640
Slovenski glasnik.
na Dunaji. Po četrtem nemškem natisu s 140 podobami, poslovenil dr. Maksimilijan Samec. — V predgovoru k četrtemu natisu piše profesor dr. Woldrich tako : „Pisatelj mora tukaj omenjati, da to vodilo se ve kot šolska knjiga je bilo in je namenjeno prazno mesto ne v znanstvenej, ampak v pedagogiškej književnosti izpolnovati, posebno ker pred njegovim izdanjemni bilo za vzgled nobene take za šolo spisane in rabljive knjige. Ali ta drobna knjižica ni le na učiteljiščih z vseh stranij cenjena, in tudi po tujih deželah razširjena, temveč tudi v zdravniških časopisih je priznana. Tako hvali „AUgemeine Wiener medicinische Zeitung (1. XXII.) v natankej sodbi pravo sestavo in priprosto in jasno besedo tega vodila ter je priporoča ne le za šolo, temveč tudi za vsako rodovino." Zatorej mislimo, da bode Matica s to knjigo vsem omikanim Slovencem v obče ustregla. 4. Geometrijo za učiteljišča. Po Močnikovej sestavil L. Lavtar, c. k. profesor učiteljišča v Mariboru. — Knjiga je tako urejena z ozirom na metodo in vsebino, kakor zahteva učni načrt učiteljiščem. Podlaga jej je „Geometrie far Lehrerbildungs-anstalten von Močnik." — Letopisa je natisnenega čez polovico, slovnice uže 17 pol (obsežna bode 30 pol), somatologije pa prva pola; geometrijo so začeli 26. sept. staviti. Čestiti plačujoči člani Matice slovenske prejmejo za leto 1881 po troje knjig: Letopis, slovnico in somatologijo. Po velikih izgubah in mnogih neprijetnostih pri knjigah, katere je Matica dala na upanje, sklenil je občni zbor 27. aprila 1881 L, „da, kdor ne plača 1 etnine, n e dobi Matičnih knjig." Tako je pri družbi sv. Mohora, tako tudi veleva §. 3. Matičnih pravil: „Kdor ne bi v redu plačeval in sicer ne vsaj v prvej polovici vsacega leta, kolikor je podpisal Matici podpore, tak se po odborovem sklepu sme izbrisati izmej družbenikov." Vse čestite člane in nove družbenike zatorej uljudno prosimo, naj nikar ne zabijo pristopiti in letnino poverjenikom izročiti, da bode mogoče „Imenik Matičnih udov" po misli gori omenjenega sklepa in §. 3. dotičnih pravil urediti in knjige pošiljati.          Fr. O—c,
Pokojni Vojteh UllricJi. „Ljubljanski Zvon" čitateljem svojim denes podaje nekoliko pesnij do sedaj neznanega pesnika slovenskega, pokojnega Vojteha Ullricha, čigar prerano smrt je v svojej zadnjej številki oglasil. Uže iz teh malih poskušenj bode vsak pravi znalec in prijatelj našega pesništva lehko sodil, kolika neizmerna izguba je slovenski narod z Ullrichovo smrtjo zadela. Koliko je obetal, koliko bi bil dovršil ta vrli mladenič! Da-si je moral, jedva 19. leto izpolnivši, vleči se v hladni grob, vender je ostavil več zvezkov lepih pesnij in veliko tragedijo „Svetoje", katera nam po nekaterih mestih kaže genijalnega pesnika. Bes, da literarna ostalina Ullrichova osobito v tehniškem oziru ni vsa popolnoma dovršena. A pomišljati in v poštev jemati nam je mladost pesnikovo. Gotovo bi bil pokojni pri svojej pridnosti in vestnosti svojega pesniškega duha proizvode še na vse strani predelaval ter še le tedaj z njimi stopil pred čitajoče občinstvo slovensko, kadar bi mu bil mogel podajati dovršene umotvore. Poroča se nam, da mati Ullrichova namerava v posebnej knjigi na svetlo dati izbrane pesni njegove.
Vojteh Ullrich se je rodil 30. aprila 1862. leta na Javorniku na Gorenjskem, kjer je bil oča njegov ravnatelj Zoisovim fužinam. Po svojega očeta smrti preseli se z materjo  v Kranj, kjer je  dovršil  ljudsko  šolo in malo gimnazijo
Slovenski glasnik.                                            641
veliko gimnazijo obiskoval je v Ljubljani, kjer je 1880. leta prebil maturo. O velikih počitnicah začel je bolehati in ni mu bilo možno iti na vseučilišče. Bil je sicer v Gradci vpisan za klasičnega jezikoslovca, a univerze ni videl. V postelji je študiral, da bi po Velikej noči v Gradci prebil colloquium; poleg tega je pridno zlagal pesni — v hrvatskem jeziku. Tako do zadnjega priden in delaven ter vnet in navdušen za večno lepo poezijo umrl je 6. julija pri svojej ljubljenej materi v Kranji.    Bodi mu časten spomin!
Spomenik Valentinu Mandelcu. Dovršen je spomenik, katerega je oskrbelo „Slovensko dramatično društvo- Valentinu Mandelcu. Po krasnem načrtu domačega umetnika, g. slikarja Janeza Wolfa v Ljubljani, zdelal ga je te dni iz sežanskega kamena g. Čamrnik, ki 3. t. m. odide z njim v hrvatski Karlovec, da ga postavi na ondotnjem pokopališči. Ves spominek ima visočine 261 m- ter v premeru spodaj 0-80 m> zgoraj 0-43 m- Na stojalu, iz treh kosov zloženem in 1-65 m- visokem, vzdiga se okrogel, zgoraj odlomljen in 0-96 m- visok steber, ki ima ta napis: »Slovenski pisatelj Valentin Mandelc, porojen v Kranju 16. februvarja 1837., umrl kr. gimn. profesor v Karlovcu 12. maja 1872. leta. — Postavil hvaležni narod slovenski". — Ljubljanski rodoljubi si spomenik lehko ogledajo te dni v delavnici g   Čamrnika.
Tudi Jurčičev spomenik bode v jednem tednu dovršen. Trije spodnji kameni so uže vzidani na konci Baumgartnove kapele pri sv. Krištofu. Železna ograja, katero je posebno krasno zdelal g. Lovro Zelenec, bode gotovo najlepša, kar jih je videti na ljubljanskem pokopališči.
Dr. Janez Bleiiveis je po pravilih reda železne krone III. vrste povzdignen v viteški stan ter si je izvolil pridevek „vitez Trsteniški". Znano je, da je bil pokojni oča dr. Bleiweisa rojen v Trsteniku nad Kranjem. Vitez Trsteniški je tretji pisatelj slovenski, ki je poleg dež. šolskega nadzornika Antona Klodiča viteza Sabladoskega in stotnika Andreja Komela pl. Sočebrana, odlikovan s plemstvom.
Prof. Jos. Stare, znani pisatelj slovenski, imenovan je za ravnatelja malej gimnaziji v Belovaru. Sedaj je šest naših rojakov Slovencev ravnateljev hrvatskim srednjim šolam: Bradaška v Zagrebu, Mazek v Požegi, Lipež v Rakovci, Jelovšek v Oseku, Scnekovič v Gospiču in Stare v Belovaru.
Učiteljska zborovanja. V Ljubljani so 22. septembra zborovala tri društva slovenskih učitelj ev, namreč: a)Vdovskoučiteljskodruštvo, kateremu j e namen podpirati učiteljske vdove in sirote. Društvo, osnovano 1860. leta, ima letos 64 družabnikov, 39.050 gld. imovine v državnih obligacijah in 1.506 gld. druzega premoženja ter podpira 8 učiteljskih vdov in 25 sirot. Občni zbor je sklenil, da bode odslej društvo dajalo učiteljskim vdovam po 100 gld., učiteljskim sirotam, ki nemajo očeta, po 25 gld. in učiteljskim sirotam brez očeta in matere po 50 gld. letne podpore. Predsednik društvu je dr. A. Jarc, tajnik in blagajnik M. Močnik. — b) Slovensko učiteljsko društvo, osnovano 1871. leta, kateremu je namera „ d u-ševno podpirati slovensko ljudsko šolstvo". Na občnem zboru, ki je drž. poslanca dr. Vošnjaka izvolil za častnega družabnika, govoril je učitelj g. Govekar „o dolžnosti narodnega učitelja do svojega naroda" in g. Levičnik „o ponavljavnej šoli"; poleg tega so mnogoštevilno zbrani učitelji ukrepali, kako bi bilo možno