Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avslrijsko. Nj. velieanstvo svilli cesar odpelje y(^ v nedeljo jutro iz Dunaja v lirno, glavno nieslo Moravije ler bode v pričo pri »avstrijskem streljanji«, ostane pa do eetrtka v lein mestu: za svečanosti delajo se velike priprave. — V državnem zboru so sedaj le po dve seji v tednu, naj ostane easa odseku za vravnanje denarne veljave. Kakor ,je podoba, vsprejme se v tem odseku nova veljava — brez znainenite spremembe. — (irof TaalTe je zbolel"ler ne gre s svitHin cesarjem v Mrno, pa ludi dr. 1'lener ne pride pred-nj, da inu izroči želje »nemške levice«, naj vlada ne deli več Slovencein koneesij, pravic na škodo nemškega ljudstva. Oj ta škoda! Štajarsko. Neniški naeijonalei v Gradci skličejo neki v kratkein velik shod nemških veljakov — v obranibo neinških pravic. Prav, toda kdo jim jili krati? Ti »Nemci« so v resnici vredni obžaljevanja! — V obeinski hranilnici v Gradei so prišli na sled neredu; nek uradnik je jenial od l.judij denar pa ga ni odštel v hranilnieo. — Veeraj so obhajali 2oletnico škofa dr. Zvvergerja, slovesnosti so se vršile najbolj v dijaškem semenišei, ki stoji že 50 let in je sedaj že jako veliko ter se ravno sedaj poveea za znatno poslopje. Koroško. Celovski in drugi Nemci so sedaj vsi po konci, ker. jim je šepnil nekdo na uho, da so v Gospej sveti po jutrih še slov. pridige. Tojeneki strašna krivica za tamošnje nemsko ljudstvo. — V Ukmah, visoko v planini, postavili so na stroške šulvereina ljudsko šolo. toda sedaj jim manjka otrok za-njo: odkod pa bi jih tudi vzeli! Sedaj jih bodi le petero, raeunilo pa se je, da jib bode na.jman,j 60 v šolo. Kranjsko. Po Gorenjskem so imeli v zadnjein lednu hude nevihte, točo in nalive. Škode ,je ubogim kmptoin veliko. Vlada eeni ,jo spdaj, ali popraviti je njej sami ne bode mogoče, treba bode nje od države. — Ljubljana je sicer slov. mesto, toda trgovci in rokodelci iinajo še vedno nemške napise, ali to ni dobro, ka.jti prej ali slej bodo ti napisi le njim na škodo: kdo bode šel k neinškutarju delo naročevat ali kupo-vat blaga? Primorsko. V Loeniku pri Gorici so bile pred 80 leii še vse pridige slovpnskp, sedaj pa so vse laške, razven na praznik presv. rešnjega telpsa in še to ,je neki ljudein na poti ter so bili že nekateri laški voljaki pri knpzoškolu prosit, naj sp odpravi. No, dosegii tega niso, ali žalostno je, da gremo Slovenci tako radi — pod tujo streho. T r ž a š k o. V meslnem zastopu v Trstu so predlagali novo niesto za uradnika s plačo 2000 fl. Tpga pa inenda ni treba, kpr predloga niso vsprejeli in dobro, kajti inesto bi dobil gotovo kak >vroč« Italijan, naj bi bil za-nj ali ne. — V Pomjanu je neki Brenuiu, zagrizen labon, plunil pred sv. križpm iz jezp, da tamošnji župnik ni na strani lahonske drbali. Mož pa je dobil sedaj za to mesec dnij ječe, da dobi easa za premišljevanje, kaj da pomeni sv. križ. H r v a š k o. Vlada je razpustila meatni zastop v Zagrcbu; imela ga je že dolgo »na rnubi«, ker ni niaral madjarske sile. Pri novih volitvab dobi brž gotovo večino vlada, torej madjarska sila. Ubogi Hrval.jp! Ogersko, Minister za drž. finanee se brani naslavili soli nižjo ceno pa tudi živinake soli nof-e spravili v Irštvo. Po takem pa ,je tudi mi np dobinio, kajli niadjarska vlada odloči v tej reči, kakor še v marsičem drugein. — V proračunu državnib dobodkov in stroškov so srečno našli, da bode za 14.725 fl. več dobodkov: če le ne bodo izginili h koncu! Vunanje države. Rim. Nj. svetos',, papež Lpon XIII. je privolil, da se služi v Barski nadškoliji, v Grni gori, sv. maša v staroslovenskem ježiku, ali bolje, da oslane še na daljp pri lej navadi, kjpr je že doslej bila. llalijansko. Kralj Umberto in kraljioa Margarita sta se odpeljala na Nemško, k cesarju Viljeniu v Potsdamu. Pravi se, da prideta tje iz političnih nainenov. No, nekaj gotovo. — V Rirnu je pri volitvah zmagala stranka Grispija in volili 80 tudi n.jega v mpstno bišo. Kakor sa kaže, vzbaja torej la »zvezda« iz nova. Franeosko. Predsednik republike se je vrnil iz Nancy in ruski princ Konstantin je odšel, ne da bi ga l.judstvo np pozdravilo povsodi vesplo. Ali jp v resniei žp laka lajna zveza nied francosko in rusko državo? Skora.j nani bode verjeti na-njo. — Radikalei silijo vedno v vlado, naj izbriše stroške za 24 škofij t. j. nje odpravi. Ministerstvo si tega še ne upa, vendar pa se uda prej ali alej »nežni sili«, ako se ljudstvo ne potegne za pravice sv. cerkve. Angleško, Ker so kneza Bolgarskega vsprejpli v Londonu z v.so časljo, kakor gre vladarjn. izgovarja se sedaj lord Salisburv, češ, da vlada ne misli priznali ga za kneza zoper voljo Rusije, njegov vsprejein pa torej v tern ničesar ne spremeni. — Državni zbor še sicer ni razšel. vendar pa so kandidatje za nove volitve vsi po konci in kaže se, da bode huda vojska med mladimi in starimi volilci. -. Nemško. Da so Nemci aiti judov. vidi se iz tega. da raste štpvilo protispiniiskili društev, najbolj vBerolinn, v Draždanah in splob v večih mestih. — Vlada misli zopet na predrugačenje pušek in sicer jo sili na to francoska vlada, l?er ima le-la npki še boije puške, ka- kor so nemške. l)a bi tako prednigačenje le ne seglo tako globoko v žepe plaf-evalcev davka! Rusko. Gar Alpksandpr vrne se v kratkem iz Kodanja ter ostane po 5. juli.ji v Pelrogradu. — .Indov ima se 3l»'o milj. izseliti v Ameriko in sicer najdalje do 25 lpt. Vlada ima skrbeti, da sp to izgodi na stroške judov samib. Bolgarsko. Predsednik niinisterstva, Slanilmlov polu.jp sedaj po gorenjili delib državice in se zalrjuje, da ga ljudstvo povsodi pozdravlja z veseljem. Ge le ne samo na povelje! — Letina kaže po vspj državi na »prav dobro«. Hrbsko. Na mesto kralja, ki še nima let, so sedaj trije »vladarji«, izmed njih ,jp edcn, Protič, aedaj umrl in Ireba bode voliti novega »vladarja« na mesto njpga. Več niož se poganja za to shižbo, dobi pa jo najbrž general Grujie". Tursko. Armpnski patrijarh se je odpovedal svo.ji časti, ker si jc prišel s tursko vlado v naskrižje. Sodi se, da prekliče svojo odpoved, ako vlada to tirja od njega. Grško. Volitve v drž. zbor se potrdi.jo brž vse in potem odstopi sedanje minisleratvo, ker nima v zboru za-se vpčine. Tako tirja ustava. Afrika. Dogodki v Ugandi so sramola za anglpškp prolpstantp, kajti oni so krivi žalostnili pobojev, pri katerih je vpliko doinačib kalolikov prišlo ob življenje ali vsaj ob svoje premoženje. Se ve, da vlada taji to žalostno resnico. Ameriko. V južni Ameriki so imoli na novo ustajo, v Braziliji, Ipj najnovpjši sPalri Irancoske republike. Tudi v Venezueli sp je bilo bali ii8ta.jp. toda predspdnik ,jp rajp odstopil, tpr sel v pokoj, na n.jega uiosLo stopi neki dr. Villegas. — V »združenih državah« so siti »ubogih« prisel.jencev ter slej ne pustijo vee nikogar na svoja tla, ako se ne izkaže, da ima ob čem živeti.