Potujte z vlakom! Za potovanje na dopust, na obisk prijateljev in znancev ter za poslovna poto- vanja si izberite vlak. Da bo potovanje prijetno in brez skrbi se poprej po- svetujte o vsem v turističnih poslovalnicah TTG-ja v Ljubljani, IVIariboru, Celju, Postojni, Kopru in Rogaški Slatini. Hitro in zanesljivo vam železnica prepelje pošiljke vseh vrst, hitro pokvarljivo blago, kmetijske pridelke, sadje in zelenjavo v posebnih vozovih, odprtih, zaprtih ali vozovih — hladilnikih. Vso skrb za prevoz blaga prevzame za vas FERSPED, špedicija za mednarodni in tuzemski promet, s svojimi poslovalnicami. Avtomobilisti — vaš čas je denar! Na dolgo pot vzemite avto s seboj na vlak; za to vam železnica preskrbi posebne potovalne avto vlake. Tako boste v namembni kraj prišli sveži in spočiti. Potujte in prevažajte blago z vlakom! Želimo vam srečno pot! ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII. letnik Ljubljana 1974 1. zvezek Vsebina prvega zvezka Ivan Jan: Nekaj posebnOiSti NOB na Gorenjskenri v letu 1941—1942 s poudarkom na dražgoško bitko — Sti-an 1 Jaro Sasel: Okra — Stran 9 Sergej V riper: Uniforme ljubljansMh meščanskih korpusov v 18. in 19. stoletju — Stran 18 Janez Stergar: Začetki >>31ovenakega ferijalnega dru- štva ,Sava' v Ljubljani« — Stran 31 Katarina Kobe-Arzenšek: Doneski za zgodovino' vrvarstva na Slovenskem — Stran 41 Slavica Pavlic: Ob 10'0-letnici rojstva Engelbsrta Cangia (1873—1950) — Stran 46 Iz starih fotografskih .albumov — Stran 52 Iz dela naših zavodov in društev — Stran 55 Nove publikacije — Stran 60 Na ovitku Koper — 18. stoletje Ureja uredniški odbor Glavni urednik Olga Janša-Zorn Odgovorni urednik Jože Žontar Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za kra- jevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tisk Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/m — Tekoči račun pri SDK podružnica 50101-678-47483 (Ljubljana, Miklošičeva cesta S) — Letna naročnina 25 din, posamezna številka 10 din Publikacija šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov In storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od pro- meta proizvodov (mnenje Republiškega sekretariata za prosveto in kulturgJ|.^421-2,'72 od 23. 8. 1972) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 NEKAJ POSEBNOSTI NOB NA GORENJSKEM V LETU 1941—1942 S POUDARKOM NA DRAŽGOŠKO BITKO IVAN JAN Večkratni poskusi za širjenje vstaje, vpra- šanja okoli ofenzivnosti ali defenzivnosti go- renjskih partizanskih enot, možnosti osvoba- janja kakega koščka ozemlja v tej pokrajini kot baze za širjenje vstaje ter pomen draž- goške bitke, to so še vedno zanimiva vpra- šanja. Gorenjska sega v alpsko področje — tedaj med Italijo in Nemčijo (Avstrijo) — in prek nje potekajo in so potekale pomembne komu- nikacije, na katere je okupator računal že pred zasedbo. V začetku in pri pripravah na vstajo pa je tudi slovensko vodstvo upora račtmalo neka- ko takole: Gorenjska je najbolj razvita, ima precejšnjo industrjo in veliko delavstva ter razmeroma močno KP, ki bo po vedla ljudi v vstajo. Prav tako je na Gorenjskem zadosti gozdov in njen relief je primeren za gve- rilsko bojevanje ter za hitro manevriranje, kjer vstaja mora uspeti najprej in najbolje. Zaradi »sosedstva« z Avstrijo je bilo poleg drugega že od vsega začetka dosti težje na levem kot na desnem bregu Save. S severne strani Karavank je lahko prišel samo sovraž- nik. Umik partizanov proti Avstriji je lahko samo povečal nevarnost, kar so pokazali po- znejši dogodki. Vstaja na Gorenjskem se je na pobudo in pod osebnim vodstvom revolucionar j ev-ko- mimistov julija 1941 res uspešno začela, a takoj se je pokazalo, da napotki zanjo niso vsebovali stvarne ocene okupatorja in pa po- membnosti gorenjskega prometnega vozlišča v sklopu okupatorjevih načrtov in njegove moči. Tudi ko analiziramo poznejše poskuse za širjenje vstaje na Gorenjskem, ta element — geostrateški, geopolitični — pri ocenjevanju razmer ni bil zadosti upoštevan. Spregledana, zapostavljena je bila geograf- ska, geopolitična pomembnost pokrajine, njen sestav in okupatorjeva vojaška moč. Razme- roma majhno, močno komunikativno ozem-, * Skrajšan referat na XVI. zborovanju sloven- skih zgodovinarjev v Skofji Loki, dne 4. 10. 1972. Ije, strmine Karavank in Julijcev, razseka- nost in razčlenjenost pokrajine, ki jo poleg tega po dolgem seka reka Sava (le-ta je bila vseskozi huda ovira za partizane) in še kaj, je šlo v prid okupatorju in v škodo partizan- | skim enotam. Nemci niso ne mogli, ne smeli dovoliti, da se v tej pokrajini razrašča vstaja brez močnih posegov proti njej. Važno je tudi dejstvo, da je bila Gorenjska vsa leta okupacije, tako kot Štajerska, pod Nemci in da se je vse odvijalo pod znanim Hitlerjevim naročilom, da »mi to deželo na- pravite spet nemško!« To je že takoj po za- sedbi pomenilo nepopisno nasUje in naglo germanizacijo z namenom, da bo pokrajina čimpreje godna za priključitev k rajhu.* Tako se je sicer dobro pripravljena vstaja na Gorenjskem začela odvijati v pogojih ne- ugodnega odnosa sil in elementov. V prvih i mesecih vstaje je bilo moč naleteti tudi na i dve skrajnosti glede načina boja: na eni stra- : ni je bilo preveč optimizma, ki je mejil že na ; podcenjevanje nemškega okupatorja, na dni- gi strani pa preveč defetizma, češ da na naj- ¦ ožjem predelu Gorenjske ni pravih pogojev ! za nastanek, rast in obstoj partizanskih enot ; in za oborožen boj proti tako močnemu oku- patorju. Dejansko pa je šlo za iskanje pri- \ meme borbene poti, za prve oblike boja proti ; močnemu, izkušenemu in premetenemu sov- j ražniku, ki je takoj začel s svojo socialno ; demagogijo, hkrati pa je uvedel najbolj čm \ nasilniški režim, ki so ga simbolizirali raz- \ predena gestapovska mreža, begunjska ka- i znilnica, izseljevanje ter streljanje talcev. Vloga delavskih središč: Jesenic, Kranja, Tržiča, Škofje Loke in kamniške okolice je prišla do izraza takoj v začetku vstaje, saj i so vstajo organizirali in vodili revolucionarji prav iz teh centrov. Vendar je bilo treba pre- cej prelite krvi in izkušenj, da je tako kot \ drugod prišlo do spoznanja, da boj ne bo | ne lahek ne kratkotrajen. V političnih referatih in tudi v ocenah ne- ; katerih zgodovinarjev najdemo hudo kritiko 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Gorenjcev, ki da niso ubogali vodstva NOB iz Ljubljane in da zaradi »oportunizma« niso preprečili izseljevanja in niso pregnali Nem- cev, pač pa so se skrivali pred njimi in so zato morali dolenjski in notranjski partizani dokazati, da je mogoče ustvariti osvobojeno ozemlje tudi na Gorenjskem. Sodim, da je mogoče odgovoriti na vpra- šanje, zakaj je nastalo prvo večje osvobojeno ozemlje na Dolenjskem in Notranjskem, ne pa na Gorenjskem, šele po podroibni analizi ne le subjektivnih, marveč tudi objektivnih faktorjev. Ti so na Gorenjskem onemogočali, na Dolenjskem in Notranjskem pa omogočili delno in začasno osvoboditev. Toda o tem nekaj besed še kasneje. Začetke vstaje na Gorenjskem moramo to- rej gledati skozi prizmo silovite okupatorjeve moči, njegovega'oblastnega aparata in nje- gove nepreklicne pripravljenosti, da za vsako ceno »pomiri« pokrajino. Začetno fazo vstaje na Gorenjskem in trdovratnost upora najbo- lje ilustrirajo sami okupatorjevi voditelji. Takratni višji vodja SS ki policije za XVIII. vojno okrožje SS-Brigadeführer dr. Schell je 4. avgusta 1941 polkovniku Mascusu, povelj- niku redarstvene policije za alpske dežele, telefoniral: »Namestnik komandanta korpusa mi je po- vedal, da je šef civilne uprave za Koroško prosil za enote, ki naj bi takoj odšle v akcijo ter na tem območju vzpostavile red in var- nost. Danes me je ponovno prosU za natanč- ne informacije in za podatke o moči enot. Vojska kako enoto odstopa le v zelo nujnih primerih. Prosim, da mi še danes zvečer brzo- javno sporočite, ALI POLICIJA RESNIČNO NI VEC GOSPODAR POLOŽAJA, ALI PA NI VEC ZMOŽNA ZAGOTOVITI VARNO- STI. TAKSNE RAZMERE BI BILE V TRET- JEM RAJHU EDINSTVEN&<.2 To pomeni, da so Nemci pokrajino imeli za sestavni del raj ha, in pa da so bile razmere zaradi vstaje na Gorenjskem v primerjavi z drugimi zasedenimi pokrajinami res izjemne. Kaj je torej pokazal začetek oborožene ju- lijske vstaje in dogodki na Gorenjskem v začetku avgusta 1941? Vstaja je dosegla svoj namen: okupator je bil občutno prizadet, kar je nehote priznal sicer z naglimi, močnimi, brezobzirnimi in nasuniškimi posegi tako proti prvim parti- zanom kot tudi proti njihovim sodelavcem in prebivalstvu na terenu. Hkrati s tem je pri- znal in pokazal tudi politično slabost, kar je izražala tudi začasno izsiljena ustavitev množičnega izseljevanja gorenjskega prebi- valstva. Zaradi oboroženega upora je bilo na Go- renjsko — zlasti na levi breg Save — pripe- ljanih znatno število predvsem policijskih enot, ki jih je Nemcem potem primanjkovalo drugod. Prav tako se okupatorju ni posrečilo od prebivalstva izolirati komunistov — organi- zatorjev vstaje, kar je bil njihov očitni na- men. Zgodilo se je nasprotno: okupator je bil prisiljen razkriti svoj pravi nasilniški obraz, komunistiHorganizatorji vstaje pa so v očeh prebivalstva rasli kot pravi borci za svobodo. Na strani upornikov pa se je tudi pokazala vrsta slabosti. Te so izvirale iz neizkušenosti in vsega, kar je spremljalo te začetke: Nemci So bili vojaško neprimerno močnejši in nagli, uporabljali pa so tudi različne oglednike in vodiče. Partizani se v nekaj dneh niso mogli vojaško utrditi. Moštvo je büo sicer prežeto z visoko za- vestjo in moralo, a pripravljeno je bilo le na krajše bojevanje. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo so preveč podcenjevali nem- ško moč in zvijačnost. Primanjkovalo je osipoBobljenih, z revolucionarnimi idejami prežetih poveljnikov. Oborožitev je bila še zelo pomanjkljiva. Poleg tega pa moštvo tudi še ni znalo dobro ravnati s tistim, kar so imeli. Zato po eni strani ni bilo samozavestno, po drugi pa ob- časno preveč zaneseno, čemur je treba dodati še neizkušenost. Pomemibno vlogo je igrala tudi lega in kon- figuracija terena. Okupator je storil vse, da bi na ozemlju, ki je bilo politično, vojaško in gospodarsko zanj tako važno, stri upor že v začetku. Zavedal se je pomembnosti komu- nikacij in industrije, ki je bila razmeščena v tej pokrajini. Prav ta razvitost pa mu je hkrati pri napadanju omogočala naglo ma- nevriranje. Kljub pomanjkanju orožja in organizacij- skim slabostim ter omahovanju posamezni- kov, so bili uporniški začetki zelo ofenzivni. Nekaj ljudi je po prvih udarcih res odpadlo, nekaj se jih je pred nasiljem prestrašilo in izgubilo perspektivo, vendar to ni bilo po- glavitno. Oglejmo si še nekaj značilnosti poskusov gorenjske vstaje, ki jo poznamo kot zimsko ali decembrsko vstajo, katere zaključek je bila dražgoška bitka. Po začetnih spopadih in žrtvah od avgusta do konca novembra 1941, v času hude pre- izkušnje mladih gorenjskih partizanskih enot, je na novo nastajala nMiožična politična osnova oboroženega boja. Nemški pritisk proti gorenjskim partizanom ni popuščal. Nasprotno: iz dneva v dan je bil hujši. To KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXn 1974 zlasti na levem bregu Save: v Kamniških planinah in v Karavankah. Tako se je že v prvem letu vstaje pokazalo, da Gorenjske ne smemo enačiti, vsaj glede pogojev in razmer za bojevanje ne. Na levem bregu Save so bili pogoji boja mnogo neugodnejši kot na de- snem. To ne le zaradi meje proti Avstriji in rajhu, temveč tudi zaradi konfiguracije zem- ljišča. Prav zaradi tega in zaradi bližajoče se zime je pokrajinsko vodstvo vstaje (Žagar, Kebe, Brejc) sredi oktobra 1941 na Mohorju sklenilo, da bodo na desni breg Save pokli- cali tudi redke preživele partizane s kamni- škega predela, oziroma s Karavank. Po mne- nju voditeljev (gorenjske) vstaje bi biU v škofjeloškem hribovju, na območju Selške in Poljanske doline laže kos silovitemu okupa- torjevemu zasledovanju in napadom.^ Škof- jeloška okolica (hribovito zemljišče) je omo- gočalo več manevriranja in širše zaledje v vojaškem, političnem (teren zelo pripravljen) in tudi v materialnem smislu, v kritičnem momentu pa bi se mogle partizanske enote umakniti na italijansko okupirano ozemlje v Dolomite. Taka ugotovitev je bila pravilna, realna. Tako so se v pozni jeseni v škofjelo- škem hribovju poleg Cankarjevega bataljona že zadrževali skoraj vsi gorenjski partizani, katerih število je po poletni vstaji s 356 borcev do konca novembra padlo za 139 (in to ob 79 novincih). Kakšne razmere so na zimo 1941 vladale na Gorenjskem, pove tudi podatek, da je okupator do konca decembra 1941 pobil že 146 talcev, med njimi tudi več organizatorjev vstaje.^ Konec novembra in v začetku decembra je na Gorenjskem — gibanju v tej pokrajini je osrednje vodstvo v Ljubjani posvečalo ve- liko pozornost — prišlo do priprav na znano zimsko vstajo. Njeno središče je bilo v ško- fjeloškem hribovju, druga žarišča pa okoli Bleda, v Bohinju, v okolici Jesenic in v Zigor- njesavski dolini. Po znamenitem uspehu Cankarjevega ba- taljona 12. decembra 1941 v Rovtu se je vstaja, v kateri se je pridružilo partizanom več kot 650 ljudi, k sodelovanju pa jilh je bilo pritegnjenih dosti več, naglo razširila.' V tem je bil zajet predvsem desni breg Save, kar je v zvezi s prej povedanim povsem lo- gično. Zdaj nas zanima, ali naj ostanemo pri dosedanjih ocenah te vstaje ali pa bo o tem treba pretehtati še kaj? Vsiljuje se vpraša- nje, ali je bila zimska vstaja na Gorenjskem zadosti široka, zadosti pripravljena, začeta v primernem času? Okupator je ugotovil, da se je v »zadnjem tednu na tukajšnjem ozem- lju začelo dobro organizirano, bliskovito uporniško gibanje« (Handl, orožniški koman- dant za Gorenjsko, 22. decembra 1941),° ki je imelo za posledico, da so Nemci zaradi nemoči kar iz 18 orožniških postaj umaknili svoje posadke in je s tem nastalo prvo in sicer manjše in kratkotrajno osvobojeno ozemlje na Slovenskem. Ko je nekaj mesecev pozneje to vstajo oce- njeval tov. Kardelj, je med drugim ugotovil, da sta dva momenta vplivala negativno, in pravi: »Naši so dejansko dvignili v borbo celo Gorenjsko južno od Save... a ker se partijsko vodstvo in gorenjski štab nista zna-,, šla, uporni kmetje niso bili pravočasno vklju- čeni v odrede in oboroženi, pa so jih Nemci neoborožene razbili in postrelili, na stotine pa poslali v Nemčijo na prisilno delo. Prav tako niso znali izkoristiti upora Luksembur- žanov. . Zaradi do nedavnega pomanjkanja tako nemških dokumentov kot tudi podrobnejših raziskav te vstaje — če izvzamemo Križnar- jeve in zlasti Ferenčeve razprave — moramo zdaj reči naslednje: gorenjski partizanski štab skupno s partijskim pokrajinskim ko- mitejem spočetka prav gotovo ni računal na tako obsežno vstajo. Iz nekaterih podatkov lahko sklepamo, da sredi zime kljub nepra- vilnim ocenam trenutka in moči okupatorja niso nameravali dvigniti v upor takih množic, kot jih je potem zajel uporniški vihar. Žagar, Gregorčič, Bernard, ki so bili vojaško že izo- braženi, so realno računali, koliko ljudi lahko ' oibvlada en, četudi star in preizkušen parti- zan. Tako je bilo mišljenje, da bi v okolici Bohinja, Bleda in Jesenic dvignili v upor kvečjemu okoli 100 ljudi. Toliko bi jih tudi zmogla obvladati skupina dvanajstih ljudi, ki je bila v te kraje poslana prve dni de- cembra.* Seveda za škofjeloško ozemlje to ne more veljati, saj je bil tam že prisoten Cankarjev bataljon ter po 12. decembru še drugi parti- zani (kamniški), ki so bili močna opora vstaji v okolici Škofje Loke. Čeravno so partizani čutili nemško moč, vendar pri ocenjevanju razmer niso vedeli, da je ta moč na Gorenjskem vse večja in je svoj vrh dosegla prav sredi decembrske vsta- je. Dne 17. decembra 1941 je namreč sam Heinrich Himmler pismeno (prej že ustno) imenoval policijskega generallajtnanta Schre- yerja, Daluegovega pomočnika, za poveljnika celotne »policijsko-vojaške akcije v nemirnih območjih v Južni Koroški (Gorenjski) in Juž- ni Štajerski...«.» Na Gorenjsko so začele prihajati nemške okrepitve — o nemških enotaih je zlasti ve- liko, vsestransko in prepričljivo pisal že dr. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Tone Ferenc —, Schreyerjev štab pa se je naselil na Bledu pod imenom »Polizei-Ein- satzstab Südost« — Policijski akcijski štab Jugovzhod. Ta posebej ustanovljeni visoki štab je skupno z Rösenerjem in v povezavi z Berlinom vse do 10. februarja 1942 vodil napade proti gorenjskim partizanom. Tako tudi v Dražgošah.i" Ob vsem tem tudi vsi številni uporniki kljub morebitni oborožitvi ne bi mogli do^ _ seči zamišljenega namena, tj. osvoboditi pre- dele in doline južno od Save, Bohinj itd. Po- leg tega so bili uporniki orientirani na krat- kotrajno bojevanje, kar je bilo sicer propa- gandno geslo organizatorjev, vendar se je to po prvih močnih nemških napadih maščevalo. Ljudje so začeli odhajati domov. To tudi zato, ker ni bilo orožja, ker sredi zime in sredi Gorenjske ni bilo mogoče dolgo držati osvo- bojenih predelov in zato, ker Nemci — ob prej rečenem — tega tudi niso mogli in smeU dovoliti. Tedaj so bili še vse premočni. Ali res tudi upiraj očiin se Luksemburžanov — to je poglavje zase — niso znali pritegniti v svoje vrste? Če gledamo realno, to tudi ni bilo mogoče, in sicer iz preprostega razloga, ker je gverilsko bojevanje in uspeh možen le, če gverilec zna vsaj jezik ljudi, kjer se bo- juje, če pozna kraje in razmere, kjer se za- držuje. Upiranje Luksemburžanov je bilo po- membno, toda čas in okoliščine za njihovo angažiranje v decembrskem uporu niso bile ugodne. Njihovemu upiranju je osrednje vod- stvo pripisovalo prevelik pomen. Kaj pa lahko še rečemo o množičnosti tega zimskega upora? Vse kaže, da so bile dotlej o tem poskusu vstaje ocenjevane le njene posledice, manj pa vzroki. V začetku decembra 1941 na Gorenjskem res ni bilo veliko nemških sil in ljudje so bili vznemirjeni zaradi selitev. Tudi ustavi- tev Hitlerjevega prodiranja v Rusijo je bila pomemben činitelj in tudi uspehi Cankarje- vega bataljona dotlej so bili izredni in od- ločujoči. Se pravi, da odločitev na vstajo v tem času temelji na tehtnih vzrokih. Splošno-vojaški trenutek v resnici ni bU ugoden: bila je zima, okupator se je Ihitro okrepil, njegovo zadrževanje na Gorenjskem je bila nujnost, vojna se je zavlekla, orožja ni bilo zadosti — in vstaja se je nujno zožila. Številna udeležba v njej je po svoje izražala veliko željo po svobodi in osvoboditvi, kar pa tedaj še ni bilo mogoče doseči. 2e tedaj se je pokazalo, da vstaja na Gorenjskem mo- ra rasti samo postopoma. V bistvu pa — seveda ob žirbvah — je vstaja okupatorja tedaj zelo prizadela, in to je poglavitno. Prav vstaja je preprečila izseljevanje pre- bivalstva iz Poljanske in Selške doline pa tudi iz drugih krajev Gorenjske ter prepre- čila začasno priključitev Gorenjske in Šta- jerske k rajhu.'^ Ne glede na osip večjega dela sodelujočih upornikov je ta Vstaja tudi vojaško okrepila gorenjske partizane, zlasti Cankarjev bata- ljon, saj je v njem tedaj ostalo čez 100 novin- cev, ki so bili pripravljeni na nove boje in žrtve. Ti dogodki oniso razburkali le Gorenjske, temveč tudi druge slovenske pokrajine in tako krepili upomiškii in narodno zavedni duh ter vlivali vero v nadaljnji boj proti okupatorju. Komaj nastale, vojaško neutrjene in slabo oborožene uporniške enote so okupatorju si- cer zadale skrbi in dokazovale, da se Gorenj- ska z okupacijo ne bo pomirila, vendar kljub pripravljenosti niso bile kos izurjenim in na- silniškim policijskim oddelkom. Tako so nemške enote pod Alpami in Ka- ravankami zlahka in že v začetku uničevale uporniška žarišča. Le dvanajst partizanov Cankarjevega bataljona in nekaj drugih bor- cev je bilo prešibko vojaško jedro, da bi moglo združevati in voditi sicer za boj pri- pravljene množice. Tako je nemškim okupa- cijskim silam konec decembra 1941 po zadu- šitvi množične vstaje v zgornjem kotu Go- renjske uspelo območje gorenjske vstaje zo- žiti na škofjeloško hribovje. Dosti večje uspehe oziroma večjo trdnost in trajnost pa bi decembrska vstaja na Go- renjskem dosegla, če bi se tudi drugod po vsej Sloveniji odvijale akcije skladno in isto- časno. »Ko je bila po vsej Gorenjski vstaja, je bUa ljubljanska pokrajina pasivna«, pravi Edvard Kardelj v pismu Titu 29. marca 1942, ko mu poroča o razmerah v Sloveniji.^^ Zato se vsiljujejo nova vprašanja: zakaj tvidi v drugih slovenskih pokrajinah — npr. v ljubljanski — partizanska vodstva niso istočasno dvignila ljudi v upor? So ali niso vodstva imela smernice za kaj takega, kar se je decembra 1941 godilo na Gorenjskem? Različnost v času in izvajanju upora je že tedaj porajala nove različnosti za razvoj v naslednjem letu. Tako zožena zimska vstaja in priprave oku- patorja na odločilen spopad z gorenjskimi partizani, vse to je po ostrih bojih v zadnjih decembrskih dneh 1941 v Poljanski dolini po- rajalo znamenito bitko v Dražgošah. O njenih vzrokih, poteku, o vseh silnicah tega časa in 4 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 dejanj bo treba še govoriti in pisati, kajti, če se vživimo v takratne razmere, le stežka dojemamo, da se je nekaj takega in tedaj res moglo zgoditi. Tu vsega ne moremo na- vajati, izogniti pa se ne moremo vsaj nasled- njemu: Spopad, ki se je v Dražgošah razrasel v ve- liko tridnevno bitko, je bEo nekaj, kar se je prvič zgodilo v zgodovini slovenskega parti- zanstva. Nemci kljub velikanski premoči — saj je najmanj 25 napadalcev prišlo na enega dražgoškega branilca — in občutnim žrtvam (zaradi pomanjkanja nemškilh dokumentov, to še ni dognano), niso dosegli svojega name- na. Cankarjev bataljon je ob relativno majh- nih izgubah (9 mrtvih in 11 ranjenih), po or- ganiziranem umiku in sredi zime ostal celovit. Četudi so nemški napadalci po umiku par- tizanov žal zločinsko pobili 41 Dražgošanov, vas pa požgali in porušili, čeravno so potem del Cankarjevega bataljona presenetili na Mošenjski planini, kjer je v hudem boju in mrazu padlo dvanajst partizanov, to ne more spremeniti ocene dražgoške bitke. Zlasti še, če upoštevamo tudi udarec v Rovtu in boje v Poljanski dolini konec decembra. V decem- bru 1941 pa do 12. januarja 1942 so Nemci v bojih s Cankarjevim bataljonom izgubili nekaj sto policistov, orožnikov in vojakov. Natančnih podatkov o tem še ni, kajti svoje izgube zlasti v tem času so prikrivali vse do- slej. Ne glede na večje ali manjše število žrtev je tak izhod boja za okupatorja na ozemlju, ki ga je štel za svojega, pom^enil neuspeh brez primere. Dasiravno se je Cankarjev bataljon v Draž- gošah branil frontalno, je bila odločitev na tak boj realna. Dražgoško zemljišče, ki je omogočalo ustrezne položaje, številnost in oborožitev bataljona, z visokim bojnim du- hom prepojeno moštvo, ki so ga podpirali vaščani, visok sneg v dražgoških strminah ter poveljstvo, ki je vedelo, kaj hoče, vse to je pripomoglo, da je bUa obrambna bitka Cankar j evcev v Dražgošah za Nemce neuspeš- na in da so branilci kljub zimi zdržali na položajih cele tri dni. V teh dneh je Cankarjev bataljon, prežet s fanatično vero v pravičen boj za lepšo prihodnost, pokazal množično junaštvo in po- žrtvovalnost, njegovo poveljstvo pa veliko iznajdljivost, odločnost in sposobnost stvarne presoje položaja in bojnih možnosti ter spret- nost v poveljevanju. Lahko tudi mimo ugotovimo, da je bil tri- dnevni spopad Cankarjevega bataljona v Dražgošah dotlej največja partizanska bitka, če ne tudi največja na Slovenskem, hkrati in zanesljivo pa tudi najpomembnejši boj par- tizanskih enot na Gorenjskem. Ko je gorenjsko partizansko poveljstvo ugotovilo, da za množično vstajo po decem- brskih spopadih ni več stvarnih možnosti, se je odločilo po tej poti doseči podoben ali še večji učinek. V tem je popolnoma uspelo, saj je bila z dražgoško bitko razbita propaganda o nemški nepremagljivosti ter izmičeni njihovi načrti o mirnem priključevanju Gorenjske k rajhu. Tega ne zmanjša niti dejstvo, da je bila dražgoška bitka v tem času osamljen utrinek na Slovenskem. Umik iz Dražgoš in poznejša razdelitev bataljona na manjše skupine sta bila samo logična nujnost v teh razmerah in pravilno uporabljena partizanska taktika. Vsako vsiljevanje frontalne taktike bojeva- nja je že tedaj in tudi pozneje doživelo poraz. Dražgoška bitka je bila za Nemce tudi mo- ralen, ne le vojaški neuspeh. Elitne okupa- torjeve enote so se kljub velikanski premoči tudi tu zatekle k običajnemu nasilju nad neoboroženim prebivalstvom. Zimska vstaja, ki se v teh pogojih in času sicer ni mogla utrditi in razrasti, je doživela svojstven zaključek v obrambni dražgoški bitki, je kljub vsemu rodila velike vojaške in politične rezultate. Dežela tudi poslej ni bila pomirjena in partizani ne uničeni. Zaradi tega je okupator še vso zimo za- držal na Gorenjskem več policijskih bataljo- nov in drugih enot, skupaj najmanj 4000 mož. Te enote so neprestano zasledovale partizane po vsej Gorenjski. Čeravno o dražgoški bitki še ni mogoče iz- reči zadnje ocene, pa z gotovostjo lahko ugo- tovimo naslednje: Da je bila dražgoška bitka v zimi 1941/42 edinstven vojaški spopad proti nacističnim zavojevalcem v okviru Hitlerjevega rajha in v zasedeni Evropi. Cesa podobnega — kar tri dni neprestanega in uspešnega boja — v tem času drugod ni bilo. Pomembnost in veličina dražgoške bitke sta še večji glede na čas, v katerem se je odigrala. Tedaj je ves svet zaskrbljeno opa- zoval vojno. To predvsem med Nemčijo in Sovjetsko zvezo in na njen izid. Po dražgoški bitki so se vojaškemu in po- licijskemu preganjanju partizanskih skupin pridružili še gestapovski vdori v organizacije OF in KP. Zato je postalo delo na terenu izredno težavno, vendar ni zamrlo. Skupine in odbori Osvobodilne fronte ter posamezni aktivisti, ki jih gestapo ni dosegel ter spravil v zapore, pred puške ali v taborišča, so de- lovali naprej, na mesta padlih, ustreljenih in zaprtih pa so stopali novi. Navedimo le. I 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 da je bilo od decembra 1941 do marca 1942 na Gorenjskem aretiranih 238 komunistov in aktivistov OF, izmed katerih so jih čez 100 ustrelili med talci. Padli so številni organi- zatorji vstaje, v gestapovske roke je padel tudi sekretar PK KPS za Gorenjsko Tone Dolinšek-Metod.'* Prav pozimi in na pomlad, ko Nemci niso nehali zasledovati in napadati gorenjskih partizanov, je padlo veliko prvoborcev in trenutno nezamenljivih voditeljev. Padel je Stane Bokal, pa talentirani poveljnik Jaka Bernard, padel komandir in španski borec Ma- tija Udvanc-Vajs, pa Tomaž Godec, padli so še številni drugi in 27. marca 1942 tudi vo- dilni človek gorenjske vstaje in član glav- nega poveljstva slovenskih partizanskih čet Stane Zagar.^" V prvih pomladnih dneh leta 1942 so raz- redčene partizanske skupine, ki so bolj ali manj uspešno prezimile, postopoma prera- ščale v nove čete in bataljone. Iz te osnove je bila na Gorenjskem, sklad- no z razvojem narodnoosvobodilnega boja v drugih slovenskih pokrajinah, v aprilu 1942 ustanovljena I. grupa odredov. Preživeli, zdaj še bolj utrjeni in v izkušnjah bogatejši borci Cankarjevega bataljona, nekdanji draž- goški borci, so bili kvas novih partizanskih enot. Gorenjske partizanske čete in bataljoni so šle z novim poletom v tretje obdobje na- rodnoosvobodilnega boja. Za velike ofenzive, pomladne in poletne naloge v letu 1942 pa kljub razraščanju te- daj ni bilo dovolj primernega kadra. Izkr- vavel je v zimskih in pomladnih dneh, nem- ška moč pa tu še ni nič slabila. Nasprotno: prihajale so nove, za boj proti partizanom izurjene enote. Zato ni bilo čudno, da je tov. Kardelj 18. maja 1942 med drugim ugotavljal, da »giba- nje na Štajerskem in Gorenjskem sedaj za- ostaja za ljubljansko pokrajino in celo za Primorsko...«, in nekaj dni kasneje (22. maja) spet, da se »naš načrt (ofenziva) pri- lično uresničuje z izjemo Gorenjske, kjer gre mnogo počasneje, kakor smo pričakovali, a v ljubljanski pokrajini — hitreje, kot smo mislili.. Osrednje vodstvo je v težnji po poživlje- nem uporu in širjenju svobodnega ozemlja spet nerealno ocenjevalo sovražnika — pod- cenjevalo ga je, precenjevalo pa takratne moči in sposobnosti NOG in partizanstva na Gorenjskem. To so utemeljevali z močnim in številnim delavskim razredom. Take ocene so bile med drugim tudi posle- dica slabih zvez med Gorenjsko in med vod- stvom v Ljubljani ter rezultat nepreverjenih poročil iz te pokrajine. Vendar pa so enote I. grupe odredov na Gorenjskem v juniju in juliju 1942 razvile široko aktivnost. Te enote so bile okrepljene s partizani, ki jih je glavno poveljstvo poslalo iz ljubljanske pokrajine. V želji, da bi na Gorenjskem na poletje 1942 spet dvignili množično vstajo in osvobo- dili del pokrajine, je glavno poveljstvo izde- lalo preoptimistične načrte o osvoboditvi Go- renjske. Pri tem se ni zadosti opiralo na stvarne in v resnici neugodne razmere. V teikem vzdušju je bila na Gorenjsko poslana tudi močna II. grupa odredov, o čemer pa so bili Nemci očitno že poučeni. Kako pretirano ugodno je razmere in partizanske uspehe na Gorenjskem v tem času ocenjevalo osrednje vodstvo, je moč razbrati iz treh poročil v juliju in avgustu 1942." Tu se ne moremo dlje zadržati pri dogod- kih v tako usodnem obdobju, kot je bilo po- letje 1942, našteti pa moramo naslednje do- polnitve in ugotovitve: Partizanska in nemška ofenziva — tudi kot posledica odkritih partizanskih načrtov — v tej pokrajini je bila planirana na isti čas. To je že v začetku spremenilo razmere, ki so slu- žile kot osnova pri ocenjevanju stanja na Go- renjskem. Kako ugodno in optimistično je okoliščine v tej pokrajini ocenjevalo osrednje vodstvo, je videti tudi iz namenov, da bi se v to pokrajino preselilo tudi Glavno povelj- stvo slovenskih partizanskih čet; Zaradi tedaj vse večje nemške moči in aktivnosti so načrti Glavnega poveljstva slo- venskih čet naleteli na drugačne okoliščine, kot so računali; Ofenzivni načrti partizanov so zato časov- no soupadli z obsežno in najsilovitejšo nem- ško očiščevalno ofenzivo na Gorenjskem sploh, ki v vojaškem pogledu ne zaostaja za italijansko ofenzivo na Dolenjskem in Not- ranjskem. Okupatorjeva ofenziva je bila vse- stransko dobro pripravljena, podprta z elit- nimi policijskimi enotami in zato za parti- zanske enote skrajno nevarna. Poleg tega so se Nemci začeli okoriščati tudi s partizansko taktiko bojevanja in ves teren prepregli z zasedami. Tudi ponoči niso odhajali iz goz- dov; Neugodnemu trenutku se je spet pridru- žila premalo pretehtana ocena goratega, raz- sekanega in poleg tega s komunikacijami na gosto preprežena ozemlja, tako nepogrešljive- ga v okupatorjevih načrtih; Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem se je v tem času po hudih zimskih mesecih šele obnavljal in ob takih cenitvah trenutka, sov- ražnika in ozemlja tudi partizanska taktika ni povsem ustrezala razmeram. Lalhko bi go- 6 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 vorili tudi o pravilnosti in nepravilnosti na- menov in načrtov, na katerih osnovi bi osvo- bodili del Gorenjske. Ko naj bi do tega pri- šlo, je prišla II. grupa odredov, ki se je spo- četka gibala kot združena, regularna, resnič- no elitna partizanska enota, vendar je bila neprestano opazovana in zasledovana od oku- patorjevih sil, izkušenj iz bojev z Nemci pa ni imela dovolj. Dejansko je tak, združen na- čin prihoda ustrezal sovražnikovim načrtom in njegovi taktiki. Kompaktna, ofenzivna in bonbena II. grupa odredov, ki je prišla v pomoč gorenjskim partizanom, in njena taktika, to je bil rezul- tat njenih dotakratnih bojev, ki so jih vodili predvsem z Italijani v ljubljanski pokrajini. To pa je bilo v ostrem nasprotju s taktiko in močjo I. grupe odredov. Tu se ne moremo strinjati s trditvijo nekaterih zgodovinarjev, da ne I. ne II. grupa odredov nista imeli pra- vih predstav o nemški moči, ko pa je vendar poveljstvo I. grupe odredov (in drugi) opo- zarjalo novodošlo II. grupo odredov na vse, kar je pretilo od Nemcev, in tudi na taktiko na Gorenjskem.18 Toda — II. grupa odredov, vajena na zmage v ljubljanski pokrajini ter z niapotili glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet glede širjenja in vzpodbu- janja ofenzivnosti na Gorenjskem, opisova- nja in prenašanja izkušenj boja gorenjskih partizanov ni mogla takoj osvojiti. Taktika I. grupe odredov je bila že posle- dica premoči in nasilja, ki ga je okupator zganjal v tej pokrajini. Tako so že spomladi 1942 močne nemške sile in hajke zelo razred- čile gorenjske partizane. Rezultat tega so bile majhne, razdrobljene in po vsej Gorenjski raztresene čete, ki so nujno uporabljale gve- rilsko taktiko in vse, kar sodi k njej. Zato kljub istim skupnim ciljem spričo takih raz- mer delovanja I. in II. grupe odredov ni mog- lo roditi dobrih posledic; Kako važno je bilo gorenjsko — in tudi štajersko — ozemlje za okupatorja, govori tudi dejstvo, da je za pripravo in vodenje te ofenzive vrhovno vodstvo v Berlinu poslalo na Gorenjsko tako visokega policijskega ge- nerala, kot je bil Kurt Daluege, šef redar- stvene policije rajha; Zato je julija in avgusta ter potem še v septembru prišlo do spopadov, kjer so imeli pobudo, premoč in vse druge prednosti Nem- ci. V teh spopadih je padlo mnogo borcev, poleg tega pa so bili v vse te boje in pohode vloženi nepopisni napori. Za pot prek kake doline na drugo hribovje, npr. pod Storžičem, so partizani potrebovali dolge ure, noči in dneve. Nasprotno pa je sovražnik lahko nag- lo prevažal svoje sile po gostiln gorenjskih cestah in železnicah ter jih premeščal iz kra- ja v kraj. Zato ni čudno, da je bila ob teh sovražnikovih prednostih vsaka partizanska slabost in napaka kaznovana takoj in z ob- čutnimi žrtvami; V času prihoda II. grupe odredov ne sme- mo prezreti dejstva, da so Nemci tedaj prvič občutno uporabili tudi domače plačance — raztrgance, ki so skupno s policijskimi eno- tami veMko pripomogli k sovražnikovim uspehom; Ne gre tudi pozabiti, da so bili na delu tudi prvi belogardistični organizatorji, kot npr. dr. Vinko Bedenk, Ivan Brodar, Janez Umnik, Vid Mejač in podobni, ki so delovali zlasti med partizanskimi novinci; Zaradi okupatorjevega pritiska pod Storži- čem in pod Krvavcem ter v Karavankah sploh se je moral začasno umakniti na Ko- roško tudi večji del kokrškega bataljona. Za- to tudi ni bilo več skladišč hrane na Begunj- ščici in drugod, na kar so računali borci II. grupe odredov ob prihodu tja: Ce gledamo — kar je tudi potrebno — vse te težave skozi moč in načrte okupatorjeve policije in vojske ter skozi čas, ko je Hitlerje- va armada tudi na vzhodu imela največje uspehe, so nam tudi razumljivejša takratna poročila štabov I. in II. grupe odredov. Ta so namreč precej različna, celo drug drugega obtožujoča in dostikrat niso pokazala pravih vzrokov, ki so botrovali preštevilnim žrtvam." Kljub oslabljenosti, žrtvam, napo- rom in strahoviti premoči, ko je šlo za gol fizični obstanek, pa so na Gorenjskem kot tuidi na Koroškem partizani opravili vrsto akcij in ostali na svojih ozemljih. O širjenju vstaje, bojih in izpolnjevanju nalog poleti 1942 na Gorenjskem torej po- veljstvi I. in II. grupe odredov poročata več- krat zelo različno, čeravno so ju vodili spo- sobni poveljniki. Toda vse to kaže na razmere, miselnost in taktiko obeh v različnih krajih in razmerah nastajajočih enot. Ce poročilo poveljstva II. grupe odredov v septembru 1942 očitajoče go- vori o obnašanju in delu enot I. grupe odre- dov — gorenjske, kar s svojimi poročili de- mantirajo poročila štaba I. grupe odredov z naštevanjem dejstev in izražanjem priprav- ljenosti, poročila in ugotovitve štaba II. gru- pe odredov z dne 14. novembra 1942 — torej že z določene časovne oddaljenosti in z novi- mi spoznanji — govore drugače. Med drugim pravijo: »Zavlačevanje naše- ga odhoda (misli: iz ljubljanske pokrajine), predvsem pa pohod na Gorenjsko, se je po- kazal kot velika zmota .. .«.^^ 7 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Toda dolga leta nazaj so veljale dosti dru- | gačne ocene (in v precejšnji meri še zdaj), ki i niso bile objektivne in v iskanju grešnega i kozla ne v prid gorenjskim pairtiaanom. Pred- \ vsem pa so bile in so izraz nepoglabljanja v ' takratne razmere sil itd. i Sele spomini Mihe Marinka (izšli 1971) so '[ dokončno potrdili domnevo, da je bil načrt i za področje Gorenjske tedaj »čista iluzija«, i Potem našteva in opisuje objektivni pomen : Gorenjske za Nemce z dodatkom, da je bilo : tedaj — osrednje slovensko vodstvo — »pač pod vtisom razmaha splošne vstaje v vsem zahodnem delu Srbije-« itd., da pa so bile »v Sloveniji drugačne razmere, drugi pogoji...« in kot je bilo rečeno prej: taka različnost je lastna tudi vsaki pokrajini Slovenije.^* Pri razglabljanju in ocenjevanju gorenjskih raz- mer in krajev je botrovala še ena pomanjklji- vost. Ne v letu 1941, ne v 1942 v pripravah na vstajo in v njenem izvajanju na Gorenj- ' skem neposredno ni sodeloval niti en član iz osrednjega slovenskega vodstva, če izvzame- mo Staneta Žagarja, člana glavnega povelj- : stva slovenskih partizanskih čet. Toda tudi ^ on je tu deloval bolj kot gorenjski človek: kot pa predstavnik osrednjega vodilnega te- lesa. Tudi ta pomanjkljivost je biLa eden iz- med vzrokov spredaj opisanih ocen. Vsi ti ofenzivni poizkusi, opravljanje na- log za vsako ceno, pa so seveda terjali občut- ne žrtve, saj so v letu 1942 na Gorenjskem padli skoraj vsi pomembnejši organizatorji in voditelji vstaje. Z glavami skozi zidove pri najboljši volji ni bilo mogoče, zato so gla- ve tudi padale. Tu je tudi vzrok za že toliko- krat ponovljene fraze o »defenzivnosti« go- i renjskih partizanov. Te kadrovske vrzeli je ; čutiti vse do danes. Toda — tako in podobno se dogaja v vsaki i vojni, v taki, kot je bila pri nas, pa še po- ; sebno rado. Kljub drago plačanim napakama so bile osnovne naloge boja opravljene in ! kljub občasni maloštevilnosti, defenzivnosti j ali demoralizacijam, gorenjski partizani niso i nikoli zapustili pokrajine, tudi v najhujših : časih ne. Premagali so vse težave in ostali na Gorenjskem. Naštevanje vsega tega pa nič ne zmanjšuje i veličine bojev na Gorenjskem in drugod, tem- ! več nasprotno: samo poveličuje ga, kajti sov-j ražnik je bil močan in nepopustljiv. Hitlerje- i vi vojaki in policisti niso radi tekli in če par- i tizanov na tem področju niso mogli uničiti, i so s tem nehote priznali trdoživost gorenjske- ga partizanstva in NOB sploh. Pri vsem tem gre le za prikazovanje dejstev, za dopolnje- vanje praznin, za nova, globja spoznanja in : v pouk prihodnjim rodovom. OPOMBE 1. Dr. Tone Ferenc: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941—45, str. 140, 142 in 171. — 2. Dr. Tone Ferenc: Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem, januarja 1942, »TV—15«, št. 20 od 21. 5. 1968. — 3. Ivan Križnar: Kranjske partizanske enote v 1941. letu, Kranjski zbornik 1970, str. 19. — 4. Janez Gerčar: Begunje, izšlo i 1969, str. 186—190. — 5. Ivan Križnar: Socialna in politična pripadnost borcev. Prispevki IZDG ' 1966, str. 325. — 6. Zbornik dokumentov in po- datkov o NOV, VI/1, dok. št. 213. — 7. Pismo Edvarda Kardelja z dne 29. marca 1942 tov. Titu o položaju v Sloveniji, Zbornik dokumentov in podatkov o NOV, VI/2, dok. št. 34, str. 73. — 8. Franc Konobelj-Slovenko: Pod Mežakljo in Ka- ravankami so se uprli: Decembrska vstaja, str. 169—171, ter osebne pripovedi udeležencev avtor- ju. — 9. Dr. Tone Ferenc: Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem januarja 1942, »TV—15«, št. ; 24—26, letnik 1968. — 10. Prav tako. — 11. Dr. Tone Ferenc: Narodnoosvobodüni boj na Gorenj- skem januarja 1942, »TV—15«, št. 39, letniik 1968. — 12. Edvard Kardelj tov. Titu 29. marca 1942, Zbornik dokumentov in podatkov o NOV, VI/2, dok. št. 34, str. 76, 77. — 13. Dr. Tone Ferenc: Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem januarja 1942, »TV—15«, št. 24—26, letnik 1968. — 14. Udor gestapa v organizacije Partije, OF in SKOJ j v kranjskem okrožju, arhiv CK ZKS, mapa kranj- skega okrožja. — iS. Niko Kavčič: Ustanovitev, razvoj in akcije loške čete v letu 1942, Loški raz- gledi 1955, str. 10; — Ivan Bertoncelj, pisani spo- I mini jeseni 1959, arhiv pokrajinskega muzeja Kranj, fase. 12—13; — Stane Kersnik, ustna ie- java januarja 1960, Zbornik dokumentov in po- datkov o NOV, VI/2, dok. št. 153, opomba 2. — 16. Zbornik dokumentov in podatkov o NOV, VI/Ö, dok. št. 89, str. 238, in isü zbornik, dok. št. 102 str. 270. — 17. Zbornik dokumentov in podat- kov o NOV, VI/2, dok. št. 58, str. 135—143; do- kum. št. 99, str. 261; dokum. št 107, str. 286. — ! 18. Poročilo štaba I. grupe odredov z dne 14. ju- I lija 1942 glavnemu poveljstvu slovenskih parti- zanskih čet o položaju na Gorenjskem, poročilo iste grupe istemu štabu dne 3. avgusta 1942 in i poročilo 26. avgusta 1942, Zbornik dokumentov ; in podatkov o NOV, VI/3, dokum. št. 59, 95 in 128. \ — 19. Prav tako kot pod 18 ter poročilo štaba II. j grupe o pohodu na Štajersko čez Gorenjsko, j Zbornik dokumentov in podatkov o NOV, VI/4, i dok. št. 26. — 20. Poročilo politkomisarja II. gru- | pe odredov centralnemu komiteju KPS z dne j 14. novembra 1942 o položaju na Štajerskem, { Zbornik dokumentov in podatkov o NOV, VI/4, dok. št. 86, str. 255. — 21. Miha Marinko: Moji spomini, MK 1971., str. 261—262. 8 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 OKRA JARO SASEL Nekje na severovzhodnem mejnem področ- ju antične Italije se je v sklopu Alp kot nji- hov zaključek dvigala Okra, čez katero je vodil v Iliirik prelaz, ki je bil najnižji od vseh alpskih prelazov med Tirenskim in Ja- dranskim morjem, kar so spoznali že antični geografi, in je hkrati omogočal najenostavnej- ši vstop v Evropo od Marseilla do Soluna, kot so dodali modemi geografi. Tudi ta prelaz se je imenoval Okra. Na istem področju je spo- ročena Okra tudi kot krajevno ime, in sicer za utrjen oppidum, ki je bil, kot kaže, že v Avgustovi dobi ruševina. Razen tega pa je v sevemem obrobju Istre živelo pleme Su- hocrini, katerih ime je z navedenim nedvom- no v sorodu in tudi geografsko nekako pove- zano. Ime Okra, ki ga P. Kretschmer (v reviji Ciotta 21 [1932] 112) spravlja v zvezo tudi z umbrijsko obliko ocar (ak. ocrem grad, gora; prim, v Umbriji mesto Ocriculum, da- nes Otricoli, dalje goro Ocre ter istoimensko ime zaselka in dolinske pokrajine), je etimo- loško povezano z večjo skupino latinskih besed, v katero spadajo pridevnik acer, acris, acre oster, koničast, glagol acuo 3 ostrim, sa- mostalnik acus,-us t. igla, dalje z grško be- sedo fj äxQa vrh, najvišja točka, pridevni- kom üKQog najvišji in predvsem z grškim {rjÖKQig štrlenje, nalomljenost) in starolatin- skim samostalnikom ocržs, - is m. razjedena skalna gora. Primerjaj, kar je k temu v drugi polovici 2. stoletja po Kr. iz dela Verrija Flaka de signijicatu verhorum^ povzel Sex. Pompeius Festus (str. 192 Lindsay) : ocrem antiqui^ ut Ateius Philologus in libro Glos- sematorum refert, montem confragosum vo- cahant, ut apud Livium (trag. 31), 'sed qui sunt hi, qui ascendent altum ocrim?', et (trag. 32), 'celsosque ocris arvaque putria et mare magnum', et (trag. 34), 'namque Tae- nari celsos ocris', et (trag. 35), 'haut ut quem Ghiro in Pelio docuit ocri'; Ocris so imenovali stari — poroča Ateius Philologus v knjigi Razlaga besed — skalno pogorje, na primer Livij (trag. 31). 'a kdo so ti, ki se bodo vzpeli na skalno goro (ocrim)', ali (trag 32), 'vzpe- njajoče se čeri (ocris) in gnile livade in veliko morje', ali (trag- 34), 'namreč Taénara visoko skalovje (ocris)', ali (tra^r. 35), 'ne kot oni, ki ga je Chiron učil na Péli ju skalnati gori (ocri)'. Razpoložljivi viri, ki poročajo o Okri na severovzhodni meji antične Italije, in avtorji so naslednji. Strabo (64/63 pred Kr. — 23/26 po Kr.), zgodo\iinar-geograf iz mesta Amasela ob Črnem morju, kjer se je po študijskih letih in letih po- potovanj zopet naselil okrog leta 7 pred Kr. Tu je potem ostal do smrtij in pisal. Temeljito izo- bražen mož je bil po svetovnem nazoru stoik in skeptičen do religije; na političnem področju pa je občudoval rimsko organizacijsko silo. Stu- dijsko je prepotoval Egipt ter nekatere predele Male Azije, Grčije in ItaUje. Napisal je Historič- ne znamenitosti, zgodovinsko delo, s katerim je nadaljeval Polibija (ok. 203—120 pred Kr.), ki pa se ni ohranilo. Znan je predvsem po delu Geografija v 17 knjigah, ki so v glavnem ohra- njene in imajo naslednjo vsebino: 1—2 Uvod. Homer. Kritika Eratostena in Polibija, matema- tična geografija, analiza Posejdonija, Strabonov pogled na zemljo, kartografija. 3 Španija, Sici- lija. 4 Galija, Britanija. 5—6 Italija, Sicilija Rimski imperij. 7 Severna in Vzhodna Evropa, severni Balkan (delno izgubljeno). 8—10 Grčija. 11 Crnomorsko-kaspijsJso področje, Armenija. 12—14 Mala Azija. 15 Indija, Perzija. 16 Mezo- potamija, Palestina, obala Etiopije, Arabija. 17 Egipt, Etiopija, severna Afrika. Njegova Geogra- fija je v bistvu nekaka ne ravno ažurna in ne posebno sikrbno urejena kartoteka podatkov, za- nimivosti s področij geografije, historične topo- grafije, literarne zgodovine, mitologije, matema- tike, zdravilstva, etnografije, filozofije itd. Poleg lastnih zapiskov s študijskih potovanj je med viri uporabljal posebej historika Polibija in ge- ograf a-zgodovinar j a Posejdonija (135—50 pred Kr.) pa tudi geografa Eratostena (ok. 275—194 pred Kr.), ki ga je do>polnjeval, dalje pisce iz obdobja Aleksandra Velikega (posebej za Indijo in vzhodne pokrajine). Strabonovi geografski pogledi in nazori se gibljejo v mejah tedanje znanosti: Afrika je zanj trikotniik nad ekvator- jem, matematiko in astronomijo podcenjuje, mnogokrat je nerealen, nekritičen, včasih vztraja v zmotnem mnenju, Homerja citira kot znanstve- no avtoriteto, Herodota podcenjuje. Ob vseh teh značilnih napakah pa je vsekakor zanimivo, da že on — in v tem se nam zdi kar moderen — poudarja korist in potrebnost geografije za jav- no-poliflično življenje 11, 16—18). Niželipirevedane odstavke je pisal, kot kaže, med leti 18—20 po Kr., navajam jih v najšifršem kontelcstu, ker se deloma nanašajo na danes slovenske kraje ali pa so za nas zanimivi. Geographica je izdal G. Kramer (Berlin 1844), prevedel tudi H. L. Jones (Loeb, 1917 si.). Novi ediciji pripravljata F. Lais- serrre (Bude) ter W. Aly (Bonn), oba s komen- tarjem. Prevode Strabonovih mest v slovenščino, ki sledijOi, je pripravila Marjeta Sasel. 1 IV 6,1. Po opisu transalpinske Galije in | plemen, ki to deželo naseljujejo, je treba \ spregovoriti o Alpah samih in njenih prebi- j valcih, nato pa o vsej Italiji, da bi ohranili v j spisu vrstni red, ki ga narekuje narava dežele. \ Alpe se ne začenjajo pri zalivu Monoika \ (Monako), kot nekateri trdijo, temveč pri j istem kraju kot Apeninske gore (Apenini v i 9 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Italiji), V območju Genue, emporija Ligov \ (Ligurov) in pri tako imenovanih 'Vada', ^ namreč močvarah Sabata (danes Vadoi pri j Genovi). Začetek Apeninov je pri Genui, za- \ četek Alp pa pri Sabatih; od njih do Genue \ je 260 stadijev (48,1 km, točno). Na razdalji 370 stadijev (68,45 km, prav: 87 km) leži me- stece Albingaunon (Albenga), kjer so nase-1 Ijeni Ligi, znani kot Ingaunoi. Od tod do za- < Uva Monoika je 480 stadijev (88,8 km, točno), j Med obema leži veliko in pomembno mesto j intemelijski Albion (Albium Intemelium, danes Ventimiglia), prebivalci so Intemelioi. Dokaz, da je začetek Alp pri Sabatih, je prav ' v teh imenih; Alpe so se popreje imenovale [ Albia, pa tudi Alpionia- Kajti do danes se je ohranilo ime Albion (Velebit) za visoko j pogorje na japodskem svetu, ki v nekem srni- j slu meji na Okro in Alpe, kot znamenje, da i se Alpe raztezajo do tja. i 2 IV 6,9. Za temi (zahodno- in srednjealpskimi plemeni) pridejo plemena, ki prebivajo že v območju Adriatika in Akvileje, in sicer del Norikov in Kami. Tudi Tavriski so noriško/\ pleme. Tiberij (vladal 14—37 po Kr.) je si pomočjo brata Druza (38—^9 pred Kr.) v enem poletju (prejkone leta 15 pred Kr.) naprauil konec njihovim neprestanim vpadom, tako da je že triintrideset let (ta pasus je bil pisan torej leta 18 po Kr.), odkar mirujejo in sklad- no s pogodbo plačujejo davke.^ Za vse alpsko področje so značilni gričev- nati kraji, kot nalašč za kmetovanje, in gosto naseljene doline; na splošno pa je dežela za- radi slane in skalne zemlje revna in nerodo- vitna, kar velja zlasti za visoke planote, ki so zbirališča roparjev. Zaradi pomanjkanja hrane in drugih stvari so (ti) včasih prisiljeni prizanesljivo ravnati s prebivalci nižin, saj imajo v njih oporo; v zameno jim dajejo, kar i imajo sami v izobilju: razne vrste smole, smreko, vosek, sir in strd. I Nad teritorijem Karnov (med prelazi Plöc- 1 ken in Podkoren, na jugu do morja) se dvi- \ gajo pogorja Apeninov (od Adiže in sklopa j okrog prelaza Brenner nekako do Tur in Ju- \ lijskih Alp), kjer leži jezero (na Brennerju, ; danes ga ni več), ki odteka v reko Isaras (Isarco), ki sprejme še reko Ateso (Adižo), in j se izliva v Adrijo. Iz istega jezera pa teče ; proti Donavi tudi reka, znana pod imenom > Aenus (Inn). Donaua namreč v svojem za- j četnem toku sprejme mnogo pritokov ravno i s teh pogorij, ki jih številni grebeni delijo na majhna področja. Vrhovi Alp se namreč raztezajo vse od Ligystike do pokrajine, o kateri je sedaj go- vora, in dajejo vtis enega samega sklopa. Nato se razmaknejo in postanejo nižji, pa se spet dvignejo v več masivih in vrheh. Prvi tak gorski hrbet, zmerno visok in obr- njen proti vzhodu, leži na oni strani Rena in jezera, kjer so izviri Donave, nedaleč od področja Svebov in Herkynijskega lesa (West- erwald-Taunus-Schwarzwald). Druge verige so obrnjene proti Iliriji in Adriji; ena od teh je že omenjeno pogorje Apenninus, od ostalih pa sta pomembni še TuUus in Phligadia (ne- ugotovljivo, morda Ture in Salzburške Alpe), ki se dvigata nad ozemljem Vindelikov (Svabsko-bavarska visoka planota), od koder pritekajo v Donavo Duras, Klanis (neugotov- Ijeno) in druge pretežno hudourniške reke. IV 6,10. V območju teh krajev prebivajo tudi Japodi — prav tako mešano pleme Ilirov in Keltov — na njihovem ozemlju pa leži Okra. Japodi so bili včasih precej gosteje naseljeni, in sicer na obeh straneh gore; področje so obvladovali z roparskimi tolpami, vendar jih je cesar Avgust končno popolno- ma porazil in oslabil (leta 35 pred Kr.). Nji- hova mesta so Metulum (neugotovijeno, mor- da na območju Ogulina), Arupium (gradišče na hribu Vital pri mestu Prozor v Liki), Monetium (gradišče v Brinju, Lika?) in Vendo (prav Avendo, gradišče pri vasi Kompolje v Liki?). Nato pride Segestika (poleg Siska), mesto v nižini, mimo katerega teče reka Sava, ki se izliva v Donavo. Mesto ima naravno lego za vojno proti Dačanom. Pri Okri, naj- nižjem delu Alp, mejijo na Karne in preko nje tovorijo blago z vozovi iz Akvileje v kraj, imenovan Nauportus (Vrhnika) po poti, ki ni mnogo daljša od 400 stadijev (74 km, prav : 100 km). Od tam prevažajo blago z ladjami po rekah do Donave in do krajev, ki leže ob njej. Mimo Nauporta teče iz Ilirije prihaja- joča plovna reka, ki se izliva v Savo, tako da se tovor brez truda transportira v Segestiko, do Panoncev in Tavriskov. Pri Segestiki pa se v Savo izliva tudi Kolapis (Kolpa). Obe sta plovni in tečeta z Alp.' V Alpah žive še divji konji in govedo. Polybios poroča (XXXIV 10, 8—9), da je tu doma tudi neka nenavadna žival, podobna jelenu, razen tilnika in dlakavosti, ki sličita na divjega prašiča; pod brado pa ima izrastek kot koščico, za pedenj dolg in pokrit z dlako, debelo kot rep mladega konja. IV 6,12. Polybios dalje poroča (XXXIV 10, 10—14), da so v njegovem času na področju Akvileje in noriških Tavriskov naleteli na tako ugodno ležeč rudnik zlata, da je bilo dovolj, če so kopali le dva čevlja, da so že takoj pri vrhu našli zlato rudo, ves izkop pa 10 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 ni presegal petnajst čevljev. To zlato je raz- meroma čisto, veliko kot navadni ali volčji bob, ki izgubi le osminko pri taljenju. Nekaj (ga) je takega, ki zahteva daljše taljenje, vendar vseeno prinaša še velik dobiček. Dva meseca so ga izkoriščali barbari skupno z Italiki in takoj je padla cena zlatu za tretjino po vsej Italiji. Ko so Tavriski to opazili, so Italike pregnali, da bi sami obdržali monopol 7iad prodajo; vendar so danes vsi rudniki zlata pod rimsko oblastjo. Tudi tu podobno kot v Iberiji, se priključuje izkopanemu zlatu še zlati pesek, ki ga s seboj nosijo reke, le da ne v takih količinah. Ta-isti mož primerja Alpe, ko govori o nji- hovi velikosti in višini, z največjimi gorami v Grčiji: s Tajgetom, Lykajom (oba na Pelo- ponezu), Olimpom, Pelijem in Osso (v Tesa- liji); pa tudi s traškim Haemom, Rodopi in Dunakom (v Trakiji). Pravi, da bi uren in krepak mož (tam) potreboval malo več kot en dan za vzpon, na Alpe pa ne bi niti v petih dnevih prišel. V dolžino merijo po nivoju vznožja 2200 stadijev (391 km, prav: 800 km). Navaja le štiri prelaze: preko dežele Ligyjcev blizu Tirenskega morja (Genova-Nizza), dru- gega preko področja Tavrinov (Mont Cénis?), preko katerega je šel Hanibal, tretjega preko Salassov (Veliki Sv. Bernard) in četrtega pre- ko dežele Retijcev (Brenner?); vsi so strmi. Pravi, da je v teh gorah mnogo jezer, od ka- terih so tri velika: Benakos (Lago di Garda), dolg 500 stadijev in širok 50 (88,8 in 8,88 km, danes: 50 in 13 km); iz katerega teče reka Minkius (Mincio). Za njim pride Verbanus (Lago Maggiore) 400 stadijev dolg in ožji od prejšnjega (71 km, prav: 54 km), iz kate- rega odteka reka Adua (Adda, prav Ticino). Tretji je Larius (Lago di Como), dolg okrog 300 stadijev, širok pa 50 (53,3 in 8,88 km), iz katerega teče precej velika reka Tikinus (na- pak); vse se izlivajo v Pad. Toliko sem imel povedati o Alpah. 3 V 1,3. Po tako obravnanih sekcijah lahko rečemo, da je alpsko predgorje v obliki zaliva, s konkavnim delom obrnjenim proti Italiji. Sredina tega zaliva pripada Salassom (okrog Torina, prav: mesta Como), obe skrajni točki pa sta obrnjeni proti notranjosti, ena doseže Okro in zaliv Jadrana, druga pa Genuo na ligystijski obali (Ligurski obali), ligijski empo- rij, kjer Apeninske gore mejijo na Alpe.* * Zadnji stavek je dobesedno ponovljen v Epi- tome palatina ali Chrestomathia ex Strab sicer ni sporočeno, je le arheološko dokumentirano— pot po bogato naseljeni dolini Reke na Tarsa- tiko in dalje. Lokaliziranje teh karavanskih smeri ni te- žavno. Aquileia-Nauportus je držala ali po platoju Tržaškega Krasa ali po Vipavski do- lini, mimo Razdrtega pod Nanosom in v ob- močju Postojne nekje (morda čez Studeno) dalje na Logatec. To je najnaravnejša zveza na vsem območju, katere prazgodovinske os- nove je poskušal dokazovati že C. Gregorutti (Archeografo Triestino NS 17 [1891] 167). Od nje ločujejo Strabonovi viri drugo, ki je iz Tergesta vodila na barje Lugeon. Ce bi Lugeon, kot menijo mnogi (npr. M. Fluss v: Pauly-Wissowa, Realencyclopädie XIII 1714 z nadaljnjimi podatki), enačili z Ljubljanskim barjem, bi v svojem poteku pot v glavnem ne bila različna od prve. Za identifikacijo pa prihajata v poštev še Planinsko^ polje in Cerk- niško jezero. Ker velja tudi za Planinsko polje pravkar navedeni razlog, in ker ni naz- vidnov zakaj bi Strabonov vir ločeval pot na Ljubljansko barje od poti na Nauportus, ostaja za določitev Lugeon barja dokaj pre- pričljivo Cerkniško jezero, ki je nedvomno vplivalo tudi na fantazijo^ antičnega človeka, tako kot je na srednjeveškega in današnjega. Hkrati pa je na področju med Cerknico in Starim trgom arheologija ugotovila močne prazgodovinske centre in — tako kaže — zgodnjerimske utrdbene ostanke, iz česar bi tudi samo po sebi sledilo, da so dejansko tam čez vodila neka pota. Ker Strabo omenja tudi reko Krko kot transportno možnost, je treba podčrtati, da omogoča geografska figuraci j a najenostavnej- šo in najhitrejšo povezavo ravno z linijoi Trst —Bazovica—Divača—Posto j nsko področ j e— Cerknica—Bloke—Velike Lašče—Korinj. Bli- zu te točke je karavanska pot dosegla reko Krko in prišla hkrati na prag prazgodovinske- ga velemestnega gradišča na Viru pri Stični. Ne more biti dvoma, da so se tedanje kara- vanske smeri orientirale predvsem poi velikih. 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 ekonomsko zanimivih aglomeracijah. Prav zato je po rekah intenzivno drselo blago proti Siskiji kot žarišču in zbirališču rudnin iz bo- gatega bosenskega zaledja in se spotoma ustavilo v prenekaterem rečnem pristanu na Dolenjskem, na primer nasproti Litije zaradi Vač, pri Krškem zaradi Libne, pri Novem mesitu na Krki in drugod. Strabo pa omenja in poudarja poleg dru- gih še reko Kolpo kot plovno pot, zato mora- mo računati tudi z njo, morda ne le v območ- ju Karlovca in Siskije, marveč ipodaljšano na- zaj do prazgodovinskega bogatega in ugled- nega železarskega centra Podzemelj. Ker pa omenja tudi pot Tergeste-Donava, pomeni, da je bila frekventirana tudi, s staro poštno cesto Dunaj—Trst v glavnem identična, smer čez Ljubljano in dalje na Poetoviono (Ptuj), kar je sicer že arheološko znano.* Trditev, da sta Hrušica oziroma prelaz Ad Pirum Strabonova Okra, je treba odkloniti, ker evidentno iz Strabona to ne izhaja. V šir- šem smislu je bila Hrušica verjetno vključena v pojem Okre, vendar v času Strabonovih virov še ni bila prehodna za večji promet. Potreba, prvič po izgradnji 'modernih' cest sploh, in drugič, po čim krajših in direktnih komunikacijah je nastopila šele po rimski za- sedbi zahodnega Balkana in v času gradnje vojno-upravne in obrambne službe po Iliriku. Hkrati s to gradnjo in s temi tendencami so začeli opuščati stare trgovsko^prometne cilje (na primer. Stično, Vače in druga prazgodo- vinska mestna gradišča). Posamezne sekcije prazgodovinskih potov so padle na stopnjo vaških poti in povezav med zaselki. Tedaj so skrajšali za 1 dan potovanja tudi staro sek- cijo Aquileia-Emona, in sicer v traktu Ajdov- ščina-Logatec, ki so jo speljali, ne več čez Razdrto, temveč čez Col in Hrušico (Sv. Je- dert), kjer je bil postavljen kontrolno-varo- valni blok (kastei) Ad Pirum. Iz virov, ki jih imamo, ne izhaja drugega, kot da je Okra tisti del kraškega višavja med Julijskimi Alpami in morjem, čez katerega je tekel promet v 2. in 1. stoletju pred Kr.: med Akvilejo in Nauportom ter med Terge- stom in močvirjem Lugeon (po vsej priHki Cerkniško jezero). S tem zožimo pojem sedla na prostor Razdrto med Nanosom in višavjem Travnik-Cerovec (Vremščica), oziroma raz- širjeno proti izhodiščema še sektor Tržaške- ga Krasa. Markantna točka-reper, imenovana Okra, postaja spričo tega in neprisiljeno — in v bistvu edina zares daleč vidna in izstopajo- ča — Nanos. Mesto Okro je treba iskati v tej regiji, bliže območja Karnov, to je Trsta in Furlanije; vendar ne vemo, kako globoko vzdolž prazgodovinske prometne smeri so le- ti pronicali. Nedvomno si je vselej zaželela vsako donosno prometno linijo v celoti pri- lastiti ena sama etnična skupina zaradi mit- nin, politične kontrole in obrtne koristi. Ni izključeno, da je mesto Okra dejansko Smihel pri Hrenovicah, lokalizacijskih možnosti pa je še več. Kaže, da se je pojem Okra, omejen sprva morda na Tržaški Kras in Nanos, raz- širil na kraško področje sploh, oziroma da so to storili geografi iz razlogov poenostavlje- nega imenovanja, in se v tem primeru dejan- sko močno približal naokrog njega živečim plemenom in rodovom Japodov, Subokrinov, Karnov in drugih. Vsi zgoraj našteti elementi in ugotovitve so zožili možnosti za lokalizacijo Okre na ožji prostor s središčem Razdrto-Nanos; so precizirali prometne smeri med Italijo in Ili- rikom za čas 2. in 1. stoletja pred Kr.; soi po- kazali na atraktivnost prelaza v luči plemen- ske zgostitve okrog njega; so elimiriirali Hru- šico (Ad Pirum) iz kombiniranja v zvezi z Okro; so kolikor mogoče utemeljeno v tem kontekstu locirali 'barje' Lugeon. Naslednja naloga bo, aplicirati te ugotovitve na potek zgodovine od časov etruščansko-venetskih ka- ravan, od halštatskodobnih kontaktov, ki so sprožili prvi doslej znani višek vzhodno-alp- ske kulture v starem veku, in predvsem tudi v času od ustanovitve Akvileje (181 pred Kr.), kar je v veliki meri posledica prazgodovinskih vdorov čez Okro, do definitivne rimske za- sedbe Balkana za Avgusta, torej za obdobje, ki ga obravnava tudi Strabo. OPOMBE 1. Verrius Flaccus, avgustejski učenjak in pro- fesor, je napisal med drugim tudi neohranjeno etimološko slovarsko delo de significatu ver- borum. Izvleček iz tega je v drugi polovici 2. st. po Kr. pripravil Sex. Pompeius Festus (in iz njegovega dela še enega Paulus Diaconus v 8. st.). Ohranjena je druga polovica Festovega iz- vlečka, ki ga je izdal W. M. Lindsay v založbi Teubner 1913. Po njem je mogoče soditi, kakšna zakladnica podatkov, rekov in primerov je bilo Flakovo delo. V tekstu omenjeni Li vi j je L. Livius Andronicus (ok. 284—204 pred Kr.), prvi rimski tragik, čigar dela so ohranjena zgolj v odlomkih, medtem ko Ateius Philologus, ki se tudi omenja, od drugod ni poznan. Taenaros je bil rt v Lakoniji, Pelios gora v Tesaliji, Chiroii Ahilov učitelj. — 2. To mesto je glavni, žal pre- malo zanesljiv vh-, na osnovi katerega so poiz- kusili precizirati leto zasedbe Norika; hkrati naj bi se dalo iz njega sklepati, kdaj so bila napisana ta poglavja Strabonove knjige. V kombinaciji z drugimi podatki (prim. E. Swroboda, Camuntum* [1964] 233 ss) so se strokovnjaki skoraj enoglasno odločili sprejeti leto 15 pred Kr. za datum za- 16 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 sedbe Norika, kar je točno. V tem primeru, skle- pajo dalje, da je Strabo napisal to poglavje leta 18 po Kr. Tej dataciji je ugovarjal edino E. Swo- boda (v študiji Zur Okkupation Noricums, Klio 28 [1935] 180), ki je duhovito pokazal na netočnost podatkov in virov ter predlagal tot datum zasedbe leto 9 pred Kr., kar pa nedavno odkriti napisi na Stalenskem vrhu nad Gospo- svetami zavračajo (prim. J. Sasel v: Historia 16 [1967 ] 70 ss). — 3. To mesto in zgodba o Argo- navtih, ki so po legendi bežali v Istro ( v bistvu čez Oki^o), ter ime Nauportus samo pričajo — poleg arheoloških najdb — o relativno intenziv- nem prazgodovinskem prometu na tej liniji, k čemur prim, tudi mojo studijo 'Keltisches por- torium in den Ostalpen', objavljeno v zboimiku Corolla memoriae Erich Swoboda dedicata (Graz- Köln, 1966) 198 ss. — 4. U. Kahrstedt je v delu 'Studien zur politischen und Wirtschaftsgeschi- chte der Ost- und Zentralalpen vor Augustus', Nachrichten von der Gesellschaft der Wissen- schaften zu Göttingen, Philologisch-historische Klasse 1927 str. 1—36 analiziral tudi te sekcije Strabonove Geografije in si zastavil vprašanje, zakaj opisuje pisec v dveh knjigah (4. in 7.), to je dvakrat, prehode čez Okro, a vsakokrat dokaj različno (npr. različna navedba razdalj, opis rek, navajanje etnične poselitvene podobe; tako so Japodi po 4. 6. 10 na obeh straneh Okre, po 7. 5. 2 blizu nje, za ostalo glej prevod). Ker je ugo- tovljenoi, da je Strabo delal v avgustejskem ob-, dobju in da zgoraj opisanih področij ni poznal osebno, sklepa Kahrstedt, da se je moral osloniti v celoti na literaturo. Ta pa da je časovno dvoj- na: starejša, nekako iz sredine 2. stoletja pred Kr., ki jo reflektira v 7. knjigi, in mlajša iz prve polovice 1. stoletja pred Kr., ki naj bi jo dal za osnovo podatkom v 5. Navedbe za prostor, ki ga obravnavamo, v 'mlajši' literaturi očitno nißo bile skladne z onimi v 'starejši', in ker jih pisec ni umel uskladiti, jih je navedel raje dva- krat. Vulič in Alföldi (gl. zgoraj str. 14) dvomita v Kahrstedtovo analizo, ne dovolj utemeljeno. — K prevedenemu Strabonovemu mestu prim, še omenjeno Chrestomathio VII 48 (Müller, GGM 574): Pod 6. stopinjo lezi gora Alpis, njen gorski hrbet se skoraj v ravni črti razteza do Haima, ki se neha pri Črnem morju. Imenujejo se vsaka posebej takole: Alpis, Okra, Karovanka, Albis, Bebia; to so ilirske gore. Makedonske so: Ber- tiskos, Skardon, Orbelos, Rodope, Haimos; zad- nji dve sta traški. Med tem gorskim hrbtom in Donavo prebivajo tale plemena: Raiti, Vindeliki, Noriki, zgornji in spodnji Parumci, Skordiski, Dalmatai, zgornji in spodnji Mezijci, ki segajo do otoka Peuke. Iliri, Makedonci in Tračani juž- no od tega hrbta. '— 5. Navedena plemena so dokumentirana z viri, njih lokacija je okvirno nesporna, seveda pa na kartah z malim merilom manj z velüam pa bolj točna. Prim. P. Petru, 'Vzhodnoalpski Taurisci', Arheološki vestnik 19 (1968) 357 ss.; k Ambisontom J. Sasel v: Živa antika 22 (1972) 140 ss. — 6. Izredno za- nimiva karta gradišč na Slovenskem, ki jo je pripravil Franc Truhlar in ki bo objavlje- na v delu Arheološka najdišča Slovenije (ver- jetno 1974), ponazarja večje in manjše pose- litvene centre za halštatsko in latensko obdobje. Poselitev je zelo gosta, če pomislimo, da gra- dišča lahko enačimo z našimi vasmi, trgi in po- samezno celo z mesti. Njihovo razporeditev dik- tira geografska figuracija (npr. vzdolž dolin), pa tudi gospodarske osnove, pogojene z zemljo. Kot današnje vasi, tako so bila tudi gradišča pove- zana s potmi in Icolovozi. V sektorju Okre so gradišča evidentno razporejena v smeren, ki smo jih na osnovi Strabonovega besedila na- kazali zgoraj. 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 UNIFORME LJUBLJANSKIH MEŠČANSKIH KORPUSOV V 18. IN 19. STOLETJU SERGEJ VRISER K pisanju pričujoče razprave me je pobu- dila v prvi vrsti oljna slika Andreja Herr- leina iz leta 1811, ki kaže člane uniformirane- ga meščanskega lovskega korpusa v Ljubljani. Slika je skupinski portret slikarjevih prija- teljev, očitno pa je hotel Herrlein kar se da natančno ovekovečiti tudi nošo tega korpusa. Iskanje sledov za to nošo me je vodilo k pre- učevanju ljubljanskih mestnih arhivalij, s tem pa sem se srečal s kar zajetnim gradi- vom o vseh ljubljanskih meščanskih korpu- sih v 18. in 19. stoletju. V tem gradivu so na nekaj mestih omenjene uniforme korpu- sov. Ponekod so to opisi oblačil, deloma pa je sestav uniform razbrati iz omemb v sejnih zapisnikih, dekretih političnih oblasti, raču- nih itd. Arhivska podoba o oblačilnem raz- voju teh enot seveda ni sklenjena, skupaj z nekaterimi likovnimi dokumenti pa nam arhivsko gradivo vendarle omogoča dovolj plastičen kostumološki in kulturnozgodovin- ski prikaz iz preteklosti meščanske Ljubljane. I. SPLOŠNO O KORPUSIH Zgodovina ljubljanskih meščanskih korpu- sov je na splošno precej šibko osvetljena, razmeroma malo vemo o korpusih v drugih krajih Slovenije. Pri poimenovanju teh kor- poracij se je v starejših omembah pogosto pojavljal pavšalni naziv »meščanska straža« ali »meščanska garda« (Bürgerwehr, Bürger- garde), pri čemer so imeli v mislih tako for- macije pred letom 1848 kakor tudi tiste, ki so bile ustanovljene ob marčni revoluciji, torej narodno gardo. Res je, da so narodne garde v nekaterih krajih dejansko izšle iz predmarčnih meščanskih formacij, s tem da so slednje samo preimenovali in reorganizi- rali po enotnih določilih, veljavnih za vse avstrijske dežele. Za oborožene meščanske enote pred letom 1848 zasledimo različne nazive. Najpogosteje se imenujejo »meščanski korpus« (Bürger- korps, Bürgerliches Korps), včasih tudi »me- ščanska divizija« (Bürger di vision), pri čemer pa seveda ne smemo enačiti teh enot po ob- segu z današnjimi vojaškimi divizijami. Po- gosto naletimo pri manjših enotah tudi na izraz »strelska kompanija« (Schützenkom- pagnie). Kakor so bile te enote različne po izvoru, času nastanka in obsegu, tako so bili različni tudi njihovi nazivi in notranja grupacija. Naj- pogosteje je bilo kot korpus razumeti večjo formacijo, nekak bataljon, ki je bil razdeljen na kompanije. Nazivu »korpus« so ponekod dodajali še ustrezno specialnost npr. grena- dirski, ostrostrelski, topniški, konjeniški itd. Od običajnih korporacij so se razlikovale tiste, ki so smele nositi v naslovu pridevek »privilegirani« korpus ali »privilegirana« kompanija. To sio bile enote, katerih usta- novitev je bila dovoljena z najvišjega mesta, oziroma so bile celo formirane na cesarski ukaz. Zgodovina meščanskih korpusov v Avstriji je obsežna, saj so nastali nekateri izmed njih že v 12. in 13. stoletju. Ze takrat so bile to združbe meščanov, ki so se urili z orožjem. Ta spretnost jim je bila potrebna za obrambo mest; posebej je prišla meščanska bramba v poštev v času turških napadov na mesta. Poleg obrambnih namenov pa je rabila strel- ska sposobnost tudi za zabavo, lov in tekmo- vanja. V mnogih mestih so nastajala strelska združenja in društva (Schützengesellschaft, Sdhützenverein), ki so gojila streljanje samo kot šport in razvedrilo. Razume se, da so le- ta tesno sodelovala s strelskimi kompanijami in korpusi in da so bili mnogi člani strelskih združenj hkrati člani oboroženih mestnih for- macij . Iz podatkov o korpusih, objavljenih leta 1845, razberemo, da je bil najštevilnejši me- ščanski korpus na Dunaju. V tem času je štel kar dva polka pehote, konjeniško divizijo, ba- taljon grenadirjev, enoto ostrostrelcev, enoto topničarjev in kot posebnost še bataljon, v katerem so bili združeni dunajski likovni umetniki. Podobno kakor dunajski se je po- našal s tradicijo in razvejano organizacijo tudi korpus v Pragi. Meščanska bramba je bila ustanovljena že za Karla IV., v času šved- skega obleganja Prage leta 1649 je štela 12 meščanskih kompanij, v prvi polovici 19. sto- letja pa navajajo 3 korpuse, ostrostrelce, ki so bili združeni v pehoti in konjenici, grena- dirje in privilegirani pehotni korpus. Zani- mati nas utegneta korpusa v Gradcu in Ce- lovcu. Graški se je razvil iz brambovsfcih formacij, ki jih omenjajo že v 13. stoletju, za Marije Terezije je imel Gradec grenadir- sko in strelsko (fizilirsko) kompanijo. Temu korpusu sta se pridružila še lovski korpus v času Leopolda II. in konjeniški korpus. Ob obisku cesarice leta 1765 so formirali meščan- ski korpus tudi v Celovcu. Tudi meščanske enote v nekaterih sloven- skih krajih so slonele na tradiciji, tako npr. 18 Uniforme meščanskih korpusov. Zgoraj : najpogosteja kroj uniform korpusov v 1. pol. 18. stoletja. Spodaj : ljubljanski grenadirski korpus leta 1793 (skica po opisu). Sredina: ljubljanski lovski korpus pred letom 1809 (skica po sliki Iz leta 1811) — S. Vilser 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 strelski korpus v Mariboru, za katerega ome- nja G. R. Puff, da so ga razpustili konec 18. stoletja, nadalje konjeniški korpus v Ptuju s kontinuiteto od 17. stoletja do leta 1837 in ljubljanski meščanski korpusi, o katerih bomo spregovorili v nadaljevanju. Enotnejša od izvora in sestava korpusov so bila osnovna določila o namenu in nalogah ter z njimi povezana službena pravila me- ščanskih formacij. V splošnem so te formacije prvotno rabile za spremstvo zemljiških go- spodov in deželnih knezov, sčasoma pa se je njih funkcija preusmerila predvsem v varo- vanje mestnih interesov. Organizacija meščanskih formacij se je opirala na splošno dolžnost mestnih prebi- valcev, da branijo svoje mesto pred sovraž- nimi napadi, da vzdržujejo v mestu mir, red in varnost in da sodelujejo v paradi pri raz- ličnih slovesnostih, sprejemih, sprevodih, ob državnih in cerkvenih praznikih itd. Po po- trebi naj bi meščani skrbeli za stražo po- membnih objektov, posebej v primerih, kjer te službe ne bi moglo opravljati vojaštvo. Čeravno so pravila korpusa obvezovala samo inkorporirane člane, je bilo na cesarjevo po- velje ob splošni nevarnosti moč poklicati k službi v korpus slehernega meščana, ki je bil sposoben, da opravlja to službo. Pravico do vstopa v korpus so imeli sicer možje, ki so izpolnjevali vse moralne in materialne obveznosti zapriseženega meščana. K obvez- nostim je sodila poleg naštetih še medsebojna socialna pomoč, skrb za obubožane in bolne člane ter njihove svojce kakor tudi splošen humani odnos do someščanov, širjenje ple- menitosti itd. Korpusi so bUi podrejeni magistratom. Slednji so usmerjali njihovo delo samostojno ali pa so prenašali nanje direktive višjih po- litičnih instanc in vojaških generalnih in krajevnih komand. Korpusi so se vzdrževali iz lastnih blagajn, v katere so bili dolžni prispevati vsi člani teh formacij. Uniforme in opremo so si po večini morali nabavljati člani sami, ponekod so jo prejemali v uporabo iz skupnih skladišč za plačilo odškodnine. Tudi orožje so hranili običajno v skupni orožarni. Predpisi korpusov so določali, ob kakšnih priložnostih je do- pustno nositi uniforme in orožje. Kadar so nosili uniformo, so bili oficirji korpusov ize- načeni z oficirji armade in so jih morali vo- jaki pozdravljati. Prav tako so morali izka- zovati vojaški pozdrav zastavam uniformira- nih meščanskih korpusov posamezniki in korakajoče vojaške enote. Uniformiranje korpusov je potekalo vzpo- redno z razvojem enotnega oblačenja pri vo- jaštvu. V 18. in 19. stoletju so bile te korpo- racije vsekakor oblečene po vojaški modi s tem, da so posnemale predvsem kroj vojaških oblačil. V izbiri barv so se ponekod dosledno držali vzorov pri ustreznih rodovih vojske. Tako je bil npr. ptujski konjeniški korpus adjustiran kot avstrijski chevaulegerji, gre- nadirske meščanske enote so po večini nosile medvedje kučme po vzoru avstrijske pehote in podobno. Sicer pa so bile barve oblačil svobodno odbrane; o tem so odločale mestne uprave same, upoštevajoč oblačilno tradicijo v posameznih krajih. Meščanski korpusi so odigrali pomembno vlogo v času vojn v 18. in 19. stoletju. Posebej za napoleonskih pohodov so zaradi pomanj- kanja vojaštva, ki so ga vezale francoske armade, v mnogih mestih opravljale gami- zijsko in stražno službo izključno te forma- cije. Po prenehanju sovražnosti je vrsta kor- pusov pričela izgubljati svoj pomen. Neka- teri od njih so dočakali revolucionarno leto 1848, ko so se preformirali v narodno gardo, pomembnejši od njih pa so delovali celo do 20. stoletja. Tako npr. graški korpus, ki je leta 1914 odšel kot posebna marškompa- nija na rusko fronto. Zgodovina meščanskih korpusov nam odpi- ra tudi v slovenskih krajih in posebej v Ljub- ljani zanimiv, čeprav ozko specifičen vpogled v politično in kulturno življenje v minulih dveh stoletjih. Ce se omejimo samo na njihov zunanji videz, na adjustiranje, saj je sodilo reprezentativno nastopanje v uniformah k poglavitnim dolžnostim teh enot, ugotovimo, da so pomenili korpusi tudi izredno slikovit element, brez katerega si ob svojem času ni bilo moč misliti pomembnejšega družabnega dogodka. V naslednjem želim podati razvoj adjusti- ranja ljubljanskih meščanskih korpusov, ka- kor se nam zrcali iz pisanih virov in slikov- nega gradiva, ki se nam je ohranilo iz 18. in 19. stoletja, za uvod pa bi navedel še nekaj starejših podatkov. II. OBDOBJE PRED LETOM 1790 Podoba je, da smemo tudi v Ljubljani iskati zarodke poznejših korpusov v strelski družbi. P. Radics meni, da bi utegnili imeti v Ljub- ljani strelske oddelke in kompanije že v 15. stoletju. Vsekakor so že leta 1565 ljubljanski strelci naslovili na nadvojvodo Karla vlogo za ustanovitev strelskega društva. Tudi v po- znejših letih pripovedujejo viri o dejavnosti strelcev. Tako je bilo v navadi, da so kot nagrado za streljanje prejemali od mestnega sveta sukno za hlače. Podatek iz leta 1569 20 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 govori o suknu za 12 parov hlač, za katerega naj tekmujejo po pisanem strelskem redu. Čeravno ta čas še ni poznal uniformiranja v poznejšem pomenu, bi bilo moč sklepati, da je šlo za enotno blago, ki naj bi ga uporabili pač za izdelavo svojih oblek. Iz tega bi sle- dilo, da so imeli strelci tedaj tudi že bolj ali manj enoten videz v oblačenju. Ze leta 1540 omenjajo viri mestne muzikante, tako imeno- vane »stadtthumerje«, ki so trobili in piskali z mestnega stolpa, pozneje pa so korakali tudi pred meščansko kompanijo. Valvasor omenja, da so bila v Ljubljani tri strelišča — plemiško, deželnostanovsko in meščansko. Kdor je bil sprejet v meščanski stan, se je moral polni dve leti vsako nedeljo vaditi v streljanju. V ta namen so plačevali posebnega učitelja poročnika. Plačo je pre- jemal tudi stotnik, za katerega so izvolili po- navadi zaslužnega upokojenega župana. Stot- niku so stali ob strani 2 poročnika in 3 zastav- niki, ki so načelovali 3 oddelkom meščanov (Burgerhauffen), opremljenih s puškami. Iz Valvasorjeve kronike pomembnejših ljub- ljanskih dogodkov razberemo, da so meščani (Bürgerschaft) nastopili kot oborožena for- macija ob različnih slovesnostih npr. v letih 1653, 1658, 1660 kar s 600 možmi in 2 zasta- vama in 1682. Podatkov o oblačilih te straže ni. Bržkone pa se ne bi mnogo zmotili, če domnevamo, da je bila vsaj deloma uniformirana. Podob- no kot v drugih krajih so utegnili biti enotno oblečeni oficirji, medtem ko so strelci nosili samo enake per j anice na klobukih. Ljubljanski meščani so morali obvezno opravljati vsakoletni strelski »exercitium«. Razmere v zvezi s tem streljanjem pa v za- četku 18. stoletja niso bile urejene, zato so se ljubitelji streljanja (»continuirende Lieb- haber bürgerlicher Schützen«) obrnili na de- želnega vicedoma s prošnjo, da bi delovanje strelcev in same strelske vaje (»Musqueton- und Flintenexercitio«) uredil s posebnim pravili. Z letom 1711 so stekle zadeve po novi poti. Strelci so bili odslej trdneje organizira- ni, imeli so svoj strelski red, ki je urejal obvezno streljanje za meščane, v strelski družbi pa so bili tudi številni ljubitelji stre- ljanja, po večini plemiči in ugledni meščani (»Adelich und Civilkompagnie«), skupaj kar »25 dam in 71 kavalirjev«. Z ustanovitvijo tega združenja se začenja v Ljubljani razvoj organiziranega strelskega življenja, ki se je odvijalo sicer v tesnem sodelovanju z me- ščanskimi korpusi, vendar v bistvu ločeno od njihovega razvoja. Radios omenja za čas med 1719-90 meščan- sko kompanijo (Bürgerkompagnie), ki se je posebej uveljavila v času šlezijskih vojn. Ofi- cirji te kompanije so smeli nositi s cesarskim privoljenjem črno žolte portepéje. Leta 1790 je kresi j a kompanij i prepovedala javno na- stopanje, vendar pa življenje te formacije ni zamrlo. Člani strelskega združenja bržkone niso nosili uniform, po vsej verjetnosti so bila v rabi civilna oblačila lovskega kroja, kot jih zasledimo na nekaterih portretih tega časa. Morda pa smemo za omenjeno obdobje do 1790 že govoriti o enotnem oblačenju me- ščanske kompanije. Ce se ozremo na unifor- me sorodnih korporacij v drugih deželnih mestih, kakor nam jih kažejo upodobitve iz tega časa, si ni težko zamisliti, kakšne kroje so nosili v Ljubljani. Bil je to nedvomno' vo- jaški kroj 18. stoletja, katerega sestavni deli so bili do kolenski suknjič (justaucorps) z gumbi, barvnimi obšivki in enakimi zavihki na rokavih, krajši telovnik, hlače dokolenke, nogavice in nizki čevlji. K temu kroju je sodil trirogeljni klobuk s primerno oznako. Vojaki so imeli puške in bajonete, oficirji so bili opremljeni z meči in bržkone tudi s spontonom, kot je to bilo v navadi pri vojski. Prav taka se nam predstavlja meščanska kompanija na grafikah, ki prikazujejo spre- vod cesarja Karla VI. ob njegovem obisku v Gradcu. Ne bi se spuščali v ugibanje o bar- vah ljubljanskih oblačil, v splošnem pa so po vojaškem vzorcu tudi meščanske enote nosile mnogo oblačilnih kosov v beli barvi. III. OBDOBJE MED LETOMA 1790 IN 1809 Z devetdesetimi leti 18. stoletja nastopa v razvoju oboroženih meščanskih korpusov ži- vahnejše obdobje. Leta 1792 je v dopisu, ki ga pošilja kresija magistratu, govor o »tukaj- šnji lovski kompanij i«, katere meščanski ofi- cirji smejo nositi vojaške oficirske znake samo ob nastopu kompanije pred deželnimi predstavniki. V nadaljevanju se srečujemo v Ljubljani z dvema korpusoma, s pehotnim in lovskim. Z dekretom dvome pisarne z dne 27. juUja 1793 so dovolili v Ljubljani formiranje me- ščanskega pehotnega korpusa (Bürgerliches Infanterie Corps). Statut korpusa govori naj- prej o splošnih nalogah in dolžnostih njego- vih članov, omenja subordinacijo, bogaboječ- nost, marljivost itd. V korpus morejo vsto- piti samo »pravi« meščani ali meščanski si- novi. Pravila omenjajo »častivredno oblačilo bojevnika«, ki ga smejo nositi samo člani korpusa, zato naj bodo te časti vredni z izpol- njevanjem vseh dolžnosti. Uniformo je mo- goče nositi samo na poziv komandanta za 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO .'ZGODOVINO XXII 1974 vaje in parado, zlorabo nošenja pa je treba kaznovati. Korpus naj ima svoj prapor, ki ga hranijo na magistratu. Tudi orožje in usnjeno opremo varujejo v skupni komori, razen tiste, ki je v rokah članstva. Vselej je treba skrbeti, da bosta obleka in orožje čista. Sledi izčrpen opis adjustiranja. Opremo prostaka je sestavljala modra suknena uni- forma, suknjič z rdečimi našitki in podstavo, gladkimi rumenimi gumbi, nadalje rdeč, ne- obrobljen telovnik s prav tako gladkimi, ven- dar manjšimi gumbi, hlače, črne suknene ga- maše in beli platneni škorenj ski vložki (Stie- felmanschetten). Vojaki so nosili črne žimnate ovratnice z belim robom, trirogeljni klobuk s črno žolto pentljo, bel čop, pritrjen z gumbom in zanko. Lase so si spenjali v šop, povezan s črno svilo, kodrov niso smeli imeti. Uniforma pod oficirjev je bila enaka kot pri prostakih. Razlika je bila samo v tem, da so nosili prvi zlato obrobljene telovnike, k črno žoltim pentljam na klobukih pa črne čope. Tudi uniforma oficirjev je bila iz modrega sukna z rdečimi našitki in vojaškimi oficir- skimi gumbi. Suknjič je imel nizek, stoječ ovratnik z dvema zlatima zankama in z zlato sponko »dragonarjem« na levi rami. Rdeči telovniki so bili obrobljeni z zlatom in positi z gumbi. Oficirji so nosili trde vojaške škor- nje, v njih bele vložke, ki so segali prek ko- len, na črnih klobukih črno žolte svilene pent- lje in črne čope, imeli sO' meče, pritrjene na bele pasove, na mečih svilene portepéje v zlati in modri barvi, po vojaški oficirski na- vadi pa so nosili še palico. Člani korpusa prostaki so bili oboroženi s puškami in bajoneti; naboje so hranili v usnjeni beli kartuši, v katero je bil vtisnjen mestni grb. Poleg tega so imeli še sablje brez ročajev in portepéjev, prepasani so bili z be- lim pasom z rumeno sponko. Tudi vsa druga usnjena oprema je bila bela. Enako kakor prostaki so bili oboroženi podoficirji, le da so imele njihove sablje greben in modro ru- men svilen portepé. Takšna je bilo torej uniforma pehotnega korpusa leta 1793. Korpus, imenujejo ga so- časno tudi >^meščanska divizija« (Bürger Di- vision), je štel ob tem času 148 mož, ki so bili razdeljeni v štab in 2 kompaniji. Na čelu kor- pusa je bil major, njemu ob strani pa so stali nadporočnik, ki je bil obenem avditor, kor- pusni pater, poročnik, obenem računovodja, nadalje adjutant in zdravnik korpusa. V kom- panijah najdemo 2 stotnika, 2 nadporočnika, 2 poročnika, 1 zastavnika, 2 narednika, 2 če- tovodja, 19 korporalov, drugo so bili prostaki. Komandant korpusa in major je bil Janez Baptist Jager, po poklicu trgovec, nadporoč- nik-avditor je bil doktor pravai, poročnik- računovodja knjigarnar, adjutant gostilničar itd. Višje čine so zavzemali premožnejši me- ščani, prostaki so bili razni obrtniki in mali trgovci. Med člani korpusa najdemo imena številnih znanih Ljubljančanov; ni nezanimi- vo, da je bil leta 1800 med oficirji korpusa kot stotnik trgovec Anton Primic, oče Pre- šernove oboževanke Julije, leta 1807 pa je bil korpusni pater Valentin Vodnik. Iz arfhivskega gradiva je razvidno, da se je tudi pehotni korpus potegoval za pravico do nošenja oficirskih častnih znakov — črno žoltih pentelj v klobukih in enakih portepé- jev. Te barve so bile privilegij vojaštva, v meščanskih enotah pa so jih smeli nositi samo z dovoljenjem dvome pisarne. Kot kaže, so si ta privilegij v lovskem korpusu deloma celo pridobili. Prišlo je do daljšega spora, ki se je končal s kresijskim dekretom 23. janu- arja 1795, ki pravi, da naj magistrat sporoči pehotnemu in lovskemu korpusu: njihovi člani ne smejo nositi cesarski/h barv, dopust- ni so sicer znaki v zlatu, vendar morajo biti pomešani še z drugo barvo. Manj vemo v tem času o adjustiran ju in sestavu lovskega korpusa. Oprijemljivejši po- datek je šele iz leta 1795, ko so natisnili pra- vila »-na novo postavljenega meščanskega lov- skega korpusa«. Verjetno je bil ta korpus naslednik že leta 1792 omenjene lovske kom- panije, ki so jo reorganizirali in spopokiili »po odločitvi vrste meščanov in z najvišjim dovoljenjem«. Reglement lovskega korpusa je po vsebini podoben statutu pehotnega kor- pusa. Člani naj se izkazujejo z dobrimi deli, plemenitostjo, spoštljivim odnosom do obla- sti, skrbijo za sočlane itd. Nezaželeni so tisti, ki bi kazili enoto s slabim obnašanjem. Pra- vila govorijo o paradah ob dovoljenih dnevih, obvezno morajo člani korpusa nastopiti za Rešnje telo, za te namene pa je treba skrbeti tudi za primerno sestavljeno godbo. Mestu da je taka godba potrebna, zato naj člani po- skrbijo za glasbeno šolanje svojih sinov. Pravila navajajo, da sme korpus z »naj- višjim dovoljenjem« nastopati na dan parade s častnimi znaki v zlati in zeleni barvi. Uni- forma naj bo vselej čista in popolna, nositi jo smejo samo ob paradah, zato naj ne pride nikomur na misel, da bi jo nosil ob drugih priložnostih. Kartuše, pentlje in čope spre- jemajo člani od korpusa in morajo vse to, če bi izstopili, korpusu tudi vrniti. Lovski korpus je vodil poseben odbor, v katerem so bili oficirji, nadlovci, 2 podlovca in 4 prostaki. Stab je bil sestavljen podobno kot pri pehotnem korpusu, v njem so bui poleg komandanta korpusni pater, zdravnik 22 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 in računovodja. Cini so bili naslednji: stotnik, nadporočnik, poročnik, zastavnik (Fähnrich), kadet (Falhnenkadet), nadlovec, vodnik (Füh- rer), podlovec in prostak. Lovski korpus je vrsto let vodil kot komandant in major (po starem poimenovanju so majorju rekli tudi »obristvahtmajster«) trgovec Valentin Dreo (Dreu), sestav korpusa pa je bil po poklicih članov podoben kot pri pehotni enoti. Zal manjka v pravilih opis uniformiranja lovskega korpusa. Po skopih navedbah čast- nih znakov v zlati in zeleni barvi, nadalje po navedbi pentelj, čopov in kartuš bi mogli sklepati na določeno sorodnost z uniformami pehotnega korpusa. Obema formacijama je nedvomno rabila za zgled vojaška noša tt. dobe tj. devetdesetih let 18. stoletja: visoki, že v dvorogeljnik prehajajoči trirogeljnik z ustrezno dekoracijo, pentljami, sponkami in čopi, daljši suknjič, ki je bil spredaj precej razpet, v bistvu že model zgodnjega fraka z ozkimi rokavi, krajši telovnik, ozke dokolen- ske hlače itd. Bržkone je bila barva lovskih suknjičev zelena. Tako so se nosile vojaške lovske enote, a tudi večina meščanskih strel- skih oziroma lovskih korporacij. V zelenih uniformah bomo srečali ljubljanske lovce tudi v začetku 19. stoletja. Uniforme ljubljanskega lovskega korpusa pred letom 1809 (slika A. Herrleina Iz leta 1811) v Mestnemu muzeju v Ljubljani Sematizem iz leta 1799 navaja, da je imel lovski korpus 2 kompaniji in 160 mož, pe- hotni korpus pa 2 kompaniji in 154 mož. Leta 1807 lahko naštejemo 144 lovcev in 137 peš- cev, oba korpusa pa imata v tem času tudi vsak svojo godbo. Lovsko kapelo je sestav- ljalo 6 klarinetistov, 2 pihalca na rog, 2 fa- gotista, 1 pozavnist, 1 serpentist in 5 troben- tačev, grenadirska godba je štela 10 oboistov, imeli pa so še 4 četne bobnarje. Tudi po nalogah in pravicah sta se zdeli obe formaciji v tem času precej izravnani. V obdobju do francoske zasedbe leta 1809 sta opravljali vrsto pomembnih nalog. Predvsem sta korpusa v odsotnosti vojaštva izmenično opravljala v mestu stražarsko službo. Pri tem je seveda prihajalo tudi do sporov glede pristojnosti obeh enot in do vprašanja, kdo naj bo mestni komandant. Leta 1805 so mo- rali npr. odrediti vrstni red korpusov pri procesijah. Sklenjeno je bilo, da koraka lov- ski korpus v sprevodu pred najsvetejšim, pe- hotni naj ga spremlja ob strani. V arhivu najdemo podatke o udeležbi korpusov pri raz- ličnih prireditvah in slovesniostih. Leta 1807 je pozval Andrej Herrlein, slikar in predstoj- nik strelske družbe, oba korpusa, da bi so- delovala pri slovesnosti na strelišču ob od- kritju slike nadvojvode Janeza. Meščanski formaciji sta istega leta nastopili tudi pri ustoličenju novega ljubljanskega škofa in pri drugih družabnih dogodkih. Leta 1808 bere- mo, da naj se vsi oficirji pehotnega korpusa v uniformah udeležijo plesa v redutni dvo- rani. Leta 1806, po drugem odhodu Franco- zov, je župan izrekel zahvalo obema enotama za vestno opravljanje službe v času, ko je bilo odsotno vojaštvo. Posebna zahvala je ve- ljala Janezu Baptistu Jagru, komandantu grenadirskega korpusa, ki je opravljal tudi službo mestnega komandanta in s tem po- veljnika vse meščanske milice. Leta 1808, ko je Jager prejel cesarsko odlikovanje, sta se oba korpusa odločila,, da poverita Jagru še nadalje skupno poveljstvo, s tem da ohra- nita vsak svojo interno službo. Z vidika ad- justiranja je nedvomno zanimivo, da je smel komandant obeh enot nastopati pri skupnih paradah bodisi v grenadirski bodisi v lovski uniformi. Za razvoj uniformiranja korpusov v obdob- ju do leta 1809 si moremo pomagati deloma z dokumenti, deloma s slikovnim gradivom. Leta 1808 omenjajo akti novo uniformiranje pehotnega korpusa, ki ga sedaj vse pogosteje imenujejo »grenadirski korpus«, oziroma »grenadirska divizija«. Sestavni del nove grenadirske uniforme so bile bele hlače in beli telovniki, tudi škomji. Z okrožnico je 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Oficir ljubljanskega meščanskega korpusa po letu 181S (v Mestnem muzeju v Ljubljani) vodstvo te enote želelo zvedeti, ali si bodo člani nabavili te oblačilne kose pri diviziji. Nadalje je iz ohranjenih spisov razvidno, da si je korpus omislil nove grenadirske kape oziroma kučme po vzorcu graškega korpusa. Leta 1800 so se v tej zadevi obrnili na pehot- no generalno poveljstvo s prošnjo, da bi smeli s temi kapami nastopiti na Rešnje telo. Nekaj teh pokrival je izdelal ljubljanski krznar Gregor Župane. Očitno pa novih uni- form ni bilo moč nabaviti naenkrat, saj za- sledimo račune za grenadirska pokrivala vse do leta 1808. Nadalje je bilo treba nabaviti za ta pokrivala medeninaste embleme, gre- nadirske znake v obliki granate za nabojnja- če, kokarde, rozete, epolete, pasove s spon- kami, portepéje, per j anice itd. Za grenadirska pokrivala se je korpus leta 1808 obrnil po- novno na vojaško oblast. Iz vojaškega po- veljstva za Kranjsko in Furlanijo pa so pre- jeli odgovor, da jim zaprošenih 12 grenadir- skih kap, ki naj bi jilh dobili pri mariborski monturni komisiji, ne morejo preskrbeti, ker je zaloga tako pičla in nimajo dovolj kap niti za potrebe linijskih čet. Grenadirski korpus je nastopal daljši čas v klobukih in kučmah. Po sklepu seje leta 1801 naj bi moštvo nosilo pri pogrebih čla- nov z nižjimi čini, tj. od narednika navzdol, še trirogeljnike s pentljami, rumenimi gumbi in sponkami. Na isti seji pa so govorili tudi o grenadirskih kapah, ki jih je treba po upo- rabi oddajati v korpusno orožarno. Trirogelj- niki so bili torej še relikt stare opreme, ki so jo nosili za manj pomembne priložnosti, novo opremo pa so si nabavljali le postopo- ma. Tudi k novim uniformam so nosili klo- buke, a bržkone samo oficirji. Leta 1808 je pozval komandant korpusa k sebi vse oficirje zaradi obiska komandirajočega generala. Za zbor so morali nastopiti v uniformah s klo- buki. Gotovo so bili to že dvorogeljniki, kot jih sočasno srečujemo v armadi in tudi pri ljubljanskem lovskemu korpusu. O nadrob- nostih grenadirske uniforme nas poučuje še neki dopis iz leta 1808, in sicer poročilo o konfliktu med poveljnikom korpusa stotni- kom Albarghettijem in zastavnikom Michlom. Tam je omenjeno, da je poveljnik strgal za- stavniku z ramen epolete in da je slednji nosil klobuk, sabljo in palico. Ce sklenemo, lahko ugotovimo, da je bil sestavni del nove grenadirske uniforme ne- dvomno frak temnejše, morda še vedno mo- dre barve, kot so jo nosili ljubljanski grena- dirji dotlej. O temnejši barvi je moč sklepati po že omenjenem dopisu, ki govori o novih, belih hlačah in telovnikih. Pokrivala grena- dirjev so bile kučme in dvorogeljniki, distink- cije so nosili na ramenih. V rabi so bili škomji, za moštvo morda še gamaše. Oboro- žitev je bila bržkone še ista kot ob formira- nju korpusa leta 1793. O uniformah ljubljanskega lovskega kor- pusa v času pred 1809 nimamo arhivskih po- datkov. Na pomoč pa nam priskočita dve po- dobi, ki ju je naslikal Andrej Herrlein leta 1811. Prva podoba nam kaže 4 člane korpusa in je danes v posesti Mestnega muzeja v Ljubljani, druga je portret poveljnika kor- pusa in obristvahtmajstra Valentina Drea. To podobo poznamo samo po slabo ohranjeni fo- tografiji in nam ni znano, kje se danes hrani. Kakor • je slikar zapisal na hrbtni strani prve podobe, je le-ta spomin na njegove pri- jatelje (Herrlein je bil sam član lovskega korpusa), hkrati pa tudi spomin na ta korpus, »ki so ga 24 let družile vezi prijateljstva«. Slika je nastala v času francoske zasedbe in je bila torej v resnici le še spomin na nekda- nji lovski korpus. Kot sem že omenil, je Herr- lein ovekovečil uniforme korpusa kar se da natančno, zato jih lahko po slikah tudi opi- šemo do nadrobnosti. Trije upodobljena so v imiformi oficirjev, četrti je podoficir ali podlovec. Sestavni del 24 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 oficirske uniforme so bili temno zeleni fraki s škrici do kolen in z zlatimi gumbi, nadalje ozke bele hlače in nizki črni škomji. Koman- dant korpusa je imel z zlato vezenino okrašen ovratnik, izvezeni so bili tudi robovi fraka in zavihki na rokavih. Oficirji so nosili zlate epolete, na levi rami pletenico z naramnimi vrvicami (Axelbänder, Fangschnüren), vise- čimi do bokov, na desni rami prav tako ve- zene epolete z resami ali brez njih. Značilni so bili široki čmo žolti pasovi s kovinsko sponko, okrašeno z dvoglavim avstrijskim orlom. Pokrivala oficirjev so bUi črni dvoro- geljniki, obšiti s svilenim trakom in z zlatimi čopki na prelomu krajcev. Na levi strani klobuka je bila pritrjena čma pentlja z zlato sponko, za katero je bil zataknjen bel žimnat čop. Kapelnik je nosil klobuk z zlato obrobo. Oficirji so imeH sablje z zlatimi portepéji. Kakor lahko sklepamo po sliki, so bili suk- njiči podOficirjev in bržkone tudi moštva fraki s kratkimi škrici in srebrnimi gumbi. K tem so nosili bele hlače in škomje. Tudi našitki so bili srebmi oziroma beli, enako naramne vrvice. Podlovec na naši sUki je prepasan z belo zelenim pasom, ki ima spon- ko z lovskim rogom. Po pasu, ki ga nosi prek ramen, bi mogli sklepati na bandelier s kar- tušo. Pokrivalo podoficirjev in prostakov je bil klobuk z zavihanimi krajci. Zavihek na levi strani je bil višji, na njem pa je bil pritrjen bel žimnt čop. Podoficir na sliki je oborožen z lovskim nožem, moštvo je k puškam ver- jetno nosilo bajonete. Omeniti velja še hra- stovo listje, ki ga imajo upodobljenci zatak- njenega za klobuki, kakor je to nosilo voja- štvo ob slovesnih priložnostih. Po Herrleinovi podobi bi mogli soditi, da so bile uniforme lovskega korpusa deloma podobne vojaškim, tako npr. klobuki z zavi- hanimi krajci, ki so jih v tem času nosili v različnih rodovih avstrijske vojske. Vrsta na- drobnosti, kot so epolete z naramnimi vrvi- cami, z zlatom obšiti fraki, široke ešarpe s sponko, pa niso bile v rabi v avstrijski vojski in so jih Ljubljančani posneli po drugih vzo- rih. Izvezene suknje vsekakor najmočneje spominjajo na francoske uniforme, medtem ko so nosili spletene epolete z vrvicami v pruski armadi. Ko so leta 1808 zaradi obrambnih potreb pričeli formirati po avstrijskih deželah dežel- no brambo, naletimo tudi v arhivu ljubljan- skih meščanskih korpusov na sklep, naj bi se na naših tleh formirali lovski brambovski bataljoni in rezervne divizije. Kakor znano, je moralo vsako okrožje poskrbeti za določeno število teh bataljonov. Korpusa sta tedaj z okrožnico pozvala svoje člane, naj se izrečejo, če bi bili voljni služiti v teh enotah ali pa bi to akcijo raje podprli samo z denarjem. Ce- sarski patent o deželni brambi je sicer zaje- mal za to službo vse sposobne moške od 18. do 45. leta starosti, ki niso služili v armadi, in tudi tiste od 45. do 60. leta, ki naj bi oprav- ljali stražarsko in vozarsko službo, ta obvez- nost pa poleg nekaterih drugih stanov ni za- jela meščanov, obrtnikov in trgovcev. Člani korpusov, izključno meščani in ljudje iz ome- njenih poklicev, so se torej mogli svobodno izrekati za brambovsko službo ali proti njej. Pač pa so morali vstopati v brambovske enote nemeščani, rokodelci in trgovski po- močniki, tudi dijaki, dninarji in siromašnejši kmetje. J. Mal omenja v Zgodovini slovenskega na- roda uniforme teh enot v naših krajih. Bram- bo vci so nosili temno zelene suknjiče in siv- kaste hlače. Po deželah so se razlikovali v barvi ovratnikov in obšivkov: barva Kranj- cev je bila za oficirje svetlo višnjeva, za moštvo modra, za Štajerce bela, za Korošce in Tržačane rdeča. Brambovci so imeli klobuke z visoko zavihanimi krajci po vzorcu vojske, na njih medeninaste ščitke, kokarde, ponekod tudi per j anice ali čope. Po ohranjeni grafiki, ki nam kaže kranjske in goriške brambovce, lahko presodimo, da so oficirji nosili tudi dvorogeljnike. Seveda pa uniformiranja brambovcev niso mogli izpeljati tako dosled- no kot v armadi in je večina pripadnikov teh enot nosila kot skupni znak samo bram- bovski klobuk z volneno kokardo in razpo- znavno barvo na ovratniku. Člani korpusov, ki so vstopili med bram- bovce, so torej zamenjali korpusne uniforme za brambovske. Sklepati smemo, da je bilo moč suknjiče lovskega korpusa, ki so bili temno zeleni, zlahka predelati po določilih za nove enote. Poleg brambovstva pa sta vse- kakor delovala do ponovnega prihoda Fran- cozov tudi še oba ljubljanska meščanska kor- pusa. Leto 1809 pomeni konec obeh meščanskih korporacij, razpustili so ju 22. maja tega leta. Iz ohranjenega potrdila, ki so ga izstavili 20. julija 1809 Francozi, vidimo, da so le-ti razo- rožili ostanek obeh korpusov ali kot je zapi- sano »le corps de Bourgeois de la viUe« in mu odvzeli oborožitev — 132 pušk in večje število bajonetov. S tem dejanjem so za vrsto let izginile v javnosti tudi meščanske unifor- me, ki se jih je Andrej Herrlein leta 1811 otožno spomnil s sliko in besedo. 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 IV. OBDOBJE PO LETU 1813 Nova pobuda za organiziranje korpusov vznikne šele po francoski zasedbi. V decem- bru leta 1813 zasledimo v arhivu nekdanjih korpusov poziv intendanture za Kranjsko, ki nalaga županu (imenuje ga še »Herr Maire«), naj ponovno organizira meščanske straže, ka- kršne so že drugod po Avstriji. Potreba po njih da je velika, ker je vojaštvo odšlo na bojišča. Župan se je v isti zadevi obrnil na komandante nekdanjih korpusov, le-ti pa so pozvali k formiranju nove straže (Bürger- wache) svoje nekdanje oficirje. Zdi se, da te naloge ni bilo moč povsem gladko izpeljati. Bržkone so se v Ljubljani zgledovali po dru- gih avstrijskih mestih. To bi sodili tudi po okrožnici notranjeavstrijskega gubemija od januarja 1814, ki našteva dolžnosti v zvezi z organiziranjem civilne stražne službe (Civil- wachdienstleistung) v pomirju mesta Gradca. Tamkajšnji meščani so bili dolžni vpeljati tako službo, kakor že poprej pa so bili od nje oproščeni duhovniki, plemiči, vojaške osebe, stanovski in magistratni uradniki, advokati, zdravniki, padarji, učno osebje, umetniki, apotekarji, dimnikarji, stanovski topničar- ji(!), možje nad 60 let in mladoletniki. Tudi spomladi leta 1815 vprašanje civilne stražne službe v Ljubljani še vedno ni bilo rešeno. Predvsem ni bilo na voljo orožja, ki so ga leta 1809 meščanom odvzeli Francozi (spisi omenjajo 150 lahkih mušket in prav to- liko sabelj) in je bilo v tem času shranjeno v arzenalu v Trstu. Vendar so se v aprilu le pokazali obrisi novega korpusa. Nekdanjemu adjutantu grenadirskega korpusa Francu Por- ti ju se je posrečilo zbrati 30 uniformiranih m_eščanov in 4 meščanske oficirje, ki so pri- čeli opravljati stražno službo. Komando nad njimi je prevzel bivši nadporočnik grenadir- skega korpusa trgovec Simon Pesjak. Skle- nili so, da naj bi v bodoče imeli v Ljubljani samo en meščanski korpus z vsaj 120 možmi in ustreznim starešinskim kadrom. Stroške za uniformiranje naj bi nosili deloma člani sami, manj premožnim pa bi pomagala ob- čina. Okrožni urad je pozdravil pobudo mesta, odklonil pa je denarno pomoč pri oblačenju nove formacije. Opozoril je občino, da mora vložiti formalno prošnjo za ustanovitev kor- pusa, prošnji naj priloži seznam oseb in tudi natančen opis uniforme s skico uniformira- nega moža. Dokumentacija o delovanju meščanske for- macije po letu 1813 je precej skromnejša od prejšnje. Iz aktov je razbrati, da se je po eni strani vsekakor kazala potreba po ponovni ustanovitvi take formacije in da so jo pripo- ročali celo z višjih forumov. Po drugi strani pa zanjo le ni bUo tolikšnega zanimanja kot pred letom 1809. Sama oblast je formiranje zavirala še s pomisleki o vrnitvi orožja in z administrativnimi pogoji okoli ustanovitve itd. V aprilu 1816 so za stotnika novega meščan- skega korpusa predlagali Antona Cernjaka, obenem so spročili tudi, kakšen naj bi bü se- stav korpusnega štaba. Na prvem mestu omenjajo stotnika avditorja, potem kapitana (Capitain), nadporočnika, blagajnika, inšpek- torja ekonomije, poročnika in zastavnika. Ze nekaj mesecev pozneje, v avgustu istega leta pa beremo sporočilo kresije občini, da naj z organiziranjem korpusa še počakajo, dokler ne bodo izdelana temeljna pravila za korpu- se po vsej monarhiji. Nekaj let se je tudi vlekla pravda okoli zaprošenih pušk, korpus jih je dobil šele v marcu 1817. Prav te puške, šlo je za 200 komadov, ki so jih po cesarskem odloku dobili v dar, pa so že dve leti pozneje pričeli oddajati na prošnjo policijske direk- cije novemu policijskemu moštvu, ki je od- slej opravljalo v mestu stražno službo. Videti je, da se v tem času niso skrčile samo kompetence korpusa, ampak, da je pričela popuščati tudi disciplina članov. To se je na- zorno pokazalo ob prihodu ruskega velikega kneza Mihaela v maju 1819, ko se od 96 registriranih članov korpusa ksir 51 ni udele- žilo parade, prirejene v knezovo čast. V po- ročilu magistratu ugotavlja vodstvo korpusa, da je krivda za tak odnos v pomanjkljivosti pravil in same organizacije, zato naj bi do sestave novih pravil opustili vse parade. V naslednjih letih nam arhivski viri vse manj poročajo o ljubljanskem korpusu. V osnutku za novi korpus v letu 1833 je omenjeno, da se »v letu 1816 ustanovljeni meščanski kor- pus ni dolgo ohranil«. Po Radicsu so korpus razpustili leta 1820. Neki akt iz leta 1823, eden zadnjih iz arhiva korpusa, omenja H. J. Hoj- nika kot predstojnika nekdanjega meščanske- ga korpusa (»als Vorsteher des ehem. Bürger Corps«). O adjustiranju korpusa med leti 1813—33 vemo bore malo. Uniformiranci, ki jih je leta 1815 zbral za stražarsko službo Franc Porti, so bržkone uporabili še stare uniforme iz do- be pred francosko zasedbo. Vsekakor pa so korpus kmalu zatem na novo oblekli. Leta 1833 omenjajo, da je bila enota leta 1816 pri- memo adjustirana (»das trefflich adjustierte neue Bürger Corps«), skice teh uniform žal ni. Vendar se mi zdi, da bi se dala ta vrzel zapolniti z oljnato sliko, ki predstavlja ne- znanega oficirja, danes v Mestnem muzeju v Ljubljani. Slika je doprsni portret moža sred- 26 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Osnutek za uniforme ljubljanskega meščanskega korpusa leta 1833 (po sočasni barvni skici v Mestnem arhivu Ljubljana) njih let v temno zelenem fraku z rdečim ovratnikom in zlatimi gumbi. Mož je prepa- san s črno žolto oficirsko ešarpo. Da ne gre za oficirja avstrijske vojske, se prepričamo po tem, ker nosi epolete, na desni strani epo- lete z resami, na levi pletenico z naranmimi vrvicami, ki mu visijo ob levi roki in so pri- trjene na gumb suknjiča. Avstrijska vojska — 7. izjemo ulancev — v tem obdobju in tudi pozneje ni nosila epolet. Glede na barvo suk- njiča in tudi na tip naramnih vrvic po pru- skem vzorcu, ki smo jih že spoznali na Herr- leinovi podobi, bi se nam zdelo verjetno, da predstavlja slika oficirja meščanskega korpu- sa iz omenjenega obdobja. Vse do leta 1833 v ar^hivski zapuščini ni sledov o dejavnosti korpusov. Sele tega leta v oktobru so se v Ljubljani ponovno lotili nji- hovega oživljanja. O tem nas poučuje načrt (Plan zur Errichtung eines uniformierten Bürger Corps in Laibach 1833), ki pravi, da imajo po vseh deželnih mestih monarhije ia celo v večini manjših mest v Avstriji, na Češkem in drugod uniformirane meščanske garde. Le-te da nastopajo ob potovanjih ce- sarja, v Pragi so nastopili celo različni rodovi teh gard. Nadalje je rečeno v osnutku, da je Ljubljana pred leti že imela dva korpusa, ki sta bila mestu v okras, njuno delovanje pa je pretrgala sovražna invazija. Tudi leta 1816 ustanovljeni korpus se ni obnesel. Po letu 1816 je število prebivalstva in mladih, za voj- sko sposobnih ljudi v Ljubljani precej nara- slo. Mnogi od teh bi radi služili v korpusu, vendar nimajo denarja za imatrikulacijo. Za- to naj bi se s predlogom za ustanovitev kor- pusa počakalo, dokler bi si zadostno število meščanov moglo kupiti meščansko pravico. Šele potem bi bilo namreč smiselno unifor- miranje takega korpusa. V nadaljevanju omenja osnutek pogoje, pod katerimi naj bi sprejemali člane v korpus (plačevanje imatrikulacije in meščanskih taks, meščanska diploma). Za začetek naj bi podpirali uniformiranje tistih članov, ki ni- majo denarja za nabavo oblačil. Za korpus je treba izbrati ustrezno novo ime. Enota naj bi imela v prvem pozivu 60 mož brez činov. Pri formiranju kompanij pa bi bilo v vsaki od njiju po 13 starešin in to 1 stotnik kot komandant, 1 kapitan, 1 nadporočnik, poroč- nik, 1 zastavnik, 2 narednika ali stražmojstra in o podoficirjev. Pri vsaki kompaniji naj bi bUa tudi po dva tamburja, pri drugi kompa- niji še 6 do 8 godbenikov. Kolikor bi se šte- vilo korpusa povečalo na 4 kompanije, bi enota potrebovala za poveljnika 1 štabnega oficirja-majorja in 1 adjutanta. Za starešine naj bi izbrali šolane in častivredne meščane, ki bi jih predlagal magistrat, njihovo izvoli- tev pa naj bi opravili pred vsem korpusom z večino glasov. Osnutek še dodaja, da naj kor- pus, dokler ni njegov sestav kompleten, na- stopa le v špalirju pri procesijah ob veliko- 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 nočnem vstajenju in za Rešnje telo, nadalje pri slovesnostih za cesarjev rojstni dan in hot častna straža pri potovanju članov cesar- ske hiše skozi Ljubljano, vendar naj to funk- cijo opravlja samo v soglasju z vojaškimi ob- lastmi. Sledi nadroben opis uniforme novega kor- pusa, ki ga dopolnjuje še barvna skica s štiri- mi inačicami teh oblačil. Uniformo naj bi se- stavljala temno zelen frak s škrici do kolen in dolge hlače, sreibmo sive barve. Prsni del suknjiča naj bi bil rdeč in pošit z dvema vrsta- ma rumenih gumbov s četno številko. Osnu- tek omenja rdeče našitke na rokavih in obšiv- ke, po skici je enake bairve tudi ovratnik, prav tako ozek lampas na hlačah. Poleti naj bi prostaki zamenjali suknene hlače za platne- ne. Vsi člani korpusa naj bi nosili na rokav- nih zavihkih ozko zlato obrobo, podoficirji in oficirji pa tudi zlate pasice na ovratnikih. Be- sedilo in skica osnutka sta si nekoliko V na- sprotju: v tekstu je omenjeno, da nosi moštvo medeninaste luskinaste epolete z mestnim grbom, po skici naj bi bili to samo rdeči na- šitki s svitki na rokavih. Pač pa je videti, da da naj bi bile omenjene oblike oficirske epo- lete. Prostaki bi bili opremljeni s puškami, bajoneti in kratkimi ukrivljenimi sabljami, nadalje z nabojnjačo in lahkim telečnjakom. Vse to bi nosili na belem usnjenem jermenu, na sablji tudi rumen portepé. Oficirske tmiforme naj bi bile iz boljšega sukna, našitki na ovratnikih iz »pravega« zlata, zlata, pomešana s črno barvo, naj bi bila tudi ešarpa po vojaškem vzorcu. Ukriv- ljene sablje v svetlih nožnicah bi bile okra- šene z zlatimi, prav tako vojaškimi portepéji. Pokrivala za prostake in podoficirje naj bi bile čake iz pološčenega usnja, na njih pa bi bil medeninast mestni grb v lovorovem ven- cu, črno žolta kokarda, belo zelen volnen čop in enake ali povsem zelene vrvice s spletenim obeskom. Pokrivalo oficirjev naj bi bil dvo- rogeljnik, ki bi ga krasila bela in zelena vi- seča perjanica. Ob koncu poglavja o uniformiranju pripo- minja pisec osnutka, da bi bila za hlače pri- kladnejša sleherna druga barva samo ne bela, prav tako se tudi ne bi odločili za visoke škornje, ki so bil dragi in so se jim ljudje po- smehovali. Tudi čake da so cenejše in lažje od nekdanjih šlemov, v mislih imajo verjetno sleme, kakršne so nosili v začetku stoletja v avstrijski vojski. Novi strelski oziroma lovski korpus naj bi spominjal na nekdanjo slavno enoto v Ljubljani. Vsekakor bi bilo primemo sestaviti posebno komisijo strokovnjakov za uniforme, v kateri bi bili upokojeni oficirji, vojaški krojači, pa tudi meščani, ki bi poka- zali okus in smisel za tako nalogo. Osnutek naj bi nato predložili deželnemu gubemiju. Barvna skica iz leta 1833 nam pokaže, da so pri novih uniformah nameravali vpeljati ne- katere novosti, ki so bile v skladu z modnim okusom dobe, deloma je šlo za posnetke po sočasnih uniformah v armadi, deloma za vpli- ve od drugod. Tako je cilindrično, proti vrhu razširjajoče se pokrivalo ustrezalo obliki armadne pehotne čake. Vojaški je bil slej ko prej kroj fraka, vendar v vojski niso nosili barvitih prsnih delov, luskinastih epolet itd. Podobne posebnosti najdemo tudi pri drugih meščanskih korpusih v monarhiji, skupni pa so jim bili oficirski častni znaki, kokarde, ešarpe in emblemi, ki so bili povzeti po voj- ski, kolikor je šlo za enote, ki so imele pra- vico do teh znakov. V sklepnem poglavju osnutka je omenjeno vojaško urjenje članov korpusa. Le-ti naj vadijo sprva v skupinah po 10 mož na stre- lišču ali v redutni dvorani, pozneje pa že v sestavu kompanij oziroma divizije. Vaje naj ponavljajo nekajkrat v letu razen pozimi in to pod vodstvom bivših oficirjev domačega polka. Tako bi korpus dosegel vojaški videz in tudi okretnost. Kakor nekoč lovski korpus naj tudi nova korporacija deluje v dobro so- meščanov in naj se ne razide po naključju. Kolikor pa sploh ne bi prišlo do predložitve tega osnutka, ga je treba razveljaviti in uni- čiti. Osnutek iz leta 1833 je zadnji dokument, ki nam pripoveduje o adjustiranju ljubljan- skih meščanskih enot, hkrati je tudi po datu- mu zadnji v fasciklu o zgodovini korpusov. Iz tega gradiva tudi ne izvemo, aH so korpus tedaj obnovili ali je ostalo samo pri osnutku. V šematizmih ljubljanskega gubemija v ob- dobju med dvajsetimi in štiridesetimi leti vse- kakor ni omenjen kak nov korpus, medtem ko šematizmi pred letom 1809 poimenično na- vajajo moštvi obeh ljubljanskih enot, lovske in grenadirske. V doslej pregledani dokumen- taciji ugotovimo po letu 1833 torej vrzel, ki se končuje šele s formiranjem narodne garde, za katero so bila glede uniformiranja enotna pravila, veljavna za vso Avstrijo. Te unifor- me in njene različice na Slovenskem sem ob- delal v posebni razpravi in jih zato na tem mestu ne bom opisoval. Vsekakor so oblekli narodne gardiste v Ljubljani v uniforme, ukrojene po enotnih predpisih, in niso nosili morebitnih uniform nekdanjih meščanskih korpusov, kot se je to zgodilo v mnogih kra- jih ob začetku revolucionarnega obdobja 1848/49. Cas po ukinitvi narodne garde nam ne spre- govori več o meščanskih uniformah. S cesar- 28 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 jevim patentom leta 1851 so narodno gardo razpustili, za meščanske in strelske korpuse ali, kot je zapisano v slovenskem prevodu pa- tenta, »mestnjanska in strelska kardela« pa so določili strožje pogoje. Se naprej so smele delovati tiste enote, ki so imele za to posebno privoljenje, še te pa so morale predložiti svoje statute v revizijo. Cesar si je nadalje pridržal pravico presoditi, katere od začasno ukinje- nih korpusov kaže obnoviti in v katerih kra- jih korpuse na novo ustanavljati. Leta 1851 se je za preostale uniforme narodne garde potegovalo strelsko društvo v Ljubljani, ki je želelo s temi uniformami opremiti društve- no godbo. Z nekaterimi omejitvami glede vi- deza teh uniform je društvo privoljenje za uniformiranje godbe dobilo, že leta 1853 pa so godbo razpustili. Leto 1851 pomeni v razvoju avstrijskih uni- formiranih meščanskih formcij vsekakor od- ločilno prelomnico, po kateri v Ljubljani gle- de adjustiranja v dotedanjem pomenu ni omembe vrednih sledov. Za konec še nekaj podatkov, ki osvetljuje- jo pomen uniforme v meščanskih korpusih. Ze iz korpusnih pravil je razbrati, kolikšno vlogo so pripisovali dostojnemu videzu obla- čila. Večkrat poudarjajo, da je treba skrbeti za urejeno, vojaško nastopanje na paradah, v sprevodih in ob drugih slovesnostih. Vo- jaški pomp, v katerem je poglavitno slikovito oblačilo, je sodil k osnovnim dejavnostim teh korpusov. Z nošenjem uniforme in orožja so člani korpusov prevzemali tudi navade in olb- našanje, ki je bilo sicer udomačeno v armadi. Posebej z znaki oficirske časti, kot so biLi v rabi v armadi, so se gardisti, ki so bili v za- sebnem življenju trgovci in obrtniki, radi po- stavljali pred someščani. To prizadevanje za vojaškim videzom je pogosto zbujalo zavist in tudi posmeh. P. Radios omenja, da tak po- smeh ni bil na mestu in gardistom ne bi sme- li zameriti veselja do uniforme in orožja, nji- hove naloge da so bue odgovorne, saj so mo- rali, če je bilo troha«, za someščane žrtvovati tudi svoje življenje. Na uniforme in starešinsko vojaško čast se nanaša nekaj aktov v arhivu korpusa. Zna- čilna je pritožba Ignaca Muleja, po poklicu krojaškega mojstra v Ljubljani, ki jo je leta 1795 naslovil na komandanta grenadirskega korpusa. Mulej navaja, da je bil povišan v zastavnika in da se je zato pojavil na paradi z znaki novega čina. Tam pa so mu pojasnui, da mu ta čin še ne pripada. Poslušno se je torej preoblekel in opravil službo brez zna- kov kadeta. Vendar meni, da se mu je zgodila krivica in da so ga razžalili, kar je moč po- ravnati samo s teim, da mu povrnejo stroške, ki jih je imel z nabavo paradnih škornjev, oficirskega portepéja, sablje in per j anice. Podobno govori o pojmovanju časti in raz- žalitve že omenjeni incident med stotnikom grenadirjev, sicer trgovcem Alborghettijem in korpusnim kadetom Michlom. Spor povsem spominja na obračune, kakršni so bili v na- vadi med oficirji. Nastal je zato, ker kadet v neki družbi ni hotel sneti klobuka. Stotnik je Michla pozval, naj se odkrije, kadet pa se mu je uprl in je potegnU sabljo. Alberghetti mu je zbil orožje iz rok in mu nato še potrgal epoleti. Izgovarjal se je, da je ravnal tako, ker mu je kadet odrekel pokorščino, kadet pa je dejanje razglašal za žalitev in je zahteval javno opravičilo. Podoba je, da so se člani korpusov nosili precej samozavestno, v takih držah, ki jim jo je narekovala predvsem uniforma, pa jih za- sledimo na portretih. Iz številnih uradnih spisov razberemo, da je mnogo vprašanj pov- zročalo oblačenje moštev, torej nabava uni- form. Obleke so bile drage in kdor se je hotel postaviti s posebej ukrojeno uniformo, je mo- ral globoko seči v žep. K uniformi so sodili še številni dodatki: pasovi, čopi, ešarpe, por- tepéji in podobno, kar vse je bilo treba na- baviti za svoj denar. Mnogi člani so bili zato« proti pogostim novotarijam, ki jih je prina- šala moda in z njo predpisi. Tako se je npr. meščan Nikolaj Khörrer leta 1801 pismeno izrekel proti novi monduri, češ da zaradi po- manjkanja denarja časi za take spremembe pač niso primerni in da je sam celo priprav- ljen prodati svojo »-armaturo« za ugodno ce- no. Podobno je leta 1803 Leonhard Vogau sporočil vodstvu grenadirskega korpusa svoje gledišče: odklonil je nadaljno službo v korpu- su, ker bi si moral omisliti novo uniformo. Ze pred časom da si je dal izdelati lastno uniformo, vse to pa je drago in nove obleke ne bi zmogel. Značilen je bil odnos vojaštva do korpusov. S temi korporacij ami je sicer sodelovalo in je bilo na njihovo pomoč močno navezano v času vojn, ko so mestne straže opravljale stražarsko službo pri pomembnih mestnih ob- jektih. Vendar je bilo jasno čutiti tudi bo- jazen, da bi se korpusi preveč razrasli in da bi se njihovi člani v uniformah merili z red- no vojsko. Z vojaške strani so zato prihajale številne intervencije v zvezi s pravicami no- šenja oficirskih znakov, s podeljevanjem teh privilegijev, njihovim zopetnim ukinjanjem itd. Pri vsem tem so bili meščanski korpusi v bistvu vendarle samo polvojaške organizacije ljudi, ki kljub pisanim suknjam in žvenketu vojaškega orožja niso pozabljali na svoje trgo- i 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 vine in delavnice. Skrb za osnovni poklic se zrcali tudi v korpusnih statutih. V reglementu lovskega korpusa iz leta 1795 beremo, da je en dan pred parado treba eksercirati, vendar naj vaje ne trajajo več kot po kako uro, ker bi člani korpusa sicer izgubljali preveč časa v svojem poklicu. Osnovno vodilo za obstoj meščanskih kor- pusov je bila skrb za blaginjo lastnega mesta. Skozi stoletja so imele te organizacije ned- vomen obrambni pomen in tudi v vojnih raz- merah v 18. in 19. stoletju so še slonele od- govorne naloge na njihovih ramenih. Ustrez- no razmeram je bila za korpuse značilna tudi njihova vojaška sposobnost. S konsolidacijo političnih razmer, s spopokijevanjem kompe- tenc političnih in občinskih oblasti, z uredit- vijo vojaške gamizijske službe in uvedbo m.estnih policijskih organov je pričela potre- ba po korpusih občutno pojemati. Z njo pa sta plahnela njihov vojaški značaj in strum- nost in so se te formacije vse bolj spreminjale v uniformirane združbe, ki so bile sicer oven- čane s tradicijo in privilegiji, vendar brez prave življenske potrebe. Ce ob koncu še enkrat poudarimo, da smo poskušali osvetliti zgodovino ljubljanskih meščanskih korpusov s kostumološkega zor- nega kota, lahko ugotovimo, da se je unifor- miranje teh korporacij v Ljubljani odvijalo v sorodnih pogojih kakor v drugih deželnih mestih monarhije, da je sledilo oblačilnim menjavam na področju uniform sorazmerno v korak z njihovim pojavljanjem in da je značilno popestrilo podobo o oblačenju naše družbe v 18. in 19. stoletju. VIRI IN LITERATURA Mestni arhiv Ljubljane: Arhivalije o meščanski straži 1792—1809 (Reg. I., fase. 148) in o meščan- skem korpusu, lovskem korpusu in meščanski grenadirski kompaniji [Varia Mag. I (magistra- tica acta) fase. 3]. Na to gradivo me je opozoril v. arhivski svetovalec dr. Vlado Valenčič, ki se mu na tem mestu zahvaljujem za vso pomoč. — Šematizmi ljubljanskega gubemija 1807—1843. Občni deržavni zakonik in vladni list za avstrij- sko cesarstvo, Dunaj 1851. — J. W. Valvasor, Die Ehrees des Herzogthums Krain, III, 1689. — F. Müller, Die kaiserl. königl. österreichische Armee seit der Errichtung der stehenden Kriegsheere bis auf die neueste Zeit. Nebst einer Beigabe: No- tizen über die bewaffneten Bürger-Corps der grösseren Städte der Monarchie, Prag 1845. — A. Dimitz, Urkundliches zur Geschichte des Schüt- zenwesens in Krain, MHK, XVIII, 1863. — P. v. Radics, (beschichte der Rohrschützengesellschaft des k.k. priv. Landes-Hauptschiessstandes Lai- bach (Festschrift), Laibach 1885. — R. Ottenfeld- O. Teuber, Die österreichische Armee 1700-1867, Wien 1895. — J. Mal, Zgodovina slovenskega na- roda (najnovejša doba), Celje 1928. — J. Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana 1957. — W. Transfeld-K. H. Brand, Worth und Brauch im deutschen Heer, Hamburg 1967. — S. Vrišer, Uniforme meščanskega konjeniškega korpusa v Ptuju, Ptujski zbornik 1969. — S. Vrišer, Uni- forme narodne garde na Slovenskem v letih 1848/49, CZN, n. v. 5 (XL), letnik 1969. 30 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 ZAČETKI »SLOVENSKEGA FERIJALNEGA DRUSTVA 'SAVA' V LJUBLIANI« JANEZ STERGAR Značilno za razvoj mladih narodov, ki jih je zbudila pomlad leta 1848, je, da so v njem veliko vlogo igrali mladi ljudje. Na poseben pomen dijaške in visokošolske mladine v »slo^ venski kultumopolitični in slovstveni zgodo- vini-« druge polovice devetnajstega stoletja je že pred prvo svetovno vojno začel opozar- jati Ivan Prijatelj. Njegova dela in dela sle- dečih mu slovenskih slovstvenih zgodovinar- jev so tako splošno znana, da jih tu ni treba naštevati. Na žalost pa moramo reči, da neke sintetične zgodovinske raziskave dijaškega in študentskega žit j a na Slovenskem za čas do propada habsburške monarhije še vedno ni- mamo. Pri tem mislim na delo, ki bi büo po svoji temeljitosti in dokumentiranosti podobno knjigi Slavka Kremenška »Slovensko študen- tovsko gibanje 1919—1941«, Ljubljana 1972. Kremenškovo uvodno poglavje zgoščeno ori- suje tudi čas od nastanka prvih slovenskih akademskih društev na Dunaju in v Gradcu; v opombah k temu tekstu najdemo vso sta- rejšo temeljno literaturo. Tako ostane pred- vsem še opozorilo, da tudi mladinsko gibanje v času od leta 1941 do danes ostaja še vedno le fragmentarno obdelano. Prav v zadnjih letih pa je bila natisnjena vrsta monografskih prispevkov k poznavanju nakazane problematike. Med njimi naj ome- nimo peto knjižico »Kronike« — Peter Vodo- pivec, Luka Knafelj in štipsidisti njegove ustanove — publikacijo torej, ki po vsebini sega najdlje nazaj, do sedemnajstega stoletja. Med obujenimi gimnazijskimi izvestji naj omenimo zbornik »225 let novomeške gimna- zije«. Novo mesto 1971, in njegovega glav- nega avtorja, že pokojnega Milana Dodiča. Novejšega datuma je tudi na dunajski uni- verzi izdelana disertacija Korošca Wolf ganga Petritscha o slovenskih študentih s Kranj- skega na dunajski univerzi v letih 1848 do 1890. Tu so še razni članki, pisani na podlagi virov in hkrati spominov samih avtorjev; npr. v »Celjskem zborniku 1971—1972«, Ce- lje 1972, razpravi Frana Rosa o Srečku Pun- cerju in Mirka Rosa o kulturni dejavnosti akademske mladine v Celju 1907—1925 ter v »Idrijskih razgledih« od št. 3-4/1972 da- lje objavljana razprava Lada Božiča o di- jaških organizacijah v Idriji od leta 1901, ko je tu odprla vrata prva slovenska realka. Dijaški »Preporod« je doživel novo osvetli- tev z odličnim spominskim zbornikom »Pre- porodovci proti Avstriji«, Ljubljana 1970. Vladimir Dedijer je že v knjigi »Sarajevo 1914«, Ljubljana 1966, preporodovstvu dal ju- goslovanski okvir, že nekaj let pa je neizpol- njena njegova obljuba, da bo revolucionar- nemu gibanju med slovenskimi dijaki pred prvo svetovno vojno posvetil samostojno knjižno delo. V evropskem zgodovinopisju je dovolj zna- nega o delovanju in oblikah združevanja di- jakov in študentov v stoletjih do pričetka na- rodnostnih gibanj. Čeprav bi bilo zanimivo več izvedeti o društvih naših študentov na tujem in dijakov v domačih pokrajinah, ver- jetno tu lahko tvegamo trditev, da posebnih razlik med njimi in med ostalimi tujimi ni bilo. Na drugi strani je dobro znano, da so že od začetka obstajanja narodnostnih krož- kov po Sloveniji in v univerzitetnih sredi- ščih študentje sodelovali v njih. Ob »politi- zaciji« društev leta 1848 so, kot kaže, v njih predstavljali celo večino. Prva dunajska in graška samostojna študentska društva z jas- no izoblikovano slovensko narodnostno za- vestjo je drugega za drugim pobirala kuga pomarčnega režima. Ostajala so le prijatelj- ska omizja, ki so se seveda ob prvi priliki spet konstituirala kot društva. Društveni zakon z dne 15. novembra 1867 je pomenil začetek novega organiziranja za vsa društva v Avstriji; zakon je ostal v ve- ljavi neizpranenjen ves čas do pričetka prve svetovne vojno. Ker mladansikih političnih društev zakon ni dopuščal in so bila dijaška društva lahko le literarna in to pod strogo kontrolo učiteljev, so se na dveh vsesloven- skih shodih v Ljubljani leta 1868 in 1869 vi- sokošolci in srednješolski albiturienti odloči- li za ustanovitev slovenskih akademskih dru- štev, ki naj po posameznih univerzitetnih mestih delujejo na podlagi skupnega narod- nostnega in svobodomiselnega programa. Do- bro je znano, da sta nato leta 1869 in 1875 na Dunaju in v Gradcu nastali akademski društvi »Slovenija« in »Triglav« in da sta obe preživeli staro monarhijo. Prav tako imamo na različnih mestih shranjene podatke o ob- stoju skrivnih dijaških društev po vseh slo- venskih krajih s srednjimi šolami. Zelo malo pa je napisanega o tem, kako so se študentje v domovini kljub temu tudi legalno združe- vali v počitniških, tedaj »ferijalnih« organi- zacijah, med katerimi je bilo prvo »Sloven- sko ferijalno društvo »Sava« v Ljubljani«. V znani mi literaturi sem zasledil le nekaj 31 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 odstavkov o ustanovitvi »Save« 3. av^gusta 1892 in nekaj oznak idejne usmeritve nove- ga društva. Na take vrstice je moč naleteti pri Prija- telju, ki vidi v ustanovitvi »Save« »stremlje- nje... po tem, da se dijaštvo enotno orga- nizira« in »ob počitnicah v raznih krajih po deželi« prireja »shode, veselice, poučna pre- davanja«. Prijatelj navaja še priporočilo v istem času nastalega študentskega lista »Ves- ne«, »naj se »Savani« pri takih prilikah dru- žijo z abiturienti«*; Prijatelj »Savo« v vsem povezuje z »Vesno«. Ko na drugem mestu go- vori o koncu slovenskega slogaštva, spet iz- recno omenja »Savo«, ki se je javno uprla že predlogom resolucij prvega slovenskega katoliškega shoda in se je postavila na bo- rilno stališče, ki je zahtevalo, da mora član društva z orožjem braniti svojo zastavo.^ V zvezi z »Vesno« Anton Slodnjak omenja prizadevanja Janka Vencajza, da bi dimajsko »Slovenijo« reformiral »v radikalno svobodo- miselnem duhu in v smislu obnovljenega, po- litično fundiranega panslavizma« ter njegov trud »za ustanovitev počitniškega akademske- ga društva Sava, ki naj bi ga družilo 'pravo pobratimstvo' med člani in trdna organizacij- ska vez po zgledu nemških 'burševskih' aka- demskih društev. Vencajz je bil nedvomno v zvezi s taikratni'm češkim ^radikalnim štu- dentovskim gibanjem in je hotel napraviti tudi iz našega dijaštva upoštevanja vredno politično in kulturno organizacijo.«^ Drugi avtorji ne dodajajo bistveno novih spoznanj. Neobjavljena dela in teksti, ki jih je moč imeti za vire, so navedeni v opombah. Z zaostrovanjem narodnostnih nasprotij v habsburški monarhiji so tudi odnosi med štu- dentovskimi društvi različnih narodnosti po- stajali vedno bolj napeti. Med šolskim letom so v univerzitetnih mestih nemški burši lahko skoraj neomejeno gospodarili nad svojimi ko- legi zaradi številčne premoči in zaradi za- slombe pri univerzitetnih oblasteh. V čeških in slovenskih deželah, kamor se je v času po- čitnic vračalo lepo število nemško čutečih študentov, ipa so bili nemški burši v številčni manjšini. Da bi kljub temu ohranili svojo nadmoč še v času, ko je politična prevlada nemštva v teh krajih usihala, so svojo malo- številnost skušali nadomestiti z večjo agre- sivnostjo, z enotnim in organiziranim nasto- panjem. Po posameznih deželah so se zbrali v »počitniška društva nemških visokošolcev« ali »krajanstva«. Nemška, študentska »krajan- stva« so bila na Slovenskem prva mladinska društva v sodobnem smislu besede. Tako je bila npr, na Kranjskem »Akademi- sche Landsmannschaft Carniola« ustanovlje- na že v letu 1884.* V zgodovino se je bolj vtis- nila druga »Carniola« — »Verein deutscher Hochschüler aus Krain« ali »Akademische- technische-Ferialverbindung«, ki jo je deset študentov ustanovilo v Ljubljani 14. septem- bra 1884 v zlati sobi nemškega družabnega centra Kazina.^ Oblasti so brez omahovanja potrdile pravila, ki so govorila o »domovin- skem mišljenju in skrbi za obstoj nemške znanosti in rodu«^ — »po nemških študentskih šegah in navadah«, kot so pristavili pozneje.' Izpričevalo, da so »Karniolci« vestno izpolnje- vali burševske zahteve, je v društveni spo- minski knjigi objavljena statistika dvoboje- vanj in že zelo zgodnje beležke o izključitvah zaradi omahljivosti in premalo odločne ob- rambe društvenih barv. Že na ustanovnem občnem zboru »Camiole« 18. decembra 1884 je bil za starešino izvoljen med drugimi elitnimi predstavniki ljubljan- skega nemštva tudi Kari Deschmann. Ob nje- govi smrti marca 1889 so »Karniolci« dva tedna nosili žalne trakove, v Ljubljani, v Gradcu in na Dimaju pa so priredili sedmine. Poleg tega, da je imelo društvo svoj sedež v Kazinu, je izpričevalo njegovo nemštvo še nadalje dejstvo, da je vsak »Kamiolec« moral postati član »Schulvereina« in društvena ude- ležba na vseh nemško-nacionalnih manife- stacijah tistega časa. Čeprav število rednih članov niti v prvih letih ni bilo dosti večje od dveh desetin in so na slovesnosti skupaj s starešinami zbobnali le do petdeset članov, je »Carniola« zaradi svoje predrznosti in zaradi pompa, ki ga je zganjala ob najrazličnejših slavnostüi, bila trn v peti slovenskim študentom. Nekaj mesecev za »Carniolo« (28. 3. 1885) je bila v Celju ustanovljena »Ferialverbin- dung deutscher Hochschüler in Untersteier- mark 'Germania'«, M se je pozneje preselila v Maribor.* Odnosi med obema društvoma so bili prijateljski; sprva so celo razmišljali o združitvi. Nasprotno pa so bili »Karniolci« tako sovražno razpoloženi do svojih kolegov iz celovške »Karinthije«, da so zaradi njiho- vega vstopa v »Verband der deutschnationa- len Burschenschaften und Verbindungen« »Karniolci« iz te organizacije poleti 1888 iz- stopili. Pač pa kronika ljubljanskih buršev poroča, da so se spomladi leta 1893 udeležili v Celovcu Bismarckovega komer sa, ki ga je priredila »Kärntner deutschnationale Stu- dentenschaft«.' Misel na trdnejšo slovensko dijaško orga- nizacijo, ki bi delovala tudi poleti, od shodov ob koncu šestdesetih let ni več zamrla. Ne glede na to, da so npr. »Triglavova« pravila izrecno ugotavljala, da »društvo počiva med; 32 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Dopis »Carniole« iz leta 1901 ljubljanskemu magistratu šolskimi počitnicami,«'" imamo na voljo do- volj poročil o študentskih dejavnostih med počitnicami, ob različnih slovesnostih sta dru- štvi nastopali celo s praporoma in z društve- nimi znaki. Po ustanovitvi »Carniole« in »Ger- manije« pa je postalo povsem jasno, da na podobno slovensko društvo ne bo treba dolgo čakati. In res so že leta 1885 graški »Trigla- vani« vložili prošnjo za potrditev pravil »Fe- rijalnega društva«. Štajersko deželno name- stništvo je pravila zavrnilo." Razlogov za zavrnitev ne poznamo; glede na znano prak- so avstrijske birokracije (zavlačevanje po- trditve pravil katoliške »Danice« itd.) in gle- de na dejstvo, da si je prav v tem letu du- najska vlada celo izmislila nevarnost kuge, da je lahko preprečila vseslovanski shod na Velehradu, pa verjetno formalnih razlogov res ni bilo težko najti. Preseneča dejstvo, da so študentje po prvem neuspelem poskusu mirovali celih pet let. Še- le spomladi 1890 je prišla iz dunajske »Slo- 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 venije« nova spodbuda za ustanovitev poli- tičnega društva. Na predlog medicinca Janka Bleiweisa-Trsteniskega so izvolili »poseben odsek, ki naj v sporazumljenji z bratskim društvom »Triglav« ustanovi »slov. akad. fe- rijalno društvo«. Poleg Bleiweisa so stopiM v odsek še: jurista Lavoslav Batic in Viktor Zupane ter medicinca Fran Goestl in Karol Zakrajšček.i2 26. junija 1890 je precej izpre- menjen »konstitujoči odbor za ustanovitev društva: »Ferijalno društvo slovenskih veli- košolcev« vložil pet izvodov pravil s predpi- sanim kolekom za 50 krajcarjev v odobritev deželni vladi v Ljubljani. Ta je pravila 10. julija vrnila s pripombo, da je treba dodati določilo o razdelitvi premoženja v primeru uradne razpustitve društva.'^ Kranjski deželni predsednik je bil tedaj Slovenec Andrej Winkler, tako da ne more biti dvoma, da je šlo res le za majhno, ven- dar očitno zakonsko pomanjkljivost. Tudi graški študentje so se že odzvali vabilu k so- delovanju. Kljub vsem pogovorom in dopiso- vanjem pa se je stvar spet zavlekla za dobro leto. Morda je temu botroval tudi nekajme- sečni spor med obema društvoma zaradi od- ločnega odpora »Slovenije« proti rovarjenju Mahničevega »Rimskega katolika«." Jeseni leta 1891 in naslednjo pomlad je bil dunajski pripravljalni odbor še nekajkrat prenovljen, po zgladitvi spora so vanj poslali predstavnika tudi »Triglavani«.i5 y začetku aprila ponovno vložena pravila je tokrat ba- ron Winkler brez pripomb odobril z lastno- ročnim podpisom 12. aprila. Cez pet dni so z ljubljanskega magistrata poslali obvestilo o tem na dunajski naslov pripravljalnega od- bora in hkrati društvo vpisali v društveni ka- taster.'* Društvena pravila uvodoma pravijo: »Na- men društvu je, v počitnicah gojiti družno življenje in dijaški živelj med svojimi člani in jim biti duševna in zabavna vez. V ta smo- ter prireja društvo v raznih krajih slovenske domovine shode, veselice, izlete, poljudno- poučna predavanja in izdaja spise.« Člani se dele na častne člane, ustanovnike, podpornike, starešine in redne člane, kar so lahko »slo- venski visokošolci za časa svojih ukov in abi- turijentje«. Izmed določb 35 členov pravil naj omenim le še nekatere: »Sedež društva je v Ljubljani. Društvena znaka sta belo-modro- rudeč trak z monogramom in čepica.« Svojo in društveno čast je treba »dostojno ceniti in braniti. Glavnica se mora naložiti plodonos- no s pupilamo sigurnostjo, v prvi vrsti v Ljubljanski mestni hranilnici . ..« V primeru razpada društva »pripada društveno imetje družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«.*' Zaradi omejenega prostora je tu verjetno od- več razlagati, kakšen pomen ima v tedanjih razmerah vsak izmed citiranih členov. Dolžan sem le pojasnila o monogramu. To so bile sti- lizirane črke SCNR. Glede na to, da društvo do konca uradno ni sprejelo enotnega gesla in da so zato ob različnih priložnostih dru- štveni govorniki in pisarji uporabljali različna spodbudna gesla, kakor npr.: »Zemlja sloven- ska je in bo naša — samo naša! Vsi za vsace- ga in vsak za vse! Vse za narod in svobodo! Iz naroda — mej narod — za narod! Bog in narod! Naprej, sovraga črt — sloboda ali smrt!« utegnejo črke monograma izvirati iz zadnjega navedenega gesla, pri čemer seveda moti »R«. Študentska »Vesna« je že od svoje prve šte- vilke vestno poročala o poteku priprav za ustanovitev počitniškega društva. »Slovenski narod« je o »Savi« prvič pisal 31. marca 1892, 22. aprila je s posebno notico sporočil potrdi- tev pravil. Od 19. julija dalje, ko je prvič ob- javil vabilo na ustanovni zbor, je ustanavlja- nju in pričetkom delovanja »Save« vseskozi posvečal presenetljivo veliko prostora. Občni zbor je oznanil tudi »Slovenec« (2. avgusta), potem pa je utihnil. Glede na to, da so bile počitnice tu, pri- jave za člane v zadostnem številu zbrane, društveni trakovi in čepice izdelane, je pri- pravljalni odbor lahko v časopisih objavil datum in spored slavnosti, 1. avgusta pa je razposlal še pismena vabila »na osnovalni shod v dveh sejah 3. avgusta v čitakiičnih prostorih na Turjaškem trgu«.'* Studijsko leto 1891/92 je za razvoj sloven- skega študentskega gibanja imelo prav pose- ben pomen. Pomembno je bilo že zato, ker je v graški »Triglav« vstopilo 28 novih čla- nov, kar je bilo do tedaj največ; skupaj je bilo tako v društvu 67 študentov. Ker je v dunajsko »Slovenijo« že tretje leto zapored vstopilo več kot trideset novincev, je tudi tu skupno število nihalo okoli 70." V Celju je začel 15. marca 1892 izhajati »Mesečnik slovenskega dijaštva — Vesna«, ki je v treh letih svojega izhajanja razširil krog sodelavcev na 50 in krog naročnikov na 450 ljudi, kar je bilo v tedanjem slovenskem kulturnem prostoru nedvomno podvig. Hrup okoli mlade revije je bil tako velik, da je deset njenih izdajateljev celo moralo izsto- piti iz »Slovenije«, če so hoteli obvarovati vse dijaštvo pred izobčenjem, ki mu je sprva grozUo prav z vseh strani, od »Slovenskega naroda« do »Rimskega katolika«. Mesto, ki ga danes »Vesna« zavzema v slovstveni zgo- dovini, je prav nasprotno od tedanjega.^" 34 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Prav v tem času sta akademski društvi tu- di razrešili dolgoleten prepir med svojimi člani zaradi različnih mnenj glede sabljanja in raznih »častnih afer«. Spor med zagovor- niki in nasprotniki dvobojevanja je bil re- šen kompromisno: v obeh društvih sta bila ustanovljena sabljaška kluba, člani so lahko z orožjem iskali zadostitve za razžalitev ča- sti, ni pa bilo borjenje obvezno.^* Novost je bilo tudi širše povezovanje dija- kov in študentov z drugimi slovanskimi na- rodi. V letih 1891 in 1892 sta si slediü dve srečanji slovenskih in hrvaških srednješol- skih abiturientov ter shoda slovanske na- predne mladine v Pragi in na Dunaju. Med organizatorji abiturientskega sestanka leta 1891 sta bila tudi tedanja maturanta Fran Šaleški Finžgar in Vladimir Ravnihar; o tem piše Ravnihar v svojih še neobjavlje- nih spominih. Sposodimo si daljši citat, ki se nanaša na Ravnihar j ev pričetek študen- te vskih let. »Prišedši na Dunaj je naš letnik navzlic vsestranskemu prigovarjanju okleval, da bi pristopil akad. društvu »Slolvenija«. »Slovenija« je bila na glasu, da je v rokah »starih bajt«, ki da zatemnujejo lepe tradi- cije tega društva, zanemarjajo njega poslan- stvo in pospešujejo »krokanje«. Z novim šolskim letom je prevzel predsedstvo Jakob Zmavec, štajerski Slovenec, ki je s svojo res- nobo dal jamstvo, da se bo društvo zavedalo svoje vzvišene naloge, vzgajati narodno-za- veden akademski naraščaj in ga usposabljati za sistematično narodno-obrambno delo. Na to smo pristopili kot člani. .. Pričeli smo ta- koj z delom v društvu. Prirejali smo preda- vanja. Pisatelji so citali svoje povesti in dru- ge razprave, pesniki recitirali svoje pesmi. Iz tega se je izcimila literarna revija »Vesna«, pri čemer sta imela glavno besedo Fran Goestl in Ivan Robida... Se eno novost sem vpeljal v »Slovenijo« — sabljanje. Sabljali so že naši študentje v Gradcu. Med njimi so bili imenitni sabljači kakor Mahan, Kartin, Suklje, Gregorio, ki so tolkli nemške burše z njihovim lastnim orožjem. Po maturi sem strašil po Ljubljani s hrvaško čepico »ličan- ko«, ki sem jo bil profitiral na abiturient- skem sestanku. V Zvezdi so me srečah Kar- niolci, člani nemškega akademskega ferial- nega društva »Carniola«. Eden izmed njih Strzelba me nahruli z besedami: »Zu so ei- nem dummen Gesicht passi so eine Kappe nicht«. Poslal sem mu sekundanta, eden teh je bil Viktor Gregorič, kasneje zdravnik v Novem mestu. Žaljen sem imel pravico do izbire orožja. Izbral sem sabljo. Dotlej še ni- koli nisem držal sablje v rokah ...«. Ravni- har se je naučil sabljati, potem hrabro stak-, nil prve praske in postal učitelj borjenja za druge »Slovenijane«. Spomini nadaljujejo: »Nadaljna posledica pa je bila ustanovitev akademskega ferialnega društva »Sava« v Ljubljani kot protiutež proti »Camioli«.^^ Ce upoštevamo dejstvo, da je bila uradno še neustanovljena »Sava« že s svojim pred- stavnikom zastopana na drugem shodu slo- vanske mladine in da zgledovanje po Cehih ni bilo za Slovence tedaj nič posebnega, lah- ko pritrdimo že navedenemu Slodnjakovemu stavku o neposredni zvezi organizatorja »Sa- ve« Janka Vencajza s češkimi radikalnimi študenti. Pri ustanavljanju »Save« pa ne- dvomno drži tudi Ravnihar jeva trditev, da gre za neposreden odgovor razsajanju kranj- skega burševstva, saj že tedaj »Vesna« trdi to skoraj dobesedno enako: »Sava« ima na- men družiti slovenske dijake i v počitnicali, posebno pa ustvariti protitežje proti nemške- mu ferijalnemu društvu »Carniola«. Sloven- ski velikošolci, tekom šolskega leta lokalno ločeni v dve društvi, imeli bodo o počitnicah jedno skupno vez, katera jih bode vedno družila: v »Savi« spojeni bodo velikošolci in abiturijentje cele slovenske domovine. — »Sava« bode prirejala velike občne shode in veselice, pa tudi posamezni manjši lokalni oddelki tega društva shajali se bodo v ožjih krogih na veselicah, zabavnih večerih itd., kar bo velike važnosti posebno ob periferiji, kjer bodo dijaki s prostim ljudstvom občeva- je narod probujali. To društvo je torej vse- kako eminentnega zanimanja, med dijaki pa splošne udeležbe vredno.«^ Od novega društva niso veliko pričakovali le študentje ampak tudi javnost. Clankar v »Slovenskem narodu« v pozdravu slovenskim in hrvaškim abiturientom in »Savanom« 2. S. 1892 pravi, da je ustanovitev počitniškega društva »znamenit dogodek«. »Sava« hoče »v skupnem družnem življenji vzgajati naraščaj, da se pripravi v jednem duhu za bodo- če življenje, da kedaj nastopi mogočno in jednotno v prid domovju svojemu... Odloč- ni ta korak akademične mladeži naše je ve- levažen in dolžnost rodoljuba našega je, da pomagamo mlademu društvu vsakim nači- nom na noge.« Poudarjanje enotnosti v članku je brez dvoma že bil eden izmed odmevov na vesti o predlaganih resolucijah, ki jih je čez slab me- sec sprejel prvi slovenski katoliški shod. Dobro je znano, da je resolucija o visokih šolah zahtevala, tako kot je bil to primer tu- di na vseh drugih področjih družbenega živ- ljenja, posebna katoliška študentska društva. Vsaj v pripravljalnem obdobju pa je >^ava« vseskozi še povsem resno računala z enot-. 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1971 Vabilo ljubljanskega okrožja »Save« iz leta 1892 nostjo dijaštva. In prav dnevi okrog usta- navljanja društva so bili za konec slogaštva pravzaprav pomembnejši kot dnevi samega shoda, ko je bilo le slovesno zapečateno vse, kar je bilo do tedaj sklenjenega o temeljnih političnih razmerjih na Slovenskem za pri- • nodnjega pol stoletja. 3. avgusta 1892 tako ni bila le sreda, ko je bilo vreme delno jasno ! in srednja dnevna temperatura 17,6°C, ko je; minilo natanko 400 let od dneva, ko je Ko- 1 lumb odjadral v neznano in ko je »Sloven- I ski narod« objavil vest o smrti Matije Ma- jarja Vsa poročila se strinjajo v tem, da je po- tekal ustanovni občni zbor »Save« natančno po predvidenem dnevnem redu in nadvse slovesno. Ob desetih dopoldne je javno sejo v Čitalnici pred sedemdesetimi študenti pri- čel predsednik pripravljalnega odbora Vi- ljem Maurer. Med številnimi gosti sta bila tu- di zastopnika hrvaških študentov iz Zagreba in z Dunaja; trinajst pozdravnih brzojavk so i 36 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 poleg tega poslali tudi iz Dunaja, Gradca, Prage in celo iz Lvova. Po Maurerjevem uvo- du je Ravnihar poročal o že opravljenem de- Ju, o statutu in o poslovniltu, ki je predvi- deval dvanajst okrožij. V delovni program je bila poleg ureditve nekaterih formalnosti (geslo, sedež), sprejeta izdaja zbirke dijaških pesmi, dijaška razstava v letu 1894 in priza- devanje za možnost brezplačnega vstopa v slovenske čitalnice in bralna društva. Po kosilu na opoldanskem banketu abitu- rientov »Pri zvezdi« so udje novega društva popoldne na tajni seji z listki izglasovali prvi društveni odbor. Predsednik je postal graški medicinec Demeter Bleiweis-Trsteni- ški, tajnik Miljutin Zamik, blagajnik Ivan Vrtačnik, okrožni upravniki pa Vladimir Ravnihar (Ljubljana), Viljem Maurer, Jožef Zilih, Janez Svab, Josip Pipenbacher (Pohor- je), Ivan Zwitter (Koroška), Jožef Faganelj, Janez Tome, Viktor Gregorio in še Domicelj, Gregorec ter Mašera. V starešinskem sosvetu so se zbrali vrhovi tedanjega slovenskega na- prednjaštva z Ivanom Tavčarjem in Ivanom Hribarjem na čelu. Ob koncu občnega zbora so ugotovili, da društvo šteje 7 ustanovnikov, 21 starešin in 25 rednih članov, priglašenih pa je še 8 starešin in 43 rednih članov. Da je bližajoči se katoliški shod močno vplival na zborovalce in da je »Sava« že od- ločno krenila v liberalne vode, pričata poleg sestave starešinstva še dve sprejeti resolu- ciji; »1. Združeno slovensko dijaštvo izjav- lja, da stoji v narodnih in kultumih vpraša- njih, ki se tičejo slovenskega in slovanskih narodov, na odločno naprednem stališči. — 2. »Vesna« bodi poleg »Slovenskega naroda« glavno glasilo »Save«, oziroma v njej zdru- ženega slovenskega naprednega dijaštva.« Občni zbor bi bil seveda ob vso veljavo, če ga ne bi zaključila najprej poštena društvena zabava, za njo pa še udeležba na sokolskem večeru v čast abiturientom in študentom. Izpričani so »gromoviti Na zdar in Živio — klici«, živahen kulturni spored, potem pa ples do zore, kjer so se za »posebno vztrajne ple- salce pokazali... člani »Save« v ličnih svo- jih čepicah, kar pa tudi ni čudno, ko je bilo toliko dražestnih plesalk«.^'' Izmed vseh dvanajstih ohrožij je delo za- živelo v štirih: v ljubljanskem, gorenjskem, dolenjskem in v slovenjegoriškem. Ljubljan- čani so se prva leta dokaj redno zbirali v gostilni pri Zajcu in v Hafnerjevi pivnici, kjer so imeli »društveno beznico«. Na take mesečne počitniške sestanke jih je prihajalo do petdeset, v velikem snežnem metežu 2. januarja 1893 »le 21«, kot je potožila »Ves- na«. Ko je odbor sklical sestanek za 28. 7. 1893 prvikrat v društvene prostore, je bila seja nesklepčna.^' V literaturi je znan prvi shod gorenjskega okrožja »Save« v Kranju 21. avgusta 1892 in na shodu sprejeta resolucija, ki se upira »vsa- keršnji prisiljeni ustanovitvi novih [akadem- skih] društev«, ker bi med akademsko mlar- dino le »zanesla ... nepotreben razkol«. »Slo- venski narod« je takoj poudaril, da je taka resolucija še en protest proti pripravljajoči se resoluciji katoliškega shoda.^' O shodih go- renjskega okrožja v prostorih kranjske ali škofjeloške čitalnice imamo več poročil, prav tako tudi o kasneje nastalih zadrugah (od za- četka 1893) v Radovljici, Škofji Loki, Kranju, na področju drugih okrožij še v Kostanjevici, Novem mestu. Beli Krajini, Pivki, Vrhniki in Idriji. Čeprav je bilo že na ustanovnem občnem zboru »Save« sklenjeno, da mora biti prihod- nji občni zbor na najbolj ogroženem sloven- skem predelu — na Koroškem, so se »Sava- ni« drugič vsi zbrali v kranjski mestni dvo- rani 13. avgusta 1893 in to zaradi morebitne koroške »prepovedi se strani tamošnjih Slo- vencem sovražnih oblastev, kakor se je zgodilo ,Sokolu'«^' Ob tem shodu je društvo imelo okoli 130 članov, od tega približno 110 aktiv- nih; takega števila društvo ni več doseglo. Sprejet je bil sklep o sodelovanju »z bodo- čim hrvatskim ferijalnim društvom za Dal- macijo« in sklep o imenovanju škofa Stross- mayerja, Ivana Tavčarja, Ivana Hribarja in Josipa Gorupa za prve častne člane »Save«. Fran Govekar, že nekaj mesecev novi taj- nik društva, je moral v Kranju ugotoviti, da društvo konkretnih sklepov ustanovnega zbo- ra ni uresničilo: o nejasnosti glede gesla je že tekla beseda; društvena soba v načrtova- nem Narodnem domu je bila še v zraku; če- prav so nekaj mesecev pozneje zbirko dijaš- kih pesmi pripravili za tisk in je sam Stritar napisal uvodno »Savansko«, je pred uresni- čitvijo ideje zmanjkalo denarja. Z dijaško razstavo ni bilo nič, pač pa je osrednji odbor zaprosil za prost vstop svojih članov v knjiž- nice in društva. Na enak neučinkovit način so pozneje uresničevali sklep o nabavi ban- dera. Vse, česar so se »Savani« lotili, pa jim se- veda ni izpodletelo. Bili so pravi mojstri v prirejanju družabnih srečanj, ki so v tedanji dobi nedvomno pomenila enega izmed naj- bolj splošnih načinov narodnostnega udejst- vovanja. Za svoje člane, za druge študente, enako pa tudi za druge Slovence v univerzi- tetnih mestih in po domovini so prirejali ve- selice ob veliki noči, božiču in novem letu, pa še miklavževanja ter »brucuške večere«., 37 KKONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Štev. 10. V Celji, dne 20. oktobra 1894. Leto III. Savanska. (Zložil Josip Stritar.) ©edaj pa z bogom učenost, In knjige na polico ! Vživati blaženo mladost, Imamo zdaj pravico ; Pošteno smo trudili se, Učili in potili se — ' Zdaj hočemo živeti, Svoj zlati čas imeti. Savanu zvest je brat Savan, Vsi smo narodu zvesti; Če pride kdaj mu sile dan. Vsak bo na svojem mesti. Kjer se Savani zbiramo, Gradimo, ne podiramo, Teptamo.gada z nogo, Slovanski greli — neslogo! Zelenja žejno je oko, Neba modrine žejno; Kako je to doma lepo, Ljubo in blagodejno! Kjer zdrave sape piliajo, Krepkeje prsi dihajo ; Oj zdrava zemlja naša,. Očesu sladka paša! Oj šumi, šumi, Sava t(, Slovenska bistra reka; Slovenska reka prava t( Do zadnjega boš veka! Tvoj šum doni, razlega se, Z njim strinja naj prisega se: Telo in dušo zdravo Narodu v prid in slavo! Stritarjeva pesem posvečena »Savanom« Za take priložnosti so imeli izdelane kot do- datke natisnjenemu društvenemu poslov- niku še posebne pisane »rede«: pivskega, bru- cuškega, družbenega; za resnejši del tudi bo- rilnega. Vsaj enkrat je izšel tudi ilustriran šaljiv list »Savan« (1894). Izpričano je, da je marsikatera »Savanska« veselica izkupiček poklonila Cirilmetodovi družbi ali dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj«. Okvir pričujočega opozorila bi presegalo j podrobnejše opisovanje razvoja in upadanja prvega slovenskega študentskega društva v domovini. Ni treba poudarjati, da je bila »Sava« še posebej po ustanovitvi katoliških študentskih društev pod stalnim udarom kle- rikalne kritike, za kar je pogosto tudi sama dajala povod. Zaradi spremenjenih pogledov novega časa do dvobojevanja in zaradi iz tega izhajajočega spora s starešinami je dru- štvo poleti 1894 doživelo resno krizo. Spre- memba pravil je imela za posledico spor z deželnim predsedstvom, pri čemer je »Sava« uspela z rekurzom na notranje ministrstvo rešiti določbo novih pravil, da je področje dela društva vsa »slovenska domovina«.^* Po- novno je bila »Sava« v središču pozornosti ob vseslovenskem dijaškem shodu avgusta 1898, ko je ob odklonjenem poskusu »katoli- zacije« društva nekaj časa kazalo, da bo spet 38 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 postala osrednja organizacija slovenskega na- ' prednega dijaštva, to je ogromne večine di- j jaštva.^" Ta večina pa se je z nastopom dvaj-, setega stoletja usmerila v narodni radikali-| zem in se od leta 1902 organizirala v domo- j vini v narodno-radikalnih prosvetnih počit- j niških društvih, kmalu tudi v katoliški »Slo- ; venski dijaški zvezi« s podobnim praktičnim j programom. Ob teh dveh gibanjih je postali klasični liberalizem »Save« tragikomičen, j sam obstoj društva pa pravzaprav konserva- I ti ven in škodljiv. Ne moremo pa mimo dejstev, zaradi kate- rih prva leta »Save« zaslužijo večjo pozor- nost, kot so je bile doslej deležne. »Sava« je bila prvo slovensko študentsko in sploh mla- dinsko društvo v domovini. V organizacij- skem pogledu torej predhodnica današnje \ Zveze mladine in Skupnosti študentov. Kot počitniško društvo je bila tudi predhodnica današnje Počitniške zveze, saj je razvoj pre-^ ko narodno-radikalnih društev, preporodov-i ske »Jugoslovanske dijaške počitniške zve-j ze« in preko medvojnega »Ferijalnega save-j za« povsem jasen in nepretrgan.^" ! Zanimivo bi bilo zasledovati tudi razvoj ] sabljanja od »Save« do današnje športne pa- noge. Sabljanje pa je treba imeti seveda pri našem društvu le za obliko tedaj pravzaprav najbolj radikalnega narodno-obrambnega bo- ja na naših domačih tleh. O tovrstni uspeš- nosti »Save« le še krajši citat iz Ravniharje- vih spominov: »Pri teh dvobojih... so bili naši fantje po večini zmagovalci. Carniolci so se jeli zavedati, da nam ne bodo kos. Kaj so storili? Naščuvali so vesoljno burševstvo | proti nam, tako da je dobil eden izmed nas po 50 kontrahaž. Nepristranski razsodniki pa so izrekli, da se tako ne gremo, da je to že strahopetnost in da nismo dolžni sprejeti množestvenih pozivov na dvoboj... Carniolci ; so bili na ta način diskvalificirani..., »Sava« j pa je le dosegla svoj namen, da je ustraho- j vala Carniolce, ki so odtlej postali bolj po- i hlevni. S tem je »Sava« pravzaprav izpolnila i svojo nalogo.« Zmaga nad »Karniolci« je bila j tako popolna, da so »Savani« proti koncu sto- j let j a nemško društvo kar javno proglasili za \ »brezčastno«. j Pomemben je še posreden pomen obravna- vanega društva za našo narodno zgodovino. Idejni boji v »Savi« in okoli nje v obdobju j ob koncu slogaštva so morali vplivati ne sa- j mo na tedanje dogodke ampak tudi na poz- i nejše življenje »Savanov«, med katerimi so nekateri pustili opazne sledove na različnih področjih preteklega družbenega dogajanja pri nas. V nakazani smeri bi verjetno kazalo še nadaljevati z zgodovinskimi raziskavami. OPOMBE 1. I. Prijatelj, Janko Kersnik, njega delo in doba, II in III, Ljubljana 1914, str. 597. — 2. I. Prijatelj, Slovenska kultumopolitična in slov- stvena zgodovina 1848—1895, Peta knjiga, Ljub- ljana 1966, str. 329—331. — 3. Zgodovina sloven- skega slovstva III, A. Slodnjak, Realizem II, Ljubljana 1961, str. 283. — 4. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Regietratumi indeks ljubljanskega mestnega magistrata 1881—1890. — 5. (Paul Sa- massa), Carniola 1884—1894, Heidelberg 1895, str. 4. Tudi drugi podatki o Camioli, za katere ni izrecno drugače navedeno, so povzetii po tej spominski knjigi. Samassa je bil tudi sam član društva. — 6. Statut Camiole iz leta 1885, ZALj. — Ljubljana, Reg. I., fase. 962, fol. 105. V ZALj. hranijo v društvenem fondu magistrata dopise v zvezi s Carniolo v letih 1884 do 1913. — 7. Statut Camiole iz leta 1905, ZALj. — Ljubljana, Reg. I., fase. 1387, fol. 243. — 8. Društveni register Dežehiega arhiva v Gradcu št. 23:22766-884; Sa- massa, n. d., str. 10. — 9. Samassa, n. d., str. 16 in 26. — 10. Člen 19. pravil i«z leta 1875, Društve- ni register Deželnega arhiva v Gradcu št. 53:15950-875. — 11. Tako v knjigi Jakob Kele- mina, Sandor Hraševec, Srečko Serajnik, Akad. tehn. društvo »Triglav«. Njegov razvoj in zgo- dovina tekom 30 let. V Ljubljani 1906, str. 28. Na- pačna je torej trditev Ivana Kolarja v zborniku »Preporodovci proti Avstriji« na str. 104, da je počitniško društvo dejansko bilo ustanovljeno; na istem mestu je še od Vencajzove »Spomeni- ce ...« (gl. spodaj !) prevzet napačen datum usta- novitve »Save«. V graškem arhivu predloženih pravil in zavrnitve ni bilo mogoče najtii. — 12. Janko Vencajz, Spomenica o petindvajsetletnici akad. društva »Slovenija« na Dunajii V Ljublja- ni 1894, str. 113. — 13. ZALj. — Ljubljana, Reg. I., fase. 962, fol. 708 in 707'. — 14. Vencajz, n. d., str. 114, 117 in 118. Pokrajinsld arhiv Mari- bor, Zapisnild) sej književnega odseka »Sloveni- je«, 9. december 1890; Zapisniki sej odbora »Tri- glava«, 29. maj 1891. — 15. PAM, Zapisniki sej književnega odseka »Slovenije«, 30. oktober 1981. Vencajz, n. d., str. 119. Vesna, 1/1892, št. 8, str. 121, 123. — 16. ZALj. — Ljubljana, Reg. I., fase. 1071, fol. 85, 85'. — 17. ZALj. — Ljubljana, Reg. I., fase. 1071, fol. 86-87'. V celoti objavljena tudi v Vesni, 1/1892, št. 3/4, str. 54^56, — 18. ZALj. — Ljubljana, Reg. I, fase. 1071, fol. 88 in 88'. — 19. Kelemina idr., n. d., str. 96 ter Vencajz, n. d., str 157. — 20. Pregled pisanja o Vesni je moč najti v članku Franceta Jesenovca, Celjski zbornik 1971-72, Celje 1972, str. 319—330. — 21. Primerjaj zapiske teh let v omenjenih spomin- skih knjigah obeh društev. — 22. Arhiv Slove- nije, privatni arhivi, dr. Vladimir Ravnihar: Mojega življenja pot. Poglavje iz tega teksta, posvečeno sojenju preporodovcem, je bilo objav- ljeno v omenjeni knjigi »Preporodovci pnoti Avstriji«. — 23. Vesna, 1/1892, št. 5/6 str. 83 in 84. _ 24. ZALj. — Ljubljana, Reg. I., fase. 1071, fol. 88, 88'. Slovenski narod 4. 8. in 5. 8. 1892. Vesna, 1/1892, št. 8, str. 120—124 in 127. — 25., 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Poročila o delovanju Ijubljanslcega okrožja so redno izhajala v Vesni. Tako kot za Camiolo so tudi za osrednji odbor Save in njeno ljubljan- ska podružnico shranjeni dopisi v ZALj., dru- štveni fond ljubljanskega magistrata (Reg. I, fase. 1071, 1387, 1389, 1685 za leta 1891—1900, 1901—1905, 1906—1910, 1911—1915), od koder sem črpal podatke, za katere v nadaljnjem tekstu ni izrecno navedeno drugače. — 26. Prijatelj, n. d., str. 330 in 331. Kremenšek, n. d., str. 19. — 27. Citat iz Vesne, 11/1893, št. 9, str. 136. Poročilo o občnem zboru je na istem mestu. — 28. Posebej i o sporu v ZALj. — Ljubljana, Reg. I., fase. 1071, fol. 115—117', 119—122', 126 ter 127'. Primerjaj tudi Zoro, 1/1895, št. 1, str. 31 in št. 2, str. 62. O sporu je poročal tudi Slovanski svet. — 29. Se ; vedno največ o odnosih do katoliškega dijaštva i v disertaciji Kajetana Gantarja st. iz leta 1924: »Pokret katoliškega dijaštva koncem devetnajste- ga stoletja«; rokopis v arhivu Filozofske fakulte- te v Ljubljani. Kremenšek, n. d., na str. 23. — 30. Glej v knjižici Počitniška zveza Slovenije mla- dim turistom, Ljubljana 1972, (Janez Stergar): Iz naše preteklosti, str. 7—18. • 40 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 DONESKI ZA ZGODOVINO VRVARSTVA NA SLOVENSKEM (ADAMIČEVA VRVARNA V LJUBLJANI IN DOMŽALAH) KATARINA KOBE-ARZENSEK Poleg Sinkovčevih v Kranju in na Grosup- ljem, ki smo jim posvetili obsežen sestavek, so bili znana vrvarska družina Adamiči, ka- terih rod izvira iz Kamnika. Še pred prvo svetovno vojno sta imela v Kamniku Ivan in Jože, brata Adamič, vsak svojo vrvarno. De- lala sta kot mojstra že leta 1893, pripovedu- je vrvarski strokovnjak Anton Albreht iz Ljubljane, medtem ko se je on sam učil v Kranju. Tudi njun oče Franc je bil vrvar. Rodil se je 22. oktobra 1815 v Kamniku. Ivan Adamič, rojen 13. marca 1850 in umrl 17. februarja 1929 v Kamniku, je imel štiri si- nove in osem hčera. Najstarejši je bil Ivan, drugi Franc, tretji Alojz in zadnji Anton, ki je imel trikotažno tovarno in trgovino v Kra- nju. Ivan Adamič st. iz Kamnika je za naj- starejšega sina Ivana kupil poslopje v Ljub- ljani na Trubarjevi cesti od ljubljanskih pe- kov. Na dvorišču za poslopjem je bila vrvar- na, kjer je delal vrvar Šmidmajer. Tudi to je Ivan Adamič odkupil, saj je lastnik Šmid- majer umrl. Predal jo je svojemu najstarej- šemu sinu Ivanu. Ta ni bil poročen. Ko je nenadoma umrl, je oče prepustil vrvarno dru- gemu sinu Francu.' Podjetje je bilo registri- rano na sodišču v Ljubljani kot posamezna firma 16. junija 1919 pod naslovom Ivan N. Adamič, Ljubljana. Istočasno je vpisan kot lastnik Franc Adamič, vrvar iz Ljubljane, Sv. Petra cesta 31.^ V Spominskem zborniku Slo- venije, ki je izšel ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije, se firma omenja pod imenom Ivan Adamič, prva kranjska vrvarna, Ljub- ljana, njena ustanovitev pa se postavlja v leto 1845.ä To je bil čas, ko je Franc Adamič, oče Ivana in Jožeta, začel na svoje. Ker Fran- cu Adamiču, ki je 1919 postal lastnik pod- jetja, ni bilo namenjeno dolgo življenje — rojen je bil 2. februarja 1889 v Kamniku in umrl je 8. februarja 1924 v Ljubljani — je po njegovi smrti vrvarstvo prevzela žena He- lena.^ Sprememba je bila vnesena v register 4. avgusta 1925. Tu je zapisano: »Izbrisal se je dotedanji imetnik Franc Adamič, ker je umrl, vpisala se je imetnica Helena Adamič, rojena Tomšič, trgovka v Ljubljani, Sv. Pe- tra cesta 31.«5 Rodila se je 24. aprila 1894 v Volčjem potoku in umrla je 6. marca 1972 v Ljubljani. V podjetju ji je bil v veliko opo- ro svak Alojz (rojen je bil 5. junija 1885 v Kamniku in umrl je 23. novembra 1940 v Ljubljani), upokojen nadporočnik, s katerim je tudi sklenila zakonsko zvezo." Od leta 1922 je vodil podružnico v Mariboru, Vetrinjska ! ulica 20, ki jo je ustanovil še pokojni brat i Franc. Ko se je po poroki naselil v Ljubljani, je poslovodstvo v Mariboru prevzela njegova sestra Marija Adamič. Rodila se je v Kamni- ku 17. julija 1882 in umrla je v Ljubljani 17. maja 1950. Poleg mariborske podružnice jej bila še ena v Celju na Kralja Petra cesti 33. ! To je vodil Rihard Nardin, mož sestre Hele- j ne Adamič.' Podjetje, ki je še pred prevra- tom izdelalo izključno za vojaško upravo 500 do 1000 kg vrvi na dan, je prva leta po vojni zaposlovalo 8 stalnih delavcev; po rodu so j bili Slovenci in Hrvati. Na dan so izdelali j 100—200 kg vrvi, ki so jih prodajali po vsej j državi. Kapaciteta podjetja je bila znatno \ večja: 2000 kg na dan. Stroje so nabavljali v Nemčiji, surovine pa, ki so jih porabili 1000 do 2000 kg na mesec, v Bački, Italiji, Ogrski, Češki, Švici in še raznih drugih državah. Za leto 1923 je podjetje plačalo okroglo 42.000 Velese]ml v Ljubljani v prvih dvajsetih letih stare ¦ Jugoslavije. (Original hrani Franc Adamič, Ljubljana, Prešernova 6) 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 dinarjev pridobitnega davka.* Firma, ki jej bila znana po solidnosti in prvovrstnosti iz- i delave, je odnesla zlato kolajno na raznih do- mačih in inozemskih razstavah. V svoj de- lovni program je vključevala vrvarske izdel- ke za industrijo in poljedelstvo. Glavni pro- j izvodi so bili: vrvi za transmisi j e vseh debe- i losti, vrvi za perilo, seno, zvonove, vprego in konjsko opremo, razne oprti, vrvice za za- vese, otroške postelje itd.' V podjetju je bilo zelo malo delavcev. Za leto 1936 se navajajo 1 profesionalist, vajenec in 2 nekvalificirana delavca. Nekoliko več zaposlenih je bilo leta ! 1938: 1 pisarniška uslužbenka, 4 profesiona- ; listi, 2 vajenca in 2 nekvalificirana delavca. ¦ Leta 1940 je podjetje zopet delalo z minimal- ' nim številom delavcev (2 profesionalista in 2 \ nekvalificirana delavca). V letu 1936 je pro- j fesionalist zaslužil 4 dinarje na uro in nekva- j lificirani delavec 3 dinarje na uro. Medtem ko se navaja znesek uradnike ve mesečne pia- če v prvem polletju 1938 1000 dinarjev, je ; ob koncu leta ta plača zdrknila na 700 dinar- j jev. Profesionalist je tega leta zaslužil 30—40 ] dinarjev dnevno in nekvalificirani delavec 25—-30 dinarjev na dan. Vsi zaposleni so bili slovenskega rodu. Vpogled v proizvodnjo, i njeno količino in vrednost, ter kapaciteto ob- ' rata nam daje naslednja razpredelnica: Kaže, da je firmo pestila huda konkurenca, i ki ji ni dovoljevala, da bi svojo kapaciteto ; povsem izkoristila. Za to govori tudi velika; zaloga: v letu 1936 2000 kg raznih vrvarskih izdelkov. V obratu so predelovali največ bac- ke konoplju, nekaj so jo tudi uvozili iz Ita- lije in Nemčije. Leta 1936 so porabili 3000, leta 1938 5000 in leta 1940 2000 kg konoplje. K temu so leta 1938 uvozili iz Nemčije in Holandije tudi konopneno prejo (1000 kg) in . sisal (3000 kg). O podjetniškem in obratnem | kapitalu pa vrednosti strojev in nepremičnin \ nas seznanja tale tabela: Kot gonilna naprava se leta 1936 omenja 1 dieslov motor (1,5 KS) francoske provenience in od leta 1938 električni motor na izmenični Podjetnik Franc Adamič (1889-1924). (Original hrani Franc Adamič ml., LJubljana, Prešernova 6) tok (4 KS) nemškega izvora. Od delovnih na- prav je naveden v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno le 1 nemški pletilni stroj. Omeniti velja še davek za posamezna leta. V drugi polovici tridesetih let je znašal: leta 1936 9000 dinarjev, 1937 8175, 1938 7200 in 1940 5000 dinarjev.'" Poleg proizvodnega obrata je bila v okviru podjetja tudi posebna trgovina, ki je posre- dovala potrošniku motvoz, različne preje, dre- te, gasilske in gumirane cevi vseh vrst in ši- rin, impregnirano platno, platno iz jute, žimo vseh vrst, morsko travo (afrique), kapok, si- sal, gradelj, blago za pohištvo, tekače, pred- pražnike, konjske odeje in pogrinjavke ter vse tapetniške potrebščine. Za šport in raz- vedrilo je posredovala svojim odjemalcem gu- galne in ribje mreže ter telovadno orodje." V letu 1936, ko so bile zaposlene 3 prodajal- ke z mesečno plačo 1200 dinarjev, je trgovina iz Alžira uvozila okrog 20.000 kg afriške ko- noplje v vrednosti 40.000 dinarjev ter 5000 metrov cevi in oprti v vrednosti 50.000 dinar- jev iz Češkoslovaške. Istega leta je prodala okrog 10.000 kg motvoza, uzd, vrvi, oprti, vrvic in drugega vrvarskega blaga v vredno- sti 350.000 dinarjev. Medtem ko je znašala vi- 42 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Sina obratnega kapitala leta 1936 10.000 di- narjev, je bila leta 1938 ta postavka izkazana s 100.000 dinarji. Tega leta so bile še vedno v prodajalni 3 delovne moči: 1 uradnica s 700 dinarji mesečne plače in 2 delavki z 900 dinarji osebnega dohodka. Slika prometa v tegovini leta 1938 je naslednja: Tudi leta 1940 je trgovina uvažala v glav- nem enake izdelke in surovine ter prodajala izdelke podobno kot v letu 1938.'2 Drugi sin Franca Adamiča st. iz Kamnika, je imel dva sinova, oba izučena vrvarja. Mlajši Lojze, je delal nekaj časa doma pri očetu, po- tem pa se je zaposlil v državni službi; postal je orožnik. Bil je tudi vratar pri tovarni kle- ja v Ljubljani. Prvi sin, Jože Adamič ml. (ro- dil se je 1869 v Kamniku), je začel z vrvar- stvom v Domžalah. Imel je tri hčere in sina, ki se je ponesrečil. Jože Adamič ml. je doča- kal visoko starost; bil je več kot 80 let star in v Domžalah je opravljal obrt do svoje smrti.'' Kot ustanovitvena letnica obrata Jože Ada- mič, mehanična vrvarna, Domžale, se v vpra- šalnih polah zbornice za trgovino, obrt in in- dustrijo navaja 1896.'* Obrtni list je bil iz- dan 1. februarja 1896 pod številko 1546.'« Po mnenju Antona Albrehta, vrvarskega moj- stra in dobrega poznavalca vrvarske zgodo- vine, je Jože Adamič ml. delal že nekaj let prej." Delavnica je bila opremljena z navad- nimi vrvarskimi napravami na ročni pogon. Pred prvo svetovno vojno je vrvarna zdelala do 200 kg izdelkov na dan v vrednosti okrog 600.000 kron na leto. Izdelki so našli kupca po vsej avstroogrski monarhiji. Medtem ko so bi- li v letu 1922 vsi delavci, po številu jih je bi- lo 6, Slovenci, se po letu 1925 omenjajo tudi Hrvati. V letu 1925 je firma zaposlovala 8 de- lavcev in 1 uradnika; plačani so bul 5—10 di- narjev na uro. Po treh letih (1928) naivajajo 5 kvalificiranih delavcev s plačo 8—15 dinar- jev na uro in 6 drugih delavcev s 3,5—7 di- narjev na uro. Število zaposlenih se leta 1929 ni bistveno spremenilo: bilo je 6 stalnih in 3 nestalni delavci ter 1 stalna delavka. Tega Helena Adamič (1894—1972). (Original hrani Franc Adamič, Ljubljana, Prešernova 6) leta je zaslužil profesionalist 5—7 dinarjev, drugi pa 3—4,5 dinarjev na uro. Zmogljivost obrata, ki je bil opremljen s stroji domače iz- delave (Apatin), je bila znatno večja od real- ne proizvodnje. Kot nam priča vir iz leta 1928, bi lahko izdelali za 500 kg vrvarskih iz- delkov na dan. Slika dejanske proizvodnje pa je bila tale: leta 1922 so napravili za 600.000 K naročil, leta 1925 je znašala proizvodnja 250 kg na dan in letna realizacija 1928 je bila 8—10 vagonov. Surovine je podjetje dobiva- lo predvsem iz Backe in nekaj z Ogrskega. Medtem ko so v vsem letu 1925 nabavili za približno 2 vagona surovin, je ta nabava leta 1929 dosegla samo v enem mesecu 1 vagon. Firma je bila redna udeleženka ljubljanskih velesejmov. Za te priložnosti si je dala nati- sniti propagandni prospekt, ki nas pouči, da je vrvarna izdelovala in imela na zalogi mot- ; 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 voz, vprežnice, uzde, pasove v vseh širinah, vrvi za seno, transmisije, dvigala, zvonove v vseh debelinah in dolžinah, razne vrvice, po- vodce, vrvi za perilo; potem telovadno orodje, vrvi za turiste, mreže za seno, gugalne mre- že, mrežice za konje in otroške postelje, ri- biške mreže pa tudi nepremočljivo platno in |fe izgotovljena nepremočljiva pokrivala za konje in vozove ter dreto, tržne torbice, mor- sko travo, mikano konopnino, biče, prave trža- ške bičevnike itd. Na prospektu je še zapisa- no da sprejemajo naročila za vse izdelke, ki sodijo v to stroko in te izdelujejo solidno in natančno v najkrajšem času. Vrvarski pod- jetnik Jože Adamič seznanja potrošnika tudi o svojih zalogah. Firma Josip Adamič, meha- nična vrvarna v Domžalah, je im.ela že v dvajsetih letih dve podružnici: v Kamniku, Sutna 49, ki je bila ustanovljena leta 1920, in v Skofji Loki, Glavni trg 53, katere ustano- vitev je označena z letom 1925." V tridesetih letih se je obratovanje vrvarne Josipa Adamiča v Domžalah na Ljubljanski cesti 80 toliko povečalo, da jo je podjetnik 10. oktobra 1935 registriral na sodišču kot tovar- niško podjetje. Poslovalo je še naprej kot po- samezna firma, ki je imela svoj tekoči račun Družina Franca Adamiča. Poleg je žena s sinom Francem (tudi Izučen vrvar) in Ivanom. (Original hrani Franc Adamič, Ljubljana, Prešernova 6) pri Ljubljanski kreditni banki. Vrednost pod- jetniškega in obratnega kapitala ter vrednost strojev in nepremičnin nam izkazuje tale raz- predelnica: V obratu je imel Josip Adamič vrvarske naprave na ročni pogon. Za leto 1938 se med njimi omenjata 2 statvi in 5 pletilnih strojev. Podjetje je nabavljalo stroje v apatinski to- varni. Zaradi nazornosti podajamo tudi koli- čino in vrednost proizvodnje v tabelarični ob- liki: Pozornost zbujajo precejšnje zaloge raznih vrvarskih izdelkov. Njihova količina in vred- nost je bila v posameznih letih takale: Ustrezno proizvodnji se je dvigala oziroma padala tudi poraba surovin. Količina, izraže- na v kilogramih, je bila naslednja: Konopljo in predivo je podjetje naročalo v Bački in Slavoniji, nekaj prediva, predvsem juto, pa je firma uvažala iz Češke in Nemči- je. Spregovoriti je treba še o delavcih in nji-^ hovi kvalifikacijski strukturi. Podatke nam daje tale razpredelnica: 44. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Podjetje je zaposlovalo največ delavcev le- ta 1935 in najmanj leta 1936. Vsi delavci so bili slovenskega rodu. Urna mezda profe- sionalista je znašala leta 1934 4,50, leta 193S 5,00—8,00, leta 1936 3,50—6,00, leta 1938 3,50 do 8,00 in leta 1939 6,50 dinarjev. Na istem delovnem mestu je zaslužila de- lavka leta 1935 in 1938 2,50—3,50 dinarjev pa mladoletni delavec leta 1938 1,75—2,50 di- narjev na uro. Kvalificirani delavec je pre- jemal leta 1934 6,00, leta 1936 samo 3,00 in leta 1939 3,75 dinarjev urne plače. Nekvali- ficirani delavec je zaslužil leta 1935 samo 300 dinarjev na mesec in leta 1939 je bila njego- va ura plačana 2,75 dinarjev. Delavci na do- mu so prejemali plačilo po kosu; leta 1939 je delavec na domu zaslužil okrog 2,50 dinarjev na uro. Pisarniški uslužbenec je leta 1935 pre- jemal 900 dinarjev osebnega dohodka na me- sec, medtem ko je uslužbenka dobivala leta 1935 700 in leta 1938 800 dinarjev mesečne plače. Ob tem je dodati, da je podjetje plača- lo za leto 1934 3800, za leto 1935 4000 in za leto 1937 3000 dinarjev pridobitnega davka.'* Obe podjetji, v Ljubljani in Domžalah, sta med drugo svetovno vojno obratovali, kolikor so vojne razmere dopuščale. Domžalsko je bi- lo pod nemško in ljubljansko pod italijansko okupacijsko oblastjo. V Ljubljani je bilo za- poslenih 6—8 delavcev. Surovine so nabav- ljali v Italiji, izdelke pa so prodajali po ljub- ljanski pokrajini. Proti koncu vojne je vir za surovine povsem usahnil in s proizvodnjo so prenehali.'" OPOMBE 1. Po pripovedovanju Antona Albrehta, Ljub- ljana, Trubarjeva 6. Njegovo izpoved je potrdil Franc Adamič, Ljubljana, Prešernova 6. — 2. Arhiv Slovenije, Ljubljana (AS) — Register po- sameznih firm L III, 234, Ljubljana. — 3. Spo- minski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici kra- ljevine Jugoslavije. Ljubljana 1939, str. 620. — 4. Po pripovedovanju Franca Adamiča, Ljublja- na, Prešernova 6. — 5. AS, Register posameznih firm L III, 234, Ljubljana. — 6. Po pripovedova- nju Franca Adamiča, Ljubljana, Prešernova G: glej tudi AS, TOI-fasc. 309/1. — 7. Po pripovedo- vanju Franca Adamiča. Ljubljana, Prešernova 6. — 8. AS, TOI-fasc. 311/2. — 9. Spominski zbor- nik Slovenije. Ob dvajsetletnici kraljevine Jugo- slavije. Ljubljana 1939, str. 620. — 10. AS, TOI- fasc. 309/1. — 11. Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Ljub- ljana 1939, str. 620. — 12. AS, TOI-fasc. 309fl. — 13. Po pripovedovanju Antona Albrehta, Ljub- liana, Trubarjeva 6 in AS, TOI-fasc. 309/1. — 14. AS, TOI-fasc. 311/2. — 15. AS, TOI-fasc. 309/1. — 16. Po pripovedovanju Antona Albrehta, Ljub- ljana. Trubarjeva 6. — 17. AS, TOI-fasc. 311/2; VIII. Mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani od 2. do 11. junija 1928. — 18. AS, TOI-fasc. 309/ 1. — 19. Po pripovedovanju Franca Adamiča, Ljubljana, Prešernova 6. 45 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 OB 100-LETNICI ROJSTVA ENGELBERTA GANGLA 1873—1950 SLAVICA PAVLIC Engelbert Gangl se je rodil 12. novembra leta 1873 v Metliki. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju, je stopil 1885 v 1. razred novomeške gimnazije; 1888/ 89 se je vpisal na ljubljansko učiteljišče. Leta 1892 je maturiral in dobil prvo službeno me- sto v Budanjah na Vipavskem. S šolskim letom 1893/94 nastopi službo na I. mestni petrazredni deški osnovni šoli v Ljubljani kot namestni učitelj (na VIII. učnem me- stu), razrednik 4. razreda. V tem razredu je poučeval vse predmete. Imel je 25 te- denskih ur. Po usposobi j enostnem izpitu, ki ga je opravil leta 1895, je v šolskem letu 1895/96 postal stalni učitelj extra statum. V Letnem poročilu I. mestne pet- razredne deške osnovne šole za šolsko leto 1900/1901 beremo, da je c. kr. mestni šolski svet z razpisom z dne 26. avgusta 1900 dovolil Engelbertu Ganglu enoletni dopust od 16. septembra 1900 do 16. septembra 1901, da odide na dunajski pedagogi j izpopolnjevat svoje študije. Ta enoletni študijski dopust mu je mestni šolski svet podaljšal še za eno šol- sko leto. Po končanem študiju, ki mu je dal diplomo za meščansko šolo, je Gangl s šol- skim letom 1902/03 dobil mesto učitelja na Osemrazredni dekliški mestni osnovni šoli v Ljubljani, kjer je ostal le eno šolsko leto. V naslednjem šolskem letu 1903/04 je nastopil službo učitelja na mestni nižji realki v Idriji, kjer je bil na seji mestnega idrijskega zasto- pa z dne 2. julija 1903 imenovan za stalnega učitelja pripravljalnega razreda. To mesto stalnega učitelja je potrdil z odlokom c. kr deželni šolski svet z dne 22. avgusta 1903. V pripravljalnem razredu je poučeval vse pred- mete razen verouka in telovadbe. Gangl je vodil pripravljalni razred na idrijski realki vse do avgusta leta 1916. To leto je c. kr. mi- nistrstvo za uk in bogočastje odredilo z odlo- kom z dne 5. avgusta 1916, da se opusti pri- pravljalni razred v Idriji in dodeli c. kr. kranjski deželni šolski svet učitelja Gangla z odlokom z dne 3. marca 1917 v službovanje pripravi j alnici na Proseku pri Trstu. Gangl je ostal na pripravlj alnici v Trstu do konca prve svetovne vojne, nato je prišel v Ljublja- no, kjer je postal leta 1919 višji šolski nad- zornik in od leta 1921 dvorni svetnik. Po upo- kojitvi leta 1929 je še vedno neumorno delal kot pesnik, mladinski pisatelj, pisec učbeni- kov in organizator slovenskega učitelj stva. Tudi v času NOB ni stal ob strani. Čeprav v visoki starosti, je stal na strani svojega ljudstva tako, kakor mu je služil vse doslej. Zaradi starosti je ostal na svojem domu v Metliki. Ko so 18. junija leta 1944 na osvobo- jenem ozemlju ustanavljali organizacijo Rde- čega križa Slovenije, so Gangla zaradi njego- ve znane človekoljubnosti povabili v odbor, kjer je bil imenovan za podpredsednika in je z vnemo in ljubeznijo do trpečega in za svo- bodo borečega slovenskega ljudstva deloval vse dotlej, dokler niso po osvoboditvi repub- liški odbor Rdečega križa Slovenije preselili v Ljubljano. Tudi potem ni prenehal z delom; pisal je do zadnjega. Zadnji teden pred smrtjo je pi- sal svojemu prijatelju Lojzetu Zupancu: »Ko- lika slast je za delovnega moža, ki vidi pov- sod svoje izvoljeno mesto, kjer more v polni svobodi razvijati moč duha, v blaginjo dru- gih, a sebi v zadoščenje. Navajam Ti, kaj vse sem zadnja leta napisal, da boš poučen, da nisem lenuharil na ta leta, temveč delal po svojih najboljših močeh za slavo in čast do- movine«. (Dolenjski list 1950 št. 9). Iz teh be- sed je razvidno, da je bil Gangl delaven in plodovit vse svoje življenje. V rokopisu so ostale »Belokranjske opevke« in »Pot v živ- ljenje«, dve zbirki pesmi, dalje »Bela krajina v sonetih«, »Soneti o dobrem in zlem«, »So- neti s potovanja« in »Zbor sonetov 1941— 1945«. »Milivoj in Milada« — roman v delih »Ru- dar Janže« — roman. »Učitelji in kmetje«, sestavljeno iz starih šolskih kronik, ki je pra- va epopeja Bele krajine, trilogija »Stare sla- ve dediščina«, ki vsebuje žaloigro v 5 deja- njih »Solunska brata« ter žaloigro »Črtomir in Bogomila«. Zadnji dan meseca februarja leta 1950 je umrl Engelbert Gangl v 77. letu starosti kot najzaslužnejši in najstarejši metliški meščan. O njem bi lahko zapisali — mož, ki je storil mnogo več, kakor mu je veleval stan, je prav gotovo Engelbert Gangl — najboljši izmed najboljših slovenskih učiteljev, vzoren tova- riš in učitelj. GANGL — PESNIK, MLADINSKI PISATELJ IN DRAMATIK Prvič se je Gangl oglasil s svojimi pesniški- mi prvenci kot četrtošolec ljubljanskega uči- teljišča v Ljubljanskem Zvonu leta 1891. Pod- 46 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 pisoval se je s psevdonimom Rastislav ali Do- lenjec. Tedaj je napravil svoj prvi korak v literarno javnost. Prvim Ganglovim pesnit- vam je stal ob strani pesnik formalist Josip Cimperman, ki je vzgojil pesniške talente pretekle dobe. Hvaležni učenec je postavil svojemu učitelju v literarni črtici »Pozablje- ni pesnik« dostojen spomenik (7. Izvestje niž- je realke v Idriji 1907/08, str. 30), kjer prika- že celotno pesnikovo delovanje na področju pesništva. Leta 1896 je zbral in napisal Pisa- nice za slovensko mladino, otroške pesmi, med njimi so tudi nekatere Ganglove. Prvo njegovo pesniško zbirko »Iz luči in teme«, ki je izšla leta 1897, je kritika simpatično spre- jela. Iz leta v leto je število Ganglovih pes- mi polnilo razne revije in časopise kakor Ljubljanski Zvon, Dom in svet, Slovenka, Vrtec, Zvonček in druge. Njegove pesmi so se od prve zbirke do zbirke »Moje obzorje«, iz- šle leta 1914, vsebinsko in stilistično izpopol- njevale. Najvišje pa se je povzpel v zbirki »Sonata o domovini«. V mladinskem pesni- štvu se je razvil in uveljavil v polni meri ter dosegel odlično mesto. Z Ganglovim imenom je najtesneje pove- zana mladinska književnost. Leta 1896 je iz- dal Pisanice slovenski mladini v Gabrškovi knjižnici v Gorici, kjer je bil Gangl urednik oživljene Gabrškove knjižnice, ki je preneha- la z 31. zvezkom leta 1906. Nato je Gangl ustanovil novo mladinsko knjižnico, ki jo je izdajalo Društvo za gradnjo učiteljskega do- ma. Sam je v zbirki izdal tri zvezke svojih zbranih spisov za mladino. Prvi izbrani spisi so izšli leta 1909. V letu 1933—34 pa je zbral svoje spise v zbirki Moja pota, spisi za mla- dino. Leta 1905 je ob odkritju Prešernovega spomenika napisal knjižico »Slava Prešernu«, ki je pisana predvsem za mladino, da bi na preprost in njej dostopen način spoznala ve- likega pesnika. Slovenski učitelji, ki so bili združeni v svo- ji učiteljski organizaciji Zavezi slovenskih učiteljskih društev, ustanovljeni leta 1889, se je pridružil tudi Gangl kot mlad učitelj. Ko- nec prejšnjega stoletja so se vedno bolj za- ostrovala politična nasprotja in je tudi leta 1900 prišlo do razkola. V tem času se je Gangl zavzemal za izdajo novega mladinskega lista, ki ne bi bil politično obarvan. Leta 1899 je vodstvo Zaveze sklenilo, da bo pričelo izda- jati Zvonček. Pobi«io za izdajo je dal Gangl in list je ves čas njegovega uredništva nosil pečat njegove osebnosti. Gangl je bil urednik Zvončka vse do leta 1929. Temeljit je bil Gangl tudi kot dramatik, kjer je iskal resnico, lepoto in dobroto. Prvo njegovo dramsko delo so »Materine sanje.« Engelbert Gangl (1873—1950) Drugo njegovo delo »Sin« je napisal leta 1899 in jo je občinstvo dobro sprejelo. Delo je bilo prevedeno v hrvaščino in češčino. Kritika ga imenuje »prelepo dramsko delo, polno poezi- je in zanosa ... najbolj izvirna slovenska dra- ma«. Znane so še druge drame »Sfinga« in »Sad greha«, ki so bile igrane na mnogih slo- venskih odrih, vendar so imele mnogo več uspeha na odrih slovenskih izseljencev v tu- jini, združenih v kulturno prosvetnih dru- štvih. Poleg pisanja dramskih del je Gangl tudi prevajal dramska in operna dela drugih na- rodov. Od 1898 do 1900 je bil stalni gledaU- ški kritik za Slovenski narod. Mnogo Ganglovih del strokovne, kritične, pesniške in pripovedne vsebine je raztresenih po raznih znanstvenih in leposlovnih listih kakor v Popotniku, Učiteljskem tovarišu, ki ga je Gangl urejal 20 let. Edinosti in Slovanu. GANGL — POLITIK o človeku, ki je žrtvoval vse svoje dušev- ne sile in vrline vedno le v prospeh svojega naroda in vzgoje mladine, ki mu je najva- žnejši predvsem vzgojni in kiütumi cilj in ki je nesebično delal in ustvarjal ne glede na kulturno razpoloženje, je težko govoriti o njem kot o politiku. Pravi politik ni bil Gangl 47 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 nikoli. Politik je bil le toliko, kolikor so ga prisilile k temu razmere in druge razne oko- liščine. Leta 1908 je bil izvoljen za deželnega poslanca na socialistični listi v kranjski de- želni zbor. Vest je zbudila med naprednimi slovenskimi krogi veliko veselje, zlasti v vrstah kranjskega naprednega učiteljstva. Posebno ker je bil Gangl prvi napredni uči- telj, ki je prišel v kranjski deželni zbor. S to izvolitvijo se je pričelo Ganglovo politično delovanje. Tako kakor je bil povsod pri svo- jem delu temeljit, je sledil ukazu svojih vo- lilcev s samozavestjo, da hoče posvetiti vse svoje delo le v blaginjo svojega stanu in brez- pravnega ljudstva. Kot poslanec je imel svoj program, ki je slonel na načelih narodnosti, svobodomiselno- sti in demokratizma, ter je postavil izobrazbo naroda na čelo vseh vprašanj. Poudarjal je razsvetljenstvo ljudstva in ravno to nalogo ima šola, ki naj bi bila popolnoma neodvisna; svobodno naj se razvija njena moč in naj ne- ovirano služi svojemu namenu. Nadalje se je zavzemal za pravice delavstva. Zastopal je stališče splošne, direktne, tajne in enake vo- lilne pravice, s čimer je pokazal, da dobro pozna socialne in politične razmere našega ljudstva. V svojih zahtevah se je na deželnih zasedanjih vedno zavzemal za izboljšanje ma- terialnega položaja učiteljev. Vsakokrat, ko je prestopil prag deželne zbornice, je prišel z novimi predlogi. Leta 1913 je sestavil spo- menico o položaju kranjskega učiteljstva »De- janja govore!«, kjer je v podrobnosti posre- doval javnosti vse krivice in trpljenje, ki ga je prestajalo napredno kranjsko učiteljstvo pod takratnim klerikalnim režimom. Leta 1914 je v zbornici med poslanci temeljito ob- razložil novi osnovnošolski zakon, ki je bil tedaj v pripravi, in dokazal, da so posamezne točke nesprejemljive za slovensko učiteljstvo. Istočasno se je tudi zavzemal za izboljšanje materialnega položaja učiteljev upokojencev in vdov. Z začetkom prve svetovne vojne je Gangl zaključil svoje politično delovanje in vse svo- je delo posvetil vzgoji in šoli. GANGL — SOKOL Jugoslovansko sokolstvo, ki je bilo osnova- i no po zgledu češkega sokolstva in mu je bil I ustanovitelj dr. Tyrš, je v Ganglu dobil naj- ; boljšega delavca v sokolski idejni stroki. Vo- ¦ dil je posle starostovega namestnika pri ju- goslovanskem sokolskem Savezu in kot prvi namestnik starosta Sokolstva kraljevine Ju- goslavije. Gangl se je poglobil v bistvo sokola ske ideje in je delal z vso vnemo in požrtvo- valnostjo. Nobeno delo mu ni bilo pretežko, nobena pot predolga. Edina ovira pri delu mu je bila prevelika zaposlenost v službi in stanovski organizaciji, vendar ni bilo dneva, da ne bi žrtvoval vsaj nekaj časa sokolski or- ganizaciji. Bil je prepričan, da je sokolska misel za napredek in porast slovenskega na- roda zelo pomembna. Ganglovo delovanje pri Sokolu sega v čas službovanja v Idriji, kjer je bil predsednik društva »Sokolski dom«. Ko so se združila notranjska sokolska društva v lastno župo, ki je imela svoj sedež v Idriji, je bil Gangl izvoljen za prvega župnega staro- sto. Znameniti so bili njegovi govori, ki jih je imel ob raznih priložnostih. Do podrobnosti je preštudiral Tyrseve spise in se sam poglo- bil v bistvo sokolske misli, ki jo je vedno in povsod zagovarjal in navdušeno priporo- čal. Takoj po prvem letu svojega delovanja je pričela župa v Idriji izdajati svoje glasilo »Vestnik«, ki je izhajalo dve leti samostojno, potem pa se je leta 1912 združilo s »Sokol- skim vestnikom«, ki je bilo glasilo sokolskih žup v Ljubljani, Kranju, Idriji in Novem mestu. V »Sokolskem vestniku« je Gangl pri- občil več spisov, manjših notic in sokolske pe- smi. Prva svetovna vojna je zavrla delovanje sokolstva za dobo 5 let. Leta 1919 so ponovno sklicali informativni sestanek slovenskega so- kolstva. Ganglu so poverili dva referata: izo- braževalni in časnikarski odsek. Za svoj re- ferat je Gangl sestavil temeljit poslovnik, ker je menil, da je za izobraževanje mlade sokol- ske generacije potreben načrt. Isto leto je iz- šlo glasilo slovenske sokolske zveze pod ime- nom »Sokol«. Pet mesecev je bil Gangl ured- nik lista, dal mu je trdno podlago in pravo smer. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi lista za sokolsko mladino »Sokolič«. Mesečnik je izdajala in zalagala Učiteljska tiskarna, od leta 1929 pa Jugoslovanski sokolski savez. »Sokolič« je izhajal od 1919 do leta 1937. Gangl je napisal tudi knjigo »O sokolski ide- ji«, leta 1930. Sokolske pesmi pa je izdal leta 1926 pod naslovom »Hram slave« in leta 1933 pod naslovom »Mladi sokolski rod«. GANGL — ORGANIZATOR SLOVENSKEGA IN JUGOSLOVANSKEGA UCITEJSTVA Z velikim navdušenjem in neumorno de- lavnostjo je Gangl deloval v stanovski orga- nizaciji od začetka kot mlad učitelj pa vse do leta 1941. Gangl je že leta 1898 bil izvoljen v upravni odbor Zaveze. Po ustanovitvi Za- veze slovenskih učiteljskih društev so se uči- telji v večji meri zavzemali za šolska vpra- šanja. V vodstvo so prišli mlajši učitelji kakor Gangl in drugi, ki so nastopali odločneje, zah-; ; 48 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 levali so več svobode v polclicu in pogumno izpovedovali svoj svetovni nazor. Bili so tudi bolj izobraženi, kar je bila posledica reforme učiteljskega izobraževanja. Absolventi štiri- letnih učiteljišč so bili samozavestnejši in po- gumenjši in so posegli v večjem številu v boj za napredek slovenske osnovne šole. V začet- ku 20. stoletja pa je tudi prišlo do politične diferenciacije. Za svobodno šolo se je zavze- mal Gangl, ki se je na vseh Zavezinih skup- ščinah in zasedanjih dosledno držal programa. Na eni izmed skupščin Zaveze v Gorici leta 1908 je Gangl govoril o temi »Šola in kmetij- sko vprašanje«. Na njegov predlog se je slo- vensko učitelj stvo izreklo za osemletno šolsko obveznost brez vseh olajšav ter za reformo osnovnega šolstva v smislu potreb in koristi kmečkega in delavskega razreda. To je bil prvi formalni sklep Zaveze za šolsko reformo osnovne šole, s katero so predlagali, da bi v 7. in 8. šolskem letu na podeželju vpeljali kmetijski pouk. Načrt za pouk praktičnih predmetov je Gangl vzel iz načrta strokovne- ga učitelja Gosaka. Na eni izmed naslednjih skupščin leta 1910 je Gangl zahteval odpravo utrakvističnih šol, zahteval je uvedbo slovenskega občevalnega jezika za vse šolske zadeve v slovenskih okra- jih. Leta 1913 je Zaveza ob 25-letnici izdala Spo- minski spis, ki obsega XXV. poglavij. V njem je tudi poročilo Komiteja za reformo šolstva na Dunaju, ki se ga je kot delegat udeležil Gangl. Poročilo je podano v XI. poglavju, ki govori o delu zveze v Komiteju za reformo osnovnega šolstva. Po odstopu urednika Učiteljskega tovariša Jakoba Dimnika leta 1903 je uredništvo pre- vzel Engelbert Gangl, ki je že sodeloval pri urejanju lista od 1898 do 1900, do odhoda na pedagogij na Dunaj. V času njegovega ured- ništva se je boj s SLS zelo zaostril. Vsebina lista se je kljub temu izboljšala, Gangl si je pridobil nove sodelavce med profesorji, ki so objavljali vesti osrednjem šolstvu. Ob pričet- ku prve svetovne vojne je Gangla zamenjal novi predstavnik Zaveze Luka Jelene do leta 1918. V novembru 1918 je Gangl ponovno prevzel mesto uredništva in list urejal do leta 1919, ko je prevzel mesto višjega šolskega nadzornika. Leta 1914 je izšla posebna okrož- nica, ki jo je izdala SLS in je Učiteljskega tovariša in liste, ki so jih tiskali v Učiteljski tiskarni, označili za srbofilske. Po vsej sili so hoteli uničiti urednika Gangla in list. Gangl ni samo deloval v Zavezi ampak se je močno zavzemal za organizacijo jugoslo- vanskega učiteljstva. Zavzemal se je zato, da bi pričelo jugoslovansko učiteljstvo vsako le- to prirejati splošne jugoslovanske skupščine in šolske razstave ter ustanoviti jugoslovan- sko učiteljsko zvezo. Prva priložnost se je po- nudila ob praznovanju 25-letnice Učiteljske- ga udruženja v Beogradu leta 1906 in isto- časno je bil 1. kongres srbskega učiteljstva. Med delegati, ki jih je poslala Zaveza, je bil tudi Gangl, ki je bil v pripravljalnem odbo- ru za osnovanje Jugoslovanske učiteljske zveze. Kljub dobrim pripravam se ustanovi- tev Jugoslovanske učiteljske zveze ni ures- ničila. Do ustanovitve je prišlo šele po prvi svetovni vojni, ko je Zaveza stopila v stik s srbskimi in hrvatskimi učitelji zaradi usta- novitve osrednje učiteljske organizacije. Leta 1920 je bil 1. kongres vsega učiteljstva v dr- žavi in prva ustanovna skupščina Udruženja jugoslovanskih učiteljev. Z ustanovitvijo UJU je videl Gangl svojo dolgoletno željo uresni- čeno in svoje delo pri organizaciji končano. Vendar ni miroval; še vedno je bil njen vneti podpornik in sodelavec, kljub temu, da ni sprejel izvolitve v nov upravni odbor. Po končani prvi vojni se je slovensko uči- teljstvo dobro zavedalo važnega trenutka in je takoj tudi postavilo svoje zahteve. Gangl je sestavil Spomenico, v kateri je navedel vse zahteve in želje slovenskega učiteljstva. To zgodovinsko važno spomenico je posebna de- legacija izročila takratnemu predsedniku na- rodne vlade. Gangl je v Spomenici zahteval kot pogoj za uspešno kulturno in narodno de- lovanje izenačenje osebnih dohodkov učite- ljev s prejemki državnih uradnikov. Materi- alnemu stanju učiteljstva je Gangl posvečal veliko pozornost. Ce bo učiteljev materialni položaj boljši, bodo tudi v šoli in pri vzgoji boljši uspehi. GANGL — ORGANIZATOR SLOVENSKEGA ŠOLSTVA Pod avstrijsko šolsko upravo je bilo slo- vensko šolstvo prava pastorka, ker ni uživalo tistega razmaha, ki so ga slovenski učitelji upravičeno zahtevali glede na število sloven- skega naroda v mnogonacionalni Avstriji. Po- sebno na Kranjskem so bili vedno hudi boji ob ustanovitvi kake nove slovenske šole ali če je bilo treba razširiti že obstoječo šolo v večrazrednico. Pred prvo svetovno vojno je bilo na Kranjskem 385 osnovnih šol s 1101 razredom, od teh 345 slovenskih, 2 slovensko- nemški in 38 nemških šol, ki jih je obisko- valo 83.072 otrok, tako da je prišlo na razred 75 otrok. V tako prenapolnjenih razredih ni bilo pričakovati, da bi bili ugodni učni uspehi. Gangl je na vsakoletnih Zavezinih zboro- vanjih neusmiljeno bičal vse krivice, ki so se 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 dogajale na področju slovenskega šolstva. Vedno se je odločno potegoval za pravico, pošteno delo in ugled slovenskega učiteljstva. Po končani prvi vojni je bil Gangl imeno- van za višjega šolskega nadzornika na Kranj- skem in Prekmurju. Volitve v prvi višji šol- ski svet so bile v volilnem sporazumu med Zavezo jugoslovanskega učiteljstva in Slom- škovo zvezo, tako da bi prišel vanj tudi kan- didat Slomškove zveze, vendar se učiteljstvo ni dosledno držalo sporazuma in tako sta do- bila kandidata Zaveze jugoslovanskega uči- teljstva večino. Izvoljena sta bila Luka Je- lene in Engelbert Gangl. Gangl se je takoj oprijel organizacijskega dela za preureditev osnovne šole in narodne vzgoje. Skupaj s Pavletom Fleretom, okrajnim šolskim nad- zornikom, sta leta 1919 sestavila »Načrt pre- ustrojitve šolstva in narodne vzgoje«, ki do- loča temeljna načela za narodno in narodno višje šolstvo ter za izobrazbo in pravno sta- lišče učiteljstva ter šole. Višji šolski svet je po Ganglovih priporo- čilih in navodilih pošiljal v slovenski del Ko- roške zavedne slovenske učitelje, ki so radi zasedli izpraznjena učna mesta na osnovnih šolah. V Prekmurju je Gangl prepovedal upo- rabo madžarščine v osnovnih šolah tam, kjer je prebivalo slovensko prebivalstvo, v vse šo- le je uvedel slovenščino. Madžarsko učitelj- stvo se je umaknilo, prišli pa so zavedni slo- venski učitelji. Gangl je odpiral v Prekmur- ju nove šole ali obstoječe razširil v večraz- rednice. Vse madžarsko učiteljstvo, ki je služ- bovalo pod madžarsko upravo in ostalo na svojih mestih, je moralo opraviti dopolnilni usposobljenostni izpit iz slovenščine. Leta 1920 je bilo v Prekmurju 81 osnovnih šol s 158 razredi, ki jih je obiskovalo 13.054 otrok, tako da je prišlo povprečno na razred 80 ot- rok. In prav zato se je Gangl močno zavze- mal za odpiranje novih šol. Na Kranjskem se je razvoj osnovnega šol- stva pod Ganglovim nadzorstvom močno raz- mahnil. Od 1919 do leta 1922 je nanovo odprl 20 osnovnih šol in število vzporednic se je zvišalo na 339. Na vsak razred je prišlo pov- prečno 55 učencev. Še vedno preveč za te- meljito učno in vzgojno delo. Gangl pa se ni zavzemal samo za odpiranje osnovnih šol, uspešno je sodeloval pri ustanavljanju jav- nih meščanskih šol. Dotlej smo imeli le dve: nemško v Krškem in slovensko v Postojni, ki je po prvi vojni prišla v italijanske roke. Po vojni je Višji šolski svet pod Ganglovim nad- zorstvom odprl sedem novih javnih meščan- skih šol (v Ljubljani 2 deški in 2 dekliški, na Jesenicah in v Tržiču, v Krškem pa pre- osnoval v slovensko meščansko). Posebno se je zavzemal za razvoj in napre- dek strokovnega šolstva za duševno prizade- te otroke. Petrazredno Gluhonemnico v Ljub- ljani je razširil v osemrazrednico, trirazred- no pomožno šolo v šestrazrednico in šolo za slepo mladino v Kočevju v dvorazrednico. Tak je bil vsestranski razmah slovenskega šolstva pod neumornim in smotrno delavnim višjim šolskim nadzornikom Ganglom na nje- govem nadzorniškem področju. Povojni čas je terjal odpiranje novih šol, ki je bilo povezano s šolsko reformo. Nova slovenska šola pa je potrebovala tudi nove učbenike in nova učila. Gangl je že pred vojno sodeloval in tudi pisal osnovnošolska berila. Drugo berilo in slovnico je napisal leta 1901, ki sta doživeli več izdaj. Prav tako je Tretje berilo za štiri- razrednice in večrazrednice obče osnovne šole, ki je izšlo leta 1902, doživelo več izdaj. V berilu je Gangl skupaj z Maksom Josi- nom razdelil snov po skupinah. Najprej so bili sestavki in pesmice za zabavo in pouk, v drugem odstavku so bili napotki vzgojne vsebine — cerkev, šola in hišna dela, kjer so poleg verskih naukov tudi navodila, kako za- posliti otroke pri hišnem delu .Tretja sku- pina obravnava letne čase in z letnimi časi povezana poljska dela. Četrti del deli v pri- rodopisje in prirodoslovje, naslednji peti in zadnji pa v skupino dom in svet, ki ga prav tako deli v zemljepis in zgodovino. Danes bi ta učbenik lahko primerjali z učbeniki za slovenščino s slovnico ter spoznavanje na- rave in družbe. Tako so imeli učenci v eni knjigi združeno vso snov, ki so jo obravnavali po predpisanem učnem načrtu. Avstrijska šolska oblast je zelo zgodaj spo- znala. Ganglove izredne pedagoške sposobno- sti, zato mu je poverila načelstvo odseka za spisovanje osnovnošolskih čitank za šole na Primorskem. Po končani vojni se je Gangl takoj zavzel za izdajo novih beril, ki bi ustre- zale novemu času in novim razmeram. Prva osnovnošolska čitanka po vojni je bila Gan- glova »Druga čitanka«. Gangl je tudi prevzel glavno uredništvo Šolskega lista, ki naj bi bil priprava za druge čitanke. Vsem pozneje izdanim čitankam je bil glavni urednik Gangl. O Ganglovem delovanju na področju vzgo- je in izobraževanja slovenskega naroda bi lahko še veliko pisali. Na vseh področjih svo- jega delovanja je bil dosleden in je tudi pro- gram dosledno izpolnjeval. Gangl je bil tudi dobro znan kot učiteljski gospodarski orga- nizator. Z njegovim sodelovanjem so bile os- novane razne učiteljske gospodarske organi- zacije in ustanove kakor Učiteljska tiskarna. 50 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Učiteljska samopomoč, Učiteljska hranilnica in posojilnica in Učiteljski dom. Znani Ganglovi aforizmi, ki jih danes lah- ko s pridom uporabimo, so: Najboljši nadzorniki so učenci. Narod, ki ne ljubi svojie šole, je svoj isov- ražnik. Ošabnost in prezirljivost med tovariši in tovarišicami je znak plitvega uma ali visoke ošabnosti. Prevelika strogost in prevelika ljubezen sta enako kvarni., Šola bodi vsem enako pravična mati. Šola daje mladini glavo in srce, svet ji da spoznanje. Šola je mrtva, če je učitelj brez duha in čustva. V šoli vladaj ljubezen, a ne strah. Zaupanje šolske mladine do učitelja je most, po katerem prehaja učiteljevo srce v srce mladine. Zdravo šolstvo je vsakemu narodu največji dobrotnik. VIRI IN LITERATURA 1. Arhiv Zaveze v Slov. šolskem muzeju Fase. 59, 54, 53, 52, 44, 34, 31, 30, 26, 25, 24, 22. — 2. Slovenski biografski leksikon I., 204. — 3. Slo- venski poročevalec 1950, štev. 51. — 4. Prosvetni delavec 1950, štev. 6. — 5. Dolenjski list 1950, štev. 9. — 6. Gledališki list Drama 1949/&0. — 7. Učiteljski tovariš 1923, štev. 45, 1917, štev. 2, 1933, 1938, štev. 16. — 8. Popotnik 1933/34, štev. 3. — 9. Ilustrirani tednik III., štev. 37 in 49. — 10. Ljubljanski zvon 1916, str. 527. — 11. 1. Iz- vestje idrijske nižje realke 1907/08, str. 30. — 12. Jože Dular, Metlika skozi stoletja, Metlika 1960. — 13. Tatjana Hojan, Slovenski mladinski časo- pisi do leta 1941, Zbornik za historiju školstva i prosvjete 3, str. 72. — 14. Slovenski zbornik 1945, str. 642. — 15. Pregled vseh Ganglovih del v Slo- venskem šolskem muzeju. — 16. France Ostanels, Prizadevanje slovenskih šolnikov za reformo šolstva v razdobju 1889—1914, Pedagoški zbornik 1956, str. 71—83. — 17. France Ostanek, Učitelj- ski tovariš (kratek pregled razvoja od 1861 do 1914), Sodobna pedagogika 1961 str. 138. — 18. Narte Velikonja, Razvoj šolske uprave, Zbornik razprav Slovenci v desetletju 1918—1928, str. 700. 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV »ŽIVELA FRANCIJA« IN SLOVENSKI BLED MIRKO KAMBIC George Eastman House v Rochestru, ZDA, ima v svoji bogati muzejski zbirki zgodovin- skih fotografskih slik tudi primerek litograf- skega odtisa, ki je služil fotografom obrtni- kom proti koncu 19. stoletja za dokončni fo- tografski izdelek. Na to litografsko razmno- ženo sliko je namreč fotograf prilepil na vrat postave, ki je brez glave, portret oz. glavo vojaka, ki se je dal fotografirati. Okrog po- stave, ki je dobila šele pri fotografu svojo novo glavo, je upodobljenih še šest vojakov, po trije na vsaki strani; spredaj so vojne tro- feje, v ozadju pa se odpira pogled na pokra- jino s cerkvico. Nad vsem vidimo angela z vencem, sredi blesti napis: »Vive la France«. Ta fotografski formular sta objavila dva ugledna zgodovinarja fotografije in sicer Pe- ter Pollack in Aaron Scharf.' Tu zvemo, da je litografijo izdelal R. de Moraine in da so bili tovrstni portreti priljubljeni potem, ko »Vive la France« in slovenski Bled 52 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Izrez Bleda z gornje slike SO se ljudje že nekoliko naveličali dolgo po- pularne »carte-de-visite« fotografije. Čeprav je pokrajinska veduta v ozadju zelo majhna, pa takoj vzbudi našo radovednost. Prizor je namreč zelo podoben Bledu. Pa ne samo podoben, temveč gre v resnici za po- dobo našega Bleda. Vsi detajli so upodobljeni zelo verno: otok s cerkvijo, celo stolpič na strehi, hiše na otoku, stopnice in odsev v vo- di. Zadaj pa je nakazana grajska pečina in v ozadju Stol. Gre za značilni pogled na blej- ski otok od jugozahoda. Od tu fotografira Bled še dandanes mnogo amaterjev. To je prizor, ki ga lahko vidimo na sta.rejših raz- glednicah. Litografska upodobitev ima iste podrobnosti kot fotografski posnetek tega prizora. Uganka ostane, ali se je de Moraine poslu- žil za predlogo kakšne zveste litografske upo- dobitve, risbe ali fotografije. Mala blejska veduta na mešani fotograf- sko-litografski sliki je gotovo razveselila marsikaterega francoskega vojaka in njegove svojce, ne da bi vedeli, da gre za slovenski Bled. Napis »Vive la France« pa je lahko v tem primeru samo dobrohoten spomin na Na- poleonovo Ilirijo. OPOMBE 1. Peter Pollack, Die Welt der Photographie (nemški prevod), Wien, 1962, str. 141. Aaron Scharf, Art and Photographie, London, 1968, str. 217. GRAD KRUPA V BELI KRAJINI MIRKO KAMBIC V fototeki Narodnega muzeja v Ljubljani ! je v mapi »Slovenija« pod št. 330 izvirna fo- \ tografija gradu Krupa. Posnetek je zelo do- \ ber, format še dobro ohranjene slike pa raz- meroma velik, okr. 20,5 X 15,6 cm. Fotogra- fija je nalepljena na večji karton. Na hrbtni strani kartona je ovalni žig z napisom: J. | Brandner — Fotograf. S svinčnikom pa je j medlo napisano na kartonu pod sliko: »Krup ; (Krupa) — Herrschaft nächst Cermembl —j Donum Domini Rudolphi Baronis Apfaltrem — 15/1 868«. Fotografija predstavlja skoraj romantičen \ prizor. Na bregu, sredi drevja se svetlika ; grad s tremi vidnimi okroglimi stolpi. Levo i od njega stoji manjša zgradba. Pod bregom pa je ob vodi žaga — na izvirni sliki se vidita dva delavca — z mostom, manjša zgradba in del poti, ki pelje navzgor proti desni. V os- j predju sredi slike pa vidimo moža v beli sraj- ' ci in telovniku, s klobukom v roki in z ogr- j njenim suknjičem. Ob njem je pes z zabri- [ sano glavo. Ce si odmislimo osebo in psa, je ostal pri- zor desetletja isti, vse do zadnje vojne. Znan pa je lahko ta pogled le tistim redkim pot- nikom, ki so šli po stezi iz Moverne vasi po levem bregu Krupe. Meni je ostal v spominu iz mladih let, ko sem hodil obiskovat staro mamo in prav zato sem se začudil, da je slika še iz prejšnjega stoletja. Ime fotografa J. Brandnerja je sicer nezna- no. Morda gre za Johanna Brandtnerja, ki je označen kot celjski fotograf na nekem sta- rejšem portretu iz njegove delavnice in ki izvira iz pribl. leta 1870.' Grad Krupa je bil v zadnji vojni porušen. Fotografija je kar dragocen zgodovinski do- ; kument. I. Šašelj je objavil v Dom in svetu ; leta 1893 nekaj malega tudi o gradu Krupa, 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Grad Krupa v Beli krajini leta 1868 (foto J. Brandner) — Original v Narodnem muzeju v Ljubljani Z navedbo, da je grad last Rudolfa barona Apfaltrerna. Spisu je dodana vinjeta Josipa Germa, ki prikazuje v drobni risbi značilne obrise krupskega gradu.^ Danes gradu ni več in novi odsek asfalti- i rane ceste, ki povezuje Gradac s Semičem, ! pušča mesto nekdanjega gradu ob strani.. Zgradba ob vodi pa menda še stoji in je do- stopna po stari cesti iz Stranske vasi. Steza, s katere je fotograf posnel grad že pred le- tom 1870, pa je še vedno lokalna vez med Moverne vasjo in Gradcem. OPOMBI 1. fotografija je last dr. M. Mencinger, Ljub- ljana. — 2. Dom in svet, 1893, str. 365. 54 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXH 1974 IZ DELA NASIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Zgodovinska razstava »Veliki tolminski punt leta 1713* V okviru jubilejnih proslav kmečkih pun- to v na Slovenskem so se na Primorskem od- ločiU, da bodo proslavili v letu 1973 260-let- nico upora leta 1713, ki je sicer zajel skoraj vse ozemlje današnje Primorske to in on- stran meje, a se v literaturi in v tradiciji označuje kot »veliki tolminski punt«. Jubi- lejne proslave so obsegale poleg kulturnih prireditev, predavanj, komemoracij, raznih šolskih prireditev tudi nekaj priložnostnih razstav, med te sodi tudi zgodovinska raz- stava »Veliki tolminski punt leta 1713«, ki jo je pripravil Goriški muzej. Ta razstava je posvečena izključno uporu leta 1713 upošte- vajoč, da se bodo drugi slovenski kmečki pun- ti predstavili na potujoči razstavi Narodnega muzeja, ki naj bi gostovala tudi v nekaterih primorskih središčih. Ze sam namen razstave, da predstavi samo en kmečki upor, je pred prireditelja postavil izbiro: prikaz s pretež- no arhivskim gradivom, legendami in bese- dilom, ali pa poljudnejša, zato tudi bolj im- provizirana razstava. Goriški muzej se je od- ločil za drugo možnost tudi zato, ker mate- rialnih virov (muzealije), povezanih z uporom ni; izjema je morda lesena nabožna ljudska plastika s Šentviške gore, ki ima vrezano dvomljivo letnico 1714 (leto »krvave rihte«). Razstava je obsegala 21 panojev (velikost 70 X 90 cm) pod steklom s slikovnim gradi- vom, faksimili dokumentov in besedilom. Do- polnilo tega glavnega dela razstave so pred- stavljali še predmeti kot kmečko orodje, so- dobno orožje, originalne grafike ter nekaj drugih originalnih dokumentov in gradiva, ki je z uporom v indirektni povezavi. Pose- ben del razstave so sestavljala likovna dela, ki so jih pobudila uporna dogajanja (I. Su- bic, R. Debenjak, T. Kralj, M. Mikuž). Z na- vedenim gradivom je bilo mogoče v celoti izpolniti avlo muzeja v Tolminu, ki je bila prav za namen razstave primerno preureje- na (investitor Skupščina občine Tolmin). Otvoritev je bila 27. aprila 1973. Dva dni nato je bila v Tolminu osrednja proslava velikega tolminskega punta in takrat so si razstavo ogledali nekateri vodilni družbenopolitični delavci Slovenije ter nekaj tisoč udeležencev proslave. Iz Tolmina se je razstava — zasnovana je bila kot potujoča — preselila v Novo Gorico, kjer je v gradu Kromberk ob zgodovinski raz- stavi Goriška knjižnica pripravila v petih vi- trinah prikaz znanstvene, poljudnoznanstve- ne in publicistične literature o tolminskem uporu, razstavljena pa so bila tudi literarna dela. Podobno knjižničarsko razstavo je malo prej pripravila knjižnica v Tolminu. Zgodo- vinska in knjižničarska razstava sta se iz No- ve Gorice preselili v Idrijo. Panoji zgodovin- ske razstave so bili razstavljeni nato še na Opčinah pri Trstu ter na Štanjelu 1. in 2. septembra 1973 ob proslavi s katero so se tu- di Kraševci in Vipavci spomnili upornih do- godkov leta 1713. Nato so bili panoji znova predstavljeni v zamejstvu (Kulturni dom v Trstu) ter nazadnje v Ajdovščini (Pilonova galerija). Vsebino razstave o velikem tolminskem puntu je tisk deloma že predstavil (»Primor- ski dnevnik«, št. 109, 10. 5. 1973 in »Primor- ske novice«. G, št. 21, 18. 5. 1973). Razstava ima svoj tekstovni in dokumentarni del. V tekstovni del sodijo uvodne in zaključne be- sede, oznake prvega (27. 3.—2. 4. 1713) in dru- gega (ok. 20. 4.—ok. 15. 6. 1713) dela upora ter »krvave rihte«, dalje kronologije uporov na Primorskem in na Tolminskem ter krono- loški pregled dogodkov velikega tolminskega punta v letih 1713-14. Zemljevid na uvodnem panoju prikazuje območja in kraje povezane z uporom; vsebuje vrsto dopolnitev in po- pravkov v seznamu doslej znanih krajev. Faksimili arhivskih dokumentov so povečini iz Pokrajinskega arhiva v Gorici, preostali so iz Arhiva Slovenije, knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani ter nekaterih župnijskih arhivov (Grahovo ob Baci, Biljana, stolnica v Gorici). V dokumentarni del sodijo tudi re- produkcije slik, skic in zemljevidov, katerih nastanek se približuje letu 1713. Slike neka- terih gradov in krajev so iz Valvasorjeve »Slave« (Devin, Novi grad, Socerb, Trst, Ro- ženek pri Podbrju), Capellarisove risbe iz leta 1752 prikazujejo nekatere gradove in kraje na Goriškem (Rihemberk, Štanjel, Klu- že, Dornberk, Gradišče nad Prvačino, Kanal), skice kronista I. M. Marušiča iz konca 17. stoletja predstavljajo podobo mesta Gorice, več risb je vzetih iz Caprinove knjige »Alpi Giulie« ter iz goriškega furlanskega koledar- je za leto 1858 (avtor R. Pich). Dopolnilo slik, ki služijo kot zgodovinski vir, predstavljajo citati zgodovinarjev punta (Rutar, Grafenau- er, Kranjec) ter avtorjev splošnih del (Engels, Kardelj) ter ilustracije k Pregljevim in Grad- nike vim literarnim delom (avtorja M. Sede j in R. Debenjak). Razstava predstavlja tudi nekaj zemljevidov iz 17. in 18. stoletja (ori- ginalni zemljevidi Bovškega in Breginjskega 55 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 kota so v goriškem Pokrajinskem arhivu), zaključuje pa jo na nekaj dokumentih prika- zan odmev upora v narodnoosvobodilnem boju. Ob proslavi v Tolminu 29. aprila 1973 je Goriški muzej izdal v okviru svoje zbirke »Berila« ciklostirano brošuro »Veliki tolmin- ski punt leta 1713«, ki objavlja v svojem prvem delu prvi članek o tolminskem uporu v slovenskem jeziku (»Domovina«, 1867), po- natiskuje 4 arhivske dokumente, prevedene v slovenščino (prvič jih je objavil M. Premrou v »Edinosti«, 1926), podaja kronologijo upo- rov na Primorskem in na Tolminskem ter dogajanj v letih 1713-14, ponatiskuje tudi del odredbe štaba alpske operativne cone o ustanovitvi udarne brigade Andreja Lahar- narja. V tem delu sta tudi članka Branka Marušiča, in sicer je prvi bibliografija del o uporu (objave virov in literatura), drugi pa podaja pregled upora, ki se od prejšnjih po- dobnih razlikuje v tem, ker dodaja mnoga nova dejstva, ugotovljena na podlagi arhiv- skega gradiva iz goriškega Pokrajinskega ar- hiva (ta članek je z dopolnitvami izhajal nato v goriški izdaji »Primorskih novic« in z na- daljnjimi dopolnitvami še v »Primorskem dnevnku«). Drugi del publikacije vsebuje od- lomke literarnih del o tolminskem puntu. (Remec, Pregelj, Bevk, Lovrenčič), nekatere pesmi (3 ljudske — slovenski in furlansko v slovenskem prevodu; Gradnik, Lovrenčič). V krajši analizi Pregljevega teksta in arhiv- skega vira je M. Ceščut ugotovila, da je pi- satelj pri pisanju svoje knjige »Tolminci« uporabljal arhivsko gradivo, Marjan Brecelj pa je pregledal odmeve tolminskega punta v slovenski književnosti. Publikacija ima 120 strani. Opremil jo je Klavdij Palčič. Na tem mestu omenimo še publikacijo Branka Marušiča »Veliki tolminski punt leta 1713«, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska v Trstu. Tekst je popravljeno in do- polnjeno besedilo članka, ki je izhajal v »Pri- morskem dnevniku« (med 5. in 18. IV. 1973). Brošurica obsega 32 strani, opremila jo je Anica Sirk. B. Marušie »Ob 250-letnici rojstva Stefana Kuzmiča \ (1723—1779)«. Razstava v Slovenskem šol-\ skem muzeju. ' ^ ¦ i Stefan Kuzmič je bil med prvimi prekmur- skimi pisci, ki so bili tako kot na ostalem slovenskem ozemlju protestanti. Ker je bilo Prekmurje že od leta 900 po našem štetju pod madžarsko oblastjo in ločeno od ostalega slo- venskega ozemlja, so prekmurski Slovenci do- bili svoje prve knjige šele v 18. stoletju. Pi- sane so bile v domačem prekmurskem dia- lektu in madžarskem črkopisu. Kuzmič se je po končani osnovni šoli šolal na višji evangeljski šoli v Šopronu in Györu na Madžarskem, od leta 1744 dalje pa na li- ceju v Bratislavi. Služboval je v dveh manj- ših krajih na Madžarskem, in sicer najprej v Nemes-Csou, nato pa v Šurdu. V teh dveh krajih je bilo namreč edino dovoljeno pro- testantsko bogoslužje, zato sta tu nastali do- kaj številni naselbini slovenskih protestant- skih družin, ki so zaradi preganjanja proti- reformacije pobegnUe iz rodnega. Prekmurja. Ob glavnih cerkvenih praznikih so romale v ta dva kraja večje skupine slovenskih pro- testantov iz Prekmurja, da bi se lahko ude- ležile evangeljskih verskih obredov. Ze na prvem službenem mestu je Kuzmič prejemal denarno podporo bratislavskih pa- storjev za pros veti tel j sko dejavnost. Pod nji- hovim vplivom je sestavil abecednik, mali ka- tekizem in zbirko cerkvenih tekstov pod na- slovom »Vöre krstšanske kratki navuk«, ki je edina od teh treh ohranjena. V Šurdu pa je s pomočjo svojih protestantskih rojakov napisal prevod Novega zakona. S tem delom je zadostil zapovedi evangel j ske cerkve, da morajo verniki citati božjo besedo v materi- nem jeziku. Štefan Kuzmič je s svojim delom položil temelje prekmurski književnosti. Svojim ro- jakom je dal poglavitne knjige za šolsko in cerkveno rabo ter jim pomagal, da so kljub osamljenosti v tujem okolju ohranili svojo narodno samobitnost ter se odločneje posve- tili izobraževanju in razvijanju lastne kul- ture. Na razstavi Ob 250-letnici rojstva Štefana Kuzmiča je razstavljeno gradivo, ki ga hrani Slovenski šolski muzej. Razstavljene so foto- kopije Kuzmičevih del, slike krajev, kjer se je šolal in služboval, fotokopirano arhivsko gradivo o Kiizmiču, tako njegova biografija iz arhivske zbirke evangeljske cerkve občine v Šopronu, odlomek iz matične knjige brati- slavskega lice j a z vpisom Štefana Kuzmiča, pismo bratislavskega pastorja Serpiliusa Kii- zmiču in druge. Razstavljena je tudi literatu- ra o Štefanu Kiizmiču v revijah in knjigah, ki jih hrani muzej ter odlomki njegovih del v slovenskih šolskih knjigah. Tatjana Hoj an 56 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Odlomek iz pisma bratislav- skega pastorja Samuela Viljema Serpiliusa z dne 29. 10. 1751 SteJanu Kuzmiču, ki je takrat služboval v Nemes-Csou »Goriško in istrsko begunsko šolstvo v prvi svetovni vojni.« »50-letnica Gentilejeve šolske reforme« Razstavljeno gradivo (fotografije, dokumen- ti, časopisni izrezki) predstavlja večji del trojne razstave v Slovenskem šolskem muze- ju. Šolske dokumente so izročili še živeči nek- danji begunski učitelji in učenci ali njihovi sorodniki. Ta dostojno predstavljeni posebni del slovenske šolske zgodovine je bil do se- daj širši javnosti neznan in strokovno neob- delan. Prikaz obseže begunsko šolstvo Gori- čanov in Istranov, izseljenih po vstopu Italije v vojno; bežali so v velika avstrijska begun- ska taborišča ali pa v razpršene naselbine be- guncev po slovenskih deželah (frontno etapno ozemlje), pa tudi na Gornje Štajersko, v Spod- njo Avstrijo, Moravsko, Češko ter celo na Ogrsko. Ker je bilo begunsko šolstvo v znatni meri povezano s problemom begunstva nasploh, je del razstavljenega materiala namenjen pri- kazu nekaterih begunskih taborišč, skrbi in organizacijski ureditvi begunskega vprašanja, literaturi o beguncih in njeni likovni upodo- bitvi v slikah Franca Tratnika. Redne slovenske in hrvatske begunske šole (vzgojnoizobraževalne ustanove) z normalnim učnim načrtom, so uspešno delovale v vseh 57 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Učiteljica Pavla Makuc s šolarji učnega krožka v otroškem zavetišču v Stein- klammu leta 1918 večjih avstrijskih begunskih taboriščih. V Brucku ob Litvi, centru goriških Slovencev, so delovale taboriščne šole (razen ljudske šole z nad 850 učenci tudi slovenski šolski vrtec, ženska obrtna šola, kmetij sko-gospodin j ske šole) že od leta 1916. V Wagni pri Lipnici, kjer je od poletja 1915 živelo preko 1000 sloven- skih beguncev, je delala slovenska šola s pre- ko 380 učenci, od januarja 1917 pa tudi slo- venski šolski vrtec in zavetišče. S pomočjo dokumentov dveh nekdanjih begunskih uči- teljic: Ljudmile Ivančič Libalove in Viktorije Vuga-Poberajeve je begunsko šolstvo v tabo- rišču Steinklamm zelo bogato predstavljeno. Tudi tu so ob redni slovensko-hrvatski šoli delovali še večerni nadaljevalni tečaji za od- rasle, kmetijsko-gospodinjski tečaji, od sep- tembra 1916 pa tudi slovenski otroški vrtec in otroško zavetišče. V Strnišču pri Ptuju, med vojno znanem po vojaški bolnici, se je taborišče vračaj očih beguncev organiziralo po razpadu monarhije v novo nastali kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sem so se ste- kali begunci iz vse Avstrije, učiteljski kader je prihajal predvsem iz Brucka ob Litvi, po- samezniki pa tudi iz Wagne in Steinklamma. Taborišče so usposobili z novim letom 1919, delalo pa je do konca januarja 1922. Dunajski Dom in ljudska šola za slovenske in hrvatske begunske otroke z učiteljico Pavlo Makuc je v zadnjem letu vojne potoval preko Stein- klamma in Brucka ob Litvi do Strnišča. Posebno obliko slovenskih šol med begun- skimi otroki predstavljajo zaposlovalni teča- ji (ZT), ki so pouk prilagajali krajevnim raz- meram. V letih 1916 in 1917 je delal tak ZT med slovenskimi begunci v kraju Raschala pri Oberhollabrunnu v Spodnji Avstriji. Vo- dila ga je konfinirana učiteljica Draga Medic- Lusicky, ki je predala muzeju skupaj s svoji- mi »Spomini na Raschala« bogato zapuščino te nenavadne, a izredno zanimive življenjske poti slovenske učiteljice med 1. svetov, vojno. Podobno kot v Raschalu je v letu 1918 sloven- ska ljudska šola delovala v obliki ZT tudi v Zellerndorfu, kjer je učua Marija Vidmar, prej učiteljica na hrvatskih ZT v Ziersdorf u in Guntersdorfu. Profesor Fran Znideršič, nadzornik slovenskih, hrvatskih in italijan- skih begunskih šol na Moravskem, je v Slo- vencu objavljal informativno dragocena »Mo- ravska pisma«. Učiteljica Zora Klavžar je naj- prej poučevala na slovenskem ZT v Velkih Stahlah, nato pa v Kromefižu; po njenem od- hodu je združeni slovenski in hrvatski ZT v Kromefižu vodila Leopoldina Koršič. V Gorici delujoče slovenske srednješolske ustanove so se v zvezi z dogodki na bojišču preselile v Trst oziroma v Ljubljano. Goriški slovenski gimnazijci so v šolskih letih 1916— 17 in 1917—18 nadaljevali s šolanjem ali na ljubljanskih gimnazijah ali na ZT v Trstu, kjer sta se kot uspešna organizatorja izkaza- la profesorja Andrej Ipavec in Martin Mast- nak. Vojna z Italijo je pretrgala normalno delovanje obeh goriških slovenskih učiteljišč. Ze v decembru 1915 je stekel pouk na ZT v Trstu, leto pozneje pa v Ljubljani, kjer jih je vodil ravnatelj Viktor Bežek. V 3 letih de- lovanja ZT goriških slovenskih učiteljišč v obeh mestih je opravilo zrelostne izpite 144 kandidatov. Na razstavi so za prikaz historiata 58 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXn 1974 Begunski šolarji z učiteljico Drago Medic-Lušlcky v Raschala leta 1916 Otroško zavetišče v Strnišču pri Ptuju leta 1920 z učite- ljico Pavlo Makuc vojnega obdobja te pomembne slovenske srednješolske ustanove v Gorici postavljene j kseroks-kopije, originale pa hranita MALj in PANG. Z Gentilejevo šolsko reformo iz leta 1923 je poskušal Slovenski šolski muzej ob njeni 50- letnici obuditi boleč spomin na ukinitev vseh slovenskih in hrvatskih šol Julijske krajine pod fašistično Italijo, ki je tudi šolstvo vklju- čila v svojo raznarodovaino dejavnost. Raz- stavljeni dokumenti tega obdobja (policijska j poročila o delovanju slovenskih učiteljev, pre- : mestitveni dekreti, obtožnica Splošnega slo- i venskega ženskega društva v Gorici, doku- ! menti o iredentistični dejavnosti slovenske ' »Dijaške kuhinje« v Trstu in zaplembi knjig ' v Temnici na Krasu ter podatki o raznarodo- ! valnih otroških vrtcih ustanove ONAIR) to ' nedvomno dokazujejo. Množične izdaje slo- venskih knjig za domači pouk raznih trža- ških in goriških založb od Kleinmayrjevega ! abecednika Prvi koraki do knjig za odrasle ; pa so eden izmed dokazov, da poitaljančenje ¦ slovenskih šol in fašistična vzgoja le nista \ uspeli. ' Gvldo Stres 59 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 NOVE PUBLIKACIJE Jože Bajec, Slovenski časniki in časopisi 1937—1945. Bibliografski pregled od 1. janu- arja 1937 do osvoboditve 9. maja 1945. Doda- tek: Drugojezično časopisje Slovenije in dru- gojezično časopisje slovenskih izdajateljev v tujini. Ljubljana 1973, 362 str. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljub- ljani je ob svoji dvestoletnici izdala biblio- grafski pregled slovenskih časnikov v obdob- ju 1937—1945, s katerim smo raziskovalci in kulturni delavci dobili prepotrebno publika- cijo. Bibliotekar Jože Bajec je po dolgolet- nem vestnem in požrtvovalnem delu zapolnil vrzel v bibliografiji slovenskega časopisja, ki je bila med delom dr. Janka Slebingerja »Slo- venski časniki in časopisi. Bibliografski preg- led od 1797—1936« (Razstava slovenskega no- vinarstva v Ljubljani 1937, Ljubljana 1937, str. 1—175) in »Slovensko bibliografijo«, v kateri bibliografski oddelek NUK od osvobo- ditve 1945 dalje za vsako leto posebej mimo knjižne produkcije registrira tudi slovenski periodični tisk. Pripomniti moramo, da tudi za to vmesno obdobje nismo brez nekaterih posebnih in po- krajinskih bibliografij, toda celotnega pre- gleda slovenskega časopisja, ki je izhajal do- ma in v tujini, nismo imeli. Ob tem naj opo- zorimo zlasti na veliko prizadevanje Znan- stvenega inštituta pri predsedstvu SNOS in njegovega dediča Inštituta za zgodovino de- lavskega gibanja v Ljubljani pri zbiranju po- datkov tudi o periodičnem narodnoosvobodil- nem tisku na Slovenskem, ki so ga izdajali politični forumi, ustanove in narodnoosvobo- dilne enote. Najpopolnejši pregled t.i. parti- zanske literature je bil objavljen v Bibliogra- fiji izdanja u narodnooslobodilačkom ratu 1941 do 1945 (Vojnoistorijski institut JLA, Beograd 1964). Vodja bibliografskega oddelka NUK Jože Munda je v posebni publikaciji »Bibli- ografija slovenskega marksističnega tiska. 11. april 1920 — 26. marec 1941«. Ljubljana 1969, objavil že tudi bibliografske podatke o slo- venskem komunističnem časopisju, Jože Ba- jec pa je v Slovenskem izseljenskem koledar- ju 1965 prikazal slovensko izseljensko časo- pisje 1891—1945, ki ga hranijo ljubljanske knjižnice. Izmed slovenskih pokrajin pa so bi- li doslej objavljeni le bibliografski pregledi slovenskega periodičnega tiska med dvema vojnama in v času NOB za Slovensko pri- morje. Podatki o njih so v uvodu Bajčevega dela. Takšno stanje bibliografije slovenskega časopisja nazorno izpričuje potrebo po delu, kakršnega se je lotil Jože Bajec, pri narodno- osvobodilnem periodičnem tisku pa mu je na- rekovalo posebno metodo posredovanje le splošnih podatkov, s čimer se je uspešno izog- nil nepotrebnemu ponavljanju, hkrati pa ohranil celovit pregled slovenskega časopis- ja v obravnavanem obdobju. Jože Bajec je v svojem delu popisal vse časnike in časopise, »ki so se v letu 1937 na- daljevali iz prejšnjih let ali pa so po letu 1936 začeli na novo izhajati, upoštevajoč pri tem buržoazno in progresivno legalno časopisje, medvojni kontrarevolucionarni tisk ter revo- lucionarni in narodnoosvobodilni periodični tisk tega obdobja, najsi je izhajal v okupira- nem delu Slovenije, na osvobojenem ozemlju ali v tujini (npr. taboriščni in zaporniški li- sti), poleg vsega tega pa tudi drugo jezični tisk tega obdobja na Slovenskem in za Slovence. Izpuščeni so le rokopisni in tipkopisni raz- množeni šolski in razredni listi« (str. 6). Pri bibliografskem opisu časopisja se je držal kri- terijev tekoče letne »Slovenske bibliografije.« Tako je pri vsakem časniku in reviji nave- del poleg naslova, kraja in časa izhajanja še podatke o podnaslovih, urednikih, izdajateljih, tiskarnah, formatih, številu izišlih rednih in morebitnih posebnih številk v posameznih letih, v bibliografskih opombah pa so še dra- goceni podatki o ohranjenosti posameznih pe- riodičnih tiskov in o tem, kje se nahajajo ter o morebitni bibliografski obdelavi in litera- turi. Glede na to, da je največ slovenskega in drugo jezičnega tiska ohranjenega v NUK, ima ta prednost pri navedbi hranilišča, druge ustanove pa so navedene v primeru, če slo- venska »nacionalka« nekega časnika lali ča- sopisa nima oziroma ji manjkajo nekatere številke, ki so se drugod ohranile. Pri tistih, ki so ohranjene v NUK, je sestavi j avec nave- del tudi signature. Koristnost izida Bajčeve bibliografije nam jasno kažejo podatki o izjemno veliki razšir- jenosti periodičnega tiska v obravnavanem obdobju. Pri bibliografskem pregledu za leto 1937 je pisec najprej navedel podatke o 224 časnikih in revijah, ki so nadaljevale izhaja- nje iz prejšnjih let, pri čemer ni dodal podat- kom iz Slebingerjeve bibliografije le tiste, ki so povezani z njihovim izhajanjem po letu 1936 in s hranilišči, temveč jo je mestoma tudi dopolnil z novimi periodičnimi tiski. Za obdobje od začeka 1937 do osvoboditve 1945 je Bajec registriral 382 slovenskih periodič- nih tiskov, ki so v tem obdobju začeli izhajati na novo. V posebnem dodatku je zbral podat- ke o 12 dvojezičnih časnikih in časopisih na 60 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Slovenskem oziroma slovenskih izdajateljev v tujini, ki so iz prejšnjih let nadaljevali iz- hajanje leta 1937 ter o novih petinštiridese- tih, tako da skupaj obsega njegova biblio- grafija 663 enot. Ce k temu dodamo še peri- odični tisk, ki ga je že iz navedenega vzroka uvrstil pri posameznih letih v posebno rub- riko »revolucionarni in narodnoosvobodilni listi« (1941 jih je po doslej zbranih podatkih izhajalo 6, naslednje leto 36, leta 1943 119, leta 1944 največ — 379 in leta 1945 144, ni pa datiranih 19), potem dobimo podobo, kako po- membno je bilo časopisje v prelomnih letih naše najnovejše zgodovine. Samo za primer- javo naj navedemo, da je dr. Janko Slebinger za vse obdobje 1797—1936 registriral 1074 slovenskih časnikov in časopisov. Bajec je pri narodnoosvobodilnem časopisju navedel le naslove ter kraj in čas izhajanja, opozoril pa na literaturo, v kateri so o njem podrobnejši podatki (največ jih je v že omenjeni Biblio- grafiji izdanja u narodnooslobodilačkom ra- tu 1941—1945 in v Gradivu za bibliografijo slovenskega osvobodilnega tiska Jožeta Udo- viča, ki je izšlo v Slovenskem zborniku 1945). Pripomnimo naj še, da je za vsako leto uvo- doma navedel časopisje, ki je nadaljevalo iz- hajanje, zatem pa nove časnike in revije. Upo- rabnost Bajčevega bibliografskega pregleda pa še povečujejo statistični pregled ter pet različnih kazal, v katerih je časopisje raz- vrstil po strokah UDK, po naslovih, sestavil sezname urednikov, izdajateljev, lastnikov, založnikov, krajev izidov ter tiskarn. Ce pri- merjamo Šlebingerjevo in Bajčevo bibliogra- fijo ugotovimo, da je v obravnavanem delu sestavljalec z nekaterimi novimi podatki upo- rabnost še povečal, povsem nova pa je obde- lava drugojezičnega tiska na Slovenskem in za Slovence. V predgovoru je zapisano, da je treba Baj- čevo knjigo imeti »samo za pripravo na bo- dočo popolno, obširno in splošno bibliografi- jo, v kateri bo z enako vestnostjo in skrbno- stjo popisano vse sloven.sko časopisje, naj je izhajalo kjerkoli, pa tudi vse tujejezično ča- sopisje na Slovenskem,« poudariti pa mora- mo, da je že v sedanji obliki izredno dragoce- na in uporabna. Nadaljnja bibliografska raz- iskovanja slovenskega periodičnega tiska in drugojezičnega časopisja bodo ta bibliograf- ski pregled lahko še izpopolnile, ne bodo pa bistveno dopolnila slike, ki nam jo je dal o njem Bajec. Morda se bo dalo nekaj več po- datkov zbrati zlasti o slovenskem periodič- nem tisku v tujini in o drugojezičnem časo- pisju ter o narodnoosvobodilnih listih. Toda zaradi tega ne bi bilo upravičeno zavlačevati izida tako pričakovanega dela, ki je glede na zanimanje verjetno izšlo v prenizki nakladi, le 500 izvodov. Naj opozorimo še na dejstvo, da so zlasti nekateri izseljenci hkrati z biblio- grafskimi podatki pošiljali v NUK tudi fo- tografije časopisja ali celo ohranjene izvode, s čemer se je obogatil njen fond slovenik. Bajčevo delo znamo še posebej ceniti razi- skovalci najnovejših obdobij slovenske zgo- dovine — bodisi splošne ali lokalne proble- matike, ki prav zaradi pomanjkanja doku- mentacijskih pripomočkov porabimo veliko časa za zbiranje gradiva. Prav za ta obdobja , pa je spričo pomanjkanja ali uničenja arhiv- skih virov časopisje za številne probleme ne le pomemben, temveč tudi skoraj edini vir. Z obravnavanim bibliografskim pregledom sta Narodna in univerzitetna knjižnica in sestav- ljalec Jože Bajec pokazala, da izpolnjujeta poleg rutinskih nalog prizadevno tudi tehtno dokumentacijsko delo. Ob dvestoletnem ju- bileju NUK ji raziskovalci izražamo željo, da bi ob polni družbeni podpori svoje številne naloge v prihodnje čimbolj uspešno izpopol- njevala in da bi našla tudi vse razumevanje v prizadevanjih za svojo boljšo tehnično opre- mo, ki bo olajšala izpolnjevanje njenih dol- žnosti pri varovanju slovenske kulturne de- diščine in hkrati omogočala tudi bolj raci- onalno znanstveno raziskovalno delo v njej. Miro Stiplovšek »Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije«, uredila Ema Umek in Janez Kos, založila Skupnost arhivov Slovenije, Ljubljna 1972, I. zvezek, I. in U. del, LXXIV + 889 str. Slovenski arhivi, združeni v Skupnosti ar- hivov Slovenije so, kot poroča J. Kos, v pred- govoru k I. delu I. zvezka »Vodnika po ma- tičnih knjigah .. .« opravili popis matičnih knjig v letih 1968-71 in sicer po načrtu, ki ga je sestavila Ema Umek. Popisali so gradi- vo 1126 domačih in 18 tujih imetnikov (sku- paj torej 1144), župnijskih in matičnih ura- dov in arhivov, med njimi tudi arhivskih fondov središč, ki so jim različni deli SR Slo- venije nekoč upravno pripadali (tako nadško- fijskih arhivov v Gorici in na Reki, škofijskih arhivov v Trstu, Celovcu, Gradcu inSzombat- helyju, sodišč v Trstu in Gradcu ter župnij- skih arhivov v Szombathelyju in Zalaegers- zkegu). Pri tem obširnem delu je seveda so- delovalo večje število sodelavcev različnih arhivskih ustanov — najzaslužnejše med nji- mi J. Kos v predgovoru tudi posebej imenuje. Celoten popis bo izšel v treh delih (dveh zvezkih) in bo obsegal vse matične knjige za, 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 ozemlje SR Slovenije, ki segajo v čas pred uvedbo civilnih matičnih uradov (za ozemlje SR Slovenije leta 1946 oz. v Slovenskem Pri- morju 1947). J. Kos opozarja, da so popisane cerkvene in civilne matične knjige, originali, dvojniki, prepisi in indeksi, »ki v celoti ali vsaj z delom zadevajo ljudi na ozemlju SR Slovenije, in to ne glede na to, kdo jih hrani in kje«. Prvi zvezek »Vodnika po matičnih knji- gah ...«, ki je v dveh delih izšel preteklo leto in sta ga uredila Ema Umek in Janez Kos, vsebuje popis matičnih knjig cerkveno ma- tičnih uradov in sicer: I. del rimsko-katoli- ških uradov (od črke A do O), II. del nato zo- pet rimsko-katoliških (od črke P do Z) ter še evangeličanskih, kalvinskih, starokatoliških, srbsko-pravoslavnih, grško-katoliških, židov- skih, muslimanskih in vojaških matičnih ura- dov, matičnih knjig taborišč in krajevnih ljudskih odborov (v kolikor gre za priredbe matičnih knjig cerkvenih matičnih uradov). Matične knjige so v vodniku pregledno ure- jene po krajih in se uredniki niso ozirali na imetnike (z izjemo pri knjigah, »ki so jih lo- čeno vodili za del matičnega okoliša, ki je po- zneje dobil lasten matičen urad«). Obširno študijo o cerkvenih matičnih knjigah je pri- spevala Ema Umek. Ta razprava ni le napo- tek raziskovalcu, ki se poslužuje matičnih knjig, pač pa tudi podrobna informacija o zgodovini zapisovanja podatkov o rojstvu (krstu), poroki in smrti najprej pri rimoka- toliških, kasneje pa tudi ostalih verskih skup- nostih, ki so jim pripadali prebivalci današ- njega ozemlja SR Slovenije v preteklosti, upravno-normativni ureditvi teh vprašanj in obenem problematičnosti podatkov matičnih knjig posameznih obdobij. Skupnost arhivov Slovenije bo izdala še poseben zvezek s popisom civilnih matičnih knjig in študijo o njihovem razvoju, krajev- nim indeksom za oba zvezka ter v prilogi zemljevidom cerkvenih in civilnih matičnih uradov, ki jih je zajel ta popis. Zdi se, da vrednosti tega vodnika ni potrebno posebej naglašati. Dobili smo prepotreben priročnik in smo njegovim sestavljalcem, ki so opravili zares obsežno delo, lahko hvaležni za njihov trud. Peter Vodopivec Iz starejše gospodarske in družbene zgodo- vine Ljubljane (Zbornik razprav), Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Razprave zv. 2. Ljubljana 1971. V uvodnih izvajanjih Lokalna zgodovina iz nelokalne perspektive nas urednik dr. Sergij Vilfan opozori na pomen razprav v omenjeni publikaciji in na nekatere probleme, ki so se mu porodili ob teh študijah. Razprava dr. Pavla Blaznika Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici nima samo lokalnega tj. za ljubljansko zgodovino omejenega pomena, temveč je prispevek k splošni gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev. V njej obravnava zemljiška gos- postva v Ljubljani in njeni okolici od začet- kov do zemljiške odveze. Po uvodnem pre- gledu virov je avtor razdelil svojo razpravo na tri poglavja: I. Zemljiška gospostva v času do 1500, II. Zemljiška gospostva v času med 1500 in 1848 in III. Obveznosti podložnikov. Na koncu je med opombami navedena tudi ustrezna literatura. Obogatitev razprave so 4 karte, od katerih tri plastično prikazujejo posestno stanje v ljubljanski okolici ok. 1500, ok. 1700 in 1848. leta; za mestno področje pa karta o posesti zemljiških gospostev s težiš- čem v 16. stoletju. V 12. stoletju je bila Ljub- ljana in njena širša okolica enotno zemljiško gospostvo v lasti Spanheimov; s pokloni, že- ni tvami, nakupi itd. se je proti koncu sred- njega veka ta posest vedno bolj drobila. Iz- črpna je slika propadanja in porajanja novih gospostev, krepitvi moči nekaterih, tako po- svetnih kot cerkvenih gospostev, tudi skozi vse obdobje novega veka do uvedbe zemljiš- ke odveze. Vpogled v gospodarsko in socialno struktu- ro omenjenega prostora in časa nam da po- glavje o obveznostih podložnikov, tako v me- stu samem, kot tudi na podeželju. Dodani sta razpredelnici: a) o oblikah dajatev ter njihovi višini na posameznih gospostvih hkrati s pre- gledom najnižjih in najvišjih dajatev; b) o obdelovalnih enotah in delovnih obveznostih po posameznih gospostvih. Razprava o zemljiških gospostvih v Ljub- ljani in okolici ni pomembna samo za obrav- navano dobo, temveč tudi za raziskovanje še starejše problematike predvsem v zvezi z vprašanji župske organizacije in vprašanji kosezov. Študija dr. Vlada Valenčiča Ljubljanska trgovina v 16. in 17. stoletju nam podaja sliko o razvoju te gospodarske panoge, ki je imela velik pomen za življenje mesta oz. meščan- stva. V uvodnem poglavju nam opiše trgovinsko politiko mestnih privilegijev, urejenost trgo- vanja v mestu samem s številnimi redi (skla- diščni red, tehnični red in pod.) in borbo s po- deželsko trgovino. Nedvomno zanimiva je organiziranost ljub- ljanskih trgovcev in dvig nekaterih (Posch, Khisl, Schell in drugi), ki so odigrali vidno vlogo pri formiranju t. i. zgodnjih kapitalov. 62 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Valenčičeva opažanja nam govore o velikem pomenu Ljubljane kot sedežu močnih kapi- tale v, ki se niso akumulirali samo na ljub- ljanskem področju. Poleg notranje trgovine, katero vlogo nam avtor prikaže s kvantitativnimi podatki — o udeležbi trgovcev in rokodelcev na sejmih med 1595 in 1690 — je posebej poudarjena zunanja trgovina in vloga Ljubljane kot tran- zitnega središča. Valenčičev rokopis omenjene razprave je spodbudil Mestni arhiv, da je pred leti vzel v raziskovalni program kvantitativno analizo ljubljanskih meščanskih kapitale v na podla- gi ohranjenih trgovinskih knjig in popisov premoženja. Začetno poglavje razprave Antona Svetine Pogoji za sprejem v meščanstvo in pravni položaj ljubljanskih meščanov od 16. do 18. stoletja našteva pogoje za sprejem v meščan- stvo. ; ;f i Ljubljanski meščan je lahko postal le mo- ški, rojen v zakonu, ki je lahko dokazal last- ništvo hiše in da se je izučil določene obrti; svobodnost, oženj enost, v dobi protireforma- cije tudi pripadnost katoliški veroizpovedi, so bili med najvažnejšimi pogoji za sprejem med meščane. Kot meščan pa je moral obljubiti pokorščino deželnemu knezu in mestnim or- ganom. Širše nam avtor govori o pravicah mešča- nov, npr. prednosti pri nakupu zemljišč in hiš, vpisanih v mestni urbar, o pravici do opravljanja obrti in trgovine, do posebne noš- nje itd., kot tudi o dolžnostih npr. plačevanju davkov, prevzemu mestnih funkcij, utrjeva- nju mesta in podobno. Posebno poglavje je namenjeno gostačem, tj. svobodnim, ki so bili brez premoženja in so se preživljali z dninar- skim delom na njivah meščanov; ta sloj ni užival meščanskih pravic. S to razpravo je avtor prispeval k osvetlit- vi zelo zanimivega poglavja slovenske druž- bene zgodovine. Marjan Drnovšek Časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta 8. (XLIII.) letnik. Maribor 1972. 313 str. Osmi letnik CZN prinaša vrsto razprav in člankov iz različnih obdobij slovenske zgo- dovine, sorazmerno veliko se jih nanaša na srednji vek in 16. ter 17. stoletje, kar je sicer že redkost; nekaj prispevkov pa sega tudi na področje geografije in jezikoslovja. Z najstarejšim obdobjem se ukvarja Stanko Pahič v prispevku Antične gomile pri Vučji gomili. Ob sondiranju leta 1962 odkrito gro- bišče pri Vučji gomili sodi v skupino manj- ših grobišč, tip grobov je preprost žgan po- kop na površini. Gomile pripadajo rimski do- bi, tako da je s tem odkritjem razširjen obseg doslej znane antične naselitve na južnem ob- robju Goričkega. Jože Koropec je prispeval dve razpravi. V prvi Srednjeveško konjiško gospostvo je ob- delal najprej omenjeno gospostvo v obdobju Konjiških (1164—1337), nato je prikazal pre- hajanje tega gospostva iz rok v roke različ- nih družin v kasnejšem času (Khissly, Tat- tenbachi). Za prikaz gospodarskih in social- nih razmer, za analizo dajatev in ugotavlja- nje razširjenosti obrti in trgovine na pode- želju od 15. stoletja dalje je avtor uporabil gradivo iz urbarjev tega gospostva. Druga Koropčeva razprava je Štatenberg in kmečki upori (izšla je tudi kot posebna publikacija ob 400-letnici slovensko-hrvaškega kmečkega upora skupaj s ciklom sedmih Aškerčevih pe- smi o Tahiju na Štatenbergu), kjer podaja kratek historiat štatenberškega gospostva, preden ga je leta 1556 Volk Turjaški prodal Francu Tahiju, nato pa opiše razmere pred hrvatsko-slovenskim kmečkim uporom in med njim. Ivan Škafar nadaljuje z raziskavo posesti dolnjelendavskih Banfijev. Tu se posebej posveti analizi treh listin, kjer so opisane razdelitve posameznih krajev ob ponovni delitvi posesti leta 1389. Pri kra- jih, ki so v Jugoslaviji, navaja v opombah tudi latinsko besedilo, na priloženem zemlje- vidu pa je naznačena večina krajev, ki so jih dolnjelendavski Banfiji imeli v letih 1378 do 1389. Iz listinskih podatkov dobimo dokaj do- ber vpogled v gospodarske, socialne, narod- nostne in cerkvene razmere. Imena krajev, posebno pa številna rodbinska imena kmetov bodo verjetno pritegnila pozornost jezikoslov- cev. Na podlagi podatkov, ki jih dajejo listi- ne, je mogoče tudi precej natančno ugotoviti obljudenost posameznih vasi, torej število pre- bivalstva. Zanimiv je kratek zapis o uradnih poto- vanjih Mariborčanov leta 1565, ki ga je pri- speval Antoša Leskovec na podlagi računov, ohranjenih v starejšem mariborskem mest- nem arhivu; Jože Mlinaric pa je obdelal gospoščino Viltuš pri Mariboru po urbarju iz leta 1588 in se posebej zadržal ob dajatvah, gorskopravnem zemljišču ter gospodarskih temeljih ter produkciji podložnikov. Dokaj nehvaležne, vendar zanimive naloge se je lo- til Ignacij Voje, ki je v prispevku O usodi turških ujetnikov v slovenskih deželah v XVI. in XVII. stoletju skušal ugotoviti usodo uje- tih pripadnikov turške regularne in neregu- larne vojske. Obdelal je arhivalije v Arhivu Slovenije in v škofijskem arhivu v Ljubljani 63 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 (spiski ujetnikov, zasliševanja, v matičnih knjigah ohranjeni podatki o prestopu v krščanstvo ipd.). Tudi Jakob Richter objavlja dve razpravi; v prvi piše o inkorporaciji in prodaji mari- borske župnije, v drugi pa o pripravah za ustanovitev filozofskega lice j a v Mariboru. Ze Jan Sedivy je v CZN leta 1970 opozoril na načrt o višjem učnem zavodu v Mariboru, Richter pa je v omenjeni razpravi pokazal nove izsledke o pripravah za osnovanje viso- košolskega zavoda v Mariboru ali Ptuju. Med vzroki, da do realizacije tega načrta ni prišlo, navaja obremenjenost državne blagajne z vojnimi izdatki, pomanjkanje učnih moči, dalje ker bi vsa bremena zavoda morala no- siti mestna občina, poleg tega je leta 1813 Avstrija spet zasedla vse slovensko ozemlje in s tem je odpadel še politični motiv za ustano- vitev filozofskega liceja. S člankom Profesor- ji klasične gimnazije v Mariboru, ki je že tretje nadaljevanje, dopolnjuje pokojni Jan Sedivy že pred leti v CZN začeto delo, in tudi tokrat na zanimiv in prizadet način predstavi trinajst šolnikov, ob njih pa tudi kulturno- politične razmere časa. Etbin Boje v članku Šole in učiteljstvo na slovenskem Štajerskem pred 100 leti nadaljuje v zborniku Poetovio 1969 začeto delo ob 200-letnici terezijanskih šol. Poučna je razprava Mavricija Zgonika De- lež falske graščinske posesti pri razvoju go- spodarstva in preoblikovanju pokrajine na Lovrenškem in Ruškem Pohorju v 19. stolet- ju. Iz priloženih statističnih podatkov je raz- vidno, da je bil gozd s 93,7 «/o do 95 "/o daleč najvažnejši del posesti od 1789, ko se javljajo v arhivu natančnejši podatki, do 1931, ko je falsko posest zadel zakon o agrarni reformi. Arhivi hranijo podatke o tem, kako pomem- ben je bil les za železarstvo, za razvoj glažut, za žagarsko in lesnopredelovalno industrijo, pa tudi za kurjavo ustanov in posameznikov v Mariboru, Gradcu in drugod. Edini prispevek, ki posega v zgodovino NOB, je izpod peresa Toneta Ferenca z na- slovom Nov okupatorjev dokument o napa- du na Pohorski bataljon 8. 1. 1943. Gre za do- slej neznano poročilo orožniškega glavarstva Maribor z dne 10. januarja 1943 (ki ga Ferenc objavlja v izvirniku in prevodu) ter izvirno skico načrta za napad na Pohorski bataljon. Ob koncu naj opozorim še na dve razpravi, ki posegata v povojni razvoj družbenega sek- torja. V prvi Vladimir Bračič analizira raz- vojne probleme družbenega sektorja kmetij- stva v SR Sloveniji ob primeru kmetijskega kombinata Ptuj, v drugi pa Borut Belec piše o razširjenosti in nekaterih značilnostih druž- benega vinogradništva v severovzhodni Slo- veniji. Jezikoslovce bo zanimal prispevek Jožeta Stabéja Janez Anton Apostel — pater Ber- nard: Dictionarium germanico-Slavonicum 1760. Z Apostelovim rokopisnim nemškim slovarjem so se ukvarjali že O. Caf, F. Kid- rič, F. Ilešič idr., vendar ga Stabéj ponovno osvetljuje z novimi izsledki. Križmanova raz- mišljanja o posegu zgodovine v miselno-estet- ski svet dveh generacij so sicer zanimiva, vendar menim, da ne sodijo v okvir CZN, medtem ko ima Šebjaničev zapisek o simpo- ziju v Mogersdorfu namen informirati bralce o tem vsakoletnem mednarodnem kulturno- zgodovinskem simpoziju. Olga Janša — Zorn Elementi revolucionarnosti v političnem življenju na Slovenskem. Ljubljana, Parti- zanska knjiga 1973. 120 str. Zadnje zborovanje slovenskih zgodovinar- jev v Škofji Loki oktobra 1972 je posvetilo obravnavanju problematike kmečkih uporov in elementov revolucionarnosti pri Slovencih precej pozornosti še posebej zato, da bi ob petstoletnici začetka kmečkih uporov na Slo- venskem in ob štiristoletnici hrvaško-sloven- skega upora pokazalo tudi na poznejše naj- bolj pozitivne elemente revolucionarnosti v naši zgodovini. Sedem referatov iz obravna- vane tematike je bilo objavljenih v nekoliko razširjeni in dopolnjeni obliki v posebnem zborniku, ki sta ga izdala Zgodovinsko dru- štvo in Inštitut za zgodovino delavskega gi- banja, založila pa ga je Partizanska knjiga v Ljubljani. Posamezni avtorji so se poleg analize različnih programov in zahtev, lotili tudi presoje njihovega uveljavljanja v živ- ljenju, in različnih oblik boja zanje. Avtorji tudi ne obravnavajo podrobneje celotnih zgo- dovinskih obdobij, temveč so se osredotočili na krizna bdobja, ko so revolucionarni mo- menti v praksi prišli najbolj do izraza. Analizo razvoja programa slovenskih kmeč- kih uporov od 1473 do 1573 podaja Bogo Gra- fenauer. Avtor naglasa, da ni naključje, da se širi uporništvo prav v alpskem goratem svetu, kjer z ene strani zaradi posebnih oblik gospodarskega življenja oblast zemljiških go- spodov ni mogla biti tako urejena, kakor v vaseh v ravnini, z druge strani pa ga je pre- tresalo oživljanje trgovine med južno Nem- čijo in Italijo v zadnjih stoletjih srednjega veka; prav tako so tudi turški napadi prožili puntarsko gibanje. Ta dejstva pričajo, da upo- ri niso nastali le zaradi težkega položaja, ki ga je povzročalo graščakovo prelaganje reše- vanja prve krize zemljiškega gospostva na 64 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 kmečka ramena, marveč potrjujejo, da so med pomembnimi gibali tudi kmečke težnje po no- vih pravicah, kar prihaja v kmečkih progra- mih še posebej do izraza. Razprava pokaže, kako so se kmečki načrti od upora do upora poglalbljali in se tudi med samim upoirom razvijali, kako je na mesto prejšnje zahteve po »stari pravdi« stopila težnja ne le po ome- jitvi, marveč po odstranitvi zemljiškega go- spostva in hkrati po odpravi skoraj vseh pod- ložniških bremen. Najdlje se avtor zadrži pri hrvatsko-slovenskem kmečkem uporu 1572/73 in obenem tudi polemizira z nekaterimi Adamčkovimi in Bromlejevimi ugotovitvami, posebej ob vprašanju bodoče ureditve novega državnega telesa, ki so ga uporniki predvide- vali. Ob analizi programov kasnejših uporov pa je vedno bolj jasno, da prehaja pri obli- kovanju konceptov bodoče družbe odločilna vloga v spopadu s fevdalno družbo že na ra- mena meščanstva. Ob koncu avtor ugotavlja tudi določeno podobnost med puntarskimi programi in temeljnimi točkami OF. Vasilij Melik, ki obravnava elemente revo- lucionarnosti v slovenski politiki 19. stoletja, ugotavlja, da se s kmečkimi akcijami leta 1848 končuje pri nas večstoletno obdobje kmečkih uporov, obenem pa je to začetek mo- dernega političnega življenja z ustavo, ustav- nimi vprašanji, volitvami in strankami. Kme- ta je zanimalo v teh letih pogosto samo vpra- šanje zemljiške odveze, bolj malo posluha pa je imel za druga načelna ustavna, politična in narodnostna vprašanja, ki sta jih postav- ljala meščanstvo in inteligenca. V drugi po- lovici 60. let pa se je kmet dodobra spojil s slovenskim narodnim gibanjem in postal nje- gova glavna opora. Ko Melik išče najbolj re- volucionarne momente v slovenski politiki 19. stoletja, se ustavi posebej pri programu Ze- dinjene Slovenije leta 1848 in ob obnovlje- nem boju za ta program v letih 1866—1871, to je ob taborskem gibanju, ki pomeni neke vrste plebiscit, in ob akcijah v deželnih zbo- rih za uresničitev istega programa, ki pa so bile veliko manj uspešne. Avtor poudarja, da konec taborskega gibanja ni v nikaki zvezi s strahom slovenskega meščanstva pred kmeč- kimi množicami, kajti socialna nasprotja te- daj še niso igrala tako pomembne vloge. Za celotno slovensko politiko pravi avtor, da je težko govoriti o revolucionarni politiki v obi- čajnem smislu, kajti slovenski politiki tega časa so poudarjali zakonito in legalno pot pri uveljavljanju zahtev slovenskega naroda, ne- kaj novega pa so v ta čas prinašali začetki delavskega gibanja, zlasti v prvi polovici osemdesetih let, čeprav je šlo za številčno majhen krog ljudi. Janko Pleterski načenja vprašanje nacio- nalne in socialne revolucionarnosti v letih 1896—1918, kjer se zlasti ustavi ob ustano- vitvi JSDS, ko je »slovenski delavski razred nastopil kot nacionalno organiziran faktor«. Poleg tega se dotika t. i. »upora na vasi« pro- ti konservativnemu vodstvu klerikalne stran- ke in »upora« delavskega elementa v okviru te stranke. Med elemente revolucionarnosti šteje tudi v tem obdobju idejo Zedinjene Slovenije in z njo povezano idejo jugoslovan- skega zedinjenja, ki je kasneje vodila v radi- kalizacijo, kakršna se je končno pokazala v deklaracijskem gibanju. Celo zahtevo po slo- venski univerzi Pleterski upravičeno sprav- lja v logično zvezo z zahtevo po Zedinjeni Sloveniji. Znamenje novega je tudi gibanje mladine tako v meščanskih strankah kot v vrstah JSDS. Dalje analizira momente revo- lucionarnosti v času prve svetovne vojne, zla- sti deklaracijsko gibanje v katerega so se po- leg nacionalnega vključila še splošno proti- vojna hotenja in socialna pričakovanja. Po- leg tega meni, da je izven organiziranega gi- banja za jugoslovansko samoodločbo, vendar v neki zvezi z njim in pod vplivom oktobrske revolucije nastalo ljudsko uporništvo. O revolucionarnosti v obdobju 1918—1921 piše Miro Stiplovšek, ki v prvem delu svoje razprave prikaže sorazmerno bogato strokov- no literaturo o tem obdobju, v drugem delu pa okvirno pojasni koliko revolucionarnosti, naprednosti in nazadnjaštva je bilo v priza- devanjih slovenskih političnih strank za svo- bodo Slovencev v nacionalnem in socialnem pogledu in kolikšen obseg so imele spočetka bolj ali manj spontane akcije delavskih in kmečkih množic za rešitev najbolj perečih problemov v mladi državi. Revolucionarni elementi, ki so se izoblikovali predvsem na terenu med delavskimi in kmečkimi množi- cami, so pomembno vplivali na celotno druž- benopolitično življenje. Tudi meščanske stran- ke so izoblikovale radikalne, z njihovega vi- dika celo revolucionarne programe, s čemer so poskušale kar najbolj zajeziti resnično revolucionarnost in ohraniti svoj vpliv. Av- tor poudarja, da so se v obravnavanem ob- dobju že izoblikovala prva stališča o enotni delavski fronti, tj. o jedru širokega Ijudsko- frontnega gibanja. Razprava Alenke Nedog z naslovom Pove- zovanje revolucionarnih sil v okviru Ijudsko- frontnega gibanja na Slovenskem temelji na dokumentih iz arhiva CK ZKS in Arhiva Slo- venije, predvsem pa na časopisnih virih. Av- torica se osredotoča na delavski razred in ko- munistično stranko, torej na tisti družbeni element, ki je bil v obravnavanem razdobju 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 nosilec revolucionarnih misli in dejanj in na tiste politične subjekte, ki se z njim povezu- jejo. Poudarja svojevrstnost našega Ijudsko- frontnega gibanja, ki je imelo nekoliko dru- gačno izhodišče, zato tudi druge oblike in uspehe kot klasična ljudska fronta v Fran- ciji, Španiji itd. Avtorica ugotavlja, da je bilo ljudskofrontno gibanje v Sloveniji v marsičem uspešnejše kakor drugod v Jugo- slaviji, na kar je vplival na eni strani zelo .široko zastavljen socialni in narodni program komunistične stranke ter stvarno delo med ljudmi, na drugi strani pa relativno največja neposredna nacionalna ogroženost Slovencev. Razprava je zelo tehten prispevek k razjas- nitvi slovenske politične situacije 30. let in prinaša veliko novih ugotovitev. Narodno-revolucionarno gibanje na Pri- morskem v luči politike in taktike komuni- stične stranke Italije je raziskala Milica Ka- cin-Wohinz. Politični razvoj na Primorskem je bil drugačen kakor v jugoslovanskem delu Slovenije, ne le zaradi pripadnosti tega ozem- lja Italiji in zaradi hermetično zaprte meje, temveč predvsem zaradi fašističnega režima. Avtorica, ki je dobra poznavalka razmer v Julijski krajini, naglasa, da je bil nacionali- zem in celo patriotizem italijanskega me- ščanskega sloja stimulans za vzpon fašizma v Julijski krajini, medtem ko je bila socialna in gospodarska podrejenost ter nacionalna ogroženost Slovencev in Hrvatov ugoden po- goj za razvoj komunizma. V prvem obdobju po vojni komunistična stranka ni imela kon- kretnejšega narodnega programa, da bi ga postavila nasproti slovenskim meščanskim organizacijam. Kot odraz nezadovoljstva s politiko meščanskih strank so nastale nove struje v narodnem gibanju, ki so zajele zlasti mlajšo generacijo ter se razvile v narodno- revolucionarni organizaciji TIGR na Goriš- kem in Borba na Tržaškem. V 30. letih je položaj v marsičem drugačen, saj je posto- poma prihajalo do vse večjega sodelovanja med komunisti in narodnjaki. Tudi pojavi vključevanja tigrovcev v komunistično orga- nizacijo pričajo o velikem vplivu komunistič- ne stranke in revolucionarnem nagnjenju Slo- vencev na Primorskem. Avtorica pa tudi na- glasa posebnost primorskega narodnoosvobo- dilnega boja, kjer se ni razvila avtohtona kontrarevolucija, kar pripisuje dolgoletnemu iskanju rešitve narodnega vprašanja v pove- zavi z razrednim bojem. O revolucionarnem bistvu v razvoju slo- venskega narodnoosvobodilnega boja piše France Skerl, ki posebej analizira OF kot množično ljudsko gibanje, njen program v katerem se kažejo politični in socialni cilji. poudarja pa tudi dejstvo, da je v okviru oku- patorske oblasti razvila svoje institucije tako popolno, da je postala »država v državi«. Za- drži se tudi ob dolomitski izjavi, ob posledi- cah kapitulacije Italije, zboru odposlancev slo- venskega naroda v Kočevju in prvem zase- danju SNOO v Črnomlju ter potrjuje že več- krat naglašeno dejstvo, da so se v NOB pre- pletali elementi buržoazne in proletarske re- volucije. Ob koncu pregleda vsebine tega dela, ki bo vsekakor zanimivo ne le za strokovnjake, am- pak tudi za širši krog bralcev, bi rada pri- pomnila, da pri publikaciji na tako visoki znanstveni ravni pogrešam resumeje v vsaj enem tujem jeziku. Olga Janša — Zorn Dve izdaji goriškega denarnega zavoda Goriški denarni zavod » Cassa di Rispar- mio* je izdal v razmiku treh let prevod in ponatis dveh del, ki še vedno sodita med te- meljna za proučevanje goriške zgodovine: — Carl Czoernig, Gorizia »la Nizza Austri- aca«. Il territorio di Gorizia e Gradisca. A cura della Cassa di Risparmio di Gorizia (1969), XIV + 984 str. + 45 slikovnih prilog. — C. Morelli, Istoria della Contea di Go- rizia. A cura della Cassa di Risparmio di Go- rizia, 1972. Voi. I, XXXIII + 331 + (Vili) str. + zemljevid; Vol. II, 325 + (Vili) str.; Vol. III, 429 + (X) str.; Osservazionni ed aggiunte di G. D. Delia- bona sopra alcuni passi dell' Istoria della Contea di Gorizia. Voi. IV, str. 379. Cari Czoernig (1804—1889), znani avstrijski statistik, je kot upokojenec živel v Gorici. Plod nekajletne raziskave goriške preteklosti je bila knjiga v dveh delih pod skupnim na- slovom »Görz Oesterreich's Nizza nebst einer Darstellung des Landes Görz und Gradišča«, Prvi del je izšel na Dunaju 1873 pod naslo- vom »Das Land Görz und Gradisca (mit Ein- schluss vom Aquileja)« (993 strani), drugi del pa naslednje leto pod naslovom »Die Stadt Görz als climatische Curort« (142 strani). Go- riški denarni zavod je po skoraj sto letih oskr- bel prevod obeh delov (prevajalec Ervino Po- car) in ju v italijanski izdaji združil v eni, skoraj 1000 strani obsežni knjigi. Redki so primeri, da se starejša zgodovinska dela pre- vajajo in verjetno je namera izdajatelja, da bi knjigo približal bralcem, ki ne obvladajo jezik originala, odtehtala razloge, ki so smo- tornost izdaje (imenovali bi jo lahko tudi in- vesticija) odrekali. Po sto letih se je tudi po- znavanje goriške preteklosti dopolnilo, da bi 66 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 moral izid prevoda spremljati kritičen tekst, kar v izdaji, o kateri poročamo, manjka. Ne- kaj uvodnih besedi je zapisal predstavnik izdajatelja. Krajše spremno besedilo, v kate- rem je le nakazoval potrebo po kritičnem presojanju Czoernigovega teksta, pa je na- pisal prevajalec sam. Italijanski prevod je integralen. Med origi- nalno izdajo in prevodom je nekaj razlik kot npr.: ni objavljen zemljevid dežele, ki ga ima nemška izdaja, prevajalec je tudi opustil stvarno kazalo, seznam uporabljenih virov in literature je menjal abecedni vrstni red. Zato pa je na novo dodan seznam ilustracij (te so črnobele in v barvi ter so tiskane na poseb- nih straneh). Bralcu se bo poznavanje goriške zgodovine, ki mu ga daje italijanska izdaja, zaustavilo na ravni izpred sto let. Izdajatelj bi zato pomembno ravnal, ko bi vsaj dodal izbor bibliografije historiografskih del o Go- riški, ki so sledila Czoemigovi knjigi. Tako bi zahtevnejši bralec našel napotke, da bi lah- ko soočal Czoernigovo znanje s kasnejšimi odkritji. Zgodovinar-raziskovalec bo ostajal pri originalu, zato mu z izdajo italijanskega prevoda ni bila storjena nobena usluga. Prva knjiga Morellijeve »Istoria della Con- tea di Gorizia« je v prvi izdaji izšla prav sto let (1773) pred Czoernigovo knjigo. Morelli (1730—1792) je bil v Gorici visok deželni uradnik in je podatke za zgodovino svojih krajev zbiral takrat, ko je urejal arhiv go- riške dežele. Za življenja z objavo nadalje- vanja k prvi knjigi ni več nadaljeval. Rokopis je kasneje pridobila goriška kmetijska druž- ba, ki je poskrbela, da so ga leta 1855 nati- skali v treh knjigah pri goriškem tiskarju Paternoliju. Leta 1856 je izšel še četrti zve- zek, ki je vseboval kritične opombe zgodo- vinarja Della Bone; čeravno knjiga ni Morel- lijev tekst, pa se vendar organsko vključuje v celoto. Zamisel izdajatelja, da izda v ponatisu knji- go, ki ni le knjižna redkost, temveč tudi zelo dobra zgodovina goriške dežele za čas po letu 1500, zasluži vse priznanje. Ni pa navedel, zakaj se je odločil za navaden ponatis in ne za faksimilirano izdajo, kakršna je običajna pri ponatisih starejših znanstvenih del; mož- nost tiskarskih napak bo natančnejšega bral- ca silila, da uporablja original. Faksimilirano ponatisnjene so le naslovne strani, naslovi poglavij in citati v nemškem jeziku. Uvodno besedo k ponatisu je v prvem zvezku napisal goriški župan De Simone; ta zvezek ima tudi na novo dodan zemljevid Fur lani j e iz 16. sto- letja. Četrti zvezek ima dodan register oseb, ki se omenjajo v prvih treh knjigah. Podob- no kot pri prevodu Czoemigove knjige tudi \ pri ponatisu Morellijevega in Della Bonovega dela pogrešamo kritične izdaje ali pa vsaj ocene sodobnega pisca o prizadevanjih obeh najpomembnejših goriških zgodovinarjev 18. in prve polovice 19. stoletja. Obe izdaji nam pokažeta zanimivo in ko- ristno pobudo zavoda (ki premore dovolj sred- stev), da prispeva svoj delež k prizadevanjem, ki niso povezana z dejavnostjo, kakršno op- ravlja. Prav zato bi kazalo, da zavod smotr- neje in strokovno izvaja svojo izdajateljsko dejavnost. Neuglašenost ciljev takih pobud pa kaže že dejstvo, da obe izdaji nista na- prodaj in da služita izdajatelju za reprezen- tančne namene. B. Marušič Augustin Malie, Die Slovenische Presse in ; Kärnten 1848—1900. Tipkopisna disertacija \ dunajske univerze, Dunaj 1972. Obsežni tekst (280 strani, zaključki in kri- I tični aparat) slovenskega koroškega rojaka v \ marsičem or j e ledino pri osvetlitvah sloven- ske tiskane besede na Koroškem, vključene ; v politično in narodnostno danost preteklega [ stoletja. Se posebej je treba podčrtati, da se ; disertacija ne omejuje na koroško problema- ; tiko, temveč se celotnostno vključuje v širši ; slovenski prostor. Vprašanja, ki so pri tem i zajeta, zajemajo začetke slovenske publicisti- ; ke na Koroškem od predmarca dalje, leto 1848, slovenski leposlovni tisk (vključno z Einspielerjevim Šolskim prijatlem in Kre- som), slovenski politični tisk v nemškem je- ziku (Stimmen aus Innerösterreich, Draupost) predvsem pa se disertacija ustavlja ob Ein- spielerjevem Slovencu in Miru ter ob staUš- čih celovških, ljubljanskih in dunajskih obla- i sti do slovenskega koroškega tiska; dalje je ; podana analiza Kmetijskih listov, ki jih je v ; sedemdesetih letih izdajalo koroško kmetij- ; sko društvo ter Koroški kmetijski list libe- j ralnega Bauernbunda iz leta 1898. j V celoti ne bo disertacija služila le poli- i tičnemu zgodovinopisju, ampak bodo njene j ugotovitve v korist tudi literarnemu zgodo- j vinarju, saj na podlagi arhivskih virov po- ; daj a nove ugotovitve o nastajanju slovenske- ga (ne le političnega) tiska na Koroškem. Zal pa avtor ni mogel zajeti vsega ustreznega ] gradiva, saj mu je bil dostop do njega v ko- roškem deželnem arhivu deloma oviran. Za vsakogar bodo nedvomno zanimiva opozorila na vlogo Andreja Einspielerja in na njegovo publicistično dejavnost v petdesetih in šest- desetih letih preteklega stoletja. Isto velja tudi za takratni slovenski (koroški) leposlov- ni tisk, ki ga Malie nadrobneje analizira in 67 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 to predvsem s stališča slovenskega političnega in narodnega gibanja, pri čemer mu kot vir služi tudi na novo pritegnjeno arhivsko gra- divo. Pri prikazu Stimmen aus Inneröster- reich prinaša Mallejevo delo zanimive ugoto- vitve o nastanku in ozadju prenehanja izha- janja tega lista. Pri tem je očitno dejstvo, da Einspielerjevi predstojniki (celovški škof) ter oblasti niso bile naklonjene temu listu, s ka- terim se je leta 1862 (prvič) ukvarjal celo Schmerling. V razdelku o listu- Slovenec so nadrobno orisana prizadevanja kranjskega deželnega predsednika leta 1867 proti temu Einspieler- jevemu listu. Očital mu je federalistično us- meritev in težnjo za združitev južnoslovan- skih pokrajin ter pri tem ocenjeval Slovenca kot organ »ultraslovencev«, ki da ima sub- verzivne tendence in celo komunistična pri- zadevanja. Deželni predsednik je tudi poročal višjemu deželnemu tožilstvu v Gradec, da je Slovenec na Kranjskem zelo razširjen in da je zelo škodljiv. Se preden pa je višje dežel- no sodišče nastopilo proti listu, je ta 1867. leta prenehal izhajati, vzrok za to pa je hilo dej- stvo, da je Kleinmayer jeva tiskarna odpove- dala nadaljnje tiskanje lista (v ozadju je bil očiten vpliv nemškonacionalnega tabora na tiskarja). Malie ocenjuje, da je bil pomen Slo- venca v tem, da si je list znal pritegniti vrsto mlajših časnikarskih moči v času rasti slo- venske narodne prebuje ter dal temeljni ka- men za prihodnji politični list Slovenski na- rod in cez dve leti slovenskemu taborskemu gibanju. Sledi prikaz nastanka in usmeritev kasnejšega koroškega lista Mir (pričetek iz- hajanja leta 1882). Posebno mesto je v disertaciji dodeljeno prikazu stališč dunajskega tiskovnega vod- stva in kranjskega deželnega predsednika do slovenskega časnikarstva. Malie skuša tu od- govoriti predvsem na dve vprašanji: ali so oblasti glede na kronovine nastopale različ- no do Slovencev in ali so (že takrat) delili koroške Slovence od tistih na Kranjskem. S stališča zdajšnjega odnosa do slovenske ko- roške skupnosti je podčrtati Mallejevo ugoto- vitev, da so na časnikarskem polju upoštevale osrednje oblasti Slovence kot celoto ter pri tem sledile narodnostnemu principu, medtem, ko je bil provincialni partikularizem potisnjen v stran. Slovence je tako država imela za celoto. V tem razdelku disertacije so zani- miva opozorila na dejstvo, da se je avstrijsko notranje ministrstvo v začetku leta 1849 od- ločilo izdajati list v slovenskem jeziku, in to z namenom, da bi zagovarjal vladne interese (tako je 2. aprila 1850 izšel Ljubljanski čas- nik kot priloga Laibacher Zeitung). Razmiš' Ijalo se je tudi o prevzemu Bleiweisovih No- vic in to ne le v tem času, ampak tudi v na- slednjih letih (leta 1866). Iz zajete dokumen- tacije je tudi videti, da je kranjski deželni upravitelj leta 1866 razmišljal o ustano- vitvi vladi prijaznega slovenskega lista, ki naj bi ga po njegovem predlogu urejeval Fran Levstik. Do tega ni prišlo, pač pa je pričela prihodnje leto z državno podporo izhajati go- riška Domovina Andreja Marušiča. Sledi pri- kaz o predzgodovini nastanka Ljubljanskega lista (pričetek izhajanja 15. januarja 1884). V nadaljevanju najdemo v disertaciji prikaz še drugih poskusov za ustanovitev slovenske- ga periodičnega tiska na Koroškem. Zanimi- vo je opozorilo, da je bila ena izmed posledic ozkega sodelovanja koroških Slovencev z nemško konservativno-klerikalno stranko (med njenimi ustanovitelji je bil tudi A. Ein- spieler) dejstvo, da je bil organ te stranke (Kärntner Blatt) popolnoma v slovenskih ro- kah. Se posebej je v disertaciji očrtana usta- novitev Kmetijskih listov koroške kmetijske družbe (list je izhajal kot priloga nemških Mitteilungen te družbe v letih 1874—77). Leta 1898 pa je izšel kot priloga nemško in libe- ralno usmerjene Allgemeine Bauernzeitung Koroški kmetski list. Malie ugotavlja, da slo- venska priloga liberalnega lista očitno ni ime- la večjega odmeva. Posebej pa je treba pod- črtati Mallejevo ugotovitev, da je nemški na- cionalni tabor v tisku, namenjenemu koroš- kim Slovencem, uporabljal slovenski pismeni jezik (»novo slovenščino«), čeprav je po dru- gi strani tako rad poudarjal različnost slo- venskega govora na Koroškem z govorico na ostalem slovenskem prostoru (podobne trdit- ve se pojavljajo še danes). Se posebej zanimiv je v disertaciji povze- tek dopisa koroškega deželnega odbora not- ranjemu ministrstvu leta 1867 o slovenskem vprašanju v deželi. Zanimivost dokumenta je toliko večja, ker se očrtujejo v njem vse ti- ste trditve, ki jih še danes pogreva nemško nacionalna koroška stran. Dokument govori o tem, da so Nemci in Slovenci vedno živeli v največjem miru in harmonični soglasnosti. Dalje se podčrtuje deželni partikularizem in to s trditvijo, da sta se Nemec in Slovenec vedno čutila Korošca. Govori se seveda tudi o »oživljajočem soncu« nemške kulture in o njeni vplivnosti na koroškega Slovenca, ki se je poleg nemškega jezika »naučil (tudi) nem- ško čutiti in misliti«. Tudi gospodarstvo in življenjski pogoji vežejo Slovenca in Nemca. Ko govori dokument o slovenskem gibanju v deželi, pravi, da je to omejeno le na posa- mezne duhovnike in njihove maloštevilne pri- staše. O šolskem vprašanju beremo, da je bila 68 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 slovenščina uvedena v (utrakvistično) šolo \ proti volji prizadetih, medtem ko bi imelo i upoštevanje slovenskega jezika za posledico i »popolno pravno negotovost«. Dokument oz- : načuje Koroško za deželo z nemškim znača- jem, morebitno uveljavitev slovenskih jezi- kovnih pravic na šolskem področju pa — po- dobno kot še danes večkrat čujemo — reto- rično povezuje s »slovenizacijo nemške de- ¦ žele.« i Tone Zorn Pavle Blaznik, Skofja Loka in Loško go- spostvo (973—1803), Muzejsko društvo, Skof- ja Loka 1973, 560 str. Knjiga je izšla za 1000-letnico Loškega go- spostva ter je življenjsko delo zgodovinarja, ki je skoraj večino svojih študij posvetil prav Loškemu gospostvu. Z njo smo dobili prvo res temeljito zgodovino precejšnjega dela Slovenije in enega zaokroženega gospostva. Obravnavano je samo loško ozemlje, čeprav je župa Dovje spadala tudi v Loško gospo- stvo. Pritegnil je vse vire, kolikor jih je našel po naših in tujih arhivih, zlasti v Diözesen- arhivu in Hauptstaatsarhivu v Münchnu, ur- barje, raznovrstno korespondenco med škofi na eni in njegovimi nameščenci na drugi stra- ni ter še drugo gradivo. Celotno delo je razdeljeno na posamezna zaokrožena obdobja. Prvo obravnava loško i ozemlje do freisinške dobe. Je precej kratko, j pač zaradi tega, ker je avtor zgodovinar in ne arheolog in zlasti še, ker je arheologija loškega ozemlja še zelo slabo raziskana. Ob- \ sežneje je obravnavano Loško gospostvo od začetka do srede 15. stol. Tu je pokazano, ka- \ ko premišljeno je škof oziroma oskrbnik, kas- ; neje kaščar, koloniziral cela področja. Izje- ; men položaj je imela koroška župa v Poljan- ski dolini, kjer je v primerjavi z drugimi : imel vsak podložnik svojo posest v celku, in- | dividualno so imeli celo gozd in pašnik že v začetku 14. stol.; drugi so imeli v kolektivni rabi še v 15. stol. večje travnike in senožeti ; ter do današnjih dni srenjsko pašo in gozd. ! Še vedno ostaja odprto vprašanje, zakaj tako i izjemen položaj Korošcev, saj jim je predstav- j nik gosposke tudi hodil sodit le enkrat na leto, medtem ko je drugim po pravilu kar trikrat. Zanimivo je, da je tu lahko manjše prestopke urejal kar njihov predstavnik stif- terius. Tudi kmetje imajo med prvimi pose- stva po kupnem pravu, drugi pa le po zakup- nem. Vendar je velika razlika z drugimi go- spostvi na Slovenskem. Loški podložniki ima- \ jo že konec srednjega veka po večini hübe i po kupnem pravu, to je, da podložnik svo- ; bodno razpolaga z njo. Podrobneje so omenjeni posamezni usluž- benci gospostva s svojimi funkcijami, zlasti pa Loški vitezi, ki se pojavijo okoli 1230 in izginejo v začetku 14. stol. Avtor precej na široko piše tudi o Skofji Loki, njeni upravi, gospodarstvu, kako je dobila svojo samostoj- nost itd. Vsaka vas je imela svoje obveznosti glede tlake za potrebe gospostva. Večje obveznosti so imeli tisti, ki so bili bliže upravnemu sre- dišču — Skofji Loki. Eni so morali priprav- ljati les, drugi voziti seno, tretji sodelovati na lovu in podobno, edino uslužbenci, Sori- čani ter Dovžani so je bili oproščeni. Na pre- lomu iz srednjega veka v novi vek je podlož- nik odrajtoval letno 2,2 Vo do 2,3 Vo celotne vrednosti hübe. Poudarjeno je tudi, da je bila obremenitev kmetov na Loškem manjša kot na drugih gospostvih, še v boljšem položaju pa so bili cerkveni podložniki. Na sorskem polju je bilo glavno poljedelstvo, v obeh do- linah pa živinoreja. Precej pozornosti je po- svečene železarstvu in fužinarstvu. Prvotni železar na Loškem je kmet, ki je hkrati ru- dar in talilec. Poleg tega je podložnik pre- deloval še lan ter trgoval. Ze od 14. stol. je trgoval na daljše rajzdalje. Podrobneje so opisana trgovska pota, ki so vodila iz Loške- ga v vse smeri. Značilno je, da so se fužinarji uveljavili tam, kjer se kmečka kolonizacija ni obnesla oziroma uspela. Konec 16. stol. so Železniki glede produkcije železa vodilni na Kranj- skem. Tedaj so tudi poizkusi fužinarstva v raznih krajih v zgornjem delu Poljanske do- line in v Potoku, vendar so do srede 17. stol. vsi ti poizkusi propadli. Cerkveno je spadalo loško ozemlje pod Og- lej vse do leta 1751. Freisinški škof je imel tu le posvetno oblast, vendar je od srede 12. stol. Oglej lahko nastavljal duhovnike le v soglasju s Freisingom; tako je duhovščino prezentiral freisinški škof, investituiral pa oglejski patriarh. Najobsežnejše je poglavje, ki obravnava čas od srede 15. stol. do reform v 18. stol. V za- četku tega obdobja je bilo tu središče bojev med Habsburžani in Celjani. Stalni so spori med meščani in kmeti zaradi trgovine, še celo Zeleznikarjem so Ločani skušali vsiliti, da bi »proizvajali samo surovine in polfabrikate v cajnah«, dokončno pa bi predelovali železo loški kovači. Ze v začetku 17. stol. se je po- javilo v fužinarstvu založništvo. Ločani so ho- teli svoje, praksa pa je šla svojo pot, vendar je 1588 v Skofji Loki kar 7 trgovcev, ki so trgovali z žeblji iz Železnikov, toda tudi Ze- leznikarji imajo npr. 1628 kar 100 konj za tovorjenje. 6Ö KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Loško gospostvo je imelo svoje deželsko so- dišče, v srednjem veku verjetno svojega krvnega sodnika, od konca 15. stol. pa ga je postavljal deželni glavar. Od 1521 so celo 2e- leznikarji volili svojega sodnika. Od 15. stol. dalje se javlja nov podložniški sloj — kajžarji. Ti niso nastajali z delitvijo hub, temveč na skupni zemlji. Sprva so brez zemlje in v glavnem obrtniki. Posebna pozornost je posvečena širjenju re- formacije. Luteranci so imeli v Škofji Loki celo svojo šolo, bogoslužje pa po prepovedi na tleh Loškega gospostva v puštalskem gra- du. Zaščito so dobili tudi v starološkem gra- du, ki ni bil freisinški. Protestantizem se je zlasti vkoreninil med višjimi sloji v mestu, zato je bil 1586 odstavljen mestni svet. Sicer pa je imel škof še veliko težav, preden je izgnal protestante iz Škofje Loke, mesta, ki je prišlo v novi vek kot edino privatno mesto na Kranjskem, ki ni bilo odvisno od deželne- ga kneza. Sredi 15. stol. so nastali v Škofji Loki štirje cehi, nekaj v 16. in 17. in še celo 1752 so ho- teli platnarji svojo samostojno cehovsko or- ganizacijo. Ni pa niti čudno, saj je tedaj na vsem Loškem kar 397 tkalcev — obrtnikov, od tega 203 gostači, 187 kajžarjev in 7 grun- tarjev. Precej je bilo v platnarstvu tudi za- ložništva. Glede velikih trgovcev oz. založ- nikov je Škof j a Loka prednjačila celo v slo- venskem merilu (Oblaki — Wolkenpergi, Demšarji itd.). Sredi 18. stol. je na vsem Loš- kem 2799 domačij, od tega jih je 245 pripa- dalo cerkvenim gospodom: faram in samo- stanoma kapucinov in klaris. V tem času je število kaj ž že pr er astio število gruntov, zla- sti v ožjem delu Poljanske in Selške doline. Leta 1754 sta bila na Loškem kar 1302 go- stača. Konec 18. stol. je Škofja Loka zgubila svojo samostojnost. Ker ni mogla s svojimi dohodki vzdrževati svojega sodnika, ni dobila magistrata, temveč je postala 1785 municipi- alno mesto, to je, priključeno Loškemu go- spostvu. Nekaj let pred tem je Selščica od- nesla nekaj zidu, nekaj se ga je samo sesulo, 1789 pa je kresija dovolila podreti del obzid- ja in Selška vrata, takrat pokrita s skodlami. S pomočjo urbarjev in raznih drugih po- datkov je avtor napisal obsežno poglavje, kjer obravnava populacijo na Loškem skozi sto- letja. Za srednji vek ugotavlja, da je živelo na eni domačiji 4,9 do 5 ljudi, sredi 17. stol. se to ševilo poveča na 5,75, sredi 18. stol. pa celo na 7,64. Ugotavlja dalje, da se je na Loško do srede 14. stol. doselila približno ena četrtina prebivalstva. Do konca srednjega veka je tu stagnacija prebivalstva — okoli 6000 kmetov; mesto je malo štelo. Od 1500 do 1630 pa se naglo dviga, ko naraste število kmečkega prebivalstva na okoli 14.000. Leta 1817 je na vsem Loškem gospostvu živelo 27.358 ljudi. Z zatonom freisinške oblasti na Loškem končuje avtor zgodovino Loškega gospostva. Zaradi vojne 1800 je bila s pogodbo odvzeta posest Habsburžanov na levi strani Rena, za- to pa so dobili cerkvena posestva, med dru- gimi tudi Loško gospostvo leta 1803. Zaradi stvarnejše podobe k posameznim po- datkom, kot pravi sam avtor, je dodatek s primeravo raznih mer, denarja, cen kmetij, žita in podobno. Sledi seznam vseh freisin- ških škofov, njihovih namestnikov v Škofji Loki — oskrbnikov oz. glavarjev (od 16. stol. dalje), gradiščanov, protipisarjev, kaščarjev in mestnih sodnikov. Na koncu je zelo dober in natančen prevod v nemščino; kar na 36 straneh. Sledi indeks krajev, oseb ter stvarno kazalo. Knjiga je bo- gato opremljena in dokumentirana s fotogra- fijami in tabelami. Prednost zadnjih je, da so glede na tekst v knjigi prilepljene na rob lista, tako da jo istočasno lahko uporablja- mo, ko sledimo tekstu. Vlncencij Demšar Milan Valant, Zgodovina Žužemberka in Krajine. Samozaložba, Ljubljana 1970,' 1971,^ 35 str. Veliko zanimanje prebivalcev za zgodovino lastnega kraja daje številnim ljubiteljem pre- teklosti možnost, da stopijo na pot publici- stične dejavnosti. Uspešnost dela je odvisna od mnogih faktorjev, predvsem pa od razgle- danosti in prodornosti avtorjev. Kljub temu, da imamo na tovrstna dela večkrat kritične pripombe, moramo priznati, da jih radi vza- memo v roke zaradi množice raznovrstnih in zanimivih — ne vedno točnih — podatkov. Med takimi ljubitelji zgodovine je tudi Mi- lan Valant. Na podlagi lastnega dela in po- , datkov, ki mu jih je dal šmihelski župnik Alojzij Zupane, je napisal knjižico, v kateri je zbral zanimive drobce o preteklosti Žu- žemberka in njegove okolice. Težišče dela je sicer na drugi polovici 18. in 19. stoletja, ni pa pozabil tudi drugih obdobij, vendar jih manj pozna ali pa mu niso simpatična. Bra- lec bo s posebnim zadovoljstvom prebral po- glavja o železarstvu in obrti v Krajini, ki predstavljajo boljši del knjižice. Na koncu je tudi seznam uglednejših Krajinčanov. Avtor zasluži priznanje za prizadevnost, če- prav delo žal ni brez napak. Želeti pa je tudi, da bi bil Dodatek obširnejši, ker so mnogi podatki novi, ni pa natančno povedano, od kod so črpani. stane Granda 70 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Jože Dular, Semič v Beli Krajini. Kronika, ki jo je oh 20-letnici obstoja izdala in založila Iskra, tovarna kondenzatorjev v Semiču. Se- mič, 1971; 87 str. Semič gotovo ni kraj, na katerega bi takoj pomislili, ko slišimo ime dežele za Gorjanci. Znana tovarna in prizadevni ravnatelj Belo- kranjskega muzeja v Metliki pa sta prispeva- la vsak po svoje, da je Semič kot drugi kraj v Beli Krajini dobil dobro krajevno zgodo- vino. Čeprav Bela Krajina ni revna glede pra- zgodovinskih in antičnih najdb, je prostor pod Semiško goro znan le po cestah, ki naj bi vodile čezenj in Mitro vem oltarju na Ro- žancu. Prve vesti o Semiču je Dular našel v zvezi s cerkvenimi razmerami 13. stoletja. Več vi- rov pa je na razpolago za čas od 15. stoletja dalje, ko so kraj začeli ogrožati turški vpadi. Semič se jim kljub taborski cerkvi ni mogel upirati in ni pomenil ovire na prehodu iz Be- le Krajine na Dolenjsko. S prenehanjem ro- parskih pohodov kraj ni dobil potrebnega miru, saj so ga Uskoki do polovice 19. sto- letja skupaj z okolico pogosto napadali in ro- pali. Kakšnih socialnih in revolucionarnih motivov v tem »hajduštvu« gotovo ni (str. U). To je običajna praksa brezposelnih in dela ne vajenih vojakov. Spričo teh nemirnih ča- sov se kulturno življenje ni moglo razmah- niti. Ne kraj, ne manjši dvorci v okolici (da- nes skupno z edinim gradom Krupa vse uni- čeno) niso mogli ustvariti podlage za kakršno koli pomembnejšo kulturno stvaritev. Živahno je bilo življenje v Semiču v drugi polovici 19. stoletja, ko je kraj dobil čitalnico in je nastal prijeten in delaven krog ljudi, v katerega je rad zahajal tudi Janez Trdina. Dular ni pozabil omeniti niti gospodarskega razvoja, za katerega je tako kot za vso Belo krajino značilno množično izseljevanje. Med izseljenci je znan misijonar in škof Janez Sta- riha, organizator naših izseljencev v Ameriki. Kljub kmečki večini so tudi tu kmalu vzkli- le revolucionarne ideje. Prebivalstvo se je množično vključilo v NOB in zlasti pod ita- lijansko okupacijo precej pretrpelo. Kasneje je kraj kot osvobojeno ozemlje dajal zavetje mnogim partizanskim skupinam in njihovim posebnim službam. Nekaj strani je avtor posvetil tudi znanim rojakom. Poleg že omenjenega Starihe so zna- ni zdravnik dr. Franc Derganc, pesnik dr. LiOJze Krakar, prof. Janko Lavrin in drugi. Povojni razvoj je bistveno pospešil nasta- nek sedanje tovarne Iskra, ki se je iz obrata ljubljanskih telekomunikacij (ust. 1951) raz- vila v veliko in pomembno delovno organi- zacijo s skoraj 1000 zaposlenimi. Avtor je Iskrino rast in razvoj obdelal še posebej v samostojnem poglavju. Knjigo sta lepo in bogato opremila arh. Ni- ko Zupan in Mojca Skraba. stane Granda Janez Deheljak, Plenkača pesmi poje. Kul- turnozgodovinska kronika Loškega potoka. Založila Krajevna skupnost Loški potok ob ot- voritvi nove šole 1972. Ljubljana, 1972; 165 str. Avtor razlaga nastanek knjižice kot delno uresničenje načrta Ribniškega kluba iz leta 1941; ta je imel namen izdati zbornik razprav in člankov, »ki bi zajeli celoto ribniškega živ- ljenja«. V tem delu pa so zbrani sestavki o življenju in ljudeh na visoki planoti med Ribniško in Loško dolino. Loški potok je skupno ime za naselja Hrib, Mali log, Ret je. Srednja vas, Šegova vas in Travnik ter več raztresenih hiš. Prebivalstvo se že od nekdaj ukvarja predvsem z gozdar- stvom. Debeljak predstavi naselja najprej po podatkih iz urbarjev ribniške graščine iz 16. in 17. stoletja. Nadaljnji čas osvetljuje le z raznimi sestavki. Tako je za konec 18. stolet- je objavil izredno zanimiv dokument »Pritož- ba celiga loškiga potoka« leta 1795, ki ga je objavil že Prijatelj v Naših zapiskih 1909. V njem tožijo kmetje škofu vikarja Kostanjev- ca zaradi zanemarjanja dolžnosti in krutega postopanja z njimi. Pomembnejši je tudi za- pis o prvi parni žagi na Kranjskem 1852. Tudi NOB je prikazana le fragmentarno. Kljub temu pa je razvidno trpljenje in veUke žrtve tamkajšnjega prebivalstva. Opisani so tudi znameniti rojaki, med ka- terimi je avtor na prvo mesto postavil pesni- ka, publicista in prevajalca dr. Antona De- bel jaka. Slovenski javnosti so bolj znani še Zofka Kvedrova, Edo Turnher in Drago Koš- mrlj. Seveda je vse tiste, ki so se ukvarjali s pisateljevanjem, predstavil z odlomki njiho- vih del, v katerih obravnavajo domače kraje. Z uvrstitvijo teh literarnih sestavkov je do- sežen tudi glavni namen knjige. Pred nami za- živijo prebivalci Loškega potoka v vsako- dnevnih tegobah, v borbi za kruh, ki so ga morali iskati po vsem svetu. Tekst je oprem- ljen tudi z nekaterimi zanimivimi dokumen- tarnimi fotografijami. V celoti je delo zanimivo in prijetno bra- nje. Le podnaslov bi bilo treba spremeniti, saj je to bolj čtivo o Loškem potoku kot pa nje- gova kulturnozgodovinska kronika. stane Granda 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 SOMMAIRE, Ivan Jan, Employe a la Radio-Télévision, Ljub- ljana: Quelques particularités de la Guerre de Liberation en Camiole Supérieure en 1941— 1942, surtout concernant la bataüle de Draž- goše. CDU 940.534.712-le "1941/1942" — p. 1 Jaro Sasel, Adjoint scientifique supérieur a I'ln- stitut d'Archeologie de l'Académie slovene, Ljubljana: Ocra. — CDU 913.73 Okra — p. 9 Sergej Vrišer, Directeur du Musée regional a Maribor, Maribor: Les uniformes des Corps bourgeois de Ljubljana au 18^ et 19e siecles. — CDU 355.14(497.12 Ljubljana) "17/18" — p. 18 Janez Stergar, Associé d'Etudes a l'Institut pour l'étude des nationalités, Ljubljana: Les debuts de la Société slovene de vacances "Sava" a, Ljubljana — CDU 378.183(497.12) "1892/1903" — p. 31 Katarina Kobe-Arzenšek, Conservateur supé- rieur au Musée technique de Slovénie, Ljub- ljana: Contributions a I'histoire de la corderie en Slovénie (Les corderies d'Adamič a Ljub-. Ijana et Domžale). — CDU 677.71(497.12) "1845/ 1945" — p. 41 Slavica Pavlic, Conservateur au Musée des écoles Slovenes, Ljubljana; A propos du centeoaire de la naissance dEngelbert Gangl (1873—1950). — CDU 92 Gangl ~ p. 46 En feuilletant des vieux albums de photograp- hies. — CDU 77.03(093) — p. 52 Informations sur l'activité de nos établissements et de nos sociétés. — CDU 0'61.055 — p. 55 Pubücations nouvelles. — CDU 930 (048.1) — p. 60 . 72 GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije ZA OBLETNICO OF SLOVENSKEGA NARODA in ZA PRAZNIK DELA L MAJ čestitajo gospodarske organizacije, zavodi in ustanove vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem ter se priporočajo za nadaljnje sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju ^ obenem pa želijo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije — dobauitelj 577.000 odjemaieem elelitrične energije Distribucija električne energije je elektro- gospcKiarska dejavnost, v katero spada trans- formacija električne energije visokih napetosti v energijo srednjih in nizkih napetosti, ki je uporabna za delovanje električnih porabnikov pri odjemalcih električne energije. Tako distri- bucijslte organizacije sprejemajo električno energijo na odjemnih mestih prenosnega elek- troenergetskega omrežja in jo prek elektroener- getskih distribucijskih omrežij dovajajo uporab- nikom električne energije po vseh pokrajinah. Preteklo je že 90 let, odkar je v Sloveniji za- gorela prva električna žarnica in to v Mariboru aprila 1883, torej že v 4. letu po izumu elek- trične žarnice, lei je pomenil prelomnico v ta- kratnem tehničnem in gospodarskem razvoju. S tem je Slovenija že zgodaj sledila korakom svetovnega napredka, v katerem je naša domo- vina dala razvoju elektrifikacije velika imena Ena izmed števUnih jamborskili transformatorskih postaj v krog svetovne elite elektrotehnikov. Genial- nim izumom našega rojaka Nikole Tesle, pio- nirja elektrotehniške dobe, se ima človeštvo za- hvaliti za hiter vzpon elektrifikacije, saj danes za javno elektrifikacijo domala izključno upo- rabljamo Teslov 3-fazni sistem. Najvažnejši zvezni elementi med omrežji posameznih nape- tostnih nivojev pa so transformatorji, katerim je veliki duh pokojnega dr. Milana Vidmarja posvetil obsežen del svoje ustvarjalnosti. Za začetek elektrifikacije so značilne številne majhne elektrarne, ki so jih lastniki uporabljali pretežno za svoje potrebe. Javna elektrifikacija je napredovala z obotavljaj očimi se koraki spričo hudih gospodarskih razmer, ki so takrat vladale v naši deželi. Sčasoma pa so se le pri- čele uveljavljati elektrarne mešanega tipa, ki so dajale električno energijo tudi široki potrošnji v svoji bližnji okolici. Prva med njimi je bila v Skofji Loki, ki je pričela obratovati v letu 1894. Vse takratne elektrarne so bile krajevne- ga pomena, saj so imele razmeroma majhno moč in so preskrbovale z električno energijo le ožja območja. Zato so bili proizvajalci hkrati tudi distributerji električne energije. Prvo čisto di- stribucijsko podjetje je nastalo v Celju leta 1913 pod imenom Mestna elektrarna Celje, Id ni ni- koli imela v svojem sestavu kake elektrarne temveč le razdeljevalna omrežja. Diagram 1. Poraba električne energije v Sloveniji po glavnih kategorijah odjema Razdelilna transformatorska postaja 10/10 kV Trnovlje— Celje Ob koncu prve svetovne vojne letna poraba električne energije v široki potrošnji še ni pre- segla 3000 kWh. Med obema vojnama so se pri elektrifikaciji Slovenije uveljavila občinska in zadružna elektriška podjetja. V teh letih se je pričela distribucijska dejavnost pojavljati na številnih manjših območjih kot posebna elek- trogospodarska dejavnost in, kar je najvažnejše, kot nosilec široke elektrifikacije slovenskih po- krajin. Kot ix>sebna elektrogospodarska dejav- nost na vseh območjih Slovenije pa se je di- stribucija električne energije dejansko razvila šele po zadnji svetovni vojni, ko so se tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji sploh zmogljivosti proizvodnje in razsežnosti omrežij tako pove- čale, da je v interesu racionalnosti dela nastala nujna potreba po delitvi dela na proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije v si- cer skupnem tehnološkem procesu od proizvodnje do potrošnje. V diagramu na sliki 1 je prika- zano naglo povojno naraščanje porabe električ- ne energije; to je sledilo široki elektrifikaciji, ki so jo vodile distribucijske organizacije. Vidimo, da se je poraba električne energije v 20 letih osem in pol krat poveČEila; v zadnjih 8 letih. Diagram 2. Skupna dolžina omrežij in dolžine omrežij po napetostnih nivojih Diagram 3. Instalirane moči distribucijskih transfor- matorskih postaj pa se je podvojila. Diagrami na slikah 2 in 3 ponazarjajo rast elektroenergetskih omrežij raz- ličnih napetostnih nivojev in rast moči trans- formacije električne energije. Dolžina celotnega distribucijskega omrežja je znašala v letu 1954 7000 km ob instalirani moči transformatorskih postaj 44 MW; leta 1972 pa 37.342 km omrežja ob instalirani moči transformatorskih postaj nad 2100 MW. Razvoj razdeljevalnih omrežij in družbenopolitični razvoj sta spodbujala organi- zacijska gibanja v distribuciji Slovenije, ki so potekala dolgo vrsto let z osnovnim ciljem čim racionalnejšega poslovanja distribucije kot elek- trogospodarske dejavnosti. Tako je distribucija v teku 15 let prešla naslednje organizacijske oblike: — Strokovno združenje podjetij za distribu- cijo električne energije Slovenije, — Poslovno združenje podjetij za distribu- cijo električne energije Slovenije, — Združeno podjetje za. distribucijo električ- ne energije Slovenije. Dne 26. marca 1974 so temeljne organizaci.ie združenega dela distribucije električne energije Slovenije sklenile sporazum o združitvi v — Podjetje za distribucijo električne energi- je Slovenije — DES. Vsaka nadaljnja organizacijska oblika je po- menila čvrste j šo povezanost distribucijskih or- ganizacij, kajti sčasoma so se z rastom distri- bucijskih omrežij oblikovale zahtevnejše naloge, ki so jih distribucijske organizacije združene lahko opravljale racionalneje in bolj kakovost- no. Take naloge so predvsem: — tipizacija distribucijskih objektov, ki daje tembolj še oz. tem več j e ekonomske rezultate, čimbolj je razširjena in čimbolj dosledno jo uporabljajo vse distribucijske organizacije, — uporaba elektroopreme z enakimi tehnič- nimi karakteristikami omogoča nabavo in pro- izvodnjo elektroopreme v večjih serijah in z višjo kvaliteto in nižjo ceno. Zagotovljena je tudi cenena rezerva najnujnejše električne opreme, — izraba notranjih rezerv oz. racionalnejša gradnja razdeljevalnih omrežij s pomočjo opti- miranja oblikovanja in gradenj. Optimalne re- šitve na manjših območjih namreč ne sovpadajo vedno z optimalnimi rešitvami večjega območja, — racionalna uporaba modernih delovnih metod z elektronskim računalnikom na vseh področjih distribucijske dejavnosti, — Intenzivnejše in poglobljeno delo strokov- nih kadrov in uporaba izsledkov organiziranega raziskovalnega dela, — intenzivnejše izpopolnjevanje obstoječih sistemskih rešitev, organizacija poskusnega obra- tovanja z novimi načini obratovanja in z novimi elementi omrežij, — organizirano sodelovanje z večjimi distri- bucijskimi organizacijami zunaj Slovenije in učinkovito ter kreativno oblikovanje ter izpo- polnjevanje tehničnih predpisov in standardov. Konkretni program za razvoj distribucije do leta 1980 sloni na nujnosti zadovoljevanja po- treb po električni energiji in moči vseh potroš-. nikov električne energije. V letu 1973 je distri- bucija Slovenije dobavila svojim potrošnikom 3.297,000.000 kWh ob skupni konični moči 667 MW, za prihodnjih 7 let načrtujemo razvoj v porabi električne energije s povprečno stop- njo rasti 8,2 «/o tako, da bo distribucija v letu 1980 dobavUa svojim odjemalcem že skupno 5.730,000.000 kWh ob konični moči 1100 MW. Predvideni porast električne energije v 7-let- nem obdobju 1974—1980 je nekoliko nižji od porasta v preteklih 7 letih, ki je znašal okrog 9''/ci. Predvidevamo namreč enak porast porabe električne energije za industrijske odjemalce, medtem ko naj bi bila stopnja rasti široke po- trošnje znižana. Naj navedemo nekatere faktor- je, ki bodo vplivali na uporabo električne ener- gije v naslednjem obdobju. Ukrepi za varstvo okolja, ki jih bo naša družba prisiljena posto- poma uvajati že v tem desetletju, bodo vplivali na povečanje uporabe električne energije. Ra- čunamo tudi z večanjem števila električnih go- spodinjskih aparatov in postopnim, čeprav še manj številnim uvajanjem klimatskih naprav. Življenjske važnosti za naš gospodarski razvoj pa je povečanje uporabe električne energije v industriji. Poleg znatnega povečanja industrijske proizvodnje je izredno pomemben tudi predvi- deni dvig produktivnosti in s tem v zvezi upo- raba višje mehanizacije in avtomatizacije, za kar je neobhodno potrebna električna energija. Po drugi strani pa lahko pričakujemo znižanje ra- sti v porabi električne energije zaradi nadalj- njega uvajanja uporabe zemeljskega plina; še posebej velja to za gospodinjstva, kar je možno doseči z varčevanjem in z večjim deležem na- domestnih vrst energije. Predvidena stopnja porabe električne energije pomeni nekaj več kot podvojitev odjema v 10 letih, kar je običajen porast tudi v drugih evropskih državah. Da bo distribucijsko omrežje moglo dobaviti navedeno električno energijo potrošnikom in to ustrezne kvalitete, bo treba zgraditi vrsto novih distribucijskih objektov, pa tudi rekonstruirati obstoječe. V bližnjem 5-letnem obdobju, torej do leta 1978, bo treba zgraditi 327 km 110 kV vodov, rekonstruirati pa 44 km, nadalje bo treba zgraditi, rekonstruirati ali povečati moči trans- formacije v 40 transformatorskih postajah reda 110 kV. V tem obdobju se bo na distribucijsko Delo na stebru 10 kV daljnovoda Ukane—Vogel Predstavniki 26 temeljnih organizacij združenega dela distribucije podpisujejo samoupravni sporazum o 2družitvi v Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije omrežje priključilo okrog 67.000 manjšiii potroš- nikov in okrog 150 večjih. Da ne navajamo po- datkov o mnogoštevilnih objektih v srednjena- petostnih in nizkonapetostnih omrežjih, povej- mo le-to, da bo treba do leta 1980 vložiti v di- stribucijska omrežja okoli 3.500,000.000 din ob upoštevanju sedanjih cen. V perspektivnem načrtu gradenj so upošte- vane tudi novosti in racionalizacija, ki jo da-. jejo zaključki študija razdeljevalnih omrežij v zadnjih letih. Omrežja se bodo oblikovala s tro- stopenjsko transformacijo, in sicer 110-20(10)- 0,4 kV, torej gre za izpuščanje napetostnega ni- voja 35 kV in s tem tudi za izpuščanje ene trans- formacijske stopnje. Nastajajo osnovne tehnolo- ške celote distribucije električne energije v obli- ki transformacije 110/20(10) kV in nadaljnjimi transformacijami 20(10)/0,4 kV ter pripadajočimi srednjenapetostnimi in nizkonapetostnimi omrež- ji, s katerimi obratujejo temeljne organizacije združenega dela elektrodistribucije. Delavci temeljnih organizacij združenega dela elektrodistribucije Slovenije imajo pretežno vi- soko kvalifikacijsko strukturo. Skupno jih je prek 4000 in upravljajo s sredstvi knjižne vred- nosti prek 3 milijarde din, kar pa seveda še ne pomeni dejanske vrednosti osnovnih sredstev, ker je tudi zadnja revalorizacija le delno pri- bližala te vrednosti dejanskim. V letu 1973 je distribucija Slovenije dosegla 300 milijonov din dohodka in se tako Podjetje za distribucijo elek- trične energije Slovenije uvršča med največja slovenska podjetja. Za izpolnjevanje tako obsežnih nalog poseb- nega družbenega pomena so se delavci vseh 26 TOZD distribucije Slovenije na svojih zborih od 15. do 20. marca t. 1. odločili za združitev v Podjetje in to zaradi skupnega reševanja vseh tistih nalog, pravic in obveznosti, ki omogočajo tehnično, tehnološko in gospodarsko enotnost distribucije električne energije Slovenije v združenem elektrogospodarstvu Slovenije. De- lavci distribucije Slovenije želijo doseči s tem sporazumom optimalno izrabo distribucijskih elektroenergetskih objektov tako, da bo z raz- položljivimi zmogljivostmi mogoče vsak čas zagotoviti uporabnikom kakovostno dobavo elek- trične energije. Delavci vseh TOZD distribucije Slovenije bodo s tem sporazumom uresničili tu- di način ugotavljanja dohodka posamezne TOZD v skladu z določili nove ustave. Skupno dose- ženi dohodek iz združene prodaje električne energije pripada v celoti vsem temeljnim delov- nim organizacijam tako, da se zagotove enaki pogoji za opravljanje distribucijske dejavnosti vsem temeljnim delovnim organizacijam; te or- ganizacije bodo združevale sredstva za razvoj omrežij kakor tudi uporabniki električne ener- gije in o razvoju skupno odločale s temeljnimi organizacijami uporabnikov električne energije v okviru temeljnih interesnih skupnosti preskr- bovalnih območij. Delavci temeljnih organizacij Podjetja za di- stribucijo električne energije Slovenije, združe- ni v svoje Podjetje, se bodo povezali z delavci temeljnih organizacij proizvodnje in prenosa, ki so združene v SOZD za proizvodnjo in prenos v Sestavljeno organizacijo združenega dela, ki bo predstavljala enotno elektrogospodarstvo v re- publiki Sloveniji. S tem bodo delavci temeljnih organizacij združenega dela distribucije skupno s TOZD proizvodnje in prenosa oblikovali opti- malen elektrogospodarski sistem Slovenije, ki se bo vključeval v elektroenergetski sistem Ju- goslavije in prek njega povezoval z drugimi elektroenergetskimi sistemi sosednjih držav. 20 let OZD KONIM INOZEMSKA INDUSTRIJSKA ZASTOPSTVA v mesecu marcu je preteklo 20 let, kar je bila ustanovljena organizacija združenega dela KONIiVl — Itonsignacije import, — zastopstva inozemskih industrijskih podjetij. Ustanovitelj te nove zunanjetrgovinske orga- nizacije je bilo zunanjetrgovinsko podjetje Con- tinental. Zastopniško podjetje KONIIVI je bilo eno prvih slovenskih pa tudi jugoslovanskih specia- liziranih iKxijetij, ki je svojo zunanjetrgovinsko dejavnost organiziralo izključno v posredovanje prodaje inozemskih industrijskih izdelkov in naprav naši novi, razvijajoči se industriji in trgovini. Da bi bila ta prodaja koristna, je zahtevala od novega podjetja organizacijo tehnične jjomo- či našim podjetjem, servisnim službam in kon- signacijskim skladiščem. Minimalna osnovna sredstva, ki jih je pod- jetje dobilo na razpolago ob ustanovitvi — 20.000 din, so bila dolga leta edina tuja sred- stva, ki se jih je podjetje posluževalo. Pa tudi ta so se bila zelo hitro vrmla. Najprej je pod- jetje vsa sredstva zbiralo iz lastnih ustvarjenih dohodkov. Takoj v začetku si je podjetje zadalo nalogo, da svojo specializirano dejavnost še bolj opredeli. Odločui smo se, da bomo daü poudarek oskr- bi industrije z reprodukcijskim materialom in materiali, potrebnimi za redno vzdrževanje rsiz- nih naprav in agregatov. To dejavnost smo razvijali na raznih sektor- jih. Železarsko in steklarsko industrijo smo oskrbovali in oslarbujemo direktno ali iz kon- signacijskega skladišča z ognja vzdržnimi ma- teriali, industrijo ferolegur z elektrodami, kon- fekcijsko industrijo s pomožnimi materiali. V predilniški industriji smo nastopali z do- bavami kompletnih naprav oz. raznih delov, ki so potrebni za rekonstrukcije in vzdrževanje predilniških strojev. Poseben sektor pa predstavlja zaolcrožena enota klimatizacije, ki ima v podjetju zelo dolgo tradicijo in ima prodajo kompletnili naprav, ali pa samo regulacij, izolacij in posameznih agre- gatov. Industrijske hale opremljamo s svetlob- nimi kupolami. Ves ta program dela pa temelji na dolgotrajnem sodelovanju z mnogimi svetov- nimi industrijskimi koncemi iz Evrope in ZDA, med temi naj omenimo samo najpomembnejše: Didier Werke A. G. Zahodna Nemčija, eden najvažnejših proizvajalcev ognja varnih mate- rialov, Platt International Ltd., angleški proizvaja- lec predilniških strojev, Armstrong KORK GmbH, velika ameriška firma za proizvodnjo izolacijskih materialov, priznani firmi na sektorju klimatizacije SAU- TER AG., Švica in TROX, Elettrocarbonium, Italija, proizvajalec elektrod, Krupp, Bochum, ki ga zastopamo na sektorju odkovkov in železniškega materiala, Hornschuch, znani proizvajalec znamenitega umetnega usnja »Skai«, Filzfabrik, Fulda, proizvajalci talnih oblog in pomožnih materialov za konfekcijsko industrijo. Poleg teh zastopamo še firme Krebs CO. AG Švica, Stadler, Avstrija, dobavitelja svetlobnih trakov in kupol. Te firme so poleg drugih enako znanih in speciaUziranih, ki v posameznih sektorjih zao- krožujejo in kompletirajo paleto našega dela. Od težkih začetkov, ko smo imeli še zelo malo prakse v delu industrijskega zastopanja, niti dosti vzgledov, smo do danes razvili podjetje v dobro opremljeno, organizirano in kadrovsko zasedeno OZD. Rezultati dela sami v nekaj vrsticah komaj lahko pokažejo prizadevnost zaposlenih delavcev. S skromnimi maržami smo dvigali realiza- cijo povprečno za 48 0/0 letno. Na enega zapo- slenega je rasila produktivnost po letni stopnji 37 »/o. Naši uspehi so prav gotovo rezultat inten- zivnega in ne ekstenzivnega dela. Nikoli tudi nismo pozabili na sklade, ki so se polnili po stopnji 81 Vo letno. V tem obdobju si je podjetje z lastnimi sred- stvi, brez kreditov, nabavilo lastne pisarniške pro- store v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Skopju. Imamo konsignacijski skladišči z vsemi na- pravami na Jesenicah in v Ljubljani. Administracija ima odlično pisarniško me- hanizacijo. Ze pred nmogimi leti smo uvedli elektronsko vodeno knjigovodstvo in smo opremili centralo in predstavništva z najmodernejšimi sredstvi za komunikacije. Pri takem razvoju podjetja pa smo vzpored- no skrbeli za višjo strokovnost kadrov, tako da je danes v podjetju že 62 "/o višje in visoko kva- lificiranih delavcev. Družbeni standard smo neposredno dvignili na ta način, da v podjetju ni več nobenega sta- novanjskega problema. Za rekreativne namene je podjetje organizi- ralo domova na morju in v planinah. Jasno pa mora biti, da ti uspehi niso in ne bi mogli biti taki, če ne bi ves čas v teku raz- voja podjetja sodeloval celotni kolektiv. Od vsega začetka je samoupravljanje, nepo- sredno sodelovanje vseh delavcev temeljna osnova za vse dosedanje uspehe. Tudi v bodoče bo glavna in vodilna smer ta, da bomo v do- brem samoupravnem sodelovanju z vsemi fak- torji v podjetju in zunaj njega dvignili storil- nost, strokovnost in ga vodili k novim uspehom. V pristnem sodelovanju s principali in ko- mitenti moramo dvigniti strokovnost uslug in s tem dosegati še večje rezultate in na ta način opravičiti zaupanje, ki ga je dala družba naše- mu kolektivu, ko mu je zaupala v upravljanje to organizacijo združenega dela. Sedež podjetja Konim v Ljubljani Iskra se je predstavila v Moskvi' i Zanimanje sovielskih strokovnjakov za izdelke ISKRE ] Po dolgotrajnih in sltrbnih pripravah je bila konec februarja v Moskvi odprta samostojna razstava Iskre. To največje jugoslovansko pod- jetje v elektroindustriji je tako kot prvo v svoji branži predstavilo sovjetski javnosti del svojega bogatega in kvalitetnega proizvodnega progra- ma. Na razstavi je Iskra pokazala sovjetskim strokovnjakom in širši javnosti najnovejše do- sežke na področju telekomunikacij, specialnih naprav za zveze, elektronskih elementov in me- rilnih naprav. Razstavo je odprl podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Rudi Cačinovič. Poleg v. d. ge- neralnega direktorja Iskre Jožeta Hujša in dru- gih predstavnikov Iskre so se otvoritve udele- žili tudi res številni predstavniki sovjetskega gospodarskega in političnega življenja (nad 200). Med njimi so bili predstavniki s področja zvez, zunanje trgovine, gospodarskega plana in petih resornih ministrstev. Med jugoslovanskimi go- sti pa je treba omeniti še člane jugoslovanskega veleposlaništva v Moskvi z veleposlanikom Mi- loradom Pešičem na čelu. Zanimanje za razstavo je bilo izredno. Da je zares uspela, pričajo tudi laskave ocene vodil- nih sovjetskih gospodarstvenikov, ki so pouda- rili, da Iskra razstavlja resnično vrhunske teh- nične dosežke, ki so tudi sodobno in funkcio- nalno oblikovani. Za uspeh lahko tudi štejemo številne gospo- darske pogovore naših in sovjetskih strokov- njakov in še posebej sprejem pri podpredsed- niku sovjetske vlade in predsedniku komiteja za ekonomsko sodelovanje z Jugoslavijo V. N. Novikovu, ki sta se ga udeležila Rudi Cačino- vič in v. d. generalni direktor Iskre Jože Hujs. Namen te razstave je bil predvsem v kre- pitvi gospodarskih stikov in utrditvi poslovnega sodelovanja. In ta namen je bil po mnenju go- spodarstvenikov tudi dosežen. Tako so se ob tej priložnosti predstavniki Iskre s sovjetskimi predstavniki konkretno pogovarjali o nakupu mednarodne Iskrine polelektronske avtomatske telefonske centrale za Moskvo, o prodaji tele- fonskih aparatov in prenosnih sprejerhno-oddaj- nih radijskih postaj. Sodeč po pogovorih Iskra lahko že letos pričakuje sklenitev ustreznih ko- mercialnih pogodb. Vzporedno z razstavo je Iskra priredila tudi poseben simpozij, na katerem so njeni strokov- njaki sovjetskim kolegom podrobneje predstavili izbran proizvodni program in demonstrirali praktično uporabo, funkcionalnost in zmogljivo- sti razstavljenih naprav in izdelkov. Prvi kompleksnejši nastop Iskre v Sovjetski zvezi je torej uspel. Največ zaslug za to ima razen pristojnih sodelavcev, ki doma, v »cen- trali«, skrbijo za posle s Sovjetsko zvezo, prav gotovo predstavnik Iskre v Moskvi, Dojčin Je- iič. Takole sodi o dosedanjih stikih Iskre s SZ, o razstavi in o možnostih za v prihodnje: »Spe- cializirana razstava v Moskvi je vzbudua veli- ko zanimanje pri strokovnjakih in funkcionar- jih. Menim, da bo ta razstava pripomogla, da bomo v kratkem podpisali pogodbe o prodaji telefonskih aparatov, specialnih naprav za zve- ze in mednarodne elektronske ATC v Sovjetsko zvezo. To bi pomenilo pomemben napredek v naših gospodarskih in komercialnih odnosih s to socialistično državo in veliko priznanje za Iskro, ki se vse bolj uveljavlja kot enakovreden part- ner renomiranih tujih podjetij. Obenem bi to pomenilo veliko priznanje tudi meni osebno, kajti trgovanje s Sovjetsko zvezo je v resnici specifično in običajno tudi traja precej več časa kot v drugih državah, da do takega, tako širo- kega sodelovanja pride. Poseben problem pa so tako imenovane blagovne liste. Zato bi želel, da bi v Iskrinih tovarnah in komercialni organi- zaciji Iskra Commerce preučili možnost za na- kup reprodukcijskega materiala v Sovjetski zvezi ali morda obdelovalnih strojev in podobno, kar bi omogočilo večji »manevrski« prostor za prodajo Iskrinih izdelkov. Možnosti za sodelo- vanje so namreč še velike, tako na področju naprav za varjenje in na področju avtomatiza- cije v prometu, krmilnih naprav za obdelovalne stroje, programatorjev za pralne stroje in raz- nih merilnih naprav in aparatov. Zadržkov ni, predvsem moramo biti ažurni. Na kakovost in količine ni pripomb. Omenil pa sem že, da je to pogojeno z nakupom sovjetskega blaga za Iskrine tovarne.« S to samostojno razstavo se je tako Iskra pridružila tistim slovenskim podjetjem, ki so v okviru sodelovanja s Sovjetsko zvezo tako raz- stavo tudi že izvedla in to prav tako uspešno. Kljub temu, da je z organizacijo take samo- stojne razstave prav gotovo obilo dela in pri- prav, in to dolgotrajnih, ter je potrebna pre- cejšnja mera vztrajnosti in prizadevanja, pa se to po izkušnjah dosedanjih razstavljavcev — tudi Iskre — prav gotovo splača. Podpredsednik IS SR Slovenije Rudi Cačinovič od- pira razstavo Iskre v Moskvi GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANSKI VELESEJEM ORGANIZIRA POLEG STALNIH RAZ- STAV SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA SPECIALNE RAZSTAVE IN SEJME ZA POSAMEZNE STROKE GOSPODARST- VA REPUBLIŠKEGA, ZVEZNEGA ALI MEDNARODNEGA ZNAČAJA. VSE TO- ZADEVNE VECJE PRIREDITVE SO VNE- SENE V MEDNARODNI KOLEDAR RAZ- STAV. V ČASU, KO NI RAZSTAV, SO RAZSTAVNI OBJEKTI NA RAZPOLAGO TUDI ZA RAZNE KULTURNE, DRUŽAB- NE IN ŠPORTNE PRIREDITVE, KON- GRESE UPRAVA: LJUBLJANA, TITOVA C. 50 Telefon: 311022 VSAKOLETNE RAZSTAVE IN PRIREDITVE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI MODNI SEJEM - JUTRO - ALPE-ADRIA - SETEX - LESNI SEJEM IN SALON PO- HIŠTVA IZMENOMA VSAKO DRUGO LETO - VINSKI SEJEM - HORTIKUL- TURA - SODOBNA ELEKTRONIKA - SKI EXPO URADNI UST SR SlOVEfllllE LJUBLJANA, VESELOVA 11 — Tel. 20 701 je izdal oziroma založil: Ustavo SR Slovenije Ustavo SR Jugoslavije Družbenoekonomsko politiko in razvoj SR Slovenije ter neposredne naloge v letu 1974 Zbirko predpisov o graditvi objektov Zakon o kmetijskih zemljiščih s komen- tarjem Slavko Kocjan: Dedovanje kmetijskih zemljišč Obrtni zakon s komentarjem Dr. Stoj an Cigoj : Odškodninsko pravo Ju- goslavije Dr. France Cerne: Uvod v ekonomsko ve- do Statut skupnosti pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja Čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj izvoz-uvoz LJUBLJANA, Titova 25 Delovna skupnost KEMIJA IMPEX želi ob prvomajskih praznikih vsem delovnim ljudem in sodelavcem na- še domovine novih uspehov pri iz- gradnji naše socialistične samo- upravne skupnosti. ZlVEL 1. MAJ, MEDNARODNI PRAZNIK DELA! I N DOS industrija transportnih hidravličnih strojev LJUBLJANA-MOSTE Telefon: h. c. 313 822' komercialni oddelek: 313 822, direktor, tajništvo 312 330 Tudi naš kolaktiv se pridružuje čestitkam za oWetnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1 maj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. Obenem obveščamo poslovne prijatelje, da nudi- mo za mehanizacijo notranjega transporta: BATERIJSKE VILIČARJE VE 602 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE lOOl kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 1202 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 1502 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 2002 kp DIESEL VILIČARJE VD 1502 kp DIESEL VILIČARJE VD 2)002 kp DIESEL VILIČARJE VD 2502 kp DIESEL VILIČARJE VD 3202 kp Natančnejši komercialni kakor tudi tehnični po- datki so vam na razpolago v našem komercial- nem oddelku. Priporočamo se za cenjena neuročlla! INDUSTRIJA PLUTOVINASTIH IZDELKOV Ljubljana, Celovška 32 Telefon: 310 778 GRADBENIM PODJETJEM IN GRADITELJEM dobavljamo plošče za toplotno izolacijo stavb iz ekspandirane plute ter plutovinaste stenske obloge za notranjo opremo prostorov Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila GEOLOŠKI ZAVOD UUBUANA Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. LJUBLJANA, DIMICEVA 16 Telefon: direktor 344 490 centrala 344 261 — GEOLOŠKA RAZISKOVANJA geološke in geofizikalne karte mineralne surovine geomehanika, fundiranje nizkih in visokih zgradb konsolidacija gradbenih tal pitna, industrijska, termalna in mineralna voda — VRTANJE raziskovalna in eksploatacijska za sidranje za konsolidacijo tal pilotiranje pri fundiranju objektov — RUDARSTVO raziskave masovno miniranje — PROJEKTIRANJE IN KONSTRUKCIJE VRTALNIH STROJEV — INVESTICIJSKA DELA V TUJINI export-import, tetinična trgovina, servisi LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 150, TEL. 57-351 Predstavništva: Beograd, ul. 27. Marta 34 tel. 331 432 Rijeka, Borisa Kidriča 58/a tel. 25 416 Novi Sad, Borisa Kidriča 19/a tel. 56 660 Split, ul. Nikole Tesle 21 tel. 41-168 Maribor, Grajska 7 tel. 25 456 Avto servisi: Ljubljana, Tržaška 133 tel. 61 044 Ljubljana, Samova 14 tel. 317 887 Ljubljana, Cernetova 26 tel. 56 652 Ljubljana, Vilharjeva (Jama) tel. 316 942 Vrhnika, Jelovškova 6 tel. 70145 Logatec tel. 74 287 Koper, Istrska 55 tel. 21 773 Lucija — Portorož tel. 73 285 Krško, Dalmatinova ul. tel. 71 280 Ravne tel. 86152 Oddelek rabljenih avtomobilov — nakup in prodaja — Ljubljana, Vilharjeva (Jama) tel. 312 491 volan ljubljana KERSNIKOVA ULICA 6 čestita ZA OBLETNICO OF SLOVENSKEGA NARODA in ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA — 1. MAJ. Vsem voznikom motornih vozil pa želimo v majskih praznikih srečno vožnjo. LJUBLJANA, DRAGA 41 Podjetje za izdelavo in popravilo kmetij- ske in gozdarske mehanizacije Telefon: gl. dir.: 57-052, h. c.: 55-366 Telex: 31-271, p. p. 7/1 610O1 Telegram: Agrostroj Ljubljana, Ljubljana konstruira, projektira in izdeluje najsodobnejše naprave za namakanje z umetnim dežjem v stabilnih, polstabUnih in premičnih sistemih. Z lastno mehanizacijo opravlja vsa melioracijska dela. Opravlja servis kmetijske In gozdarske mehanizacije ter avtomobilov Skoda, Simca, Saab in Land Hower. Izdeluje epoxy smole in kite, odporne proti kislinam in alkalijam za uporabo v elektro, strojni, gradbeni in živilski industriji. Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila, voznikom motornih vozu pa srečno vožnjo! KOMUNALNO PODJETJE Kanalizacija Ljubljana, Ambrožev trg 7 Telefon 315 533, 322 738 projektira, gradi in vzdržuje javno kanalizacijsko omrežje ter naprave Delovna skupnost Kanalizacije čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim znancem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za praznik dela — 1. maj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem In znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila Komunalno podjetje VIČ Ljubljana Uprava, tehnični sektor, služba za urejanje in oddajo stavbnih zemljišč LJUBLJANA. Vrhovnikova 2 telefon h. c. 61 261 direktor: 61 780 Centralni obrali: Ljubljana, Tomažičeva cesta, telefon 61 424, 62 788 Viška cesta 58 telefon 61 328 — gradi in vzdržuje ceste, — gradi manjše mostove, kanalizacijo, razne objekte itd.. — ureja mestna zemljišča, — opravlja strojne storitve po konkurenčnih cenah, — daje brezplačne tehnične Informacije, — izdeluje in prodaja betonske izdelke. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in znancem pa želimo v majskih praznikih mno- go prijetnega razvedrila. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE s SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: PROJEKTIVNI BI- RO — CENTRALNI OBRATI — STRANSKI OBRATI — BETONARNA — SEPARACIJA SAVA — LESNI OBRAT, SPREJEMA IN IZVRŠUJE VSE VRSTE GRADBENIH OB- JEKTOV IN DEL. IZDELUJE KOMPLETNO PROJEKTNO DOKUMENTACIJO. GRADI STANOVANJA IN POSLOV- NE PROSTORE ZA TRG. ZA VSA EVENTUALNA NAROClLA SE TOPLO PRIPOROČA. VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM PO SLOVENIJI CESTITA ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ IN ZELI PRIJETNO PRAZNOVANJE commerce ljubljana, Jugoslavija ZASTOPSTVA, IZVOZ-UVOZ, SERVISI, KONSIGNACIJE 61000 LJUBLJANA, Titova cesta 81 Zastopamo tuje proizvajalce s področij: gradbene mehanizacije, mehanografslcih sredstev, kemilcalij, tekstila, gum, plastičnih mas ter agro-kemikalij. Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Papirna galanterija SIMONČIČ LJUBLJANA, Razpotna 4 Telefon: 2S-091 Telegram: Slmončič LJubljana TISKARSTVO: KOMERCIALNI TISK KATALOGI PROSPEKTI ETIKETE EMBALAŽA KOLEDARJI REKLAMNI KARTONI UMETNIŠKE REPRODUKCIJE CENTROMERKUR Znana ljubljanska trgo- vina Centromerkor- Ura pri TROMOSTOVJU je pripravila za potrošnike veliko izbiro ročnih ur Helvetia, Favre-Leuba, Omega in drugih ur, ta- ko tudi stenskih ur, sto- ječih ur in budilk, pri- poroča pa tudi nakit. Obiščite jo! GENERALNI REMONT AVTOMOBILOV AVTOOBNOVA LJUBLJANA, Titova 136 Telefon h. c. 342-061 Porabnike motornih vozil obveščamo, da strokovno, dovršeno in s kvalitetnim materialom: opravljamo servisne preglede in popravila na voziUh TAM, FAP, OM, MERCEDES in na agregatih ZF, brusimo motorne gredi, valje in bloke mo- torjev, rezkarje in orodja, rezkamo glavne in oj nične ležaje. Obratujemo celodnevno! Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner^ jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila, voznikom motornih vozil pa sreäno vožnjo! ZDRUŽENO PODJETJE ABC trgovsko podjetje s kemično tehničnim blagom na veliko in malo LJUBLJANA, RESLJEVA 1 priporoča vse vrste premaznega materi- ala, kemikalij, industrijska zaščitna sred- stva, motvoz, čopiče, gumi in bitumen- ske izdelke, plastične mase, ultrapas plo- šče, gospodinjslca sredstva, in ves v to stroko pripadajoči material po najnižjih dnevnih cenah v svojem skladišču v Ljubljani, Smartinska 104, in detajlistlč- nih prodajalnah »MAVRICA«: — samopostrežna, Resljeva 1 — Titova 22 — Gosposvetska 13 — Wolfova 12 — Celovška 99/a — Celovška 362 — Poljanska 19 — TržaSka 24 — Nova Gorica, Kidričeva 20 Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. MAJ. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partnerjem in znancem pa želimo v maj- skih praznikih mnogo prijetnega razve- drila. VSEM BRALCEM »KRONIKE«, POSLOVNIM PRIJATELJEM TER VSEM OBČANOM ČESTI- TAMO ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ! KOLEKTIV PODJETJA MERCATOR PIVOVARNA IN TOVARNA KVASA LJUBLJANA Pivovarna »UNION« priporoča svoje kvalitetne proizvode: 12» svetlo pivo TRIGLAV , 12» svetlo pivo TIVOLI ' 14» exportni LEZAK 16» temno pivo BOK in pekovski kvas Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletaico ustanovitve OF slovenskega na- roda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznilüh mnogo prijetnega razvedrila Ljubljanski urbanistični zavod - LUZ Tel. 311124 LJUBLJANA, KERSNIKOVA 6, TITOVA 36, KIDRIČEVA 1, CANKARJEVA 1 Področje dela zavoda: — proučuje, raziskuje, razvija tn izpopolnjuje metode in telmike prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja; — izdeluje vse vrste dokumentacije s področja prostorsko planerske dejavnosti (regionalne prostorske plane za ožja območja in posebne namene ter urbanistične programe in načrte) ; — pripravlja kratko in srednjeročne načrte pro- storske ureditve mesta in naselij na podlagi družbeno gospodarskih načrtov; — Izdeluje vse vrste dokumentacije s področja urbanistično načrtovalne dejavnosti (vse dele zazidalnih načrtov); — pripravlja predloge smernic za izdelavo lo- kacijske dokumentacije in izdeluje lokacijsko dokumentacijo; — opravlja zakoličenje in geodetska dela v zve- zi z izdelavo lokacijske dokumentacije ter geodetsko komunalna dela pri dokumentaciji za realizacijo zazidalne zasnove; — posreduje družbenim, političnim in drugim pravnim osebam strokovno pomoč in pripo- ročila v urbanističnih zadevah; — zavod opravlja svoje naloge samostojno ali pa organizira izidelavo teh nalog, pri čemer sodeluje z vsemi pristojnimi dejavniki na republiškem, mestnem ali občinskem nivoju; Ljubljanski urbanistični zavod čestita za oblet- nico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. ŽIVILSKI KOMBINAT Čestitamo vsem delovnim kolektivom in nasim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF SLOVENSKEGA NARODA IN ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA 1. MAJ LJUBLJANA BEETHOVNOVA 11/V ZASTOPSTVA izvoz — uvoz Čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodiüpraznik dela — 1. maj STA IVI P I LU K E za urade, trgovine in obrti izdeluje m dobavlja solidno in po zmernih cenah podjetje Nasi. Marija Blejec, telefon doma 314 411 LJubljana, Nazorjeva ulica 3 Delavnica: Resljeva cesta 6, telefon 323 238 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj poslovno združenje slovenske papirne industrije LJUBLJANA, Titova cesta 13/11 Telefon: 23 514, 21 513 Telex: 31-134 Yu paples Delovni kolektiv čestita vsem svojim po- slovnim partnerjem, prijateljem in znan- cem za obletnico ustanovitve OF sloven- skega naroda In za mednarodni praznik dela — 1. maj Savske elektrarne Ljubljana Hajdrihova ulica 2 čestitajo za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. dental LJUBLJANA Titova cesta 25 a Telefon 311 532 podjetje za promet z zobarskimi potrebščinami Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. Elektroobnova LJUBLJANA-POLJE Telefon 48 063 opravlja vse vrste elektroinstalacij na novih gradnjah in adaptacijah stanovanjskih in indu- strijskih objektov. Cestita vsem delovnim ljudem in svojim po- slovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. Trgovsko podjetje na veliko in malo OZD LJUBLJANA, Trubarjeva cesta 29 Telefon 316 441, 320 051 — p. p. 478 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega na- roda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. j Čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. TOZD Centralno lekarna Ljubljana s svojimi delovnimi enotami čestita za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznilüh mnogo prijetnega razvedrila. Specializirano podjetje za razsvetljavo Javna razsvetljava LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP 42 Telefon: h. c. 321 598, h. c. 321 571, dir. 312 93« Izdelujemo, projektiramo in montiramo vse vrste svetlobnih napisov. Izdeluje- mo svetlobna telesa (plafoniere) vseh vrst zahtevanih dimenzij. IVContiramo in izdelujemo svetlobne strope. Naši iz- delki so iz najnovejših in najkvalitet- nejših materialov. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. tiskarna ljubljana Ijubljana, tržaška 42 Izdelujemo tiskovine vseh vrst, kakor: VEČBARVNI TISK PLAKATE RAZGLEDNICE KATALOGE PROSPEKTE j ETIKETE BROŠURE KNJIGE OBRAZCE ITD. čestitamo za obletnica OF in za praznik dela 1. maj! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TEMELJ - Črnuče LJUBLJANA, Titova cesta 282 Telefon 343 2Sl, 343 269, 343 298 IZVAJAMO : — vsa gradbena dela na visokih in nizkih gradnjah — montažna in izolacijska dela v gradbeniški industriji SPECIALIZIRANI SMO ZA: — gradnjo minigolf igrišč in drugih športno- rekreaoljskih objektov — gradnjo bencinsko-servlsnih objektov PROIZVAJAMO : — gradbene elemente (blokete) in jih prodaja- mo tudi na drobno LJUBLJANA Lepodvorska ulica 23 a trgovsko podjetje z Igračami, galanterijskimi izdelki in otroško konfekcijo na debelo Telefoni: direktor 310 061 komerciala 311314 Oddelek pletenin — blagajna 310 538 skladišče 311 306 i Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. KOMUNALNO PODJETJE telefon 20 390 LJUBLJANA, Rimska cesta 24 — vzdržuje, ureja in projektira zelene površine; — vzgaja, prodaja okrasne rastline in rezano cvetje; — dekorira izložbe, lolcale, dvorane in razne druge prostore. Izdeluje in prodaja oprema za vrtne pejšažne objekte (plošče, robnike, klopi, cvetlične posode itd. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za mednarodni praznik dela — 1. maj. TOVARNA KAROSERIJ Avtomontaža LJUBLJANA, CELOVŠKA 180 Izdeluje šasije in karoserije, grelne naprave, jeklene konstrukcije, zastopa avtomobile ALFA ROMEO, M.A.N., RABA, traktorje SAME, konsignacija delov in servisna služba Čestitamo vsem delovnim kolektivom in naäim poslovnim prijateljem za obletnico ustano- vitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Projeht-nizhe zgradbe LJUBLJANA, PARMOVA 33 Telefon 312 029 Dejavnost podjetja je naslednja: — izdelovanje projektov za ceste, mosto- ve, splošno in komunalno hidrotehniko ter drugih nizkih zgradb; — izdelava študij in projektov za promet- no planiranje; — izdelovanje projektov za visoke zgrad- be; — strokovno nadzorstvo nad izdelovanjem objektov po sporazumu z investitorjem; — opravljanje geodetskih izmer s področ- ja nižje geodezije; — izvajanje projektantskega inženiringa; — dajanje ekspertiz in strokovnih miš- ljenj. lak žica transformatorji elektromotorji telefonija kabli izolirani prevodniki gospodinjski aparati svetila elektroinstalacijski material akustični aparati oprema za gostinstvo, trgovine investicijski ingeneering INDUSTRIJA NARAVNEGA IN UMETNEGA KAM NA-LJUBLJANA Nudimo izdellce iz marmorja, teraco plošče, iz- delke iz betona in umetnega kamna, pesek za teraco in dolomitni pesek za malte. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj INDUSTRIJSKI BIRO podjetje za izgradnjo industrijskih objektov Ljubljana, Parmova 33 prevzema in izvaja inženiringe za gradnjo in rekonstrukcijo industrijskih objektov. Izdeluje vsakovrstne projekte in ekonomske elaborate TEZMER servis za popravilo tehtnic, težnih in merilnih naprav LJUBLJANA, GORNJI TRG 44 — Telefon 20 844 in Hrenova ulica 19 a — Telefon 25 090 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega na- roda in za mednarodni praznik dela — 1. maj ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K NJIHOVEMU PRAZNIKU Projektiramo in izvajamo elektroinstalacije ]a- kega in šibkega toka ter napeljavo strelovodov LJUBLJANA, Rožna dolina, C. VI, št. 36 Telefon 61 441 direktor 61 622 OBRAT NA BORŠTNIKOVEM TRGU 1 Telefon 20 704 Čestitamo vsem delovnim kolektivom In našim poslovnim prijateljem za obletnico ustano- vitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Telefon 311 545 i. MEDEX LJUBLJANA Miklošičeva 30 EXPORT-IMPORT Nudimo vam naraven cvetlični in gozdni med, pristno domačo me- dico, preparate na osnovi matič- nega mlečka in cvetnega prahu, kot so: MELBROSIN, GELEE RO- YALE, POLLJUVEN, MELBROSIA pld. — čebelarski reprodukcijski material Se priporočamo! Čestitamo za mednarodni praznik dela — 1. maj. vam daje na voljo svoje kvalitetne proizvode, ki so potrebni v vsakem gospodinjstvu: Električne bojlerje vseh velikosti s pri- znanim estetskim videzom. Kuhinjske nape za prezračevanje kuhinj s priključkom na ventilacijski kanal ali brez njega. Prezračevalce sanitarij. V okviru marketinga TIKI-RZS prodaja- mo plinske pretočnike bojlerjev in plin- ske aparate za etažno ogrevanje po li- cenci »Junkers«. V okviru poslovno tehničnega sodelova- nja z TKI Hrastnik proizvajamo in pro- dajamo mehcalce vode. Za vse proizvode zagotavljamo funkci- onalnost in kvaliteto. Imamo dobro or- ganizirano servisno službo. Naše proizvode lahko kupite po vsej Ju- goslaviji. Zahtevajte prospekte! LJUBLJANA, ALESEVCEVA 52 — tel.: 061, 56 950 Pohištvene tkanine^ dekorativne tkanine, volnene tapiserije, preproge in okrasne blazine vrhunske kvalitete naprodaj po tovarniških cenah v prodajalni Celovška c. 28o prodajalna telefon : 54 - 241 interno 17. Prodaja od 8 do 19 ure ob sobotah od 8 do 13 ure V dopoldanskem času vam pri nakupu svetuje arhitekt - svetovalec. FORMA VIVA — KOSTANJEVICA SIMONCIC PAPIRNA GALANTERIJA T^re'^fon 2109,""°'"' ' KOLEDARJI - OGLEDNI KARTONI - PROSPEKTI - RAZGLEDNICE - ETIKETE,