi, ki jo je ta pevski zbor opravil v sedmih desetletjih svojega delova-[ n j a. Sledila je podelitev častnega članstva bivšim jdirigentom )anezu Boletu, Marku Munihu in jožetu [Habjaniču, koroškemu župniku Poldeju Zundru za dolgoletno sodelovanje z zborom in še tržaškemu (skladatelju Pavletu Merkuju. Ob jubileju je APZ izdal zgoščenko ali CD ploščo Merkujevih zborovskih [skladb. To zgoščenko - na-[slovljeno Pavle Merku Per \coro - so ob tej priložnosti tudi predstavili. O posnetih jzborovskih skladbah in njihovem avtorju je govoril primorski glasbeni kritik Ivan Silič. Zgoščenka, ki jo APZ Tone Tomšič posveča temu tržaškemu skladatelju, je vsebinsko zanimivo zasnovana in pomeni lep prerez skozi Merkujevo skladanje |za zbor. Ob poslušanju se najprej čuti, da je resnična trditev, ki jo je skladatelj sam zapisal, da je očaran od jzvočnih zmogljivosti človeškega glasu. Na zgoščenki so posnete Messa da Requiem "Pro felici mei transitu", zelo zanimiva VI. i kantata, ko se Merku podpisuje ob skladatelju Mariju Kogoju, ker je za izhodišče vzel rokopis s to zaporedno 'številko, ki ga je Kogoj napisal v bolnišnici. Merku 'je, kot sam pravi, "ohranil vse, kar je bilo čudovito dognano", Kogojeve odlomke pa je povezal z deli, ki jih je napisal v skladu z njegovo govorico. VI. Kantata nima besedila in dirigent po svoji uvidevnosti izbere vokalizo za izvedbo pesmi. Merku je jezikoslovec in zato pozoren na jezik, zaradi česar ni i naključje, da rad seže tudi po besedilih, ki so napisana v drugih jezikih. Taki sta pesmi Parce a mi Signdr?na besedilo furlanskega pesnika Leonarda Zaniera in \Lugdri, ki jo je v sardščini napisal Ottone Bacaredda. Merku rad sega po besedilih 'b sedmih trideset prvi že odidejo od doma. nekateri še poležijo; skratka, zjutraj so se videli vsi skupaj! Na prvi pogled je vse skupaj nesmiselno, pa ni tako. Končno je prav oče odkril, da je v njegovi družini manjkalo nekaj, kar bi jih povezovalo, čeprav so bili na videz izredno urejena družina. Ta skupni zajtrk ni samo družinski obed, postal je mnogo več, det n jihove medsebojne soodgovornosti in tudi za otroke spoznanje, da v družinskem gnezdu dejansko bivajo bratje in sestre, pa tudi oče in nona. Vsi so drug do drugega soodgovorni, kol morajo drug za drugega tudi skrbeti... ------------ A,- §PCW Ul. Raštel 19 Tel. 531884 Fax 534470 TRGOVINE OBUTVE Ul. Raštel 7-Tel. 535162 Ul. Oberdan 7 - Tel. 535520 UL Raštel 8 - Tel. 33465 * * ★ KDOR OB NAKUPU PREDSTAVI TA IZREZEK, IMA 10 % POPUSTA. TA UGODNOST VELIA DO 31. |UL11A. Pričakujemo Vas! .IN TUJIH LOGOV NOVI GLAS / ST. 1 3 1 996 INTERVJU / ASTRONAVT RON ŠEGA AMERIŠKI SLOVENEC SPET V VESOLJU ERIK DOLHAR Cape Canaveral - Minuli teden je poletel v vesolje ameriški raketoplan Atlan-tis, ki se je nato že tretjič združil z rusko orbitalno postajo Mir. Ta misija je za nas toliko bolj zanimiva, ker je na krovu šestčlanske posadke Atlantisa ponovno astronavt slovenskega rodu Ronald Šega. Med svojo delovno izkušnjo na Glasu Amerike v VVashingtonu sem imel priložnost pobiiže spoznati tega doktorja ob njegovem prvem poletu v vesolje na krovu Shuttla jeseni 1993. Takrat sem ga tudi intervjuval (Novi list, 16.12.1993, str. 7). Glede na to, da so nekatera vprašanja še vedno aktualna, jih bom ob novem podvigu povzel. Dr. Ron Sega se je rodil v ameriški zvezni državi Ohio, že več let pa stanuje v vesoljskem centru v Hu-stonu. Dr. Šega ne govori slovensko, ker pripada tretji generaciji; se pa zaveda svojega slovenskega rodu in upa, da je slovenski skupnosti v Združenih državah prinesel iz vesolja še en razlog za ponos in samozavest. **r—*»** iJf Odkod so prišli Vaši predniki in kako ste poslali astronavt? Leta 1913-14 so moji predniki prišli iz Dolenjske, iz vasi Loški potok, Travnik in Šegova vas. Jaz sem se rodil v Clevelandu, v Ohiu, kamor so prišli moji starši v glavnem zaradi službe; tam so se spoznali. Bili so prepričani katoličani, kot sem tudi jaz. Družina je sodelovala s cerkvijo v kraju Northfield pri Clevelandu, kjer sem obiskoval ameriško javno šolo. Za vesolje sem se začel zanimati v tretjem razredu osnovne šole, ko sem na črno-beli televiziji sledil prvemu poletu Alena Shepparda, za tem pa gledal vesoljske polete Mercuryija, Gemini-ja in Apolla. Takrat si sploh nisem mislil, da bom nekoč imel priložnost postati astronavt. Z veseljem sem ise učil matematike in [kasneje znanstvenih ved na letalski akademiji ter se začel učiti za pilota. Leta 1989 pa sem se udeležil astronavtskega programa. Imel sem srečo, da sem bil izbran. Leta 1990 sem se začel pripravljati na svoj novi poklic. Kako ste se pripravljali na vesoljsko misijo? Stalno sem bil izredno [zaposlen. Pred misijo sem se udeleževal različnih vrst treningov. Asronavti namreč preživimo precej časa v predavalnicah, veliko se urimo na nadzvočnih letalih, na letalih vrste Česna, vadimo koordiniranje posadke; veliko časa prebijemo v simulatorjih ali simulacijskih aparatih, ki so narejeni prav kot pravi Shuttle. To so tri študijska področja, na katerih sem z ostalimi astronavti preživel največ časa pred vesoljskim poletom. S kakšnimi občutki ste pričakovali izstrelitev v vesolje? Letenja v vesolju sem se seveda izredno veselil. Poleg tega pa sem zadovoljen, da sem lahko izvedel tiste poizkuse, s katerimi sem se ukvarjal celo vrsto let. Med njimi je najpomembnejši poskus, v katerem smo za dva dni postavili v vesolje jekleno ploščo s premerom štirih metrov, za katero smo astronavti s posebnim postopkom merili vakuum in prisotnost mikro-delcev. Od ostalih članov posadke sem se marsikaj naučil, saj so imeli že veliko vesoljskih izkušenj. Vaše sanje so se očitno uresničile... Tako je! Pristavil pa bi, da cenim zanimanje ameriških Slovencev in upam, da so ponosni name. Da so vsi Slovenci ponosni na Rona, je dokazal predsednik Republike Slovenije Milan Kučan sam, ko mu je v pismu pred izstrelitvijo v vesolje med drugim zapisal: "Ob vašem poletu na orbitalno postajo Mir vam v svojem imenu in v imenu številnih Slovencev sporočam najboljše želje za uspešen polet raketoplana Atlantis... Z dobro mislijo v srcu bomo Slovenci spremljali pot Atlantisa in njegovo združitev z Mirom. Tudi zaradi vas, ki smo vas med obiskom v domovini vaših prednikov imeli priložnost pobi iže spoznati..." Z drugačnimi besedami bi lahko tudi sam zapisal, da sem izredno ponosen, da sem dr. Sego lahko spoznal, čeprav le telefonsko, za kar se iskreno zahvaljujem tistim, ki so mi dali možnost delati v Združenih državah Amerike. f di loriana Barucca Sistemi per 1'ecologia nelfufficio Originalni in ekološki repromaterial za pisarno 34077 RONKE (Gorica), ul. G. Bugatto 5 (blizu letališča), tel. 0481 -47551 0 - fax 47551 1 PEKARNA - SLAŠČIČARNA VIATORI Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo, in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja, lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah. GORICA - TEL. 520905 Nova KBM d.d. Področje Nova Gorica -najbolj uspešna v ostri bančni konkurenci Nova KBM d.d. Področje Nova Gorica sodi sicer pod okrilje Nove KBM v Mariboru, kamor so jo očitno brez. tehtnega premisleka in razlogov vključili, toda uspešno posluje in dosega uspehe, ki opravičujejo težnje vodstva in bančnih delavcev, da se banka čimprej ponovno osamosvoji in nadaljuje poslovanje kot samostojna pravna oseba z imenom Komercialna banka Nova Gorica. Vendar uspehi tudi v sedanjih utesnjenih statusnih in organizacijskih okvirih Novo KBM d.d. za področje Nove Gorice uvrščajo na prvo mesto v naraščajoči bančni konkurenci na območju Nove Gorice, kjer deluje že osem bank oz. njihovih enot ali poslovalnic. Novogoriški del banke se je lani uspešno saniral (izključno z lastnim delom, sposobnostmi in napori), kar kaže njegov ugoden finančni razultat; ima znatne presežke sredstev v tolarski in devizni likvidnosti; ima 5,3 milijarde tolarjev kapitala; 18% kapitalsko ustreznost; 60 milijard tolarjev bilančne vsote; depoziti gospodarstva so narasli za Kot poudarjeno, Nova KBM d.d. za področje Nove Gorice zelo uspešno posluje, in sicer po najmodernejših načelih, metodah in postopkih sodobnega bančništva. Svoje dejavnosti izvaja na sedežu Področja v Novi Gorici, v podružnicah v Ajdovščini, Tolminu in Idriji, nadalje v 22 bančnih enotah oz. poslovalnicah v raznih krajih na Goriškem in na 19 bančnih avtomatih. Gotovino je mogoče dvigati 24 ur na dan vse dni v letu. Omenjena banka Področja Nova Gorica ima .383 zaposlenih, ki svojim komitentom (klientom) nudijo kvalitetne storitve. Z vključenostjo v mrežo bančnih avtomatov banka omogoča dvig denarja na več kot 200 bančnih avtomatih po vsej Sloveniji s plačilno kartico Activa/ Eurocard/Mastercard, pa tudi na bančnih avtomatih v tujini. Vzpostavljene ima neposredne odnose s 60 bankami v tujini, njena korespondenčna mreža pa obsega jarek 600 bank iz vsega sveta. Nova KBM d.d. Področje Nova Gorica je tudi članica svetovnega bančnega sistema SWIFT-a. Sedež Področja je na Kidričevi ul. 11, tel. 1270, telefaks 27-481. "S^Nova KBM Področje Nova Gorica Sedež Nove KBM d.d. Področje Nova Gorica 30%, depoziti prebivalstva z 34%, plasmaji v gospodarstvu za 20% in odobreni krediti strankam (klientom) za 33%. Ti podatki kažejo na to, da je novogoriški del banke kadrovsko, strokovno, organizacijsko in tržno usposobljen samostojno poslovati, kar so sicer že decembra leta 1995 ugotovile strokovne službe Agencije za sanacijo bank in hranilnic Slovenije, ko so predlagale razdružitev Nove KBM d.d. na dve samostojni banki, v Mariboru in Novi Gorici. 19 ČETRTEK 4. APRILA 1 996 VESELO VELIKO NOČ ŽELIMO ZADRUZNA KRAŠKA BANKA SEDEŽ: OPČINE, ULICA RICREA TORIO 2 TEL 040/21 491 PODRUŽNICE: TRST, IRC LIBERTA 5 NABREŽINA, IRC SV. ROKA 106 SESLJAN, SESLJAN 44 BAZOVICA, ULICA GRUDEN 23 ZADRUZNA KREDITNA BANKA V DOBERDOBU <0 ZADRUZNA KREDITNA BANKA SOVODNJE OB SOČI SEDEŽ: SOVODNJE OB SOČI, /GO/ PRVOMAJSKA 75, TEL. 0481/8821 55 PODRUŽNICA: ŠTANDREŽ, /GO/ ULICA DEL CARSO 73/A, TEL. 0481/52 0832 SEDEŽ: DOBERDOB, ULICA ROMA 23 TEL. 0481 / 78 063 PODRUŽNICA: RONKE, ULICA C. D ANNUNZIO 96/A TEL. 0481 / 47 41 60 Tvoje domače banke ! KREA/GORICA