LETO XXXVII. ŠT. 8 Ptuj, 23. februarja 1984 CENA 11 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Izvajanje začasnih ukrepov v TGA (stran 2) Zanima jih ljubiteljska dejavnost (stran 4) Prenova mestnega jedra (stan 6) Folklorna skupina iz Podgorc (stran 7) Ptujski sang (stran 10) 24. TRADICIONALNO PTUJSKO KURENTOVANJE v nedeljo, 4. marca bo v Ptuju tradicionalno kurentovanje, naj- večja folklorno-turistična prire- ditev v občini in tudi v Sloveniji. Tudi letos pričakujemo veliko število obiskovalcev (okrog 40 ti- soč). Glavna organizatorja prire- ditve: folklorno in turistično društvo pridno delata že nekaj mesecev, pomagajo pa tudi ostali gospodarski in družbeno-politični dejavniki v občini in tudi v Slo- veniji. Pri tem se pozna dejavnost , častnega odbora prireditve, v ka- terem so nekateri znani družbe- no-politični in kulturni delavci Slovenije. Iz programa 24. prireditve zvemo, da bo letos sodelovalo 23 folklornih skupin. Gre za znane skupine, ki smo jih srečevali že na prejšnjih prireditvah. Organiza- torja pa napovedujeta tudi novo skupino in sicer iz Triebna — Glocklerlauf (Avstrija). Premika se tudi v delovnih organizacijah — povsod skušajo pomagati po svojih močeh. Pred- pustni utrip pa vlada tudi v šolah. društvih in drugih, kijih poklicna dejavnost neposredno veže na prireditev. Gostinci pripravljajo teden pustnih jedi. Sicer pa lahko ugotovimo, da smo tudi letos naše kurentovanje ponujali vsak po svoje. Na pustno nedeljo bi morali vsem pokazati. kaj zmore naše gostinsko-turis- tičnogospodarstvo. Naposled ima slednje tudi največ koristi od prireditve. Ptuj mora na dan kurentovanja resnično zaživeti pustno. Zato odbor pričakuje pomoč od stano- valcev v ulicah, po katerih se bo vila pustna povorka. Za najbolj prizadevne pri okrasitvi pripra- vlja odbor lepe nagrade. Največja pomoč Ptujčanov prireditelju pa.bo, če bodo pridno kupovali vstopnice — značke, ki so po 50 dinarjev. MG Kurenti že oznanjajo bližajočo pomlad foto: L. Kotar PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI V zgodovinski dvorani kulturnega doma v Črnomlju je bila v soboto, 18. februarja osrednja slovesnost ob 40-let- nici prvega zasedanja SNOS (slovenske- ga narodnoosvobodilnega sveta). Slo- vesnost je bila združena s slavnostno sejo črnomaljske občinske sskupščine, ki seje je udeležilo tudi 26 udeležencev prvega zasedanja. (Skupno je bilo na prvem za- sedanju SNOS 85 udeležencev, od teh jih danes še živi 59). Slavnostni govornik je bil Franc Šetinc, predsednik RK SZDL Slovenije, ki je uvodoma orisal zgodovinski trenutek časa pred 40-imi leti, pomen prvega za- sedanja SNOS, sprejem vrste odlokov, izjav in podobno. Pri tem je poudaril, da je slovenski narodnoosvobodilni svet zrasel iz osvobodilnega boja v najtežjih preizkušnjah slovenskega naroda, združenega v Osvobodilni fronti pod idejnim vodstvom KPS, začrtanim v če-- binskem manifestu. Za tem je tov. Šetinc podrobneje raz- členil današnji čas in naloge, ki so pred nami. Citiramo nekaj poudarkov iz nje- govega govora: ».. . tudi zdaj moramo reči NE vsaki drugi poti, ki ni pot socialističnega sa- moupravljanja, neuvrščenosti in federa- tivne ureditve, ki edina zagotavlja ena- kopravnost naših narodov in narodnosti. NE moramo reči vsem, ki bi nam radi kot nekoč diktirali obliko ureditve: politični pluralizem ali enopartijski sistem . ..« »V prizadevanjih za gospodarsko sta- bihzacijo mora vsakdo izmed nas storiti svojo dolžnost. Več moramo proizvajati in vsaj določeno obdobje tudi manj tro- šiti .... Pičla sredstva akumulacije naše- ga gospodarstva moramo usmeriti v tiste prednostne naložbe, ki nas bodo najhi- treje pomagale izvleči iz sedanjih težav, ko tudi družbene dejavnosti ne smejo stati ob strani. . .« »Ob obletnici ustanovitve verske mo- misije lahko rečemo, da so odnosi med državo in verskimi skupnostmi v naši re- publiki dobri. To seveda ne pomeni, da ni problemov, toda urejamo jih sproti, v duhu medsebojnega sporazumevanja in spoštovanja. To pa očitno ni všeč neka- terim »jastrebom«, ki ustvarjajo umetne dileme in vprašanja .. . Toda večina de- lovnih ljudi, tudi vernih, dobro ve, da lahko grade socializem in socialistično demokracijo samo množice z uveljavlja- njem pluralizma samoupravnih intere- sov. s krepitvijo Socialistične zveze de- lovnih ljudi kot fronte najširše demokra- tične organizacije, ne pa s spreminjanjem ZK v množično partijo.« »Socialistična zveza je še v marsikate- rem okolju kot vlak z lokomotivo, ki dobro vleče, le vagoni so včasih na pol prazni. Zato se moramo bolj potruditi, da bo SZDL akcijska sila . . . ljudje terjajo manj deklaracij, pa več sklepov, sposob- nih za akcijo in življenje . . .« Svoj govor pa je Franc Šetinc, pred- sednik RK SZDL končal z besedami: »Predvsem moramo več storiti, da se bomo v vsej Jugoslaviji medsebojno bolje poznali, ker se bomo potem tudi laže razumeli in uspešneje sodelovali. Poseb- nosti narodov in narodnosti ter njihovih republik in pokrajin moramo jemati kot produktivni vir medsebojnega oplaja- nja . . . Dolžni pa smo, da o posebnostih govorimo z vidika celote, in narobe. Ta celota ima ime ... Na kratko jo imenu- jemo: Titova Jugoslavija.« V počastitev 40. obletnice prvega za- .sedanja SNOS je bila v ponedeljek, 20. februarja popoldne v Ljubljani slavnos- tna seja Skupščine SR Slovenije, ki jo je vodil njen predsednik Vinko Hafner, slavnostni govornik pa je bil dr. Ciril Ri- bičič. predsednik Družbenopolitičnega zbora Skupščine SRS. kmečke roke pri pletenju ko^re Foto: I. Ciani ZIMA - ČAS NOTRANJIH OPRAVIL Letošnja zima je kar primerna /.a »klasična« zimska opravila ljudi na podeželju. Ne le. daje več časa za razne oblike izobraževa- nja. kulturno-prosvetno in druš- t\eno aktivnost, temveč tudi za razna drobna dela v kmečkem gospodarstvu, za kakršnega ob lepem vremenu navadno nimamo časa. Roke skrbne kmečke gos- podinje. skrbnega kmetovalca si* vedno najdejo kakšno koristno delo. Popraviti je treba to in ono orodje, stroj, napravo ali poško- dovani del gospodarskega po- slopja. Marsikdo pa tudi najde čas za opravljanje raznih ^^konjič- kov<. ki>t je izdelovanje raznih lesenih predmetov in orodij, ple- tenje canj. košar in košev itd. Za pridne roke dela ne zmanjka. ZBORI SKUPŠČINE OBČINE 0RM02 O delu izvršnega sveta in upravnih organov Na skupni seji se bodo v torek, 28. februaija sestali delegati vseh treh zborov Skupščine občine Ormož. Pod predsedstvom Toneta Luskoviča bodo obravnavali poročilo o delu Izvršnega sveta SO Ormož in občinskih upravnih organov za leto 1983. prav tako pa tudi poročilo o izvajanju gozdnih in lovsko gospodarskih načrtov. Na skupni seji bodo tudi vprašanja delegc'jij in delegatov s posredovanjem odgovorov na vprašanja. F\) skupni seji se bodo zbori sestali še na ločenih sejah. Vsi trije zbori bodo obravnavali osnutek odloka o proračunu občine Ormož za leto 1984. sklepali o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi medobčinske zdravstvene skupnosti za Podravje in statutu te skupnosti, obravnavali poročilo o izvajanju referendumskega programa v občini Ormož in opravili tri imenovanja (po 1 delegata v sveta OŠ Ormož in Središče ob Dravi ter v. d. načelnika uprave za inšpekcije občin Ormož in l'tuj). Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavala še predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proiz- vodov in od plačil za storitve v občini Ormož. — u PREDSEDSTVO OK SZDL PTUJ Sprejet program dela za leto 1984 Na redni seji seje včeraj, 22. februarja sestalo predsedstvo Občinske konference SZDL Ptuj. Sprejeli so program dela za letošnje leto. Nje- gova zasnova je bila sprejeta že na programsko-volilni seji v novembru 1983. O tem je tekla javna razprava v krajevnih konferencah SZDL, v drugih občinskih družbenopolidčnih organi.zacijah, v predsedstvu OK SZDL in njenih organih. Tako je oblikovan predlog programa dela SZDL kot enotne fronte delovnih ljudi in občanov ptujske občine. Nadalje so na seji določili delegacijo za občni zbor KUD »Sava« v Frankfurtu v ZRN, katerega pokrovitelj je OK SZDL. Ocenili so tudi razpravo o osnutku samoupravnega sporazuma o razporeditvi, pričetku in koncu delovnega časa na območju občine Ptuj, se pogovorili o pripravah na pohod Po poteh revolucije, ki bo v soboto, 21. aprila in o proslavi Dneva OF ter obravnavali gradivo za drugo sejo Republiške konference SZDL Slovenije. F Tudi v Ormožu potrdili kandidate Poročali smo že, da je bila v četrtek, 16. februarja v Ormožu občinska kandidacijska konferenca. Naj dodamo, da je konferenca pi)tekala tako kot določa volilni pravilnik, ki .so ga uvodoma sprejeli. Iz poročila koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in vodilne komisije predsedstva OK SZDL Ormož izhaja, daje bilo na območju občine opravljenih vseh 38 temeljnih kandidacijskih konferenc, ki so bile tako po udeležbi kot razpravi dobre. Bistvenih pripomb na evidentirane možne kandidate za nosilce vodilnih funkcij v občini in tudi v republiki ni bik). V skladu s lem je občinska kandidacijska konferenca enoglasno določila nosilce vodilnih delegatskih funkcij v Skupščini občine Ormož in v njenih zborih ter v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti z njenimi zbori uporabnikov in izvajalcev. Določeni oz. potrjeni so vsi dosedanji nosilci teh funkcij. Na novo .so določili le funkcijo podpred- sednika občinske skupščine, ki ga sedaj nimajo (funkcija ne bo plačana). Za to funkcijo je določen kandidat Ciril Meško. kije sedaj predsednik zbora krajevnih skupnosti, na njegovo mesto pa je določen kandidat Franc Podplatnik iz Ormoža. Na občinski kandidacijski konferenci so dali enotno podporo tudi \sem predloženim kandidatom za opravljanje vodilnih funkcij v SRS in v SFR.l IZ Slovenije. -u ZA TOVARNO SLADKORJA V ORMOŽU VEČ SLADKORNE PESE TUDI IZ MADŽARSKE Med obiskom predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije, Janeza Zemljariča na Madžarskem, v petek l7. februarja, so se dogovarjali tudi o nadaljnjem gospodarskem sodelovanju in povezano s tem tudi o pridelavi in prodaji sladkorne pese za tovarno v Ormožu. Obisk Janeza Zemljariča je veljal ?.elezni županiji na Madžarskem, kjer se je v Monoštru s sodelavci pogovarjal s predsednikom županijskega izvršnega sveta Zoltanom Borsem. Poleg dogovorov o že utečenem ob- mejnem prometu so se pogovarjali tudi o višjih oblikah industrijske kooperacije, predvsem pa o večjem sodelovanju v kmetijstvu in živilsko- predelovalni industriji, saj so na tem področju še zlasti vdike možnosti. Za naše območje je zlasti pomembno, da bi za Tovarno sladkorja v Ormožu na Madžarskem posejali večje površine s sladkorno peso. Letos načrtujejo, da bodo za jugoslovanske potrebe posejali okoli 2 tisoč hektarov, pa še o tem so se prej dogovarjali, da bodo pridelek prodali tovarnam sladkorja na Hrva.škem. Vendar doknnfno se o tem še niso dogovorili, kot je povedal predsednik Bors, zato so še možnosti čvrstejših dogovorov tako glede površin kot prodaje. -u 2- DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 23. februar 1984 - TEDNIK Usmerjanje v izvoz in povečan obseg proizvodnje v vseh delovnih organzacijah občine Slovenska Bistrica v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah so že zaključili z razprava- mi o resoluciji družbenega in gospodarskega razvoja za leto 1984 in so zna- ne osnovne usmeritve razvoja občine. Iz razprav je bilo razvidno, da bodo delovne organizacije, krajevne skupnosti in tudi družbenopolitične organi- zacije bistriške občine v letošnjem letu posvetile največ pozornosti prizade- vanjem za pospeševanje izvoza in povečanju obsega industrijske proizvod- nje. Ob tem pa načrtujejo, da bodo skupno in splošno porabo zadržali na enaki ravni kot je ta bila v preteklem letu. Glede na razpoložljive industrijske zmogljivosti in opremljenost s kmetijsko mehanizacijo takšna povečanja proizvodnje v industriji in kme- tijstvu bistriške občine niso majhna. Kljub temu pa menijo, da bo z zavze- tostjo vsakega posameznika na svojem delovnem mestu tudi uresničljiva. Ob tem načrtujejo tudi povečanje števila zaposlenih za blizu 1,5 odstotka. V letošnji program so si začrtali povečanje produktivnosti za 1,6 od- stotka, kar ni nenavadno in nepomembno, če ob tem ugotovijo, da bo na- menjeno predvsem izvozu, ki ga bodo povečali za blizu 20 odstotkov. Za uresničitev takšnega plana pa bodo potrebna tudi nova in večja vlaganja v industrijske objekte in mehanizacijo. Predvsem v kolektivih, kjer so že se- daj največ izvažali, to pa so IMPOL in Steklo iz Slovenske Bistrice, EMI in Otroško pohištvo iz Poljčan, letos že potekajo ali načrtujejo nove investi- cije. Vse uspešneje pa se v izvozne dejavnosti vključujejo v zadnjih letih še Tovarna olja in EMMI iz Slovenske Bistrice ter ISKRA-Releji Makole. V delovnih kolektivih občine Slovenska Bistrica je prisotno prepriča- nje, ki ga potrjujejo tudi z letošnjimi proizvodnimi in izvoznimi programi, da bodo doseženi gospodarski rezultati v letu 1984 nad slovenskim povprečjem. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Zavzetost na vsakem delovnem mestu bo dala pričakovane rezultate. Metode in vsebina dela koordinacijskih odborov Pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj deluje vrsta koordinacijskih odborov, ki jih je v skladu z usmeritvijo programsko- volilne konferencc imenovalo predsedstvo OK SZDL. Ti koordinacijski odbori so se v glavnem v februarju letos sestali na prvih sejah. Na njih so se člani seznanili z nalogami, metodami in vsebino dela ter sprejeli, vsak za svoje področje, programe dela. Koordinacijski odbori usklajujejo svojo dejavnost s posameznimi nosilci aktivnosti na določenih področjih bodisi v drugih družbeno političnih organizacijah, organih delegatskih skupščin, samoupravnih organih v KS in OZD na področju gospodarstva in družbenih dejav- nosti. Težko je trditi, da ima ta ali oni koordinacijski odbor pomemb- nejšo in odgovornejšo nalogo od drugih, saj so za naš družbeni, duhovni in materialni razvoj vsa področja pomembna. Kljub temu pa je treba zapisati, da ima koordinacijski odbor za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB, bivših okrožij OF in spomeniško varstvo, skupaj z organizacijo ZZB NOV še izjemno pomembno vlogo. FF IVInožična inventivna dejavnost Množična inventivna dejavnost je v večini organizacij združenega dela v ptujski občini na robu gospodarskega in družbenega interesa. Vse premalo se zavedamo, da je prav lastna ustvarjalnost po- sebno, če je množična, tista, ki lahko odločilno pri- speva k boljšim rezultatom poslovanja. To so ugo- tovitve skupnega sestanka komisij za inventivno dejavnost pri občinskem sindikalnem svetu in občinski raziskovalni skupnosti. Komisiji sta pri- pravili skupen program pospeševanja te dejavnosti v letu 1984. Ena od nalog je tudi anketa o množični inventivni dejavnosti v letu 1983, ki jo je pred dnevi dobilo 84 organizacij v občini. Rezultati ankete bodo predstavljeni 30. marca 1984 ob Dnevu ino- vatoijev občine Ptuj. Izkušnje zadnjih let kažejo, da le redki izpolnijo navedeno anketo. Ali bo letos drugače? V minulem letu so o inventivni dejavnosti spregovorili tudi de- legati vseh treh zborov občinske skupščine in sprejeli določena stališča in predloge, ki so bili posredovani vsem organizacijam združenega dela v obcim. Kakšen odnos imamo do le dejavnosti, koliko so sklepi skupščin tako občinske kot raziskovalne obvezujoči, kako daleč smo na tem področju, bo jasno 5. marca, ko je rok za oddajo ankete. Vendar je že danes jasno, da s stanjem v tem trenutku ne moremo biti zadovoljni. Občinska raziskovalna skupnost, ki je v minulem letu ponu- dila strokovno pomoč vsem, ki imajo težave pri razvijanju te dejavnosti, ki nimajo ustreznih samo- upravnih aktov, ki sploh še nimajo razvite inven- tivne dejavnosti, ni dobila iz združenega dela no- bene pobude. V letu 1982 so imele razvito to de- javnost le 4 organizacije združenega dela. Podatek, kije v času naših gospodarskih težav in vedno več- jimi zahtevami po lastnem znanju, zaskrbljujoč. Vendar kot kaže še vedno ni.smo doumeli, da se v sodobnem gospodarskem in družbenem razvoju lahko ohranijo in uspešno poslujejo le — tisti, ki so v svojem razvoju dovolj inovativni in ustvarjalni. N B. Blaga dovolj, povpraševanje manjše Temeljno organizacijo Trgovina Les potro- šniki dobro poznajo, saj je nosilec prodaje vseh vrst kurilnega materiala, gospodinjskega plina ter gradbenega materiala. Prodajajo predv-,em grobi gradbeni material, saj v svojih poblo\alni- cah nimajo lepih prodajnih salonov, primernih za prodajo ostalega blaga. Potrošniki tako dobijo pri njih ves gradbeni material za gradnjo do tretje faze. V zadnjem ča- su je v glavnem vsega gradbenega materiala do- volj, primanjkuje le kritine — od salonitnih plošč do opečne strešne kritine. Kot je povedal direktor Milan Vogrinec pa je povpraševanje po gradbenem materialu v zadnjih mesecih bistveno manjše. Upajo, da je vzrok za to predvsem v zimi in težji prevoznosti cest in čakajo na boljše vreme, ko pričakujejo znova povečano povpraševanje. Nedvomno pa je razlog za manjše povpraševanje tudi v višjih cenah materiala, saj so v zadnjem letu cene temu materialu zelo porastle, skorajda ni materiala, ki ne bi bil dražji vsaj za 4() odstotkov. Največji skok cen so zabeležili pri apnu, ki seje podražilo kar za 119 odstotkov. Občutno so se povečale tudi cene betonskega železa. Tako divjanje cen pa seveda prisili slehernega občana, da dobro premisli, preden se odloči za večji nakup oziro- ma za začetek gradnje. Na povpraševanje po premogu višje cene se- veda ne vplivajo, saj stanovanje mora biti ogre- vano pa naj pomeni to še tako velik izdatek. Ver- jetno se večina potrošnikov še spomni na velike težave, ki so jih imeli z nabavo premoga pred dvema letoma. Takrat so se mnogi preusmerili na oerevanie s trdim kurivom in povpraševanje je bilo večje od razpoložljivih količin. Takrat so premogovniki tudi postavili 7.ahte- ve po sovlaganju v njihovo modernizacijo in se- danje dobro oskrbovanje potrošnikov je že rezultat sovlaganja. Pred kratkim je bila sprejeta odločitev, da bo odslej vsak kupec prispeval .^(K) dinarjev po toni premoga, kar bi naj še pospešilo obnovo premogovniške opreme, lažje delo rudarjev in večje količine premoga, V TOZD Trgovina Les Ptuj so že pričeli z vpisovanjem naročil premoga za naslednjo kuril- no sezono. Vpisovanje je neomejeno, vabijo pa vse občane, da čimprej prijavijo svoje potrebe, da bodo tako ugotovili koliko premoga je po- trebno dejansko zagotoviti. Dobave so tekoče, skozi vse leto, tako ne kaže čakati na jesen. Če- prav je v premogovnikih dovolj nakopanega pre- moga, se često pojavljajo težave s prevozom, saj je znan problem pomanjkanja vagonov. Medtem ko je premoga zaenkrat dovolj pa še vedno zelo primanjkuje drv. Zasebniki namreč raje prodajo drva na domu, kjer dosegajo tudj višjo ceno in tako je edini zanesljivi dobavitelj drv ptujska tozd Gozdnega gospodarstva, ki p^ ne more pokriti vseh potreb. Tudi s plinom so bile še pred dobrim letom velike težave in spomnimo se dolgih vrst in pre. cej hude krvi, ki jo je povzročalo pomanjkanje tega goriva. Tudi tu pa seje stanje normaliziralo in zgodi se, da je ponudba od časa do časa celo večja od povpraševanja. Sedaj je možno nabaviti tudi plinske jeklenke, seveda po precej zasoljeni ceni. ^ Občani se često pritožujejo na neredno in ne- zanesljivo servisno službo, ki skrbi za vzdrže- vanje plinskih naprav. Pri tem leti kritika tudi na temeljno organizacijo Les, vendar neupravičeno Serviserji so namreč pooblaščeni od mariborske plinarne in imajo za opravljanje te dejavnosti popoldansko obrt. Na sedežu tozd Trgovina Les Ptuj sicer vpisujejo vse, ki želijo obisk serviserja, kontrole nad njihovim delom pa ne morejo iz- vajati. Serviserji pa imajo težave z zagotavlja- njem bencina, saj dobijo mesečno le za 20 dodat- nih litrov bonov, kar pa seveda ne zadošča. Po- leg tega jim dela mnogokrat otežuje še pomanj- kanje materiala, predvsem gumijastih cevi. JB TGA „BORiS KIDRIČ" KIDRIČEVO Izvajanje začasnih ukrepov dmžbenega varstva Po sklepu Zbora združenega dela Skupščine občine Ptuj je bil s 1. septembrom 1983 uveden za- časni ukrep družbenega varstva v TGA »Boris Kidrič<( Kidričevo. Sklep se je nanašal na celotno delovno organizacijo, na delovno skupnost skupnih služb in na TOZD: Proizvodnja aluminija. Predelava aluminija. Tovarna glinice. Vzdrževanje. Promet in Kontrola kvalitete. O izvajanju začasnih ukrepov družbenega varstva je delegatom zborov Skupščine občine Ptuj ustno poročal Alojz Gojčič, predsednik začasnega kolektiv- nega organa TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, na skupnem zaseda- nju. 26. decembra 1983. iz poro- čila je bilo razvidno, da so bili doseženi številni pozitivni premi- ki pri razreševanju notranjih konfliktov, napak in drugih sla- bosti v kolektivu. Začasni organi so ob podpori družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji uspeli v znatno krajšem času, kol jim je bilo naloženo, v TOZD Proiz- vodnja aluminija in delovni skupnosti skupnih služb ponovno vzpostaviti delovanje novih sa- moupravnih organov, vidno seje izboljšala delovna in tehnološka disciplina, že v decembru so sprejeli plane lemeljnih organizacij in delovne organiza- cije za leto 1984, izpeljali refe- rendume o združevanju sredstev za Elektro gospodarstvo Sloveni- je. lastno livarno in pravilnik o stanovanjskih vprašanjih. V postopku sprejemanja je bil tedaj samoupravni sporazum o skupnem prihodku in dopolnje- vanje drugih samoupravnih ak- tov. Proizvodne in finančne načrte za leto 1983 so dosegli oz. v ne- katerih postavkah presegli. Vse to kaže na uspešno sodelovanje in konsolidacijo kolektiva, v kate- rem že nekoliko popušča v pre- teklosti močno razrasla tozdovska miselnost. Največji problemi so pri oblikovanju novega sistema delitve po delu, kjer mnogi veliko, morda celo preveč pričakujejo. Zavzeto delajo tudi pri oblikova- nju in izvedbi koncepta moder- nizacije aluminija, kar je temeljni problem v TGA Kidričevo. Povzetek tega poročila, skupno z zapisnikom skupnega zaseda- nja, v katerem je v celoti zapisano ustno poročilo tov. Gojčiča. so delegati zborov Skupščine občine Ptuj prejeli skupno z drugim gra- divom za seje. ki so bile 13. feb- ruarja. Priloženo je bilo tudi gra- divo o modernizaciji proizvodnje primarnega aluminija. Iz celot- nega gradiva jasno izhaja, da so dosežki v kolektivu toliko ohrab- rujoči, da bo verjetno že pred potekom enega leta (pred 31.8. 1984) možno odpraviti začasne ukrepe družbenega varstva. Razumljivo, daje treba prej kad- rovati in izvoliti ustrezne poslo- vodne organe. O gradivu je tekla razprava predvsem v Zboru združenega dela kot pristojnem zboru, ki je tudi izrekel ukrep. O tem smo poročali že v zadnji številki Ted- nika. zato danes nekoliko več o prizadevanjih za modernizacijo proizvodnje aluminija. MODERNIZACIJA PROIZ- VODNJE ALUMINIJA Namen modernizacije je vla- gati v osnovna in obratna sred- stva, da se ohrani in poveča pro- izvodnja aluminija. Ta cilj bo lahko uresničen, ko bodo v TGA proizvajali aluminij v procesno vodenih pečeh s predpečeno anodo. velikih jakosti toka, zaprte izvedbe in čiščenje plinov po su- hem postopku. Tega cilja glede na sedanjo investicijsko sposobnost, tako TGA kot širše družbe, ne bo moč doseči naenkrat, temveč po fazah do leta 1988. O vsem tem tečejo skrbne priprave tako v sami DO TGA kot v SOZD UNIAL. v občini in v širši družbenopolitični skupnosti. Za izvedbo investicije je imenovan posebni projektni svet. ki ima nalogo, da gradivo čimprej pripravi, da ga bodo lah- ko verificirali samoupravni ora- gani v delovni organizaciji, pa tudi vsi porabniki aluminija v Sloveniji, potem pa ga poslali Skupščini SRS s priporočilom, da .0 problematiki razpravlja zbor združenega dela in da se investi- cija trdno vgradi v družbeni plan SR Slovenije. Cilj prve faze modernizacije do leta 1988 je proizvodnja 70.000 ton aluminija letno, čeprav so potrebe predelovalcev aluminija v Sloveniji še znatno večje. Ta cilj bo moč doseči z zgraditvijo noVe elektrolize C— 1, v kateri bi v so- dobnih pečeh proizvajali letno 35.000 ton aluminija. Ob tem pa bi prenovili tudi sedanjo elektrolizo 1 kjer bi dvignili proizvodnjo od sedanjih 26.000 ton na 35.000 ton aluminija. Modernizacija elek- trolize B je mišljena le kratkoroč- no. dolgoročna rešitev je v zgra- ditvi nove elektrolize C—2, kar bi prišlo v program šele v drugi fazi. Po terminskem planu je pred- videno, da bi v letošnjem letu pripravili vse potrebno za inves- ticijo. ki bi jo začeli izvajati v letu 1985. Te priprave obsegajo nakup tehnologije, izdelavo projektov, pridobitev soglasij, dovoljenj itd., pa tudi zagotovitev virov financi- ranja: iz lastnih sredstev, sredstev sovlagateljev (porabnikov alumi- nija), domačih in tujih kreditov izvajalcev del, dobaviteljev opreme in kreditoV bank. Letos bo treba opraviti tudi razpise, izbor ponudnikov, priprava pogodb itd. Če bo vse to^v letošnjem letu opravljeno, glavni problem bo prav gotovo v zagotavljanju de- narja za vlaganje, potem bi začeli v letu 1985 graditi. Gradnja bo predvidoma trajala do jeseni 1987. vzporedno z izdelavo in montiranjem opreme, instalacij in ostalih potrebnih del tako. da bi lahko opravili poskusno obrato- vanje. Ob koncu leta 1987 bi lahko vse peči v novi elektrolizi C—1 spravili v obratovanje. Takrat bi . tudi ugasnila proizvodnja v elek- trolizi A. kjer so že precej let iz- redno težki delovni pogoji, zlasti škodljivi zdravju, .saj je. splošno znano, da tam »proizvajajo« in- valide. V letu 1988 jiaj bi začeli s pre- delavo elektrolize B, kar bi pred- stavljalo prehodno rešitev. Za- časna predelava je smiselna, saj bodo na osnovi zgrajenega obrata anod in sestavljalnice anod za potrebe elektrolize C— 1 z nizkim vložkom bistveno povečali koli- čine in s tem pocenili predelavo. Če bo gradnja obrata anod in sestavljalnice anod hitreje napre- dovala, bodo lahko s predelavo elektrolize B začeli tudi prej. Treba je še povedati, da so si s sovlaganji že zagotovili zadostne količine boksita za načrtovano povečano proizvodnjo aluminija, pa tudi električno energijo. Ob tem je treba zlasti poudariti, da bodo z uresničitvijo načrtovane investicije modernizirali proiz- vodnjo tako, da bodo znižali po- rabo električne energije na kilo- gram aluminija ob sedanjih 18 k\\h na 14kW h. Zbori Skupščine občine Ptuj so dali enotno podporo prizadeva- njem začasnih organov v TGA »Bqris Kidrič« Kidričevo tudi za čimprejšnji začetek modernizaci- je proizvodnje aluminija. FF OBČINSKI KOMITE ZA KMETIJSTVO Ugodna ocena dosedanjega dela v torek so se sestali na redni seji člani komiteja za kmetijstvo občine Ptuj. Med drugim so razpravljali tudi o poročilu dela tega organa v minulem obdobju in ocenili, da ie bilo ddo uspešno. Kot je zapisano v poročilu, lahko po dveh letih delovanja ugotovimo, daje komite za kmetijstvo kot kolektivni organ, v katerem se kaže vse večji družbeni vpliv taKo na načrtovanje, izvajanje in koordiniranje nalog v kmetijstvu, opravičil svojo vlogo. Zlasti je ta vpliv pomemben nri skupnem načrtovanju proizvodnih programov, koordiniranju in izvajanju prostorskih kmetijskih operacij, pa tudi pri sprotnih analizah izvajanja dolgoročnih in kratkoročnih nalog v kmetijstvu in predlaganju ukrepov in usmeritev za njihovo hitrej.so realizacijo. v komiteju za kmetijstvo občine Ptuj je zaposle- nih devet delavcev. Kadrovska struktura je zado- voljiva. čeprav posamezniki nimajo dovolj izkušenj za opravljanje določenih nalog na področju pros- torskih operacij. V minulem letu sta se namreč tu, na najvitalnejšem področju v komiteju, zamenjala oba delavca. Lani je odsek za kmetijsko prostorske ureditvene operacije izvajal ali sodeloval pri vseh vrstah ag- rarnih operacij. Po predlogu Kmetijskega kombi- nata je izvajal arondacije v katastrskih občinah Stanosina, Bukovci, Dolane, Svetinci, Desenci, Hvaletinci in Vitomarci. Izvedli so ! 8 obravnav in v celoti uspeli izvesti arondacijo v k. o. Bukovci, pre- težno pa tudi v k. o. Stanosina. Pri izvajanju teh nalog Jih ovirajo nepravočasno opravljene razme- ritve nadomestnih zemljišč. Sicer pa je proces zao- kroževaiija obdelovalnih površin iz leta v leto težavnejSe opravilo, saj kmetijski kombinat ne raz- polaga z zadostnim številom nadomestnih parcel. Razlog je v zaostajanju nakupa zemlje za načrto- vanim. saj je tudi pri zasebnih kmetovalcih močno naraslo povpraševanje i:)o zemlji. Se pomembnejša oblika kmetijsko prostorskih ureditvenih operacij so bile komasacije, v preteklem letu so največ pozornosti posvečali še neurejenemu hidrosistemu Pesnica, delno pa tudi ureditvi hid- rosistema Polskave. V spomladanskih mesecih je upravni organ, pristojen za kmetijstvo izdelal osn utke odločb za uvedbo komasacijskega postopka za območja Biš, Svetinci, Velovlak, Hvaletinci, Le- vainci in Mihovci do Spodnjih Jablan. V postopekje bilo zajetih 553 udeležencev. Opravljenihje bilo tudi precej komasacijskih razprav, postopek pa se je zavlekel zaradi nekaterih nesoglasij. Pri izvajanju omenjenih zadev ie notrebno Dovdariti, da se je zaostanek iz leta 1982 lani še povečal. Razlog je velika izguba časa z izvajanjem zložbe na območju Levajnc. Svoje pa dodaja "neurejenost zemljiških postopkov pri kmetijskem kombinatu in neažurnost geodetskega zavoda Maribor. Takoje bilo potrebno za izvajanje nalog na melioracijskem območju hidrosistema Polskava imenovati se drugo koma- sacijsko komisijo. Poleg omenjenega je odsek za kmetijstvo pros- torske operacije sodeloval še pri razvrstitvi zemlii§^ v skladu z 10. členom zakona o kmetijskih zemniS- čih, pri urejanjih zadev glede odškodnine za HE Formin. ter odškodnin za uničene posevke pp grad^i hidrosistema Polskava in regulaciji Dravi- n|e. Tako so v celoti rešili vprašanje odškod^nine 134 oškodovancem, z odmeritvijo objektov hidrosiste- ma Polskava pa bo omogočeno plačilo odškodnine za uničena zemljišča približno liOO oškodovancem- Poleg tega so de avci komiteja za kmetijstvo opravili celo vrsto upravnih zadev s področja Kme- tijstva in gozdarstva in prav tako celo vrsto zem- ljiškoknjižnih zadev za območja Svetinci. Velovlak. ob Krki, Mostje. Derbetinci in Strejaci. Biš, Hvale- tinci in Levainci. Pri tem je bilo zaradi izredno neurejenega lastništva zemlii.šč potrebnega mnogo leiensTcega dela zaradi ugotavljanja dejanskega stanja. jB TEDMIK - 23. februar 1984 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Iz programa dela zborov skupščine občine Ormož Na občinski kandidacijski konferenci v Ormožu so delegati obravnavali tudi program dela zbora združenega dela, zbora krajevnih* skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ormož za leto 1984. V programu je zlasti dan poudarek nalogam na področju uresničevanja gospodarske stabili- zacije in dogovorjene politike o družbeno- ekonomskem razvoju občine, spremlja- nju izvajanja politike, ki jo je sprejela skup- ščina ter nalogam pri analiziranju dolgo- ročnih možnosti ra/voia. Poudarili so tudi, da je program možno med letom dopolnjevati, spreminjali, pač odvisno od ocene razmer in potreb v občini. Taka odprtost programa bo skupščini omogočala sproti reagirati na vse pomembnejše pojave, ki zahtevajo poseg občinske skupščine v skladu z njenimi pristojnostmi in odgovornostjo. Uresničevanje programa bo zahtevalo od vseh udeležencev v procesu delegatskega odločanja dosledno spoštovanje njegovih določil, predvidenih rokov glede priprave gradiv za delegatsko odločanje, ker le to bo omogočalo poglobljeno razpravo, oblikovanje preudarnih stališč in ustvarjalno sodelovanje pri odločit- vah. Zaradi tega tudi ni naključje, da so o tem programu sklepali na občinski kandidacijski konferenci, saj je program dela bistveni pogoj za učinkovito delo skupščine, njenih zborov in delovnih teles. Program dela je tudi ustrezno usklajen s programi dela drugih družbe- nih dejavnikov v občini, zlasti še z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi, ki sodelujejo v skupščinskem odločanju. V skladu s tem je treba tudi ustrezno zastaviti delo SZDL in sindikatov v odnosu do dela delegacij in delegatskega odločanja v zborih skupščine. V letošnjem letu bo treba opraviti zahtevno in obsežno delo, ki se nanaša na uresničevanje srednjeročnega in dolgoročnega plana razvoja. Izvršni svet bo pripravil analizo razvojnih možnosti za pripravo plana za obdobje 1986—1990, ki mora imeti možne cilje in globalne okvire razvoja v prihodnjih petih letih. Prav tako je treba pripraviti dokumente za izdelavo in sprejem dolgoročnega plana občine do leta 1995 in za določena področja do leta 2(X)0. To je ob izvajanju programa gospodarske stabilizacije ena najpomembnejših nalog občinske skupščine v letošnjem letu. Zbori občinske skupščine bodo obravnavali še predlog stališč za nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti, poročila o zunanjetrgovinski menjavi OZD in o izvajanju politike cen v občini, o izvajanju sanacijskih programov OZD, ki poslujejo z izgubo in podobno. Sklepali bodo tudi o spremembah in dopolnitvah prostorskega dela družbenega plana (kategorizacija kmetijskih zemljišč in agrokarta), o družbenem dogovoru o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini, o kmetijski politiki v proizvodnem in organizacijskem pogledu ter o delu kmetijske zemljiške skupnosti, seznanjali se bodo z zakonodajo, ki se nanaša na področje kmetijske politike in obravnavali druge dokumente s področja družbenoekonomskih odnosov. Ustrezno pozornost bodo posvetili tudi poročilom o izvajanju referendumskega programa v občini, uresničevanju delegatskega sisteina in delegatskih odnosov, delu izvršnega sveta in upravnih organov, o delovanju skupnosti za varstvo pred požarom, o delu občinske zdravstvene skupnosti, cestno komunalne skupnosti, o stanju na področju SLO in družbene samozaščite, sprejeli pa bodo tudi vrsto odlokov, ki urejajo zadeve na posameznih področjih. Okvirni letni program je podrobneje razčlenjen in časovno opredeljen po trime- sečjih. Zapisano je, da bodo gradiva dele- gati praviloma obravnavali po dvofaznem postopku in da se morajo vsi neposredno zainteresirani pravočasno vključiti v obravnavo že v fazi osnutkov. Na ta način bodo lahko razčistili vrsto odprtih vprašanj, skrajšali razpravo in s tem prispevali k racionalizaciji dela. —u POVZETEK IZ POROČILA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Izvršni svet skupščine občine Ormož skrbi v mejah pravic in dolžnosti občine za izvajanje politike in izvrševanja zakonov, drugih predpi- sov in drugih splošnih aktov skupščine, za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih orga- nov ter je odgovoren skupščini za stanje v družbenopolitični skupnosti. Njegove naloge so naštete v 202. členu statutarnega sklepa o spre- membah in dopolnitvah statuta občine Ormož. V letu 1983 je imel izvršni svet 22 rednih in 3 izredne seje,'skupaj 25. Na vseh 25 sejah je bil prisoten en član, povprečno so bili udeleženi člani na 20 sejah. Izvršni svet je delal po programu dela za leto 1983 in obravnaval tudi gradivo, ki ni bilo na- vedeno v programu. Skupno je obravnaval 47 poročil oz. analiz, 16 družbenih dogovorov, 9 samoupravnih sporazumov, 49 samoupravnih splošnih aktov in 188 drugih zadev (razna so- glasja, programi, potrditve cen, premoženjsko pravne zadeve, dodatne zaposlitve, imenovanja, pogodbe, solidarnostna sredstva, izplačila iz ne- razporejenih sredstev in drugo). Obravnaval pa je tudi 56 zadev, ki niso bile v programu in 166 drugih sprotnih zadev. Program dela izvršnega sveta za leto 1983 ni bil v celoti realiziran. Pripravljena niso bila na- slednja poročila, analize in splošni akti: — analiza dolgoročnih razvojnih možnosti s smernicami za obdobje 1986—1995 v občini Ormož, — poročilo o stanju na področju SLO in DS v občini Ormož, — poročilo o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, — poročilo o izvajanju dogovora družbene usmeritve razporejanja dohodka v občini Ormož v obdobju januar—marec 1983, — poročilo o izvajanju gozdnih in lov- nogospodarskih načrtov na območju občine Or- mož, — poročilo o delovanju skupnosti za varstvo pred požarom v občini Ormož, — odlok o ustanovitvi elektroenergetske skupnosti občin Podravja, — odlok o spremembah in dopolnitvah odlo- ka o prekrških zoper javni red in mir, — odlok o varstvu pred hrupom v občini Ormož, — program dolgoročnega razvoja občine Ormož v obdobju 1936—1995, — odločba o uvedbi komasacijskega postop- ka kmetijskih zemljišč na območju k. o. Mihovci, Trgovišče in Cvetkovci, — družbeni dogovor o malem gospodarstvu v občini Ormož, — sklep o organizaciji službe za opazovanje, obveščanje ter upravnih zvez. V letu 1982 sta bila sprejeta zvezni zakon o splošni ljudski obrambi in republiški zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. V lanskem letu so bila nova navodila za izdela- vo načrtov pripravljenosti v družbeno politični skupnosti. Da bodo lahko v poročilu o stanju na področju SLO in DS v občini zajete spre- membe, bo izvršnemu svetu predloženo v le- tošnjem letu. Prav tako bodo v letošnjem letu obravnavane ostale neuresničene naloge iz lanskega leta. Pri izvršnem svetu so delovale naslednje komisije oz. koordinacijski odbori: — komisija za pripravo in izvajanje načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospo- darske stabilizacije v občini Ormož, — koordinacijski odbor za skupno porabo, — koordinacijski odbor za intenzivno po- ljedelsko proizvodnjo, — komasacijska komisija, — komisija za vskladitev prostorskega dela družbenega plana občine Ormož, ~ komisija za določanje hribovitih" kmetij v občini Ormož in — koordinacijski odbor za izgradnjo or- moškega plinovoda. t Komisija za pripravo in izvajanje načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ormož je imela dve seji. Komisija je pripravila osnutek in predlog stabilizacijskega programa. Koordinacijski odbor za skupno porabo je usklajeval skupno porabo za leto 1983 in pripravil izhodišča za leto 1984. Imel je 6 sej. V letu 1983 je koordinacijski odbor za inten- zivno poljedeljsko proizvodnjo imel 5 sej. Na teh sejah je posvetil posebno pozornost pripravi in usklajevanju programa spomladanske in usklajevanju programa spomladanske ,in jesenske setve, spremljal je izvajanje setve, vršil potrebne priprave za spravilo pridelkov, spremljal in ocenjeval spravilo in odkup pridelkov. Koordinacijski odbor je tudi opozarjal pristojne organe na problematiko pridobivanja površin za sladkorno peso, pomanjkanje rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo, pomanjkanje goriva ob setvi in spravilu, vključevanje neobdelanih in slabo obdelanih površin ter zakupnih površin v organizirano poljedeljsko proizvodnjo, urejanje deponij za sladkorno peso, organiziranje pridelave vrtnin za potrebe TOZD Gosad in setev sladkorne pese na območju vse Slovenije. Komasacijska komisija je imela 5 sej. Komisija je izdala več kot polovico odločb o novi razdelitvi kmetijskih zemljišč iz komasacijskega sklada in obravnavala pritožbe. Komisija za ureditev prostorskega dela družbenega plana občine je imela dve seji, na katerih so člani razpravljali o kategorizaciji kmetijskih zemljišč v občini. Komisija je sodelovala s kmetijsko zemljiško skupnostjo in na seji komiteja za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve! Komisija za določanje hribovitih kmetij je imela 1 sejo. S konkretnim delom bo pričela letos. Koordinacijski odbor za izgradnjo plinovoda je imel 7 sej. Odbor je lani določil točno traso plinovoda, poskrbel za idejne načrte in začel postopek za investicijski program. V lanskem letu je izvršni svet SO opravil dva razgovora z direktorji OZD oz. TOZD s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Pojasnjena so bila resolucijska izhodišča SRS v povezavi z našimi občinskimi razmerami in osnutek dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 in potrebni stabilizacijski ukrepi. Sodeloval je z OZD oz. TOZD in pomagal pri razreševanju gospodarskih problemov. Izvršni svet je vodil razgovore s predstavniki delovnih organizacij z razvitih območij in v tujini o poslovnem sodelovanju (Železarna Ravne, Lek Ljubljana, Primat Maribor, Intes Maribor idr.) Sodeloval je tudi z občinskimi in medobčinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, izvršnimi sveti občin v regiji, z društvi in krajevnimi skupnostmi. Obširen program dela zborov skupščine občine Ptuj Na skupnem zasedanju zborov Skupščine občine Ptuj, 26. decembra 1983 so delegati obravnavali osnutek programa dela zborov občinske skupščine za leto 1984. Ob tem so sprejeli tudi periodični delovni program zborov za letošnje prvo trimesečje. O osnutku programa dela Zbora združenega ^ela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbe- nopolitičnega zbora je na podlagi dopolnitev, predlogov in pripomb poglobljeno razpravljal občinski izvršni svet in predsedstvo Skupščine občine Ptuj. Pri tem so vključili v predlog veči- no dopolnitev, predlogov in pripomb, razen nekaterih zadev, ki so že bodisi delno ali v celoti ^•^Ijučena v druga gradiva. Predsedstvo SO Ptuj je tudi kritično ocenilo uresničevanje programa dela za leto 1983 in ne- realizirana pomembnejša področja vključilo v Program dela za leto 1984. Neuresničeni so °stali tisti programi samoupravnih interesnih skupnosti, ki so vezani na spremembo temeljev P'ana, ki pa še ni bil sprejet, zato teh področij ni bilo smotrno prenašati v program za letošnje leto. Program dela zborov SO Ptuj je tako izdelan za vse leto in časovno razporejen po trimese- čjih, določa tako predlagatelja kot tudi pripravljalca gradiva. Na ta način želi predsed- stvo v pripravo gradiva vključiti širši krog sodelavcev z namenom, da bi lahko delovno gradivo prej obravnavala skupščinska telesa in odbori zborov. Gradivo bodo delegati obravnavali praviloma v dvofaznem postopku. Pri tem predsedstvo posebej opozarja, da se morajo delegacije, strokovne službe in samoupravni organi aktivno vključiti v obravnavo že v fazi osnutkov in se tudi povezovati z organi samoupravljanja v svojih okoljih, svoja stališča in predloge pa ta- koj posredovati pripravljalcu gradiva in predlagatelju, v večini primerov je to občinski izvršni svet. S tako obliko in načinom dela bi lahko sproti razčistili odprta vprašanja in dileme ter skrajšali razpravo na seiah zborov občinske skupščine že pri obravnavi osnutka gradiva. S tem bi prav gotovo prispevali k racionalizaciji delegatskega dela. Ker bo po volilnem rokovniku treba v marcu 1984 izvesti volitve nosilcev vodilnih funkcij, ki jim poteče dveletni mandat, ne bo mogoče v celoti uresničiti programa, sprejetega za letošnje prvo trimesečje, zato bo nekatere naloge treba prenesti na zasedanje zborov v aprilu. V razpravi na zasedanjih zborov občinske skupščine, 13. februarja so predložen program soglasno sprejli s priporočilom, da je treba trimesečne programe pripravljati z največjo skrbnostjo in vanje vključevati sprotne naloge. Letni program dela zborov Skupščine občine Ptuj obsega 4 poglavja, v vsakem pa so naloge podrobneje razčlenjene z navedbo zadeve, pri- stojnosti, predlagatelja, pripravljalca gradiva in čas obravnave. Poglavja pa obsegajo: družbe- nopolitični sistem, ki nakazuje kar 38 zadev, družbeno ekonomski razvoj z 11 skupinami za- dev, družbeno ekonomski odnosi s 14 zadevami in ostala področja, kjer je opredeljenih 8 zadev. OSNUTEK PRORAČUNA OBČINE PTUJ Resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ptuj v letu 1984 določa, da bodo sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, oblikovana prek občinskega proračuna, rasla počasneje od rasti dohodka, podrobneje pa bo ta vrsta porabe urejena s posebnim dogovorom. Osnutek družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 pa določa, da bodo izvirni prihodki za splošno porabo v občinah naraščali v globalu največ do 18 sekundarna mesta«, to so mesta, ki so bila zgrajena za potrebe in- dustrije. Pomeni, da so bila zgra- jena za to. da dajo čim več stano- \ani delavcem, ki živiio oziroma delajo v bližini tega stanovanj- skega naselja. Rojevala so se spalna naselja, ki so imela samo osnovne funkcije — oskrbovalne funkcijc in spalne. Vzpt)redno so naslajali pos ovni centri, trgovski centri in podobno. Posledica je celodnevno potovanje, hoja, sprehod in da deli mesta živijo samo ti.sti čas, ko se v njem naha- jamo. Spalni del živi takrat, ko v njem spimo; industrijske cone ži- vijo. ko traja delavnik; mesto kot cclota pa ne živi več. Vedno večji razmah pa beležijo mesta, ki jim pravimo »terciarna mesta«. To .so mesta, ki .so zgra- jena za potrebe ljudi oziroma na p()trebah ljudi. To so tudi mesta, ki bi naj človeku dajala vse mož- nosti za bivanje — od spanja do dela na drugi strani, oskrbe ... Srednjeveško mesto po zasnovi ustreza že povedanemu. Bilo je center nekega širšega območja; v tem mestu so ljudje stanovali, hišna struktura je bila takšna, da je bila v pritličju prodaja, v etaži stanovanje. Na ta način je mesto kot celota živelo. Bilo je upravno, versko sredi.šče, središče nekega širšega območja. Ko govorimo o revitalizaciji oziroma prenovi mesta, govorimo tudi o lem. da naj bi takšno pre- novljeno mesto, vzdrževalo samo sebe. V prenovljenem mestu naj bi bili izenačeni pogoji življenja lju- di v sanitarno-tehničnem smislu in .socialnem smislu. V prenov- ljenem mestu naj bi živela obrt. proizvodnja, kultura, otroško varstvo in to v kakovostnejši obliki. Povečala bi se tudi gostota prebivalstva v samem starem mestnem jedru. Možnost dajejo še neizkoriščena podstrešja. Namen prenove je, da stara mestna jedra ponovno zaživijo kot sestavni del mesta. Celo, da prevzamejo večji del funkcij, kijih mora neko mesto opravljati v šir- šem prostoru,« je uvodoma po- vedal dipl. ing. arhitekt Marjan Berlič, vodja biroja za urbanizem Projekta inženiring Ptuj. ZAČETKI PRENOVE Kdaj smo v Ptuju zabeležili prve aktivnosti za prenovo mes- tnega jedra? »Ptuj ni bil deležen takšnega propadanja, kot je to primer v večjih mestih, kjer je staro mesto postalo pribežališče socialno najbolj ogroženih struktur in v tistem deluje gradbena struktura skoraj povsem propadla. V Ptuju je prav tako precej takih ljudi in stanovanj. Ves čas je stari center Ptuja živel dosti aktivno življenje — ostale so mu funkcije central- nih dejavnosti (občinska uprava, nabava, trgovina). Zaradi tega je ta akcija prenove kontinuirana, je drugačna od prenov v zahodnih mestih. V Ptuju in okolici govorimo, da je prenova stalno delo. Prenova sama po sebi bi naj pomenila zaživitev mesta. Zato je prenova v Ptuju stalen pojav s tem, da je neorganiziran, stihijski. Ob 1900-lelnici Ptuja smo na veliko obnavljali fasade. Če jih danes pogledamo, vidimo, da jih je večina propadla. Vsi ti, ki se s tem ukvarjamo, menimo, da je zadnji čas. da k prenovi pristopi- mo organizirano. Le tako lahko pričakujemo trajnejše rezultate, lo pil je predvsem namen pre- nove. l asad ne bomo obnavljali vsakih pel let. objekt mora biti zastavljen tako. da ustreza novi funkciji.« DRUŽBENI DOGOVOR Kako pa se v vse to vklaplja družbeni dogovor? '>Družbeni dogovor o prenovi mestnega jedra je podpisan, ven- dar ga ne uresničujemo. Roki se ne spoštujejo. Prvo, kar bomo se- daj morali narediti je študija — delo, ki bo dalo osnovne podatke o stanju mestnega jedra — to je stanje osvetljeno z vseh vidikov: gradbenega komunalnega, zgo- dovinsko-varstvenega, socialne- ga. sociološkega, etnografskega, finančnega, pravnega . . . SMERNICE - PODLAGA ZA PROGRAM PRENOVE Na osnovi ugotovitev bomo podali smernice za izdelavo pro- grama za prenovo mestnega jed- ra. Temu programu pa bo sledil zazidalni načrt, ker po sedanji zakonodaji druge oblike doku- menta. ki bi reševal probleme okrog starega mestnega jedra, ni. Zazidalni načrt bo dal vse mož- nosti za poseg v prostor v vseh pogledih: (xl komunalnih na eni strani do pravno-ekonomskih na drugi strani.« REZULTATI DOSEDANJE PRENOVE Kaj smo na prenovi dosedaj naredili? »Dosedanja prenova je bila neorganizirana s tem, da je tudi nekaj posegov, ki so že tudi organizirani in dajejo tudi dobre rezultate. Prenova mesta gre organsko iz smeri Trga mladinskih delovnih brigad. Srbskega trga, prek Slo- venskega trga po Prešernovi ulici proti stari gimnaziji oziroma Do- minikanskemu samostanu. To je pot organske rasti prenove. Obe- nem s prenovo objektov, pa je bilo nekaj posegov, ki so vidni vsem. To je komunalno opremljanje starega mestnega jedra. Vehk poseg je bil izveden v Prešernovi ulici in v Krempljevi ulici. V hišnem fondu je bilo nekaj dobrih rezultatov. Poglejmo samo Prešernovo 4. Zgradba je zaščite- na in obnovljena po vseh grad- benih normativih in sistemih, ki danes veljajo za reševanje takih zgradb. Je hidroizolirana tako, da ne bo več dvigovanja vlage, iz- boljšali so se tudi sanitarni pogoji. Večji posegje stari dijaški dom. Je dober primer, kako je mogoče taki objekt z ne preveč sredstvi, usposobiti za druge namene. V fazi snemanja je celotni kare: Jadranska, Cankaijeva, Prešer- nova ulica. Za ta kare so pripra- vljeni idejni projekti. Po naših predvidevanjih je to prvi kare, na katerem bomo pričeli izvajati organizirano prenovo. Potrebnih pa bo še nekaj predhodnih del.« PRENOVA V LETU 1984 IN NAPREJ Kakšni pa so načrti prenove letos in naprej? »Letos bomo izdelali študijo, ki bo dala podatke in usmeritve za celotno mestno jedro. Ob pripravi predloga študije, smo pripravili tudi metodologijo dela pri pre- novi mestnega jedra. V letu 1985 pa bi morali priti do zazidalnega načrta in začeti s konkretnim delom. Pričakujemo, da ne bo zastojev pri akciji, kijih izvaja Zavod za spomeniško var- stvo Maribor. Zavod ima v načrtu obnovitev fasade in pročelja ter zadnjih delov hiše na Slovenskem trgu, kije bila včasih mestna hiša. Pri obnovi je nastal velik problem, ker so pod fasado, ki sojo odprli, naleteli na renesančno fasado. To je edina renesančna fasada na kontinentalnem delu Slovenije oziroma ena izmed redkih. Dile- maje tu: ali pustiti baročno fasado ali predstaviti renesančno fasado. S tem želim samo povedati, da so problemi pri prenovi in to takšni, na katere nismo vajeni v vsakodnevnem življenju. Po vseh predračunih, ki smo jih že opravili, pa bi moral biti kvad- ratni meter novega stanovanja v takem delu cenejši. Velik problem pri Drenovi so finančna sredstva. Mislim, da fi- nance ne bi smele biti največji problem, zaradi tega, ker se da stanovanja graditi tudi v starem mestnem jedru. Vsako leto zgra- dimo toliko in toliko novih sta- novanj, zakaj se ne bi del teh sredstev porabil za revitalizacijo, obnovo oziroma postavitev sta- novanj v starem mestnem jedru. Ko. bo enkrat hišni fond obnov- ljen v gradbenem smislu, potem bo mogoče izkoristiti tudi pod- strešja. V starem mestnem jedruje podstrešij vehko. Izkoristiti pod- strešja pomeni pridobiti kvadrat- ni meter stanovanjske površine po znatno nižji ceni, kot v novo- gradnji. To pa bi zagotovilo pritok mladih ljudi v staro mestno jed- ro«, je zaključil Marjan Berlič. Pripravila: MG »Dilema« na Slovenskem trgu: Odločitev med baročno in renesančno fasado posnetki: L. Kotar Pri prenovi smo dosegli nekaj dobrih rezultatov: Lep primer je zgradba na Prešernovi 4 Foto: Kosi Novo življenje v starem dijaškem domu Kulturni maraton v SŠC v Ptuju Med prireditvami s katerimi smo obeležili minuli slovenski kuUurni praznik je bil tudi ta- ko imenovani kulturni maraton, ki je zajel naj- večje število mladih — ves kolektiv ptujskega srednješolskega centra kjer so 8. februarja pri- pravili vrsto različnih kuUurnih manifestacij in nastopov. Tako so kot nastopajoče ali kot gle- dalce vključili vse učence, tega dne pa so gostili tudi ptujsko likovnico — amaterko Rozino Sebetičevo, ki se je z 32 deli predstavila v pro- storu mladinskega likovnega razstavišča. Med organizatorji kulturnega maratona smo za krat- ko predstavitev poprosili Mileno Furekovo, ki nam je med drugim povedala: ..Zanimivo je to, da pri nas letos slovenskega kulturnega praznika nismo proslavili na klasični način — s kratko proslavo. Odločili smo se, da aktivno zaposlimo vse učence, zato smo jih raz- delili po interesnih dejavnostih in na osnovi njihovih želja formirali skupine. Eni so si ogle- dovali Ptuj in njegove zgodovinski znamenito- sti, nekaj jih je odšlo v študijsko knjižnico, drugi na grad ... V centru samem pa smo ak- tivirali vse vrste interesnih dejavnosti, tudi tiste, ki niso bile vezane na sam praznik. Pri tem smo predvsem upoštevali interese učencev — kot je disco revijski ples, družabni ples, pevski zbor — v njem niso sodelovali samo pevci, ampak tudi drugi učenci, slišali smo razne vokalno in- strumentalne skupine in podobno. Poleg tega naj omenim še, da so se dekleta spoznavala z gledahlkimi frizurami in masko, raznimi teh- nikami tiskanja blaga, nekateri so si ogledali film, debatirali o glasbi, ki privlači mlade, ak- tivno so delali lutkarji — skratka bilo je živah- no in zanimivo — vse pa sklenjeno z nekako oddajo P0KA2I KAJ ZNAS na kateri so se na- to vsi s svojim znanjem in izdelki tudi predsta- vili. Največji delež organizacijskih poslov je op- ravila tovarišica Mijačevičeva, pomagali pa smo vsi predavatelji centra kot mentorji ali spremljevalci skupin. Tako smo bili vsi vključe- ni v to delo in upam. da smo ga dnevu i" prazniku primerno tudi opravili ..." ms TEDNIK — 23. februar 1984 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 FOLKLORNA SKUPINA IZ PODGORC Ne vem, kaj je bolj pritegnilo mojo pozornost, ali korektno izveden ples, ali njihova iskriva gibljivost polna mladostnega žara, ali vse hkrati sku- paj. Bilo je na lanskem, zadnjem sre- čanju ljudskih pevcev, godcev in ple- salcev, ko sem jih videl nastopati. Napovedovalka je napovedala fol- Idomo skupino iz Podgorc. A pod to napovedjo, monotono, takšno pač kot so skoraj vse napovedi, brezosebne in največkrat hladne, si nisem mogel kaj prida več predstavljati kot neke vrste plešočo skupino fantov in deklet. Skupino pač, ki bo prišla na oder in več ali manj nezainteresirano odplesala svoj program zato, ker je tu in zato, ker pač obstaja. Obstaja pa zato, ker si njeni člani v zimskih mesecih nimajo nikjer drugje preganjati dolgčas kot v folklorni skupini. Toda, ne! Skupina je že v svojih prvih korakih pokazala, da ni gruča mladih vaških dolgočasnežev, da do- cela obvlada prostor in kontinuiteto v gibanju, ter da s svojo mladostno, sproščeno zagnanostjo kani vsrkati občinstvo vase. Tudi mene! Odobra- vajoč in hvaležen aplavz je bil dokaz, da se jim je to tudi posrečilo. A takemu občinstvu, ki redno obiskuje folklorne prireditve, gre povsem verjeti, kajti to je tisto občinstvo, ki še vedno zna ceniti duhovne vrednote naše preteklosti. Asociacije ob napovedi so bile k sreči zmotne! A kje so korenine te simpatične skupine, ki deluje v okviru Prosvetne- ga društva Alojz Žuran Podgorci, kot posebna — samostojna sekcija? »V tradiciji za gotovo ne, ker je v domačem kraju nimamo«, mi je odgovoril predsednik folklorne sku- pine Slavko Prejac. »Vse skupaj se je začelo pred približno šestimi leti ob nenavadni, pravzaprav posrečeni pri- ložnosti." Občina Ormož je namreč pobratena z občino Vrnjačka Banja v Srbiji in naša krajevna skupnost je bila povabljena, da se v okviru pobraum- stva udeleži skupnega nastopa s kra- jevno skupnostjo Pc^unavci v znani oddaji beograjske televizije 'Zna- nje—imanje' Tam naj bi se poleg ostalega, preJstavili Se s kraj.šim Kul- turnim programom, ki naj bi zajemal tudi folkloro!« Tako je folklorna skupina iz Pod- gorc pravzaprav nastala iz nuje in ne iz tradicije, kot bi pnčakovali. Toda ta nuja seje sčasoma sprevrgla v koristno navado in potrebo po plesnem izraža- nju, kar je seveda bistveno za nadaljnji obstoj. V pr^em navalu navdušenja je skupina štela kar osem parov, kasneje, po gostovanju v Srbiji pa sojo le stežka ohranjali pri šestih parih. In če k temu dodamo, da so se v tej »majavi skupi- ni« po malem ubadali s plesi iz domala vseh slovenskih pokrajin, kar za po- deželsko skupino, ki nima možnosti velike izbire v plesalcih nikakor ni priporočljivo, potem je bil videz slabe organiziranosti in nepcrspektivnosti več kot očiten. Nekako pred dvema letoma je bilo, ko so spoznali, da s takim »po malem z vsem«, ne pridejo nikamor. Drugo p<.)membno spoznanje ' takorekoč odločilno za nadaljnji obstoj pa je bila ugotovitev, da vzhodno štajerskih plesov iz njihove neposredne okolice, kot sta Polenšak in Senik, ne pleše nihče". Hkrati's to ugotovitvijo se je porodila tudi ideja o avtentičnosti skupine, ki naj bi v bodoče s plesi iz lastnega okolja, predstavljala kraj iz katerega izvira. Tako so do danes iz svoje okolice že osvojili značilni vzhodnještajerski ples kraje polko — kosma tačo, nato štajenš, pa čindaro, ki je edina oblika kola pri nas, šotiš itd. Pravkar pa vadijo ples »štirje fantje špilajo«, ki sodi v družino takoimeno- vanih »pojšter tancov«. Programska organiziranost zadnjih dveh let in trdnost v načelih, sta prav gotovo pripomogla, da se je med tem časom skupina šestih parov povečala na sedanjih trinajst; predvsem tistih, ki so se udeleževali v kraju.,organizira- nega tečaja zabavnega — družabnega plesa in so kasneje želeli nadaljevali svoje »gibanje« pri folklorni skupini. Ta danes združuje dijake, delavce, uslužbence in kmečke ljudi v starosti od 15 do 30 let, ki ob velikemu razu- mevanju šolskega kolektiva pozimi redno vadijo v šoli, v toplejših mesecih pa v dvorani Prosvetnega društva. Težave, s katerimi se ubada plesna skupina, niso majhne. Najbolj jih občutijo v »plesno« slabo raziskanem okolju in porfianjkljivi-strokovnosti. Tu, kot pravi predsednik Slavko Pre- jac, se še vedno »lovijo«. Druge težave so seveda materialnega značaja. Te sicer ne ogrožajo njihovega obstoja, ker se skupina z vsakoletnimi prired- bami družabnega večera ob Dnevu žensk, vzdržuje sama. Izkupiček bojda zadostuje za celoletno nemoteno de- lovanje še zlasti, ker se izogibajo vseh večjih posebnih izdatkov, kot so, reci- mo, potni stroški za gostovanje itd. Izraziteje pa občutijo pomanjkanje denarnih sredstev takrat, ko gre za nabavo oblačil, brez katerih folklorna sk^ina ne more. Ženski del skupine se jim je doslej že posrečilo obleči v oblačila, ki so jih nosile njihove prababice in babice ob koncu prejšnjega, ali v začetku tega stoletja. Težje bo to storiti za moški del, kajti cena njihovim oblačilom je ne- primerno višja od ženskih in se suče okoli osmih tisočakov za osebo, kar pa ni tako malo, če vemo, da je treba obleči osem do deset plesalcev. Denar zanje bodo poskusili nabrati po raznih fx)djetjih, za protiuslugo pa ponuditi svoj nastop. In če smo že pri nastopih, potem je treba povedati, da so doslej nastopili najprej v Vrnjački Banji, nato pa skoraj v vseh krajih domače občine. Prav tu pa jih je občinstvo ob zelo kakovostni in izvirni skupini iz Obreža, le s težavo sprejelo. Skupina iz Obreza je za podgorsko močna, a zdrava konkurenca, pravi predsednik "Slavko Prejac. Kasneje so se le počasi začeli uveljavljati najprej na občinskih folklornih revijah, v zadnjih dveh letih pa še na področnih v Slovenski Bistrici in Dravogradu. Pred kratkim pa so nastopili še na Ptuju. Večjih nastopov doslej še ne beležijo. Poleg tega. da se pripravljajo v naj- kiajšem času zapisati še tistih nekaj plesov, ki živijo v spominu najsta- rejših Podgorcev, ali okoličanov, snu- jejo še ustanovitev folklorne skupine med učenci tamkajšnje osnovne šole, odkoder bi kasneje črpali podmladek za skupino starejših. Besedilo in foto: 1. C. Člani simpatične skupine, ki s svojo mladostno in sproščeno zagnanostjo znajo pritegniti občinstvo. Dragoceni ptujski tiski v zadnjih dveh letih smo si Slovenci lahko v Cankarjevem domu v Ljubljani ogledali razstavo Zakladi NUKa in > .. Mariborske dragotine ter v Zagrebu podobno razstavo Blago sveučilišne bibliote- ke. Ob tem smo se lahko prepriča- li, da je Ptuj oziroma ptujska Ljudska ih študijska knjižnica, ki je sicer danes med manjšimi slovenskimi bibliotekami, za Ljubljano skoraj najpomembnejše hraniUšče dragocenih tiskov. Ce bodo kdaj Ptujčani (knjižnica, muzej in arhiv ter spomeniško var- stvo) pokazali v Ljubljani svoje kulturne zaklade, bodo imeli Slovenci dejansko kaj videti. Za kulturni praznik smo v sejni sobi knjižnice pripravili provizori- čno razstavo dragocenih tiskov, čeprav bi bilo primerneje v vitri- nah. Toda iz varnostnih razlogov, nadaljevanje razstave Gledališče v partizanih, pa tudi zaradi dnevne svetlobe na hodniku, ki staremu ti- sku lahko škoduje, smo razstavo pustili kar v sobi. Ob ogledu teh naših dragotin se ponovno pokaže potreba po nujnem restavriranju (pri čemer ne zadostuje knjigovez, temveč restavrator — strokovnjak) najstarejšega in najdragocenejšega tiska. Omenimo samo Trubarjev Novi testament iz 1557—1561, Dalmatinovo Biblio iz 1584, naše najstarejše knjige, to je latinske Biblije iz 1475, vrste molitvenikov in drugih tiskov iz 18. stoletja. Ob tem bi opozoril še na drago- cene pergamentne zapiske slavnega diplomata in zgodovinarja barona Žige Herbersteina iz 1506—1558, njegove redke Moskovske zapiske v italijanščini iz leta 1550, Gratae posteritati iz 1560 ter druga dela iz njegove biblioteke, zgodnje kajkavske tiske, razne Kolomono- ve čarovniške bukve iz 18. stoletja, bogato zbirko slovnic od 18. stoletja naprej, prekmursko knji- ževnost ter starejše ptujske tiske, medtem ko smo povojna ptujska dela razstavili prav tako v počasti- tev kulturnega praznika v izložbe- no okno ptujske Blagovnice. E. J. Provizorična razstava v sejni sobi ki^lžnice je med obiskovalci vzbudila veliko pozornosti in zanimanja. Foto: M. Ozmec IZ MUZEJSKE FOTOTEKE ,,Levo je čedna, moderna, eno- nadstropna hiša, mitnica. Od nje se širi trg, obdan s starimi hišami. Le- vo in desno tečeta dve ulici vzpo- redno z Dravo, ena pa se strmo vzpne po hribu navzgor do široke Gosposke ulice" (J. Felsner: Ptuj in njegova okolica, str. 49). Dokler je bilo mestno obzidje še sklenjeno, so bili vsi dostopi skrb- no varovani. Prehodov niso nadzirali le zaradi skrbi za varnost naselbine in njenih prebivalcev, temveč tudi zato, da so kontrolirali promet. K temu je sodilo še plačevanje mitnine, ki je bilo obvezno za vse tujce, meščani pa je ni.so nlačevali. 2e ko ie salzburški nadškof, lastnik mesta in gradu, prepu- stil oboje v upravljanje ministerialom, ptujskim gospodom, jim je za plači- lo med drugim prepustil dohodke od mitnine, ki so po urbarju iz leta 1492 znašali 200 goldinarjev. Mitnina se je pobirala pri Dravskih, Ogrskih in Novih vratih. Sprva so vse tri prinašale dohodek grajskim, na začetku 19. stol. pa je gospoščina izgubila pravico nad pobiranjem pri Ogrskih in Drav- skih vratih. Pobiranje mitnine so dajali v zakup. V 16. stol., ko se je na Ptuju naselilo precej italijanskih druan, sta imela mitnino v zakupu celo dva Italijana. Mitnico na koncu dravskega mostu ob vhodu v mesto je skoraj do konca 18. stol. predstavljala lesena uta, pozidali so jo šele v zadnji četrtini tega stoletja. Stavba s široko ločno odprtino za prehod v sredini je bila eno- nadstropna, 5-osna in imela je mansardno streho. V 19. stol., ko je promet v tehničnem oziru napredoval, ves tranzit pa je še vedno potekal skozi mestno jedro, je tudi mitnica ob mostu predstavljala oviro. 1891. leta so jo podrli in potem levo od mostišča postavili novo 2 x 3-osno stavbo v histori- čnem slogu z bogato profiliranimi okni. V tej mitnici si je najel sobo slikar Alojz Kasimir, ko je slikal veliko veduto Ptuja. Nov mitnica je propadla med bombardiranjem zavezniških letal, januarja leta 1945. Marjeta Ciglenečki Poznobaročna stavba stare mitnice pred dravskim mostom. Septembra 1891. leta, malo preden so stavbo porušili in zraven nje postavili novo, jo je fotografiral Alojz Kasimir skupaj z nekaj meščani, ki so se radi postavili pred objektiv. Kasimir se je na fotografgo podpisal in jo datiral v desnem spodnjem kotu. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka PMP št. F 2103 Jezikovno izrazje pri kotičkarjih »V mariborskem jezikovnem kotieku(7D, 19. l.t.i.)sembesede s predponami, konkretno nad- graditi, videla imenovati zložen- ke. Ali pa zloženke niso besede, ki jih delamo iz dveh polnopomen- skih besed? Besede kot nadgraditi pa sestavljenke? — In kot da bi se bila dogovorila, da se ne bosta dosti menila za red v slovenskem jezikoslovju, J. M. v ljubljanskem jezikovnem kotičku (15. 1. t. 1.) sekundira J. G. z naslednjo trdit- vijo: >V slovenščini imamo danes ve- liko besed s popolnoma nedvom- nim obrazilom -va: kotva, murva, barva, vdova, mlezva . . .< Ali ne bi bilo -va obrazilo le tedaj, če bi bilo dodano nečemu, kar že samo kaj pomeni? Ali pa imamo v sloven- kini besede kot-, mur-, bar-, vdo-, ki bi z dodanim obrazilom -va nato pomenile, kar povedo zgoraj naštete besede kotva itd. (le mlezva je taka)? Kam to pelje, kam to gre?« Upravičeno se upirate samo- voljni rabi strokovnih izrazov. Tudi poljudnost, ki zanjo kotič- karjem gre, ne dopušča napačnih pojmovanj. Zakaj si torej Mari- borčan ne bi zapomnil, da so zloženke besede kot Zlatoličje, krvotok, kulturno-prosvetni, av- tocesta, C-dur, štiriperesen ipd., ne pa besede kot nadgrajevati, razkrojiti, izdelati, ljubljančan pa kaj je obrazilo (-va v mlezva, -tva v žetva), kaj končaj (-va, v mlezva, žetva, vdova), kaj končnica (-a v vseh teh besedah), in morda celo še to, kaj je del osnove (v v kotva) ali del obrazila (t v žetva), če že piše o jezikovnih stvareh. Te za- deve so resda malo težje, toda saj se od jezikoslovnega kotičkarja vendar upravičeno pričakuje, da si bo kolikor toliko na jasnem o stvareh, o katerih se odloči, da bo javno pisal. Potem bo tudi kotič- kar dal vpraševalcu na jasno zas- tavljeno vprašanje (»Kako je s četrtim sklonom samostalnikov britev, breskev? Je lahko britvo, breskvo?«) lahko tudi jasno odgovoril (»Ne, ker je tožilnik besed kot britev, breskev enak imenovalniku; obliko breskvo, britvo imajo taki samostalniki le, če imajo v imenovalniku ednine končnico -a.«) Sledilo bi lahko še napotilo v slovensko slovnico, kjer je gotovo kaj rečeno o tem, in v Slovar slovenskega knjižnega jezika, kjer imamo zapisano: breskev -kve tudi breskva -e, britev -tve tudi britva -e. Vse drugo je »tuja učenost«, znanje, ki vdanem primeru ne daje odgovora na vprašanje. --MITJA MERŠOL- 3. nadaljevanje NGVINARJI-ŠKORPIJONI IN KROKARJI? Vprašanja o tem, kdo ima v rokah tisk, kdo manipulira z njim in z novinarji (in s kom in zakaj manipulirajo ča.sopisi oziroma novinarji sami), kdo je razsodnik o »objektivnem poročanju«, kdaj so novinarji »krivi« in kdaj ne vsa takšna in podobna vprašanja je moč potegniti iz članka Politikinega dopisnika. Njegov prispevek — bolje rečeno dejstva m izjave v njem — je moč posplošiti na druge države in sisteme. S tem seveda pridemo do enega izmed temeljnih vprašanj v razvoju javno izrečene, zapisane in natisnjene, videne in kompjuterizirane be- sede. To vprašanje zadeva moč in vpliv besede kot informacije in komunikacije. Zadeva pa tudi vprašanje, kaj so pravzaprav novinarji. Škorpijoni in kače? Je novinar krokar, ki sodi na veji, v kljunu pa tišči kos Sira resnice? Potem pa pride oblast in pohrusta novinarja z resnico vred. Je sluga in prostituirano- trobilo sistema? Je politik oziroma družbe- nojTohtični delavec? Kolikšen ie niegov vpliv pri političnem odločanju? WalterLippman (1889-1974), veliki ameriški novinar, je v svo- jem življenju odigral več nenovinarskih vlog. ki so prišje na dan še pred nedavnim. Aktivno je deloval za kulisami politič' ega življenja. Na pogovorih s predsedniki ZDA in drugimi političnimi uiogotciie pomagal oblikovati prav tiste dogodke, o katerih je kasneje pisal(in jih-komen- "ral), do££)dkcJd so spreminjali usodo držav in narodov. Kakšne Lippmanne imamo danes na lokalni, državni in mednarodni ravni? Beseda nosi sporočilo, v sporočilu jF^krita ideja. Spreminja nas in ..masira" (bi malce šaljivo zategnil Marshall McLuhan). Beseda nas tudi vznemirja. ,,Časopisi človeka vedno znova silijo k radovednosti. Ni ga, ki ne bi odložil časopisa z občutkom razočaranja," je nekoč dejal Anglež Charles Lamb. „Mogoče? Je kaj nemogočega? Beri časopise!" je vzklik- nil njegov rojak 'VVellington. Z javno besedo ustvarjaš javno mnenje. Tisk in RTV sta predvsem tista, ki povzročata plimo in oseko v počutju in razmišljanju ljudi. Zato je javna beseda lahko koristno ali pa nevarno orožje. Zato si vsakdo, ki hoče imeti oblast, prizadeva, da ima v rokah to orožje, vendar rahlo ,,modificirano": strelja naj le skozi eno luknjo, drugo, skozi katero udar- ja nazaj, pa naj bi imelo zamašeno. Včasih bi bilo tudi zaželjeno, da bi to orožje sploh molčalo. A vendar se je navzlic tem atributom o moči javne besede in novinar- stva vse skupaj začelo zelo preprosto in iz vsakdanje potrebe. V zgodovini človeštva je bila informacija vedno ključ znanja in osno- va za akcijo. ACTA DIURNA Prebivalci starega Rima so nekega dne leta 59 pred našim štetjem na Forumu opazili dve ploščici, na katerih so bila ročno napisana krajša obvestila o senatnih sklepih in drugih pomembnih dogodkih. To so bila Acta Ciurna (dnevni dogodki), prvi pototip današnjega časopisa. Acta Diurna (iz latinskega diurnalis pride tudi francoska beseda journal — ča- sopis) so na Forum Romanum ,,izhajala" 145 let. Ta prvi ,,uradni list" je bil razdeljen na dva ločena dela. V Acta Senatus je objavljal novice o ukrepih senata in druga uradna poročila, v Acta Publica pa poročila o splošnejših zadevah. Vsebino obeh delov so pripravljali actuarii, predniki današnjih novinarjev. Tisti Rimljani, ki so bili pismeni, so brali ta ,,časopis", ki sicer ni iz- hajal dnevno, vendar pa redno. Drugi so za njogovo vsebino zvedeli po- sredno. Poleg tega so pisarji Acta Diurna tudi prepisovali (včasih tudi po dva tisoč ,,izvodov", ene ,,številke"'!), tako da so o ukrepih vlade, roj- stvih in smrti uglednih Rimljanov, rezulUtih gladiatorskih dvobojev in odlokih sodišč zvedeli tudi zunaj Rima. Skratka, Acta Diurna so že vsebovala nekaj elementov časopisnega poročanja, od vladnih (senatnih) zadev do športa (gladiatorstvo). Ko so usahnila, je moralo človeštvo čakati več kot tisoč let, da je spet dobilo ča- sopis. Seveda s tem ni rečeno, da prebivalstvo sveta pref^ rimskim imperi- jem in po njem ni poznalo drugih načinov obveščanja. Človek je vedno iskal informacijo, čeprav je treba seveda tudi takoj reči, d.-itak način obveščanja, kakršnega imamo danes, temelji na razvoju, ki seje začel šele pred kratkimi petsto leti, z najbolj intenzivnim obdobjem od leta 1850 naprej. ŽELJA PO IZROČILU Prvcna ko-^rt-kacija je bila predvsem ustna (oralna). Človekova instinktivna želja, da posreduje zgodbe in ideje iz pokolenja v pokolenje, pa presega ustno izročilo. Danes odkrivajo na stenah podzemskih jam v Indiji, Franciji, Španiji, Mehiki slikarije, ki so stare po več tisoč, tudi de- set tisoč Te «'ikovne zgodbe nas obveščajo o ljudeh in življenju v tistih časih. Risbe 'n ornamentika na poiodah m orožju v grobiščih v Asiriji, Perziji, Indiji, Egiptu, na Kitajskem, Javi, v ostankih civilizacije Majev, Aztekov in Inkov so prav tako komunikacija. Od petega tisočletja pred našim štetjem začnemo dobivati rednejšo informacijo, ki ni več samo ustna in v obliki legende, o človekovem ži- •vljenju in delu. Začetniki novega načina obveščanja so po mnenju zgodo- vinarjev trgovci v vzhodnem sredozemskem območju, ki so potrebovali obvestila za urejanje svojih kupčij (vzporedno so to počeli tudi trgovci na Daljnem vzhodu in delno tudi na zahodni polobli). Značilno je, da so prav potrebe trgovcev porodile tiste oblike komu- niciranja, ki so kasneje pripeljale do pisanih in tiskanih sporočil. Trgovci, posredniki, posojevalci denarja in rokodelci so postali bratovščina, katere člani so vedno potrebovali informacije za opravljanje svojih poslov. Seveda pa je bila razširjenost informacije do iznajdbe tiska zalo omejena. Pa tudi Gutenbere in z njim prva komunikacijska revolucija takšnega stanja nista spremenila čez noč. Preteči so morda Se skoraj tn stoletja, preden je lahko povprečen slehernik imel priložnost, da zve, kaj se dogaja v svetu. vi j i- u j - i Nadaljevanje prihodnjič 8 - DELO DRUŠTEV 23. ffcb.-uar 1984 TEDNIK Utrinek iz Lendavskih goric Snežilo je v velikih kosmih, ko smo se peljali skozi prleško pokrajmo in ob vstopu v Ljutomer zavili na desno skozi Stročjo vas, naprej proti Razkrižju, prečkali Muro, pustili za seboi Hotizo, Kapco, Gornji in Doli- ni Lakoš in se ustavili pred Lendavo ob lepem novem hotelu ,,Lipa" — Terme. Presenetila nas je velika moderna stavba, ki je kakor da je tisti hip zrasla pred našimi očmi iz ravne prekmurske pokrajine, ki smo jo ta zimski dan gledali kakor skozi zaveso, saj je snežilo kot za stavo. S sestro Stanko sva na spodbudo vedno za usluge pripravljene Katice nameravali preživeti 10 dni v teh mladih toplicah. Prijetno je bilo vstopiti v prostrano, ogrevano avlo. Prijazna receptorka nas je sprejela in napoti- la do rezervirane sobe, kjer sva takoj ugotovili, da se bova tu lahko poču- tili kot doma. Pri večerji se nas je znašla v prijazni jedilnici skupina 14 ljudi, ki smo odslej živeli kot ena družina. Vzdušje je bilo prijetno, kot da bi se že od nekdaj poznali. Zopet je bila Katica tista, ki nas je povezala. Dogovorili smo se za pevske vaje, ki jih je uspešno vodil nadarjeni Do- minik ob vešči podpori svoje žene. Tako je ubrana pesem skoraj redno zaključevala dan. Ker leži Lendava pod obronki Lendavskih goric, nas je /.amikalo, da si jih pobližje ogledamo. Vodstvo hotela je organiziralo izlet v ta privlačni svet. Ustavili smo se — bilo nas je okoli 30 oseb —, v lepi zidanici, kjer je za nas že bila pripravljena domača malica, ob pokušnji vin, ki se je ob prepevanju zavlekla vse do večera. Nekateri smo se poslovili še za dneva, bolj vneti prijatelji vesele družbe pa so vztrajali v noč. Ker ima Stanka v Lendavi sorodnike, se jim je telefonično najavila. Zmenila se je za srečanje in tako sta naju Angela in Janko v soboto poiskala in naju z avtom popeljala, da spoznava bližnjo okolico. Bil je čudovit sončen dan, ko smo se izpred ,,Lipe" odpeljali v 3 km oddaljene Petišovce, kjer je letno kopališče s 3 bazeni s termalno vodo (24—34 stopinj Celzija) v bližini pa obrat ,,Nafte". Videli smo velike skladovnice ogromnih železnih cevi in kemijskega materijala. Zvedeli smo, da name- ravajo te cevi spustiti 5.000 m v globino in s pomočjo plina ,,pognati" nafto na svetlo. Baje bo stala ta investicija 35 starih milijard. Od tu smo se odpeljali po asfaltirani vinski cesti, ki je speljana med vzorno negovani vinogradi do razgledišča Sv. Trojice (257 m) kjer hranijo v kapeli mumijo grofa Hadeka, ki je padel kot poveljnik v boju s Turki leta 1^3. Od tu so se nam napajale oči po mnogih, s trto poraslih gričih daleč onstran madžarske meje. Odpeljali smo se v dolino mimo ne- štetih vinskih kleti in hišic, ki so stale tesno ena ob drugi in bdele nad skromno, hkrati pa dragoceno vinorodno žemljico, vse v zasebni lasti. Ljudje so tukaj zelo gostoljubni,-kjerkoli je odprta klet, te povabijo kot prijatelja in so srečni, da ti lahko ponudijo kaj od svojega priboljška. Ko smo se pripeljali v dolino, smo zavili še v Centibo, da smo si ogledali še posestvo Angele in Janka, v njunem vinskem hramu pa okusili izvrstno kapljico, uspeh dela njunih rok. Janko ima tudi 70 rojev in zdi se, da je enako marljiv kot njegove čebele. Zadovoljni zaradi lepega izleta, smo se poslovili, naju pa je že čakalo obilno in dobro kosilo v ,,Lipi". Zdaj ko se po 10-dnevnem dopustniškem življenju poslavljam od teh prijetnih lendavskih toplic, izražam iz vsega srca zahvalo zdravstvenemu osebju, ki nam je s svojo prijaznostjo, čistočo in raznimi uslugami storilo bivanje nadvse prijetno. Naj še vam zaupam, da nam je ob slovesu recep- torka Mirjana podarila v spomin vsakemu posebej lepo, ročno izdelano vizitko. Ko smo se čudili, kdaj najde čas — ker jo vežejo tudi materinske dolžnosti — še za tako umetnost, je smeje povedala da medtem, ko ima nočni ,,šiht". Dodala je še: to vam poklanjam, ker ste bili tako ,,fajn" gostje. Ganjeni smo se poslovili z iskreno željo, da se še vrnemo. Ker mi je bilo tukaj zelo všeč, tudi Vam priporočam, obiščite ta, če- tudi nekoliko odmaknjen prekmurski svet, to z vsem srcem ljubljeno deželo Miška Kranjca, pa se tu odpočijte, ne bo vam žal. Spoznavajmo svet in domovino, tudi tiste manj znane vendar privla- čne kotičke! Erna Meško KOMISIJA ZA INFORMIRANJE V 00 ZSMS VIDEM v okviru K S Videni smo mladinci nedavno ustanovili več komisij. Ena izmed njih je tudi komisija za informiranje, ki vključuje mladince iz Varej. Jurovc, Laricove vasi. Pobrežja, Majskega vrha, Šturmovce in Vidma. Sestali smo se v petek. 3. februarja 84 v prostorih osnovne šole Videm. Najprej smo sprejeli program dela. Odločili smo se, da bomo redno dopisovali v Tednik, v prilogo GREMO NA delo, vsaka dva meseca bomo izdali nekakšen bilten, obsegajoč dva lista, ki bo informiral občane o delu. jih seznanil z načrto- vanim delom v naslednjih dveh mesecih. S plakati bomo sproti obveščali občane o akcijah, proslavah in drugih prireditvah. Č lani smo se še razdelili v različne komisije in se s tem obvezali, da bomo delo le teh nenehno spremljali in o njem poročali. Kar na tem sestanku pa smo se tudi že domenili, da doma izdelamo plakate /a proslavo ob kulturnem prazniku. Upava, da bo :aše delo pripomoglo k boljšemu informiranju občanov. Danica in Marija Seruga. članici komisije za informiranje OO ZSMS Videm V soboto zbor gasilcev na Hardeku Ciasilsko druš »o hardek pri Ormožu Jl ^klicalo za v soboto. 25. februarja redno letno konferenco društva, ki bo ob 19. uri v gasilskem domu na Hardeku. Obravnavali bodo poročilo o delovanju društva v lanskem letu in potrdili zaključni račun. l>o oceni lanskoletnega dela bodo sprejeli program dela za leto 1984. ki bo usklajen z materialnimi možnostmi. F\) delovnem zboru pa bo še družabni večer, zalo so na konferenco povabili tudi zakonce aktivnih članov gasilskega društva. Z delom do uspehov V medobčinsko društvo slepih in slabovidnih občine Ptuj in Ormož je vključenih 193 članov. Od tega je 161 slepih in 32 slabovidnih. Svoj majhen pisarniški prostor ima društvo v Prešernovi ulici 25 v Ptuju. V minulem letu je društvo praznovalo 35-letnico uspešnega delova- nja. Njihovi člani društva se zelo uspešno vjcljučujejo na športnem in kul- turnem področju. Od športnih sekcij imajo najbolj razvile mini folf, torbol (igra z zve- nečo žogo), plavanje, šah, planiranje itd. Na športnem področju njihovi člani uspešno sodelujejo v občinskem in republiškem merilu. Posebno razveseljivo je, da so njihovi planinci v minulem letu v treh dneh prehodili Haloško planinsko pol. Od kulturnih sekcij zelo uspešno deluje mešani pevski zbor, ki je poimenovan po Francu Superju. Pevski zbor vsako leto sodeluje na ob- činski reviji pevskih zborov občine Ptuj. Med člani društva je tudi precej aktivnih krvodajalcev. Pri medobčinskem društvu slepih in slabovidnih občine Ptuj in Or- mož enkrat letno izdajajo svojo glasilo ,,Naša pota". S svojimi prispevki v glasilu pridno sodelujejo člani društva. V minulem letu so iATšnem od- boru medobčinskega društva slepih in slabovidnih že sprejeli program de- la za letošnje delo. Trenutni problem, s katerim se srečujejo v društvu, je predvsem pomanjkanje ustreznih prostorov, kjer bi lahko nemoteno razvijali vse svoje dejavnosti. Zlatko Novak Ni daleč do pomladi Pomlad je lepa, sploh pa, če te veže nanjo kak lep spomin. Tudi Olga ni dočakala svoje 19. pomla- di, čeprav je to želela, hrepenela je po njej. Olga je bila lepo dekle, doma na srednji kmetiji iz okolice Ptuja. Na eni od delovnih akcij, na udarniškem, je spoznala fanta, Borisa, ki je slovel po tem, lepo je pel in igral na harmoniko. Boris je bil doma iz Celja, doraščal pa je pri stari mami na podeželju. Ko sta se vrnila z delovne akcije, je sledilo snidenje. 18. rojstni dan so proslavljali na domu pri Olgi. Boris je zaigral lepo slovensko vižo: Je živela deklica,, po imenu Olgica . . . nato še druge viže in pesmi. Vsi smo nemo obstali, ko je Boris od nekod vzel šopek vijolic, dal jih Olgici in dejal: ,,Vse naj- boljše za tvoj rojstni dan, dan osemnajste pomladi in da še doča- kaš veliko pomladi v sreči in zado- voljstvu." Olgica je šopek sprejela z drhtečo roko, niti slutila ni, da je to njen zadnji rojstni dan. Boris in Olga sta se videla ob vsaki soboti ali nedelji. Olga je bi- la vsak dan bolj bleda v obraz. Starši so jo poslali na pregled. Zdravniki so dognali, da gre za zahrbtno bolezen. Verjetno je šlo za krvnega-raka. O tem ni pove- dala svoiemu fantu Borisu. Brid- kost je obdržala zase kot, da se ni nič zgodilo. 18. rojstni dan je pro- slavljala spomladi 1950, bolezen je prikrivala vse do zime. Ob novem letu pa je povedala svojemu Bori- su: ,,Bolna sem, verjetno ne bom dolgo, ti si pa izberi drugo dekle, ne bo šlo drugače!" Boris je onemel in prosil Olgo naj ne govo- ri kaj takega, saj to ne more biti res, ,,prosim te, ne rani mojega sr- ca, preveč te ljubim." Minila je zima in prišla je po- mlad. Aprila bi Olga slavila 19. rojstni dan, toda ni ga dočakala. 15 dni pred rojstnim dnevom je prenehalo biti njeno mlado srce, življenje je ugasnilo za vedno. Jokali so vsi, jokal je tudi Boris. Ni se poročil in 19 let je vsako leto na dan mrtvih prinesel šopek rož na njeno gomilo. Se danes prihaja občasno na njen prerani grob. Stane Krajnc Občni zbor turističnega društva Destrnik Prizadevni člani turističnega društva Destrnik se bodo zbrali v nedeljo, 26. februarja ob 15. uri v gasilnem domu na svojem red- nem letnem občnem zboru. Na zboru bodo pregledali in ocenili aktivnosti v preteklem letu in se obenem pogovorili o novih nalo- gah: nadaljnji gradnji turističnega doma. četnem kmečkein prazni- ku in drugih aktivnostih v tem letu. Poleg članov društva vabijo na zbor tudi druge zainteresirane krajane, ki bi želeli sodelovati v društvu. Po končanem zboru bo družabno srečanje, na katerem bo iurala domača godba. mž PREVISOK DAVEK ZA HALOŽANE Kaj prinaša nova davčna politika za Haložane, to je vprašanje, ki nanj ni moč odgovoriti, če človek na splošno ocenjuje in se zaveda pogojev, ki bi naj dajali Haložanu prihodek. Rečeno in napisano je, da tisti kmetje, ki so vključeni v sodelovanje z zadrugo oziroma tisti, ki bodo oddali zadrugi višek pridelkov, da naj bi imeli popust pri davku ali z drugo besedo, tisti, ki bo zadrugi karkoli prodal, bo imel manjši davek. Seveda je to vse lefX) začrtano s ciljem, da bi se čimveč pridelalo, ni pa odgovora na vprašanje, kako oziroma odkod bodo vzeli vsi tisti Haložani in tudi drugi, denar, ki so ostareli in ne morejo dovolj proizvajati oziroma tisti, ki zaradi premale površine zemlje nimajo dohodkov in jih ta davčna p<.)litika sploh ne obravnava pri olajšavah. Samo nekaj primerov iz Haloz ali konkretno iz območja Podlehnika, kjer je mnogo primerov, ko še človek ni dopolnil potrebnih let, da bi bil deležen kmečke pokojnine, pri hiši ima kakšno živinče ali pa tudi ne, pridela si toliko, da še zase nima dovolj, kaj potem naj proda? Morda bo kdo dejal, da takšni nima davka, kljub temu, da ga tudi ne bi imel, kaj pa kmečko in starostno zavarovanje, to je tudi dajatev, ki se plačuje z denarjem. Ko človek vse to razmisli in občuti, potem se lahko upravičeno vpraša, kako bo z nadaljnjim razvojem v Halozah? S čim bomo spodbujali mlade, da ostanejo v hribih, da bodo ohranjali življenje naprej, da se kolo razvoja ne bo zlomilo. Če kdo misli, da pretiravam, potem se naj prepriča in vpraša tiste, ki so odšli iz Haloz, zakaj so odšli in tiste, ki sedaj doraščajo, zakaj bodo od- šli, potem mu bo jasno. Naj to podkrepim s primerom, da vsak tisti, ki je preživel vojno, si je nikoli več ne želi. Prav tako si tudi tisti, ki je zaradi težav staršev občutil na svoji koži težko življenje, odšel s hribov in se več nanje ne bo vrnil. K temu prispeva tudi dejstvo, da so davki in dajatve tako visoki, da človeku vzamejo voljo do dela, s katerim se naj bi prebijal v hribih za boljši jutri. No, še nikoli ni bilo slišati, da bi dajatve imeli v obliki zamrznitve, ampak so vsak dan večje. To je moje razmišljanje in upam, da ga boste objavili. p Drobnič Razglednik" na Gomili je končno padel o delu Turističnega društva Gomila, o njenem prizadevanju za postavitev novega razglednega stolpa na vrhu Gomile, ki naj bi bil iz železne kon- strukcije. smo v Tedniku že velikokrat pisali. Žal gospodarska kriza in omejene materialne možnosti uresničitev tega načrta v bližji bodočnosti onemo- gočajo. Zalo se je Turistično društvo Gomila odločilo, da bo v letošnjem letu začasno postavilo le.seni. nižji razgledni-stolp, ker je sedanji, sicer že drugi po letu 1946. bil dotrajan in je bil vstop nanj prepovedan. No. odslej ta prepoved ni več potrebna, ker stolpa pač ni več. V petek. 10. februarja je naše območje zajel močan severo-zapadni veter, ki je povsod na- pravil veliko škode. Tudi okoli Gomile je razkril precej streh na zgradbah, poruval in polomil precej sadnih in gozdnih dreves, zlasti na odprtih breži- nastih legah. Pritisku vetra se tudi ni mogel upirati stari leseni razgledni stolp. Okoli 12. ure gaje začel veter na- gibati . .. okoliški ljudje so z zanimanjem, vendar nemočni opazovali njegovo agonijo ali po naše smrtni boj. kije trajal cele tri ure. Okoli 15. ure je stolp končno omagal in po 32 letih ponosnega živ- ljenja položil svoje prcperele »kosti« (beri: ogrodje) na svojo (iomilo . . . Fr. Holc 10. srečanje vinogradnikov zveze prijateljev vin v Ljutomeru Glas o visokokakovostnih ljutomerskih vinih sega daleč v svet, s čimer se ta vinorodna pokra- jina lahko ponaša. V osrčju Priekije v Ljutome- ru so se pred kratkim na 10. jubilejnem srečanju, v degustacijski dvorani vinske kleti DO ,,Ljuto- merčan", sestali vinogradniki v okviru Zveze prijateljev vin, ki je bila ustanovljena 1. februar- ja 1973. Srečanju je pri.sostvovalo 75 članov zve- ze, ki so pregledali dosedanje delo. Navzoči so se seznanili in pogovorili o rezi in zaščiti vinske trte, o tehnologiji kletarjenja, negi vin, kulturni potrošnji vina in o oceni izredne kvalitete vina letnika 1983. Program sobotnega jubilejnega srečanja vse- buje naloge za prihodnje delo Zveze, predvsem strokovna predavanja, ogledi vinorodnih okoli- šev, vzorno urejenih kleti in vinogradov, izme- njava tehnologije, skrb za strokovne ekskurzije, kulturno družabno življenje, razvoj kmečkega turizma v tej slikoviti pokrajini Priekije. Udeleženci srečanja so ponovno opozorili na potrebo ohranjanja dobrega glasu in dobrega imena naravnih vin. Zveza prijateljev vin s pro- pagiranjem kulturne potrošr»jc vina in večtisoč- letnega kulta vinske kulture skrbi za ohranjanje pozitivnih vinogradniških in vinarskih tradicij, s pobudami za vključevanje tega območja v širši vinogradniško-turistični prostor z bojem proti ponarejanju vina in proti nazadnjaškemu za- ostajanju vinogradništva na tem območju. Zve- za prijateljev vin v skladu s svojim namenom in pravili skrbi za zmerno-kulturno potrošnjo vina kot živila, ter se vključuje v boj zoper alkoholi- zem, narkomanijo in podobno. Jubilejno srečanje vinogradnikov — Zveze ' prijateljev vin so popestrili z degustacijo vin let- nika 1983, za kar so poskrbeli udeleženci sreča- nja in se tako predstavili s svojimi vzorci te žlaht- ne kapljice ,,konzerviranih sončnih žarkov" v tako velikem številu vzorcev, da v tem kratkem času vseh niti niso mogli pokusiti in oceniti. Srečanje so sklenili s predstavitvijo in degu- stacijo visokokvalitetnih ljutomerskih sirov, ki so ga organizirali predstavniki ABC — DO ,,Mlekopromet" Ljutomer. f. 30 let gasilskega društva Hajdoše Pred kratkim, 28. januarja je bi- la velika dvorana gasilskega doma v Hajdošah skoraj premala za obi- skovalce. Prihajali so gasilci iz društev gasilskega centra Hajdina, Zlatoličja, Zagojičev, Destrnika, predstavniki Občinske gasilske zve- ze, Požarne skupnosti Ptuj, Osnovne šole Hajdina, Krajevne skupnosti Hajdina, KO RK Hajdi- na in drugi. Pripeljal pa je tudi po- sebni avtobus, poln pevcev, članov prosvetnega društva Destrnik. Verjetno ste že iz naslova uganili kaj je bil vzrok za tako množičen shod gasilcev. Prišli so, da skupno proslavijo spomin na čas pred 30 leti, ko so se pri vaščanu Jožetu Brodnjaku prvič sestali vaški možje in fantje, ki so se zavedali velike ne- varnosti pred požari in drugimi ne- srečami. Dogovorili so se, da usta- novijo gasilsko društvo. Od tega trenutka do danes se je marsikaj spremenilo. Za svoje shajanje ter shrambo orodja in opreme so si leta 1958 začeli graditi gasilski dom, v katerem je svoje mesto leta 1959 našel njihov prvi gasilski avto . . . To je bil ogromen napredek za tiste čase, saj pomnijo, da so se prvič pe- ljali na požarišče kar s konjsko vprego. Društvo je iz leta v leto napredo- valo. Število članov-je raslo in da- nes se lahko pohvalijo s 47 člani, 12 m.ladinci in 48 pionirji. Žal jim ni uspelo ohraniti ženske desetine, ki je prva leta zelo uspešno zastopala barve društva. Leta 1967 so gasilci razvili svoj gasilski prapor in so si verjetno že takrat zadali načrt, ki je postajal resničnost 3 leta kasneje. Kup^so parcelo in leta 1972 so ob 27. aprilu slovesno za.sadili prvo lopato. 15.000 prostovoljnih ur hajdoških gasilcev je rodilo obilen sad. Danes stoji v nekdanji gramozni jami ob cesti Ptuj—Maribor velik gasilski objekt, v katerem je poleg vseh po- trebnih prostorov našla svoje mesto tudi prodajalna mariborske Time. Dom je bil predan svojemu namenu 21. julija 1974, ko so prvič v ptujski občini proslavljali Dan gasilcev. Velika proslava ob tej priliki je bila prav v Hajdošah. Ob pogledu na stene velike dvorane in še posebej v vitrino, je človeku jasno, da so tekmovalni uspehi hajdoških gasilcev zavidanja vredni. Vitrina s pokali bo kmalu premala za vse trofeje, ki jih člani, mladinci in pionirji prinašajo s šte- vilnih tekmovanj. Prav gotovo pa so najbolj ponosni na uspeh mla- dinske de.sctine, ki jc leta 1980 na zvc/ncm tekmovanju v Tjentištu doscula prvo mesto in postala državni prvak. Nasieuiije iciu je ista, delno pomlajena ekipa odpo- tovala v ZRN, kjer so v močni kon- kurenci osvojili 4. mesto. Letos se nameravajo aktivno vključevali v vse aktivnosti, še posebej pa se pripravljajo na 10. kongres slovenskih gasilcev, ki bo v Mariboru. Vsega tega seveda ne bi bilo, če ne bi v Hajdošah nenehno skrbeli za svoj podmladek. Zvedeli smo, da tesno sodelujejo z Osnovno šolo v Hajdini, predvsem z društvom ...Mladi gasilec", izobražujejo pa tudi svoje člane. V letu 1983 jih je 8 končalo tečaj /a gasilske časinike. 2 člana pa sta napredovala v višjega gasilskega častnika. Dejavnost gasilcev .se širi tudi na druga področja. Spo/nali so natp- reč, da nL njihov a dolžnost le v re.še- vanju premoženja, temveč morajo delovati širše. Organizirali so leta 1974 svojo prvo krvodajalsko akci- jo, na kateri je sodelovalo 7 članov. Danes .se je njihovo število poveča- lo na 20 do 25. Leta 1974 so hajdoški gasilci ustanovili tudi svoj pevski zbor, ki pridno vadi in nastopa še danes. Srečujemo jih na prireditvah v kra- jevni skupnosti, .slišali pa smo jih tudi na reviji pevskih zborov v Ptu- ju. Pevci so zapeli tudi na jubilej- nem občnem zboru, pod vodstvom domačina Gabriela Žumr^, ki je na svoje fante zelo ponosen. Značilno zanje je tudi že nekajletno sodelo- vanje s pevskim zborom z Destrni- ka, s katerim se vsako leto srečuje- jo in nastopajo v obeh krajih. Destrniški pevci so zapeli tudi v uvodnem delu in poželi buren aplavz. Jubilejni občni zbor je potekal po ustaljenem voznem redu, v razpravi po izčrpnih poročilih so se o društvu pohvalno izrazili pred- stavniki občinske gasilske zveze in požarne skupnosti, prav tako pa tudi številni gostje iz gasilskih dru- štev, ki so se udeležili zbora. Sledila je podelitev priznanj in odlikovanj najzaslužnejšim in najbolj vztraj- nim gasilskim zanesenjakom. Volitve, ki so sledile, so potrdile, da vašcani in gasilci zaupajo seda- njemu vodstvu; to so pokazali tudi z bučnim aplavzom, ko sta bila še za en mandat izvoljena dosedanji upravni in tudi nadzorni odbor. Kaj želimo gasilcem iz Hajdoš? Da se čez 10 let zopet srečamo, tako zadovoljni z uspehi in tako složni kot so danes, ob prijetnih glasovih njihovih pevcev in ob še nadalj- njem prisrčnem sodelovanju z gasilci iz Desirnika in njihovimi pevci. Tekst in foto: S. B. IX'lovno predsedstvo na slavnostnem zhoru ob 30-letnici TEDNIK - 23. februar 1984 NAŠI DOPISNIKI - 9 Stran „Gremo na delo" pripravlja in ureja Center za obveftčanje In propagando pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj, vodja Irena Hunjet, člani Valja Aleksič, Branko Beranič, Robert Kodrič, Anita Peklar, Franc Planinšek, Franc Prelog, Sredko šiiovnik, Sergeja šorii in Zatika Vogrinec. Pero urednice v teh dneh ste v vseh osnovnih organizacijah že prejeli informacijo o organizaciji razgovora o tedniku MLADINA. Široka javna razprava o temeljni vse- binski zasnovi ter njenem uresničevanju je bila začeta zli. kongresom, ki je bil oktobra 1982 v Novem me- stu. Da bomo razpravo o Mladini nadaljevali, so se dogovorili tudi na eni izmed sej predsedstva republi- ške konference ZSMS, pa tudi v centru za informira- nje, raziskovanje in založništvo. Člani COP-a smo že razpravljali o organizaciji razgovora, ki bo predvido- ma v marcu ali aprilu. Seveda je do takrat dovolj ča- sa, da o Mladini spregovorite v vseh sredinah. Saj ni potrebno, da posebej sklicujete razgovore ali okrogle mize — dovolj bo, če o Mladini razpravljate kot glavni točki dnevnega reda na enem izmed vaših sestankov. M.ienj in pripomb, ki jih boste slišali, se- veda ne pozabite, ampak jih zapišite, da jih bo naš predstavnik lahko iznesel na razgovoru. Na razgovo- ru zagotovite udeležbo vsej enega člana, seveda pa ne bo nič narobe, če vas pride več — veseli vas bomo. Na razgovor bomo povabili tudi naročnike Mladine v naši občini, člane predsedstva občinske konference ter seveda člane uredništva Mladine. Upam, da bomo s skupnimi močmi odkrito povedali o Mladini vse Dripombe. ki iih često držimo le zase, v prepričanju, da spremembe tako niso mogoče. Seveda pa tudi to- krat ne pozabite, da je glas množice močnejši kot glas posameznika oz. peščice ljudi. Irena Hunjet Neuresničene želje Naša mladinska organizacija je bila ustanovljena pred štirimi leti s sedežem v Vareji. Združuje mlade iz treh vasi Sovič, Drave in Vareje iz predelov Haloz. Tako smo se mladi začeli sestajati na sestankih, hkrati s tem pa smo našli kotiček otf reki Dra- vinji, ki je primeren za športna srečanja. Odločili smo se, da bi s prošnjo morda dobili ta košček zemlje, za nadaljnje načrte in s tem povečali našo aktivnost. Tako smo napisali prošnjo Vodni skupnosti ,,Drava—Mura" Ptuj, vendar niso pokazali želje za uresničitev naše prošnje. Upanja Se nismo izgubili, zato smo zaprosili Lovsko družino, da bi nam poma- gala. Tako kot s prejšnjo tudi tokrat nismo imeli uspeha, saj smo naleteli na gluha ušesa. Sedaj se po mojem sprašujejo, zakaj mladi ne delujejo in zakaj nismo aktivni? V zimskem času nimamo prostora, kjer bi se lahko sestajali, ostale organizacije pa nam niso pripravljene pomagati. Vsi imamo tisoč in eno željo in če se nam jih izpolni, tisoč, bomo hrepeneli zaradi (^^'^ame neiz- polnjene . . . Anica Petrovič, Brigita Belšak MA Vareja Iz Gabemika ... Mi, ki odraščamo v sposobno in ponosno miroljubno mladino, smo ena izmed generacij, ki lahko stopamo po poti, kakršno nam je začrtal Josip Broz-Tito. Kot sestavni del naše socialistične družbe živimo in uživamo sadove narodnoosvobodilnega boja, v ka:. terem je žrtvovalo življenje mno- go pogumnih borcev, z mišlje- njem, da bodo nekoč njihovi na- sledniki živeli lepše, srečnejše in da bodo s temi temelji še vnaprej pogumno gradili novo, srečnejšo socialistično družbo. Tako se danes srečujemo mla- dinci v raznih ustanovah, zgrad- bah in mladinskih klubih. Združu- jemo se v mladinske aktive ter s tem krepimo bralstvo in enotnost. Eni izmed njih smo tudi mladinci iz Gabernika, ki smo združeni v mladinski aktiv šele eno leto. Dobili smo svoj prostor v gasil- skem domu, kjer se dobivamo ob določenem času in se pogovorimo o problemih in napredku našega kraja. Vzpostavili smo dobre stike z našimi gasilci, zato si med seboj pomagamo. Organiziramo razne delovne akcije, športna tekmova- nja in precej plesov in veselic. Zasledili smo precejšen uspeh, saj smo s skupnimi močmi vzpostavili tudi stike z drugimi mladinskimi aktivi in ponosni smo na vsako skupno delo, ki je v prid naše lepše prihodnosti. OO ZSMS Gabernik Kratek — atraktiven — jedrnat Vas rado zebe? Imate mrzle no- ge? Spite sami? Kdaj ste imeli zad- njikrat pokvarjen želodec? Radi smučate? Zakaj ne znate plavati? Bi radi postali novinar? Si želite vnetje sinusov? Ste že kdai videli kramp? Imate vrt? Si želite imeti fiziko pet? Igrate košarko? Ste po- gledali sliko Doriana Grorja? Ste imeli kdaj žulj? Imate radi sonce, morje, poletje? Mladost, ljube- zen, ples, zabavo, nove prijatelje? Kdaj ste nazadnje poskrbeli za svoje noge, roke, trebušček? Želite za mesec dni brez staršev na počit- nice nekam daleč, zelo daleč? Gotovo. Dragi moji, vem, da ste že nestrpni. Samo še trenutek spo- štovani moji. Ne bodite neučakani. Pomirite se. Se je čas. In nehajte že vnaprej spraševati kje, kdaj, kako, zakaj, kako. . . Kaj pravite? Da vas vlečem za nos? Da so se mi skisali možgani (zaenkrat še ne, ampak nikoli ne veš)? Da vseh teh zanimivih, super, slastnih, dišečih, s smetano in čokoladnih, oh in sploh stvari kot so mrzle noge, lju- bezen, košarka, poletje, kramp, papir in svinčnik, kitara, sploh ni nikjer, na enem kupu in čisto za- stonj? Pravite, da vas doma ne bi pustili čisto same nekam daleč, ze- lo daleč in za cel mesec. Toda ljubi moji neučakani skeptiki, zelo se motite. Vse to in še več, mnogo več se vam obeta že čez dobre tri mesece. Če hočete seveda. Tiše, ti- še, saj vas slišim prav do samega stranišča, kako ste navdušeni (člo- vek še takrat ne more v miru). Je kdo razočaran? Ne marate dolgih, skrivnostnih in leplivih uvodov? Dvomite v moje ,,novi- narske" sposobnosti? No, no. . . . Imate pa res slabe živce. In še ne- kaj. Sploh niste romantični. To pa je pri tej vsej stvari najvažnejše. Romantika, dobra volja, potrplje- nje in dober apetit. Če imate vsaj dve od naštetih sposobnosti, ste sprejeti. Velja? Se vedno dvomite. . Vidim vam na nosu. Pa tudi jezik imate bel. Priporočam vam žlico ricinusovega olja. Za prebavo. Po- trebovali jo boste. Previdnost ne škodi. Do konca je še daleč. Ste Se vedno za stvar? Postajate zaspani. Pojejte jabolko in jogurt iz hladil- nika. Poživi. Dober tek. Ste pri- pravljeni? Gremo dalje. Je kdo kaj rekel? Slišim, imam izprana ušesa. Govoriš, govoriš, to je vse, kar znaš, je rekel nekdo. Ja, res je, dragi moji ampak brez jezika da- nes ni podritnika. Spet mimo. Vrniti se moramo. Na napačni poti smo. No, tudi prav. Imate kaj proti? Kot mačka okrog vrele kaše da hodim, pravi- te? Ne bi rekla. Kvečemu kot naš maček Emil okrog jetrne paštete, ki jo je dobil za kosilo. Sedaj pa jedro. In medias res. Kje dobiti sonce, mladost, vese- lje, kramp, žogo, jetrno pašteto in mrzle noge? Kje odkriti svoj skriti dramski, slikarski, pevski, igralski, novinarski, literarni, plesni ali sa- mo krampovski talent? Kje porabi odvečno energijo? Kje pozabiti na tisti nesrečno štirico, ki vam je pokvarila tako željeno odliko? Kje pozabiti na šolo, na mučno maturo in še mučnejši maturantski ples, na bližajoče se SMB-jevstvo? Kje si nabrati novih moči, se izdivjati, zabavati, dobiti žulj in spoznati nove ljudi? Kje dobiti sam s prija- telji cel mesec, daleč, zelo daleč od doma in včasih sitnih staršev? Se vam cedijo sline? Diši vablji- vo. Toda kje, kdo, kako? Ja, Ijub- čki golobčki, saj veste. Si ne upate povedati? Imate odgovor čisto na koncu jezika? Preišepnila vam bom, čeprav to ni lepo. MDA. Mladinske delovne akcije. Saj res! Ze vidim, kako ste zazijali (brez elektrike). Hevreka! To je rešitev za vaše počitnice, ljubi meji osnovnošolci (le naprej, čakata vas simpatični mentorici), srednješolci, mentorji, ubogi bodoči ^pjaki (za vas bo prva izmena so mi poveda- li) in še ostali. Vem, vem, čisto ste pozabili na MDA. Kje je že lansko poletje? In kje je šele letošnje! Se vam zdi prezgodaj? Pa ni. Boste videli, kar naenkrat bo vroče (če mene vpra- šate, komaj čakam). Samo spo- mniti sem vas hotela na MDA. ta- ko mimogrede. Za začetek. Nada- ljevanje seveda sledi. Veliko nada- ljevanj. Vročih in kadečih se. Da boste na tekočem. Se kaj? Se kaj? Zdi se mi, da sem nekaj pozabila. Seveda, veliko vam še moram napisati in vem, da boste vse prav radi prebrali. Saj boste, kajne? Torej nadaljujmo. Spomnila sem vas. MDA. To poznate. Košarka, mrzle noge, kramp, mladost, pri- jatelji, sonce. ... To poznate. Jarki in talenti. ... To poznate. Se nekaj. Akcije bodo! Brez skr- bi. Tudi letos. Nismo pozabili na vas in vemo, da že komaj čakate. Ampak prosim, ne bodite v skr- beh. Se je čas. In še veliko več bo- ste zvedeli. Obljubim. Verjamete? Za danes, so rekli, bo dovolj, če jih spomniš. Prav. Ste si zapomni- li? MDA. Tudi letos. Za vas. Se skrivnost: ena (MDA seveda) bo v Sloveniji, junija, republiška, tri tedne, 1. izmena; druga (MDA) pa ne bo v Sloveniji in tudi 1. izmena ne bo, bo pa zvezna. Več ne vem. Ste zadovoljni? Tudi nekaj za pionirje bo. Pravijo. Tisti na vrhu. Moramo jim verjeti. Torej na kratko (ali če bi brali tole pisanje brez okraskov, brez lupine ali ne- kaj takega kot zgoščen povzetek): MDA (Mladinske delovne akcije) bodo! Dve! In nekaj za pionirje. Ena v Sloveniji in ena v kakšni drugi republiki. Ena zvezna in ena republiška. Podrobnosti zaenkrat še nezna- ne. Pripravili vam bomo plakate, razstavo, radijsko oddajo, vse vam bomo ,,v živo" razložili. Prijavnice boste dobili. Ampak na vso vašo žalost ne bo- ste niti za en sam samcat dan prej šli iz šole. Pa drugič! Ne pozabite: MDA. Mladinske delovne akcije. Tudi letos. Za vas. Pa ne zamerite zaradi odvečnih ovinkov. Nima izpita (vozijo me moji dragi sošolci, ki imajo — skoraj vsi — izpit. Za avto. Večna jim hvala! In slava). Pripeljali pa so se le. In zmagali. Prvi smo in edini, ki smo porabili štiri liste, da smo prišli do jedra! MDA. Ne pozabite! Smo še prijatelji? Niste prepriča- ni? Ze prav. Trudim se za vas in samo za vas, vi pa sploh nimate smisla za kulinariko. Nasmešek, prosim! Za slovo. Vidimo se na MDA. Vaša Zvesta (no, no, zdaj pa res pretiravam). Ne bo dober zaključek. Se enkrat bom poskusi- la. Mnogo poljubčkov (Je preveč pohujSljivo? Naj bo. Vse za vas) vam pošilja Valja Podružbljanje SLO in DS Občinska konferenca ZSMS Ptuj je v vse osnovne organizacije poslala povzetek iz gradiva o podružbljanju SLO in DS, katerega je pripravila RK ZSMS. To gradivo in vse ostalo, kar je povezano s podružbljanjem SLO in DS bomo obravnavali in o tem razpravljali na okrogli mizi, ki bo v ponede- ljek, 27. februarja 1984 ob 16. uri v prostorih Kluba mladih Ptuj. Na tej okrogli mizi bomo poskusili odgovoriti na odprta vprašanja, ki se pojavljajo pri podružbljanju SLO in DS. Kakšen pristop imamo mladi pri pouku obrambne vzgoje v OS, srednjih in višjih šolah? Zakaj se določe- ne ure obrambne vzgoje ne prenesejo v vojašnico? Ali ne bi bila vzgoja teh učencev kvalitetnejša? Kakšno je usposabljanje mladih v krajevni skupno- sti in v delovnih organizacijah oziroma temeljnih organizacijah združenega dela? Smo dovolj seznanjeni o vlogi družbene samozaščite? Ali je res, da ima v veliki meri družbena samozaščita vlogo le takrat, kadar se čuvajo do- ločeni objekti oziroma pazi na red in mir na ,,veselicah"? V JLA se trenut- no pojavlja zelo aktualno vprašanje, zakaj ne bi skrajšali vojaški rok iz petnajst na dvanajst mesecev? To je le nekaj vprašanj na katera bomo po- skusili odgovoriti in v razpravi tudi nakazati rešitve. Zato pristopite k temu gradivu v vseh osnovnih organizacijah z veliko resnostjo in poskušajte najti kvalitetne rešitve. Mladinci se moramo zave- dati, da smo v SLO in DS vsi organizirano zastopani in zato je k temu po- treben organiziran pristop. Vsi skupaj, celotna družba, si moramo priznati, da smo mladinci dejansko sami izvajalci nalog, katere dobivamo. Naša mi- šljenja in stališča pa prihajajo bolj ali manj na gluha ušesa. Recimo pri vajah NNNP se pokaže kolikšen vpliv imamo pri samih pripravah. Pri tak- šnih oblikah dela pa bi bilo zelo vmesno vključevati tudi mladino. Zato Se posebej poudarjam, da je pomembno, da se vsi mladinci vklju- čimo v razpravo', najprej v svoji sredini, nato pa še 27. februarja na okrogli mizi, kjer boste lahko prenesli stališča vaše osnovne organizacije in podali vaše osebne vtise, katere ste dobili pri delu SLO in DS, v JLA, v TO, na sa- mih vajah NNNP in še kje drugje. Povzetki vaše razprave pa bodo smerni- ce in opora za problemsko konferenco, katero pripravlja RK ZSMS. Emil Mesarič Mladi o ,mladini' Na račun glasila Mladina je bilo izrečenih že veliko besed. Nekateri mladi govorijo, da jim je mladina všeč, drugi ne. Večina pa je menila takole: »Članki v reviji se največkrat doti- kajo vsebine, ki ni prav nič v zvezi s problemi mladih. Teme, ki se pojavljajo v samem glasilu, so prgvzete iz drugih revij in dnevnega časopisja. O izg(ubah, o fi- nanciranjuTn dviganju cen ie bilo iz- rečenih nič koliko besed m so se^edno znova pt)javljale tudi v tej reviji. Če je naziv revije Mladina, nai v njej obravnavajo probleme mlacfih, njiho- vo aktivnost v osnovnih organizacijah pa tudi o problemih zaposlovania» Vsi, ki sem jih vprašala o Mladini, v glavnem poudarjajo teme, ki so obravnavane že v drugih revijah. O tej reviji sem izvedla anketo. Odgovarjah so mi na vprašanje: »Kaj meniš o reviji Mladina?« »Mladina mi osebno ni všeč, ker vsebuje premalo zanimivih člankov. Članki ne obravnavajo problemov mladih. Preveč je napisanega o tem, kar obravnavajo že v drugih revijah.« »V Mladini je preveč suhoparnih člankov. Več bi moralo biti o težavah v svetu in o problemih mladih.« »To ni glasilo za mlade, ker je v njem premalo člankov za mlade. Zakaj? V njej so dolgi in suhoparni članki, ici se jih sčasoma naveličaš. Tako te že po- gled na njih odvrne od branja.« »Jaz mislim, da bi morala biti revija živah- nejša. Ne mislim, da naj bi bila takšna, kot sta antena ali ITD. V njej si želim več besed o mladih, več o tem, kako in kaj delajo v osnovnih organizacijah. Želim, da bi v revijah bilo več spodbud, tako bi na primer prebrali, kaj so na- redili v neki sredini mladih in bi še to poskušali v svoji organizaciji. Pred- vsem to — več povezovanja, več pisa- nja o delu in problemih!« »V Mladini je preveč političnih člankov. Zakaj ne bi pisali o šolanju, o zaposlovanju, o povezovanju mladih. Želim si, da bi bilo napisanega več o mladih. Ze res, da pišejo tudi o mladih, vendar so ta opisovanja dolga in ne- zanimiva. Več živahnosti, samo to!« Vsi, ki sem jih o Mladini vpra.šala, niso zadovoljni z njo. Ni nam potrebno spraševati »Zakaj?« — a to so nam prav vsi pojasnili. In kaj menite vi? Smiljana Černezel 00 ZSMS Jože Lacko Kicar Naša vas je ena izmed sedmih vasi v krajevni skup- nosti Heroja Lacka Rogoznica. Za vsako KS je pred- vsem pomembna mladina, zato se lahko naša krajev- na skupnost ponaša z velikim številom mladih, ki so aktivni na vseh področjih. V KS imamo pet osnovnih organizacij ZSMS, ki se povezujejo v krajevni svet ZSMS. Ne moremo ravno trditi, da so vse zelo aktiv- ne, ampak delajo po svojih zmogljivostih. Nekoliko izstopata OO ZSMS Jože Lacko Kicar in OO ZSMS Franc Kramberger Rogoznica. Mladi v OO ZSMS imamo vse možnosti za aktivno delo, saj ima vsaka OO svoj prostor, kjer se mladi lahko zadržujejo in sestajajo, pa čeprav je to gasilski dom ali prostor krajevne skupnosti. Predstavljamo vam OO ZSMS Jože Lacko Kicar, ki je znana po aktivnem delu mladih. Od centra Ptu- ja smo oddaljeni šest kilometrov. Kicar je znan po hribovitem področju, zato je naše informiranje toliko težje. Mladi smo aktivni na več področjih kot so: de- lovne akcije, kultura, šport, izobraževanje, vaška samouprava, veliko mladih je delegiranih v KS. Ohranjamo tudi tradicije NOB, kajti v naši vasi ima- mo spominsko obeležje, ki ga vsako leto skrbno ure- jujemo. Prav tako imamo tudi druge delovne akcije, npr. čiščenje okolice gasilskega doma. urediti še mo- ramo Banjin gaj, pomagamo pa tudi pri gradnji vo- dovodnega omrežja. Mladi iz naše OO se radi vklju- čujemo v mladinske delovne brigade. Čeprav je v vasi preko sto mladih je v osnovni organizaciji aktivnih le petdeset odstotkov. Naša OO je najbolj zablestela na kulturnem po- dročju, kajti ni vaščana, ki ne bi bil seznanjen z naši- mi kulturnimi programi. Ustanovljeho imamo folklorno skupino. V veliko pomoč nam je TOZD Delta, od katere si sposojamo folklorne obleke in ta- ko uspešno nastopamo. Ker se mladi zanimamo za moderne plese, imamo ritmično skupino, ki je sestavljena iz petih mladink, ki vzbujajo pozornost ne samo mladih, temveč tudi starejših krajanov. Prav tako nam je v velik ponos rojstna hiša Jožeta Lacka, po katerem se naša osnov- na organizacija imenuje. Predsedstvo OO ZSMS Jože Lacko Kicar Ni je smrti brez življenja, ni svobode brez trpljenja Jugoslovanski narod je na svoji dolgi zgodovinski poti pokazal največ življenjske moči, pripravljenosti in odločitve, da si sam kroji svojo prihodnost prav v času, ko sta si nacistična in fašistična soldateska priza- devali uničiti ga. To je bil čas, ko se je naš človek, ki je stoletja stal prav ob zidovih mračne nacistične trdnjave, uprl po- skusom popolne zmaličenosti človekovega dostojan- stva. Iz naroda, ki so mu dolgo gospodovali, je postal sam svoj gospodar. Pot, da je Jugoslavija postala to, kar danes je, je znani sovjetski publicist Ehrenburg označil na kratko takole: ,,Jugoslavija je strmoglavila izdajalsko vla- do ... to je bilo delo čudovitih in ponosnih ljudi. Ti- sti dan se je začela epopeja Jugoslavije. Potem smo sli- šali za Tita, za partizane, za borbe v planinah, za žene in otroke, ki so z borci delili vse, za kri in junaštvo." Da, slišali so za trnovo pot našega naroda, da si pribori svobodo, vse od tistega usodnega jugoslovan- skega marca 1941 dalje. Bolje vojno, kot pakt; bolje smrt kot suženjstvo, so klicale množice delavcev in kmetov ter intelektualcev 27. marca pred več kot 40. leti. To je bil zgodovinski trenutek, to je bil pogum, ki ga je občudovala vsa Evropa. Hitler in Mussolini pa sta besnela v nezadržnem gnevu, kajti narodi Jugosla- vije na čelu s KPJ so obrnili zgodovinske dogodke ta- ko, kot jih ni nihče pričakoval; upreti se največji sili. pa je bil pogum, junaštvo brez primere. V tistih najte- mnejših trenutkih je bila edino KPJ dovolj pogumna, da se je odkrito uprla izdajalskim planom in povezo- vanju jugoslovanske vlade z nacisti in fašisti. ,,Naj se združijo vsi poštenjaki, vsi, ki ne žele suženjstva, proti peščici izdajalcev . . ." je pisalo na proglasu KPJ v prvih marčevskih dneh 1941. Letaki s proglasom so kljub množičnim in vse pogostejšim aretacijam in pre- iskavam prihajali v vedno več rok prebivalstva, beseda ,,partija" pa je neustavljivo šla od ust do ust. Težnje naroda in partije so bile na isti strani — na strani obrambe domovine, strmoglavljenje izdajalske vlade in povezovanje z edino socialistično državo na svetu. Potem pa so se dogodki razvijali hitreje, dokler se niso sprevrgli v vihar. 6. aprila 1941 so nemška letala priletela nad Beo- grad, letalci so odvrgli velikansko težo pogubnih bomb. Za njimi je ostalo na tisoče mrtvih ljudi . . . Tako se je bojeval Hitler. Zahrbtno, okrutno. Kralj in vlada pa sta pobegnila v tujino, pustila sta ljudstvo, ki bi bilo obsojeno na propad, če ne bi . . . Da, če ne bi bilo tu KPJ, ki je ostala. Na čelu je bil Tito, njega Nemci s svojim napadom niso presenetili. Končeval je zadnje priprave na vstajo. Sovražniki pa so razkosali našo domovino, kakor si razbojniki po ropu razdelijo plen. Vsakdo si je hotel odtrgati kar največji kos. Prav nič ni ostalo nedotak- njeno, celo. Povsod so ustanavljali fašistične enote in jih oboroževali. Po prvih oboroženih akcijah se je so- vražnik zmedel, nihče ni pričakoval takšnega odpora. Potem so podivjali — začeli so se maščevati. Ubijali so naše ljudi, jih postavljali pred puške in jih zapirali. Ja- senovac. Stara Gradiška, Banjica so postala pretesne ječe za vse zaprte ljudi. Toda sovražnik je delal račun brez krčmarja. Zmotili so se v svojim domnevah, da bodo ljudstvo odvrnili od boja. Vsa domovina je vzplamtela'v ognju vstaje. To je bil plaz, ki ga niso mogli ustaviti niti mitraljezi, ne najhujše muke. Začela se je NOB, ki jo je vodil Tito. Zavedal se je, da mora izbrati partizanski način bojevanja, kajti v ljudski vojski so bili uporniki praznih rolc, oboroženi le s sovraštvom in puškami, ki so jih iztrgali sovražni- ku. Bojna žarišča so se množila, naloge so postajale čedalje bolj zapletene, tako da prvi partizanski odredi niso mogli več vzdržati bremena razplamtele vstaje in vojne. Kot operativno enoto za strateške naloge, so ustanovih L proletarsko brigado kot je jedro za nadaljnjo rast redne armade. Iz vseh oddelkov, ki so še obstajali, pa so bile ustanovljene brigade. Hkrati z naraščanjem narodnoosvobodilnega giba- nja so se množile tudi enote NOV — enote naše armade. Vrstile so se ofenzive. To so bile zapletene akcije vojaških enot, ki so hotele uničiti našo vojsko in Tita. Hkrati pa je bil to čas, v katerem se je kalila naša armada. Neretva, Sutjeska, Dražgoše, Pohorje, Drvar . . ., to so imena, tesno povezana z našo arma- do, ki je osvobajala in končno 9. maja 1945 osvobodi- la vse ozemlje domovine. Tov. Tito je z zanesljivo ro- ko prikrmaril ladjo revolucije v pristanišče. Leto 1945. Sreča v ljudeh na eni strani, porušena domovina na drugi. Ničesar ni, vse bo treba zgraditi na novo. Izmučena domovina kliče mladih rok, da jo obnovijo. Junaki vojne so postali junaki dela. To so bili tisti junaki, ki so branili našo domovino pred so- vražniki. In zopet je bila tu armada, naša armada. Njena naloga je danes drugačna, armada se razli- kuje od tiste med vojno. Ima najsodobnejše orožje, ki pa ga ne bo nikoli prva uporabila. Sodeluje z mladimi, pomaga ob raznih elementarnih nesrečah in kar je naj- boj važno, zaveda se, da je vseh 1,7 milijona žrtev vojne vedelo, za kaj umira. Vedeli so, da ne umirajo zaman. Umirali so z vero v lepšo, svobodno prihod- nost, vseskozi pa jih je spremljala Kajuhova misel: ,,Ni je smrti brez življenja, ni svobode brez trplje- nja . . ." Majda ERLAČ 8. a, OS Hajdina 10 - NAŠI DOPISNIKI 23. februar 1984 - TEDNIK PTUJSKI Na članek me je spodbudila nedavno zaključena razstava, prirejena v Pokrajinskem muzeju v Ptuju, nanašala pa seje na nove pridobitve od leta 1980 do konca 1983. Med pridobljenimi ekspo- nati je bila razstavljena tudi bur- manska harfa, darilo našega ve- leposlanika Vladimirja Sestane, rojenega v Ptuju. Diplomat §es- tan je bil naprošen že v času svoje misije v Pekingu od ravnatelja ptujske Ljudske in študijske knjižnice ter muzikologa Dragota Hasla, da pridobi po možnosti iz daljne Kitajske za ptiijski muzej kakšno značilno glasbilo. Dokler ni bila ukinjena v ptujskem Po- krajinskem muzeju Glasbena zbirka (1982), je pomenila enos- trun.ska, iz sandalovine izredno miniaturno izrezljana kitajska violina dragocen dodatek k pre- vladujočemu delu izvenevropskih glasbil, ki jih je zbiral kot amba- sador po afriškem in azijskem kontinentu že pokojni narodni heroj Dušan Kveder, del tega pa podaril Ptuju. Morda je zanimivo ugotavljati, kako se spleta okrog vsakega pri- dobljenega predmeta,, ki ga na- nese kontna pot v zbirateljske, galerijske in muzejske zbirke skoraj gotovo neka zgodba, ki je lahko pozneje še dopolnjena z novimi elementi. Zavisi pač od premikov predmetov, skratka od usode določenih eksponatov in zbirk. Včasih je laka pripoved naključna, včasih manj atraktiv- na, včasih odvisna od predmeto- vega nastanka in njegove na- membnosti, še večkrat pa zavisi od okolja, iz katerega eksponat izvira. Največkrat je povezana z njegovo pridobitvijo, ,ki je lahko zgolj namenska, očitno pa lahko vzbuja tudi pri obiskovalcih pri- stnejši izraz, če je njegova vloga pri postavitvi dovolj poudaijena. Zbirajo, oziroma pridobivajo se v glavnem, predvsem pa pridobi- vajo le pomembnejši predmeti, ki se pojavljajo redkeje na terenu. Na ta način z lahkoto preglasijo po starosti, redkosti in lepoti iz- delave navadnejše in pogostejše zapažene predmete. Značilnosti eksponata ne more igrati, tudi na tem prizorišču glede na kvaliteto, njegove namembnosti, materiala iz katerega so izdelani, redkosti ali razšiijenosti, enako pomembne vloge. HARFA-INSTRUMENT ANTIČNEGA ORIENTA Glasbilo, kateremu velja ta pozornost je prispelo v Ptuj iz daljne Burme, zaradi česar ima gotovo mikavnejši izraz že zaradi svojega porekla. Več pozornosti zasluži zaradi načina izdelave, oblike in funkcionalnosti, pred- vsem pa zato, ker ga srečamo redko v naših muzejsfch zbirkah. Že njegov izgled ponuja ne glede na to, kje se nahaja, je to v muzejih in različnih zbirkah, eventualno v ateljejih umetnikov, pri posa- meznikih ali kako drugače, nekaj posebnega, še bolj pa, če ga vidi- mo v njegovi resnični uporabi. Arheološke najdbe in pisani izvori poudarjajo, daje harfa zelo star, čeprav različen po obliki, vsekakor pa najzanimivejši glas- beni inštrument predvsem anti- čnega Orienta, saj so ga uporab- ljale vse tedanje civilizacije. Po- samezne oblike tega glasbila vse- bujejo egipčansko, sumerijsko, asirsko, kitajsko, indijsko, perzij- sko, grško in rimsko poreklo. Ptujski pridobitvi podobne, zara- di ločne oblike, poznamo že v starem Egiptu, predvsem pa v azijski folklori. Najpogostejše je čolnasta harfa ločne oblike, zas- topana v Burmi in v nekdanjem Siamu, seveda še v Indiji in dru- god. V različnih oblikah se še uf)orablja tudi na afriškem kon- tinentu, kjer se je razvila iz egip- čanske ločne harfe. Zanimivo je, da še danes šteje med popularna glasbila harfa okrogle oblike na Madagaskarju in Filipinih. Na evropski celini je dosegla harfa brez dvoma največji razpon in razvoj. Pomemben je predvsem njen poseben tonski razvoj, obs^g, lepota izdelave in zvočnost, ki seje razlikovala od ostalih po obliki v odnosu na dimenzije in po- množeno število strun, zato je lahko uporabljana na koncertih tudi za solistično izvajanje. BURMANSKA HARFA Burmanska harfa šteje med glasbila čolnastega tipa m ločne oblike, kar se povezuje s staro harfo indijskega porekla. V odnosu nanjo je doživela nekatere modifikacije, predifikacije, pred- vsem glede izvora in števila strun. Na burmanskem jeziku se ime- nuje saung. Ohranila se je zaradi svoje popularnosti skozi stoletja, njena uporaba pa je bila na višku na začetku našega tisočletja. Te- daj je imela Burma svojo prestol- nico v Paganu ob srednjem toku rekelrrawaddy,kjerjebilakultura na višku, vzporedno pa je tekel tudi umetniški razvoj. Glavno mesto Paganjebilovtej ravnini izredno razsežno, po le- poti in bogastvu pa so ga šteli med svetovna čudesa. Imelo je tedaj okrog tisoč pagod in templjev, številne samostane, budizem pa je pospeševal tudi pismenost, kar dokazuje še danes ohranjena ve- lika knjižnica. Cveteli sta trgovina in obrt, kajti sem je prihajalo ne- šteto trgovskih karavan, romarjev in drugih popotnikov. Ko so raz- širili Burmanci svoje kraljestvo do izliva reke Irrawaddy, sta začela l^agan in naslednja prestolnica Pegu propadati, ker je postal Rangoon v novejšem času središ- če države. Kot posledica osvajanj novih ix)krajin se je kljub vsem terito- rialnim in političnim spremem- bam ohranilo v najbogatejši pre- stolnici v Paganu pomembno število prvotnih objektov. Neka- teri so sicer že na pol razpadli, toda ohranjenih in čudovito okrašenih je še vedno prek tristo pagod in templjev, knjižnic in rezidenc raznih oblik in velikosti, grajenih iz različnih materialov. Spomeniška služba jim poklanja pod okriljem UNESCA posebno pozornost. Na lepo ohranjenem in v svetovni literaturi znanem Ananda templju se še lahko vidijo med številnimi okraski tudi re- liefne predstave saunga, kar po- novno potrjuje njegovo popular- nost. Glasbilo je bilo več stoletij v široki uporabi, zlasti pri sakralnih in dvorskih svečanostih, priljub- ljeno pa tudi med preprostim ljudstvom. Zelo spoštovani so bili tudi harfisti, kajti uporaba in- štrumenta je bila lahko tudi orkestralna, če je nastopalo sedem harfistov istočasno. Posamezno nastopajoči harfisti so lahko do- segh visok atribut dobrega saun- gista le, če so navduševali publiko v samospremljavi tudi s svojim petjem. V BURMI VELIKO STARIH GLASBIL Sele v novejšem času, ko so Burmo leta 1866 kolonizirali Bri- tanci, so začeli postavljati saung v ozadje, ker seje uveljavljala ved- no bolj glasba na kitari. Kljub temu pa je ostala v srcih Bur- mancev harfa simbol glasbila iz davnih časov in avtentičnega iz- vora. Ohranil seje tudi prav tako popularen saing-waing, sestavljen iz 18 do 21 bobnov različne veli- kosti. Po uniji z Indijo leta 1937, zlasti pa po osamosvojitvi leta 1948 je dobila tudi harfa v Burmi svojo nekdanjo veljavo. Razprostranjenost harfe v Burmi je še vedno velika, tudi starih glasbil te vrste se najde do- volj. V času bivanja v tej prelepi deželi (1980) sem resno razmiš- ljala o pridobitvi tega s tradicijo okronanega in nekoč najbolj raz- širjenega glasbila. Načrt je bilo nekoliko lažje izpeljati, ker je obljubil darovalec svoj prispevek ptujski Glasbeni zbirki že pred odhodom na opravljanje svoje diplomatske misije. Moja naloga je bila, glasbilo izbrati. Nekajtedensko bivanje v dežeh z veliko umetniško, glasbeno in plesno tradicijo, ni potekalo samo v burmanski prestolnici, zato je bilo malo časa za stike s strokovno usposobljenimi ljudmi, ki jih ni dosti in so težko dosegljivi. V Rangoonu sem se podala v muzej, kjer hranijo izredne dragocenosti bivših dinastij in druge eksponate raznih oblik in namembnosti na visoki umetniški ravni. Kljub iz- redni ljubeznivosti o direktni po- moči ni moglo biti govora, ker se je čutilo tudi tukaj nerazpoloženje, predvsem pa bojazen glede odnašanja njihovega ljudskega bogastva. STIKANJE PO PRODAJALNAH Stikala sem po ulicah, pred- vsem po prodajalnah, ki se zelo razlikujejo od naših, kajti vsak trgovec se ukvarja z vsem mogo- čim. V povprečnem lokalu je najti vsem. kar sicer ponuja trg. Neka- tere zaloge so bile tedaj še ome- jene, mnogih artiklov, ki jih na- bavljamo v Evropi pa tam ni mogoče zahtevati, ker jih enos- tavno ne poznajo. Mnogo tega se najde na velikem trgu, v številnih malih prodajalnah, ki so ponujale med drugim za zavijanje ročno izdelan papir tako dobre kvalite- te. ki bi bil posebno dobrodošel umetnikom, zlasti gralikom. Iz- redne so bile tudi tkanine iz doma izdelane svile. Trg ponuja tudi nešteto okrasnih predmetov iz biserne matice, srebra, kosti, slo- novine in px)dobnega. Tudi raz- ličnih okusno in manj fino izde- lanih spominkov se je našlo celo pri trgovcih s takoimenovanim antičnim blagom. Ti po navadi niso razpolagali z dovolj kvalitet- nimi glasbili, za katere sem se zanimala, izvleči pa bi znali se- veda kar najbolj visoko ceno. Kmalu .sem ugotovila, da na- jveč obljubljajo male prodajalni- ce, ki se nahajajo ob pokritih stopniščih strmega vzpona, usmerjenih po vseh štirih straneh neba na plato, ki obkroža v širini 45 m največjo pagodo Shwedagon v Rangoonu. Tukaj je tudi začetek nekaj stoletij stare naselbine, ki se je razvila v prestolnico, nekoč pa se je imenovala Dagon. Pagoda, stara približno eno tisočletje, velja za najvišjo na svetu. Kupolasto grajena in koničasto zaključena je v celoti pozlačena, za kar so po- trebovali okrog 150 kg čistega zlata. Na 100 m visokem vrhu, ki ima dežnikast zaključek, tako imenovani hti, se lesketa vehk dragulj, ki so ga obesili tja ob zadnji obnovitvi pred kakšnim stoletjem. Okrog glavne pagode se nahaja še prek 60 manjših pagod in templjev, kajti tja ne zahajajo .samo romarji iz dva in pol mili- jonskega Rangoona, ampak iz vse dežele in celega sveta. SREČANJE Z DOMAČIMI Ob Shwedagonski pagodi, so razen svetišč, samostanska po- slopja, počivališča za romarje, več večjih in manjših dvoran, kjer lahko romarji odložijo s seboj prinesetTo hrano, kar se razvije včasih v prave majhne in večje pojedine. Ob priliki sem prisos- tvovala taki ponazoritvi domač- nosu in imela priložnost preizku- šati njihove domače jedi, ki so jih lahko celo na določenem mestu pogreh. Med mnogimi štejem ta dogodek med nenavadne, prav tako srečanja z domačini in šte- vilnimi romarji, ki so si na mese- čev praznik utirali pot skozi množico na platoju z velikim gongom, nosila pa sta ga po dva mladeniča na ramenih. Zamolkh udarci so opozarjali na umik procesijam, ki so prihajale kdo ve kako daleč in prinesle darove budističnemu samostanu, ki upravlja s pagodo. Za nagrado se mlada, s cvetjem okrašena dekleta metale lističe cvetja iz velike, z ustrezno omamentiko okrašene srebrne posode, pomešane z dro- bižem, za katerim so se poganjali reveži in otroci. Manjše skupine, največkrat izgleda v družinski sestavi, so prinašale cvetje, pri enem izmed redovnikov, ki so sedeli za mizo z debelo knjigo in skrinjico za denar pa zapisovali darovane zneske. Vse se je odvijalo po nekem ustaljenem redu. ki je tudi predstavljal do- godek za sebe. Nekega lepega sončnega dne, bilo je 16. marca 1980, sem se podala zopet na področje Shwe- dagon pagode. Stikala sem po prodajalnicah ob stopniščih in videla na dveh mestih glasbilo, ki bi ustrezalo namenjenemu naku- pu. Cene so bile sicer visoke, ki so za tako glasbilo morda primerne, zlasti v primerjavi s prejšnjimi poizvedovanji. Pri prodajalcu s kvalitetnejšim glasbilom sem se zanimala, če ima morda še kak- šno, dy bi bilo mogoče narediti izbiro. Ker se najde zlasti okrog prodajaln dosti otrok, ki jim je pripisovati radovednost, sem se zabavala še z njimi in ugotovila, da skoraj vsi opazujejo ljudi, da ne bi prišlo do kraje. O vsem takoj signalizirajo na pravem mestu, tudi če se je pri trgovcu zadržal nekdo, ki obeta zahtevnejši na- kup. Zadržavali so me, mi kazali še druge zanimive predmete, zlasti staro orožje, razne oblike zvončkov, ki odganj ajo zle duhove ali služijo v kulturne namene, skratka marsikaj, česar bi si po- želel marsikdo, kaj šele muzealec. Medtem je prišel možakar sred- njih let, se predstavil kot lastnik prodajalne, ki je bil že obveščen, da se zanimam za harfo. Dejal je, daje izbor mogoč v stanovanju pri njegovem bratu, kar je bila tudi izredna možnost za ogled bur- manske meščanske hiše, česar doslej nisme imela priložnosti. Do trgovčeve hiše smo prišh po kratkih vijugovih uUcah ne daleč od podnožja zahodnega pagodi- nega stopnišča. Čeprav stisrijena pod hrib je bila hiša zelo prostor- na. Velika, verjetno dnevna soba je imela mrežaste stene, ta in so- sednji prostor pa so razhlajevali še trije propelerji. Vtis je bil mogo- čen, kajti vse, kar je bilo v trenutku na dosego oči, je bilo izpolnjeno z različnimi predmeti muzejske vrednosti, ki so se sicer razlikovali po starosti, kar pa se je vezalo za tradicijo in kulturno vrednost, pa so le lahko konkurirah med seboj. Tako je bilo tudi s starim orožjem, ki ga je, bila polna še tretja soba, kar sem ugotovila, ko sem dobila pozneje vstop tudi v njo. Prek osemdeset mečev, bogato okrašenih z zlatom, srebrom in dragim kamenjem, seje vrstilo po stenah. V pt)dobno kategorijo so štela tudi številna bodala in ščiti, ki so bili prav tako skrbno razpo- rejeni po stenah kot glasbila po omarah in policah, med katerimi je bilo prek dvajset harf Bile so bogatejše po okrasih, kot sem jih videvala dotlej in skrbno izdelane iz tikovega lesa, usnja in svilenih strun, čigar debelost je vplivala na zvok. Bile so skrbno spravljene v tkaninaste vreče aU pa so bile pokrite a posebnimi pregrinjali. Nekaj časa so me pustili .samo, toda kmalu so se zaslišali iz zu- nanje strani hitri koraki. Bil je la.stnik razstavljenega bogastva, ki ga je bilo gotovo še dosti več. Naglo je stresel z nog sandale in dostojanstveno vstopil. Opravljen je bil v tipično nošo domačinov s pondjijem, dolgemu ženskemu krilu podobnem oblačilu in v ti- pični, kitajskem kroju podobni srajci z dolgimi rokavi, toda brez pokrivala, ki se nosi le ob svečanih priložnostih. Obveščen kaj me zanima, mi je začel razkazovati glasbila in pripovedovati kako priljubljena so med ljudstvom, ker so po legendi angeli igrali Buddhi nežne skladbe, ko je me- ditiral. LEGENDA O BUDDHI Toda legenda, očitno starejšega izvora govori, kako je počival Buddha nekoč v podzemni jami Indasali. ki je bila last devaškega kralja Sakra, ta pa si je zelo želel slišati nekaj besed iz prerokovih ust. Hitro je izdelal načrt, dal po- klicati znanega harfista Pancha- sinkha in ga prosil naj poskrbi, da .se bo lahko približal Buddhi. Mojster harfist se je podal v In- dasalo in začel ob spremljavi svoje harfe prepevati o Buddhini pra- vičnosti, upanju, ki ga vzbuja s svojimi besedami, o čistoti njego- ve duše, milosti, ki jo izraža in o ljubezni, ki jo širi okrog sebe. Ko je Buddha slišal Pancha- sinkhino muziciranje, mu je dejal, da je njegovo petje v najboljši harmoniji s strunami harfe in ga vprašal, kdaj je komponiral svoje lirične melodije. Kralj Sakra je čakal na to priložnost, zato se je približal Buddhi in mu izkazal svoje globoko spoštovanje. Bud- dha se je zadržal v pogovoru z njim in ga o marsičem poučil. Kralj se je pozneje bogato oddolžil mojstru harfe m mu iz- polnil željo, da se je. lahko poročil z najlepšim dekletom iz njegove kraljevine, obenem pa mu dal vi- sok plemiški naslov. VELIKA IZBIRA HARF Pogovor z očitno zelo izob- raženim trgovcem o marsičem, je tekel neposredno, ko pa naju je nanesla beseda zopet na glasbilo, je snel iz visoke omare harfo in odbrenkal zvočno melodijo sta- rega porekla, ki je nežno zvenela tri in štiriglasno po prostoru. Dejal je, da se je naučil igrati v samo- stanu, kjer je preživel nekaj let, kajti dolžnost vsakega budista je, da prebije v svojem življenju vsaj sedem dni v samostanu. Dan odhoda v deških letih pomeni neke vrste iniciacijo. Med opremo, ki jo deček nosi s seboj šteje rumeno meniško oblačilo, okrogla pokrita posoda za zbira- nje hrane in darila samostanu. Tak dan je velik praznik za družino, večina pa si le na ta način omogoči osnovno izobrazbo. Razkazoval mi je posamezne harfe, bogatejše in skromnejše, toda vse lepe čolnaste oblike, kar je resonačna omarica s finim usnjem, na mestih, kjer pa je pri- trjena so tudi posebni okraski. V sredini začne greben, ki se na eno stran razvije v dolg vrat ločne oblike, povezan z osnovnim de- lom s strunami. Vse deluje zelo dekorativno, obvezno pa je tudi stojalce, da se glasbilo ne poško- duje. Pojasnjeval je tudi, kako je harfa prvotno štela trinajst strun, sedaj jih ima šestnajst, čeprav bi morala imeti dve več, toda dva tona sta se med konstrukcijo glasbila izgubila. Ni pa nobene nevarnosti, da bi se njena uporaba zanemarila, pozabila ali prene- hala obstajati, kajti sedaj je celo na Glasbeni akademiji v Rangoonu poseben oddelek, kjer poučujejo igranje na harfi. O izboru harfe sem seveda po- ročala mecenu in svojemu gosti- telju velepo.slaniku Sestanu, ka- teremu sem izredno hvaležna za izjemno priložnost nabave glas- bila in bivanja v Burmi. K trgovcu sva se podala, 19. marca 1980. Bilo je zelo vroče popoldne. Morala sva do Shwedagona in po južnem stopnišču navzgor do svetiščnega dela in se prek platoja spustiti po zahodnih stopnicah do hiše, kjer je potekala formalnost^nabave. Prehojena pot na vrhu je peljala v polkrogu po fino brušenih mar- mornih p oščah. Bile so skoraj razbeljene od sonca, ki je ne- usmiljeno pripekalo, kajti že je začelo poletje. Po kamenitem delu sva morala teči kot za stavo, kajti vsi obiskovalci budističnih svetišč v Burmi morajo hoditi bosi vroče popoldne. Morala sva do Shwe- dagona in po južnem stopnišču navzgor do svetiščnega dela in se prek platoja spustiti po zahodnih stopnicah do hiše, kjer je potekala formalnost nabave. Prehojena pot na vrhu je peljala v polkrogu po fino brušenih marmornih ploš- čah. Bile so skoraj razbeljene od sonca, kije neusmiljeno pripeka- lo, kajti že je začelo po etie. Po kamenitem delu sva morala teči kot za stavo, kajti vsi obiskovalci budističnih svetišč v Burmi mo- rajo hoditi bosi že na določeni razdalji pred svetiščem. KONČNO SKLENJENA KUPČIJA v trgovčevo hišo sva se podala v spremstvu njegove svakinje. Neopazni spremljevalci so gotovo opravili svoje delo, kajti prodaja- lec seje pojavil že čez nekaj minut dostojanstveno kot visoki dvor- jan. Temu primerno je bil tudi oblečen. V snežnobeli srajci in belem ter rahlo rdeče karirastem pondjiju iz najfinejšega bombaža, srajco pa zapeto z zlatimi gumbi na težki verižici. Nasmejano je vstopil in po kratkem pogovoru preizkusil s svojimi tankimi prsti nabavljeno glasbilo. Toda ni bilo dovolj časa, zato je dogodek ne- koliko izgubil na tisti ritualni po- časnosti orientalnega prehoda iz dejanja v dejanje. Tudi po opravljeni kupčiji je bilo izredno zanimivo gledati verziranega trgovca, ki je prešteval sprejet denar med pogovorom stoje in božal ostre robove ne preveč iz- rabljenih bankovcev. Harfa je stala 850,— kyatov, kijih ni mo- goče primerjati z dolarji, kaj šele z dinarji, čeprav so pretekla od ta- krat nepolna štiri leta. Ostalo je le še na tem, da se glasbilo skrbno hrani v Rangoonu do zaključka Šestanove diplo- matske misije in ga srečno pripe- ljejo skupaj s svojimi stvarmi v domovino. Preteklo je dobro leto, koje izročil darovalec burmansko harfo ptujskemu Pokrajinskemu muzeju. Samo eno poletje so si jo lahko ogledovali obiskovalci Glasbene zbirke. Potem so po ukinitvi zbirke vsa glasbila uto- nila v pozabo, med njimi tudi burmanska harfa, kije imela še to srečo, da smo jo zopet lahko videli na minuli razstavi v zadnjih letih pridobljenih muzealij. Dr. Steflca Cobelj Burmanska harfa v Pokrajinskem muzeju v Ptuju, darilo našega vele- poslanika Vladimirja Šestana Foto: I. Ciani Dolgoletna zahrbtna bolezen je končno rešila trpljenja nekoč po vsej Sloveniji znanega Vladimirja Krefta. Pogreb jebilvsredo. 15. februarja 1984 na Videmskem pokopališču ob Sčavnici. Od pokojnega Vladimiija Krefta se niso po- slovili le njegova žena Marica s sinovi in le njegova brata dr. Bralko in Ivan z njunimi družinami, temveč tudi številni krajani, občani, hkrati njegovi znanci, prijatelji, tovariši s celotnega slovenskega prostora. Vlado Kreft je bil star 75 let. Bilje napredno usmerjen, pravi kmet na očetovi rojstni grudi v Vidmu ob Sčavnici. 2e kot mlad študent v Ljubljani je bil povezan zorganizacijami naprednega gibanja v stari Jugoslaviji. Do leta 1934je tudi opravljal funkcijo tajnika pri takratni Zvezi kmetskih fan- tov in deklet Ljubljana. Po vrnitvi v svoj kraj v Videm ob Sčavnici je Vlado Kreft sporedno z njegovo napredno kmetijo vodil in predsedoval pri domačem Društvu kmetskih fantov in deklet v Vidmu ob Sčavnici. kjer so po njegovi zaslugi zgradili leta 1939 tudi znani »Dom Matije Gubca«. Kiparska delovna kolonija je pozneje po zaslugi pokojnika opravila v centru Vidma ob Sčavnici veliko zgodovinskih lesenih likov in kipov, ki spominjajo na čase nekdanjega moža, borca za Staro pravdo. Matije Gubca. prav tako še spominjajo tudi na herojskega borca Jožeta Lacka in na NOB 1941 — 1945. Vlado Kreft je bil znan in priljubljen tudi med juršin- skimi krajan? od leta 1933. koje bilo v Juršincih takrat ustanovljeno Društvo kmetskih fantov in deklet, pozneje pa je bil Vlado Kreft v letu 1957 in 1958 predsednik Tu- rističnega društva na Gomili. Prav v tem in pravem času je Vlado Kreft dal pobudo, da so krajani okrog Gomile z Gomilo vred dobili tudi elektriko v obdobju 1954—1961. Ce bi to dobo krajani okolice Gomile ne prisluhnih predsedniku TD Gomila Vladimirju Kreftu, bi se tako elektnfikacija začela šele precej pozneie npr. okro^ leta 1956—1970. kajti s točo. kije na dan 15. lulija 1962 v širšetn krogu Gomile od 80—100 % uničila poljske pridelke (tudi gozdovi so bili brez listja), bi takrat krajani okolice Gomile niti ne sanjali o elektrifikaciji svojih vasi. Vso zahvalo pokojniku za njegove dobre zasluge. Vsi, ki smo ga imeli radi, ga bomo ohranili v trajnem spominu. Franček Holc TEDNIK — 23. februar 1984 IZ ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJ - 11 IZ TOZD PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ Odsek za bolezni odvisnosti »Prvega 10. 1966 je bil ustanovljen psihiatrični oddelek kot sestavni del ptujske bolnišnice z nalogo, da nudi psihiatrično oskrbo slovenje-goriškemu pre- bivalstvu. V tistem obdobju ie bilo v SV Sloveniji le 35 psihiatričnil postelj. V letu 1977 smo med prvimi v Sloveniji ustanovili te- meljno organizacijo, pred štirimi leti pa smo se vključili v zdrav- stveni center Ormož —Ptuj. Bolnišnica ima 160 postelj, na- njo pa gravitira 210 tisoč prebi- valcev, letno sprejme blizu 1000 bolnikov iz Pomurja, ožjega ptujsko-ormoškeea območja in iz Maribora. Bolnike neguje ali posredno sodeluje pri zdravljenju 125 zaposlenih. Pri ustanovitvi psihiatričnega oddelka smo imeli srečo, da so idejne okvire zastavili energični psihiatri, ki so iskali načine, kako čim bolj ustreči raznovrstnim in številnim potrebam bolnika, ose- bi, ki zaradi svoje bolezni ni mogla obdržati eksistence v svojem okolju. Tvegali so odprtost ustanove, možnost, da se večina bolnikov giblje po vsem teritoriju bolnišnice, kar vpliva na zau- panje bolnikov. Začetne ideie še nadalie razvi- jamo. uvajamo nove sociotera- pevtske pristope s ciljem, da se bolnik vrača v "družbo z zavestjo, daje še naprej koristni član. Vse bolj pa se tudi uveljavljamo pri zatiranju bolezni odvisnosti — to je v zdravljenju alkoholikov in narkomanov. Pri slednjem smo že prekoračili tradicionalne ograde in razvijamo dejavnost izven ustanove. Omenil sem že, da letno sprej- memo blizu 1000 bolnikov, od tega 200 bolnikov z duševnimi obolenji, alkoholikov z alkoholno psihozo 300, nevroz okoli 200 in blizu 150 bolnikov starostnikov z duševnimi komplikacijami. Blizu 30 sprejemov beležimo na račun samomorilnih poskusov. Letno odklonimo okoli 700 bolnikov. V leXu 1983 smo dobro poslo- vaU. Občutno smo zmanjšah tudi čakalno dobo. Letos želimo okrepiti strokovno delo, načrtu- jemo začetek strokovnega dela s svojci vseh hospitaliziranih bol- nikov in poglobiti delo pri du- ševnih bolnikih. Smo sredi na- črtov pri obnovi oddelka; prepri- čani smo, da bomo že prvega maja slavili delovno zmago«, je med ostalim povedal dr. Marijan Pre- gl, vodja Tozd psihiatrična bol- nišnica Ormož. ODPRTOST BOLNIŠNIČNE- GA ZDRAVLJANA »V psihiatriji uporabljamo tri osnovne oblike terapije. Kmalu po 11. svetovni vojni seje pričelo delati na tem, da se izboljša vz- dašje v duševnih bolnišnicah. Znano je, da je psihiatrična bol- nišnica nujno zlo, na nekaterih odsekih celo kompromis med bolnišnico in zaporom. V naši bolnišnici se je za vsa- kodnevne sestanke udomačilo ime terapevtska skupnost. Poleg pripadajočih bolnikov, sodeluje na sestanku zdravnik, psiholog, socialni delavec, delovni terapevt, odgovorna sestra in tudi ostali kader glede na razpored. Na odprtem sestanku se takoj zaščiti bolnikova individualnost, saj bolnika obravnavamo kot bitje, ki je vredno zaupanja. Spodbujamo bolnikovo obnaša- nje. bolniku nalagamo odgovor- nost, iniciativo, pa tudi dolžnosti. Bolniki in uslužbenci so na ses- tanku enakovredni, s tem pa tudi demokracija nadomesti avtorita- tivno piramido. Na oddelku imamo tudi skup- nosti: na ženskem in moškem odseku ter na odseku za bolezni odvisnosti. Enkrat tedensko je sestanek s svojci alkoholikov in narkomanov; sodelovanje je obvezno. V primeru pomembnih odločitev, skupnosti združimo. Sestanki trajajo približno eno uro. Namenjeni pa so osvetljevanju težav, nesporazumov in spodrs- ljajev. ki sejavljijjo v vsakdanjem življenju skupine. Po sestanku je obvezni sestanek tima, kjer izluš- čimo opažanja, zaključke, dogo- vore. Včasih poskuSamo tudi analitično »prodreti« do motivov, ki so vodili bolnika ali člana tima v določeno pripombo. Med tednom imarno sledeče obvezne programe: poročila bol- nikov o izhodih, o dogajanju v domačem okolju in svetu, bolniki obvezno gledajo dnevnik, dalje spremljajo časopisne vesti, poro- čajo o delu krožkov; vsak bolnik obvezno sodeluje v enem krožku in še in še . . . Bolniki hitro sprejmejo to obliko humanizacije v inštituciji. Terapevtska skupnost zadovolju- je naše in bolnikove želje. Pri bolniku se s socializacijo povečuje osebni potencial, iskrenost, spon- tanost . .. Bolnika pa tudi ni strah, da se v primeru poslabšanja bo- lezni vrne v bolnišnico. Od 160 bolnikov jih prek 100 biva po- polnoma odprto. V bolnišnici vlada sproščenost, v petih letih nismo imeli na oddelku nobenega samomora. Opažamo, da je vse več bolnikov, ki se v primeru po- slabšanja zdravja, vračajo v bol- nišnico. Pri alk(^olikih imamo ta sistem že skoraj 15 let, toliko let pa tudi klube zdravljenih alkohoh- kov. V tern letu bomo pričeli ustanavljati še klube odpuščenih psihiatričnih bolni- kov," ki jih za sedaj zaradi po- . manjkanja kadra, še vežemo na oddelek,« je o odprtosti bolniš- ničnega zdravljenja povedal dr. Marijan Pregl. LETNO ZDRAVIJO OKROG 300 ALKOHOLIKOV Vodja odseka za bolezni odvisnosti je dr. Tita Fiirst-Kore- nova: »Odsek za bolezni odvisnosti je eden izmed petih odsekov v bol- nišnici. Zaposluje okrog 9 stro- kovnih delavcev. Na odseku je 37 moških postelj in 10 ženskih postelj. Zdravljenje alkoholizma traja od osem do dvanajst tednov. Po številu alkoholikov, kijih letno zdravimo lahko sklepamo, da je odsek vedno zaseden. Alkoholike moramo celo naročati. Bodoči zdravljenec mora priti najprej v ambulanto za alkoholi- ke, kjer sprejemamo paciente vsak petek med 10. in 12. uro. Z zdravljencem se dogovorimo za način zdravljenja. Z bodočim zd- ravljencem mora priti tudi žena. Ko zdravljenec pride na odsek, ga obravnavamo po vseh princi- pih, ki veljajo v zdravljenju alko- holizma. Delo z zdravljenci je timsko. Pomeni, da nobeden ne more sam odločati o neki stvari; vedno torej odločamo v timu. Urnik dela odseka je naslednji: zjutraj so najprej sestanki skupin (zdravljence namreč vključimo v eno izmed štirih skupin). Na teh sestankih obravnavamo pred- vsem problematiko skupine, pro- blematiko vsakega zdravljenca posebej. Potem, ko se zdravljenec podrobno predstavi, pomeni, da javno na skupini prizna svojo al- koholno zasvojenost in z njo skuša že v času zdravljenja »razčišče- vati«. Po sestankih v skupini, imajo zdravljenci učne ure, na katerih obravnavajo programe, snov. Kot obvezna literatura služita obe Rugljevi knjigi oziroma zdaj že tri in Ramovševa (Alkoholno omamljen) ter Alkoholizem pro- fesorja Hudolina. Po učnih urah so sestanki tera- pevtske skupnosti. Terapevtsko skupnost sestavljajo vsi zdrav- ljenci in vsi terapevti. Ob teh pri- ložnostih obravnavamo vse pro- bleme odseka. Tu se zdravljenci tudi dokončno predstavijo. Na te predstavitve vabimo tudi pred- stavnike delovnih organizacij, svojce in predstavnike klubov, v katere kasneje vključujemo zd- ravljence. Vsak zdravljenec se praviloma vključi v svoj področni klub. Enkrat tedensko so sestanki s svojci in sicer ob sredah. Najprej imamo predavanja, kasneje pa na skupinah obravnavamo pred- vsem družinsko problematiko. Alkoholizem je bolezen, ki družino prizadene v največji meri. Zdravljenci tudi redno obiskujejo delovno terapijo, imajo krožke, enkrat tedensko organizirajo za- bavni večer. Skratka, naš bivši alkoholik se bo rehabilitiral tam, kjer je bil prej najbolj oškodo- van,« je povedala dr. Fiirst-Ko- renova. ZDRAVLJENCI IN ZDRAV- UENJE Kako pa zdravljenci prenašajo zdravljenje? »V začetku so prav gotovo odpori. Posebej, ko se nekdo noče zdraviti ali pa se zdravi po prisili. To je v primeru, ko se nekdo še ne smatra za alkoholika, dobi pa disciplinski ukrep obveznega zd- ravljenja. Upor je skoraj nujen, vendar ga s pomočjo ostalih zd- ravljencev, terapevtov in tera- pevtske skupnosti počasi odprav- ljamo. »Javno priznanje«, da je alkoholik in da ni sam, da mu pomagajo tudi drugi, mu ogrom- no pomaga. Vključimo tudi svoj- ce. Z zdravljenci ni posebnih problemov, so pa primeri, da ne- kdo izsili odpust. Posledice takega odpusta pa mora »prevzeti« zd- ravljenec sam.« PORAST ŽENSKEGA ALKO- HOLIZMA Vedno večje alkoholizma med ženskami, pravimo, daje to t. im. »tihi« alkoholizem. Kaj pa vi menite o tem kot strokovnjak? »To zadnje ča.se opažamo tudi pri nas. Ženska pije na drugačen način kot moški. V naši družbi velja ženski alkoholizem kot ne- kaj sramotnega, zato ženska pije predvsem skrivaj. To je takrat, ko spravi družino spat, zvečer in se opija tako, da tudi mož za to ne ve. VeUkokrat pridejo k nam ženske, ki so na zunaj še urejene, v bistvu pa so že prave duševne razvaline. Najbolj žalostno pa je to, da so pri ženskah uspehi zdravljenja bis- tveno manjši. Morda zato, ker jih možje ne znajo »sprejeti« ali pa tudi družba. Za žensko je alko- holizem še vedno nekaj sramot- nega.« ABSTINENCA JE OKROG 30 ODSTOTNA Kakšni pa so uspehi zdravlje- nja? »Odstotek tistih, ki abstinir^ ni velik. V povprečju abstinira okrog 30 odstotkov zdravljencev. Taka .so tudi slovenska poprečja. Omenjeni so tudi redni obisko- valci kluba, nekaj je takih, ki klub ne obiskujejo, pa vendar vztrajajo v abstinenci. Znano pa je, da zd- ravljenec, ki kmalu zapusti klub, ne bo dolgo abstiniral. Imamo precej »povratnikov«. Tudi pri teh uspeh zdravljenja ni bistveno višji«. Družba še vedno »zakriva« al- koholizem, ne prizna ga kot bo- lezen. Zakaj je temu tako? »Eden izmed razlogov je goto- vo ta, da živimo na vinorodnem območju, kjer se srečujemo z beta-alkoholizmom. Srečamo ga pri vinogradniškem, kmečkem delavcu, ki v bistvu pije celo živ- ljenje. Takemu pivcu je težko povedati, da če zjutraj nekaj po- pije, da če piješ, ko se ti tresejo roke . . . .daje to alkoholizem. Tu se borimo s stoletnimi tradicijami. Uspeh pri kmečkih in vinograd- niških delavcih je izredno majhen. Spoznali smo, daje uspeh zdrav- ljenja največji pri tistih, kjer so družinske razmere ugodne in kjer je žena zdravljenca zelo kritična in pri tistem zdravljencu, ki mu po- maga tudi delovna organizacija. Na splošno pa so tradicije zelo močne. Zato se še vedno dogaja, da se alkoholika prikriva do zad- njega.« Kakšno vlogo pa imajo pn preprečevanju alkoholizma razna predavanja? »Prav gotovo veliko. V oktobru 1983 smo organizirali seminar za odgovorne delavce iz združenega dela. Odziv je bil sicer minimalen, vendar je to šele začetek in v bo- doče lahko pričakujemo boljši txlziv. Mnenja sem, da smo s tem predavanjem oziroma seminar- jem precej prispevali. Porajala so se vprašanja, kijih včasih ni bilo. Marsikdo je^ob koncu seminarja ugotovil, daje njegov sosed, kije bil po njegovi oceni zmerni pivec, že alkoholik. In ravno to je tisto, ta razmejitev, kje, kdo je alkoholik, k temu mi lahko gotovo prispeva- mo. Največ lahko prispeva naš bivši alkoholik, kije sedaj zdravljen in rehabihtiran v družbi, kije s svo- jim zgledom in abstinenco re- snično nekaj dosegel in pokazal«. MLADI NISO IZJEMA - PO- RAST V ZADNJIH LETIH Kaj pa mladina? »V zadnjih dveh, treh letih be- ležimo porast alkoholizma med mladimi. Tudi pri teh ni pretira- nega uspeha. Večina mladih al- koholikov izhaja iz alkoholnih družin, pomeni, da so že starši imeli pozitivni odnos do alkohola. Morda je obremenitev današ- nje mladine taka, da iščejo naj- cenejšo omamo in tolažbo in le-ta je prav gotovo v alkoholu. Letno zdravimo okrog 30 mladih v sta- rosti od 18 do 20 let, pa tudi mlajših. Uspeh zdravljenja je majhen. Niso še zaposleni, okoli- ca jih še ne smatra za alkoholike. Pri zdravljenju pa so tudi osam- ljeni, je zaključila dr. Tita Fiirst- Korenova. ZDRAVUENJE JE TIMSKO Tim sestavlja tudi socialna de- lavka. Tatjana Mar-Vrtič je o svojem delu povedala: »Delo obsega reševanje social- nih vprašanj v obliki razgovora, opisovanja, svetovanja, posredo- vanja in osebnega obiska terena. Sodelujem tudi z delovnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi, občinami (centri za socialno delo), zavodi za zapos- lovanje in patronažno službo. Nadalje urejanje medosebnih odnosov bolnikov s svojci, ureja- nje in posredovanje pri raznih težavah, ki spremljajo bolnika. Socialni delavec opravlja tudi terapevtsko delo v skupini bolni- kov in v terapevtski skupnosti.« SPECIFIČNO DELO SESTRE NA ODDELKU Odgovorna sestra na odseku za bolezni odvisnosti je Danica Ko- rošec, ki je o svojem delu pove- dala: »Delo sestre na odseku za bo- lezni odvisnosti se razlikuje od dela sester na drugih odsekih (oddelkih). Izredno malo se sestre ukvarjamo s somatsko nego, saj so zdravljenci že toliko telesno ure- jeni da jim ta nega ni potrebna. Na našem oddelku si je sestra našla svoje mesto v timu. Višje medicinske sestre so terapevti (samostojni terapevti skupin), srednje medicinske sestre so ko- terapevti. Moram poudariti, da mora biti sestra res psihično in telesno pri- pravljena in zrela osebnost, saj je delo z odvisneži težko. Potrebno je veliko energije in samoizob- raževanja«. Pripravila: MG Dr. Marijan Pregl Dr. Tita Furst-Koren Tatjana Mar-Vrtič Danica Korošec foto: CIANI Ptujska gora, 2. februarja 1984: Anton Strašek, Ptujska gora 19; Tomislav Čuk, Stogovci 40; Stanko Korže, Ptujska gora 40; Ivan Zolar ml. Stogovci 5; Janez Lrbus, Podlože 25; Bruno Skuber, Kidričevo 28; Marica Novak, Ptujska gora 100; Katarina Požar, Ptujska gora 42; Drago Lesar, Ptujska gora 112; Franc Predika- ka, Podlože 59; Marija Potočnik, Ptujska gora 82; Peter Predikaka, Ptujska gora 33; Anton Mohorko, Tovarniška 1 L Vitomarci, 2. februarja 1984: Janko Pignar, Vitomarci 54/a; Sonja Majcen, Slavšina 6; Ivan Golob, Slavšina 3; Anton Ljube, Gibina 7; Albin Čuček, Drbetinci 65; Janez Petrovič, Hvaletrn- ci 9; Ludvik Kramberger., Slav- šina 53: Boris T oš. Vitomarci 86; Alojzija Hrga, Hvaletinci 14; Irančka Dolinar, Vito- marci 29; Alojz Lovrenčič, Drbetinci 21; hrančka Kramber- ger, Slavšina 6; Ana Toš, Vito- marci 49; Franc Vršič, Novinci 5; Štefan Kuri. Drbetinci 32; Jože Segula, Vitomarci 29; Franc Ko- cuvan, Drbetinci 53; Ivan Čuček. Drbetinci 65; Ana Lovrec, Drbe- tinci 60; Terezija Pihler, Drbe- tinci 64; Ivan Samperl. Drbetinci 57; Janez Kramberger,Slavšina 6; Franc Slana. Vitomarci 16. TehnoServis Ptuj, 7. februarja 1984: Milan Žižek. Ziherlova 10; Branko Lah, Podvinci 101; Jakob Cafuta, Draženci 80; Zvonko Marčič, Majšperk 92/a; Anton Roj ko. Mestni vrh 22; Miran Lešnik, Strmškova 5; Jože Kekec, Polenšak 15; Zdenko Lešnik, Destrnik 53; Marjan Žalar, Vo- Ikmerjeva 7; Friderik Bračič, Vi- dem 14; Stanko Zupanič, Goriš- nica 102; Franc Fladung, Desenci 9; Janez Zavec, Krčevina 85; Srečko Zidarič, Podvinci 9; DELTA Ptuj, 9. februarja 1984: Marija Golob, Skorba 30; Ne- fka Leijak, Skorba 32/a; Silva Čurin, Ptujska 11; Marija Zamu- da, Gorišnica 155; Marija Petek, Sobetinci 14/a; Marija Kožic, Kraigherjeva 34; Jožica Kram- berger, Dornava 132/a; Milena Zavec, Velika Varnica 70; Anton Horvat, Zlatoličje 97; Marica Belšak, Trg mlad. brigad 4; Ljudmila Kranjec, Velika Nede- lja 8; Ida Furman. Kvedrov4 2. Uspeh krvodajalstva v letu 1983 v občinski organizaciji Rdečega križa Ptuj ugotavljajo tudi za leto 1983 zelo dobre rezultate na področju prostovoljnega krvodajalstva. To je brez dvoma rezultat dobre organiziranosti in prizadevnosti aktivistov RK. V okviru občinske organizacije Rdečega križa deluje v organizacijah združenega dela 26 aktivov RK, v krajevnih skupnostih pa 21 krajevnih organizacij RK. V letu 1983 je na oddelku za transfuzijo krvi v bolnišnici v Ptuju; ki deluje v okviru ZC dr. Jožeta Potrča Ptuj—Ormož, bilo skupno 3.163 odvzemov krvi. Načrtovali so 2.500 odvzemov, kar pomeni, daje bilo kar 663 odvzemov več ali za 26.5 odstotka. Aktivi RK iz OZD so organizirali 2.267 odvzemov krvi, krajevne organizacije RK pa 896 odvzemov krvi. Zlatko Novak 12 - NAŠI DOPISNIKI 23. februar 1984 — TEDNIK POČITNIŠKE POVEDI UCENKE 1. RAZREDA OŠ, DOMA IZ SESTRŽ 21. januarja 1984 To je dan, ko praznuje moja ma- mica. Ves dan smo imeli obiske. Vsi smo ji čestitali. Mnogo sreče in zdravja ji želimo! 22. januarja Danes je bila postavljena na hri- bu vlečnica. Na breg so jo pripeljali s traktorjem. Potem so nategnili kable in priklopili na elektriko. Vsi otroci smo veseli. Ves dan smo na snegu. Mladinci so pripeljali §e ozvočenje in naredili luči. Imeli so nočni smuk. 23. januarja Vozili smo se z vlečnico. Čakali smo v vrsti. Vikica je zbirala denar. 24. januarja Danes sneži. Mi smo ves dan v kuhinji. 25. januarja Mraz nam je utrdil smučišča. Smučali smo ves dan. 26. januarja Manica in jaz sva spekli prvo tor- to. Drago si je nekoliko poškodoval nogo na skakalnici. Povabila sva smučarje na tortico. 27. januarja Obiskal me je bratranec Janko iz Trnove. 28. januarja Deževalo je. Mi pa žalostno gle- damo, kako se debelina snega tanjša. 29. januarja Mladinci so razdrli žičnico. 30. januarja Z mamico sva spet spekli torto. 31. januarja Prišla je Irenca. 1. februarja Pripravljamo se že na šolo. Počitnic bo kmalu konec. 2. februarja Danes sva z mamico šli na Medvedce. 3. februarja Imeli smo prvič vaje za 8. marec. Dobila sem pesmico Mati. 4. februarja Pospravljala sem. 5. februarja Danes še pišem in pripravljam torbo za šolo. Marija Doberšek POČITNIŠKA NALOGA Ponedeljek: Sla sem k stari ma- mi. Torek: Danes smo se sankali in smučali. Sreda: Igrala sem se in pospravi- la svojo mizo. Petek: Z mamico sva se zvečer z vlakom odpeljali v Ljubljano. Do tete sva se peljali s taksijem. Sobota: Po zajtrku sva šli v me- sto. Videla sem spomenik Franceta Prešerna. Sli smo na boljši trg, kjer prodajajo stare stvari. Nedelja: Z mamico sva se peljali z avtobusom domov. Ponedeljek: Danes sem šla sama k frizerki. Porezala mi je lase. Torek: Danes sem se ves dan sankala in igrala. Sreda: Igrala sem se. četrtek: Spet sem bila pri stari mami in se igrala. Petek: Zunaj sem se kotalkala. Med počitnicami sem vsako jutro gledala otroški program. Nadja Gorišek, 1. r. OS Majšperk MOJE PRVE POČITNICE V začetku počitnic je zapadlo veliko snega. Vsak dan smo se san- kali, smučali in kepali. V zadnjem tednu smo se tudi učili. Počitnice so nam zelo hitro minile in zopet moramo v šolo, saj se še moramo mnogo naučiti. Martina Znidarič, l.r. OSZavrč zgodila se je prometna nesreCa Nekega dne sem se s starši peljal v Ptuj. Bilo je v zimskem času, ko so ceste zelo zasnežene. Pripeljali smo se do križišča. Nenadoma je privozil osebni av- tomobil in gaje zaneslo na desno stran ceste. Zadel je kolesarko. Ženska je obležala v jarku močno poškodovana. Prvi hip sem mis- lila, daje mrtva. Voznik ii ie nudil prvo pomoč, kolikor je zmogel. Na kraju nesreče se je ustavilo mnogo ljudi. Medtem je nekdo poklical rešilni voz in miličnike. Rezilni avto je kmalu prišel in nezavestno žensko odpeljal v bolnišnico. Miličniki so voznika precej časa zasliševali. Moral je pokazati vsa dovoljenja za vo- žnje z avtomobilom. Ugotovili so, daje bil voznik vinjen. Nada Murko, 4/b, OS Videm pri Ptuju spoznal sem prijatelja Dežje lil na vso moč, ko sva se v pelerinah s tovarišem sprehajala pt) blatnem travniku. Dolgo sva hodila, ko sva zag- ledala v veliki jami čudovito lipo. Pogledal sem na vse strani in po- tegnil tovariša Robija s seboj. Upiral se je, češ da je preveč mo- kro in blatno, a jaz sem mu pri- govarjal: >>Le pogum. Robi, saj ni nič!« Toda stal je kot vkopan in me plašno gledal. Za trenutek .sem še stal, nato pa zdrvel po hribu na- vzdol. Gledal sem nazaj, če si bo premislil. Nenadoma so se mu močno odprla usta in je kriknil: »Ne, Miran, pazi, stoj!« Ampak bilo je že prepozno, noga se mi je globoko vdrla v mehko, sluzasto blato. Do kolen sem bil zavit v zemljo. Brž je pri- tekel in me hotel izvleči. Ni šlo. Sam sem poskušal. Zopet ne. Tudi jaz sem se močno prestraši. Robi je vprašal, če bi šel po mamo. »Ne, sam bom,« sem že joka- joče dejal. Oba sva vlekla na vso moč, malo še in rešen sem bil. /Toda moj škorenj, saj sem DOS?« Zeblo meje v nogo, tovariš pa je hitro tekel po palico in poskusil izvleči škorenj. Po več poskusih mu je uspelo. Oh, saj je bil ves blaten, nisem ga mogel obuti. Robi se je po kratkem razmišlja- nju oglasil: »Veš kaj, jaz ti bom nesel škorenj, ti pa se nasloni name in pojdiva domov.« Tako sem spoznal, da Robi res zasluži vzdevek prijatelj, kajti na pomoč je prišel, ko sem jo zares potreboval. Miraii Cafuta, 6/b, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj v prešernov spomin na oš olga meglic Prireditve ob slovenskem kul- turnem prazniku so na naši šoli potekale ves teden. V torek smo imeli spominsko uro po šolskem radiu, V popoldanskem času pa uspel tamburaški koncert. V sre- do, 8. februarja, smo odprli raz- stavo del japonskih otrok in po- delili priznanja učencem, ki se aktivno vključujejo v kulturno življenje na šoli. Dopoldne pa smo izrabili za ogled kulturnih ustanov v Ptuju. V petek je učence prvih razredov in otroke iz vrtca obiskala mladinska pisateljica Branka Jurca. Sodelovanje med učenci prvih razredov in malo šolo iz vrtca, je aktivno že od ustano- vitve .šole. Organizirali so že več športnih in kulturnih dnevov, najbolj posrečeno pa je bilo sre- čanje z Branko Jurco. Učenci so v kulturnem progra- mu predstavili nekaj njenih del. Otroci iz vrtca so prestavili igrico SNEŽAKl V VRTCU, naši učenci pa z deli DVE SONCI in •URO NAZAJ. Sledil je prisrčen pogovor med gostjo in otroci. Ob koncu srečanja so se učenci Branki Jurca zahvalili za obisk in ji izročili darila, ki so jih naredili sami s pomočjo tovarišic in vzgo- jiteljic. Natalija Ivanuša in Darij a Cre.šnjevec, 8.razred OŠ Olga Meglič Ptuj na snegu Vsako leto zapade sneg. Tudi letos gaje dosti zapadlo. Saj je to za otroke pravo veselje. Ko je zapadel sneg, sem šla na Sestrže k stari mami. Tam je pome orLšla sosedova Janja m smo se .skupaj odšli sankat. Tudi bratran- ca Igor in Tanja sta šla zraven. To .se mi je zdelo zelo lepo. Mislila sem si. kako bo prijetno. Ko sem prišla na hirb. so se že drugi vaški otroci sankali in smučali. Z Janjo .sva se vozili in pogovarjali, saj hcHliva v isti razred. Obe imava nemški jezik, zato se lahko kaj več pogovarjava o tem predmetu. Ko sva se peljali dol. je še kar šlo. Zabavali sva se in se dobro imeli. Obe primeva za vrv in vle- čeva v hrib. Na hribu naju že čaka bratranec Igor s svojimi sankami. Da ga ne bi opazili, se je pogo- vaijal z vaškimi dečki. Zapeljeva se po hribu in zopet sva bili ra- dostni od sreče. A Igor seje takoj za tem spustil po hribu. Zaletel se je v naju. midve pa v drevo. Takoj še vstati nisva mogli. Od jeze sva ga šli lovit. Njemu so pomagali drugi dečki. Midve pa sva žalostni odšle. Ta dan mi je prehitro minil in morala sem s kolesom domov. Zvečer sem trdno zaspala in tako spala vso dolgo noč. Andrdka Belca, 6/b. OS Cirkovce ocl v.sfga športnega sveta so uprte v jugo- slavijo »V sredo, 8. februarja, na slo- venski kulturni praznik, so se v Sarajevu začele 14. zimske olim- pijske igre. Na otvoritveni slo- vesnosti na stadionu Koševo seje pred pcdeset tisoč gledalci zvrstilo 49 reprezentanc različnih držav. Nad 1500 športnikov z vsega sveta bo v dvanajstih dneh na zas- neženih strminah Bjelašnice, Ig- mana, Trebeviča in na drugih tekmovališčih merilo svoje moči. V imenu športnikov je naš smučar Bojan Križaj prisegel, da bodo na jugoslovanskih olimpijskih igrah spoštovali pravila, tekmovali v pravem športnem duhu za slavo športa in v čast ekip«. Tako so zapisali novinarji'%' uvodniku. Glavno mesto Bosne in Herce- govine, znamenito mesto ob reki Miljacki, je postalo za skoraj 14 dni center športnega sveta. V dvorani, ki po velikosti spominja na nogometno igrišče, kot je po- vedal na TV eden od tujih novi- narjev, nastajajo novice, ki jih je poln ves svet. Zemlja velika krogla je za nekaj dni postala majhna kot jabolko. Oči vsega sveta so uprte v Sarajevo. Pred štirimi leti je bilo veliko ljudi, ki so dvomili, ali bo Sarajevo sposobno organizirati igre, ki bi se lahko kosale s tistimi v Innsbruc- ku ali Lake Placidu. Spremljali smo izbiranje za igre, Vučko je zmagal. Bilje močnejši od mnenj dvomljivcev. Olimpijske igre v Sarajevu bodo prišle v zgodovino športa po velikem številu ude- ležencev in sodelujočih držav in po odlični organizaciji. Ogenj plameni, stotinke se- kunde ali metra odločajo! Športni dosežki so odvisni od zna- nja, od pripravljenosti, od živcev in mišic športnikov, od naprav, od vremena in od športne sreče. Na olimpiadah je pomem- bnih pet olimpijskih krogov, važ- nejše je sodelovxinje kot uspeh. Sarajevo in cela Jugoslavija je na preizkušnji! Novinarji poro- čajo o našem vsakdanjem življe- nju, o tem. kakšni ljudje smo Ju- goslovani. Pogumni smo, enotni. Sarajevčani delajo kot en mož. Borijo .se s snegom, z množico. Oni in vsa Jugoslavija se trudi, da bo olimpiada uspela. Alenka Toplak, 8/a, OŠ Olga Meglič gledališka ura V sredo. 8. februarja 1984, je bil kulturni dan. Šesti razredi smo šli v gledališče, kjer smo imeli gle- dališko uro. Ob 10. uri smo se zbrali v šoli. V šoli smo se namalicali, nato smo šli v gledališče. Tam je tovarišica iz gledališča poklicala šest prosto- voljcev. naj pridejo na oder. Vsa- kemu ie dala vlogo. Igrali so kot gledališki igralci. Po nastopu smo jim zaploskali. Potem smo si ogledali prostore, kjer se igralci pripravljajo za nastop. Pokazala nam je šminke, umetne brke, la- suljo in umetno kri. Nato smo šli domov. Prvič v življenju sem videl, kako zgleda gledališka soba, kjer se igralci oblačijo. Ce bom imel še kdaj priložnost, si jo bom ogledal. Zelo mi je bilo všeč. Sandi Šturm. 6a. OŠ Olga Meglič MOJE POČITNICE Med počitnicami je zapadlo dosti snega. Otroci smo se smučali, sankali in delali snežene može. Več- krat smo se tudi kepali. Domov smo prihajali premraženi in mokri do kože. Mamica me je vedno kre- gala, zakaj sem mokra. Vendar pa tudi na šolo nismo smeli pozabiti. Kadar je zunaj snežilo, sem se v topli kuhinji učila. Moje počitnice so bile prijetne in so hitro mmile. Danes spet odhajam s torbo na rami in v šolo novim dogodivšči- nam in sošolcem nasproti. Lidija Krajnc, 2. razred OS Bratov Reš, Destrnik jucioslovani smo slavi- li Včeraj smo Jugoslovani slavili prvo medaljo na ZOl v Sarajevu. Do.segel jo je Jure Franko z dru- gim mestom. Bližala seje podeli- tev medalj. Pred dvorano Skenderija se je zbralo veliko ljudi iz vseh držav. Pri stopničkah so stali trije naj- boljši smučarji. Gledalci so bili glasni, navijali so za Franka. Prvi je stopil na slavnostni oder Maks Julen in prejel zlato odličje. Za njim je bil na vrsti naš as Jure Franko. Trdno je v roki držal naše prvo srebrno odličje. Kot tretji je stopil na stopničke A. VVenzel in prejel bronasto odličje. Gledalci in navijači so bili bučni, kot še nikoli. Franko je bil včeraj naj- srečnejši v svojem življenju. Ju- goslaviji je priboril prvo odličje. Vsa Jugoslavija bi bila še sreč- nejša, če bi kateri od naših smu- čarjev stal na najvišji stopnički. Naša zastava bi visela na najviš- jem jamboru. Boštjan Korošec, 6/a kepanje Bil je torek in s sestro sva bili sami doma. Najmanj petkrat sva se sprli, vendar pa sem jo vedno skupila jaz. Proti dovoljenju sem odšla na vas. »Pazi!« je zakričal Igor in se z vrečo spustil po hribu. Tudi mene je navdušilo vrečkanje. Otroci smo kričali in nihče ni pomisli, da bi se mu kaj zgodilo. Na srečo se ni. Kmalu zatem je prišel bratra- nec in nas vprašal, če bi se otroci Mihove kepali proti otrokom iz Dragonje vasi. Bili smo zato. Prišli smo do pol poti. »Kaj če bi se obrnili?« je preplašeno rekel Tonček. Marsikdo je pritrdil. Za- čela so se razmišljanja. »Mogoče nas je prevaral in nas bodo nake- pali?« sem glasno spraševala. Spogledali smo se. Pot smo na- daljevali kot pravi bojevniki. Na- enkrat smo zaslišali glasove. »Se že kepajo!« sem vzkliknila in stekla naprej. Marsikatera kepa je bila na- menjena komu drugeinu in je padla vame. Bili smo že čisto mokri. Tonček seje skril za ograjo neke hiše. da ga ne bi videli, mi pa smo se pomikali od hiše do hiše. »Joj, kako me že zebe!« je stokal Igor. »Misliš, da mene ne?« mu je potožil Borut. Zelo dolgo smo se takole kepali, naenkrat pa je otrok iz naše vasi zmanjkalo. »Kaj če sem ostala sama?« sem se vpra- šala. »Res je.« Pogledala sem okrog sebe in videla Silva, kije bil moj bojevniški sovražnik. Nadme je priletelo veliko kep. Kepe so me tako bombardirale, da sem padla, toča kep pa še vedno ni pojenjala. Bila sem mokra do kože. Pogle- dala sem. če je zrak čist. »Na, še to in to!« — »Še enkrat, zgrozila sem se. »Zdaj pa pojdi«, so zakričali, »in ne prikaži se več tukaj!« Hitro sem stekla. Simona Pleteršek, 6/a, OŠ Cirkovce MOJE ZIMSKE POČITNICE Prvi teden počitnic sem bila pri stari mami in starem atu. Pri stari mami sem se igrala, sankala in pisala. Pomagala sem jima tudi pri delu. V četrtek je očka prišel po mene, ker je v petek mamica imela dopust. Drugi teden pa je imel očka dopust. Z očkom in s sestrico smo se sankali in hodili na sprehode. Jaz sem doma tudi vadila račune. V četrtek pa sem se z očkom in z bratrancem odšla smučat na Tri kralje. Ko smo prišli tja smo naj- prej kupili karte. Nato smo si obuli pancarje in nataknili smuči. Odšli smo se smučat na lažjo progo, ker je bila vlečnica na veliki progi v okvari. Ko so jo popravili, smo se odšli smučat na veliko progo. Veli- ka proga je zelo strma, zato sem tudi večkrat padla. Čez čas smo od- šli na lažjo progo. Enkrat smo se peljali in odšli domov. Moje počit- nice so bile zelo lepe. Klavdija Podhostnik, 3/c, OS Olga Meglič, Ptuj pogumen partizan Bil je pogumen partizan zaradi vojne od doma pregnan. Vodil je četo, se za svobodo boril, in za hrabrost medaljo dobil. Med vojno je padel, ni dolgo živel, saj KomaJdevetnajst let je imet. Danica Mere in Marija Zavec, 5. r. OŠ Leskovec ZAPADEL JE SNEG V soboto je zapadel sneg. Dolgo sem ga čakala. Ata je naredil tir do ceste. Na cestah je bil led. Ptice zebe in lačne so. Na teraso sem zanesla ptičjo krmilnico. Vanjo sem natrosila koruzni zdrob. Ptice so priletele in se najedle do si- tega. Na hribu sem si naredila progo. S sestro sva se smučali in sankali. Radi sva se zadevali. Na terasi sva si naredili sneženega moža. Mojca Meško, Dopisniški krožek, OS narod, heroja Megla Vinka, Tomaž MOJ BRATEC Večkrat moram paziti bratca, ki je star sedemnajst mesecev. Včasih mi tudi nagaja. Ko delam domačo nalogo, me zmeraj moti. Ko pa me razjezi, ga pošteno kregam. Med počitnicami je polil mami čaj in se popekel.-Zdaj zmeraj pravi, daje as. Ko je bil še majhen, sem bila zmeraj žalostna, ko ga je sestra pre- vijala in ga nosila. Sedaj, ko je že, večji, ga mama pusti tudi meni. Velikokrat mi nagaja, zato sem se ga naveličala. Darinka Pšajd, OS Trnovska vas MOJE POČITNICE Najprej sem Sel na počitnice v Sardinje. Zunaj sem skakal in se zmočil. Ko sem prišl domov, sem šel k stari mami. Od stare mame sem dobil velikega psa, plakat Sarajeva, ploščo in sladkarije. Bil sem zelo vesel. Pri stari mami sem bil pet dni. Ima me zelo rada. Boštjan Kukovec, 1. C, OSO. Meglič, Ptuj junaCek v hoj odšel je partizan, za svobodo, srečo se borit, da ubrani domovino. Majhen bil je ta junaček, komaj puško je držal, a storil bi da ubrani domovino. Čez hribe in doline vodila ga je pot do hrabrih partizanov, da ubrani domovino. Luči svobode ni ugledal, življenja ni bilo mu žal, saj je hranil domovino. .Anita, Darinka in Srečko, 7/r. OŠ Leskovec .\'AŠE PESMICE Že 1' šolo hodimo, pridno se učimo in pesmice naredimo. ŽOGA Moja mala žogica, belo modro pisana, moja je prijateljica, skače sem in tja Mateja Kokol BALON Rdeč balon imam, zato ga imam, da se z njim igram. Ko se z njim igram, na kaktus skoči in poči. Boris Sagadin MUCA Muca z žogo .se igra, skače, teka sem ter tia. Pa prišla je siva miš in ji rekla: »Glej, da žoge ne izgubiš.« Simona Gol Čebelica čebelica leta s cveta na cvet, nabira si med. Ko ga ima dovolj, se vrne domov. Branka Sagadin POMLAD Muca je zamijavkala, kuža je zalajal, krava je zamukala da pomlad prišla je. Ptičice zapele so, zvončki že cvetijo, t roben tiče pa trobijo, se pomladi veselijo. Jasna Šegula Vsi učenci 1/b, OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj PUNČKA Punčka sem majhna, v .šolo že grem. Se pridno učim. tla dobre ocene dobim. Ko 1' .šoli pet dobim, mamico ru: veselim. Valerija Koritnik SOSED Kdo je moj sosed? Uganite in malo pomislite! Moj sosed je sosedov kuža, ki ga zanima vsaka mlakuža. Ima bele tačice, beli repček, radovedni gobček. Kadar pridem k njemu, me povoha in poskoči, ime mu je Eros. Miran Roškar pet minut pred osmo Bil je petek, ko sem se zbudila pet minut do osem. Takrat še ni- sem imela nobenega zvezka v torbi. Hitro sem jih vrgla v torbo. Odhitela sem po stopnicah, takrat sem se spomnila, da sem pozabila copate. Hitro sem šla nazaj. Enega sem našla, drugega pa ne. Nisem ga imela časa iskati. Odhitela sem v šolo. Ko sem sedla na svoj stol je zvonilo. Vso torbo sem obrnila okrog, da bi našla copato. Copate ni bilo. Takrat stopi v razred to- varišica. Pokregala meje, ker ni- sem imela nič pripravljeno za slovenščino. Bilo me je sram in tudi strah, kaj bo rekla tovarišica, ko bo videla, da nimam ene co- pate. Pozabila sem tudi peresnico. Vsi so pisali samo jaz ne. Bilo meje sram reči za svinčnik. Potem sem le dobila .svinčnik. Sedaj vstanem ob šesti uri. Tudi vam se lahko zgodi, da boste kdaj zaspali. Boste videli, kako je to neprijetno. Suzana Vršič, OŠ Tone Žnidarič, 5. r. Trnovska vas kam bo šla moja pot Prišel je čas, ko se moramo v življenju prvič resno vprašati »Kam?« To vprašanje se zdi marsikomu težko. Odločiti se mora za poklic, ki me bo spremljal vse življenje. Tudi nas, osmošolce, teži to vprašanje. V mesecu oktobru so na šolo prišli predavatelji iz zavoda za zaposlovanje. Tovarišica preda- vateljica nam je prvo šolsko uro razložila vse o poklicih, o usmer- janju, o štipendijah itd. Drugo uro pa nam je razdelila pole, te smo samostojno izpolnjevali. Odločila sem se, da bom mo- distka. S tem pioklicem sta me seznanili teta in botra. Odločila sem se zato, ker sem že od mladih nog šivala svojim punčkam obleke, krila itd. Ta poklic me zelo veseli in ne vem, če bi se za kate- rega drugega tako odločila kot za tega. Včasih je v meni govorilo: »Ta poklic te bo spremljal do konca življenja, a ti ne bo postalo žal? Se odločiš za kaj drugega?« »Ne«, sem .sklenila in rekla: »Ta je moja dokončna odločitev!« Ko bom v Mariboru končala šolo, bom vestno opravljala delo, ki ga ta poklic zahteva. Tisti pa, ki se odloča za kakšen poklic, ga mora z veseljem opravljati in spoštovati, če ga pa zaničuje, sije sam kriv, zakaj pa se je odločil zanj. Lidija Zavec, 8/a, OŠ Franc Belšak, Gorišnica TEDNIK — 23. februar 1984 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 OLIMPIJSKE IGRE 80 ODLIČNO USPELE Z zaključno slovesnostjo so se v dvorani Zetra v nedeljo zvečer končale 14. zimske olimpijske igre Sarajevo 84. Bile so pomembna manifestacija športa in prijateljstva, odlično pripravljene in izvedene, kar nam priznavajo vsi po vrsti. Ob odlični organizaciji in izvedbi iger smo lahko zelo zadovoljni tudi s tekmovalnimi dosežki, čeprav se precej vas s tem ne bo stri- nialo. Osvojili smo prvo medaljo na zimskih olimpijskih igrah, ki si jo je z odlično predstavo na Bjela5nici prismučal Jure Franko v moškem veleslalomu. S tem je bil naš cilj, ki smo si ga postavili pred belo olimpijado, dosežen. Po- glejmo še nekaj drugih odličnih uvrstitev naših tekmovalk in tekmovalcev. Za Juretovo drugo presto smo že rekli. Boris Strel je bil peti v veleslalomu, Bojan Križaj sedmi v slalomu in deveti v veleslalomu, deveti so tudi naši ho- kejisti. Deseto mesto imajo drsalka Sanda Dubravčič in ženska štafeta 4 krat 5 kilometrov, enajsto mesto Tomaž Dolar v skokih na 90 metrski skakalnici in Tomaž Cerkovnik v sla- lomu, trinajsto mesto Promož Ulaga v skokih (90 m) in Jože Kuralt v slalomu, petnajsto mesto Mateja Svet v slalomu in Vasja Baje v skokih (90 m) in tako dalje. Prvič smo torej uvrščeni na lestvici dobitni- kov medalj. Zanimivo je, da smo s srebrno medaljo celo pred takšno velesilo kot je Av- strija. Njihovim tekmovalkam in tekmovalcem ni šlo, saj so osvojili le eno bronasto medaljo. Zato niso na mestu nezadovoljstva ob nastopih Ulage in Križaj a. Zlato medaljo, ki so si jo nekateri tako želeli, pa le imamo. Zaslužili so si jo marljivi in pri- zadevni organizatorji. Igre sije ogledalo tudi precej občanov ptuj- ske občine. Tako je bila večja skupina članov smučarskega kluba Ptuj tri dni na olimpijskih prizoriščih. Ob reklamiranju Radenske in Zlatoroga so številnim športnikom, novinar- jem in obiskovalcem predstavili tudi kurenta, ki je vzbudil veliko pozornost. V potrditev objavljamo fotografijo iz sarajevskega Oslobodenja. Maškare Mnogi sa mislih' dat su Slo- venci prenijeh oa s»raje\ike uli- ce indidomlne februarske po- klade. frevarili •■is 5«. I o nisu tnaUarc, mladič nj slid diiiuioje iz Ptuja da hi u gmdu domifinu /4. ZOi na ova/ način, .ta nama ivima, pmsjavio srebrna meda- lju Jure franka. Kurent na prizorišču 14. ZOI Sarajevo 84 I. kotar Turnir ob krajevnem prazniku Ciani judo kluba Drava, sekcije v Gorišnici so ob krajevnem prazniku izvedli turnir v judu za starejše pionujc. Nastopili so mladi tekmovala Impola iz Slo- venske Bisu-ice, 2clezničaija in Branika iz Maribora in domače sekcije. Ekipno se je najbolje odrezal Impol pred Gori^nico, Železničarjem in Branikom. Posamične uvrstitve: — do 32 kg: L Damjan Petek (GonSnica), 2. Popotnik (Impol); — do 35 kg: L Vučina (Impol), 2. Rajko MurSiC (Gorišnica); — do 38 kg: 1. Založnik (Železničar), 2. Zupančič (GoriSnica); — do 42 kg: 1. Alojz Kojc (GoriSnica), 2. Vučina (Impol); — do 46 kg: L Berca (Impol), 2. Radkovič (Impol); — do 52 kg: L Zafošnik (Impol), 2. Spic (Železničar); — do 58 kg: L Vivod ^elezničar), 2. ^ndi Rt^ar (GoriSnica); — do 64 kg: L Darko Znidarič (GoriSnica), 2. Horvat (Branik); — prek 64 kg: L Janez PloSinjak (GoriSnica), 2. Breznik (Impol) Za najboljšega domačega tekmovalca so Izbrali Alojza Kojca, nastopilo pa je 34 tekmovalcev. j ^ Prvi del prvenstva v odbojki v dvorani Mladika v Ptuju je bil v nedeljo popoldan prvi del odprtega občinskega prvenstva v odbojki, ki sta jga pripravila TVD Partizan Kidričevo m ZTKO Ptuj. Nastopilo je osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V prvi skupini so zmagale Cirkovce, v drugi pa Kidričevo in ti ekipi se bosta v zaključnem delu pomerili za občinski naslov. Velja poudariti veliko zagnanost v vseh ekipah, kar kaže na priljubljenost te zelo koristne športne zvrsti. Se kako primerne za rekreativno dejavnost. 1. k. STRELSTVO Občinsko prvenstvo za članice v soboto 11.2. 1984 je bilo na strelišču v Ormožu občinsko prvenstvo za članice Občinske strelske zveze Ormož z zračno puSko. Najboljše rezultate so do,segle strelke iz SD Kovinar Ormož,. Zraven ekipnega prvega mesta so zasedle tudi prvi dve mesti posamezno. Drugo mesto ekipno je osvojila SD TS Ormož in tretje SD Ograd Ormož. Posamezno je največ krogov dosegla Lca IvanuSa 327, druga je bila Danica Majcen s 326 krogi, tretja pa Vesna Mele s 311 krogi. Občinsko prvenstvo za mladince SD Kovinar Ormož je v soboto 18. 2 1984 priredila občinsko prvenstvo za mladince Občinske strelske zveze Ormož z zračno puško. Ekipno je prvo mesto osvojila SD Kovinar Ormož A pred SD Vel. Nedelja in SDK Kovinar Ormož B. Posamezno je prvo mesto zasedel Darko Vernik s 359 krogi, drugi jtf bil Robi Vočanec s 350 krogi, tretji Jani IvanuSa 341 krogov, četrta Lea Ivanula 337 krogov in peti Miran Stuhec s 328 krogi. Darko Vernik Občinsko prvenstvo osnovnih šol Po programu zveze telesnokulturnih organizacij, je bflo v nedeljo, 12. februarja 1984 izvedeno v Ptuju obSnsko prvenstvo SSD osnovnih šol v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovali so ekipno in posamezno. Rezultati ekipno — pionirji: OS Hajdina I. 428 krogov; OS Juršinci 419 krogov; 0§ Ivan Spolenjak 419 krogov; OS Tone Znidarič 382 krogov; 0§ Podlehnik 367 krogov itd. Najboljši posamezniki: Bojan Kolednik 157 krogov (Ivan Spolenjak), Emil Sterbal 152 krogov (Franc Osojnik); Ludvik Pšajd 152 (Kdiričevo); Andrej Pulko 150 krogov (Hajdina); Franc Cerpnjak 146 (Olga Meglič) itd. Ekipno pionirke: OS Destrnik 294 krogov; OS Podlehnik 290 krogov; OS Tone Znidarič Ptuj 201 krogov. Najboljše posameznice: Duška Horvat 137 krogov (Kidričevo); Majda Kunčnik 126 krogov (Destrnik); 3. Betka MušiC 112 (Destmik>itd. Najboljši posamezniki in posameznice so prejeli medalje, najboljša ekipa pa diplome ZTKO-obč. Ptuj. k. A. Za regijsko ,7lato puščico" v Ptuju Ker je OSZ Slovenska Bistrica, zaradi tehničnih razlogov, tekmovanje za ,,ZLATO PUSCiCO" mariborske regije (območja) odpovedala, je to nalogo prevzela in izvedla minulo nedeljo OSZ—Ptuj (Obč. strel, zveza). Za to „Zlato puščico" se je kosalo na ptujskem zračnem strelišču 41 najboljših strelcev Ptuja, Slovenske Bistrice in Maribora. Slednji so bili seveda najštevilnejše zastopani in med njimi je bilo tudi pričakovati favorita, kar se je tudi uresničilo. Regijsko ,,Zlato puščico" za leto 1984 je osvojil nosilec republiške ,,Zlate puščice" 83. Mariborčan Stanko Podlesnik s 565 krogi (od 600 možnih). Od domaČih strelcev je bil najboljši Ludvik Pšajd s 551 krogi in bil šele peti. Zvonko Hajduk je bil 11. s 543 krogi. Zdenko MatjaSič je bil 20. s 534 krogi, Vilko Kramberger 23. s 532 krogi, ostali naši pa so streljali le povprečno. Na tekmovanju za republiško „Zlato puščico" 84, ki bo meseca marca v Ljubljani, bosta tekmovala samo 2 naša najboljša in jima želimo tam več uspeha. K. A. Četrtek, 23. 2. — 17.00 uvod, novice dneva, obvestila, zabavna glasba in EPP; 17.45 Včeraj, danes, jutri; 18.00 do 19.00 Pionirji zdravo irtKulturna panorama. PETEK, 24. 2. — 17.(X) uvod, novice dneva, obvestila, zabavna glasba in EPP; 17.45 Včeraj, danes, jutri; 18.00 Mladi danes: Lovrenc; 18.30 Gremo v disko;18.50 Med cicibani. SOBOTA, 25. 2. — 17.00 uvod, novice dneva, obvestila, zabavna glasba in EPP; 17.45 Včeraj, danes, jutri; 18.00 do 19.00 V soboto popoldan. NEDELJA, 26. 2. — 8.00 uvod in prvi del čestitk poslušalcev; 11.00 Tedenski pregled, zabavna glasba, obvestila; 11.45 Kmetijska oddaja; 12.00 Aktualnost tedna; 12.10 Domača ustvarjalnost; 13.00 Čestitke poslušalcev — 2. del — do 19.00. PONEDELJEK, 27. 2. — 17.00 uvod, novice dneva, obvestila, za- bavna glasba in EPP; 17.45 Včeraj, danes, jutri; 18.00 Iz naših KS: Franc Osojnik; 18.30 Šport in glasba. TOREK, 28. 2. — 17.00 uvod, novice dneva, obvestila, zabavna glasba in EPP; 17.45 Včeraj, danes, jutri; 18.00 Iz naših delovnih kolek- tivov; Agrotransport; 18.30 Vprašanja in odgovori; 18.50 Pogovor o zim- ski službi. SREDA, 29. 2. — 17.(X) uvod, novice dneva, obvestila, zabavna glas- ba in EPP; 17.45 Včeraj, danes, jutri; 18.00 Pobude za odločitve; 18.30 domača zabavna glasba; 18.45 Sredi življenja. PRESENETILI V CELJU V 13. kolu so člani KK Ptuj gostovali v Celju in se pomerili s Kovinarjem iz Stor. Čeprav so s to ekipo v prvem delu prvenstva v Ptuju zlahka opravili, so tokrat pričakovali veliko težje delo, saj se gostitelji borijo za obstanek v ligi, točke pa potrebujejo tudi Ptujča- ni, predvsem zaradi spodrsljaja v prejšnjem kolu proti Litiji, ki je zmagala v Ptuju. V prvem polčasu, zlasti začet- ku, Ptujčanom ni uspevalo prav nič. V napadu so bili preveč živčni, v obrambi pa neorganizirani. Zato so domačini bili stalno v vodstvu in v 16. minuti vodih kar s 30:16. Trener Kravina je takrat izkoristil drugo minuto odmora in z novimi napotki je ekipa pre- brodila krizo. Tesno pokrivanje in f>ogoste menjave so zalegle in Ptujčani so konca prvega dela izenačili. Končni rezultat prvega dela je v zadnjih sekundah po- stavil Vlah. Tudi polovico drugega polčasa so bili domačini boljši in v deseti minuti vodili s 53:44. Takrat pa se je razigral Marčič, dosegel osem zaporednih košev in rezultat je bil 53:52 za domačine. Prišlo je do prave drame, saj so se tako eni kot drugi zavedali, da njihovo napako nasprotnik takoj kaznuje s košem. Tekma je bila odločena v 37. mi- nuti, ko so Ptujčani vodili z 61^:57, saj so to prednost z dobro obrambo in organiziranimi na- padi obdržali do konca in ob bučnem spodbujanju s klopi za rezervne igralce dosegli pomem- bno zmago. PTUJ: Vlah 6, Damiš, Volmajer 2, Marčič 23, Bedrač 3, Cobelj 2, Purič 2, Kotnik 10, Dobrijevič 20. V naslednjem kolu, ki bo v so- boto, 25. februarja, se bodo Ptuj- čani v Mladiki pomerili z Zagor- jem, ki so ga premagali v gosteh. Srečanje se bo začelo ob 19. uri. l.Z. Nova zmaga Ptujčank članice KK Ptuj so v rednem kolu druge republiške lige v soboto zve&r nastopile v svoji dvorani in se pomerile z ekipo Kamnika. Po pričakovanju so bile domačinke vehko boljši nasprotnik in zmagale z 68:49. Kot kaže, Ptujčanke do konca prvenstva ne bodo izgubile srečanja, vendar napredovanje ni odvisno samo od njih. Na prvem mestu je Se naprej Novo mesto (z njim so Ptujčanke izgubile v prejšnjem kolu), druge so Ptujčanke, U-etja pa Cerknica. Med temi ekipami bo padla odločitev o zmagovalcu. Zaenkrat pa še ni znano koliko ekip bo napredovalo v prvo republiško ligo. L k. Drugo mesto v Titovem Velenju Kadetinje rokometnega kluba Drava so v nedeljo sodelovale na polfinalnem turnirju za republiško prvenstvo kadetinj v Titovem Velenju. Nastopile so tri ekipe, prvo mesto in uvrstitev v finale pa so si priigrale domačinke. V odločilnem srečanju so domačinke premagale Dravo s 13:8. Ptujčanke so se dobro držale v prvem polčasu, ko je bilo 5:5. V drugem srečanju je Drava premagala Lisco iz Sevnice z 18:11(11:3). Po prvenstvu seje nekaj kadetinj priključilo članicam RK Drava, ki so v tem tednu na intenzivnih pripravah v Ajdovščini, saj je pred njimi zelo pomembna in naporna druga polovica tekmovalne sezone v republiški ligi. Namreč, zaradi rprganizacije tekmovalnih sistemov, bo kar devet ekip izpadlo v drugo republiško ligo. Ptujčanke pa so po prvem delu med dvanajstimi ekipami na petem mestu. Njihov cilj je torej najmanj tretje mesto. 1. k. Novi zmagi Petovije Minulo soboto in nedeljo je ekipa članic namiznoteniškega kluba Petovia gostovala in odigrala dve srečanji rednega kola v zahodni skupini druge zvezne lige. V soboto so se Ptujčanke v Vinkovcih pomerile s članicami domače Lokomotive in zmagale s 5:4 Rezultat je sicer zelo tesen, vendar dve novi točki z »vričega« gostovanja sta vpisani Petoviji. Sanja Džankič je premagala vse tri domačinke, dve zmagi pa je prispevala Sonja Ma- rinkovič. Tamara Kampuš tokrat ni bila uspešna. Iz Vinkovcev so se Ptujčanke odpravile v Osijek, kjer so se v nedeljo pomerile z domačim Metalcem. To srečanje so dobile brez težav s 7:2. Tudi v tem srečanju je Džankičeva premagala vse tri nasprotnice, po dve zmagi pa sta prispevali Marinkovičeva in Kampuševa. V drugem delu prvenstva gre torej Ptujčankam zelo dobro, saj so še brez poraza, kar jih uvršča celo med kandidate za prvo mesto. No, Borac iz Travnika in zagreb.ški Maraton sta sicer v prednosti, vendar v klubu pravijo, če bo priložnost za prvo mesto, jo bodo poskusili izkoristiti. Precej bo o tem znano že to soboto popoldan, ko se bodo Ptujčanke v svoji dvorani (Mladika) pomerile z Borcein. Dan kasneje pa bodo gostile igralke Kreke iz Tuzle, ki so jih premagale že na gostovanju v prvem delu prvenstva. Zaradi dobre forme ptujskih i^alk bo torej v soboto popoldan v Mladiki še kako zanimivo. Srečanje Petovia—Borac se bo pričelo ob 14. uri. 1. kotar Delovanje kluba borilnih veščin Ormož KARATE V Ormožu deluje klub borilnih veščin, ki je dosegel že lepe uspehe v Sloveniji in Jugoslaviji. Klub deluje dve leti. V tem času se je prebil s svojo ekipo v sam vrh. V letu 1982 smo se udeležili odprtega republiškega prvenstva v semi kontaktu in osvojili naslednja me- sta: Kategorija do 57 kg drugo me- sto, kategorija do 63 tretje in četr- to mesto. Udeležili smo se tudi medrepubliškega prvenstva v Mariboru in osvojili tretje in četrto mesto do 63 kg. Pet članov se udeležilo seminarja za judo v Ptuju. V letu 1983 smo se udeležili prvega republiškega prvenstva v semi kontaktu za rang listo naj- boljših in osvojili drugo mesto 57 kg, četrto in peto mesto do 63 kg in peto mesto do 67 kg. V mesecu maju smo se udeležili drugega republiškega turnirja v semi kon- taktu z devetčlansko ekipo in zase- dli prvo mesto do 57 kg, drugo mesto do 69 kg in tretje mesto nad 84 kg. V mesecu oktobru smo se udeležili državnega prvenstva v semi kontaktu na Reki, ki je bilo hkrati finale za vstop v državno reprezentanco. Zasedli smo prvo mesto do 57 kg, četrto mesto do 63 kg in šesto mesto do 69 kg. V reprezentanco sta se uvrstila Črtomir Zadravec in Danilo Koro- taj. Svetovno prvenstvo je bilo v Londonu od 21. do 25. oktobra 1983. V zelo veliki konkurenci, predvsem Japoncev in Amerikan- cev, ie Črtomir Zadravec v katego- riji do 57 kg zasedel 8. mesto in Danilo Korotaj drugo mesto do 63 kg. To je še posebno velik uspeh, saj so Japonci prav v nižjih kate- gorijah skoraj nepremagljivi. Kot še zanimivost bi dodal, da je prav v fuU in semi kontaktu nekdaj tek- moval legendarni Brus Lee. V novembru smo se udeležili odprtega medrepubliškega pokalnega prvenstva semi kontak- ta v Zagorju ob Savi in osvojili na- slednja mesta: prvo mesto do 57 kg, drugo mesto nad 84 kg, četrto mesto do 69 kg in četrto mesto do 63 kg. V novembru 1983 smo se udeležili tretjega republiškega pr- venstva za rang listo najboljših in osvojili z dvema tekmovalcema pr-. vo mesto nad 84 kg in tretje mesto do 63 kg. V decembru smo se udeležili državnega prvenstva semi kontakta v Celju. Po tem tekmovanju so bili naši člani v skupnem seštevku rang liste na naslednjih mestih: Črtomir Zadravec je postal vicešampion v kategoriji do 57 kg in Se Miran Kovačič, tudi vicešampion države. Klub borilnih veščin vpisuje tudi nove člane in članice vsak torek ob 17.30 in četrtek ob 16. uri. Imamo tudi sekcijo za pionirje, zanje je vpis ob torkih ob 17. uri in 30 minut. Ivan Babič 14 - ZA RAZVEDRILO 23. februar 1984 — TEDNIK TEDNIK ~ OGLASI IN OBJAVE - 15 IZ ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Hoja pešcev (49. člen) nosite kresničko! ,,Ce ni ob voziSču posebej urejene površine /a pe- šce, smejo pešci uporabljati za hojo največ en meter širok del vozišča, računano od roba vozišča. Med hojo po cesti izven naselja morajo pešci ponoči ob zmanjšani vidljivosti nositi na vidnem me- stu ustrezna odsevna telesa." — Določba drugega odstavka 49. člena je pričela veljati 20. februarja 1984, zato na to novost posebej opozarjamo! Dodajamo še krajšo pojasnilo, da je možno odsevna telesa ali kresničke, kot jih popular- no imenujejo, kupiti v prodajalni Volan Emone — Merkur Ptuj, na Titov.em trgu 6. Cena kresničke jc 36,10 din, v zalogi pa jih imajo dovolj. Vsi, ki se bo- ste odpravili peš od doma v mraku in ponoči, ne po/abite si pravočasno nabaviti odsevnih teles. Vozniki vas bodo tako pravočasno opazili in varnejša bo vaša pot. Se to. kresničke nosile na vidnem mestu, na Hcsni strani, seveda pa je pogoj, da hodite tudi pravilno, po levi strani cestišča v smeri hoje! — Pcšec, ki ravna v nasprotju z določbo 49. člena zakona, sc kaznuje prekršek takoj na mestu z de- narno kaznijo 1(X) din. Ce je s prekrškom ugotovlje- na — povzročena neposredna nevarnost za drugega MHoipjenca v prometu ali prometna nezgoda, se sto- rilec kaznuje z denarno kaznijo od 2(X) do 500 din. S pravilnim prečkanjem cest — vozišč smo bralce že se/nanili opozarjamo še na 52. člen zakona, kjer je zapisano: ,,Otroci morajo ponoči in ob zmanjšani vidlji\osli med hojo po cesti nositi na vidnem mestu ustrezna odsevna, telesa. Otroci, ki obiskujejo malo šolo ali prvi razred osnovne šole, morajo na poti v vzgojno varstveni zavod oziroma šolo in iz nje nositi poleg odsevnega telesa tudi rumeno rutico, nameščeno oko- li vratu. Otroci, ki obiskujejo vzgojnovarstveni zavod, morajo na poti do zavoda in iz zavoda domov imeti spremstvo. Vodstva osnovnih šol morajo ob sprejemu novih učencev te seznaniti z najbolj varnimi potmi /a pnhod in odhod L fjle, ki jih določa prometno — varnovtni načrt šole." — Ce vodstvo osnovne šole ob sprejemu v šolo ne seznani novih učencev z najbolj varnimi potmi za prihod iz šole, se osnovna šola kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 3000 do 30.000 din. Z denarno kaznijo od 400 do 2000 din se kaznuje tudi odgovor- na oseba osnovne šole, ki stori prekršek. — OM BISEROPOROČENCA UZA IN MIHA LOZINŠEK v soboto, 18. februarja je bila v poročni dvorani matičnega urada redka slovesnost biserne poroke. Sklenila sta jo Miha in l.iza 1 ozin- šek iz Podlehnika št. 66. Poleg kmetovanja je Miha opravljal tudi razna dmga dela, bil je gradbeni delovodja in podobno, Liza pa je delala doma. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, danes sta ponosna na 12 vnukov in se veselita že tudi ob 13 pravnukih. Oba biseroporočenca sta bila rojena v letu 1900. Preživela sta čas, ki je bil po svojih dogodkih tako buren, ki je prinesel v življenje ljudi toliko sprememb, toliko novega, o čemer v svoji mladosti, pred 60-imi leti, ko sta stopila na pot skupnega življenja, nista mogla niti sanjati. Proslaviti 60-letnico življenja v trdni zakonski zvezi, je spoštljiv jubilej, ki ga doživijo le redki lju- dje, ki jim je usoda življenja posebej naklonjena. Zato jima v imenu vseh dobromislečih ljudi prisrčno čestitamo! Biserni par Liza in Miha I.ozinšek s svojimi svati ob s\ečanosti biserne poroke. Foto: Langerholc Drugo srečanje pionirjev gasilcev OŠ občine Ormož Pionirsko društvo »Mladi gasi- lec«, ki deluje na OS Sredi.šoe ob Dravi je sKupaj z gasilskima društvoma Obrez in Središče pri- pravilo v domu kulture 2. srečanje in tekmovanje mladih gasilcev na temo »Vsi preprečujmo požare.« Srečanja so se udeležile ekipe 3 Rioninev iz OS: Ormož, Velika ledelja, Tomaž in Središče, s katere so se udeležile 3 ekipe. Srečanje je bilo sestavljeno iz dveh delov. Prvi, ta seje pričel ob 17. uri, so.reševali pionirji gasilci testna vpra.šania, pri katerih so pi(mirji pokazali veliko znanja, tri ekipe so dosegle vse možne točke in to ekipa pionirjev iz Obreža, Središče in Središče II. Drugi del — kviz s programom je pričcH ravnatelj OS SrecTišče tov. Bojan Obcrčkar, ki je pozdravil pionirje OS in novdaril pomen delovanja gasilskih krožkov- društev, .saj v njih pionirji gasilci- učenci spoznavajo vzroke poža- in se bogatijo s požarno-var- nostno kulturo. Sledila so vpra- .šanja iz gasilske preventive, zgo- dovine gasilstva in iz gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. Pri prvih in zadnjih vprašanjih so tekmovalci videli diapozitive, ki so se nanašali na vprašanja. Med vprašanji so imeli učenci OS Sre- di.šče in folkorna skupina iz Obreža program, ki je popestril tekmovanje. Največ ločk jo zbrala ekipa Središča 1. druga je bila ekipa Središča 11 in tretja ekipa Obreza. \',se tri ekipe so prejele pokale in darila, ki so jih prejeli vsi nasto- pajoči pionirji. Darila so prispe- vale organizacije in tako omogo- čile srečanje pionirjev gasilcev osnovnih Sol. Srečanje je pripravil mentor iz OŠ Središče tov. Slavko Tkalec, vodila pa gaje tov. Lidija Rižnar, članica gasilskega društva Obrež. Besedilo in posnetek: Slavko Tkalec Pionirji-gasilci med tekmovanjem. Letošnje leto mineva 10 let, odkar jc v Ptuju pričelo delovati društvo za varstvo in vzgojo ptic, zato sc člani žc sedaj pripravljajo, da bi ta jubilej proslavi i čimbolj delavno in množično. O tem je med drugim slekla beseda tudi na raz.širjencm članskem sestanku v petek. 17. februarja v sejni sobi gostišča Novi svet v Ptuju. Člani .so sc dogovorili, da bodo letošnjo jubilejno razstavo ptic in likovnih izdelkov na temo o pticah, pri- pravili še posebej skrbno in pre- tilcdiu). \ ta nanicii so žc laiisko jesen sami izdelali razstavne kletke in pri tem prihranili veliko denarja. Sicer pa pričakujejo tudi v naprej sodelovanje osnovnih šol z območja občine, tako pri izde- lavi risb. kot pri vsakoletni akciji krmljenja ptic v zifnskem času, še posebej pa bodo veseli sodelova- nja s ptujskim klubom mladih, ki jim je leta nazaj nudil svoje pros- tore za klubske razstave ptic. Sodelovanje z osnovnimi šola- mi sicer poteka zelo dobro. V tej zimi so za krmljenje ptic razdelili prek 800 kg hrane, ki so jo sicer dobili od Ciozdncga gospodar- stva. Pionirji pa so pod vodstvom svojih mentorjev izdelali krmil- nicc in lojne pogače, ter jih razo- besili na primerna mesta. Dodati jc treba, da so člani društva prejeli tudi 10 tisočakov od SO Ptuj, z namenom, da nabavijo poučne knjige o pticah, ki jih bodo ob zaključku sezone razdelili po osnovnih šolah. Na seji je predsednik društva Aloj/ Tovornik izročil tudi pokale in priznanja članom, ki so s svo- jimi pticami dosegli na društveni razstavi najboljše ocene, posebni pohvali pa je izročil članoma Antonu Ciomilšku in Antonu Klemenčiču. ki sta vložila največ truda in prostega časa za izdelavo društ\enih razstavnih kletk. -O M Največ človeške pomoči potrebu- jejo ptice prav v zimskem času. (foto M. Ozmec) L tednu od 13. do vključno 21. februarja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem zabe- ležili tri lažje telesne poškodbe. Vzroki nesreč so bili neprimerna hitrost in izsiljevanje prednosti. V dveh primerih sta povzročitelja nesreče — voznika avtomobilov odpeljala naprej. Na vozilih je tokrat ocenjena materialna škoda na okoli 150.000. — din. POZIV OBČANOM \ ponedeljek. 13. februarja ob 22.15 je prišlo do nesreče na Po- trčevi cesti v Ptuju. Neznan voznik osebnega avtomobila je zaradi pretesnega prehitevanja od zadaj zadel pešca Franca Hoedla, ki je ob sebi porival kolo. Hoedl, doma iz Nove vasi je lažje ranjen iskal zdravniško pomoč. Postaja milice Ptuj poziva občane, ki bi karkoli vede i o tej nesreči ali v zvezi z njo, da to sporočijo najbližji enoti milice. Pobeglega voznika namreč še niso izsledili. ZGORELA ZIDANICA V petek. 10. februarja ob 21.35 je prišlo do požara na zidanici Valentina Ovčarja iz Sedlašeka pri Podlehniku. Ker v bližini ni vodovoda je zidanica pogorela do kraja, v njej pa okoli J50kg krompirja, 5(X) 1 vina, 3(X) 1 ja- bolčnika in nekaj drobnih stvari. Materialna škoda je ocenjena na okoli 100 ti.sočakov. Vzrok požara je požig! ZGOREL AVTOMOBIL V petek, 17. februarja ob 17.30 je pred hišo \ R ijčevi 1 1 — na poti Na grad m'ed vožnjo pričel goreti osebni avtomobil NSU 1200. Kljub hitri intervenciji ptujskih gasilcev je avtomobil zgorel v ce- loti, vzrok požara pa je kratek stik v električni napeljavi avtomobila. -OM ZA MILIJON DINARJEV ŠKODE V nedeljo, 12. februarja pa je zaradi kratkega stika na električni napeljavi nastal požar na gospo- darskem poslopju Alojza Brod- njaka iz Slovenje vasi 10. Z gos- podarskim poslopjem je zgorelo tudi več kmetijskih strojev in orodja. Ogenj se je razširil še na senik, kije tudi pogorel. Po oceni je škode najmanj za milijon di- narjev. Na matič.iem uradu v Ptuju so v soboto, 18. februarja opravili tudi svečano razglasitev za zlatoporočenca JAKOBA in AMALIJO SAGADIN iz Medvede št. 16. KS Majšperk. Jakob je bil rojen leta 1912, je upokojen nadzornik žičnice (žičnica je nekoč vozila taninski les in drugi material iz železniškega postajališča v Medvedcah do tovarne strojil v Majšperku), nekaj mcšcccs starejša l.,iza pa je delala doma na zemlji, gospodinjila in vzgajala otroke. Sest otrok se jima je rodilo v zakonu, danes imata 13 \nukov in tudi že dva pravnuka. Amalij-a in .lakob Sa^adin s svojimi dragimi v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju. ^oto: Langerholc RODILE SO: Anica Šcruga. Podlehnik 18 — Bojana: Marija Žerjav. Sredi.šče, Slovenska 39 — Miha; Kristina Kumcr. Ormož. Stanka Vraza 22 — Metko: Marija Lištravec, 1 rgo\ išče 50 — Boruta; Bernarda B<>lk()\ič. Moravci 38 — Jasno; Stanka Ivanuša. Švajgcrjcva 5 — r.vo: Majda Kokol. Lasigovci 12/a — Tanjo; Zdenka Valentan. Dornava 3 — Tatjano; Anica Šanipcrl. Drbetinci 63 — dečka; Darinka Kralj. Lahonci 30 — Vesno; Ančka Rodošek, Čer- rnožiš.c 69 — .Mojco; Marija Kai- ^cr. Placar 64 — Kristijana; Ka- tarina Bračič. Zg. Gruškovje 53 — dečka; Marjanca Kores, Ul. B. Kraigherja 15'— dečka; Terezija Belšak. Slomi 14 — dečka; Jožica Šluhec. Gabernik 2 — Klavdijo; Marija Kekec, Mejna c. 7 — Katjo; Nada Ivančič, Placarovci 15/a — dečka; Danica Gašparič, Zg. Ključarovci 1 — Adrijano; Rozalija Furek. Hajdoše 39 — deklico; Majda Mencinger, Krčevina 81 — Petra; Marica C\clk(). Stojnci 93 — dečka; Dragica Majcen. Kicar 45/a — dcklic(V POROKE: Slavko \ iscnjak. Moškanjci 75 in Marija Rihtarič. Stojnci 30; Drauo Skok. RcŠeva 2 in Tanja krlnic. Rcmčcva 8; Mirko Kau- čic. loMcnc na Dr. polju 12 in Vera Malck. Draženci 59; Zvonko 1'urg. Dravinjski vrh 58 in Marija Mcrč. Ziherlova pl. 13; Maksimi- Ijan (iašparič. Prešernova 32 in l izika Slačck. Prešernova 32; St.inislav Bračič. Spuhlja 131/a in Liljana Lah. Nova vas pri Mar- kovcih 14; Vladimir Bezjak, Bu- kovci 117 in Zdenka Fištravec, Murctinci 21; Milan Lah, Jad- ranska 17 in Majda Korenjak, Ločičll. LMRLI SO: Terezija Kokot. Zamušani 53. roj. 1915. umrla 9. februarja 1984; Janez Potočnik. Dom upokojen- cev Pluj. roj. 1909. umrl 13. feb- ruarja 1984; Anton Mihelač, Po- trčeva 33. roj. 1898. umrl 13. febr. 1984; Franc Plohi. Sakušak 84. roj. 1941. umrl 11. febr. 1984; Ana Ivanuša. ZakI I O/a. roj. 1934. umrla 10. februarja 1984; Terezija Petek. Moškanjci 33. roj. 1905. umrla 13. februarja 1984; Friderik Šimenkc). Žabjak 34/a. roj. 1943. umrl 17. februarja 1984; Milan Hcntak. .Arbciterjeva 10. roj. 1932. umrl 13. februarja 1984. TEDNIK zdaja zavod za časopisno in -adijsko dejavnost RADIO-TE- DNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LACEN, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Go- znik, Ludvik Kotar, Martin Oz- mec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celotna naročnina znaša 550 di- narjev, za tujino 1.125 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodgv in storitev v pronnetu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.