Politični ogled. Vojska ua Turškem. Do odlo5ilne bitke na izhodni strani Srbije, kder uamerava turški Kerimpaia Srbe pobiti, ta teden že ni prišlo, ,5eravno skuša blizu 100.000 Turkoy ondi prodieti. Sibaki glavni poveljnik geueial Cruajev jih pričakuje v dobro izbranib iu s šancaiui zavarovanih krajib med Aleksinacem, Deligradom in Zajčarom ua višini tako, da zamore na vsako atrau krepko udariti tje, kder bi se pokazala najveSja potreba. Vsak trenutek se je nadjati tukaj, da pride do groznega klanja. Kajti tudi Črnajev ima više 70.000 mož najboljše arbske vojske z močno artilerijo. Menjše praske so vaaki den. Tako je obi-8t Mnkovie pri Paadiroli se vojskoval s Turki 18. 19. 20. julija, Lje.šanin pri Zaječaru 24. 26. 29. in 30. julija. Veliko mrtvih in ranjenih je bilo na obeh straneb. — Med tem je na zabodni strani general Alimpič prisiljen mirno ob Drini stati in s 11.000 vojaki prebod Turkoni iz Boanije braniti. Bjelina še ni v njegovej oblasti. Veudar dolgo ne bodo Turki v tem tnestu, ker ne dobijo od nikoder ve5 živeža. — Pri južni vojski je name8to starega Caha komando prevzel mladi in iakreni in do sedaj povsod 8re6ni Antič, ki je takoj na Turke udaril in jib sedaj skuša iz mesta Sjenice pregnati, da se potem brž 8 Črnogorci zjedini. — Ti junaki so ta teden bili povsod srčni pa tudi srečni. Pri Podgorici je 24. jul. bil hud boj; 6000 Črnogorcev je stalo proti 15.000 Turkov; ti so bili tepeni in so pustili 200 turških mrtvecev na bojišču. Na drugi atrani pa je pridobil knez Nikolaj sam največjo zmago v celej dosedanjej vojaki. Nikolaj se je namie5 21. julija od Nevesinj za5el zvito pred Muktar pašem pomikati nazaj. Ta je mislil, da se ga Črnogorci rea bojijo in je hitel po stranskib atezah uaprej, da bi jira pot v Črnogoro zaprl. Toda 26. jul. bil je pri Vrbici in Vu5jemdolu od Črnogorcev obkoljen; začelo ae je hudo streljanje; Crnogorci so možko prestali turako strelbo, a potem kakor levi srditi s handžarom v desnici planoli na 3000 mož mo5no siedino turško, jo v trenutku prevrgli, razpi-šili; V8a turška vojna za5ne bežati, Črnogorci pritiskajo za njo 3 ure dalee sekajoSi in podirajoči Turke, kakor snope; od 16 bataljonov je Mnktar paša samo 4 rešil v Bilek, kderjeaedaj obkoljen. Selim-paaa in skoro vsi oficirji ao ubiti, eden paša in 200 vojakov ulovljenih in 8 lepih Kruppovih kanonov zaplenjenih. Hercegovina je za Turke zgubljena. Veselje Kristijanov je neizmerno! Slava črnogorskim juuakom! Bosenski V8taai pri5akujejo 2000 Sibov, potrebnih pušek in ruskih oficirjev, da potem z 20.0000 orožanci piemejo Turke, ki strašuo razaajajo. V Priedoru so ubili 12 bogatih trgovcev. Srbski vojni miniater da Beligrad s kauoni utvrditi, ob enem je odpoalal 2 nova regimenta artilerije in 1300 novih prostovoljcev na bojišče, 800 delavcev dela patroue, Bolgarov je oiožal 500 in jib poalal v Balkan za hrbet Osman-pasi,.*ki je zarad tega moral 6 bataljonov oddati, da mu steze zavarujejo. Iz vseh krajev dobajajo v Beligrad proatovoljci, vracniki in oficirji, posebno iz Rusije. Avstrijsfce dežele. Odlični Katolicani so hotli za Avstrijo osnovati katol. politično društvo s sedežem na Dunaju, ki bi pa imelo piavico povsod zborovati. Vlada je suovanje takega druatva prepovedala, med tem pa piipušča, da frajmaurerji sbodnice snujejo kakor bočejo, 5eravno so po še veljavni postavi prepovedane. — Vojne priprave se delajo po celem cesarstvu. Po večih deželah se je že nkazalo gg. predstojnikom, kako imajo postopati, kedar jim dojde po telegrafu glas, _da morajo vojaki na vojako. — Pri Tajnicah na Českem poskusajo sedaj nove Uhacijeve kanone, ki morajo rea izvrstni biti. Kajti 4000 korakov daleč streljati in nataučno zadeti, to ni kar bodi. — Magjari in nekateri pahnjeni ustavoverci še vedno ugovarjajo zoper zvezo z Rusijo in ne5ejo ni5 vedeti o tem, da bi Avstrija priskočila turškim Kristijanom in zasedla Bosnijo, kar se bo vendar le zgodili. Kajti naš avitli cesar so novega turškega poslanca ravno tako ostro, kakor ruski car, nagovorili zarad turskih grozovitnostij! Da pridemo potem Slavjani do ve5je veljave, to je očivestno. Magjarska vlada je zaprla dr. Kaaapinovi5a, srbskega narodnjaka v Pan5evi. Kedaj bo magjarskega napuba dosti!? Vnanje države. Ruski car pride 7. jul. v Varšavo ogledovat svoje vojne. Pruski miniater Bismark je bil neki od grofa Andrassy-ja prošen, 6e bi ta 8mel k njemu priti na dogovor o politiki na Turškem. Bismark je odrekel; to je zopet lepa brca za Magjare. Lahi in Francoziin Angleži so v Belemgradu ponudili svoje posredovanje za primirje, vaaj na 4 tedne. Srbi so ponudbo odbili, ker nečejo da bi se pri5eta vojska s Turkom pretrgala — gotovo le Turkom na korist. Rumunija žuga z vojsko Turkom, zato zbirajo ti 40,000 mož ob Donavi. Grška se jednako pripravlja na vojsko. Sploh Turkom se bliža poalednja ura, V8aj v Evropi, nekaj že zato, ker nimajo pravega sultana. Eajti sedanji je zastrupljen ali zadavljen ali drugače ubit, ker turški ministri pravijo, da bo sultanov brat Haunid postal turski cesar. Med tem pa se godijo grozne reči posebno od atrani grdobnib Črke8ov. Pri Sredecu v Bolgarskem so po no5i za5eli streljati v mirno ves Novoselo. Prestrašeni prebivalci in živina je bitela na stezo. Med tem začnejo hiše goreti. Sedaj vidijo Grkesi z puakami meriti in Bolgar za Bolgaroin se zgrudi mrtev na tla. Naposled rderejo Črkeai v ves in poinorijo vse starce, žene in otroke, katerim so trebube parali in creve izvijali, na koae aekali. Mesto Ijudnate vesi je sedaj prazno pogoriače; jednako so naredili še 2 vesima, ki ate šteli vsaka po 200 hiš. V Drinopolju so živemu Bolgaru iz života uieso rezali in psom metali. Tako cesarstvo ne more obstati, čeravno mu res dojde 100.000 Magjarov na pomoč, kakor se Magjari v Budapeštu bahajo !