jlxiiaja iril0 svoji moči, kolikor pač naj^ več so mogli. In vsledtega flima nihče izmed tistih, ki so kaj darovali v ta namen kaj manj, ka--or je zato neka izzgubliena ženska iz Greensboro pretakala v tetki Prosveti krokodilove sol- je tukajšni dobroznani takozvani slovenski milijonar Mr. Peter Ruppe. Pokojnik ie bil trgovec , . , . j . j in obenem blagajnik Calumet & ^-f.a-Oy:aIlen0 da.ackoj Arizona Copper Companv in tu. rti ravnatelj pri New Cornelia j / Rojaki nalagajte svoj denar v slovensko banko, tam bo Vaš denar varen, in vi ga lahko dvignete kadarkoli se vam poljubi. Nič bolj nespametnega pa ni. kakor imeti denar pri sebi. ali pa doma kje spravljenega. V prvem slučaju ga vam lahko kdo ukrade, v drugem ga lahko vam uniči požar, ali kaka druga nezgoda. In v tretjem, lahko vas zadene nenadna smrt in živ krst _ ne bo vedel, kje se nahaja vaš denar skrit. Naložen denar na slovenski bankj, pa je v knjižen na vaše ime in do njega imajo dostop vaši sorodniki, za katere lahko napravite oporoko že prej. Zato na varno mesto "z vašim denarjem, na varnem pa bo, ako ga vložite v slovensko hranilnico v Clevelandu v "The North American Banking and Saving Co. To velja zlasti rojakom v Clevelandu, zatem pa vsem razstresenim rojakom po Ameriki ki žive osamljeni med tujci. To je naš nasvet in kdor ga bo vzel kot takega, bo nam v vsakem slučaju čez čas, hvaležen. Zbolel je bil pred par dnevi za flu", ki ga je mučila tako hudo. a ie bil štiri dni v nezavesti, da so mogli paziti nan i in ga večkrat držati, ko ie prišel zopet k zavesti ie tarnal, da ga hudo noge bolijo, trpel je hude bole- Tržaški cerkveni problem bli; rešitve/' 5 (Dalje prihodnjič.) Res je sicer, kakor pravi dopisnik, da v Trstu prebivajo vani in Latini, shizmatiki in katoličani drug poleg drugega v tem pogledu ni bilo nobenih razprtij, vse to je že stoletja urejeno. Narodna na'sprotja so se pač tu in tam pokazala, a to nekaj naravnega in to Trstu ni nikdar škodilo ne na prome ne na javnem ugledu. Sedaj je drugače. Poglejte na vlake, kol ljudi pripeljejo, dočim je bil pod Avstrijo vsak vlak nakrcan nikov. Nato jame dopisnik govoriti o tržaški škofiji. Tudi tu marsikaj netočnega in neresničnega. Dolžnost mi je, da posai ne hibe popravim, poleg tega pa še nekaj zanimivosti dostav I ržaška škofija je jako starodavna. V 6. stoletju po r. Kr. je stala. Zgodovina imenuje 1. 524. prvega ondotnega škofa, ki je imenoval Frugiferus. Prvotno je obsegala samo tržaško sto z okolico. Kasneje pa se je v svojem obsebu spreminj Zadnjič je bila na ncrvo urejena 1* 1828. tako, da je obsegala sto Trst z okolico in pa severni del Istre. Sestavljena je bil, nekdanjih istrskih škofij: koperske, pičanske. novogradske (< podistria, Pedena, Cittanuova). Imenuje se od takrat tržaj koperska ; škof je dolžan vsako leto nekaj časa v Kopru residi-rati. Od tedaj ima dve stolnici (v Trstu sv. Justa, v Kopru sv I Nazarija). Pod tržaško škofijo je 12 dekenatov, pod kopersko * Leta 1918. je štela škofija tržaško-koperska 396,136 duš. Odkar sta škofiji zedinjeni so se verniki po narodnosti ločili tako, da jeJ bilo približno ena tretjina Lahov, in Slovencev in Hrvatov vsa-k*h po eno tretjino. Ni čuda torej, da so bili od I. 1829. vsi škofje razun enega slovanskega rodu. Od 1. 1831.—1845. je vladar Matej Ravnikar, znameniti slovenski pisatelj. L. 1846.—1875. je foval Jernej Legat, Slovenec. Od 1. 1875.—1882. Jurij Dobrila I Hrvat, ki se je z vsemi sredstvi stalno prizadeval, kako bi revni in zaničevani rod hrvatski kulturno povzdignil. Od 1. 1882— | 1896. je stoloval Ivan Nep. Glavina, Slovenec iz tržaške okolice Za njim pa od 1. 189Č—1902. Andrej Marija Sterk, Hrvat iz Lov-rana. Potem je od leta 1902.—1910. vladal Frančišek Ksav. Naj Nemec po rodu. Bil je poprej skozi 15. let rektor nemškega ho-1 spica v Rimu. Iz Trsta pa je bil poklican za nadškofa na Dunaj, kjer je 1. 1913. kot kardinal umrl. L. j9u.—i920. je bil za škofa v- Trstu Andrej Karlin, Slovenec iz ljubljanske škofije. On je vso dobo svetovne vojske v raznih bridkostih in težavah prebil Trstu. Ker je bila italijanska fronta v obližju je živel ob nepre- | stanem gromu kanonov, izkušal je draginjo in lakoto in po noči 0 polnoči dne 30. avgusta 1917. mu je.iz sovražnega zrakoplova paclo v škofijsko palačo troje bomb, ki so sicer napravile znat- I no škodo, a nobenega izmed prebivalcey niso poškodovale ali ranile. Ko se je italijanska vlada polastila Trsta, so hrupno zahte-' vali od njega, naj slovesno v katedralki sv. Justa odpoje Deum" za osvobojenje Trsta iz rok Avstrije. On pa je to odklo ces da se ni dospel tisti čas. pač pa bo to storil, kadar se bo izrekla nad tržaško škofijo definitivna aneksija. To so mu i janski krogi zelo zamerili in so mislili, da ga bodo z raznimi monstracijami primorali, da zapusti svojo škofijo. On „ Jim je pri neki taki nasilni demonstraciji dne 30. decembra 1018. z vso odločnostjo povedal: "Vi me niste postavili za škofa v 1 rst, a me ne boste odstavili. V Rimu imam svojega vrhovnega poglavarja in kadar papež Benedikt XV. poreče, naj grem, bom takoj poslusno zapustil svojo škofijo." Nato je bival še eno leto (do konca 1919.) v Trstu. Med tem časom so pa v Rimu tržaški Italijani vedno boli ostro zahtevali, naj se "veseovo slavo" (slovenski škof) odpusti, sicer so reki,, oa ,e nevarnost za njegovo življenje. Vsled take- z*ersrrpntiska itaii,anske ^ * nap«^ H^ konsistonalna kongregaoja škofa Karlina opozorila, da se zdi 3v. storil'1 "TT"0' ako.Se.°dre^ svoji škofiji, kar je tudi takoj rhl fua"ie T*' nJem" °d Strani ita«ianskih irredentistov nemko in logično temu. so bili1 ' ' , \ , nas,ln0 vročekrvno, da se je bilo bati naihujše-njegovi otroci vsi odgojeni vi ?a" >e ^P'snik "The N«v World" mogel zapisati v svo- jem dop.su. da ima škof Karlin naslov barona, tega si pač ne mo-remo doumnevat,. Morda je kdaj slišal o tem,da ga je imenoval tem ve „ ^ ^^ ^ofa, toda o tem ^e pr povedovat, samo "Annuario pontificio" v Rimu -nor .".»'nV920' iC "aSt0pil SVOJ'° S,užbo v Trst« monsi-Disnik tr , SS bivši italijanski vojaški škof. Naš dditi. da bi ne bilo Jcakeea ženi-tovanyi. Dne 2Q. januarja se je noročil Mr. Alojzij Košmrl z Miss Marv Bavec. Poroka se je vršila v tukajšni cerkvi sv. To-žefa. Ženin ie doma iz vasi Ma-li-loe fara Loški potok. Nevesta ie pa hči znanega rojaka Mr. Tohn Bavec. V soboto dne io. februarja t. 1. se bo pa poročil |Mr. Toseph Kočevar z Miss Ana Frankovič. Oba ženin in nevesta sta dobro poznana in priljubljena med tukaišnimi Slovenci. Mladim parom želimo obilno sreč^ v novem stanu in obilno blaeoslova Božjeg-a Poročevalec -o- Calumet, Mich. — Preminul "ooper Company. Peter Ruppe se ie narodil v Prederradu pri Poljanah na Belokranjskem. V Ameriki je bi-J val kakih qo let. Pokojnik je1 •»red svojim prihodom v Ameri-j ko krošnjaril po Bavarskem.' Kot spreten businessman se je oovspel v svobodni Ameriki do milijonarja. Za ženo je imeli nemškem duhu. Kot se čuje se ->okojni Ruppe ni nikoli mnogfo nenil za Slovence in tudi ni z njimi mpogro občeval. j Pokojni zapušča več odrašče-| nih sinov in hčera. Eden njegovih sinov je zdravnik na Calu-: metu. Eden vodi trgovino na pe-i cesti. Vsi otroci so bili vzgro-;eni po materi v nemškem duhu in noben ne srovori slov. iezika. — Druga žrtev neizprosne smrti je postal tudi tukajšni u-erledni treovec in meščan Mr. Toseph Vertin. Pokojni je bil solastnik znane tvrdke Vertin -Brothers Department Store, ki ie eno največjih podjetij te vrste na severnemu polotoku. U-mrl ie nenadoma dne 21. janu-iria ob 7. uri zvečer. Pokojni T. Vertin je bil doma iz Doblič pri Črnomlju. V Ameriko je dospel kot petnajstletni mladenič. V Ameriki je bival nad 40 let. Pogreb pokojnika se je vršil iz slovenske cerkve sv. Tožefa cine v noeah. potem so postale nie-ove nogre plavo rdeče. Pokli-|dne 24. januarja na Lakeview cam zdravnik se ie izjavil, da -x>kooališče. kamor so ea polo-mora iti v bolnišnico. Odpeljali i žili k večnemu počitku. Pogreba so ea takoj, in ko ea je več se ie vdeležilo veliko število na-zdravnikov preeledalo so se iz- j ših rojakov in tujerodnih rae-razili da ima zastrupljeno kri,|ščanov. Naj počivata oba v mi-da mu m ore i o obe nogre odreza-| ru in večna luč naj njima sveti! ti ali bo pa umrl. Tn res so mu < -o_ dne 27. januarja obe nope odre-j Chicae:o, 111. — V nedeljo ie zali. Tako je revež sedaj brezjoustna nedelja. — Kam bomo noe. popre i tako čvrst in zdrav, šli? — Kam drugam kakor v Resnično človek ne ve kaj se zna j pritličje nove šolč na veliko z&-zg-oditi jutri ž njim. Nesreča ni-jbavo v kQrist naši novi šoli. — koli ne počiva. 1 Zabava se začne popoldne ob Rojak Tohn Gregorčič je star 'v uri. — Za obilno zabavo je do-okoli 40 let še samec in ie do- ;bro preskrbljeno, ma iz Dvora, fera Žužemberk na — Velika nesreča se ie zeodi-Doleniskem. On ie tudi naroč- la pretekli četrtek zvečer. Mala nik na Edinost. Bogr ea nai pet-letna hčerka rojaka Mr. Mo- kov v^HnKi'io ~ • znanja siovansK-i bo išo volt Pa Je T°• ker je Uvide,a kma,»- da ima najboljšo voljo, prav,co enako deliti med vse narodnosti So na r fduhovniki v škofiji, ki ne znajo italijanski! z, Oisov z ' !" ne m0rei° *OVOriti v tem jeziku. Glede d. Vs2 L Pa -S° Z3hteVa,i t0' kar so desetjetja im, To d T^/Vft V j,eZikU' V katerem prišel v pisarno, t o. da je hotel skof Rartolomassi resignirati vsled te-a ker -'e drUgi —ki- da - ie naposled škof horiča je šla zvečer v prodajal-j Pri Mr. in Mrs. Stef Rav ie no. Ko ie šla črez cesto prihitel stila hčerkico Elizabeto Bot ji ie nasproti avtomobil, zadel sta ji bila Mr. in Mrs *Andr deklico in jo na mestu ubil. Po-; Glavach. • klicani zdravnik ie samo potrdilj — Cerkveni računi kat smrt PogT-eb se ie vršil včeraj j smo dobili preteklo nedelio iz cerkve sv. Štefana s slovesno kazujejo doho_dkov celo 1 sv. mašo. — Družini Mohorič naše iskreno sožalje. —V hiši Mr. in Mrs. Polajnar; 1. iqar. se je oelasila štorklja in jima ie! ne. To ____ stila krepko hčerkico Franc-i kaže dobro"eospodarstvo7n le ko, kateri sta botrovala Mr. in; napredek naše župnije. Potr To se je pa $8o,i7Q.7i, ker se ^40.00, toraj skoraj za dva soč več.kakor IQ21. dasi je šolski "Drive." lani ie grotovo lep vspeh. za zidavo in za novo sest< Mrs. Anton Benedikt. — Naše iskrene častitke. — Enako je bi-i__ la pri Mr. in Mrs. Žagrar in iimajhišo in pohištvo izdalo $68. -stila hčerko Anico. Botra staj46. — Dolea se je nareriiLo bila Frank in Ivana Bambič. — ea $qo.ooo.oo. _ V NEDELJO POPOLDNE. Piše Rev. J. C. Smoley. boli natanko enajsto: "Pazi, da mela kraljica te pasje družbe ki 1; :s„r .... „ r,nAnrt¥rTiT», ^jte ne vian.eior ... io je prva "uhvatuJ" v* ZGODOVINE TOBAKA. Obleka po nainoveisi modi, po pustni užitek. Pomislite tip k-i ,„„'„• ne v «uvi,, - " najnovejšem kroju, vnanja eti- protestantski Reverend - na zTa raesto^n^ E * * "" keta mora le prepogosto zakri- protestantski -C je seveda tis- °"a ?are" ! vati notranjo gnilobo. Ikarski škrat vs.de. - pa še dot fcen^i ^ ^ ^ Stiknev Grant, ,e more ponašati in se nanje skli- TEDENSKI KOLEDAR Tezus ozdravi slep- — Marija Lurška. 44Kaj ie delavstvo?" nekoč take vrste je rekel tor, Percy (Dr. Fr. Trdan.) (Konec.) pustna — ca. Luk. 18. 11 Nedelja — Adolf. £ 12 Pondeljek dora. H Torek — kov M. B- 14 Sreda — lentin niuč. 1; Četrtek — Faustin in Tovi-ta, tnuč. 17 Petek — Juliana, dev. 17 Sobota — Donat in tovariši, muč. -o — Modest. Teo-Pust. Služabni-Pepelnična. Va- tema. streti, če tako kaže. da pospešu-! ie Tezus po moči enak*Bogu le "V-KUP -Ie ^up uboga uravane hvale se je usula ploha 1 -_____ ______j., ____»1 1____. -----. _----"i1- srnama, um vec takih " 7f»crna- graie in tožb. 1 akratni iemo napredek kulture.' je krščanstvo dokazalo neštetokrat. • 8 — PRVI ČLEN VERE. — NAISVETETŠA TROJICA. Verujem v Boga Očeta, vse-gamogočnega Stvarnika nebes in zemlje. V prvem členu vere spoznavamo nauk o sv. Trojici, namreč, da ie en Bog-, in da so v Bogu tri osebe--Bog Oče, Boe Sin in Bog sv. Duh. Dasi je Bog neviden duh, si vendar predstavljamo božje osebe na viden način: Boga Očeta kot starčka. Boga Sina kot moža, Boga sv. Duha pod podobo svet, bilo je vse velika zmešani- žvekajoča masa, na, vladala je splošna Stvarnik je ločil razne elemen , te drugega od drugega in ie po-! tem s svojo močjo vstvaril svet v obliki, kakor je sedaj. Najprej je vstvaril svetlobo. Drugi dan je vstvaril nebes. Tretji dan morja, jezere, reke zemljo rastline. Peti dan ribe in ptice. Šesti dan živali na zemlji; koli ečno pa človeka, katerega je vstvaril po svoii podobi. Ko ie Bog dokončal svoje delo v šestih dnevih, je sedmi dan počival. To se pravi: Prenehal ie vstvarjati stvari novih vrst. Teh šest dni, katerim sledi dan počitka, je podoba tedenskega časa. ki obstoji iz šesterih dni dela, katerim sledi dan počitka, katerega je Bog od pričetka do- . , •• A1 • , r .. . . - i ie nad pomiie spravil. Ako pa ni 'ocil. aa se posveti niegovi sluz-___ , _i„ bi. 1 Vsegamogočni Bog- ni nikakor potreboval šest dni, da > bi vstvaril svet in vse. kar ie; en sam trenutek, eno samo dejanje liegove volie bi bilo zadoščalo; bogat "pošte- svoie nove cerkve, takole naeo-1 TeTanda k njak." "Nič drugega kakor pre- voril: "Pošvečevanje cerkva * katero treba ostanek čarovništva. Vera tis- kuje glavi, kaj naj misli. Toda zle posledice, ki jih je rodilo nezmerno uživanie niko- sama ni nič una- so kmalu preobrazile favno ie boljša. A nas to prebito malo mnenje. £Ja mesto prvotne preda moti. Le vkup . . ---------- ~im vec takih "žegna- tfraie 111 tožb. Takratni nemški Brez vere človek podivja. — ** * neže^anih" ^sti boste tP-atelU so vstal, zoper France dino le vera e:a ohrani in obva-jso čisto naravni plod avto^f nabraJi smetiščih in. ze, ki brez žvečenja tobaka že ruje res —- poštenjaka, to nam stiie, kar pri™ naša "Christhn Z°T V™ ^ mrho™e M LVCC ™ ne V U A-ftnstian Ste skopali iz nph m se mastili kmete in ženske, ki "tobak na- posebno Mr Coue . .. ob njej, tim bolj bo ljudstvo ravnost požirajo." Tudi svetna yokazov socialisti kaipada ne spoznalo cigane domačega pri-1 m auhovska gosposka je napo- - i potrebujejo. Reverend sam ie delka in zapiralo vrata pred Va-1 vedala neizprosen boj "peklen- fj. p,a. b.odl tudi sam tur- mi. Dr. Granta lahko še kanoni-' skemu kajenju" in "španskemu hodza kl ie vcerai se dre- zirate in nn^/K«^- v strupu. NA STRAŽI. Zadnii čas so naši rdečkarji vle^keI- Tr^a mu samo javno zopet prevzeli vlogo psa. ki je \ ?vit1, da,ni Boera- ah kai po-na "gmajno padel". Taka vbo- d?bne^a- slava svetovnega uče-ga pasja para, ki ne ve kje je do-!"^a^a ^ ?atrptovliena. mama, če je sploh kje. se takole o-\?*T\ce™}1 brahnezna. Kaj še krog poldne ali večera rad kam le povabi na kosilo ali večerjo. Včasih, ko smo doma v "hiši" okrog sklede sedeli smo naenkrat začuli, neko cmakanje zunaj v veži. Če ni bilo drUzeg.i se ce kak D. D, flucus a non lucendo) kakor je ReV. Grant, d kai tacera trdi. Njegove izjave zirate in povzdignete v "_ast. strupu." Kaienje so skušali od-* 'doctor eccle, siae rubrae," če' praviti ali vsaj deloma, prepreči-ne bo mi!wauška tetka morda' ti celo z občutnimi kaznimi, kot oredlagala "vivae." Samo kadur z zaporom, denarno globo ali ?ra boste postavili v altar, bote! lavnim izobčenjem iz družbe. ^ oral i paziti katero njeg-ovih Nekatere občine so izdale na- >na mir hote dali ob toda hotel le človeku dati zgled, katerega nai bi posnemal, da bi nas poučil s svojim zgledom, da croloba. To pa radi tega," ker je posvečujemo svoje življenje z delom skozi sest am. da pa sed- prerok Daniel v svojih preroških videnjih videl Boga Očeta, katerega imenuje starčka vseh dni, zato si predstavljamo Boga Očeta kot starčka; Boga Sina kot moža ker se je včlovečil, in Duha pod podobo goloba ker se Je v tej podobi pri Tezusovem krstu prikazal. Sv. Trojica je yelika skrivnost. katere ne moremo razumeti in zapopasti, ampak jo moramo vrjeti. Pa ne samo verjeti ne samo verovati, ampak tudi častiti moramo Najsvetejšo Trojico. To pa delamo na dvojen način : 1. — da se pobožne prekrižujemo in 2. — da pogosto molimo, slavospev sv. Trojici : Čast boni Očetu in Sinu in sv. Dtihn kakor je bilo v začetku. sedaj in na veke. Amen. V prvem členu spoznavamo vero, da je'Bog! mi dan počivaimo in častimo in slavimo Boga. Prijatelji, imejmo vedno v mislih. da ie pošvečevanje nede- 1 ie--Gospodovega dne-- naša največja dolžnost. Pohiti-mo ta dan v hišo Gospodovo, oadimo ta dan na kolena pred Bogom, Stvarnikom nebes in zemlie! Kako majhni smo vpričo Božjega Veličanstva! Poni-žnjmo se pred njim kot stvari pred svojim Stvarnikom, pa bomo deležni njegovega usmiljenja: 'Ker prevzetnim se Bog u-stavlia, in ponižnim deli svoje milosti" (I. Petri V. 3). -o- APOLOGETIKA. — Naravna poštenost. Če človek pošteno živi, ne 00-vere pa tudi jtrebuje nikake vere, posebno pa da ie Bog!ne razodete vere! Odgovor, brez Taki vse vstvaril. Sv. Pismo nam j ^asovor. — To je umet-pnV.veduie da ie vstvaril Bog,nost. brez vere pošteno zive-svet v šestih dneh. sedmi dan!11 • • • Takl ' Posten iaki pa da ie počival. Sv. Pismo pa vadno v nevarnosti, ^da ne opisu ie dolgosti oz. kakovo sti teli dni. Ko ie Bog vstvari bilo varno, je kje oq daleč gle dal svojega tovariša, ki ie imel dom in torilo. zazijal kadar je on zaziial. debelo sline požira! in nestrpno čakal, kdai mu bo pustil torilec "pomiti" in kost oblizati. V človeški družbi igrajo to pasjo vloffo cigani in socialisti. Če se ciganom pri vsem ciganskem beračenju ne posreči iz-orositi ali ukrasti kie kai "špe-ha" ali klobas, so z vsako smrdljivo mrhovino zadovoljni. Socialisti prav tal^p. Ako jim "katoliških" škandalov, ki so njih slaščica, zmanjka se zateko na kako. prot^stantovsko smetišče, najraje seveda faroysko, da naj-aeici kako kost, ki io potem drug za drugim tako t#*m*»l"to oglo-daio da bi ie še cunjar ne pogledal. Mej nami se najprej spravi nanjo "Prosveta," ki ji vsak dan prede po želodcu. Ko io ie ona na vse strani ogrizla in oglodala, jo vrže kužetu, Pro-letarcu," ki io radi slabih zob samo temeljito obliže. Včasih jo nazadnje še "Enakopravnost" povoha, da ima vsaj malo "duhovnega" užitka, če že druzega ne. Ni dolgo tega, ko jim je broo-klinski pastor Curtis, ki je svo-(jega psa krstil, pripravil tako so na-,k°sil° prav debelega četrtka. Že stran j redbe. po katerih je bil vsak pod a mu ne bo dolg čas. Taz bi i kaznijo ciglžan naznaniti vse ti-• , . vam cvetovial, da zadnjo, druga- ste, ki kade ali ki prodajajo to- so socialisto.m do-me in on niih če vam lahko uide z altaria ker' bak. Mnogi so smatrali kajenje rrWi papez. v svo|1 w1l1n DOmz_ .ma ra_ n.o kot aUar ^ b. „„ vam znala pa še ona kake levite brati. H. B. jih ne so kM pripravljeni, da se bodo vtaknejo v luknjo, od deseterih ] tudi oni dali krstiti, da bi se zne-] božjih zapovedi spolniujejo naj-ibdl svonh pasuh inštinktov. svop x^Hki poniž nosti niti ne vprašajo, kaj ea ie do take. jziave dovedlo. češ ve--en človek brezverskega evangelija ne vprašuje zakaj, ampak samo kaj. Taz pa niti zaaleka nisem tako ponižen, kakor^ so moji rd.eči prijatelji na Lawndalu. Za vsak kai hočem vedeti zakaj. To je bilo moje prvo vprašanje, ko je rev. Grant razglasil svoje brezbožne doerme. In odgovor, ki sem ga_ za svoj zakaj dobil, mi Ji bengalično lučjo osvetljuje njegov kaj. Njegove brezverske dogme niso plod razuma, niso rezultat resnega študija, dasi bi bile tudi v tem slučaju zmotne. Saj je znano da cela, temeljita nanost vodi k Bogu, polovična in površna k vragu. Ne, Rev Grantovo brezbošt^o ima svoj izvor v srcu in sicer v srcu, ki je zgubilo svoie ravnotežje. Grant je moderni ameriški ženski metulj, ki se nikoli ne mudi dolgo pri eni roži. Ponovno se :e že poročil in razporočil. Ravno zdaj se je zopet naveličal svoie boljše polovice in živel v znamenju nove "ohceti." Ker je pa njegova cerkev, katere "dika" je, malo "štrene" mešala. je ta gordijski vozel krat-komalo presekal in vse skupaj na kol obesiL-. Kdor ve kai vse 'ljubezen stri," se ne b^ čudil. Takih brez — in protivercev pozna zgodovina in jih pozna vsakdanje življenje na staro-krajske cente in sicer iz vs^b Vabilo NA ZABAVNI VEČER V NEDELJO 11. FEBRUARJA 1923. ob pol 8. uri zvečer V EWING MALL Veselični večer priredi " VSO. CHICAGO 4- 5. 6. i' 8. 9 10. 11. 12. IV "PEVSKI ZBOR pod vodstvom organista Mr. Jakoba Smrekar V S P O R E D: Kratek nagovor v slovenskem in angleškem jeziku. "Swanee River Monn" (zložil H. Pitman Clarke)'izvaja mladina. "NAŠA ZVEZDA" deklamira: John Franko. "ZVEZDA" (uglasbil A. Medved) poje mešani zbor. "MOJE GOSLI" deklamira: James Smrekar. • 'GERMAN SONG" igra na gosli James Smrekar. "ZNAMENJE" deklamira: Mary Zalokar. "TRIGLAV MOJ DOM" poje mešani zbor. DARITEV" deklamira: John Makovec. "SPREMEMBA" (uglasbil P. H. Sattner.) poje naraščaj. "V PEPELNIČNI NOČI" deklamira: Frank Prijatelj. "SWEET AND LOW" (music by C. L. Johnson) izvaja mladina. "SLOVENSKI SVET, TI SI KRASAN" deklamira: Jo-zefina Samotorčan. "KO BI SOČKOV NE B'LO" poje naraščaj. Ker so pa zvedeli, da ie aotični pes poslej ravno tako klobase kradel, kakor prej ter se v petek in svetek mastil z niimi so se premislili, češ škoda "Šen-kenge" za krst, mar jo zapijemo, našim backom pa na podlagi te-^a pasjega krsta lahko dokaže-mo. koliko krst koristi da1 bodo še oni rajši krstnino zapili, kakor da bi jo nosili v brezdajne "farške" malhe. To ie sicer pas-;a logika, ki ie pa za nas. ki vemo da sta si pes in človek brata. upravičena. Sicer je pa socialisti in logika isto kot osel in opera . . . Zadnie dni je pa "Prosveta" na nekem niujorškem protestan-^r»v<;kem farovškem smetišču hlastnila po eni mastni kosti in io začela v svojem lawndalskem kotu s prav volčjo lakoto in u-žitkom flodati. na kar io ie milostno prepustila "Proletarcu," da jo obliže in "Enakopravno- LUCK RIKE CIGARETTE Najboljše CIGARETE YSE NAROČNIKE naravnost za "satansko delo/ Neki pastor v Baselu je rekel: "Ako vidim usta, ki kade, se mi zdi, da vidim dimnike pekla." Toda prepoved in stroge postaje niso rodile zaželenega uspeha. Kaienje je postala španska bolezen, ki je otrovala vso Evropo. Značilno za takratno medicinsko mišljenje in naziranje pa je, da so prav zdravniki, ki bi morali biti čuvaji zdravja, največ pripomogli k brzemu širjenju te nove epidemije. Kljub javnim proti odredbam so zdravniki še naprei pretiravali pomen ka-I jenja. Zdravnik I. W. Beintema, ki bi najbrž tudi med dajiašnjim diiaštvbni ngiel kakega vnetega zagovornika, piše: "Kdor se uči, 'mora mnogo tobaka kaditi, da se duhovi ne zgube, ali ker se začenjaj* prepočasi pregibati, zaradi česar ne more razum prav težkih stvari dobro umeti, da se zopet zbjidenato zopet prej^a duh vse jasno, in , razločno in more to prav premisliti in presoditi. Dvajset pip na dan pokaditi ni preveč. Nekako ob istem času so zanesli iz novega v stari svet ki prejemajo list Edinost neredno prosimo, aa nam pismeno sporoče, o vsaki nerednosti dostavljanja, da se bo nam tako krompir. Toda kako različna je mogoče obrjiiti na merodajna bila prvotna usoda obeh rast-mesta in najti vzrok nerednega lin! Krompir, ki naj bi odstra-dostavljanja. njal lakoto in lajšal gospodar- Nekateri bližnji naročniki v sko gorje, je ponekod izzval naj-okolici Chicago se pritožujejo, hujši odpor in mržnjo; ljudje so da se jim dostavi list po več dni bežali pred njim kot pred zača-kasneje ko je datiran, dasi je list rano rastlino. V mnogih deželah oddan na pošto vedno na pred- so omogočili nasad krompirja stanov, ne izvzemši stanu kato- večer istega dne. ko je datiran, samo s strogimi državnimi na-liškega duhovništva. Kmetško Da se temu odpomore, prosimo redbamj. "Ljudje v Evropi," pi-dekle, morda celo iz Marijine vse cenjene naročnike naj nam še A. v. Humboldt, "so tako po-družbe. če se ie komu preglobo- pismeno sporoče o vsakem ne- stopali kot nerazsodno dete, ki ko v srce zagledata vrže od se- rednem dostavljanju, da bo nam mu ponudijo kruh in goreče og-be Mariiino svetinjo in materi- tako mogoče na podlagi doka- lie. pa seže po oglju." no svetinjo vere in pre za drugo- zov javiti stvar na merodajno| vernim kraljem, svojega srca, če- mesto in doseči, da se bo list red-! tudi .ve cia svoje prave žene še no dostavljal naročnikom, ni pokopal. Bivši katoliški du- Uprava Edinosti. (Dalje na 4. strani.) hovnik Luther ie vrgel od sebe redovno obleko in vero, da ie urišel do svoie Katrice. Slovenski reformator Trubar prav tako. In nešteti pred njima in za njima enako. Če mei protestan-tovskimi ministri to niso le slučaji, ampak nekai-vsakdanjega, :e umevno. Saj lepi procenti teh Reverendov niso druzega, kot roritarji-in kruhobor^ ki imp'O toliko vere, kakor kak tibetanski molitveni mlin, ali gramofon, ki "p-ra lepo nabožno pesem, ali socialist ko prisega državljansko zvestobo. Pameten človek na protiver- GODBA sledi maškarada in ples Prireditev je v korist cerkve, da se osnažijo in zboljšajo orgije. ¥ - Vstopnica za družino $1.00. Vstopnica za mladino 50c. SE PROSI ZA OBILNO VDELEŽBO! ODBOR. sti." da vsaj mozeg voha če ga sko rohnenje in besnenie takih že ni moč ven dobiti.-Ko so jo ne da nič. Ima zanje le pomilo-tako vsestransko radikalno ob-! vavni usmev, češ, reva vboga. delali so jo sklenili, da bo. i*e že! kai se boš ustil. saj vemo kje te za drugo. ne. ysai za Hm še dobra. ki ga socialistična stranka tako krvavo potrebuje . . . Priznati treba da ie* bila ta kost res mastna, tako, da ie i- SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST e w^ceK 1439 W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! . r SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO! PAIN-EXPELLER VAM BO POMAGAL! Če je pokiiear. P.}*ii-Expp]ler ria t pom •£, bo BOLEČINA hitro pr* j la pana ter bo mahoma izginili!. Ob prvih zmiuierjili rerm&tiziuu, živcu« potrtost j, iievral-gije, boh-čln, kn-e-vit<"-a trjraHa, si nabavite »tek;f.iieo tegra in^ču^ga, zanesljivega družinskega liuiinenta ter ga vdrgnite. Pristni Puin-J'% pfller nosi naSo SIDRO varnostno znamko. Vse drugo jo ponaredba. 35c in 70c. v lekarnah ali od F. AD. RICHTER & CO. 104-114 Socta 4th St., DroaUyn, N. T. 1 NAZNANILO IN PRIPORO--1 CILO. 1 Vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom po ; državi Minnesota in Michigan, naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, osrlase in sploh vse, kar je v zvezi z našimi listi, Edinost. Ave Maria in Glasnik. Vsem naročnikom, prijateljem in dobrotnikom ga najtop-leie priporočamo ki prosimo vse prav prisrčno, da mu greio v vseh ozirih na roko pri razširjenju in agitaciji za katoliški tisk. Vsem. ki mu bodo izkazali bodisi že kakoršnokoli naklonjenost se najprisrčneiše zahvaljujemo že v naprei. Tiskovna družba Edinost. + + + * + * + + * + + KUHINJSKO POHIŠTVO. Zopet smo pripravljeni ni Vam postreči z najboljšim kuhinjskim pohištvom. Vsem se naj-topleje priporočamo pri nakupovanju kuhinjskih potrebščin. V zalogi i-mam vsakovrstne kozarce, kotljev, krožnikov, skled, žlic in vilic in sploh vse, kar potrebujete ^ Vaših kuhinjah. Naše blago je vedno zanesljivo in po najnižji ceni. Ako potrebujete kaj takega pohištva obrnite se na našega Mr. Joseph postrežbo in z njim se lahko pomenite v Va Kamen, kateri je Vam vedno na razpotago s sem lastnem jeziku. BENJ. EIGHH0L2ER 537 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. * * * * * * * * 4» ZADNJA PRAVDA ROMAN Spisal češki T. S. Baar. Poslovenil Voiteh Hvbašek. Aciam je umolknil in si z roko otrl obilni pot, ki se mu je lesketal na čelu. Njegov govor je bil preprost, neprisiljena odkritosrčnost si je z močjo resnice podvrgla vse navzoče tako, da je za trenutek zavladala po porotni dvorani grobna tišina kakor v cerkvi. Prvi se je zavedal sodni predsednik. "Ste li vedeli, kaj delate? Kake nasledke bo imelo vaše dejanje?" je vprašal urno Adama. "Seveda sem vedel. Vedel sem, da ubijam in da bi hotel biti tudi sam ubit, in nisem mislil na posledice in kazni. To mi je bilo v tistem trenutku vseeno — samo na olajšanie sem mislil." "Ali se je mrtvi dolgo mučil?" "Ni se mučil. Udaril sem ga močno in gotovo. Imam varno roko. Niti jeknil ni, le roki je razpel, padel na kolena, položil se na trebuh, glava se mu je sklonila do jarka. Tako je kri z vodo pritekla do mlina. Mlinar jo je opazil, vzel.motiko v roke in š-?l ob vodi gori, dokler ni našel mrtvega —*' "To vemo. Toda povejte nam, kako vam je bilo po uboju?'' M Oh, čudno mi je bilo. Tako olajšanje sem začutil, globoke sem si oddahnil, kakor da sem vrgel raz ramena težko breme, k; sem ga že dolgo nosil. Konec je tožba in hudobije, sem mislil, v duši se mi je jasnilo, vsa maščevalnost in jeza je splahnela v njej, izginila ; naravnost čutil sem, kako mi je v duši jasno. Kot da sem se skopal, oblekel v čisto perilo in prazniško obleko, tak:> dobro mi je bilo. Mogoče sem se tudi zasmejal. Da, gotpvo sem se po dolgem času zopet enkrat smejal. Takoj me je vse začelo veseliti; po Klenči sem šel in gledal, kaj se je vse v zadnjem času spremenilo, česar, nisem bil prej opazil. Pri sedlarjevih ima-io mesto slcodel pločevino na strehi, Palusovi imajo novo ograjo okoli vrta. Maršikovi so vrata prebarvali. Tundovi so si pred proščenjem pobelili hišico. Na cerkev sem pogledal, takoj sem videl na stolpu omet V>krušen in sem mislil: tudi tit cerkvica, bi potrebovala nove suknjiče. Vse sem videl, vse me je zopet zanimalo, za vse mi je bilo v duši prostora, kakor je to bilo za mladih dni. Kot da sem se snel 2 natezalnice, tako mi ie bilo lahko. tako se je duša razveselila*" "Torej niste čutili prav nikakega kesanja?" "Ne. nisem.'" "Orožnik pa pravi, da ste se ined potjo jokali." "Jokal? Da —" se je spomnil Adam. "Toda to ni bilo za Martinom. Ko so me orožniki peljali za Goro po cesti k Draže-riovu, sem-postal pri križu proti Dobri Vodi. Hrubih ribnik seru videl na desni in kakor zrcalo se mi je zdel. 'Počakajta malo!"j sem zaprosil, razgledal sem se in zaplakal za svojim rodnim kra-j jem. za svojim zlatim domom. Saj sem se vendar v tistem trenutku poslavljal od njega za vedno. Od trdih cest, po katerih sem vozil, od izhojenih travnatih stez, po katerih sem tolikrat hodil, sem jemal slovo. Vedel sem v tistem trenutku, da me tn obesite in -da ne zagledam nikdar več košatih dreves, modrikaste sence pod njimi, da ne 'bom videl več naših gozdov, kadar jih solnce oblije, niti kadar jih dež biča; da ne bom videl več, kako »e megla kuha iz njih, vlači po njih, da ne bom slišal več, kakt. šumijo in buče kakor razburkano vodovje po rebrih v vrhovih, da ne bom okusil več njihovega vonja v soparnem opoldanskem soln-cu. Pa mi je bilo vsega tega tako, tako žal. in naš kraj kakor da bi bil le še pokopališče zame. Ves Haltravski greben se mi je zdel kakor grob. Čerhov zopet tak velikanski grob. nasut Bog ve nad čim in na kom — in tisti maniši vršiči naokoli: Hora. ! T -"'ek Babi Pupek, Potrekovski grič, Šimanov vrh. kakor mali ot-oški grobovi so se zdeli. Umreti sem hotel in biti pokopan tam v tej zemlji med temi hribi . . . Drugače je prišlo. Ne vrnem se več k najdražjim goram." Adam je sanjavo uprl oči čez Have sodnikov nekam v daljavo in govoril za sebe. kakor da je sam. 4'Ne bom čutil več vonja po suhem senu. krhki ota-vici in z-»rečem žitu, ne bom slišal več ptičjega petja, ne plesa čarovnic v žvižgajoči burji čez skodlaste strehe. Pa tudi okoli (Nadaljevanje s strani.) | in Vranje. L~ iQoqu ie znašal Ko so države uvidele, da je delek tobaka v severni Srl lavno m zasebno prizadevanje 21.014 q, 1. iqii. iq.qo6 q o razširjeno v Bosni-Hercep-ovi-Dalmaciji, Srbiii in Črni £*o-~i. V Bosni-Her^nrovim, kjer e ta kultura od 1. 1880. mono-olizirana. se prideluie tobak v >evernih posavskih in oodrin-v i h okrajih še boli pa v srednji n itip-ozapadrii Hercegovini. ' ier ie duhan po svoii kakovosti vneia slovesa. V hercegovskih okrajih Mostarju. Ljubu-">ki in Stolen se sadi več toba-'•*». ko v celi ostali Bosni in Hercegovini. Po predvoini statistiki znaša povnrečni pridelek tobak^i v ITercegovini ^0.000 q. a v Bosni 6000 q. Tobak se ie izvažal in sicer največ v surovem stanju: 1. tqii. se je izvozilo 16.00^ q (surovega tobaka, od tega v E-gipt 11.H82 q.'— V Srbiji, kjer »ie bil tobak istotako monopol in ie tvoril za davkom največji dr-jžavni dohodek, se prideluie to-|bak v manjši meri oh Drini (Ba-iina Bašta) in v sredini dežele CKruševac). glavna tobakova o-krožja pa so v dolini iužne Mora ve Aleksinac Niš, Leskovac sano realno živiienie češkega naroda. Pišite po njo stane samo : qc. EDINOST PUBL. CO. 1840 W. 22nd St. Chicago. Uk IZPLAČILA 1 v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ozem-liu v Italiji. Nemški Avstriji in drugod. V Iugoslaviii ie začasna nemogoče lokalnim bankam z-plačevati ameriške dolarje, ker to seda i izvrši edino Narodna Ranka v Beogradu. Vendar ^ potnikom, ki raJ abijo dolarie zz dol^rie. no či--v->vansk< na pot preskrbimo Dolarske čeke pa še lahko izdajamo in iste ' ia v stari domovini po nem kurzu v iugoslo^ krone. Za dolarske pošiljatve racu^ bledeče pristojbine: dol Si -.00 po ^o centov. — Si-.00 rlo S^o.no po centovi — od $10.00 do S ^0.00 po S 1.00.* J za izplačila, ki presega io S^o.ool -•čunamo 1 cent in pol od do-[ 'ria. ali po Si.^o od "sto dolar lev. H tem pristojbinam je še nridiati za'vsako posamezno nino. nošiliatev centov za p." BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street CHICAGO, ILL. * Al .» + * * * * * + * + ♦ * + * * Dolžnost Slovencev v Chicago je. da aaio svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse. kar se da čistiti Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na na še ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL Telephone: Yards 5893. + * * * * * * * * + * * + + + * + + + + * * * * + + + + + + List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slev. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. • ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj! NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. malo ali veliko. Poizkusite pri nas! Najsi bo še tako TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago. III. Phone: Canal 0098. I T + 4* * * * * * ♦ ! * * + * * + if * * * * i