29
Dopisi.
Iz Londona 7. jan. P. T. — Prešeren pravi, ako pesnik  kaj   druzega   ne  zna,   pa o letnih časih kroži; zakaj bi tudi dopisnik ne smel pisariti o vremenu.  Zato tudi jaz svoj prvi  dopis  v novem   letu  pričnem z vremenom. —  Staro   leto  je   na   Angležkem   prav   z jezo vzelo slovo ali da bolj   resnično govorim,   novo je srdito nastopilo in  z ledenim  žezlom vladati začelo.    Do Božiča je tukaj tako toplo bilo, da so se zimske suknje skoro pozabile,  in  kar je natoroznancem še bolj zanimivo,   nekteri tiči so že gnjezditi začeli.    Staremu letu pa je  na  slov6 jelo   zmrzovati   in ob novem letu pade sneg in nastane mraz kakor na Krasu.    Po vodah londonskih  parkov  ali vrtov se je kmalu zbralo na tisoče pozgalcev,  po   ulicah  londonskih pa tudi na tisoče re-vežev vsake vrste, ki so brez dela in brez živeža, menda tudi brez stanovanja, in ti kričijo za milodare tako, da je  človeku v hiši težko to viko na ulicah poslušati, pa še bolj   neprijetno je dobro oblečenemu na ulicah med te oderušne  berače priti.    Sreča je le to, da tukaj berači v hiše ne dohajajo. — Praktični so Angleži, to je res;   al kar   se tiče sedanjega snega,  zgubili so menda Londončani   glavo;   v  Londonu v   snegu  nič  ni  bolje, ako ne še hujše,  kakor je v naših vaseh, to je, sneg, kakor pada,  tako obleži,   in vrh tega se še s streh na ulice pomeče.   Prvi dan, ko je sneg padel, ni bilo celo nikakoršne   komunikacije   s  starim   trgovskim   mestom „City" in predmestji, razun po podzemeljski železnici  o  kteri   bodem   drugikrat  več  govoril.    Se dobre gazi ni bilo po   ulicah,   akoravno   sneg  ni bil čez ped debel;   s   hodnikov (trotoarov)  se  je   še  le  drugi  dan skidal in na sredo ulic  zmetal,   kjer ga v  trdo skorjo živina, to je, konji z vozovi poteptajo.    Prešlo noč pa je  nastopilo   zopet   toplo  vreme in južni veter je ves sneg pobral, tako, da po ulicah je danes treba plavati. — Ker že o  vremenu in londonskih   prijetnostih govorim,   naj   še   omenim   slavnoznane   londonske  megle. Jaz bi to gosto, črno-rujavo,   smrdljivo,  grizečo in za-dušljivo prikazen raji dim ali sopuh imenoval, kteri se iz milijonov dimnikov vzdiguje in pri zgoščenem zraku zginiti ne more, ampak tako na tla udari,   da opoldne nastane takošna egiptovska  tema,   kakor je o polnoči. Kdor mnogo posla v takem dimu na ulicah ima, res je milo vanj a vreden,   ker   ne   moti ga  samo  gosti mrak, temuČ ta dim   mu grize  oči   in draži grlo.    Velika nesreča je   London   zadela   zadnjo   nedeljo   pred   novim letom,   pogorel je en del po celem svetu znanega velikanskega poslopja za razstave, „kristalne palače" imenovanega.    Noben tujec   prišedši v London   ni zamudil ogledati to poslopje,  ki mu ga na svetu para ni;   zdaj pa je velik del njega požarišče. — Politične zadeve so na  Angležkem  vedno  pri   starem,   to je,   o ničem drugem   se   ne   sliši   kakor   o agitacijah za reformo, ktere  sem   že v nekem dopisu   lani   omenil   „franchise bili";  o tem  pa slavnoznani govornik in ud državnega parlamenta  Bright (izgovarjaj Brajt) zvonec   nosi.   — Ubogi Irci prizadevajo še največ posla policii angleški; ti svobodoljubi, ki se imenujejo Feniani,   se ne dajo nikakor   ukrotiti   vkljub   vsem   kaznim,  ktere  jih  do-letujejo.    Vsaki čas  se nahajajo  nove zarote;  ne mine dan, da bi se kteriFenian ne zaprl; vedno se nahajajo nove zaloge orožja  in  ravno  tako  se vse mogoče tudi v Ameriki  pripravlja.    Vse  vendar je   zastonj;   vlada vsak poskus z železno roko zaduši, da ni upati, da bi mogoča  bila  kakošna  ustaja  na  Irskem.    Feniani   se obče   zasmehujejo   kot   besni   sanjarji;   al   kdor   brez-vspešne   poskuse   teh  mučenikov  promotruje in zgodovino irsko premišljuje, ta vidi, da je svoboda draža in boljša kakor življenje. — O Avstrii časniki angležki
še zmirom debatirajo; po nesrečni bitvi pri Sadovi se jim zdi v nevarnosti. Vendar vse pričakuje zdaj radovedno tudi tukaj porazumljenja z vlado in različnimi narodi, posebno pa z Magjari in Hrvati. Prenapeto oholost magjarsko tudi tukajšnji časniki grajajo. V tem letu se ima Avstrija preroditi; koliko bo tedaj skrbi in dela! Vendar iz Dunaja piše nek anglešk dopisnik, kako ničemerno in brez skrbi je vse, rekši, da na Du-naji občinstvo bolj briga to, ako se kaka nova pivarna odpre, kakor da bi kdo kakošen zbor napovedal (ka-koršnih je na Angleškem vedno), kjer bi se pomenkovalo in pogovarjalo o obče koristnih, potrebnih političnih stvareh. Pivo je — pravi dopisnik — „summum bonum" in „Carpe diem" obče načelo s celo malimi izjemkami.
Iz Kragujevca v Srbii 1. jan. — Črni oblaki se skupljejo na obnebji političnem. Avstrija je polna nerešenih vprašanj in Turška stoji na vulkanu. Zato se tudi mala, a velevažna Srbija pripravlja na vsaki vihar, da bode zmožna na vse strani odpor dati, bodi si Turkom ali ošabnim Magjarom. Vojske želi vsak Srbin, da! srčno je želi! Al nikar ne mislite, da je on krvo-in plenaželjen. To nikakor ne! Nego njegova sveta in srčna želja je: sebe in svojo nesrečno bračo nečloveškega jarma in grozovite sužnosti osloboditi, da postane sloboden , nezavisen in častit narod. Nikomur nič jemati , vsakemu svoje dati, svoje braniti, to je geslo njegovo. Za te svete reči pa vsak Srbin radosten v boj ide; za dom, vero, narod in pravico rad kri prelije in umre. Svetli in ljubljeni knez Mihajlo naj samo zapove in evo! 200.000 dobro naoroženih junakov, kte-rim jih para ni! Da, da, kterim jih para ni! Srbin ima hrabro mišico in junaško srce, in bo šel navdušen v krvavi boj, kterega željno pričakuje. Srbin je trezen, mehkužnega življenja ne pozna. Postelje ne pozna; spava na goli zemlji, okoli ognja brez odeje v hladni veži, v ktero od vseh strani ostra burja piše, pod glavo ima kamen ali kak panj; ali pa spava pod milim nebom in to v sami srajci in gatah, kjer ga noč zateče; odeja so mu visoka nebesa. Da Srbin res zime ne pozna, tega sem se sam uveril lani popolnoma. Delali so cesto iz Kragujevca v Rudničko okrožje. Bilo je v poslu na nji kakih 6000 ljudi v najhujši zimi. Vode so zmrzovale in se zaledenile! Al Srbin v samih gatah se ni! Delal je ves dan, in je več tednov živel ob samem kruhu in vodi. Vsaki večer pa so pri ognji dudle dudlale ali gaj de brenčale in 6000 ljudi se je veselo okoli ognjev kolo mendraje v mrzli noči vrtilo, in potem na zemlji pod prostim nebom brez odeje zaspalo. Jaz sem takrat ravno v Rudnik potoval, pa se na vozu, dobro oblečen in zavit, zime tresel. Gledal sem večerno veselje, in Čul živahno vriskanje, misle, da ponoči mora vse zebsti in zboleti. Al zjutra rano sem videl zopet vse zdravo in veselo pri delu mrgoleti. Smejal sem se jim in jih pozdravljaje popraševal: „Dobro jutro, bračo! kako ste spavali bračo?" „E, gospodine — mi odgovori nek star kosmat brkleš — ponoči bila je zima, i zjutraj bilo je po mojih brkovih in po prsih ledeno ivje! Zjutra smo bili vsi beli, če tudi smo okoli ognja ležali, koji je celo noč gorel."
Kakor je telo Srbina, isto tako je tudi njegov želodec pravi junak. Njemu ni treba nobene kuhe; o kruhu in vodi lahko živi cela leta. Mnogo reči je surovih brez soli, masti itd., ki jih Slovenci kuhate, tako ali tako za jelo pripravljate. On odreže v zelniku zelnato glavo, odtrga kako bučo ali kumaro, izpuli kako peso itd. in veselo hrusta to in uno, da se človek njegovemu junaškemu želodcu res čuditi mora. On je* buče in kumare brez vsega druzega, kakor jaz jabelka. In kakošen hrust je on!    Vem,   da   si  po  takem bote
30
mislili: „No, Srbin je še ves divjak!" Ne! to on nikakor ni, nego on je vojnik, da mu ga para ni! Njemu ni treba lepih in toplih kosaren in mehkih postelj, nego ljubša mu je šuma in zemlja okoli ognja pod prostim nebom. Njemu ni treba kuhe in dobrih jedi in vinske pijače, dosti mu je kruh in voda; njemu ni treba tople obleke in odeje; srajca in gate so mu dovelj. Pri tem pa je on v vpotrebljevanji smrtonosnega orožja vrlo dobro izurjen, pravi vojnik, navdušen kristjan in izobražen človek. Da, vsak Srbin je vojnik in nikjer na svetu ni toliko podučenih ljudi, kakor jih je v Srbii. Prva srbska kneza Črni Juri m Miloš niti sta znala pisati niti brati; al to zdaj vsak seljak zna. In v srbski stoječi vojski se mladeneč ne podučava samo v potreb-Ijavanji raznega orožja, nega on se podučava tudi v kristjanskem nauku. On se mora brati in pisati m računati učiti. Tukaj se vse uči, vse je pismeno, in hiti korakoma naprej, in napreduje na vse strani. Da, da! zastonj so prazne sanjarije ošabnih Magjarov po njihovem nekdanjem kraljestvu. Njih predrzne želje, nad Slovani vladati, bodo pred srbsko močno mišico spu-htele v prazen dim, in njih oholost in predrznost bo zaspala v kraljestvu — „sanjarij"! Take in enake sanjarije se Magjarom morejo še odpustiti; al vrtoglavim Poljakom, naši brači, nikakor ne! Bog daj, da se spa-metijo še o pravem času!                           (Dal. prih.)
Iz Velikovca na Koroškem 11. januarja. —a. — Žalosten glas se je v začetku tega tedna razširil po vsej okolici, namreč ta, da so dosluženi občno cenjeni fajmošter St. Rupertske fare pri Velikovcu g. Jožef Paternuš umrli. Zato je pa tudi pogreb lep in svečan bil. Gospodje duhovniki so od vseh krajev prišli vrednemu možu poslednjo čast skazat, in ljudstva je bilo vse polno, ki je celo pot k grobu žalostne pesmi slovenski popevalo.    Naj v miru počivajo !
Od koroške Drave 19. jan. (Prijazna besedica volilcem iz doberloveikega, kapelskega, pliberskega in velkovskega volilnega okraja). — V nekterih dnevih se prično po vseh avstrijskih deželah takraj Litave nove volitve deželnih poslancev. Tudi nam Slovencem na Koroškem bo treba iznova stopiti na borišče in svetu pokazati, da smo še možje stare slovenske korenine in še popolnoma vredni svojega slovečega imena. To bomo pa pokazali s tem, da pošljemo v deželni zbor vsaj nekaj naših mož, to je tacih mož, ki jim bije v prsih Še srce za srečo in blagor našega slovenskega naroda in kteri v resnici poznajo naše potrebe in nadloge. Po vseh drugih, nenaravno napravljenih volilnih okrajih smo koroški Slovenci v manjšini, da imamo kaj malo upanja kakega za domačo reč vnetega moža v deželni zbor dobiti; skazite se vsaj Vi volilci iz do-berloveškega, kapelj skega, pliberškega in velikovškega kantona zveste Slovence in izvolite 29. dne t. m. za svoje zastopnike samo take poslance, kteri v resnici le Vase sreče žele. Tak poslanec Vam bode Vaš stari znanec in krepki zagovornik prof. And. Ein-spieler, kteremu ste že enkrat dali svoj glas in kteri je vas neprestrašeno zagovarjal, dokler ga niso spravili Vaši neprijatli iz deželnega zbora; po cesarski milosti so mu zopet povrnjene državljanske pravice, tega slovečega rodoljuba se držite vsi od prvega do zadnjega, ta naj bo Vaš prvi poslanec, drugi pa iskreni domoljub dr. Valentin Pavlic, pravdosrednik v Velikovcu, ki živi v Vaši sredi in Vas bode tudi enako krepko zagovarjal. Pro-tivniki narodnih pravic bodo gotovo vse žile napeli, da Vas na svoje limance vjamejo; al ne verjemite njih priliznjenim hinavskim besedam: med imajo na jeziku, strup v sovražnem srcu. Kot en mož glasujte vsi za prof. Ein-špielerja in  dr. Pavlica,  da ne  poreko,  da Vam,
ni mar za svoje prvake. Ako si ta dva korenjaka izvolite za svoja zastopnika, čast vam bode pred vsem slovanskim svetom in vaša lastna sreča. Bog vam daj srečno zmago !
Iz Goriškega 17. jan. — Mnogo se o sedanji pre-važni dobi govori in piše zastran  deželnih poslancev; naj dodam še jaz par vrstic.    Predragi volilci, skrbite namreč za to, da v deželne zbore le vrle možake spravite.    Pretehtajte dobro vsacega,  kdor  se  vam za poslanca ponuja,   a tudi tacega,   ki   vam   ga   priporoča. Kdor rad ne čita naših slovenskih časnikov, ni našega zaupanja vreden.    Pa tudi takih, ki jim je vsaka vera prav,   se   skrbno  varite.    Ne marajmo  zato,   ako nas Slovence  nemški liberalci zmirjajo   za  „slovanske Ti-roljce."   Zato je do duše žalostno,  da se mnogi možje duhovnikov v zbor tako zelo boje. Mili Bože! kaj neki so   duhovniki   zagrešili,   da  bi   ne  bili  vredni našega zaupanja? Ali morda s tem, da so nam z vero ohranili narodnost?    Kterega   stanu možje  so  domače slovstvo bolj podperali in še podperajo?    Ali so neki grajščaki več storili pri nas za povzdigo sadjereje in druzih kmetijskih razdelkov, kakor pa duhovni? — Predragi! pomislite,  kak vrl zastopnik naš je rajni g. KafFol v goriškem zboru bil?   In kdo izmed  nas  g. Einšpieler-ja, ki je tudi duhovnik,   za iskrenega borilca naših pravic ne čisla?   Ali ne vidimo vedno   g.  dekana Tomana v vrsti prvakov narodnih? Ako sam cesar više duhovnike (škofe) pošlje   v  deželne  in   državne   zbore,   zakaj   bi tudi narod ne volil nizih duhovnov v zbor?    Nobenega stanu ne smemo izključevati iz  zastopa deželnega,   in če se pravi, da uradnikov nikar ne volite v zbor,   ker uradnik je služabnik vlade in mu je zato težko ali celo nemogoče   v zboru zoper vlado govoriti  in glasovati, so vendar tudi nekteri uradniki, od kterih to ne velja, kakor nam to^ priča naš  g. Winkler,   izvrstni poslanec Herman na Stajarskem itd.    So  tedaj   pravi  možje  v vsakem stanu; al naši morajo biti, to je, za naše pravice,   za  našo srečo zavzeti.    Ker sem se v tem spisu predrznil zagovarjati posebno duhovne  gospode, zato naj pa povem čitateljem svojim, da jaz nisem duhovnik in tudi nobenega duhovnika v žlahti nimam, toraj me ni-kakoršna sebičnost ne žene; žene me le gorka ljubezen do mile domovine in cele Avstrije!
Domoljub.
Iz Ajdovščine na Goriškem. *) — (Slovenci ajdovskega okraja!) Volitve so nam napovedane! Zdaj domorodci, delajmo vzajemno za blagor Avstrije in domovine ; stojimo trdni kakor skala na meji silnega tali-janstva in pokažimo, da smo tudi mi zmožni tirjati svoje pravice. In kako bomo to pokazali? Le tako, da zberemo možake, kteri bodo pomagali Avstrijo trdno in močno ustanoviti, narodu našemu pa zagotoviti pravice, ki mu grejo pred Bogom in svetom. Prebivalci ajdovskega okraja! Mi imamo take možake doma, in ni nam treba hoditi iskat tujcev; držite se domačih; te poznate, s temi lahko govorite, in jim svoje želje in potrebe vsegdar lahko razodevate. Priporočamo vam tedaj:
gospoda Vin ki er-j a,  c. kr. predstojnika v  Karminu, „        dr. Lavrič-a, advokata v Avdovščini, „       AndrejaMarušič-a, vrednika „Domovine", n       Daniela Grodina, župana v Ajdovščini, Mihaela Mervica,  dekana v Crnicah.
*) Ker na Primorskem se ni ustanovil volilni odbor, priporoča vsega zaupanja vredno vredniatvo ,,Domovine" g. Antona Goriupa in dr. Tonkli-a za Tomin, Kraševcem g. Alojz. Polaja ali dr. Jož. Abram-a, Ajdovcem, Kanalcem in okoličanom goriškim g. Winkler-ja in prof. M aru s i ca.
31
Kanal 15. jan. — Danes dopoldne je naš gospod okrajni predstojnik gosp. dr. Jožefu Tonsli-u, advokatu tukajšnjemu, slovesno izročil vitežki križ reda Franc-Jožefovega, kterega so mu presvitli cesar podelili v priznanje izvrstnega obnašanja v preteklem vojskinem času kot poveljniku srenjske straže kanalske. Zupani in podžupani, duhovni in straževodci so bili k tej slovesnosti povabljeni, in ker je isti dan bila v Kanalu volitev volilcev za deželne poslance, zato je še mnogo drugih srenjčanov polnilo poslopje c. k. okr. gosposke. Gospod predstojnik Ignaci Mali je v govoru svojem omenil srčnega obnašanja straže kanalske, kteri je na čelu stal pogumni dr. Tonkli, ko je sovražnik iz Italije pridrl celo do naše meje. Po končanem govoru je na prsi pripel gospodu doktorju častni red. Po vzdignjenega srca odgovarja poslavljenec in zahvalivši se Njih Veličanstvu za podeljeno mu odlikovanje se zahvaljuje tudi straže vodjem in še posebno stražarjem, ki so tako možato se držali o nevarnem času. Ginljiva je bila slovesnost. — Ker je bila danes volitev tistih mož, ki bojo za naš kraj volili poslanca v deželni zbor, naj pridenem še ta opomin vsem volilcem goriške zemlje: Volite rodoljubne, poštene, umne možake. Skušnja preteklih let nam je kazala, kdo je pravi možak, ki za nas dobro misli, a kdo ne; zato pozor volilci! da Vam ne očita kadaj domovina!
Iz Istre 21. jan. = Kaj je poreški zbor lani dognal, tega mi Slovani celo nič ne vemo. Njegovo poslovanje se priobčuje menda v „Osservatore Triestino", kterega malokdo ima, ker je naj brže naj draži list v celi Avstrii, stenografična poročila pa Bog ve, kadaj pridejo na dan, in ta so le talijanska. Vse, kar znamo od tega zbora, je talij anski poziv od porečkega zbornega odbora (giunta) 24. dne preteklega meseca, da naj na čast in korist Istre izobraženci nabirajo stare spominke in napise bodi si latinske, ali talijanske ali ilirske, da se po teh povestniških člancih spoznd, kako je bila Istra nekdaj cveteča in srečna. Učeni starinar g. dr. Kandler v Trstu je že mnogo napisov po Istri nabral, in ima to in tudi zbirko mnogovrstnih penezov in drugih starin. Da pa vse znamenitosti te deželice na svitlo spravi in stare gradove, kolonij ske zemlje (agri colonici) po zemljo vidu in načrtih razjasni, zato mu je dež. zbor odločil 1000 gold. iz deželnega zaklada. V kterem jeziku bo to delce izdano in kakošna historična prava bodo te povestniške črtice zastopale, tega ne grem ugibati. To se pa človeku vendar čudno zdi, da je zbor to pomoč tako lahko dovolil, razglašenje pa svoje delavnosti v slovanskem jeziku je zavoljo „prevelikih stroškov" opustil!! Tako početje se mi zdi prilično početju onega očeta, koji ima lačne otroke in ne volj no družino , pa namesti da bi jim kruha in odeje kupil, obrača denar na to, da kaže, da izvira iz plemenitega in bogatega pokoljenja! — Da bi vendar prihodnji novi zbor imel v svojem krilu moža, koji bi zastopal slovanstvo in po „Novicah" najvažniše stvari zbornega delovanja razglašal! Kaj ne ljube „Novice", da mu boste rade prostorček dale ? *) — V Istri se močno agitira za volitev — tukaj za kakega Talij ana, tamkaj za kakega voršteherja, a kolikor znam,, nikjer za kakega narodnjaka našega. Istrijani pozor! Grlejte, kaj delate, da se ne boste prepozno kesali. 26. dne t. m. bodo volitve. O teh Vam bom naznanil, kar bom izvedel.
Iz Krasa. (Nova čitalnicah) V Skopem na Krasu
se je z visim   dovoljenjem čitalnica osnovala, kteri se je veliko udov pridružilo.   Vrlemu gospodarju Jožefu
Zivic-u gre čast, da je to sprožil in zvršil. Bog daj, da to početje dobro hasne vsej okolici!
Iz Notranjskega 20. jan. — Ne vemo,  kako se
*) Iz srca rade!                                                                   Vred.
je odbor neke stranke, ki je dolgo le po tihem (im vertraulichen Wege) okrog tipala, mogel imenovati „središčno poročništvo (Central-Comite) za kranjsko deželo", ker vendar ne more nikakoršnega središča biti, kjer ni okolice krog in krog po deželi! Se ve da, ako bi bila središčina stranka povedala izrecno, da je nemška stranka, vprašali bi jo bili vsi Kranjci: ali ni enaka tistim Nemcem, ki se na Dunaji, v (rradcu, v Lincu in v Celovcu šopirijo in nočejo od Avstrije več vedeti kakor od Nemčije, in kterim je februarjeva ustava vse, ces. patent od 2. dne t. m. pa nič. Malo moremo zaupati takim, kteri so z silnimi težavami sestavili svoj imenik, ko je narodna večina se že bila srčno oglasila in naznanila svoje zaupne može. Znani so nam sicer možje, ktere je uno poročništvo oglasilo zdaj (med njimi je, kakor smo za gotovo slišali, v Postojni nasvetovan nek gospod, ki ga še prašali niso, ali hoče poslanec biti in ki nikakor ne mara za njihovo čast) nekterim bi bili še zaupovali, ko bi se bili sami po kaki poti oznanili med nami; zdaj pa njihova imena izvemo še le iz centralno-nemškega oglasa in ne moremo drugač, kakor da dvomimo nad njimi. Vemo, da na tihem in zaupno (im vertraulichen Wege) se mnogo mora delati, če se hoče za svojo stran kaj izvršiti; pa na tihem in zaupno samo grajati tiste može, da bi se priporičili drugačni, to ravnanje ne stvari velicega; sej Notranjci imamo že sami tudi nekaj razumnosti brez nemške inteligencije, da vemo soditi in razločiti moža in moža. Mi hočemo edino Avstrijo in močno, pa vsem narodom pravično; mi hočemo staro pri nas petstoletno vladarsko habsburško rodovino, in se ne obračamo ne proti severozapadu, ne proti severoiztoku z inostranskimi mislimi, dasiravno smo dobroželjni na vsako plat; kdor hoče z nami biti, naj ne tipa na skrivnem, temveč govori naj odkritosrčno, odločno brez sladkih fraz, in verjeli mu bodemo od krito srčno.
Iz Črnomlja 18. prosenca. J. K. — Tudi pri nas nismo brez tatinskih strelcev. Preteklo saboto je zdravnik g. Pavlin zagledal v Rosulah, četrt ure odtodi, jelena; brž gre s svojimi lovci po sledi, al noč jih prehiti. Drugi dan iščejo dalje, al kaj najdejo? V neki vasi so ljudje ravno razdeljevali jelena, ki so ga lovci iskali; blizo 4 cente je tehtal. Brezoblastni strelci so že v preiskavi. — Tudi pri nas so se že volili volici deželnih poslancev. Bog jih razsvetli, da izvolijo za blagor domovine naše vnete možč. Tudi Beli Kranjci potrebujemo tacih!
Novomesto 12. jan. — Naj vam prav na kratko naznanim, da tudi naša čitalnica je od preteklega leta (na sv. Silvestra večer) veselo slovo jemala z društvenimi igrami, pesmami in loterijo, ktera j a donesla 56 fl. Po novih volitvah čitalniČinega odbora smo dobili za predsednika vrlega rodoljuba gosp. M. Moharja, ki je „persona grata" vsemu mestu, za podpredsednika gosp. Skrema, za tajnika g. Ravnikarja, za knjižičarja g. dr. Kravs-a. Z radostjo smo zapazili, da med odborniki čitalničnimi je 9 mestnih odbornikov; to, in ker čitalnica šteje med veljavnimi mestjani veliko udov in jej je vpisanih tudi mnogo uradnikov, nam lepo kaže, da se Novomesto zaveda, da stoji na zemlji slovenski. Število družbenikov znaša zdaj 95.
Iz okolice dolenje-ljubljanske. fO volitvah za dez. zbor.) Ker „sloga jači in nesloga tlači" in ker po prislovici našega presv. cesarja se le z združenimi močmi kaj dobrega doseči more, toraj pridimo vsi to saboto v Ljubljano k volitvi naših poslancev in volimo vsi od prvega do zadnjega gosp. dr. Jan. Bleiweisa, kterega smo si že pred 6 leti za svojega zastopnika izvolili in kteri mora tudi zdaj  naš  ostati,  in pa gosp. Fidelija
Terpinca, velikega posestnika na Fužinah pod Ljubljano in predsednika kmetiške družbe, moža, ki si iskreno prizadeva povzdigniti kmetijstvo na boljo stopnjo. Obd ta moža poznata naše reve in nadloge in imata živo srce za nas. Ta dva bomo volili in sicer enoglasno ! Morebiti, da se bo volilcem okolice ljubljanske in vrhniške še kdo priporočal: „mene volite, mene volite, jaz bom za vas govoril, jaz poznam vaše potrebe" — al prijatli! tako so obetali vsi; al ko je šlo za važne potrebe našega naroda, niso bili mož beseda. Na marsikterem drevesu je cvetje lepo; al pa po tem že veš, ali bo sad njegov sladak ali bo kisel? Djansko mora biti za rodoljuba potrjen; lepe besede niso piškavega oreha vredne. Volimo pa vsi enoglasno, to je čast izvoljenima pa tudi volilcem; saj veste: če jez volim Petra, ti pa Pavla, po tem se lahko zgodi, da tretji izvolijo Miha, ki pa ni meni ne tebi po volji. Torej pridimo vsi v saboto in volimo enoglasno imenovana gospoda, kterih trud in delovanje za nas naj blagoslovi mili Bog! Anton Kraljic, Jan. Gams, Jan. Hribernik, Anton Žagar, Martin Juha, Jože Železnikar  — župani in svetovalci,
vsi volilci. Vižmarje 15. jan. J. P. — Kakor drugod, tako smo tudi pri nas izbirali može, ki bojo volili poslance v deželni zbor. Okoli 300 srenjčanov je bilo poklicanih, pa le malo nas je prišlo, ravno toliko, da smo opravili volitev. Pa kaj neki je te mlačnosti krivo? Ljudje imajo premalo zaupanja, da bi zbor kaj pomagal. Res, da je le Eden, ki je v stanu nas rešiti nadlog, in Ta kraljuje nad nami, ki po svoji neskončni modrosti vodi svet in je tudi Izraelce po Mozesu rešil. Kmet je res revež dandanašnji, letine slabe, davki pa silni; al obupati ne smemo; potrpimo! Ako imamo prave može v deželnem zboru, pomagati nam vendar marsikaj morejo, in zdaj nekaj, drugikrat nekaj, je sčasoma vendar kaj. Hvala Bogii, pravim jaz, da so nam cesar dali zastopnike in jim dovolili,vda smejo odkritosrčno povedati, kar imajo pri srcu. Ce bi kdo drug tako govoril, zaprli bi ga; poslanca pa ne smejo. Se ve, da tudi njim ni mogoče, da bi nas rešili na enkrat velicih davkov, ker cesarstvo naše je po večletnem poprejšnjem gospodarstvu in pa tudi po vojskinih stroških prišlo v take stiske, da so se morali davki silno napeti. V takem stanji ni mogoče, da bi na enkrat vsi presilni davki odjenjali; al sčasoma se bode to zgodilo , ako nam Bog da mirne čase; saj so zastopniki naši v deželnem zboru vendar že to dosegli, da se, kakor smo v „Novicah" brali, odpiše zdaj 150.000 gld. Tega bi ne bilo, ako bi ne bili zastopniki naši celo do presvitlega cesarja svoje prošnje nesli. Trepetali smo tudi strahu, da moramo vsi v črno vojsko (Land-sturm), ki so jo že nektere kantonske gosposke po vi-šem ukazu, če tudi nerade, lani pripravljati začele. In kdo nam je odvrnil tonesrečo ? Kdo drug kot domoljubni naši poslanci, ki so odkritosrčno vladi rekli, naj za Božjo voljo tega ne stori. Zato potrpimo in upajmo ! Bodo se sčasoma tudi naše nadloge zmanjšale, da imamo le prave možake v deželnem zboru, ki znajo in si upajo na pravem mestu možato govoriti.
Iz Ljubljane. Njih c. k. Veličanstvo je po sklepu od 10. dne t. m. potrditi blagovolilo t i s t o premembo §. 11. in 15. volilnega reda za deželni zbor, ktero je letošnji deželni zbor v 13. seji proti temu sklenil, ako bi sklep pod štev. IV. ne sprejel Najvišega potrjenja. Po takem tedaj osnova postave pod štev. IV. ni potrjena.
— Železnico med S t. Petrom in Reko bojo tedaj začeli delati. Za osnovanje (trasiranje) tiste poti, po kteri bode železnica šla na Kranjskem, sta dva inženirja  odločena;    eden   (g.   Vikt.   pl.   Wertheimstein)
bode stanoval v Št. Petru,   drugi (g. Evgen Saner)  pa v Bistrici.
— Za potrebe rudokopov v I dr i i se bo kupilo-1500 vaganov (mecnov) pšenice, 1500 vaganov rži in 500 vaganov koruze. Vagan pšenice mora najmanj va-gati 48 funtov, rži 75, koruze pa 82 funtov. Žito se-postavi v Idrijo, kjer se bo merilo in sprejelo. Polovica kupljenega žita mora do konca prihodnjega meseca svečana, druga polovica pa do srede sušca meseca v Idrii biti. Kdor želi ponuditi to žito na prodaj,, naj v pismu (s 50 kraje, štempljanem) ponudbo naredi do konca tega meseca do c. k. rudarske gosposke (Bergamt) v Idrii.
— (Domorodci pozor!) Pretekli teden so imeli Velikonemci na Dunaji imeniten shod. Sešlo se jih je bilo kakih 20 glav, med kterimi so glasoviti birokrati in bivši Schmerlingovi ministri Lasser, Plenner in Pra-tobevera in znani Nace Kuranda zvonec nosili. S Kranjskega se je tega shoda udeležil grof Anton Auersperg. Ti centralistično - birokratično - nemškutarsko - liberalni možje so tedaj svet držali in sklepe delali o sreči avstrijskega cesarstva, o svobodi avstrijskih narodov. Grof Anton Auersperg, kakor Časniki pripovedujejo, je trdil z. drugimi vred, da edino izveličanje za Avstrijo je Schmer-lingova ustava; te se je nepremakljivo držati, in zato se^ v državni zbor, za kterega so po cesarskemu patentu od 2. januarja zdaj nove volitve razpisane, ne sme voliti; on da sicer le v svojem imenu govori, da je pa vendar prepričan, da vsa njegova stranka na Kranjskem ž njim potegne. Kaj da so ti možje sklenili, ne bilo bi nam težko uganiti, ako tudi bi nam ne bili ,,Presse", „Tagespoštau in drugi listi tega duba povedali. Sklenili so, da se bodo trdo držali oktroira-nega februarskega statuta Schmerlingovega (to je njih „Rechtscontinuitat-e", ktere se kakor smola drže, ker je voda na njih mlin) in da za izredni državni zbor, kije zgori omenjenim cesarskim patentom sklican, ne bodo volili.*) ,,Neue freie Presse" je po takem brž oklicala, da deželni zbori jia Dunaji, Lincu,, Salcburgu, Vorarlberškem, Sleskem, Stajarskem, Koroškem, Kranjskem poslancev ne bodo poslali v državni zbor. Tedaj so tudi nas že vrgli v nemški koš! Zakaj da pa kolovodji centralistične stranke parolo dajejo, da se ne voli v izredni državni zbor, to so nam gori omenjeni časniki res prav odkritosrčno že v celih „leitartikelnih" razodeli; zato namreč ne, ker ces. januarski patent deželnim zborom dopušča, da ni treba poslancev za državni zbor po kurijah voliti, to je, da bi poslanci velikega posestva za-se svoje, poslanci mest in trgov tudi svoje, in poslanci kmetiških občin sopet za-se svoje volili, ampak da jih lahko ves zbor z večino glasov vse izvoli. Zato se pa nemškutarji boje, da v prihodnjem državnem zboru morebiti ne bodo gotove veČine imeli. Velik trn v peti jim je pa tudi to, da ces. patent od 2. januarja priznava „raz-licna pravna mnenja in zahteve neogerskih dežel",, o kterih v februarskem statutu ni duha ne sluha. Hinc illae lacrvmae! to je pravi vzrok, zakaj ti možje tak hrup ženo, in na „izredni državni zbor" tako i& vsega grla vpijejo. Se ve, da njim bi bil po volji le tak zbor, v kterem bi jim bila večina že naprej zopet
*) Šuzelka v „Reformi" tehtno kritikuje to mrsevo centralistično-„Rechtscontinuitat" tako-le : „Es lebe die Rechtskontinuitat, wenn auch Oesterreieh zu Grunde geht! Das* ist die politisehe Weisheit, welche den Volkern OesterreicVs in dieser ausserordentlichen Zeit geprediget wird! Und die-selben Prediger haben das Scbmerlingische: „wir konnen wartenk< so bitter getadelt und verspottet, und jetzt rathen sie den Volkern , dass sie sich auf diese Rechtskontinuitat setzen und warten sollen, bis sie eines unseligen Todes erbleichen und dann in dieser Rechtskontinuitat begraben vverden konnen !4 ¦
32
tako gotova, kakor jim je bila v pokojnem zboru. S takim sklepom je tedaj dosti jasno rečeno, da ne gredo v noben avstrijsk državni zbor, v kterem ne bi mogli druge narode preglasovati in nad njimi gospodovati; jasno je rečeno, da nočejo po zado vo ljnosti vseh narodov edine in močne Avstrije, ampak le tako, v kteri bi bili oni gospodje , vsi drugi narodi pa sluge bili; razodeli so, da ne marajo za ustavo, ktera bi bila vsem enako pravična, ki bi dajala vsem enako svobodo; ampak zahtevajo le za-se moč in oblast, da bi mogli drugim, kolikor bi hoteli, silo delati. Hvala Bogu, da naprej vemo njihov program in da imamo po takem gotovo vodilo za svoje ravnanje. — Po besedah grofa Anton Auersperga v dunajskem shodu tedaj lahko razumemo, kaj pomenijo kandidatje, ki nam jih nasvetu je njegova stranka pod bahatim imenom „Central-Wahlkomite fur Krain." „Laib. Ztg." imenuje sledeče kandidate tega centralnega odbora:
Za mesto ljubljansko: dr. pl. Kaltenegger-a, c. k. finančnega svetovalca in dr. pl. Wurzbach-a, deželnega poglavarj a; za Idrijo: kustosa Deschmanna; za Kranj: Antona Gerbeca, župana loškega; za Postojno: poštarja K. Obrezo; za Novomesto: dr. Supana; za Kočevje: Janeza Koslerja, posestnika v Ljubljani; (za Tržič še zdaj nobenega); zakmetiške srenje: okolico ljubljansko in vrhniško: posestnika Seuniga in korarja Savaschniga; za okolico kamniško in brdsko: okrajnega zdravnika dr. Gausterj a, za kranjsko-loško: grajsčaka Urbančiča in okrajnega poglavarja Derbitscha ; za radolško in kranjsko-gorsko: dr. Suppantschitscha; za postojnsko, ložko, planinsko, senožeško in bistriško: posestnika Janeza Deklevo in pl. Garzarolli-a; za vipavsko in idriško: kantonskega predstojnika Muleja; za novomeško: grajsčaka pl. Langerja, za Trebno: dr. Skedel-na, Jan. Engelthalerja in Anton Bohma, posestnika v Mirni; za kočevsko: c. k. svetovalca dež. sodnije Kromerja in advokata Wenediktarja; za Metliko in Črnomelj : grajsčaka dr. Savinschega.  —
—   Po naznanilih mnozih časnikov je c. k. državno ministerstvo zaukazalo c. k. političnim uradnikom, naj pri volitvah svojo veljavo na to obračajo, da se ne volijo v deželne zbore taki možje, ki nasprotujejo namenom ministerstva, ktero hoče izredni državni zbor. Nadjamo se od naših uradnikov, da se bojo zvesto ravnali po volji ministrovi.
—   Kako živo se udeležuje duhovščina povsod novih volitev in kako prav je tedaj, da tudi naš pre-častiti konzistorij ni stavil luči pod mernik, ampak se očitno vstopil pred svet ter pokazal, da stoji za cesarski patent od 2. dne t. m., ki sklicuje deželne poslance v državni zbor dunajski, kaže nam ogled po deželah našega cesarstva. Dunajski veliki škof in kardinal priporoča duhovnom svoje škofije, naj pri teh volitvah vsak, kdor ima pravico voliti, dela kar koli more, da na blagor Avstrije se izvršijo volitve ; okrožnica škofova pravi med drugim: „Jetzt brauchen wir Verstand und Mu t h nothwendiger als jemals, und in den Versammlungen, die iiber die Angelegen-heiten des Kaiserthums und seiner Theile bera-then, ist er so unentbehrlich als irgendwo. Wer nicht ged*ankenlos in den Tag hineinlebt, wird also nur lebhaft vviinschen, dass diese Versammlungen aus Man-nern bestehen, welche die wahren Interessen des Reiches und des Kronlandes mit klarem Blicke erkennen und mit dem Muthe des Pflichtgefuhles vertreten." S takimi krepkimi besedami kliče kardinal dunajski duhovščino pri volitvah na noge! — In še več! Ako pogledamo, kaj se godi na Moravskem, vidimo celo v volilnem odboru za velike posestnike tudi nadškofa olomuškega,  škofa brnškega,  prelata
—      i
Kalivodo, prelata Nappa, prelata Sireka. Ta volilni odbor sije napisal na čelo oktobersko diplomo, ktero je presvitli cesar izrekel za fundament prerojstva cesarstva našega, in ta diploma je vseskozi tudi pravilo, ki se ga na vso moč držimo Slovenci kakor drugi Slovani avstrijski in je tudi program našemu „narod-nemu volilnemu odboru." „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal" — s temi besedami kardinal dunajski navdušuje duhovščino svojo k iskrenemu udeleštvu pri volitvah; te besede bojo gotovo tudi vodilo naši preča-stiti duhovščini, ki, kakor vsak drug državljan, po cesarski postavi uživa pravico volitve.
—  Mariborski knezoškof je okrožnico razposlal duhovščini štajarski, naj se pri volitvah pridno prizadevajo za to, da se volijo konservativni poslanci v deželni zbor štajarski. „Zukunft" dostavlja temu naznanilu to-le: „Od-kar znamo glasoviti Kaisersfeldov govor v štajar-skem zboru, pač ne more več dvomljivo biti, kdo je avstrijsko-konservativen:  Slovan ali Nemec."
—  Ko je nekdo slišal, da celo veliko bezirksvor-steherjev kandidira za poslance v deželni zbor, se je začudil rekoč: Čemu presvitli cesar kliče narod po volitvah v deželni zbor; naj raji pokliče vseh teh 30 gospodov v zbor, pa volitev še celo treba ne bo.
—   Došel nam je prvi dobro vredjeni list „Slovenskega Gospodarja". In tako imamo Slovenci 6 političnih listov: v Ljubljani „Novice" in „Danico", v Celovcu „Slovenca", v Trstu „Primorca", v Gorici „Domovino" in v Mariboru ,,Slov. Gospodarja." — Po pravici pravi vrli karlovški ,,Putnik": „Da se počeše marljivo baviti brača Slovenci politikom, svjedoče nam mnogi politiški listovi."
— Čuda velik in popolnama okrogel kamen smo pretekli teden našli v č e v a h nekega malnarskega konja, ki ga je večkrat klalo, zdaj pa mu je kamen čeva tako zalegel, da je moral poginiti. Kamen, ol/2 funtu težak, je v vsem bombi podoben. Vreden je, da si ga pogleda vsak, komur je mar za tako nenavadno prikazen; spravljen je v zbirki naše živinozdravniške šole.
—  Ravno kar je na svitlo prišla knižica v nemškem jeziku: ,,Zweites Heft der Geburtshilfen Studien von Professor Dr. Alois Valenta, gedruckt in Leipzig." Ta knižica obsega dva razdelka, ki jih je imenovani pisatelj v seji ljubljanskega društva zdravnikov prednašal; zdaj pripravlja tudi druge svoje zdravstvene spise, ki so natisnjeni v mnogih zdravniških listih, za poseben natis, v kterih se kaže skušenega zdravnika pa tudi jako marljivega pisatelja v nemškem in slovenskem jeziku.
—  Pesmi za mladost, največ za deske in dekliške šole. Eno- dva- in triglasno postavil Anton Nedved, c. k. učenik godbe. — Pod tem naslovom je prišel venec 35 slovenskih šolskih pesmic na svitlo. Besede so vzete iz dveh šolskih beril, napeve pa jim je zložil g. Anton Nedved tako lepe in šolski mladeži tako pripravne, da jih bodo mladi pevčeki in pevčice kakor tudi učitelji njih veseli. Tako tedaj imamo tudi za ta del petja izvrstno gradivo. Dobivajo se te pesmice pri Giontini-tu v Ljubljani v prav lični obliki po 20 novih kraje. Naj bi jih šlo na tisoče po slovenskih ljudskih šolah, pa tudi v vse hiše, kjer radi pojo domače pesme! Samo o tem se nikakor ne vjemajo z g. skladateljem, da je pesme, po vsej deželi znane in po pravici priljubljene, kakor je „Zvonikarjeva," „Naše življenje" in „Popotnik" prenaredil v druge napeve. Naše tako rekoč narodno blago naj ostane kakor je; saj tudi ni misliti, da bi nov prestroj spodrinil vdoina-čene napeve.
—   (Oklic zarad vaj v petji in glasbi v čitalnici.') 1. Vsak torek in petek ob y28. zvečer je vaja pevskega
33    
34
zbora. — 2. Vsako sredo zvečer ob */28 in vsako nedeljo popoldan ob 2 so vaje orkestra. — 3. Vsak četertek zvečer ob Y28 je moška pevska šola. — 4. Vsak ponedelk zvečer od 728 zvečer so vaje o čve-terospevih. — 5. Vsako saboto zvečer ob l/2 8 je šola v glasbi. — 6. Ženski pevski zdor gojil se bo na domu pevk. — Vse vaje in učilnice so brezplačne. Oglase sprejema pevovodja gosp. Vaclav Prohaska o dotičnih dnevih v čitalniški pevski sobi                   Odbor.
—   Vabilo. V četrtek 24. t. m. je zopet sokolski shod pri Virantu, k' kteremu se vabijo vsi častiti družbeniki, ker se bode volil odbor za uravnavo veselice na pustni večer.                                          Odbor.
—  Lepo reč je narodni volilni zbor sinoči izvedil o založniku in vredniku vladine „Laib. Ztg.", kteri že pred tednom mu poslanih razglasov ni hotel kot plačano doklado vzeti v svoj list. Gospod cesarski komisar je zboru odkritosrčno razodel, da c. kr. deželna vlada nikakor nizabranila te priloge. Nevolja zoper to predrzno početje vladinega lista, ki po takem postopanji, da vzame razglas nasprotne stranke na dolgo in široko v svoj list, narodnega pa ne,  vlado samo v sum spravlja,  da nasprotuje narod-
________                                                                                                                                                                         ¦
nim zastopnikom dežele, je bila tako ogromna in enoglasna, da pri tej priči je bilo pismo do vrednika „Laib. Ztg." zloženo in mu brž iz seje poslano, da naj nemudoma vzame razglas in imenik priporočancev narodnega volilnega odbora v list, sicer se pritožba pošlje naravnost c. k. državnemu ministerstvu na Dunaj, da izve> v kakošnih rokah je založništvo in vredništvo vladi ne „Laib. Zeitung."