»mESSEfiGER« GLASILO SLOVEDCEV \J AUSTRALIJI 'Registered by Australian Post — Publication No. VAW 1215" CATEGORY A LETNIK XXX, štev. 1 JANUARY 1985 AUSTRALIA DAY - 197 LET "FIRST FLEET" IN BOTANY BAY V LETU 1788. - Kapitan Arthur Phillip je poveljeval flotili enajsti ladij na katerih so prispeli v Avstralijo prvi beli naseljenci - 751 kaznjencev Za proslavo 200-letnice Avstralije leta 1988 nameravajo v Botany Bay obnoviti ta dogodek z avtentičnimi kopijami ladij "Prve fiorile". SLOVENCI OD NAJSTAREJŠIH ČASOV HUDA ZIMA Po precej mili jeseni je v Sloveniji za padel sneg prav za novo leto. Zatem pa je izredno mrzli zrak zagrnil celo Evropo in tudi v Sloveniji so zabeležili nenavadno nizke temperature.Tako je na primer živo srebro v torek. 8. januaija padlo v Ljubij ani na minus 14 stopinj G (v Črnomlju na minus 20, v Mariboru na mi- nus 24, na Blokah pa celo na minus 31 stopinj Celzija. Celo v Portorožu so namerili minus 6 stopinj C. V sredo, 9. januaija je bilo še bolj mrzlo. V Ljubljani so zabeležili -19, v Portorožu pa so imeli najnižjo temperaturo v zadnijih 30 letih, ko so izmerili minus 9 stopinj Celzija. SPET TURNEJA SLOVENSKEGA ANSAMBLA Vse izgleda, da bomo Slovenci v Avstraliji letos imeli priliko poslušati zvoke slovenskega ansambla Štatenberg, katerega sestavljajo slovenski zdomci na delu v Nemčiji. Ta ansambel, katerega zvoke smo mogli že nekajkrat čuti po valovih radia 3 EA, je postal zelo priljubljen ne samo med Slovenci v Nemčiji, ampak tudi med ta-mošnjimi domačini. Živahni glasovi ter harmonično uravnovešena barva zvokov njihovih instru-mentovzelo spominja na popularne Avse-nike. Ta obisk pripravlja Koordinacijski odbor slovenskih društev v Viktoriji s podporo naših društev v Canberri in N.S.W. Predvideni nastopi (katerih čas še ,3ii dokončno potijen) bodo: v petek, 5. julija pri S.D.M., v soboto, 6. julija na "Jadranu", v petek, 12 julija pri "Snežniku" v Albury-Wodonga v soboto, 13 julija pri S.D. v Canberri. Na week-end 19 - 21 julija bodo nastopali pri S.D. Sydney v "Triglavu" v Sydneju in v cerkveni dvorani verskega centra v Many-landsu. Na 26. julija bo nastop v " Planici" Springvale in kot poslednji bo na 27. julija v Geelongu. Kmalu prve dni po novem letu je bil na vseh mejnih prehodih iz Jugoslavije v Avstrijo zelo gost promet. Se posebno pa v Štilju pri Mariboru. V tujino so se namreč vračali zdomci , ki so preživeli božične praznike v domovini in so se morali radi ali neradi zopet vrniti na delo v Avstrijo, Nemčijo ali druge kraje po Evropi. Samo v petek 4. januarja je odšlo preko mejnih prehodov v Kuzmi, Gornji Radgoni in Ge der ovc ih. odšlo iz države preko 10.000 potnikov. Knjiga "THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES" je zbudila živo zanimanje med Slovenci v Melbournu in po po drugih krajih Avstralije. Naročila in tudi predplačila stalno prihajajo tako, da se bo po vsej verjetnosti nabralo dovolj gotovine in se bo lahko pričelo s tiskanjem. Ko ordinacijski odbor Slovenskih društev v Viktoriji, ki bo založil in izdal to knjigo želi, da bi bilo čimveč predplačil, kajti čim bo predplačanih 600 knjig bo dovolj denarja za pričetek tiskanja. Želeli bi, da bi se toliko nabralo vsaj do konca februarja. Torej pohitite s predplačilom! Ta knjiga je izredne vrednosti za vse nas. Saj bo prvikrat, da bomo mogli z njeno pomočjo pokazati angleško govorečim ljudem izvore, zgodovino in kulturne mejnike našega naroda. Po rezultatih vseh naših dosedanjih raziskovanj se opis zgodovine Slovencev na angleškem jeziku dosedaj dobi le v knjigah, ki zajemajo celotno Jugoslavijo. Kako majhen delček je v takih knjigah odmerjen Slovencem si je lahko predstavljati. Ta knjiga slovenske zgodovine, ki jo je sestavila ga. Draga Gelt po dolgih letih zbiranja in urejevanja podatkov ter ilustracij bo posebne vrednosti za naše otroke in ne bi smelo biti slovenskih roditeljev tukaj, ki jo ne bi poklonili vsakemu svojemu otroku v dediščino in spomin na njegove pradede. Pa tudi za naše angleško govoreče prijatelje bo to lepo in primerno darilo. Razkrilo jim bo dejstva, ki jih doslej niso poznali in jih še bolj približalo nam ter še bolj utrdilo pojem zasebne slovenske etnične enote. Knjiga bo v platno vezana in umetniško opremljena s številnimi ilustracijami. Cena, vključno s poštnino, je 20 dolarjev. Če to ceno primerjamo z drugimi na knjižnem trgu, bomo videli, da je zelo poceni. To dokazuje, da avtorici in založnikom ne gre za zaslužek, nego za to, da odprejo vpogled v preteklost Slovencev vsem onim katerim je angleščina najbolj priročen jezik, posebno pa našim potomcem v angleško govorečem svetu. Torej pohitite s predplačilom! vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860 Lastnik — Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,3095. Tel. 437 1226 Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ Stalni sodelavci — Permanent contributors: ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA, LONČAR BOŽO, MANDELJ PETER, PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽ1N DARKO, ŠPACAPAN SIMON, MARTA STRLE, STANKO PIBERNIK. Tiska — Printed by CHAMPION PRESS Cena — Price 85c Letno — Annual Subscription 10 dollars Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec. OBVESTILA Naprošeni smo bili, da objavimo, da se bo v občini WHITTLESEA ustanovil Ethnic Communities Council z namenom, da se razpravljajo in olajšajo zadeve etničnih skupin ter se jim nudi potrebne informacije. Ustanovni sestanek bo v Memorial Hall, High Street, Epping 27. februaqa 1985 ob 7.30 uri zvečer. Vsi zainteresirani so vabljeni, da se u-deleže. The Australian National University Canberra išče podatke o pouku hi tečajih za neangleške jezike, ki niso navedeni v seznamu višješolskih tečajev in ki so namenjeni odraslim osebam. Prosijo vsakogar, ki bi vedel za takšne tečaje v letu 1985, naj obvesti o imenu in stopnji, kraju in času, ceni, dobi trajanja in naslovu ter telefonu osebe, ki jih vodi, sledeči naslov: Centre for Conto-nuing Education, The Australian National University, G.P.O. Box 4, Canberra ACT, 2601. KADAR GREMO NA POČITNICE Upoštevajmo navodila policije v Viktoriji, pa bomo zmanjšali nevarnost vlomov. Predno zapustite dom: —Odpovejte vse dobave: mleka, časopisa itd. —Zaprosite sosede, da bodo redno praznili vaš poštni predal. —Poskrbite, da bo prostor okoli hiše čist, da se ne bo nabiralo suho listje ter papirni in drugi odpadki. —Povejte sosedom, da boste odsotni in prosite jih naj hodo pozorni ako v bližini hiše vidijo nepoznane osebe ali avtomobile. —Policija naj bo obveščena o vsakem izrednem dogajanju. —Obvestite najbližjo policijsko stražnico o vaši odsotnosti in o vašem naslovu na počitnicah. —Ne pustite ključev v skrivališču za uporabo drugih - to je morda najlepša prilika za vlomilca. —Zaklenite v varen prostor lestve, vrtno orodje in slično, kar bi se lahko porabilo za vstop v stanovanje. —Stanovanje naj daje izgled, kot da nekdo v njem prebiva. —Avtomatične naprave za prižiganje luči ter vključitev radia so priporočlji- —Zapustite zaslone na oknih kot vedno. Zastrnjena okna so najbolje kritje za tatove. —Prosite sosede, da tujcem ne povedo, da vas ni doma. Kakršnakoli pismena obvestila na vašem domu, da vas ni doma, so največja lahkomiselnost. —Zabeležite si serijske številke in napravite si barvne fotografije vseh vaših vrednostnih predmetov. —Zaznamenjujte vašo posest z vgra-viranjem ali na drug način. —Dober opis ukranenih predmetov je policiji v veliko pomoč. —Premislite ako je potrebno, da spravite vse vrednostne predmete v eden -najbolj varen - prostor. —Namestite na vsa zunanja vrata zanesljive ključavnice. —Okna lahko napravite mnogo varnejša z instalacijo posebnih zapor ali pa z varnostno mrežo. —Vsa notranja vrata naj bodo zaklen-. jena in ključi odstranjeni, tako, da se čimbolj oteži hoja po stanovanju. —Stekla v oknih naj bodo vstavljena tako, da jih ni mogoče premakniti. VESTNIK V TRIDESETO LETO Ko Vestnik vstopa v trideseto leto svojega obstoja lahko s ponosom gledamo na našo preteklost ter istočasno z zaupanjem, da nam bo uspelo v bodočnosti to naše glasilo še bolj popestriti in ga še bolj razširiti po slovenskih domovih v Viktoriji in po drugih krajih širom Avstralije. V svojih tridesetih letih se je Vestnik oblikovno in vsebinsko spreminjal kot so mu jih narekovale ekonomske in delavne možnosti. Če smo včasih napravili en korak nazaj smo hoteli to hitro popraviti z dvema korakoma naprej. Večinoma nam je uspevalo. In tako se je Vestnik iz ročno razmnoženega obvestila tedanjim članom Slovenskega kluba v Melbournu razvil v glasilo, ki poskuša zastopati težnje vseh Slovencev v Avstraliji in jim istočasno prinašati zanimivosti, tako iz tukajšnjega slovenskega življenja, kakor tudi iz dogodkov med Slovenci po celem svetu. Vzpodbudne besede in pisma nam dokazujejo, da smo v tem vedno bolj uspešni; Tudi v notranji organizaciji Vestnika lahko zabeležimo napredek. Koncem lanskega leta so se dosedanjim stalnim sodelavcem pridružile nove moči in zato lahko sedaj upravičeno pričakujemo mnogo točnejše poslovanje. Gospa Marta Strle, ki ima dolgoletno prakso v strojepisju se je usposobila na našem elektronskem stavnem stroju in njena pomoč pri sestavi zadnjih dveh številk Vestnika je bila že zelo znatna. To pa še posebno radi tega ker je zelo vešča v slovenskem pravopisu in slovničnih pravilih, kar ji daje posebno prednost pred drugimi strojepiskami. Gospod Stanko Pibernik, ki je pred leti skrbno vršil tajniške posle pri S.D.M., pa je prevzel na svojo odgovornost Vestnikovo knjigovodtvo, to je evidenco naročnin, oglaševanja ter naslovov. Te in druge okolnosti so nam omogočile, da je uredništvo dobilo svoj stalni prostor, v katerem bomo na razpolago vsak dan od 9. ure zjutraj do 1. ure popoldne. S tem bomo dobili možnost vsakdanjega kontakta z vsakomur, ki bi nam želel poslati sporočila ali pa bi od nas potreboval bilokakšne informacije. Tako bo uredništvo Vestnika, poleg verskega centra v Kew, edino nekomercialno slovensko mesto, ki bo na razpolago vsem rojakom, kakor tudi organizacijam, ustanovam, oblastem in drugim v zadevah slovenske skupnosti ali posameznikov. Tako upamo, da bomo v tridesetem letu Vestnika storili velik korak naprej v službi rojakom za iamenjavanje informacij. Z zaupanjem v dobro voljo nas vseh, to je, nas pri Vestniku, kakor tudi dobro voljo vseh slovenskih društev in posameznikov, pričakujemo, da bomo lahko naši slovenski skupnosti mnogo koristili. Od vseh čitateljev in naročnikov se nadejamo še večje podpore pri teh naših prizadevanjih, ki so namenjena izključno v dobro vseh Slovencev Avstralije. Pridobiti nam novih naročnikov in oglaševalcev naj bo pn/a naloga vsakogar, ki ceni ta naša prizadevanja ! UREDNIŠTVO VESTNIKA bo od 1. februarja 1985 poslovalo vsak dan od 9. ure zjutraj do 1. ure popoldne. Za informacije ali pa obvestila nam lahko telefonirate na telefon 459 6680 NOV ETNIČNI RADIO ? Vlada Viktorije bo iz svojih fondov za proslavljanje 150. letnice Viktorije nakazala 170.ooo dolarjev za vzpostavo Ethnic Public Broadcasting Station v Melbournu. Zamisel za to, sedaj že tretjo radio postajo v Melbournu, ki bo oddajala v nean-gleških jezikih (poleg 3 AE in 3 CR) je prišla s strani Ethnic Community Conn-cila.Že pred letom dni je bil ustanovljen poseben pododbor, ki je pod vodstvom Georga Zangalisa raziskoval in ugotovil potrebo po taki radio postaji. Ako pa bo ta postaja resnično vzpostavljena, zavisi od Federalne vlade, njenega dovoljenja, njene obveze, dabo postajo finančno vzdrževala ter od dokončne formulacije delovanja postaje, ki naj bi omogočilo in zagotovilo najšiije sodelovanje etničnih skupin. SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE POSEBNI POLET ZA VAS: 12. JUNIJA 1985 SYDNEY / MELBOURNE / LJUBLJANA in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije. Iz Sydneya: 12/6/85 ob 14.35 Prihod v Ljubljano: Iz Melbourna: 12/6/85 ob 17.00 13/6/1985 ób 05.40 zjutraj Za vse potnike velja enaka ekonomska cena: polet iz drugih mest -iz Brisbana do Sydneya, iz Hobarta ali Adelaide do Melbourna - in nazaj je vključen v ceni celotnega poleta. Zaradi novih predpisov glede potnega lista Vam priporočamo: obrnite se na nas čim preje, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo. ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! 1042—1044 Doncaster Rvad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) ŠE VEDNO O "JEDRIH" Razprava o takozvanih skupnih temeljnih šolsko-vzgojnih jedrih v Sloveniji še ni popolnoma zamrla. Od časa do časa s v časopisju še pojavijo skopa poročila o tej zadevi. Tu in tam se tudi objavijo pisma čitateljev, ki se dotikajo tega problema. V prilogi "Dela" z dne 5. januaija smo zasledili tele značilne vrstice, ki odkrivajo občutke naših ljudi doma: Delo, 22 decembra Slovenski pogled na jedra. ! Pred dnevi sem na TV poslušal pogovor z zasedanja delegatov, kjer je eden izmed njih povedal, da je med poglavitnimi vzroki za naše gospodarske težave slaba delovna storilnost, saj povprečno delamo le tri ure in pol na dan. Ker sem v tovarnah videl ljudi, ki ob tekočem traku brez kavice delajo osem ur, mi je ob tej izjavi prišla na misel zgodbica dveh znancev, katerih eden ima na mizi meso, drugi pa zelje, oba skupaj pa v povprečju segedinski golaž. V konkretnem primeru in brez šale bi torej lahko rekli, da skladno z izjavo eden od treh ljudi v službi tudi dela, drugi opravi malenkost in tretji ničesar. Tega sem se spomnil, ko sem v sobotnem Delu prebral članek »Slovenski pogled na jedra«, ki sporoča, da se je v Beogradu sestala delovna skupina za izdelavo predloga skupnega programskega jedra matemega je- zika in književnosti. Obravnavala je tudi slovensko izhodišče, ki ga je, tako pravijo, kot možno (?) izhodišče vredno premisliti itd. Tako torej skupina ljudi že leta, in kot kaže še vedno, zapravlja čas in denar za otepanje prazne slame, kajti o tem, kako bo kdorkoli poučeval svoje otroke v materinščini, je iz ključna pravica vsakega naroda, zato se *. tem ni kaj pogovarjati. Za svoj jezik in identiteto se morajo danes še vedno boriti Slovenci v zamejstvu, s tem smo se morali otepati tudi v stari Jugovini, v federativni Jugoslaviji pa je bilo to z avnojskimi sklepi enkrat za vselej rešeno. Zato sem sodil, da je bila neprijetna, nepotrebna in nam vsiljena polemika o jezikovnih jedrih pred nedavnim dokončno končana. Res je, da se Jugoslovani slabo poznamo med seboj, čeprav si upam trditi, da Slovenci vendarle nekoliko poznamo vsaj srbohrvatsko jezikovno področje, kar pa za drugo stran ni mogoče reči. Za nujno odpravo te vrzeli bi bil mogoče koristen nov učni predmet: »jeziki in kultura narodov in narodnosti Jugoslavije«, ki bi seveda moral zajeti prav vse narode in narodnosti Vemo, da so v osnovnih in še posebej na srednjih šolah učni programi prenatrpani, učenci in dijaki pa preobremenjeni, toda v nekaterih predmetih program presega potrebo po splošni izobrazbi in sega že v specializacijo, ki jo interesenti pridobijo v ustreznih nadaljevalnih šolah. Tu bi se mogoče dala tedensko pridobiti skromna ura za nov, življenjsko važen predmet, ki bi umestno dopolnil jedra za splošna znanja in spoznanja v interesu vseh Jugoslovanov. DRUŠTVENO ŽIVLJENJE PROSTOVOLJNO DELO "NA HRIBU" naši uspehi - naše bodoče naloge Po pričakovano napornih dnevih dela "Na hribu" tako neposredno pred praznovanjem 30. obletnice, ko so požrtvovalni člani vlagali še zadnje trude, da je dom in njegova okolica dobila željeno praznično in dokončno podobo, kot v dnevih izvajanja nepopisno bogato pripravljene pestrosti praznovanja, gre globoko priznanje in zahvala vsem, ki so karkoli prispevali, da je praznovanje uspelo. Posebno priznanje pa mislim gre našim ženskam, ki so se tako številno odzvale vabilu za pomoč v kuhinji in ki so s pridnimi rokami in bogatimi izkušnjami uspele pripraviti tako širok izbor jedi, da je zadovoljeval številne obiskovalce z najrazličnejšimi okusi in zahtevami. Ni novost, da tako bogatega izbora jedi ni moč pripraviti v enem dnevu. Ženske so vložile dneve in dneve za pripravo peciva in prikuh in ne vem, kdaj je našaMarijaCvetko uspela nabaviti vse prehranbene artikle tako, da so priprave in delo potekalo nemoteno. Za vse to in za nesebično pomoč pri čiščenju doma pred in po praznovanju, iskrena hvala vsem - vam, ki že leta neutrudno sodelujete in tistim, ki ste se mogoče šele vključile v naš "kolektiv"! Objpričetku novega leta pa se tudi najlepše zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri rednih nedeljskih dežurstvih in izrednih dnevih zabav v letu 1984. Mesec januar se že izteka. Čas dopustov je pogojeval, da so bile nedelje v tem mesecu "mirne" in niso preobremenjevale dežurnih, katerih števičnost je bila tudi manjša in v tem mirnem času nevmestna. Delo v kuhinji sta zato uspele opraviti tudi samo dve ženski s tem, da sta kaj več uspele postoriti celo na čiščenju in urejanju kuhinje ali drugih "ženskih" opravilih. Ob pričetku nove obiskovalne sezone pa seveda zopet vabimo naše člane in članice, da se dosledno odzivajo dežuranju ob nedeljah in zabavah na osnovi razporeda, ki je na vpogled v domu in ki je bil za nedeljska dežurstva do konca marca tega leta objavljen v 9. številki Vestnika. V naslednji številki bomo objavili razpored nedeljskega dežurstva do konca septembra 1985, to je do konca društvenega poslovnega leta. Kot smo že omenjali, je objava v Vestniku namenjena neposredno približati razpored vsem, ki so v njem tako, da se ne bi mogli pojavljati izgovori nevednosti in zato neplaniranja določenih dni za odziv pri dežuranju - pri neuzakonjenem, a obvezno-prostovoljnem delovnem prispevku članov našega društva. Slovenci pravimo, da v slogi je moč in delo rodi uspehe in prijateljstva! Marta Strle m medderustvenih balinarskih tekmah za pokal 30-letnice S.D.M v novembru lanskega leta je zmagala ženska ekipa S.D.M.Pokale sta darovala Nino in Jana Sluga. Od leve proti desni so: Peter Mandelj, predsednik S.D.M., Pavla Kalister, Marija Udovičič, Elza Gomizel, Jana Sluga, Nino Sluga, Berta Žele Anica Markič in Ivan Mohor, vodja balinarskega odseka S.D.M. DRUŠTVENO ŽIVLJENJE OB KONCU LETA Slovenci po Viktoriji in Avstraliji, kot že vsa leta, tudi letos niso pozabili svojih tradicionalnih udejstvovanj koncem starega leta. Miklavž je obiskoval otroke po zasebnih domovih pa tudi po društvih. Božičnice za upokojence so bile zopet lepo pripravljene in polnočnice v cerkvi Sv. Cirila in Metoda v Kew se je udeležila velika množica, ki se je trla v nabito polni cerkvici pa tudi izven nje. Že tudi običajni prikniki na Štefanovo so zbrali znance in prijatelje, da se navži-jejo prijateljskih razgovorov v prosti naravi naših društvenih domov. Novo leto pa so dočakali ob plesnih zvokih naših ansamblov. (Kako daleč so že tista leta, ko smo morali že po 18 mesecev naprej najemati tuje dvorane in tuje orkestre!) Iz vseh društev poročajo, da je bil obisk, na Silvestrovo zadovoljiv.' Albury-Wodonga je imel do skrajnosti zasedeno dvorano, prav tako Jadran in £(D.M. Povsod pa je vladalo veselo in prijateljsko razpoloženje. Še najbolj razveseljivo pa je, da smo med obiskovalci na vseh teh prireditvah našteli kar precejšnje število naših maljših, že v Avstraliji rojenih rojakov. Predsednik S.D.M. in letošnji vodja Koordinacijskega odbora slovenskih društev v Viktoriji je uporabil božične počitnice za obisk pri slovenskih društvih izven Viktorije., Tako seje skupaj s soprogo Ivo najprej oglasil pri Slovenskem društvu v Canberri, kjer sta v povečanem in prenovljenem domu tudi proslavila 30-let-nico svoje poroke. Od tam je odšel dalje v Sydney, kjer je imel razgovore s funkcionarji S.D. Sydney, društva "Triglav" ter v Slovenskem verskem centru. Povratna pot jih je zanesla pa še v Woolongong, kjer je imel namen obiskati tamošnje Slovensko društvo "Planica". IZLET V ALBURY - WODONGA S.D.M. prireja izlet k bratskemu društvu "SNEŽNIK" v nedeljo 17. februarja. Avtobusi bodo odpeljali z našega središča na Elthamu ob 7. uri zjutraj, vrnili se bodo istega dne zvečer. Cena za vožnjo in kosilo je 20 dolarjev na osebo! Članom upokojenske družine S.D.M. ni treba plačati. Prijave in predplačila sprejemajo* Uredništvo Vestnika, tel. 459 8860, g. Peter Mandelj, tel. 459 2163 (po urah) in Božo Lončar, tel. 347 8937. Plačati je treba do nedelje 10. februarja najkasneje' S.D.M. YOUTH CLUB All youth are invited to attend the meeting on Sunday, 10th February |t 2.30 p.m. in our Centre at Eltham, in order to discuss our next disco. ^______Sandra Krnel, Youth organiser Nogometna enajstorica "Jadrana", ki je v preteklem letu z uspehom ponesla slovensko ime na zelena polja igrišč v Melbournu. NOVI ODBOR S.D. SYDNEY Po odstopu dosedanjega predsednika S.D.S. g. Ivana Koželja je bil izvoljen nov odbor, katerega predsednik je g. Štefan Šermek. S.D.S. so že nekaj let sem pri delovanju ovirali dvomi o bodočnosti njihovega "Doma". Zaradi gotovih pomot pri gradbenem dovoljenju, je bil dom zgrajen na zemljišču, ki ni bilo predvideno za gradnje. Oblasti so ponudile S.D.S. odkupnino fvendar ne dovolj visoko, da bi jo S.D.S. sprejel) ali pa obvezo, da se domu ne doda še eno nadstropje kotpredvideno. Zgleda, da bo v tej zadevi kmalu prišlo do dokončne odločitve in da bo potem lahko društvo spet lažje zadihalo. KOORDINACIJA V NSW Kot zvemo so se po zgledu slovenskih društev v Viktoriji, tudi slovenska društva v NSW povezala s koordinacijskim odborom. Za sedaj so v njem Slovensko društvo Sydney, Slovenski klub "Triglav" in Slovenski klub "Planica iz Woolongonga. Povabljeno je, da se priključi tudi Sloven-sko-avstralsko društvo "Triglav" iz Can-berre. Za predsednika -Koordinacijskega odbora v N.S.W, je bil izbran g. Ivan Koželj. Marcela Bole PEVSKI ZBOR ELTHAM Pevski zbor Eltham Branko Sosič pet uči. Pevovodja čvrst in gibčen, lepo na odra se drži. S primorsko pevsko žil'co v Avstralijo je prispel. Njegov rod v Trstu od nekdaj rad je pel. Pevec Ljubo Pirnat, stare pevske je krvi Na domu Gomizela Virgel so kot slavčki peli vsi. Vsi so ostali pevci: sinovi pevskih korenin. Se ženski glas pridruži, še lepše pesem zadoni. Za vaje, z mnogo truda, se kilometre daleč vozijo: pozabljene so žrtve, kadar v zboru pojejo. V cerkvenem tudi društvu, nekateri pevci so. V raznih lu odborih, "Ansambli" pojejo. V Melbournu imamo, evskih več skupin, evcem starim in mladim: sreče obilico želim! Ne pozabite na pustno zabavo, ki bo v soboto 9. februarja 1985. Zaželjeno je čim več maškar......... Keep in mind M A S Q U ERADE DANCE on Saturday, 9th of February 1985 in SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE HALL 98 Ingrams Road, Research. ¥ VICTORIA 150 ZLATO,.....ZLATO. Novica, da so našli zlato pri Wa-rrandytu, se je razširila v Melbournu na 5. julija 1851. Toda kmalu za tem so odkrili bogatejša najdišča pri krajih Clunes ter Buninyong v zapolni smeri od Melbourna Mnogi iskalci zlata, ki so dotlej poskušali svojo srečo pri Bathurstu v New South Walesu so sc napotili v Viktorijo, ker so zvedeli, da ležišča zlata pri Balla-ralu, Castelmainu in Bendigu nudijo mnogo lepše možnosti. Koncem leta 1851 je skoraj polovica moških prebivalcev Viktorije kopala zlato. Tem so se pridružili tisoči iz Tasmanije in New South Walesa.. Kar osemintrideset od tedanjih štirideset redarjev Melbourna je zagrabila zlata mrzlica, da so zapustili službo in se pridružili rudaijem. Mnogokrat se je zgodilo, da ladje niso mogle odpluti iz Mel-bourniškega pristanišča,"ker so jih številni člani zapustili ter odšli iskat hitrega bogastva na najdišča zlata. Vse to je povzročilo ogromen pritisk na ekonomijo Viktorije. Cene hrani in drugim potrebščinam so rasle z bliskovito naglico. Kruh se je v letih od 1851 podražil za 200 odstotkov, maslo za 300 jajca pa kar za 600 odstotkov. Ko se je novica o najdbi zlata razširila tudi na Anglijo so se tisoči prijavili za emigracijo v Avstralijo. Do konca 1854 se je v Viktorijo preselilo 140.000 ljudi iz britanskih otokov, več kot 20.000 iz Kitaiske in kakih 110.000 iz drugih delov Avstralije Potovanje iz Britanije v Avstralijo je bilo takrat vse prej kot udobno. Hitrost velikih ladij na jadra je zavisela od vetra in spretnosti navigatoijev. Potniki največkrat niso videli kopnega vse od Britanije do Boss Strait, kar je trajalo od sedemdeset do devetdeset dni. Večinoma, posebno v vetrovnih in mrzlih južnooceanskih predelih so prebili v mračnih, slabo zračenih prostorih pod polubo. Lahko si je predstavljati njih veselje in sprostitev, ko so zagledali številne jambore ladij zasidranih v pristaniščih Melbourna in William stowna. POVEST VIKTORIJE OB JUBILEJU VIKTORIJE Zgodovinski podatki posneti iz knjige Our Side of the Country od prof. Geoffrey Blainey-a. Te ladje pa niso dovažale samo ljudi, ampak tudi ogromne količine tovora, kajti prebivalci Viktorije so sedaj postali bogati in so si lahko marsikaj privoščili. Za primer naj bo, da so sedaj potrošili več za vpeljano pivo in mošt, kot za ves uvoz v preteklih petih letih. Iz Tasmanije so uvažali deščice za strehe, iz Anglije nažagan in otesan les za gradnjo hiš. Viktorija je tako za kratko dobo postala najboljši kupec na celi zemeljski obli. Ko je prospektor zapustil ladjo se je čimpreje podal na pot proti najdiščem zlata. Večina jih je šla kar peš, sledeč govoricam in večkrat celo namerno nejasnim napotilom domačinov. V teku štirih let je najmanj 150.000 ljudi prispelo v Ballarat z dragoceno osebno prtljago, ki se je sestajala iz šotora, odje, kuhalnih pripomočkov, svetiljke ter morda nekaj moke, čaja in sladkorja.i l udi ko so potovali z vozno vprego je pot do Ballarata vzela kake tri dni. Novo-došlecem je življenje v teh rudniških predelih bilo nekaj popolnoma novega. Naselbine so se sestajale iz stotine šotorov. Smrad in nered sta prevladovala. Visoke kope bele ilovice so obkrožale taborišča in jaške v katere so se rudarji spuščali po vrveh kakih 10 metrov. Iz te globočine so potem vlačili vedra ilovice, katero so izpirali potem z vodo v posebni podolgovati posodi tako, da so v njej po izprani ilovici težja zlata zrna ostala na dnu.. Noč je navadno pozdravilo divje streljanje iz pušk in revolveijev kar tja v en dan, kot nekaka sprostitev rudarjev po težkem delu. Ko pa je padla noč, se je le redko kdo podal iz šotora, saj je vsak-kdo moral paziti na svoje premoženje, pa naj je to bilo zlato, ali pa samo odeje. Tudarji so morali imeti posebno dovoljenje, če so hoteli kopati zlato. To dovoljenje je bilo precej drago, zato so mnogi poskušali svojo srečo ne, da plačajo zanj. To dovoljenje je dalo pravico kopaču zlata, da lahko koplje samo na prostoru velikem 8 krat 8 čevljev. Leta 1853 so v Viktoriji povečali to zemljišče na 12 krat 12 čevljev. To omejitev zemljišča je povzročila mnogo vroče krvi in brez dvoma bila eden vzrokov za upor rudarjev, ki ga sedaj poznamo pod imenom Eureka rebellion v Ballaratu leta 1854. VENDARLE UMETNIK . DOSEŽKI V LETU 1984 Leto 1984 katerega je pisatelj Orwell tako populariziral v svoji knjigi ni sicer prineslo tega, kar je ta pisatelj zamislil. Vseeno pa je bilo doseženo nekaj rezultatov, katere je vredno zabeležiti predvsem na polju medicine, književnosti in znanosti. Ameriški poleti z vesoljskima ladjama Chalenger in Discovery so postali že kar nekaj navadnega. Vendar je tudi tu bilo doseženih nekaj prvenstvenih podvigov. Prvikrat sta se dva astronavta podala na sprehod po vesolju in prvikrat jim je uspelo kar v vesolju popraviti krožnico (kro-žilno linijo) zablodenih satelitov. Trije sovjetski vesoljci pa so na vesoljni orbitalni postaji Saljut 7 ostali kar neprekinjenih 237 dni. V medicini so lansko leto odkrili cepivo za vse številnejše otroke iz epruvete ter presajali vse številnejše človeške pa tudi živalske organe. V USA je Baby Foe dobila pavijanovo srce, s katerim je živela tri tedne. Skoraj istočasno pa so, tudi v USA, vstavili mehanično srce, ki se je obneslo celo bolje, kot so pričakovali. Filmska industrija je bila zelo uspešna, vendar je smrt pobrala mnogo bivših zvezd od katerih najbolj poznane so: Johnny Weissmuller, Diana Door, James, Mason, Richard Burton, Janneth Gaynor in Eduardo de Fillippi. Nobelovo nagrado za književnost je dobil češkoslovaški pesnik Jaroslav Seifert, , za prirodoslovne vede Amerika-nec Harry Bruce Marrifield, za fiziko Italijan Carlo Rubbi in Nizozemec Simon Vander Meer, za medicino Britanec Niels Jerne, Nemec Georg Hohler in Argenti-nec Cesar Nilstein. Pesimistočnost napovedi Orwella pa spominja teorija ameriškega znanstvenika Carla Sogana, ki pravi, da bi v slučaju atomske vojne na zemlji nastala prava ledena doba, ki bi jo povzročila sprememba ozračja, ki bi s svojo nesnago zatemnila sonce. Merodajni kulturni krogi v slovenski republiki so končno pričeli tudi javno dopuščati možnost, da se tudi med Slovenci, ki niso bili na zmagoviti strani v tragičnem času bratomornega boja najdejo ume miki slovenske besede. SEN O VRNITVI Ko boš, tujina, vso mi kri izpila, ko neizgovorjena bo beseda prišla kot ogenj mi na usta bleda, bo davna želja domu me vrnila. Na srce dal prsti bom kot zdravila, sprejel me vase bo pozdrav soseda, spoznala na planini me bo čreda in v duši bo zaplala nova sila. Okusil spet bom sok planinskih trav, - spomini nanj skelijo kakor rane, ki jih zastrupil dolgih cest je prah. Domači kraj, kako mi spet boš drag! Kako bom ljubil gore razkopanc, dokler ne bom nad njimi tih zaspal. F/Lanc.e Balanite, Nove generacije, katerih sovraštvo revolucije ni zastrupilo, imajo vse večji vpliv na razmere doma in to se odraža v vse večjem razumevanju in toleranci. Tako je končno prišlo do tega, da je Državna založba Slovenije izdala pesniško zbirko "Muževna steblika", delo Franceta Balantiča, ki je v svojih mladostnih letih kot pripadnik Vaških straž zgorel v enem od spopadov . Mitja Mejak, ki je napisal spremno besedo za to zbirko pravi, da je Balantičeva lirika avtentičen del slovenske literatute, s katero naj bi doma politični emigraciji odvzeli možnost izključnega patronata nad njo in s tem tudi njenega izrabljanja v neliterarne namene. "Ne moremo namreč storiti tega, da bi Balantičevo liriko kratkomalo zamolčali in preskočili; ta lirika namreč eksistira in brez dvoma pomeni vrednoto v slovenskem pesniškem izročilu. Če bi poskušali tajiti to dejstvo bi ravnali predvsem zoper lastno kulturno vrednost in načelo o spoštovanju slehernega resničnega umetniškega dejanja." Zbirka obsega okrog 80 pesmi na 166tih straneh. Cena pa je 780 din. Balantičeve pesmi so bile priobčene že tudi med vojno doma in po vojni v Argentini. IZ SRCA ROŽCE SO PRIVRELE. Pred božičem sta v samoizdaji izšle v Viktoriji kar dve slovenski knjigi. Prvo je izdala Marcela Bole, ki je tako naslovu "Kraški izlivi" podala v knjižni obliki svoje dosedanje pesmi, v drugi pa je Ivan Lapuh iz Manvella objavil zbirko svojih pesmi pod naslovom "Svet ljubezni". Marcela v svojih pesmih predvsem izliva spomine iz svojega življenja bogatih izkušenj. Iz pesmi se vidi globoka privezanost do ožjega rodnega kraja, predanost družinskim ve sem, ljubezen do domovine in hvaležnost do nove domovine, ki ji je dala v izobilju miru, svobode in materialnih dobrot. Izraža ponos do vsega, kar je naša narodnostna skupina uspela ustvariti tukaj v Viktoriji.. K J or bo kdaj koli ocenjeval umetniško vrednost. ref> pesmi, ne bo mogel preko dejstva, da Marcela ni imela formalnega šolanja r uporabi Slovenščine, saj je mladost preživela pod fašistično Italijo in ji je le zaves/ pripadnosti Slovenstvu •vala. da je izlila svoje misli in čus-rva v materinščini, kot je pač mogla in znala. To, ter trdna volja ter nepokolebljiva vztrajnost bodo pač morali precej nagA niti tehtnico ocenjevanja. Knjiga, ki jo je izdal g. Ivan Lapuh nam še ni prišla do rok, vendar pa nam je poznano, da je tudi pri njem motivacija ljubezen do vsega slovenskega in pa volja, da svoja čustva izrazi v vezani besedi OSTEOPOROZA - PROBLEM STAROSTI Veste kaj je to? Saj končno ni težko uganiti. Po naše bi se nekako reklo porozne - luknjičaste kosti. Označuje pa nezadovoljivo zdravstveno stanje kosti, katero otežuje življenje večini starih ljudi, mnogim pa celo prinese smrt. Saj statistike kažejo, da ena petina poškodb kolkov konča po enem letu zaradi komplikacij, s smrtjo. Ta krhkost kosti nastane z leti zaradi zginevanja kostnine in mineralov, predvsem kalcija. To oslabevanje kosti se počasi začne enkrat po 35 letu starosti. Prizadete pa so ženske bolj kot moški. V obdobju med 45. in 75 letom, takoj po PROVINCIAL RESTAURANT FULLY LICENSED AUSTRALIAN 1 NI) < OS TIN EN T A L CUISINE Open for lunch - Monday to Friday, for dinner - Tuesday to Saturday Sunday by arrangement large bookings only Alkoholne pijače v steklenicah po trgovinskih cenah Glasba iz magnetofoni ih trakov GOVORIMO SLOVENSKO ! 107 Johnston St.,Fit:roY. 3065 - Phone 417 2966 \ mleku, siru, zelenjavi, soji in mehkužcih je veliko kalcija. Pomagajo tudi kalcijeve tablete, pa tudi sončenje. \ zadnjem času pa priporočajo za ohranjanje čvrstosti kosti tudi telesno aktivnost. Nekateri zdravniki priporočajo ženskam, da začno z rednimi telesnimi vajami že pred začetkom menopavze. Zanimivo je, da debelosti pri ženskah pozitivno vpliva na konstitucijo kosti. Preprečevanje osteoporoze je zaenkrat najboljši način kako se izogniti te nevarnosti. Sicer obstoji tudi način zdravljenja, ki pa je sicer učinkovit, a zapušča nezaželene posledice. Obljubljajo pa, da bo medicinska znanost v nekaj letih iznašla zdravilo, ki bo pomagalo nadomestiti izgubljeno kostnino. menopavzi izgube ženske okoli 30 odstotkov kostnine - dvakrat več kot moki. Osteoporoza najprej prizadene hrbtenico. Zaradi krhko?ti vretenc lahko pride do resnih poškodb hrbtenice že pri najnavadnejših opravilih, kot vstajanje iz postelje. Pojavijo se tudi zlomi vretenc, poškodbezapestij in kolkov. Pravilna prehrana, zdrznost pri alkoholu in kajenju so najbolj dostopni načini, kako se čimbolj obvarovati pred oste-onorozo. Strokovnjaki so mnenja, da dnevno zaužita količina od 1000 do 1500 moligramov kalcija v hrani že učinkovito omejuje hitro razširitev te bolezni. (Iz "Newsweek") kaj, kje, kdo? PMJSlfi POSI/) 25. Obletnica Poroke Na 26. decembra 1984 sta proslavila svojo 25. obletnico poroke Rozika in Božo Lončar. Slovencem Melbourna ni potreba opisovati kdo je ta par. Saj sta oba široko poznana pri rojakih tukaj, pa tudi po drugih mestih Avstralije. To poznanje pa sta si spletla z neutrudnim društvenim delom pa tudi z osebno družabnostjo. Kljub temu, da jima življenjske prilike niso vedno bile najbolj naklonjene, sta si vzpostavila lep dom in hčerko in sina Marijana vzgojila v vzgledne člane človečke družbe. Božo ni samo izvedenec pri pujskih na ražnju. Tudi pri tortah se dobro spozna. "Najprej ga moraš namočiti v topli vodi", je dejal svoji Roziki predno sta razrezala kolač-Mislil je seveda — nož. Slovensko domoljubje je izpričano v ljubezni, ki jo ima Božo do slovenske pisane besede in v njegovem poznavanju slovenskih sedanjih in preteklih razmer, katerega si je pridobil največ s samoiz-obrazbo. Božo je že več let odbornik S. D. M., izredno zaslužen sodelavec pri Vestniku, pa tudi upoštevan član slovenskih druš tev v Albury-Wodonga in Canberri. Gospa Rozika pa je vsa leta aktivna v odborih društva Sv. Etne, a poslednji dve leti tudi v odboru S.D.M.in pri pevskem zboru S.D.M. Ponovitev poročne zaobljube pred patrom Bazilijem v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew, kateri sta Božo in Rozika vedno bila zvesta podpornika. Iz Brisbane je prav pred Božičem prišla žalostna novica, da je preminil menda najstarejši slovenski naseljenec v Mstraliji - Jože Plut. v&Jože, katerega so tamošnji Slovenci poznali pod imenom "Naš ate", je za vedno zatisnil oči na 22. 12. 1984 potem, ko so mu radi visokih let opešali notranji organi. Še nedavno smo v Vestniku priobčili razgovor, ki ga je imel z njim naš sodelavec Božo Lončar. Pred letom pa smo prinesli cel njegov življenjepis v sloven- skem pa tudi angleškem jeziku. Rojen je bil 6. januarja 1887 v kraju Urbanoviče v Beli Krajini V Avstraliji pa se je naselil v letu 1926. Delal je začetkoma največ križem po Queenslands kasneje pa se je s svojo družino za stalno naselil v Brisbane in postal uspešen podjetnik in trgovec. Pokojnika, ki bi 6. januarja letos dopolnil 98 let, so položili k večnemu počitku 24. 12. 1984 na pokopališče Pannano ob spremstvu družine in številnih znancev. Kot ljubitelj materine besede rad sledim valovom naše slovenske radijske oddaje 3 EA. Kako lepo je prepletena tista kratka urica z vsem, kar nam da čutiti, da smo doma tam, kjer nas je mati učila pr\>e besede. Bogu hvala, da tujina nam te naše dragocene besede ni odvzela -toda to zavisi le od nas, kako jo bomo v bodoče znali spoštovati. Z besedami, ki se je med intervjujem na radiju 3 EA dotaknil g. Marijan Peršič vseh tistih, ki slovensko besedo širijo z pisano besedo, mi je dal veliko veselja pri mojem nadaljnem pisanju. Kot preprost samorastnik si ne upam z mojim skromnim delom iti v vrsto, kjer se piše učena slovenska beseda. Oseba, ki se ukvarja z pisano besedo že dolga leta in jo deli vsak mesec med svoje rojake, mi je njegova beseda še bolj vzpodbudna. Res je, da živimo v modernem času, ali zelo žalostno, da je med nami vse več takih, ki pozabljajo, kje jih je zibala mati in kaj so prinesli v srcih v novo domovino. Čeprav smo majhen narod, smo v marsičem veliki - veliki bo-demo ostali, dokler bomo čuvali kar imamo. Ivan Lapuh ¥ Dovolite mi, da se izrazim kot eden "nekoč" v društvu, ali še vedno Slovenec v starem "zarjavelem" srcu. Čestitam vam, kot uredniku Vest-nika za vsebino in pa "uredniško ravnotežje" v smislu namena kot tak. Naj se strnejo možje in žene z otroci v eri manolit in oklenejo Vestni-ka, vsaj zasluži, da bi se čital v vsaki slovenski družini tu v Avstraliji, kjer je nepristranski in objektiven - slovenski. Naj se Vestnikova pestrost poveča in objame vsa slovenska društva v Avstraliji Uporabimo nepristransko spoštovanje, spoštovanje z razliko, temveč temel-Ijito SLOVENSKO SPOŠTOVANJE naših PRADEDOV, po avstralski metodi starih Avstralcev (družabnik) MATE. Pokažimo svetu, da smo "civilizirani" homoerektus z naravno formulo življenja, spoštovanje in ljubezen in ljubezen in spoštovanje in kot taki se spojiti v slovenski monolit pod Južnim Križem, saj se je slovenski jezik literarno rodil istočasno kot se je nemški, saj je gora Triglav iste starosti kot je Velebit Ali bomo zlepili te slovenske "drobce" v monolit slovenskega jezika Vestnik pod zvezdami Južnega Križa? Pri Vestniku in na hribu v Elthamu želim vsem srečni Božič (na cesti) in pa bogato novo leto 1985. Lepe pozdrave iz kraljičine zemlje Ing. Arh. MEJAČ * ..... Saj precej novic zvem iz "Vestni- ka", ki ga tako skrbno urejujete, res z večmesečno zamudo, a dobim ga pa le. Vsaj to mi je malo v tolažbo, da ves trud ni bil zaman okoli društva. Imam res lepe spomine na tiste dobre in lepe dneve in leta v Avstraliji. Ni mi žal za nobene u-urce, ki smo jih presedeli na sestankih in prireditvah, skupaj s prijatelji obkroženi s Slovenci daleč od domovine...... Toni Slavič, Maribor .... Upam, da knjiga '"Zgodovina Slovencev" (mišljena je knjiga "Slovenians from the earliest times" Op.m.) žanje lepe uspehe med mladimi avstralskimi Slovenci. Midva sva sigurna, da bo veliko zanimanje tudi med slovensko mladino tukaj v Kan adi........ Stanko Šajnovič, Orillia JOŽE URBANClC Telefon: 465 1786 (Bus.) 850 7226 (a.h.) KA L — C A BIN E T S STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd,— vsakovrstne stenske omare in knjižne police. SPECIALISTS FOR: Kitchens - Vanity Units - Wardrobes — Book shelves Če gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence! 15 COMMERCIAL DRIVE, THOMASTOWN, 3074 "Naš ate" — 98-letni Jože Plut s svojo vnukinjo Go. Dragico Debert. Eden poslednjih portretov najstarejšega avstralskega Slovenca. NA KOROŠKEM Koncem decembra so imeli v Celovcu "Koroške kulturne dneve", katere sta organizirali Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Med drugimi predavanji so obravnavali tudi Avstrijsko državno pogodbo, katere 30. letnico bodo slavili letos. Člen 7. te pogodbe o sedanji ureditvi Avstrijske Zvezne republike je posebno važen tudi za Slovence, saj obravnava odnos do drugih narodnih manjšin. Predavatelji so iznesli, da so se možnosti Jugoslavije z ozirom na meje proti Avstriji stalno zmanjševale v skladu z raz-rojem v svetu, dokler leta 1949 pomočniki zunanjih ministrov niso sklenili, da se avstrijske meje ne bodo spreminjale .Ko se je odločalo o usodi Slovencev in Hrvatov je bila Jugoslavija v manjvrednem položaju in jo nihče niti ni vprašal za svet, še manj pa upošteval njene predloge. Na protestno "Spomenico koroških Slovencev", ki stajo obe navedeni organizaciji, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet Koroških Slovencev 11. oktobra 1955 poslali tedanji avstrijski vladi na Dunaj pa še do danes ni bilo odgovorjeno. NA ŠVEDSKEM Slovenci na Švedskem so dobili novo revijo pod naslovom "Svobodna Misel". Cilj te nove revije bo, kot je bilo napisano v prvi številki, kije izšla decembra 1984: ......... da bi švedskemu bralcu predstavili dele slovenske kulture in tudi kulture ostalih jugoslovanskih narodov. Slovenskega bralca pa bi radi na bolj resničen način obveščali o sedanjih kulturnili, kakor tudi družbenih dogodkih v Sloveniji in na Švedskem. Prva številka vsebuje poleg drugega tudi slovenski prevod in razlago pesmi švedskega pesnika Harry Martinsona, razpravo o švedski kulturi na slovenskem jeziku, opis Ivana Cankaija, prevod njegove "Skodelice kave" ter članek o Sloveniji na švedskem jeziku. S to novo revijo bodo uredniki Boris Jericijo, Wiri-Anne in Marjan Kramaršič, ako jim bo uspelo obdržati pri življenju, spoznavali ne samo Švede s slovenskimi zadevami, ampak tudi tamošnjo slovensko mladino, ki obvlada švedščino bolje kot materinski jezik. NA BELIH POLJANAH ŠPORTNIK LETA 1984 Naslov najboljšega športnika Jugoslavije v letu 1984 je dobil Jure Franko, nosilec prve zimske olimpijske kolajne v Jugoslaviji. V novinarski anketi zagrebških "Sportskih Novosti" je tako nasledil rojake, ki so si že osvojili ta naslov - Mira Cerarja, ki je bil športnik Jugoslavije sedemkrat, STanka Lorgeija, Bojana Križa-ja, Mimo Javšovec in Drago Stamejčič, ki so dobili to odličje po dvakrat ter Natašo Urbančič, Iva Daneva in Boruta Petriča. V 30 anketah je od 70 naslovov Slovencem pripadlo kar 2o. Društvo športnih novinaijev Slovenije pa je 22. decembra v nabito polni dvorani CUI v Postojni razglasilo imena najboljših slovenskih športnikov in športnic v letu 1984. Kot najboljši športnik je bil i-menovan Jure Franko, kot športnica pa Mateja Svet. V prvem superslalomu sezone za svetovni pokal Puy St. Vincent je bil najboljši Švicar Pirmin Zurbriggen. Peto mesto je zasedel Franko, osemnajsti je bil Križaj, 29. Strel, 48. Benedik, 57 Čižman 66. Knifìc. V Thunder Bayu v Kanadi se je začetkom lanskega decembra začelo prvo tekmovanje za svetovni pokal v skučarskih skokih.Nastopilo je več kot 60 skakalcev iz 12 držav. Prva zmaga je pripadla Avstrijcem. Od naših je Primož Ulaga zasedel 5. mesto. Sledili so 18. Baje. 24, Tepeš, 40. Globočnik. V nedeljo, 23. decemora so bile na srednji skakalnici v Planici tekme za republiško prvenstvo. Prvi je bil Primož Ulaga (89, 90 metrov), drugi Tepeš (85.5, 85.5 metrov) in tretji Baje (84,5, 87 m). Slovenski skakalci 33. letne turneje Intersport v Oberstdorfu (Avstrija) 3o. 12. 84 niso začeli s prevelikim uspehom. Ta prva tekma turneje se je končala z uspehom Avstrijcev, medtem ko sta najboljša od Slovencev bila 18 letni Janez Štirn (lanskoletni svetovni vicešampion med mladinci) in 20 letni Robert Košt-run. Prvi je zasedel 22. mesto s 106 m in 102 m, drugi pa 38. mesto s 101,5 in 98.5 m. Ostali že bolj preizkušeni naši skakalci so dosegli: 39. mesto Baje (102, 101 m), 58. Globočnik (98 m), 61. Dolar (97), 73. Tepeš (94 m), 95. Ulaga (65 m). Prvi je bil Avstrijec Vettori (116, 115 m), drugi Finec Nykanen (114, 114,5 m) in tretji Avstrijec Felder (113,5, 110 m). Snežne razmere na skakalnici so bile zelo težke, saj so kar dva skakalca morali po padcu odpeljati v bolnišnico zaradi pretresa možganov. V nadaljevalni kompeticiji sta se postavila Ulaga na deseto in Tepeš na 19. mesto. V petem slalomu za svetovno prvenstvo letošnje sezone, 11. januaija v Bad Kleinkirchheimu se je Slovenka Anja Zavadlav uvrstila na 13. mesto. S tem uspehom ji pripada v dosedanjih skupnih rezultatih 19. metso. V veleslalomu za svetovni pokal v Mariboru 3. januarja 1985 je zmagala Švicarka Michela Figini.. In tudi med prvimi šestimi je bilo pet Svicark. Od Slovenk se je plasirala na 8. mesto Andreja Leskov-šek, ostale Slovenke pa so zasedle sledeča mesta: 27. Pehare, 28. Sarec. 29. Segula, 31. Lesjak. Andreja Leskovšek se je s tem začasno plasirala na 21. mesto v tekmovanjih za svetovni pokal v veleslalomu. Po končanih tekmah za svetovni pokal v Bischofshofnu 6. januaija 1985 so zaenkrat slovenski skakalci na sledečih mestih: Ulaga na 16. mestu in Tepeš na 26. V četrtem slalomu za svetovni pokal le sezone 3. januaija v Bad Viessee se je Bojan Križaj uvrstil na peto mesto. Do tedaj je v štirih moških slalomih imel svetovni pokal tri zmagovalce, eden od njih je Križaj. Ze drugi dan so vsi tekmovalci poleteli pod Pireneje v Franciji, kjer so v nedeljo. 6. januarja spet tekmovali. Sneg in proga so bili tako neprikladni, da je tekme dokončalo le 18 tekmovalcev. Izpadli so tudi vsi naši.. GIMNASTIKA Jugoslovanski telovadci v moštvenem delu na tekmah za balkansko prvenstvo so zasedli tretje mesto za Romuni in Bolgari. Albanci so na 4. mestu. Sledijo Turki in Grki. ŠAHISTI Generalna skupščinaje na svojem zasedanju v Solunu potrdila nove šahovske velemojstre. Med njimi je tudi Slovenec Stoj an Puc. Sovjetska Zveza ima največ velemojstrov, velemojstric in mednarodnih mojstric, Jugoslavija pa ima največ mednarodnih mojstrov šaha na svetu. Na celem svetu je danes sta danes že 202 aktivna velemojstra. V Sovjetski Zvezi jih je 52. Jugoslavija je na dragem mestu z 3 5. Sledijo USA 22, Madžarske s 13, Bolgarija 8,ZR Nemčija 8, Anglija 8, Cehoslovaška 7, Kuba 5, Vzhodna Nemčija 5 in Nizozemska 5. Če pa bi velemojstre razdelili po celinah, bi dobili takle vrstni red: Evropa 164, Amerika 35, Azija 3 in Afrika z Avstralijo 0. Ženskih velemojstric je precej manj, samo 32. Največ jih je spet iz Sovjetske Zveze, skoraj polovica — 14.Drugo in tretje mesto si delita Madžarske in Romunija s po tremi velemojstricami. Jugoslavija ima 2. Z naslovom mednarodnega mojstra se ponaša 521 igralcev, med katerimi je največ Jugoslovanov, kar 60.Sovjetska Zveza jih ima 45, USA 40,Madžarska 35, Poljska 27, Bolgarija 22, Kuba 20,Cehoslovaška 19, Anglija 16 in Argentina 16. Zanimivo je, da ima Sovjetska Zveza kar 7 mednarodnih mojstrov manj kot pa ima velemojstrov. Lov na mednarodni naslov v Sovjetski Zvezi ni tako razširjen kol drugje, poleg tega pa v tej državi prirejajo relativno malo turniijev, na katerih bi bilo mogoče osvajati naslove. Mednarodnih mojstric je 98. Prva je Sovjetska zveza s 18 naslovi, za njo je Jugoslavija z dvanajstimi, na tretjem mestu pa je Romunija, ki ima 8 mednarodnih mojstric. KOŠARKA V drugem kolu balkanskega prvenstvi za košarkarje je Jugoslavija komaj pre', gala Romunijo s 74:72. Tako po porazu z Bolgarijo v svojem drugem nastopu niso bili dostojni ugledu, ki ga uživajo v evropskih košarkarskih krogih. Prema- ZMAGE BOJANA KRIŽAJA Prvi poln zadetek je dobil Bojan Križaj januarja leta 1980 v Wengnu, kije prav tisto leto slavil zlati jubilej svojt lauberhornske prireditve. Na poledenelem slalomišču, ki je že v normalnih razmerah ekstremno težko, je Križaj uspešno demonstriral svojo že uvćljavljeno tehniko, si na prvi progi priboril deset stotink sekunde prednosti pred komaj premagljivim Švedom Stenmarkom. nato pa na drugi vnovič potolkel velikega tekmeca, tako da ga je premagal v čistem boju, v katerem izvrstna slalomista nista delala napak. Naslednje leto je bilo v Wengnu videti že vse odločeno. Ingcmar Stenmark je imel zmago že tako rekoč v rokah. Toda na Startu sta čakala dva tekmovalca, ki sta si tistega dne trdno namenila Švedu prekrižati račune: tedaj še bolj malo znani Marc Girardelli z S. mestom in zmagovalec wengenske, ki mu je športna sreča velikokrat obrnila hrbet. Kolikokrat je že šel na drugo progo kot vodilni, a je nesrečno končal tekmo, ali pa je ostal mesto za zmagovalcem, o čemer govore štiri njegova druga mesta v slalomu in tri v veleslalomu. AVTO-MOTO V minuli sezoni so slovenski tekmovalci v avtomoto sportu od 49 zlatih kolajn, osvojili kar 36. V nedeljo 13. januaija so se v Kitz-buchelu nadaljevale slalomske tekme za svetovni pokal. Bojan Križaj je zmagal na pivi progi, v drugi progi pa je prišel šele na 8. mesto. S tem stoji v tekmah za svetovni pokal začasno na 4. mestu, v kombinaciji na 15. mestu in skupno na 6. mestu. V skupnih rezultatih je od Slovencev najboljši za njim Jure Franko na 23. mestu. Na tekmah za svetovno prvenstvo v smučarskih skokih v nedeljo 20. januaija v Innsbrucku so se naši odrezali bolje kot kdajkoli pop reje na svetovnih prvenstvih ali olimpijskih igrah. Primož Ulaga je s skoki 106 in 108 metrov prišel na odlično 6. mesto, Miran Tepeš pa s 101,5 in 106 metrov na 14. mesto Prvo mesto je zasedel Norvežan Bergerud (110m,106m), drugo in tretje mesto pa tekmovalca iz Finske. Trener zmagovalca Bergerunda in cele norveške ekipe je Slovenec Ludvik Zaje. Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim ! DOLINA SKAKALNIC - Planica Jure Franko najboljši športnik Jugoslavije OJ, TRIGLAV MOJ DOM! ODPRTA MEJA - TRST RAZOČARAN Težko si je zamisliti opravičljive vzroke za to, da morajo naši ljudje po 40 letih, odkar so si že drugič, pridobili svojo državo, zopet hoditi v Trst in se udinjati v težaške posle, da si izboljšajo svoj zaslužek. Uboga Slovenija. Slovenci smo po naravi delavni, sposobni in pošteni ljudje. Povsod po svetu smo se kot taki uveljavili. Če se tukaj in v drugih prekomorskih državah nismo všteli med najbogatejše, smo si pa povečini ustvarili nadpovprečni standard s solidnim gospodarjenjem. Nehote se nam postavlja vprašanje, kaj je narobe v matični domovini, da se morajo spoprijemati s tako velikimi ekonomskimi težavami. Saj ni mogoče, da bi pridnost in sposobnost Slovencev v domovini ne bila enaka onim v inozemstvu. Po zapažanjih, ki jih prinesejo naši ljudje iz obiskov v starem kraju bi jim tam menda prav prišlo geslo, ki bi popravilo navade, ki so prišle iz juga: Manj teoretičnega razpravljanja in več praktičnega dela. Po odpravi mejnega depozita ter po raznih carinskih olajšavah, ki so stopile v veljavo po Novem letu, so trgovci v Trstu pričakovali spet dober zaslužek od Jugoslovanov. Toda kot izgleda zaenkrat se zlati časi za tržaške mešetarje ne bodo tako kmalu ponovili. Kajti za 2500 dinarjev se v Trstu lahko nabavi le kilogram kave, ena čokolada in nekaj pomaranč. Druga pesem je pa za "črne" delavce in delavke, ki se sedaj spet lahko vozijo v Trst na delo, čeprav to z obeh strani meje smatrajo za ilegalno zaposlitev. Tako ženske, ki se udinjajo kot občasne gospodinjske pomočnice lahko zaslužijo tudi po 50 do 60 tisoč lir na dan (120 do 150 tisoč dinaijev mesečno), kar sta že dve lepi direktorski plači v Sloveniji, Zidar lahko dobi od 6 - 10.000 lir na uro. A plačali bi verjetno še bolje, pa si sami s preveliko ponudbo zbijajo BO LETOŠNJA ZIMA NAJHUJŠA ? V Sloveniji se sprašujejo in boje, da bo letošnja zima spet tako huda kot leta 1929. Takrat je celo Evropo zajel tak mrzli val, kakršnega ljudje niso pomnili. To je bila ena najhujših zim v celem tisočletju. Na 2. februarja na Slovenskem ni bilo kraja, kjer bi bilo topleje od -22 C, Najnižjo temperaturo so takrat namerili v Dobrniču na Dolenjskem in sicer -37 C. V mnogih krajih Slovenije pa se temperatura ni dvignila nad -30 C po več dni. Zemlja je zmrznila 1.30 m globoko. Hud mraz je skoraj ustavil ves promet. Številne živali so umirale od mraza. Reke so zamrznile, prav tako vodnjaki. V mestih je primanjkovalo kuriva in hrane. Vodovodne cevi so pokale, prav tako tudi drevje in celo železni predmeti. Bile so tudi človeške žrtve. Močnemu mrazu pa so sledili snežni zameti, plazovi in poplave. Tako vsaj razberemo iz zanimive knjige Janeza Kajzeija "S tramovi podprto mesto". Ta knjiga pa tudi mnoge druge zanimive knjige so na razpolago v knjižnici S.D.M. vsem, tudi onim, ki niso člani društva. VSE MANJ KAZNI ZA "POLITIČNE" V Sloveniji se zmanjšuje število politično kaznivih dejanj. Lani je bilo v tej zade-j»obsojenili le 22 storilcev za katere so Ootovili, da so bili v večini delomrzneži in alkoholiki z nizko izobrazbo. V letu 1980 so obravnavali 104 taka dejanja, v letu 1981 le 77, v letu 1982 še 72, v letu 1983 pa še samo 56. Pri kaznivih dejanjih je šlo za sovražno propagando, vzbujanje narodnostnega, rasnega in verskega sovraštva, za širjenje lažnih vesti, največkrat pa žalitev SFRJ. V zadnjih dveh letih so obravnavali dveovadbi za vojno hudodelstvo za časa vojne. Od tega je en primer še v preiskavi, drugi "primer Telič" pa je končan. Letos so zabeležili en primer vohunstva, ki seje končal na tajnem procesu pri vojnem sodišču. Uspešnost organov za notranje zadeve pri raziskovanju političnih prekrškov je precej višja od raziskovanja kriminala. Sodišča so pri kaznovanju političnih prestopkov upoštevala, da ti niso imeli težjega političnega ozadja in je šlo bolj za šovinistične izpade proti posameznikom. Izrekla so 63 odstotkov pogojnih kazni, pri zapornih kaznih pa so prisodili le zakonite minimume. ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777 Postrežem* boste v domačem jeziku ZA AVTOMOBILISTE Od 1. januarja dalje bodo morali vsi vozniki, ki uporabljajo ceste prvega in drugega reda (avtoceste) v Švici plačati posebno letno cestnino. Ta odlok velja tudi za vozila registrirana v tujini. V Sloveniji pa je od 1. januaqa dalje pričel veljati Zakon o obvezni uporabi varnostnih pasov. Sicer so že nekaj let sem ti pasovi bili obvezni. Razlika pa je ta, da bodo sedaj vozniki in potniki morali plačati denarno kazen ako jih bodo zalotili, da niso zavarovani s pasom. SPODBUDA ZA KMETIJE V HRIBIH Želja, da bi v Sloveniji pridelali več hrane je obrnila pozornost na kmetije v hribih za katere so ugotovili, daje večina po skupni površini in zaokroženosti večja od dolinskih. Izračunali so, da te kmetije v hribovskem svetu obsegajo 41.7 % površin v Sloveniji. Hribovski prostor daje desetino vsega pridelka žita, 38.2 % sena, 22.3 % vsega odkupa govedi, 29 % vsega odkupa mleka in 56.9 % vse vrednosti odkupljenega lesa in drv. Stroški pridelovanja pa so radi hribovitega sveta 30 - 40 odstotkov večji in je zato seveda tudi dohodek povprečno manjši kot v dolinskih kmetijah. Slovenske oblasti so se v zadnjih letih odločile spodbujati kmetijsko prided lavo v hribih z višjimi premijami in drugimi raznimi ukrepi. Do sedaj so upoštevali kot hribovske kmetije one, ki leže na zemljišču med 600 m nadmorske višine z nagibom, ki je večji, od 25 odstotkov. POVEČANJE STEKLARNE V ROGAŠKI SLATINI Rogaška Slatina je poleg zdravilišča in mineralne vode poznana tudi radi uspešnosti steklarne, kjer že kakih petdeset let izdelujejo prvovrstne in visoko cenjene kristalne izdelke. Ta steklarna, katere predvojni lastnik je bila podjetniška družba, v kateri je bil v glavnem nemški kapital, je bila vzpostavljena kot nekakšen podaljšek steklarn iz Zagorja ob Savi in Hrastnika. V njej so se osredotočili predvsem na izdelovanje finih izdelkov. Pretežno število mojstrov, vlivalcev stekla in brusačev je bilo poreklom iz sudetskih krajev,ki so pripadali Češkoslovaški republiki. Vendar pa se je v času do pričetka druge svetovne vojne izurilo v teh mojstrovinah že tudi večje število Slovencev. Po vojni, je v letu 1945 lastništvo steklarne prešlo v domače roke. Steklarna je bila sčasoma povečana in je sedaj eden najbolj uspešnih izvoznikov Slovenije. Sedaj zopet gradijo nove prostore, v katerih bodo lahko izdelali trikrat več kristalnega stekla kot do sedaj. Zaposlili pa bodo na novo 500 delavcev. Ze sedaj izvažajo za 8 milijonov dolarjev v U.S.A. Ta izvoz pa nameravajo z popolnim obratovanjem v novih prostorih podvojiti. KRIV JE ALKOHOL Zdravko Kavran iz Kočevja je 12. maja lani v pijanosti zabodel svojo enajstletno hčerko. Le hitra zdravniška pomoč ji je rešila življenje. Lani poleti gaje sodišče v Kočevju obsodilo na 3 leta ječe in obvezno zdravljenje alkoholizma. V decembru pa je ljubljansko višje sodišče na pritožbo tožilca "zvišalo kazen na pet let zapora. Kavranova žena je na sodišču pove- dala, da je mož po prometni nesreči leta 1977, ko je bil več dni v nezavesti, vedno več pil. Vinjen je bil neznosen, razbijal in grozil ter večkrat poskusil narediti samomor. Zadnji mesec pred dogodkom je bil še posebno prepirljiv in v enem kritičnih trenutkov napadel hčer z nožem. Sicer pa je po pričevanju žene dober oče in se hčerkama veliko posvečal. DRAGINJA RASTE Življenjski stroški so se lani v Jugoslaviji povečali za 46.1 odstotka. Največ so se zvišali izdatki za obleko in obutev — za 76.8 odstotka. Izdatki za kulturo 57.6%, stroški za stanovanja za 55 %, za promet 50.8 %, za higieno in zdra\je za 46.9 %, za tobak in pijače 35.8 %. Še najmanj so se povečali izdatki za prehrano 33.3 odstotka. To se ni zgodilo že dolgo. To pripisujejo predvsem stabilnejšim tržnim cenam, katere so se ravnale po klasičnem tržnem zakonu ponudbe in povpraševanja. OKUŽENA VODA V petek, 28. decembra je iz vodovodnih pip v Skofji Loki pričela teči voda z nenavadnim vonjem in okusom po kemikalijah. Oblasti so takoj zaprle dotok vode, ki jo dobivajo iz Hotavelj v Poljanski dolini ter odredile črpanje okužene vode iz cevi. Prepovedali so tudi pitje in uporabljanje vode iz lokalnih vodovodov. A-nalize so nato pokazale, da je voda okužena s fenoli, V petek so gasilci po Ško^i Loki začeli razvažati pitno vodo. Vodovodne naprave pa so takoj pričeli čistiti in razkuževati. SE EN SPOMENIK V Ljubljani govore o tem, da bi za 40. obletnico konca vojne postavili spomenik "Osvoboditeljem Ljubljane" v Zvezdi. Spomenik naj bi bil v obliki trikotne prizme na zelo visokem podstavku. Novi spomenik bi stal 30 milijonov. V "Delu" je bilo objavljeno več pisem bralcev, ki so večinoma proti postavitvi novega spomenika radi ekonomskih in estetskih razlogov. Na ožjem območju Ljubljane je sedaj 360 spomenikov NOB. NOVA LETALSKA ZVEZA Inex-Adria Aviopromet je pričel v decembru z rednimi poleti na progi Sara-jevo-Ljubljana-Munchen. Ta proga je namenjena predvsem poslovnežem, turistoii} zdomcem in študentom. Polet traja normalno 3 in pol ure. GORI...GO RI... Koncem novembra in pričetkom decembra sta kar dva velika požara poškodovala tovarniške objekte v Sloveniji. 29. novembra so zjutraj ob 4. uri Mariborčane prebudile gasilske sirene. Gorelo je v tovarni tirnih vozil in toplovodne tehnike "Boris Kidrič" na Studencih. Požar naj bi povzročil kuhalnik, ki so ga pozabili izključiti, iškodo cenijo na 300 milijonov dinarjev. Na 1. decembra zvečer pa je zagorelo v elektrostrojnih delavnicah rudnika rjavega premoga Hrastnik. Ogenj je številnim gasilcem uspelo omejiti šele drugo jutro. Vzroki požara niso znani, škode pa je predvidoma kar za 500 milijonov dinarjev. GORIŠKA BRDA - NOVA GORICA Sabotinska cesta, ki bo dolga približno 8 km in bo povezovala Goriška Brda z Novo Gorico preko italijanskega ozemlja, je na slovenski strani v celoti zgrajena. Zgradili so križišče v Solkanu, priključek na cesto Nova Gorica - Bovec, 1750 m dolg odsek do italijanske meje, 238 m dolg in 10 m širok most čez Sočo, v Goriških Brdih pa 4.5 km ceste. Cesta bo stala 700 milionov din. Odprli jo bodo v začetku aprila, ko bo tudi dograjen 1600 m dolg del ceste' na italijanskem teritoriju. SLOVENSKA AVTOINDUSTRIJA V Kopru so se razveselili lanskoletnega uspeha tovarne motornih vozil Tomos. Dosegli so rekordno proizvodnjo. Izdelali so kar 200.000 končnih izdelkov, kar je največ v 30 letih delovanja te tovarne. V IMV v Novem mestu pa so kljub pomanjkanju reprodukcijskih materialov in delavcev lani izdelali 38.815 osebnih in dostavnih avtomobilov. Od tega so v Francijo izvozih 21.554 R-4 (katrca) avtomobilov. Jiazamumik 61. To je bilo za nesrečnega Kozaraurnika preveč. ' Grdoba, nehajte že s svojim smejanjem!" je zarjul. "Nate svojo mazarijo! Nesite jo sami domov!" Udaril je sleikaija s pokvarjeno sliko tako močno po glavi, da m u je obvisela okoli vratu kakor ovratnica. Nato se ie usedel v avtomobil in odpeljal domov. 62. Gospod Kozamurnik se je zaradi lepe obleke kmalu potolažil. Sel je h krojaču iri si naročil novo. Ko jo je čez štirinajst.dni dobil, ni vedel od veselja, kaj bi počel. "Žena! Minka!" je vzkliknil. " V Kravji dolini je velika veselica. Zupan obhaja svojo štiridesetlet-nico. Peljimo se gledat!" NEPOZABNA SINJINA JADRANA Tretji in najmlajši sin pred 50 leti ubitega kralja Jugoslavije Aleksandra I., princ Andrej , je nedavno obiskal Avstralijo. Del svojega obiska je prebil tudi v Severnem Queenslandu, kjer je novinaijem dejal, da ga sinja barva Barrier Reef-a spominja na temno modro barvo Jadrana. Princ Andrej, kije bil rojen na Bledu, je zapustil Jugoslavijo, ko je bil star 10 let, je pra-pra vnuk angleške kraljice Viktorije in bratranec kraljice Elizabete. Ko je končal študije v Cambridgu se je najprej posvetil poljedelstvu; leta 1957 se je pridružil zavarovalnici Loyds, živel v Portugaliji, dokler ni pred 12 leti odšel v Z.D.A, kjer biva v Kaliforniji z ženo princeso Evo Marijo. V Avstralijo je prišel kot Veliki Mojster Reda St. John of Jerusalem, da podeli častna priznanja 22 članom tega reda, ki so se posebno izkazali na dobrodelnem polju.. ......................... HHtfÉM| ■ri f v, - ^BH ifcfimj - • *■ Wmm&StT- , mm KJE JE ZAPUŠČINA ? Švicarski pristojni organi proučujejo jugoslovansko zahtevo, izročeno v začetku oktobra, za "sodelovanje" pri identificiranju in pravnih postopkih o nasledstvu denarja, vrednostnih papiijev in dragocenosti s tajnih računov kralja Aleksandra Karadjordjeviča v švicarskih bankah. Kralj Aleksander, "prvi suveren kraljevine Jugoslavije", ki je bil umorjen pred 50 leti v Marseillu, ni svojim potomcem zapustil šifre tajnih bančnih računov in blagajn. Po švicarskih zakonih se, v slučaju, da ni v zapuščini pokojnika navedenih šifer, taki tajni računi odpirajo šele po 50 letih. Predstavnik švicarske vlade je dejal, da v sedanji fazi raziskovanja te zadeve ne morejo dati nobenih podatkov za kakšne račune gre, niti če so ti računi sploh v švicarskih bankah. ČUDNI V Italiji je izšlo že kar pet knjig o dogajanju v Medjigorju Hercegovina, kjer skupina otrok od 24. junija 1981 trdi, da se jim v domači cerkvi vsak dan prikazuje Mati božja. Položaj pa je tam zelo zapleten, kajti frančiškani, ki upravljajo domačo cerkev so sprti s škofom škofije Mostar Duvno. Ta škof trdi v enem dokumentu, da gre pri otrocih le za kolektivno halucinaci- CUDEZI jo. Na drugi strani pa otroci trdijo, da je Marija v enem prikazov karala škofa Zaniča. Jugoslovanska škofovska komisija naj bi, po poročilih italijanskega tiska, prepovedala uradna romanja v Medjigoije. Vatikan pa bi imenoval mednarodno komisijo za raziskavo "čudeža" le, ako bi tako zahteval škof Zanič preko jugoslovanske škofovske konference. IZVOZ - uvoz V prvih desetih mesecih je Jugoslavija izvršila 90 odstotkov planiranega izvoza. Slovenija pa 89 odstotkov. Izdelovalci električnih strojev in aparatov so ustvarili največji delež izvoza v Sloveniji, kar za 17 %. Proizvodnja vozil 4.8%, strojna industrija 7.7 %, pohištvo pa 7.5%. Glavni jugoslovanski uvoz je bila proizvodnja naftnih derivatov. V Slovenijo pa so uvozili največ za industrijo električnih strojev in aparatov (11 %), predelava kemičnih izdelkov je porabila 8.4 %, proizvodnja nafte in plina 8.2 %, izdelovalci vozil pa 7.3 %. DRAŽJI DNEVNIKI Cene dnevnemu časopisju v Sloveniji so se povišale od 1. decembra 1984 dalje za 5 dinarjev. Delo, Dnevnik in Večer stanejo poslej 25 dinarjev, številke s prilogami pa 30 dinarjev. Vzrok podražitvi je povišanje reprodukcijskih stroškov, ki znašajo za eno številko Dela 37.056 dinarjev. 63. Čez pol ure so že bili v sosednji vasi. Že od daleč je dišalo po pečenki. Gospod Kozamurnik je spravil svoj avtomobil nekam pod streho. Nato' so vsi trije krenili na veselični prostor. 64. Minka se je prva smela peljati z vrtiljakom. Izbrala si je mesto v lepi ladjici, ki se je tudi vrtela. "Ali se še ne bo začelo?" je vprašala nepotrpežljivo. TONE ZAGORC AVIATION MOTORS (Next Door to Westgate Motor Inn) 9 Aviation Road, lAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363 • Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES • Dynamometer Tuning • Distributor Analysis and Modification • Computer Wheel Alignment and Front End Repairs • Electronic Wheel Balance • Discount Tyres • All Types of Repairs FREE QUOTES Športna puškama Prodaja Lovskega orožja in municije ZA BISTRE GLAVE VODORAVNO 1. Dobre volje 6. Potem 7. Ne za šalo 9. Gozdni sad 12. Vesel 15. Posoda 16. Grm 17. Pomemben NAVPIČNO 2. Sličen 3. Leposlovno delo 4. Ljudska skupnost 5. Star kovanec 8. Neporočen 10. Začrtana pot človeka 11. Zmešnjava 13. Upanje 14. Nemško žensko ime