K n j i š e ^ n. o e t, ,,PostojlnBko okrajno glavarstvo". Zemljepisni in zgodovinski opis. Spisali in izdali učitelji v okraji. Knjigi pridejan je zemljevid Postojinskega okrajnega glavarstva. V Postojini. Založil in tiskal R. Šeber, 1889. 8°. 238 str. Ta lepa knjiga obsega: Postojinski sodnijski okraj (Postojina, Slavina, Košana, Št. Peter, Trnje, Orehek, Sv. Ivan, Št. Mihel, Studeno, Suharije, Ostrožno brdo); Bistriški sodnijski okraj (Trnovo, Knežak, Prem, Zagorje, Podstenje, Vrbovo, Dolenji Zemon, Harije); Senožeški sodnijski okraj (SenožeCe, Hrenovice, Ubelsko, Razdrto, Vreme); Vipavski sodnijski okraj (Vipava, Col-Podvelb, Goče, Slap, Vrabče, Št. Vid, Lozice, Podraga, Planina, Budanje, Podkrai, Ustije, Šturija). V dostavku je: I. Entomologija, II. Flora. (Sestavil g. Pavle Kavčič, nadučitelj v Senožečah.) Statistični pregled Postojinskega okrajnega glavarstva. — Učitelji sestavljalci pravijo v predgovorn: nDelovali smo po skromnih svojih rnočeh, da postavimo mal spominek tej dobi (štiridesetletnici vladanja Nj. Veličastva). Spominek ta, bodi knjiga, katero sedaj podajemo slavnemu občinstvu in katera je nastala po vkupnem delovanji našem. Da se nahajajo v njej mnogi nedostatki, ne štej nam slavno občinstvo v zlo, kajti je bilo težavno in trudapolno delo, da se je pisalo kolikor toliko dosledno . . . ,Viribus unitis!' naj bode Najvišjega prestola klic nam, ki imamo biti vzbujevalci in gojitelji domoljubja naši mladini. V to svrho opisali smo domača tla — tla slovenska! —, na kojih se je ljubezen do domovine v najprvo rodila. — Naj mladina spozna rojstvenega kraja obližno in oddaljeno okolico: zelene hribe, sive gore, vinske gorice, kamenite planote, cvetoče trate, podzemeljska čuda stvarjenja; naj ve imenovati šumeče potoke; naj si, prebiraje to knjižico, ogleda prirode domači svet, poljedelstva, obrtnije in kupčije trudapolne uspehe umnega napredka; naj ve ocenjati, gledajoč na holmih bele cerkvice, da sije na domačih slovenskih tleh od nekdaj svetla luč, ki užiga prvotni plam neizbrisljivega čutja v mladih srcih — Vera, moč neusahljiva, živa podpora človeku skozi ves tek življenja .... Izve naj, kje počivajo slovenskega rodii zmagoviti slavni junaki. Širi naj se bralcu srce v prsih, čitajočemu imena onih slavnih mož, nekdaj tu in tam v priprosti vasici porojenih, katerih dela pa so v zgodovini domoljubja odličena. Naj vsebina te knjižice zaneti nam vsem zavest, da imamo dolžnost, svoj rojstveni kraj, svojo materino deželo, svojo veliko dnmovino — Av*3trijo — in Najvišji vladarski nje Habsburški staroslavni cesarski rod Ijubiti, vse žive dni v srcu in spominu ohraniti, da imarro ponosni biti na čast in zvestobo slovenskega naroda, tesno zvezanega v sijajnem zgodovinskem značaji njegovem s staroslavno avstrijsko domovino našo" . . . S tem izvrstnim, s prav primerno sestavljenim opisom si je učiteljstvo Postojinskega okraja (posebno g. g. sestavljalci) postavilo spomenik, ki mu je v posebno čast in slavo. Tisk je prav ličen. Cena obširni knjigi je nizka. Trdo v platno vezana stane 1 gld. 15 kr., mehko vezana pa 85 kr., po pošti 10 kr. več. Prisrčno želimo, da bi čedna ta knjiga potovala iz roke v roko ne le po svojem domačem okraji, temveč po vsej slovenski domovini. o p i 9 i. Iz Postojinskega okraja 19. februvarja. Z mesecem januvarjem poteklo je prvega pol leta «učiteljskega društva za naš okraj». Pri tej priliki obračam se do vseh p. n. g. g. društvenikov, koji še niso vse letnine plaeali, da blagovole ostanek v kratkem poslati društvenemu blagajniku. Do sedaj plačali so društvenino za vse leto ti-le gg.: Zarnik Martiu, Tlvuma Janez, Mrcina Fran, Eudolf Janko, Dolenec Kudolf, Hiti Matija, Lj. Fettich-Frankheim, Pegan Anton, Jelenec Štipko, Kete Filip, Cebin Peter, Francelj Štefan, Kranjec Fran, Tomšič Štefan, Dimnik Jakob; gospe: Levstik-Stuchly Marija, Moser-Steiner Marija; gospodičine: Praprotnik Ivana, Bernot Marija, Fleš Pavla, Podkrajšek Zofija, Souvan Marija; podporna uda g. g.: Moser Karol, c. kr. cestni ogledar v Št. Vidu, Demšar Karol, župan v Senožečah. V Postjini v 19. dan februvarja 1889. 1. Jakob Dimnik, blagajnik. Iz Kranjskega okraja. Pravo je pogodil cenjeni dopisnik iz zelene Štajerske v zadnji številki našega «Tovariša», kjer nam pripoveduje, da smo za svoje okrajne šolske nadzornike dobili cvet učiteljstva. Da so bili imenovani nadzornikom za razvoj narodnega šolstva toliko zaslužni možje, hvaležni moramo biti najvišji deželni šolski oblastniji, katera je omogočila imenovanje teh odličnih mož. Pri učiteljstvu je sedaj, da delujemu soglasno z nadzorniki. Oklenimo se jih z zaupanjem. Velespoštovani naš novi gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik A. Ž. je o priliki svojega imenovanja pismeno pozdravil učiteljstvo našega okraja. Ta okrožnica slove: «Slavnemu učiteljstvu Kranjskega okraja. — Po slavnem ministerstvu za uk in bogočastje imenovan šolskim riadzornikom za Vaš okraj tem potom vse učiteljstvo srčno pozdravljam. Težka je moja naloga in v polnej meri izvesti se le da po vkupnem delovanji. Zaradi tega se nadejam, da me bode slavno učiteljstvo v mojem delovanji vsestransko podpiralo. Jaz bodem vsakateremu pravičen in odkritosrčen. Vse moje delovanje imelo bode le dvojen smoter: šolstvo povzdigniti in učiteljstvu koristiti. Pri učiteljstvu je tedaj, da se more ta smoter doseči. Učiteljstvo naj si bode vsikdar, v shižbenein delovanji in v socijalnem življenji v svesti svojega imenitnega poklica, katerega dolžnosti zahtevajo neumorno delovanje in vzgledno vedenje. S taktnim vedenjem v notranjem in javnem življenji naj si pridobi spoštovanje oblastnij, častite duhovščine in ljudstva in s tem se tudi druži spoštovanje do šole. Da si pa pridobimo spoštovanje, je v prvi vrsti potrebno, da varujemo svojo čast, da se spoštujemo sami, da spoštuje in podpira vsak sotrudnik svojega sotrudnika, ,Kdor ne spoštuje se sam, podloga je tujčevi peti'. Učiteljstvo vsake posamezne šole, učiteljstvo vsega okraja naj bode v službi in v javnosti edino. ,Sloga jači, nesloga tlači'. Ravnajmo se po geslu najvišjega pokrovitelja ljudskega šolstva, presvetlega cesarja našega in delujmo šolstvu, domovini in sebi v čast vedno: viribus unitis!* Iz Ljnbljane. Prošnja. Od raznih stranij naše domnvine nara dohajajo prošnje za podaritev knjig — nabožnih, poučnih, zabavnih, šolskih — sploh primernih za našo šolsko mladino. Kakor je znano iz družbenih poročil, razdelila je družba uže mnogo podobnih spisov in si prizadela s tem velikih troškov. Nekaj rodoljubov je darovalo v ta namen uže lepo število knjig. Ker pa mnogo prijateljem slovenske šolske mladeži dokaj spisov v njihovih knjižnicah leži ncrabljenih, usoja si podpisano vodstvo vsled sklepa v svoji seji, zglasiti se pri p. n. častitem občinstvu z uljudno prošnjo, da bi blagovolilo kaj slovenskih knjig darovati v naznačeni namen. Take knjižice bi utegnile veliko koristiti v rokah naše mladine. Naj se torej knjige blagohotno pošiljajo podpisanemu vodstvu, ali pa naj se mu naznani, da samo pošlje ponje. Vodstvo družbe sv. Ci/rila in Metoda. V Ljubljani, v 25. dan januvarja 1889. 1. — Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Letnino za leto 188 9. so plačali: Adlešič Jurij, nadučitelj v Šmartinem pri Litiji; Bahovec Fran, učitelj v LjubIjani; Belar Leopold, učitelj in voditelj II. mestne deške ljudske šole v Ljnbljani; Brenc|e Janez, župnik pri Sv. Gregorji; Cepuder Josip, nadučitelj v Litiji; Hribar Josip, pom. učitelj v Ljubljani; Josin Makso, pom. učitelj v Ljubljani; Klemenčič Josip, katehet v Ljubljani; Kiiific Luka, učitelj na Trati; Kokalj Fran, učitelj v Ljubljani; Kos Mihael, učitelj v Velesalu; Krener Makso, učitelj v Loki; Krulec Ivan, učitelj v Ljubljani; Marolt Marija, učiteljica v Radovljici; Moos Julija, nadučiteljica voditeljica dekliške šole v Ljubljani; Pokorn Ivan, učitelj v Horjulu; Razinger Anton, učitelj v Ljubljani; Rozman Anton, učitelj v Žabnici pri Škofji Loki; Smrekar Ivan, katehet v Ljubljani; Šest Andrej, učitelj v Metliki; Tominec Ivana, učiteljica na Vihniki; Vrančič Anton, učitelj v Zagradci; Zupanejc dr. Jarnej, c. kr. notar v Ljubljani; Žirovnik Josip, nadučitelj v Begunjah pri Cirknici; Žumer Andrej, učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Ljubljani; Gusl Emilija, učiteljica v Ljubljani; Wessner Mimi, učiteljica v Ljubljani; Zupan Nežika, učiteljica v Ljubljani; Pfibil Ernestina, učiteljiea v Ljubljani. (Tako bodemo v »Učiteljskem Tovarišu* sproti objavljali, kdo je udnino plačal za tekoče leto, da bodo čč. gg. društveniki imeli potrdilo za poravnano letnino.) Razpis učiteljskih slnžeb. Vsled smrti je na čveterorazredni Ijudski šoli v Šent-Vidu nad Ljubljano izpraznjena tretja učiteljska služba s 450 gld. letne plačo ter se bode ta ali na slučaj pri pomikanji četrta učiteljaka služba s 400 gld. letne plače (kot služba za učiteljico) stalno, ali zaCasno umestila. Prošnje za ti službi naj se postavnim potom dn 15. marcija 1889. 1. vlagajo pri podpisanem uradu. C. kr. okrajni šolski svet za okolico Ljubljansko v 14. dan februvarja 1889. 1. Št. 151 okr. š. sv. Na trorazredni Ijudski šoli na Jesenicah (na Gorenjskem) bode se umestila iz- praznjena služba nadučitelja in voditelja s 500 gld. letne plače, s 75 gld. opravilne doklade in s prostim stanovanjem. Proinje za to službo naj se postavnim potom v teku 14. dni vlagajo pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici v 19. dan februvarja 1889. 1. Št. 647  Na osnovni slovenski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu se razpistrje I. učiteljska služba z nastopom o Veliki noči t. 1. Prilože naj se sposobnostna spričevala za vodstvo večrazredne šole. Za šolsko leto 1889/90. pa je razpisana II. učiteljska služba z letno plačo 500 gld. Za to službo se smejo oglasiti učitclji in učiteljice. Prošnje s potrebnimi dokumenti naj se pošiljajo podpisanemu vodstvu najzadnje do 10. marca t. 1. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v 14. dan februvarja 1889. 1. Št. 206 okr. š. sv. V šolskem okraji Kočevskem se razpisujejo te-le učiteljske službe v stalno, oziroma začasno nameščenje: 1. Na dvorazredni ljudski šoli v Koprivniku II. učiteljska služba s 400 gld. letne plače. 2. Na enorazredni ljudski šoli v Ovčjaku (Schoflein) učiteljska služba s 400 gld. letne plače, s 30 gld. opravilne doklade, s prostim stanovanjem in s nekaj zemljiščem. Pravilno osnovane prošnje naj se pri podpisanem uradu vlagajo postavnira potom do 24. marcija t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dne 24. februvarja J889. 1.