»Kmetijska Matica." (Književna družba za kmetsko ljudfl(tvo.) Tisk je diames najboljše 'propagandno sredstvo, a dobra knjiga človekov maljlboljši prijatelj. To vdja za vs>e sloje in ivse kraje, najbolj pa še za naše podleželje, ki ni dieležno raznih kuliturnih in izobraževatlinih ustanov, ki dvigajo nivo i-zobfazbe in napredlka na§ega meščarusitvia. Splošna in posebino še' strokovna izobraz= ba je .nagemu ikmetovalcu itako nujna eksisitenčna potreba, da anaramo le z 'veseljem pozdrarviti slehemo pozttivno alkcijo v Ite-m pravcu. Toda stirokovnjaki ne morejo ved«o in v -Msako vas na ideželi1, redika posalmezina predavanja in še redikejši tečaji nudijo mnogti piremalo. To občutno1 vrzel izpolnjuje dobra srtro« kavna Iknjiga. Najideafaejši :posiredovaJlec med ljud&tvom in ikmjigo je uči'telj, ker pozna na eni strani' irazmere in jpotrebe Ijudstva, na Uirugi strani pa^dobro iknjigo; zato lahko svetuje in priporoča eno in d.rugo na obeh Stra* neh. Žal so ikrajmi šolsttci odlbori v svojo 1'asit* no Skodo \ičasih zeilo »kopi pri odmeiri izdatkov za šolslke (knjižnice, ki naj bi bfle cen« icalno ognjišce gospodars3ce(ga pouka v vsakem šoMcem okolišu. Za ceneno -nabaw knji^g s'krbe prii nas razne tislkovne družbe in zadlruge. Našemu podeždljiu je namenjeina pred)v«em »Kmetij« sika Matica«, Iki se ptri svojem dldlu ozira \iIdjučno na potrebe našega kmetakegai stanu in rzdaja literaima dela, ki moTejo č&sto samo njega zanimati. Zato je raizumljrvo, da se je manj ipcnsiiužujejo meščani, dasi so njene edi^ cije tudi pri njih deležnc izrednega zani» mamja. Odlika Kmetijslke Maltice .so njene po= ljudino piiaame ikmetijisko fsitrokovne knjige, katerim se redno pridiružujeijo poleg povesti še druge z goapodarslko, iprir^odaslcvnio, zgadovinsjko in aploh pouono vsebino. Tako nam je v zadtijih ietih ipokJoniflla KafolofVo »Sad< jairsitvo«, Iki je že v nasledlBJem letu doživeTo drugo izdajo, Rohrmainovi »Zbinki tkmetijisikih naukov«, Gorrtbačevo »Umrio kleitiairsfva«, tovariša Skul'ja »Našo zelenjad«, Oblakovo »Našo prašičjo rejo«, Teržanovoga »KmetovaKevega svetovailca«, dalje P'rerpeluhoiv'o »V boju za zemllljo i.n dir^žavo«, Sovretove »Gospodarske razmere ipri sltarrh .narodih«, Mae= teflincfe^Ve^strovo. »Življenje čebal«, »Kuhar= sJce bukvice za kmete(ke žene in dekleta« in druge. Ze iz teri bežmih nalvedlb se jastio vidijo samernice, :ki vodijo Kmeitijsko Maltico pri njenem delu. Njcno književno darilo za leto 1930. je obscgalo običajne 4 Iknjige, od katerih nas je najbolj iznenadfla prof. Čermeljeva »Ljudsflca as'tironomija«, edilna isvoje vriste v naši Titeraturt. Pri njeni izivirisAnoisti se priav nič ne čudimo, če je skoro sama od sebe zfle-zla med šolisike pomožne knjige. Tudi nobetna šo&ka knjižnica je ne bi smela ppgrešati, ker bi primcirnejšo težko dobili celo ipo izrecneim ¦naročihr. (Knjiga obsega 192 ¦sltirani velike osmerke, j« bogialto iliJstirirana in ima pridani še dve karti: obzorno m isoverne polute1. Pnof. Zalaznik: o»'Dvi',g ulboge gmajn e« nam podaja zgodovino borbe jugoslo* varnsikega kmeta za svabodo in pravico -V! dobi od njegove naselitve na dattiašnjem ozemlju do ustanovitve svoibodne difžave. Tudi ta knjiga bo Ia'hko tovarišem dober :pri= pomočeflc pirT pouku domače zgodovine. Poves)t »Cesita« je izvirno delo nasega tovariša Tonettai Gaspairija. Njegove povesti so na dobrem glasu in tudi to njegovo delo je javno&t praiv simpationio isprejela. Tragična usoda mladega idealisitjai, ki preitrpi že v Svoji mladlositi' ttežke udarce pevinega življenja, oba čuti v sve'tovtni vojni poileg telesnila ran še razočaranje svoj^ ljubezni in pade koncem vojne na> dorruaičih tleh, ubit od Taistnrh Ijudi, braneč pred pttdivjanimi irojaki' svojeiga nevrednega bližnjega, ki je ipred leti vrgel njega in njegovega očeta na. cesto — je jddro po^ vesti. Kot četrto knjigo naj oimenim še V e 1 ilk i koledar za leto 1931. iz zelo zaTtimiVimi Tazpravami kot so n, pr.: Preporod slovefnslke vasi, Ptregled novejše kmetijskc zalkonodaje, Solkalstvo na kmetifo, Kriza itd : Naročnina se je s fekočim letom iznižala oa 20 iDin. Znaino nam je sitiremlijenje Km€itijis(ke Maitice, da priVabi v svoj krog sdtrudlnikov in poverjenikov čim več našdh tovarišev in Itovarišic. Zato naj tudi tc vn&tice srtužijo spoznavanju te ikullturnc usltanove našegiai podeželja z namcnom, cla se tovariši i is.aimi z njo okorisitijo i njej pomagajo do uspešmega raz« voja. ' R.