V Titovih zavodih Litostroj
Sindikat nas je pustil na cedilu!
Rezultat nedavne prekinitve dela delavcev Litostroja je 27-odstotno povišanje oseb-nih dohodkov in ne 50 kot so zahtevali delavci. Tako so se
odločili na zboru delvcev, ki je bil v torek, 16. decembra, in po vseh teh burnih dneh v tem ve-likanu lahko sklepamo, da je vendar zmagal razum in oblju-
be vodilnih, da se bo delovna organizacija izkopala iz težav. Težave, ki so povzročile preki-nitev dela niso od včeraj. Kopi-šile so se iz leta v leto in kon-čno, 9. decembra v dopoldan-skih urah je sodu zbilo dno, ko so zaposleni zvedeli za koliko botanjša kuverta.
Ker večino zahtev niso ures-ničili, velja nazaupnica vsem direktorjem temeljnih organi-zacij. Generalnega direktorja, Jožeta Šlandra, pa so poobla-stili, da v treh mesecih reši ka-drovske probleme, v teh dneh pa bo konferenca sindikata, na kateri naj bi iz svojih vrst izvo-lili nove predstavnike. Val pre-kinitev dela tudi v drugih orga-nizacijah dela, se z litostrojsko v nečem vendarle ujema: vse več zaposlenih, ki se odločajo, da na ta način (niso tudi pri-meri neupravičenosti) rešujejo zapleteni položaj, izražajo nezadovoljstvo nad neučinko-vitostjo sindikata.
¦ November mesec tega leta pomeni štiri desetletja za Tito-ve zavode Litostroj. Prestruk-turiranje, ki je nuja nadaljnjega razvoja vse slovenske indu-strije, pomeni v Litostroju po-spešen razvoj obstoječih pro-gramov in iskanje novih; po-meni nadaljnjo tehnološko mo-dernizacijo, višjo kvaliteto pro-izvodnje in poslovanja; skraj-šanje rokov proizvodnje in vi-šjo stopnjo obvladovanja pro-izvodnega in poslovnega pro-cesa. Tega ne bodo mogli do-seči brez izboljšanja kadrov-ske strukture, drugačnega od-nosa do znanja in ustvarjalno-sti, uvajanja stalnega izobra-ževanja zaposlenih in pa seve-da večjo mero odgovornosti vodilnih, tudi v sindikatu seve-da.
»Litostroj gradi svoj optimi-zem in načrte na ugodnem razvoju slovenskih in jugoslo-vanskih načrtov pri gradnji hidrocentral in tujih naročilih, saj skupaj s Turboinštitutom dosegamo svetovno raven. Enako velja za proizvodnjo preoblikovalne opreme.
Naš optimizem temelji tudi na dejstvu, da bomo v nasled-njih letih dobili 55 milijard di-narjev iraškega dolga, kar bo bistveno izboljšalo, obenem pa tudi povečalo naše razvojne možnosti,« so bile misli Jožeta Šlandra ob nedavni slavnostni seji delavskega sveta ob 40-letnici Litostroja.
Gospodarstvo v minulih letih naše občine je doseglo dokaj pozitivne rezultate, predvsem na dohodkovnem in izvoznem področju, zlasti če primerjamo rezultate gospodarskih gibanj celotnega slovenskega pro-stora. Toda protiinflacijski ukrepi so močno razmajali upe, da bodo tiste delovne or-ganizacije naše občine, ki so doslej dokaj uspešno prema-govale tžave, še naprej tako uspešne. Zadnji primer Lito-stroja bi moral biti opomin vsem tistim, ki mislijo, da se opisani primer ne bi nadaljeval tudi v drugjh delovnih organi-zacijah. V Siški imamo več kot dvajset kolektivov, med njimi je vsaj polovica zelo uspešnih. Krizno obdobje našega gospo-darstva se bo prav gotovo še stopnjevalo, zato nikar ne zati-skajmo oči pred dejstvom, da tako naprej ne gre več. Preki-nitev dela v Litostroju je botro-vala velikanski škodi šišen-skega gospodarstva, in kaj če se temu kolektivu pridružijo še na primer Avtomontaža, Tiki, Dekorativna, predvsem tiste delovne organizacije, ki s svo-jim izvozom ustvarjajo dobršen del deviznega izkupička!?
Jože Čurin