„Kai bi podpirali cajtengarje" Naš zastopnik se je oni dan oglasil pri nekem di- rektorju večje delovne or- ganizacije v celjski obči- ni. Ponudil je prodajo ča- sopisnega in radijskega prostora. Za reklamo, pro- pagando. Tudi za celjski občinski praznik. Da bi v Novem tedniku nekoliko obširneje pred- stavili uspehe celjskega gospodarstva. Pa je direk- tor, ki je tudi družbeni delavec, odvmil: »Kaj bi podpirali cajtengarje...« In zastopnik je ostal praz- nih rok. Najbrž zato, ker tovariš direktor ne želi »podpirati cajtengarje-..« Ali je kak drug razlog za njegovo izjavo, je kajpak težko reči. Treba je reči nekaj dru- gega. Na celjskem ob- močju je dosti delovnih kolektivov, ki potrebujejo propagando in reklamo. Nekateri še ix>sebej v NT in RC, saj naša dva regi- onalna informativna me- dija pokrijeta dokaj širok geografski prostor. Pro- stor, na katerem živi čez 220.000 prebivalcev. In mo- ramo reči, da z večino go- spodarskih kolektivov do- bro sodelujemo, še pose- bej s tistimi, ki imajo raz- vito službo za propagan- do. Ki so že osvojili rer klamo kot neobhoden del učinkovitega gospodarje- nja. In ti odnosi so jas- ni, ekonomsko povsem »na dlani«. Seveda pa žive v prosto- ru celjskega območja tudi delovni kolektivi (delovna organizacija tega direktor- ja ne), ki posebne propa- gande v regionalnih medi- jih ne potrebujejo. Njihov poslovni prostor je pač širši. Toda — mnoge med temi skupnostmi se vsako leto nekajkrat predstavijo v NT ali RC s propagand- no reportažo, s kakšnim večjim oglasom, poslovno informacijo. Zato, da se vidi, kje imajo svoj sedež. Kje delajo. Saj zaposluje- jo precej bralcev NT in poslušalcev. RC. In se ši- ka, da se včasih pojavijo tudi v domačih medijih. Ne nazadnje tudi zaradi tega, ker so informativna sredstva v regiji tu. So namenjena našemu obča- nu in človeku. Za njegovo boljšo obveščenost. In s tem za njegovo boljše sa- moupravno uveljavljanje. In tak nastop sicer »ne- zainteresiranega« kolekti- va ni nobena sociala. Ni socialna propaganda. Ni tudi zato ne, ker so regio- nalni informativni mediji deležni preskromne druž- bene podpore. Čeprav pra. vimo, kako jih potrebuje- mo. Je pa tak nastop do- kaz določenega družbene- ga razumevanja. Razume- vanja, med drugim pome- na obveščenosti človeka. Zato sem se ustavil ob teh samoveščih in nič kaj globokoiminih besedah — »kaj bi podpirali cajten- garje. ..« Veste, ne gre za cajten- garje. Gre za obveščanje in najbrž je res, da neka- teri ne želijo, da bi bil naš človek še bolje obve- ščen. Zaradi tega tudi ta- le odmev. Urednik Celje 91 ORGANIZACIJ PODPISALO DRUŽBENI DOGOVOR O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA GRADITEV STA^ VANJ V OBČINI Občinskemu solidarnostne- mu stanovanjskemu skladu, ki je že pyolno zaživel (na nje- govo pobudo je tudi stekla graditev dveh stanovanjskih blokov po 106 stanovanj) se je zdaj pridružil družbeni do- govor o ^združenju in razpo- laganju z delom sredstev za stanovanjsko graditev v obči- ni. Tudi ta pomeni važen člen v naporih, da bi zgradi- li v kratkem času čim več stanovanj. In ne samo to — združena sredstva pomenijo tudi drugačen odnos do grad- bene operative, konosntrirano graditev in ne nazadnje ce- nejšo graditev. Tako prihaja- mo po zaslugi družbenega do- govora od razdrobljene inici- ative, ki se je največkrat ustavljala ob dajanju posojil za graditev individualnih hi- šic, do organizirane in lahko bi rekli množične graditve stanovanj v blokih. Celjski družbeni dogovor o združevanju in razpolaganju z delom sradstev za stano- vanjsko graditev je na pone- deljkovi slovesnosti podpisalo 91 organizacij, med njimi ob- činska skupščina, občinski sindikalni svet, stanovanjsko podjetje in seveda organiza- cije združenega dela. število I>odpisnic dogovora pa .ni do- končno. Nekaj kolektivov bo k skupnemu in zato k hitrej- šemu ter cenejšemu reševa- nju stanovanjskih vprašanj pristopilo že te dni, dosti več pa zlasti, prihodnje leto. Zakaj? Mnogi kolektivi so namreč že na začetku leta oziroma ob sprejemu zaključ- nega računa razdelili sred- stva za stanovanjsko graditev. Tako jih za letos nimajo več na razpolago. Povsem druga- če pa bo prihodnje leto. Podpisniki družbenega do- govora so se obvezali, da bo- do združevali 40 od 6 od- stotkov obveznega stanovanj- skega prispevka. Glede na to, da 30 odstotkov tega prispev- ka odvajajo v občinski soli- darnostni stanovanjski sklad. jim Po združevanju v skladu z dnižbenim dogovorom osta- ne za lastno razpolaganje še 30 odstotkov. Podpisniki družbenega do- govora samostojno upravljajo z združenimi sredstvi v okvi- ru svojega in občinskega pro- grama stanovanjske graditve. Etogovor jamči, da bodo zdru- žena ^sredstva porabili samo za graditev stanovanj v druž- beni gradnji ter v okviru standarda, ki ga je z odlo- kom predpisala občinska skupščina. In še nekaj je zelo pomembno — ta sredstva ni moč odtujevati, podpisniki bodo dobili za vloženo višino združenih sredstev ustrezalo površino stanovanj. Tor^i sti računi. Kolikor daš tudi dobiš. V okviru tega dog.^ imajo svoje mesto tucli» še organizacije zdry^J dela, ki sicer nimajo j sredstev, da bi v enen laMIto kupile ali dobile ali več stanovanj. V tet merih se bodo takšne o» zacije med seboj pov^j in dogovarjale o raaj stanovanj. To je njihovj ločitev. Zanimivo je, 4 takšnih interesnih združj zlasti v okviru panog aj javnosti, že prihaja. M. a Konjiški sindikat in v soboto bo na Rogli na Pohorju razširjena seja ple- numa občinskega sindikalne- ga sveta Slovenske Konjice, na katero so povabili tudi predsednike osnovnih sindi- kalnih organizacij, člane ob-- činskega političnega aktiva m republiške poslance. Obrav- navali bodo nekatere kon- kretne naloge sindikalnih or- ganizacij v sedanjem času, zlasti še iz vidika sklepov nedavne IV. konference slo- venskih sindikatov. Tako bo- do med drugim govorili še o ustanavljanju temeljnih orga- nizacij združenega dela, o sar mostojnih organizacijah zdru- ženega dela in o neposred- nem uresničevanju ustavnih dopolnil ter nedavno spreje- tih zveznih zakonih iz tega področja. Hkrati s tem bodo razpravljali še o ustanavlja- nju delavske kontrole v de- lovnih organizacijah, o pred- logu zakona o samoupra-/nem sporazumevanju o delitvi do- hodka ter osebnih dohodkov in o nekaterih konkretnih go- spodarskih ter političnih na- logah v konjiški občini. Tu bodo zlasti analizirali analizo gospodarjenja v lanskem letu ter primerjave s prvim tro- mesečjem letošnjega leta iz vidika gospodarjenja in oseb- nih dohodkov. Posebej se bodo pogovorili še o gradnji stanovanj za delavce, za na- črte na tem področju v letu 1973 in o nalogah sindikatov. Končno se bodo dogovorili še o evidentiranju možnih kandidatov za različne funk- cije v sindikatu Ln drugih ob- činskih forumih, saj bo letoš- njo jesen redni občni zbor občinskega sindikalnega sve- ta. Ker bo prav te dni po- novno odprta obnovljena in povečana planinska koča na Rogli z izdatno pomočjo zreš- ke kovaške industrije, bo njen direktor Marjan Osole vodilnim sindikalnim funkci- onarjem konjiške komune raz- ložil koncept nadaljnjega raz- voja tega turisbično-rekreacij- skega centra. Njegova pred- nost je toliko večja, saj bo uporaben tako v letnih kot v zimskih mesecih. Konjiški sindikati želijo ob tej priložnosti sprejeti in na- kazati nekatere konkretne na- loge in akcije za drugo pol- letje letošnjega leta. To je bdi tudi razlog, da so izbrali za večino delavcev sicer pro- sto soboto in kraj sredi po- horskih vrhov, da se bodo lahko podrobneje ter časovno neomejeno o vsaki zadevi konkretneje pogovorili. Ker pa je predvideno, da bodo razne delovne in gospodarske organizacije gradile na tem območju Pohorja svoje ob- jekte za oddih zaposlenih de- lavcev pa je vsekakor pri- merno, če so o tej zadevi se- znajeni tudi sindikalni de- lavci. Še pred odhodom na Pohorje pa se bodo spotoma ustavili še v Zrečah, kjer jim bodo predstavniki Kovaške industrije pokazali načrte na- daljnjega razvoja te največje gospodarske organizacije, v tem kraju, ki prav te dni začenja gradnjo novih proiz- vodnih objektov. V. L. Pivo in cvetje že v Laškem se bodo v soboto pri- čele prireditve v okviru tradicio- nalnega praznika PIVO IN CVET- JE. Ker je letošnji praznik že de- seti po vrsti, bo spored še posebej bogat in bo trajal ves teden, za- ključna prireditev pa bo v nede- ljo, 22. julija. Program vključuje športne prireditve, tekmovanja v šahu, modne revije, vrsto razstav, godbo, ognjemet in kmečko ohcet. V soboto, 14., in v nedeljo, 15. julija bodo na vrsti modne revije v domu Dušana Požehela, začel pa se bo tudi pionirski rokometni turnir. V sredo, 18. julija bo na šolskem igrišču košarkarski turnir, zvečer istega dne pa štafetni tek 2 baklami po mestnih ulicah. Na- slednji dan bo v dvorani gostišča Hum šahovska simultanka, v pe- tek 20. julija pa spet rokometni turnir na šolskem igrišču. Zadnja športna prireditev bo v soboto 21. julija, ko se bosta v košarki po- merili moštvi Olimpije in Laškega. V tem času si bomo v domu Dušana Poženela lahko ogledali go- spodarsko razstavo, v posebni os- novni šoli cvetlično, turistično in čebelarsko razstavo, v muzeju pa razstavlja intarzije Mirko Hojnik. V četrtek, 19. julija si b« skovalci na Valvrf-orjeveiii lahko ogledali pravljico za i »Zgodba o Sanji«. V sol» julija pa bodo prav tako s vazorjevem trgu gostovali 1 znanci« in sestre Potočnik, istega dne pa bo ognjemet a rem gradu, ki bo, kakor oNi jo, letos še bolj privlačen in kot prejšnja leta. Potem p» fantje (kot se to spodobi pt šegi) vasovali pod okni sn voljenk, ki bodo naslednji k stale njihove soproge. V 1 bo po poroki v vrtu hotd vinja kmečka ohcet Seveda tudi brez godbe ni la ne bo šlo. V sredo bo 1 vazorjevem trgu koncert p pihala, v nedeljo pa proB koncert. Tudi glasbe za i vse dni dovolj v vseh Da ne pozabimo še na Prireditelj, Pivovarna Uä obljubil, da bo v teh dnelii Ijal pivo za vse točilnice 1 škem po znižani oeni, tako ob letošnjem prazniku «J cvetja« pili cenejše pivo » skovalci. Z. KRU Za praznik Celja ŽIVAHNO Prve prireditve v počasti- tev praznika celjske občine so bile zaradi slabega vreme- na nekoliko okrnjene. Najbolj boleča je bila od- poved gostovanja ansambla ljubljanske opere z Mati- jo Gubcem, opernim delom žalskega rojaka Rista Savina, v soboto, 7. t. m. zvečer. Ta- ko je tudi ta primer potrdil, tako pomembni so napori za pridobitev vsaj enega večjega zaprtega prostora v Celju, pa naj bo to pokrito drsališče v mestnem parku ali vsaj ena izmed dveh v okviru rekrea- cijskega središča pod Ck)lov- cem. Tudi v naslednjih dnevih bo nekaj zanimivih srečanj. V soboto, 14. t. m. bo pohod celjske mladine po poteh Prve celjske čete, sicer pa bo ta dan še turnir v odbojki za moške in ženske in ne na- zadnje konjeniški turnir v preskakovanju zaprek. Tudi v nedeljo, 15. julija bodo prišli na svoj račun ljubitelji od- bojke. V ponedeljek, 16. t. m. bo odprto prvenstvo Celja v malem nogometu, ki se bo nadaljevalo in končalo nasled- nji dan. V sredo, 18. julija ob 17. uri pa bo v celjskem do- mu JLA otvoritev razstave o vstaji jugoslovanskih naro- dov. S tem pa prireditev v i>o- častitev 20. julija ne bo ko- nec. Zaključne bodo v sobo- to, 21. julija v Šmartnem v Rožni dolini, kjer bodo od- prli prenovljeni kulturni dom, kjer bo zatem slavnostna se- ja občinske skupščine in kjer bo ob 16. uri še množično zborovanje s srečanjem celj- skih in savinjskih aktivistov Osvobodilne fronte. IklB Razhajanje med interesi in potre- bami po srednješolskem kadru v regiji in obstoječimi kapacitetami v Celju je že dalj časa znano. Situacija lanskega leta, ko so celjske srednje šole morale odkloniti preko 400 kandidatov, se je letos ponovila v še hujši obliki, štiri- letne srednje šole so nameravale letos vpisati 960 učencev in bi ob takem vpisu še vedno delale v dveh izmenah. Prijavilo pa se je 1.500 učencev. Po- sebnost letošnjega vpisa je izredno veliko število odličnih in pravdobrih učencev, saj se je prijavilo le okrog 100 učencev z dobrim uspehom. Ostali so pravdobri ali odlični. Razlika med letošnjim in lanskim vpisom- je tudi v tem, da je interes za vse šole prese- gal pričakovanja in možnosti. Posebno izrazita je ta razlika v pedagoški gim- naziji, kjer so planirali 90 vpisnih mest, prijavilo pa se je 166 kandidatov. Deficit med možnostjo in interesom je ostal tudi v letošnjem letu nespreme- njen v ekonomski šoli, kjer so plani- rali 180 mest, prijavilo pa se je 251 kandidatov. Gimnazija je nameravala vpisati 210 učencev, prijavilo pa se jih je 274. Najmanjša je razlika pri tehni- ški šoli. Namesto planiranih 180 se je nameravalo vpisati 198 učencev. Tudi v vzgojiteljski šoli se je namesto 30 žele- lo vpisati 85 učenk. Takšne razmere so angažirale vse šole in svet za šolstvo celjske občin- ske skupščine, da proučijo možnosti povečanja vpisa, šole so z razumeva- njem upoštevale rafmere in ob zase- danju kabinetov zvišale število vpisnih mest. Tako gimnazija vpiše dva oddel- ka več (enega za pedagoško gimna& jo), pedagoški šolski center 2 oddel^ več in ekonomska šola 1 oddelek ve^' Na ta način so šole lahko sprejele 5Sl učencev več ,kakor so planirale. S teT^ je bilo doseženo, da so odklonile ^ 120 učencev s slabšim uspehom. Seve- da pa to pomeni delo šol v izjemno nenormalnih pogojih ob izrednem P^' zadevanju kadrov. Takšne razmere gotovo ne bo mogoče ohranjati v V^'. hodnje, saj bi to nedvomno vpUvO''^ na uspešnost vzgoje in izobraževani<^ Zato bo predstavljalo določeno olaj^"' nje sprostitve kapacitet v pedagoškei^ šolskem centru, šolskem centru za ö'®' govni promet in kovinarski in me^' lurški poklicni šoli v štorah, ki ^ predvidevajo za prihodnje leto. čepf^ bodo šole tudi ob teh povečanjih lovale v 2 izmenah, pa bo dodaU^^ prav gotovo prispeval k razbremenitvi^ Podatki o vpisu namreč še niso W polni. 120 odklonjenim se bodo P^' družili še odklonjeni kandidati v Jf klicnih šolah, zlasti v šoli za jalce. kjer bo predvidoma tudi primanjkovalo 200 mest. Napori sre njih šol pa so predvsem omogočili, ^ se bo število odklonjenih namesto o rog 700 še vedno ohranjalo pri oTcr^^ 300. To pa pomeni ne le več !.. za gospodarske regije z neugodno ^ drovsko strukturo, ampak tudi tol^^ več možnosti za mlade, da naprej vijajo svoje sposobnosti in znanje. Mitja PiP^* Izreden vpis