COBISS Irekie s sea tr KRRJRN •352 9 (497 4 M i r na ) iiiiiin 007S529.2 Informator krajevne skupnosti Mirna • letnik Vlil. • št. 2/2003 • junij 2003 • Izhaja po potrebi ( \ \ Ob 6. juniju, prazniku krajevne skupnosti Mirna, krajankam in krajanom iskreno čestitamo in vse vabimo na prireditve, ki bodo organizirane v času praznovanja. Svet KS Mirna v_____________________________________________________I_________________J NOVA DELNIŠKA DRUŽBA TOM Podjetje TOM d.o.o. družba z omejeno odgovornostjo se je »rodila« na Mirni in je izšla iz podjetja, ki je najprej proizvajalo šivalne stroje (to je bila »nepozabna« Tovarna šivalnih strojev, ustanovljena leta 1954) in se je kasneje zaradi »višjih interesov« priključila novomeški tovarni avtomobilov imv. Po nekajkratnih reorganizacijah so del TOM Mirna od lastnice Dolenjske banke odkupili delavci delničarji, drugi del pa je leta 1997 odkupila poznana firma Prevent d.d. iz Slovenj Gradca. TOM Oprema d.o.o. se je že naslednje leto preimenovala v prevent spm d.o.o. Ker obe firmi s skupnim dvoriščem nista bili najbolj zadovoljni, so delničarji preostanka TOM izkoristili ponujeno priložnost in odkupili celotno podjetje iskra v Mokronogu, svoj delež TOM pa so prodali Preventu. Obe firmi sta bili s kupčijo zadovoljni. TOM se je postavil na trdne noge, ko se je leta 1999 preselil v nove, večje prostore in zakorakal novim uspehom naproti. Danes že zaposluje 150 delavcev, vendar to še zdaleč ni vse. V teh nekaj letih so vodilni delavci pod svojo streho spravili firme TOMCOMMERCE d.o.o. Puščava, PRESEK d.o.o. Slovenska vas, mdk d.o.o. Karlovac, Tapetništvo Radovljica in od letos tudi novo opremo, Tudi otroci se na izdelkih TOM počutijo odlično (Foto: D.Z.) V letošnjem planu imajo še ustanovitev invalidskega podjetja TOMIN d.o.o., nakup distribucijsko logističnega podjetja v Nemčiji in skupaj z lokalnim partnerjem ustanovitev podjetja v BIH. Vse družbe bodo imele skupno upravo in nadzorni svet družbe TOM, ki sta že imenovana. Velik projekt, ki ga bodo sposobni in prodorni delavci vse bolj prepoznavne firmeTOM nedvomno uresničili! V lanskem letu so z okoli 200 zaposlenimi delavci ustvarili 2,580.587.000 SIT prometa. Danes firme že zaposlujejo skupaj 410 delavcev. V prvih štirih mesecih so ustvarili za milijardo 836 mio SIT prihodkov. Načrtujejo, da bodo do konca leta ustvarili med 5,5 in 6 milijardami SIT prometa in 70 mio SiTdobička. Pozitivno in uspešno poslujejo vse družbe, razen NOVE OPREME, ki pa po prevzetju v januarju že kaže boljše rezultate kot v preteklosti. Pričakujejo, da bo tudi ta družba v naslednjih mesecih izšla iz rdečih številk. Danes družba TOM proizvaja oblazinjeno pohištvo za stanovanjske objekte in mobilne enote (notranjo opremo za počitniške prikolice, avtodome in plovila) ter opremo za športne objekte. V petih stalnih salonih pohištva permanentno prikazujejo nove dosežke njihove proizvodnje. Letošnji najpomembnejši cilji družbe SO: * utrditev blagovne znamke TOM * postavitev tovarne (cca. 4200 m2) za podjetje Presek (skupaj z dvema kooperantoma) * preselitev podjetja Tapetništvo Radovljica v večje proizvodne prostore * saniranje poslovanja v Novi Opremi * organiziranje proizvodnje v Obrovcu(Elan) Družba TOM uspešno sodeluje s pomembnimi poslovnimi partnerji Adria Mobil, Revoz, Elan, Hidria,... Da so kvalitetni proizvodi firme res prepoznavni na tržišču, kaže tudi izdatno sponzoriranje odličnih športnikov. BADMINTONSKI KLUB TOM je med najuspešnejšimi v državi. ULTRAMARATONEC DUŠAN MRAVLJE, poznan vsej atletski javnosti širom sveta, nosi na oblačilih znak TOM in prav te dni teče na relaciji Lisbona - Moskva. 5100 km! TOM je sponzor naše odlične atletinje BRIGITE LANGERHOLC, kijevfinalu teka na 800 m na olimpijskih igrah v Syd-neyu za Slovenijo pritekla 4. mesto! Družba seveda sponzorira tudi domači odbojkarski klubTOM Mokronog. TOM JE DOBRA FIRMA! Proizvodna hala TOM Mokronog (Foto: D.Z.) KRAJAN • Glasilo Krajevne skupnosti Mirna • Izdajatelj: Krajevna skupnost Mirna • Glavni urednik: Dušan Zakrajšek • Odgovorni urednik: Dušan Skerbiš • Oblikovanje in prelom: Smuk, Goran Smuk s.p., Trebnje • Tisk: KOPO d.o.o. Mirna • Glasilo izhaja po potrebi • Naklada: 1.250 izvodov • IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV V času od zadnje številke Krajana smo člani sveta kar nekajkrat sestankovali, saj teče naše delo tudi po posameznih komisijah. 4. REDNA SEJA SVETA KS MIRNA je bila 5.3.2003 ob 19. uri v prostorih KS Mirna in so se je poleg vseh članov sveta udeležili še člani občinskega sveta Janez Kovačič, Edo Novak, Franc Jevnikar, Alojz Kastelic in ravnateljica OŠ Mirna Anica Marinčič. Opravičil se je član občinskega sveta Stane Cvelbar. Manjkal je svetnik občinskega sveta Jože Tomšič. 1. Vračanje vloženih sredstev v telefonijo bo prva obravnavala občinska komisija, ki pa bo ustanovljena šele tedaj, ko bo opravljeno lastninjenje Telekoma. 2. Soglasno smo potrdili finančno poročilo. 3. V organizacijski odbor, ki bo izdelal predlog programa praznovanja krajevnega praznika imenujemo: D. Skerbiša, V. Kolenca, N. Borštnarja, A. Marinčič, T. Povšiča, B. Kraljevski in predstavn ika svetni kov občinskega sveta. 4. Za razvoj KS Mirna je pomembno tesno sodelovanje z občinskimi svetniki. Ti lahko veliko prispevajo k napredku. Prednostna naloga je dokončanje šole, zato si morajo prizadevati za sprejetje občinskega proračuna, saj bo delo pri gradnji le tako lahko normalno teklo. Predsednik je poudaril, da se morajo izogniti političnim interesom in predlagal ponovni sestanek, ko bo dokončno izoblikovan program dela. 5. Na predlog J. Kovačiča se ustanovi Klub svetnikov Mirna, da bi vseh 6 iz naše KS delalo za dobro krajanov, seje paskliče predsednik KS Mirna. 6. Predsednik KS bo, ko bo znan javni razpis, sklical predstavnike vseh društev iz KS Mirna in povabil na sestanek tudi g. Kržič, da jim bo pojasnila, kako se lahko vključijo v program za pridobitev sredstev. Svetniki v občinskem svetu morajo doseči sprejetje prostorskega planaza Mirno, da bi krajani lahko gradili. Podpiramo delovanje kluba svetnikov občinskega sveta iz KS Mirna in sodelovanje s svetom KS. 7. Komisija za kulturo, v kateri so predstavniki vseh društev, in jo vodi N. Borštnar, se je sestala 28. februarja in začela oblikovati skupni program kulturnih prireditev v KS. Komisija za šport še čaka z delom, saj bodo program lahko sestavili šele, ko bo znano, s kakšnimi sredstvi lahko računajo pri organizaciji. Obe komisiji je predsednik zadolžil, da pohitita s programom, za naslednje leto pa moramo programe objaviti že v decembrskem Krajanu. 8. • OŠ Mirna sofinanciramo poplačilo že realiziranih gledaliških predstav za otroke v višini 90.000 SIT. • Škarpo na parceli B. Gregorčiča, Pod Radovnico 5, Mirna, sezidajo krajani Zabrdja, material pa zagotovi KS. •Vse komunalne probleme, ki niso povezani z investicijskimi sredstvi, rešuje komisija za komunalno in ostalo infrastukturo (J. Bračko, J. Mandelj, M. Jevševar, I. Zaplotnik, A. Kirm). • Odobrimo najnujnejša popravila v domu Partizan (beljenje, čiščenje parketa...). • Imenujemo poravnalni svet, ki bo reševal spore med krajani (ceste, mejna zemljišča) v sestavi: Jože Mandelj, Janez Bračko in Dušan Skerbiš. IZREDNA SEJA SVETA KS MIRNA je bila 24. marca 2003 ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Mirna. Poleg članov sveta se je seje udeležila še ravnateljica OŠ Mirna Anica Marinčič. Odsotni so bili: V. Kolenc, J. Mandelj, N. Borštnar, M. Novak, M. Škufca in M. Jevševar. Ker se lahko zgodi, da v primeru, če proračun tudi v sredo, 26. 3. 2003 na seji občinskega sveta ne bo sprejet, šola z naslednjim šolskim letom ne bo pripravljena za pouk, pooblaščamo predsednika sveta KS, da skliče zbor krajanov, jih seznani z zaskrbljujočo situacijo in jim pove, da tudi svetniki iz naše krajevne skupnosti ne delajo za dobro krajevne skupnosti in občine. Predsednik sveta je analiziral predlagano sestavo članov odborov in komisij pri občinskem svetu, predvsem tistih, ki razporejajo finančna sredstva, in ugotovil, da je centralistično naravnana, saj so v njej v večini Trebanjci. Od tako sestavljenih odborov ne moremo pričakovati ustrezne razporeditve sredstev na vse KSvobčini. Če v občinskem svetu ne bo odgovora na našo kritiko in ne bo prišlo do korekcije, pooblaščamo predsednika sveta KS, da v dogovoru z ostalima krajevnima skupnostima mirnske doline (Šentrupert, Mokronog) začne z aktivnostmi za oblikovanje občine mirnske doline, za katero izpolnjujemo vse pogoje. 5. REDNA SEJA SVETA KS MIRNA je bila 16. 04.2003 ob 19.30 v prostorih KS Mirna. Udeležili so se je vsi člani sveta razen Veljka Kolenca, ki se je opravičil, in Jožeta Mandlja. 1.Srečanj s krajani, ki jih je predsednik KS Mirna opravil do sredine aprila, se je udeležilo 230 krajanov. Najslabša udeležba je bila na Mirni, po vaseh, predvsem na Selu, Cirniku, Sevnici pa je bilo zanimanje za delo v KS veliko večje. Največ težav je s cestami (bankine, prometni znaki, zaščitne ograje), v vaseh manjkajo na strehah snegolovi, težave so s pitno vodo... Na predlog predsednika sveta KS smo sklenili, da se po praznikih sestane odbor za komunalno ureditev, ki ob sodelovanju članov sveta, zadolženih za posamezna področja, pripravi pregled želja krajanov in izdela načrt del za letošnje leto (glede na razpoložljiva sredstva), ostalo pa vodimo kot naloge za naslednje leto. Trenutno KS nima niti sredstev za pokrivanje tekočih obveznosti. Za sklic seje odbora je zadolžen g. Bračko. Prav tako moramo v naslednji številki Krajana razložiti krajanom, katera dela so v naši pristojnosti. 2. Poskrbimo za ureditev gozdne poti (od Koprivca ob levem bregu potoka) proti Lanšprežu, za kar se povežemozgozdnim gospodarstvom in Dobom. 3. Naslednja številka Krajana, ki bo izšla prve dni junija 2003, bo posvečena krajevnemu prazniku. Takoj se mora sestati uredniški odbor, prispevke pa je potrebno oddati do 15. maja. V Krajanu poleg ostalega objavimo odlok o kmetijskih strojih na cestiščih, saj se s spomladanskimi deli veča nevarnost v prometu. Krajane ponovno obvestimo, da je naš časopis le informator o dogodkih in v njem ni prostora za politične polemike. V rubriko "Koščki sonca” tokrat uvrstimo našega najstarejšega krajana Slavka Kirma iz Migolice. 4. Obravnavali smo več prošenj. Vse, v katerih so nas prosili za finančno pomoč, smo morali preložiti na čas, ko bo dotok finančnih sredstev spet normalno zagotovljen (Društvo upokojencev Mirna, PGD Sevnica, Balinarski klub Dana Mirna, Vaščani Gomile - soudeležba pri menjavi vodovodne cevi). • Dogovorili smo se, da Francu Vojnoviču, Praprotnica 4 odobrimo delno pomoč pri oskrbi vode preko gasilcev GD Mirna, kar velja tudi za ostale krajane Praprotnice in Stare Gore, ki še vedno nimajo ustrezne pitne vode. • Osrednjo prvomajsko prireditev na Debencu, ki je po 21. letih postala res tradicionalna, podpremo s plačilom računa za storitve, opravljene v KS Mirna, vvišini 130.000 SIT. • Jožefo Butara, Mirna, obvestimo,da obnovitev ograje ob njeni parceli (dolg iz prejšnjega mandata) rešujemo skupaj z Dano. • Na parceli Jožefe Sladič, Mirna, postavimo napisno tablo z opozorilom, da sta vožnja in parkiranje po privatnem zemljišču prepovedana. • Saša Pandža, Stan, sklene tripartitno pogodbo o ureditvi koče na Debencu. • Z Jožetom Horvatom, Mirna, razširimo pogodbo o delu. Urna postavka je 600.00 SIT neto. • Po 15. maju bo v naši KS organizirana splošna očiščevalna akcija. Poskrbeli bomo za kontejnerje, k sodelovanju pa bomo povabili tudi lovce, gasilce, ostale organizacije in društva. • Člani sveta smo podprli pismo župniku Kuneju, v katerem smo ga zaprosili, da spoštuje že več let staro odločitev sveta KS Mirna, daje pri pogrebnih svečanostih na čelu sprevoda državna zastava. • Dolenjske lekarne so pripravljene urediti lekarno na Mirni, vendar mora občina prej odvzeti koncesijo g. Banu, ki je do nedavnega opravljal to dejavnost, (medtem so na občini že imenovali komisijo) • Slavki Habinc, ki je prosila, da bi se v naših prostorih sestajal tudi Aktiv kmečkih žena, ugodimo. • Naši prostori so odprti tudi za delo ostalih organizacij in društev, le za čas sestankov se morajo dogovoriti. ZANIMIVOSTI ŽELIM Sl KONSTRUKTIVNEGA DELA OBČINSKEGA SVETA Pogovor z županjo občine Trebnje, gospo Marico Škoda Čas res hiti. Pred dobrimi štirimi leti sem se za Krajana pogovarjal s takratnim ponovno izvoljenim županom gospodom Cirilom Pungartnikom o aktualnih vprašanjih, ki so bila tesno povezana z razvojem našega kraja. Na račun KS je tedaj še pritekal denar krajanov v obliki samoprispevkov. Ta vir prihodka je usahnil že 31.12.2001, vendar pa se je v teh letih v naši krajevni skupnosti le nekaj »premaknilo«. Most preko Mirne (obnovitev), most za pešce (čeprav z znatno zamudo!), obnovljene so nekatere občinske ceste, križišče pred šolo, adaptacija mrliške vežice, položen je cevovod s čisto vodo iz reke Mirne do bazena - kopališča pod gradom in še kaj bi se našlo. Vendar je za kar nekaj projektov zmanjkalo volje in denarja: sanacija cestnih prehodov z železnico na Gomili, Zvijavnici, pred Sv. Heleno; še vedno ni določena obrtna cona (vlak za določitev industrijske cone je odpeljal že pred leti!). Še vedno^ so nerazčiščena razmerja do čistilne naprave (CČN). Prav te dni so elektrodistributerji ukinili dobavo el. toka zaradi neplačila dolga. Pred več kot štirimi leti je takratni župan imenoval komisijo... »Kopališče« na Mirni, ki je sedaj v občinski lasti, še vedno ni pripravljeno za sprejem kopalcev. Pozabili smo na izgradnjo ceste ob kraju Mirna, promet po središču Mirne pa je iz dneva v dan gostejši in postaja nevzdržen... Seveda nismo pozabili na silovito neurje s točo, ki je leta 2001 dobesedno sesula našo osnovno šolo. Takrat je občinski svet odločil, da bo šolo temeljito obnovil in zgradil prepotrebno telovadnico. Čeprav znatna sredstva prispeva tudi država, glavno breme nosi občinski proračun, ki je tako močno okleščen kar za nekaj let. Dela tečejo po programu in učenci bodo 1. septembra letos že sedeli v klopi vobnovljeni šoli. Županja: »Po nekaj zapletih smo vendarle sprejeli letni proračun, za katerega je na koncu glasovala večina svetnikov. Le štirje svetniki so glasovali . ■ ,r- „ ,, proti sprejemu proračuna. To pa je že Županja Manca Skoda (Foto: D.Z.) njihova navada in so enostavno proti meni. Nekateri svetniki me tudi žalijo in mi na štiri oči celo grozijo, vendar sem optimist in situacije ne nameravam zaostrovati. Še naprej bom prijazna, vedno pa opozarjam, da moramo biti konstruktivni.« niso v korist večine občanov. Vse pogosteje se slišijo zahteve po ustanovitvi nove občine... Županja: »Jeza občanov je nastala zaradi strankarskih razmišljanj, ki so sicer legitimna pravica, vendar dvomim, da bi iz tega lahko potegnili kakršnokoli korist. Vendar upam trditi, da so krajevne skupnosti Mirna, Šentrupert, Mokronog in druge, iz proračuna prejele v zadnjih letih več sredstev kot KS Trebnje.« Krajan: Vsekakor imajo krajani Trebnjega več možnosti za boljše vsakdanje življenje. Lahko tudi gradijo, ustvarjajo, se šolajo in koristijo ponujene kulturne in druge dobrine. Trenutno se v Trebnjem gradita dve veletrgovini, ena poleg druge. Zakaj se naprimer ena ne bo zgradila na Mirnič Županja: »O tem, kje bodo gradili trgovine, seveda odločajo investitorji. Je pa res, da so biie opravljene študije, po katerih lahko napovemo pričakovanje, da se bo po izgradnji avtocestnega križa v Trebnje in neposredno bližino te ceste priselilo nekaj tisoč ljudi, ki bodo seveda tudi kupci. Trebnje ima to srečo (ali pa nesrečo), da je bila ob kraju leta 1958 zgrajena sedanja transverzala, ki že sedaj prinaša večji letni razvoj za 8 do 10 odstotkov. Pravzaprav tudi v Trebnjem ni vse tako rožnato. Nimamo spodobnega kulturnega centra. Še posebej ob sobotah v trgovini čakam ob blagajni v vrsti za plačilo po celo uro. Z nekaterimi zastavljenimi projekti se bo v nekaj letih stanje izboljšalo.« Krajan: Občani želimo slišati najbolj verodostojne novice o programu občine. »Vladna« koalicija, kot je bila zamišljena pred volitvami, je propadla. Zato imamo Mirnčani vse manj zaupanja v delo občine. Vse preveč je strankarskih razprtij, ki Krajan: »Lani so bila odobrena sredstva za obnovo zelo poškodovane osnovne šole. Kako je občina kot glavni finanser zadovoljna s potekom gradnječ« Županja: »Gradnja lepo napreduje po planih in menim, da bo do pogodbenega roka dokončana. Poskrbeli smo, da bo izšel tudi razpis za dobavo opreme in upam, da ne bo pritožb. Morala sem z odredbo spremeniti barvo strehe, ki jo je projektant iz Kopra (morje!) določil plavo, kar pa se po mojem prepričanju ne ujema z okoljem. Sedaj je določena opečno rjava in menim, daje tako prav« Krajan: Kot že rečeno, nekaj večjih krajev razmišlja o ustanovitvi nove, skupne občine. Kaj bi kotžupanja svetovali? Županja: »Razmišljanja o samostojni občini so trenutno nekonstruktivna. Člani občinskega sveta o tem ne razmišljajo. Načelno nimam nič proti ustanavljanju občin, vendar menim, dajeta igra zelo nevarna...« Krajan: Kdo je odgovoren za to, da je lekarna na Mirni zopet zaprta in kdaj bo drugače? Društva, predvsem aktivna, se pritožujejo, da od občine ne dobijo dovolj denarjazasvoje delovanje. Županja: »Napaka mojih predhodnikov je bila v tem, da so dali koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti privatniku. Sedaj se zopet dogovarjam z Dolenjskimi lekarnami, da bi ponovno prevzele to dejavnost. Upam, da kmalu. Društva, ki za nazaj niso dobila sredstev za svoje potrebe, pač niso vložila (pravočasno) svojih programov. Brez teh pa po predpisih denarja ne moremo odobriti. Menim, da je v tem malomarnost funkcionarjev prizadetih društev. Treba se je pravočasno prijaviti na razpis.« Krajan: Koliko denarja bo Občina letos vložila v kopališče pod mirnskim gradom in za kakšne namene? Županja: »Mislim, da je za ta bazen letos predvideni vložek 6,5 milijonov tolarjev. Namenjen je za postavitev ograje okrog objekta.« Krajan: Že dolgo se krajani Trebnjega odločajo o najboljši varianti trase nove avtoceste. Kako daleč so dogovori z graditelji? Županja: »Ministrstvo za okolje in prostor, DARS in Ministrstvo za promet so obljubili, da bodo do konca maja pripravili študijo o variantah (pobočna in dolinska) z zaključeno obvoznico Trebnjega. Nato bomo z zainteresirano javnostjo poskušali izbrati najboljšo varianto, ki bo tudi za sam kraj Trebnje najbolj optimalna. Realno je pričakovati, da bo ta cesta do meje s Hrvaško zgrajena do leta 2007. Za izgradnjo ceste ob Mirni zaenkrat od državnih organov ni videti kakega navdušenja ali volje. Krajanom Mirne povem še to, da je imel občinski svet v teh mesecih štiri seje. Sestavljeni so tudi odbori in komisije, v katerih so pretežno člani desnih strank. Žal so nekateri predlagani krajani z Mirne tako tudi izpadli iz sestave odborov« Z županjo se je pogovarjal Dušan Zakrajšek POZNAMO SOSEDA? FRANC DIM Starejši krajani prav dobro poznamo Frenka Dima, po domače Jermuslevega Frenka z Brezovice pri Mirni. Še posebno je znan tistim, ki smo kdajkoli v preteklih desetletjih gradili hiše, gospodarska poslopja, zidanice, vikende, kozolce in sploh stavbe, na katere je treba montirati lesene »grušte«. Frenk je bil dolga leta najbolj iskan krovec »Cimerman« daleč naokrog. V naravi ljudi je, da gradnjo stavbe dokončajo čim hitreje in kar se da kvalitetno, seveda pa tudi čim ceneje. Kdor se je odločil za gradnjo, je prav gotovo poiskal Frenka. Daleč naokrog je bilo poznano njegovo »teroriziranje« sodelujočih delavcev. Brezpogojno so morali delati po njegovih navodilih. Za malice je bil odmerjen le kratek čas. Z leti pa so ob nenehnem visokem delovnem tempu tudi Frenku pošle moči. Floja je postala počasnejša, negotova, bolehanje in leta pa so tudi opravili svoje. Zadnje dni v tem letu bo dopolnil 75 let. Brez dela pa seveda ne more. Ukvarja se z izdelavo pomanjšanih kmečkih ali vinogradniških posod, naprav in podobnih reči kot so preša, brenta, sodček, kolovrat, pa tudi kmečka orodja, ptičje krmilnice in še marsikaj. Vse to seveda iz lesa, lepo izrezljano in privlačno. Pred njegovo hišo stoji ogromen golobnjak, obdan z mrežo. V njem se šopirijo golobi raznovrstnih pasem, v njem gnezdijo tudi škorci in vrabci, v sadnem vrtu pa še siničke, brglezi in žolne. Frenk ima rad živali, zato tudi poskrbi zanje. Pozimi jih redno krmi, zato so skoraj domače, saj vedo, kdo jim je prijatelj in zaščitnik. Kar nekaj ur sva obujala spomine. Na vprašanje, kako je preživel mladostniška leta, je dejal: »Naša družina je bila velika. Mati je rodila trinajst otrok, sedem fantov in šest deklic. Bil sem najstarejši in zaradi tega sem imel »vodilno vlogo« pri delu. Za takratne razmere smo imeli kar velik grunt - 13 ha zemlje je bilo treba obdelovati. Osnovno šolo sem končal na Mirni. Nekaj časa sem delal na kmetiji, ker pa sem vse bolj potreboval svoj denar, sem se zaposlil pri poznanem tesarju in krovcu mojstru »Miklavžinu« - Gregorčiču. Seveda so takrat obrtniki neradi prijavljali svoje delavce občinskim in socialnim službam. Tako so se izognili dajatvam, jaz pa sem ob upokojitvi pred , devetnajstimi leti moral vplačati v pokojninski sklad za štiriletno obdobje, ko nisem bil prijavljen in zavarovan.« Krajan: Kje si bil nato še zaposlen? Kakšne spomine imaš na tiste čase? Nekaj izdelkov Frenka Dima (Foto: D.Z.) Frenk: Želel sem si boljše službe in odločil sem se za železnico. Nikoli mi ni bilo žal za ta Krajan: Kaj vse si še počel v svojem življenju? korak, saj sem kot mlad človek v tistih letih doživel Vem, dajebilokar razgibano, veselo, pa tudi trdo in zanimive in nepozabne dogodke. Še danes se jih rad žalostno. spomnim. V skupini (4) smo delali na »denčarjih«. To so bili tovorni vlaki, ki so vozili na relaciji Ljubljana - Zagreb - Beograd tovor, ki v kosu ali paketu ni presegal teže 500 kg. Na vmesnih postajah smo tovor nakladali in razkladali. Delali smo v turnusih po nekaj dni. To mi je zelo odgovarjalo, saj sem kar dobro zaslužil, v prostih dneh pa sem s še nekaj delavci postavil marsikak »cimper« - za priboljšek in dušo, saj brez tovrstnega dela nisem mogel biti. Dobro se še spominjam, kako smo nekoč v dveh skupinah denčarjev v nekem beograjskem parku čakali na povratek kompozicije. Seveda smo kar pridno praznili steklenice pijače, ki smo jo vedno vozili s seboj. Moj kompanjon je prazno steklenico nekontrolirano odvrgel v gručo ciganov, ki so prav za grmom »taborili«. Steklenica je zadela njihovega otroka v glavo. Posledice so bile še bolj bolne. Cigani so premlatili sodelavca, da je bil ves črn. Batine sem mu skoraj privoščiI, saj sem ga pred tem kar nekajkrat opozoril, naj se vede dostojno. Seveda je bil kriv alkohol...« Krajan: Verjetno se spomniš, kakšno plačo si imel in kajsilahkoznjo kupil. Frenk: »Ja, še dobro se spomnim, da sem dobil tiste čase 4.000 dinarjev mesečnih osebnih dohodkov, enkrat pa so poskočili na 6.000 dinarjev. Vreča cementa je stala tistikrat 700 - 800 dinarjev, odvisno kdo in od kod ti ga je pripeljal. Danes je to težko verjeti. Sicer pa je bilo težko dobiti tudi železo in drug gradbeni material ter potrebne elemente. Kamen in pesek sem ob pomoči prijateljev nakopal sam. Verjel ali ne, vse hlode za mojo hišo smo žagali še na roke.« Krajan: In koliko »cimprov« si postavil v svojem življenju? Frenk: »Vse, ki jih vidiš daleč naokoli! No, prav vseh pa res ne, vendar je le malo takih, kjer nisem bil zraven«, se je zasmejal Frenk. E I 1 -| ; 1 '7 Franc Dim (Foto: D.Z.) Frenk: »Po trinajstih letih sem zapustil železnico in se zaposlil v DANI na Mirni. V lepem spominu imam Vilka Marina, ki je iskal nadomestno vodo za staro napeljavo in slabo vodo iz Kraljeve Doline. Izvir je tudi našel in to pod Zabukovjem, kjer je še danes zajetje. Dana je napeljala nov cevovod, po katerem je pritekla na Mirno kakovostna voda. Marin je zaposlil strokovnjaka za gradnjo vodovodov ing. Marušiča in Košaka, ki sta skicirala vse naprave in kar je bilo potrebno, zidarska in gradbena dela pa smo opravili Jože Urbič, Franc Markeljc in jaz. Dolgo smo se ukvarjali z zajetjem in doživeli marsikaj veselega in smešnega. Sicer pa smo v DANI imeli vedno najnižje plače. Iz meseca v mesec so se vrstili »utemeljeni razlogi« vodilnih delavcev za odrejene odtegljaje enkrat za zgradbe, drugič za tehnologijo, tretjič za nakup nove linije... Res pa je, da smo plače prejemali redno. Tudi to je bil vzrok, ki me je v Dani zadržal poslednjih sedemnajst let. Zadnje čase pogosto slišim, da je v današnjih kapitalističnih firmah pri nas vse manj varnosti za delavce, kar prav gotovo ne pelje naših ljudi v svetlejšo prihodnost. Moram povedati, da smo v socializmu naredili ogromno, predvsem pa veliko novega in dobrega«, je Frenk s kančkom nostalgije zaključil spomine na tiste čase. Še sva obujala spomine... Frenk je za minuto odšel v hišo, se vrnil z vrečko in dejal: »Ajdi, greva v zidanico, se bova še tam kaj spomnila!« Komaj sem se njegovi ženi Anči še utegnil zahvaliti za izvrstno kavo in že sva sedla vavto. V zidanici sva ob odlični kapljici malicala dolgo v popoldne, mnogo dlje, kot nekoč... ^ ^ 1. MAJ JE SIMBOL BORBE ZA DELAVSKE PRAVICE Na Dfibennu jfi praznik dela praznovalo ver, knt tri tisnnljnrli Številne skupine pohodnikov in kolone vozil so se lepega sončnega prvomajskega dopoldneva pomikale proti vrhu Debenca, kjer je bilo organizirano že 22. srečanje delavcev in ostalih prebivalcev Dolenjske in Bele Krajine. Program je kot vedno doslej pričel Občinski pihalni orkester z mažoretami, nastopili so učenci OŠ Mirna in saksafonisti Glasbene šole Trebnje. Prisotne sta pozdravila predsednik Svobodnih sindikatov Dolenjske in Bele Krajine (organizator srečanja) Jože Miklič in županja občine Trebnje, Marica Škoda. Slavnostni govornik je bil Milan Utroša, sekretar Zveze svobodnih sindikatovSIovenije. V odmevnem govoru je Utroša poudaril, da danes Nagrajenci (Foto: DZ) na prvomajskih srečanjih ne zahtevamo več >>v mnoaih takih nrimprih ni„n nnm3n;,|3 £“ S3!” “T t01'e dolgoTejna odrekanja in poljode „i e pS i rts ™ Ec-pa se deia,k in deia',“'' vsekak“ pa a a“aia "ip« nadalmie za prizname m obdrzan|e pravic kri#e delavske p|aEe A|| |ahk0 res še zmeraj nekdo trdi, da so 60.000 tolarjev neto plače tekstilnih delavk krive za stečaj teh podjetij ? In to največkrat slišimo prav od tistih, ki imajo v teh podjetjih vrednost svojih plač po individualnih pogodbah na evropski ravni, so pa pogosto prav oni krivci teh tragedij.« Utroša je okrcal tudi državo, ki s svojo politiko preveč podpira (s subvencijami) kmetijstvo, za prestrukturiranje podjetij, ki se -------------------------------------------------------- _ znajdejo v težavah, pa nameni Del množice z Občinskim pihalnim orkestrom in mažoretami (Foto: DZ.) premalo denarja. delavcem, katerim se poskuša ukiniti regres za malico in letni dopust, zmanjšati nadomestilo za čas bolniške odsotnosti in odpraviti stroške prevoza na delo. Novi lastniki skušajo zmanjšati tudi sindikalne svoboščine v podjetjih ter znižati raven samoupravljalskih pravic delavcem. Še zmeraj se kratijo z zakoni ali kolektivnimi pogodbami urejene delavske pravice. »Davek v višini preko 120 000 izgubljenih delovnih mest, ki smo ga plačali delavci, očitno ni dovolj. Cilj teh dejanj in postopkov je jasen: ustvariti ponižnega in poslušnega delavca s čim nižjimi pravicami in velikimi obveznostmi na delovnem mestu. Vendar se ta scenarij ne bo izšel in njegovim avtorjem sporočamo, da bodo najvišjo ceno zanj plačali sami«, je bil oster Utroša. Dotaknil se je tudi mizernih plač velikega števila delavcev, ki so se zato znašli na robu preživetja. »Uveljavljanje industrijske demokracije ne pomeni le borbe za delavske pravice, temveč daje tudi odgovor na vprašanje, kakšen gospodarski sistem gradimo v Sloveniji: demokratičnega, humanega, v katerem človek spoštuje človeka, v katerem so tudi na delovnem mestu spoštovane človekove pravice, v katerem obstajajo humani medčloveški odnosi, kjer delavec ni le številka in odvečni strošek v proizvodnem procesu in ne nazadnje sistem, v katerem velja nekaj tudi kultura medsebojnega komuniciranja; ali pa avtokratski sistem vodenja, kjer je hierarhija edini način komuniciranja, ki poteka le v obliki ukazov in le v smeri odzgoraj navzdol. Mi ponujamo prvo možnost, ponujamo sporazumevanje in dialog enakopravnih partnerjev, kjer prevladuje moč argumentov nad argumentom moči. Moč smo in bomo uporabili le takrat, ko argumenti nezaležejo. Negujte tradicijo praznovanja na Debencu tudi v prihodnje«, je končal Utroša in vsem čestital ob našem skupnem delavskem prazniku. Najbolj prizadevnim sindikalistom so za leto 2003 podelili priznanja Območne organizacije ZSSS Dolenjske in Bele Krajine. Prejeli so jih: Anton Bačnik (Novoles), Branko Seničar (Krka), Zdenka Birkelbach (Dolenjske pekarne, enota Črnomelj), Peter Štrekelj (Trimo), Slavko Majzelj (Beti), Nace Sila (ZKP Dob). Državno priznanje je prejel Ljubo Murn(OŠBršljin). Ansambel TIM s pevko Natalijo Kolšek je dobro razpoložene udeležence zabaval vpozno popoldne. D. Z. Nastop učenk OŠ Mirna (Foto: DZ.) SLAVKO KIRM -najstarejši krajan »Znati se starati je višek modrosti in eno najtežjih poglavij umetnosti življenja.« Gospodu Kirmu je zagotovo uspelo odvozlati to skrivno modrost, kajti 21. aprila je dopolnil spoštljivih devetdeset let. Tistega vročega popoldneva sem ga našla v senci pred hišo. V času, ko sem si poiskala udoben stol in pripravljala papir, je odnesel še pijačo pridni snahi, ki se je na bližnjem vrtu mučila s plevelom. Gotovo gre velika zahvala za njegovo dobro počutje prav njeni skrbni in ljubeznivi postrežbi. Potem smo sredi rož klepetali v družinskem krogu, čeprav je delo naokrog kar klicalo. » 33 let sem v pokoju, pa se mi je dobro zdelo, ko so me na Lanšprežu ob 50-letnici Društva upokojencev počastili kot najstarejšega med moškimi v naši KS. Tudi pozornosti vseh, ki so me obiskali ob rojstnem dnevu, sem bil vesel. Soseda Mari je napisala celo čestitko v verzih.« Iz nje sem z dovoljenjem avtorice, ki je pomagala tudi pri mojem delu, prepisala nagajive verze: Malosi siv, manjka kakzob, si pa drugače kar krepek pob, nagajati tlak, srček nori, avsetodelamigolškakri. Kako bi sicer lahko tako jedrnato predstavili-trenutno zdravstveno stanje slavljenca? »Vstajam okrog pol sedmih, pozajtrkujem, kadim in malo pospravim po hiši. Z ženo sva jo kupila pred 50. leti, prej smo živeli v Migolici, in to zelo skromno. Potem pričakam kosilo, ki mi ga postreže vnuk. Najraje jem »na žlico«, z vilicami že raztresam,« se nasmeje, družina pa še pove, da ima odličen tek, najraje pa je juhe, segedin golaž, pasulj, ne brani se mesa in vinček mu le koristi. »Berem še zmeraj, televizije ne gledam veliko, ker ni kaj videti. Po radiu me najbolj zanima vreme.« Le nekaj dni prej je pograbil še vso travo okoli hiše. »Dohtarjem ne delam drena. Že dolgo jemljem zdravila za srce in pritisk, a nisem prav reden pri tem. V bolnišnici sem bil le dvakrat v življenju zaradi dveh manjših operacij. Veliko škode nisem naredil. Tudi na morju sem bil le enkrat, pa še takrat naj bi delal pri sorodnikih in sem imel dopusta hitro dosti.« Nagajive iskrice mu švigajo iz oči, ko mi sicer nekoliko zadržano razkriva strani iz knjige svojega življenja. Ne uspe pa mu skriti radoživosti, navihanosti in iskrivega duha. »Vedno sem se vrtel bolj po domačih krajih, le na izletu sem si nekoč ogledal še Nemčijo in Italijo. Ja, pa v vojski seveda. Služil sem v Novem Sadu pri avtokomandi in to prav v času, ko so ubili kralja Aleksandra. Takrat je bilo zelo napeto: vojaki smo bili v stalni pripravljenosti. KOŠČKI SONCA Štirinajst dni se nisem sezul. Tam sem vozil avto, doma pa nikoli. Moje edino prevozno sredstvo je bilo kolo; tudi dvakrat na dan sem šel na Dole in na Javorški Pil pri Litiji. Ko sem bil že v pokoju, sem se s kojesom peljal po meso na Mirno. Žeja je huda reč, družba pri Kolencu dobra, pa sem se malo dlje pomudil. Ko sem prišel iz gostilne, pa si je najbrž že nekdo skuhal kosilo iz mojega mesa, le kolo je bilo še prislonjeno na istem mestu. Ampak tega ne boste napisali?« Pa sva le zbarantala tudi za to dogodivščino. Kajti breznje bi bila podoba mojega sogovornika manj popolna. Le zakaj bi moralo biti vse tako resno, ko pa je včasih veselje že biti na svetu. »Rodil sem se na Selu ob poti na Žunovec. Pet bratov nas je bilo, a ne živi noben več. Mama je umrla na porodu, deklica pa je ostala pri življenju le osem mesecev, čeprav jo je dojila soseda Belentinova. Živeli smo od tega, kar je dala kmetija. Vsi smo bili doma in trdo delali. Zve »er pa smo malo zapeli in utrujenost je prešla. Na mizi je bil v glavnem krompir, fižol, ješprenj, v nedeljo pa meso. Olje smo kupovali na frakeljne (1 del), pa je solata kar šumela, ko smo jo jedli, saj je bilo na njej le nekaj mastnih kapljic. Iz prve svetovne vojne vem le to, da je za Rusi, ki so sekali v bližnjih gozdovih, ostal otrok v sosednji vasi. Ljubezen ne pozna ovir. V šolo sem hodil na •Mirno in kot odličen učenec naredil toliko razredov, kot jih je takrat bilo. Spominjam se učiteljice Milke Jenko in učitelja Dominika.« Petnajstleten je odšel v uk za mizarja v Ljubljano. Po dveh letih je končal obrtno šolo in postal mizarski pomočnik. Takrat ni bilo lahko biti vajenec. »Pet nas je bilo pri Kuharju v Mokronogu, kjer sem mizaril dve leti. Mlad človek je vedno lačen, mojster pa nam je privoščil le malo žgancev in še manj mleka. Noben čudež, da smo ujeli sosedovo kokoš, ki je hodila delat zgago v delavnico, ujeli in jo skuhali pri sodelavcu v Slepšku. Potem so prišli resnejši časi. Zaposlil sem se pri Potrbinu na Mirni in zanj štiri leta odkupoval les, nadaljeval pa sem pri zadrugi kot lesni manipulant. Delal sem v Mokronogu, na Mirni in v Trebnjem. Na železniški postaji sem prevzemal in oddajal železniške prage in hlodovino. Z ljudmi sem se v glavnem dobro razumel, so bili vmes pa tudi nekateri namazani z vsemi žavbami. Nekdo mi je skoraj prodal »švelerje«, ki so že nosili odkupni žig mokronoške Pri osemintridesetih letih si je ustvaril družino, ki je danes, žal, brez žene, kar velika: dva sinova, štirje vnuki in dva pravnuka - Maj in Enej. Ljubezen do glasbe je dedoval predvsem sin Slavko, ki v dobri družbi potegne harmoniko in pravi, da z njo dela dež. Dobre družbe pa gospodu Kirmu ne manjka. Pri hiši se radi ustavljajo in ko Anči prinese rdečega na mizo, se razlega pesem, ki je bila vedno njegova zvesta spremljevalka. Med njimi je gotovo tudi tista: ... Pil gaje rad, kadil je tud' rad inu lubu, če je le. mu malo ponagajam, ko klepetava. Nasmeje se in prikima, ko mu pravim, da velja tudi zanj. Ko ga vprašam po željah, omeni le ljubo zdravje in tega mu prav gotovo iz srca privoščimo tudi mi vsi. Biti nespoštljiv do starosti pomeni, da zjutraj rušimo hišo, v kateri bomo zvečer spali. Slavko Kirm pa si ne zasluži le spoštljivosti, ampak tudi občudovanje obilice dobre volje, ki jo je ohranil vse do danes. Morda pa je tu skrivnost visoke starosti. Še veliko lepih pesmi in dobre volje, gospod Kirm. B. Kraljevski Slavko Kirm železniške postaje.« INFORMACIJA ZA JAVNOST O DELOVANJU OBMOČNE ORGANIZACIJE DESUS TREBNJE Zaradi vse več vprašanj, ki jih naslavljajo člani in nečlani DeSUS-a, kaj se je zgodilo in zakaj je Območna organizacija DeSUS Trebnje odstopila od s statutom določene smeri, dajemo krajanom naslednja pojasnila: 1. Vršilka dolžnosti predsednice OBMOČNE ORGANIZACIJE DeSUS TREBNJE je v nasprotju s statutom stranke podpisala dogovor o sodelovanju z desnosredinsko usmerjenimi strankami, predvsem še z N.Si in SDS. Podpis dogovora je v nasprotju z delovanjem DeSUS v koaliciji na državni ravni, kot tudi v nasprotju s programom DeSUS-a in Statutom stranke ter s cilji Območne organizacije DeSUS Trebnje. Pred podpisom navedenega sporazuma pa V.d. predsednice ni pridobila sklepa o podpisu od I0 Območne organizacije Trebnje. 2. Območna organizacija se na vse načine izogiba sklicu skupščine, ki bi bila sklicana na podlagi statuta DeSUS, kar bi pomenilo, da imajo vsi člani stranke pravico biti voljeni in izvoljeni v organe stranke. 3. Takšnemu načinu delovanja vodstva stranke člani DeSUS nasprotujejo in zahtevajo sklic skupščine. Doslej jim to še ni uspelo, kar pa ne pomeni, da sklica skupščine ne bo. Iniciativni odborzasklieskupščine KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV MIRNA DOŽIVLJA ZADNJE ČASE PRENOVO ČLANSTVA IN SPREMEMBE V VODSTVU Organizacija je imela 7. aprila redni občni zbor v lepo prenovljenem domu Partizan na Mirni. To pa ni bilo zgolj naključje, saj so se v preteklosti ravno v tem domu odvijale dejavnosti Sokolov, borcev NOB in povojnih graditeljev. Danes predstavlja kulturno središče Mirne. V uvodu je podpredsednik ZB Ivan Zupanc poudaril, daje število živečih borcev vse manjše. Preteklo leto smo izgubili predsednika KO Bojana Kolenca in praporščaka Franca Sladiča. Spominjali se ju bomo kot borcev in ljudi, ki sta v povojnem času veliko pripomogla k razvoju našega kraja ter ohranjanju tradicij NOB, zlasti pri vzdrževanju spominskih obeležij in spomenikov. Le-ti naj bi ostali veren dokaz in spomin na žrtve vojnih dogajanj prihajajočim generacijam. Nato je predsednik podal obsežno delovno poročilo, ki je vsebovalo: prenovo članstva, vzdrževanje spomenikov, obisk grobišč v naši okolici in na Rabu, udeležbo na proslavah in komemoracijah, pohodih in številih delovnih akcijah. KO ZB Mirna je bilo pobudnik za ustanovitev Pododbora društva Dobrnič SPŽZ, ki je bil ustanovljen 9. marca 2003 na Stanu. Udeležence zbora je nagovoril in pozdravil predsednik KS Mirna Dušan Skerbiš. Pohvalil je njihovo delo in menil, da so bili borci v naši krajevni skupnosti vedno gonilna sila razvoja. Zaželel jim je veliko zdravja in dobrega počutja. ZB je obljubil vso podporo, še zlasti pri vzdrževanju spomenikov. Veseli ga, da se borcem pridružujejo tudi mlajši člani. Predlagal je, da bi se v to organizacijo včlanili tudi udeleženci vojne za osamosvojitev Slovenije. Ker je tudi sam sodeloval v zadnji vojni, je izrazil željo za vstop v organizacijo ZB, kar je potrdil s pristopno izjavo. V razpravo se je vključil tudi upokojeni general Lado Kocijan. Pohvalil je delo članov Krajevne organizacije ZB Mirna. Obudil je spomine na vojna dogajanja na našem ožjem in širšem področju. Zanimivo je orisal vlogo naših ljudi med NOB in v povojnem obdobju. Odlični so bili njegovi obsežni komentarji o procesih v Evropi po hladni vojni, o vojni v Iraku in stanjuvSIovenijipo volitvah. Ob koncu smo potrdili še vodstvene organe. Za predsednika smo izvolili Ivana Zupanca, podpredsednik je Lado Kocijan, predstavnik 00 ZB Trebnje pa Janez Bračko. Za KO ZB Mirna: I.K. PODODBOR DRUŠTVA DOBRNIČ TUDI NA MIRNI Na pobudo krajevne organizacije Zveze borcev Mirna so se devetega marca zbrale njegove članice na Stanu pri_Mirni. Organizirale so ustanovni zbor PODODBORA društva DOBRNIČ, ki deluje v Sloveniji že dve leti. Borkam so se pridružile številne mlajše žene, ki jim bodo pomagale uresničevati zastavljene naloge. Društvo DOBRNIČ ohranja spomin na prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ), ki je bil organiziran prav v Dobrniču 1943. leta. Prikazati želi vlogo slovenskih žena in njihovo družbeno politično delovanje v preteklosti, zlasti med NOB in v povojnem Pododbor društva Dobrnič Mirna (Foto: DZ) OBČINA TREBNJE _____ŽUPANJA Goliev trg 5, 8210 Trebnje ®(068) 348 11 00 Številka: Z)60 -o« - 2.1 Datum: 20.5.03 / D!>- USTAVITEV CČN NA MIRNI Uredništvo se je odločilo, da objavi odgovor županje občine Trebnje. Vsi zapleti v zvezi s ČN izvirajo od tedaj, ko se je začelo z njo trgovati. Krajani KS Mirna plačujemo znesek po občinskem odloku na osnovi komunalne takse po količini porabljene vode. KS v svojem proračunu, ki je odvisen od občinskih sredstev, nima predvidenih sredstev za pokrivanje stroškov obratovanja ČN, ki so po našem mnenju v nekaterih postavkah previsoke, pa tudi nimamo možnosti vplivati na zmanjšanje le-teh. Zavedamo se, da je zaustavitev ČN problem in upamo, da ga bodo ustrezne službe uspešno rešile. ZADEVA: Centralna čistilna naprava v Mirni - poskus rešitve nastale situacije Občina Trebnje je zaskrbljena zaradi nastale situacije v Mirni, saj je delovanje čistilne naprave že teden dni zaustavljeno. Vzrok zaustavitve je izklop električne energije, do katerega je posledično prišlo zaradi neplačevanja tokovine s strani upravljavca in večinskega lastnika čistilne naprave, Občina je že od lanskega decembra aktivno vključena v reševanje nastalih problemov. V ta namen je bil sklican skupen sestanek z upravljavcem GOP d.o.o., in vsemi večjimi uporabniki čistilne naprave (Kolinska, Dana, Prevent, Tomplast, Greda, KS). Zaključke tega sestanka so prisotni soglasno sprejeli. Zadolžitev, ki je bila predpogoj za sklic naslednjega sestanka pa GOP ni v celoti izpolnil. Zaradi tega tudi do sklica ponovnega sestanka, za kar direktor GOP krivi županjo, ni prišlo. Za razrešitev nastale situacije, katere vzrok je torkova zaustavitev delovanja čistilne naprave, je bila upravljavcu ponujena možnost, da le ta prenese začasno upravljanje čistilne naprave Javnemu podjetju Komunala. Ponudba je bila kategorično zavrnjena. Popolnoma napačno je bil predlog razumljen, nikakršne nacionalizacije in likvidacije ni bilo zaslediti v občinskem predlogu, saj o lastniški strukturi ni bilo nobenega govora. Upravljavec zavrača tudi kakršno koli drugo možnost za rešitev nastale situacije, kot je na primer: možnost plačila zapadlih računov Elektru Celje s strani gospodarskih družb Dane oz. Kolinske. Občina Trebnje, kije po zakonu odgovorna za izvajanje obvezne gospodarske javne službe - čiščenje gospodinjskih (ne pa tudi tehnoloških) odpadnih voda, je s tem izkoristila možnosti sporazumne oz. dogovorne rešitve nastalega zapleta. Po mnenju občine so na potezi ustrezne inšpekcijske službe, ki lahko nalože izvajanje obvezne gospodarske javne službe usposobljeni instituciji. Sklicevanje zasebnega podjetja na različne dokaze od leta 1994 naprej, je v trenutku neproduktivno delo. Iskati edino možnost za razrešitev nastalih razmer v sofinanciranju iz občinskega proračuna je tudi nesprejemljiva rešitev. Gospodarjenje z javnimi sredstvi predpisujejo posebni predpisi, ki so zelo rigorozni. Težko pa je razumeti tudi obtožbo GOP a, da KS Mirna skupaj z gospodarsko družbo Greda dolgujeta za obratovalne stroške GOP- u od leta 1998 skoraj 20 mio SIT, če v bilančnem poročilu za pretekla lata GOP izkazuje 300.000 SIT izgube. Upravičeno se lahko vprašamo, komu je kaj za ekologijo in delovna mesta v Mirni, če analiziramo bilanco stanja podjetja in tožbo, ki teče proti KS Mirna pri pristojnem sodišču. Vsak laik lahko vidi, da gre za ustvarjanje dobička (ne majhnega), kar ni nič narobe, v kolikor gre za storitev, ki je na konkurenčnem trgu. V tem primeru pa gre za opravljanje obvezne gospodarske javne službe, ki v konkretnem primeru za delež čiščenja odpadnih voda od gospodinjstev ne more imeti značaj pridobitne dejavnosti. Občina Trebnje bo v primeru, če bo prišlo do poškodovanja kanalizacijskega omrežja, ki je v njeni lasti, uveljavljala odškodninsko odgovornost od povzročitelja škode. ŽUPANJA obdobju. Opozarja tudi na neenakopraven položaj žena-v sodobnem času. Spodbujati želi žene k aktivnejšemu delovanju na političnem področju. Društvo bo poskrbelo za vsakoletno prireditev v spomin na prvi kongres SPŽZ. Prizadevalo si bo za ureditev spominske sobe v Dobrniču, kjer bodo lahko razstavljeni zgodovinski eksponati, ki govore o političnem gibanju in delovanju slovenskihženamedNOB. Mirnske borke in pristopne članice društva DOBRNIČ so pozdravili in jim izrazili vso podporo tudi podpredsednik društva Tone Žibert, pred-sednik KS Mirna Dušan Skerbiš, podpredsednik ZB Mirna Lado Kocijan pa je v svojem govoru predstavil vsa pomembnejša gibanja in delovanja žena vdaljni in bližnji preteklosti. Izvoljen je bil tudi odbor, ki mu predseduje gospa Draga Bon, pomagali pa ji bosta Ivana Kovačič in Alenka Lokar. Vse žene, ki čutite pripadnost društvu DOBRNIČ, prisrčno vabljene! Društvo DOBRNIČ, Pododbor Mirna, I.K. KULTURA KUD KLAS VSE BOLJ USPEŠEN KUD Klas je letos pripravil nov Pasijon. Zgodbo o odrešilnem trpljenju smo premierno uprizorili v petek, 28. marca 2003, sledili sta ponovitvi v Novem mestu in Tržišču, cikel načrtovanih predstav pa smo zaključili na v petek, 11. aprila na Mirni. Nastopajoči smo imeli občutek, da vse teče tako, kot naj bi; naš režiser pa je ponavadi po vsaki predstavi razmišljal, kaj vse bi lahko bilo bolje. Našel pa je tudi pohvalno besedo za vsakogar, ki se je trudil, dabi izsebe iztisnil največ, kar je lahko. Najlepše smo se počutili, ko smo igrali v cerkvi. Dvorana Kulturnega centra Janeza Trdine nam tokrat ni odgovarjala (pri Veroniki Deseniški smo se tam počutili odlično). Igro smo vadili v cerkvi, kjer je drugačno tudi vzdušje, večino obiskovalcev nanjo vežejo posebni občutki in zato je tudi Pasijon v cerkvi izjemno doživetje. Doživetje, ki se ne more primerjati s tistim v dvorani. Zgodbo o zadnjih dneh Kristusovega življenja in njegovega vstajenja tam drugače začutijo in doživijo tako gledalci kot ustvarjalci sami. Na premierni predstavi je bil med gledalci tudi selektor za medobmočno srečanje odraslih amaterskih gledaliških skupin Dolenjske, Posavja in Bele krajine, Janez Vencelj. Srečanje je potekalo v naši okolici, na Veliki Loki, v Mokronogu, v Mirni Peči, na Zaplazu in v Trebnjem od petka 25. aprila do nedelje 27. aprila. V vsakem od teh krajev se je predstavilo eno od petih izbranih društev, med njimi tudi KUD Klas. Ko smo najmanj pričakovali je zazvonil telefon in povedali so nam, da smo vabljeni na medobmočno srečanje. Po dveh tednih odmora smo tako imeli v petek, 25. aprila, vajo. V soboto pa... Kljub temu, da je bil postni čas, ki je za podoživljanje Kristusovega trpljenja najprimernejši, že mimo, so bile klopi romarske cerkve Marijinega vnebovzetja na Zaplazu 26. aprila polne. Sodelujoči pri Pasijonu smo bili tega zelo veseli, najbolj pa nas je navdušilo to, da so obiskovalci na Zaplaz prihajali peš, zadovoljni pa smo bili tudi s samo predstavo in odzivom nanjo. Naslednje presenečenje nas je čakalo v nedeljo, ko smo se srečali s strokovnim spremljevalcem srečanja, Mihom Alujevičem, ki nas je pohvalil in nam čestital za izbor tematike. Posebej všeč pa mu je bilo šepetanje, ki da je delovalo veliko bolj 'grozljivo1, kot če bi ljudstvo vpilo in kričalo. Sodelavci pri Pasijonu lahko torej rečemo, da smo z dosedanjim delom zadovoljni, saj smo v borih treh letih naredili ogromen korak naprej. Če bomo še naprej tako pridni, bomo nekoč morda prišli tudi na Linhartovo srečanje (srečanje najboljših slovenskih amaterskih gledaliških skupin). Do takrat pa nas čaka še veliko, veliko dela. Še naprej pa bomo potrebovali tudi vašo naklonjenost in spodbudo, dragi Mirnčani. Hvala vam zanju. KUD Klas Priznanje Stanku Tomšiču je izročil Mitja Prijatelj PROGRAM OB KRAJEVNEM PRAZNIKU DAN DATUM URA DOGODEK LOKACIJA pet. 30.5.2003 28. športne igre upokojencev Doleniske in Bele Krajine (ŠIU) 08:00 balinanje balinišče Bukovec Mirna 08:00 šah Gostišče "Pri Francki" sob. 31.5.2003 14:00 podelitev pokalov in medalj na zaključni prireditvi ŠIU Gostišče "Pri Francki" pon. 02.6.2003 17:00 Gasilci se predstavijo (prikaz gašenja z ročnim gasilnim aparatom, predstavitev orodja in opreme za aašenie. prikaz tehničneaa reševanja v primeru prometne nesreče - razrez avtomobila PC Mercator Mirna tor. 03.6.2003 17:00 šahovsko tekmovanje za pokal KS Mirna (ekipno, posamezno) Gostišče "Pri Francki" 20:00 Mirna in samozaščita (preoled filmov, ki so bili posneti v 70-tih letih na Mirni) Dom Partizan sre. 04.6.2003 20:30 predstavitev videoprodukcije Janeza Janežiča s kamero po Mirnski dolini, večer bo popestril Stil kvartet iz Trebnjega Grad Mirna * pet. 06.6.2003 16.00 SSK Zabrdje organizira tekmovanje v teku na rolkah za nordijsko kombinacijo (tekmujejo najboljši slovenski kombinatorci - člani in mladinci), v predtekmovanju bodo tekmovali učenci in učenke OŠ Mirna, najboljši prejmejo pokale, medalje in praktične nagrade Zabrdje 16.00 nogometni turnir cicibanov nogom. igrišče Mirna 20.00 i PRAZNIKU V POZDRAV - svečana akademija ob praznovanju krajevnega praznika s podelitvijo priznanj KS Mirna, večer bo obogatil Ženskigevski zbor Svoboda z gosti: Marjan Urbanija, Matija Cerar Grad Mirna * sob. 07.6.2003 10.00 Fun Bali - oriiave skupin na tel. št. 031/395-829 do 06.6.'03, v ekipi 5 tekmovalcev, prijavnina 5.000,- ored Domom Partizan zvečer glasbena skupina pred Domom Partizan 15.00 nogometni turnir veteranov za pokal KS Mirna, tekmujejo ekipe iz Novega mesta, Ljubljane in Mirne nooom. igrišče Mirna ned. 08.6.2003 07.00 ribiško tekmovanje za pokal Speče lepotice Krmejj_ 08.00 lovsko strelsko tekmovanje Zveze lovskih družin Dolenjske in Bele Krajine - kombinacija Lovska koča Mirna 09.00 balinarsko tekmovanje dvojic za pokal KS Mirna balinišče Bukovec Mirna 9.-13h razstava letalskih modelov Dom Partizan 10.00 1 modelarji se predstavijo z radiisko vodenimi modeli travnik pod gradom 12.00 kolesarski izlet (Sotla. Selo. Mirna. Zabrdje. Stara_gora. Debenec - zaključek kraj. praznika. Mirna) Izpred OŠ Mirna 12.30 pohod na Debenec Izpred Dane 14.00 zaključek praznovania krajevnega praznika s podelitviio pokalov in družabnim srečanjem Koča na Debencu v primeru slabega vremena v domu Partizan Strelci LD Mirna so izvedli družinsko strelsko tekmovanje. Najboljši so prejeli pokale. (Foto: D.Z.) PONUDBA KABELSKEGA OPERATERJA Podjetje EVJ ELEKTROPORM d. o. o. iz Kisovca dela na Mirni na Dolenjskem kot kabelski operater od leta 2000. Kabelski sistem je do sedaj obsegal samo center Mirne, v letošnjem letu pa smo se odločili za širitev sistema na širše območje. Trenutno se je na kabelski sistem že mogoče priključiti na Lunačkovi, Sokolski, Jamski in delu Glavne ceste, glavni vod pa je zgrajen tudi v Podlogu. Širitev bo obsegala območje ob Glavni cesti iz smeri Trebnjega proti mostu čez reko Mirno ter naselje Pot na Laze. V programsko shemo kabelskega sistema je vključenih 6 domačih in 24 tujih televizijskih programov, ki jim bomo v jeseni dodali tri nove televizijske programe, med njimi tudi TV Pink in National Geographic Channel. Cena za priključek v stanovanjskih hiši znaša 118.800 SIT, pri čemer vam ob enkratnem plačilu tega zneska priznamo 20 odstotni popust ali pa vam ponudimo tudi možnost večmesečnega brezobrestnega odplačevanja. Za naročilo kabelskega priključka in za vse dodatne informacije pa lahko pokličete vsak delavnik na telefonsko številko 03 56 57 150. SpisekTVprogramovv KS Mirna: SLO 1, SLO 2, POP TV, A KANAL, TV 3, VAŠ KANAL, HTV 1, HTV 2, HTV 3, PRO 7, SAT 1, VIVA 1, BBC WORLD, CNN, TV 5, RTL, RTL 2, SUPER RTL, CARTOON/TNT, DSF, EUROSPORT, RAI UNO, ZDE, N 3, MTV, ARD, KABEL 1,3 SAT, VOX OCENJEVANJE VIN Tudi letošnjo pomlad so vinogradniška društva opravila ocenjevanje in pokušino vin letnika 2002, ki smo jih pridelali na vinogradniški področjih društev Šentrupert, Čatež in Trebnje. Z dobro oceno oziroma kvaliteto vin, ki je odraz skrbne pridelave in kletarjenja so se dobro odrezali tudi pridelovalci iz naše KS, ki sicer delujejo v vseh treh društvih. Ocena treh komisij je, da je kvaliteta vin na nivoju letnika 2001. VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO ŠENTRUPERT CVIČEK: I. mesto z oceno 15,80 Bevc Ciril, Straža 5. mesto z oceno 15,70 Bračko Janez, Mirna 7. mesto z oceno 15,64 Štangar Franc, Stan 10. mesto z oceno 15,60 Lokar Darko, Debenc 10. mesto z oceno 15,60 Zorc Tomaž, Stan 10. mesto z oceno 15,60 Kramer Ivan, Mirna II. mesto z oceno 15,56 Lokar Franc, Stan DOLENJSKO RDEČE: 1. mesto z oceno 15,72 Lokar Darko, Debenc ROSE: 1. mesto z oceno 15,68 Mandelj Matjaž, Mirna MODRA FRANKINJA: 6. mesto z oceno 16,20 Žnidaršič Sandi, Mirna DOLENJSKO BELO: 1. mesto z oceno 16,24 Brate Jože, Mirna 3. mestozoceno 16,16 Bračko Janez, Mirna 6. mesto z oceno 16,02 Gracar Stane, Trbinc 9. mesto z oceno 15,88 Lokar Franc, Stan LAŠKI RIZLING: 6.mestozoceno 16,10 ŽnidaršičSandi,Mirna RENSKI RIZLING: 1. mesto z oceno 16,88 Gracar Stane, Trbinc KERNER: 1. mesto z oceno 16,40 Štangar Franc, Stan KERNER sladek: 1. mestozoceno 16,90 Mandelj Matjaž, Mirna SAVIGNON: 1. mesto z oceno 16,68 Kramer Ivan, Mirna BELI PINO: 1. mestozoceno 15,68 Ramovš Aleš, Mirna BELI PINO posluh: 1.mestozoceno 17,66 ŠpolarFranc VINOGRADNIŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO ČATEŽ CVIČEK: 1. mestozoceno 15,86 Pate Joži, Trnič 5. mesto z oceno 15,74 Šepic Jože, Gorenja vas 9. mesto z oceno 15,64 Zupančič Viktor, Gorenjska Gora ZELENI SILVANEC: 2. mesto z oceno 16,00 Jurak Damir, Gorenjska Gora LAŠKI RIZLING: 1. mesto z oceno 17,82 Smolič Stane, Gorenjska Gora 3. mesto z oceno 16,64 Zupančič Viktor, Gorenjska Gora 4. mesto z oceno 16,58 Kolenc Lado, Gorenjska Gora RENSKI RIZLING: 1. mesto z oceno 17,04 Kolenc Lado, Gorenjska Gora VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO TREBNJE CVIČEK: 1. mesto z oceno 15,88 Kneževič Branko, Mirna 8. mesto z oceno 15,70 Novak Marko, Zabrdje DOLENJSKO RDEČE: 1. mesto z oceno 16,12 Novak Franc, Zabrdje 3. mesto z oceno 15,96 Bukovec Tone, Stara Gora MODRA FRANKINJA: 4. mesto z oceno 16,90 Novak Franc, Zabrdje LAŠKI RIZLING: 1. mesto z oceno 16,92 Smolič Si Iva, Gorenjska Gora DOLENJSKO BELO: 13. mesto z oceno 15,98 Kneževič Branko, Mirna BELA SORTNA-suha: 3. mesto z oceno 16,86 Kneževič Branko, Mirna 8. mesto z oceno 16,74 Novak Marko, Zabrdje BELA SORTNA z ostankom sladkorja: (Renski rizling) 1. mesto z oceno 17,42 Štolfa Marjan, Zabrdje (Laški rizling) 5. mesto z oceno 17,12 Štolfa Marjan, Zabrdje UMRLI: V KS Mirna so v marcu aprilu in maju 2003 umrli: ■ Rugeij Alojzij, Brezovica 21, Mirna ■ Drčar Pavlina, Brezovica 15, Mirna ■ Matekelj Marija, Zagorica 4, Mirna ■ Majcen Rafael, Glavna c.48, Mirna ■ Možina Kristina, Zabrdje 7, Mirna ■ Zgonc Felicita, Glavna c. 54, Mirna ■ Breznikar Alfonz, Cesta na Gradec 14, Mirna ■ Jakopin Jožef, Gorenja vas 10, Mirna KAJ DELAMO V DU MIRNA V zadnjem glasilu naše krajevne skupnosti KRAJAN-u ni bilo članka o delu 520-članskega društva upokojencev Mirna. Pa ne zato, ker se ne bi nič dogajalo, prišlo je do nesporazuma, zato bomo odslej naprej redni s članki, s katerimi bomo obveščali naše članice in člane in seveda krajanke in krajane naše krajevne skupnosti o dejavnostih v našem društvu. Pa pojdimo lepo po vrsti. V DU Mirna velja nenapisano pravilo, da morajo biti letni ali volilni občni zbori društva tretjo nedeljo v mesecu januarju. Tako je bilo tudi letos, 19. 01. 2003 ob uri smo se zbrali na volilnem občnem zboru v gostišču »Pri Francki« na Mirni. Po poročilih in razpravi po le-teh je sledila razrešnica staremu UO društva in izvolitev novega UO društva. V nov UO so bili soglasno izvoljeni: * TomažPovšič-zapredsednika * Ivanka Novak-za tajnico * CvetaJaklič-zablagajničarko * ToneKotar-zapodpredsednika * Mari Logar - odgovorna za socialnozdrav-stveno dejavnost * Janez Kolenc - odgovoren za športnorekreacijsko dejavnost * Slavka Kramer - odgovorna za kulturno-gledališko dejavnost * Marija Golob-za klubsko dejavnost * Ivan Zupanc - odgovoren za pohodniško, izletniško in družabno dejavnost * Slavka Derganc - odgovorna za klubske prostore Po predstavitvi plana dela za leto 2003 in finančnega plana za leto 2003 je volilni občni zbor pozdravil predsednika Zveze društev upokojencev g. Vinko Gobec in predsednik sveta krajevne skupnosti Mirna g. Dušan Skerbiš. Sledila je malica, ki jo vedno odlično pripravi g. Jože Stare s svojo ekipo. UO društva se je kmalu po volilnem občnem zboru sestal in takoj začel z realizacijo nalog. Prva večja akcija, po novem pravijo ali pravimo, projekt, je bila organizacija prireditve »Za Mirno z ljubeznijo«, ki smo jo organizirali skupaj s krajevno skupnostjo in ki je po našem mišljenju zelo dobro uspela. Druga je bila organizacija srečanja društva in hkrati proslavljanje 50-letnice društev, ki je bila 10. maja ob 14. uri na Lanšprežu. Kljub temu, daje bil prispevek na udeleženca 1000 SIT, se je srečanja udeležilo zelo veliko naših članic in članov cca. 230. Zelo dober kulturni program je kronološko predstavil razvoj društva od njegove ustanovitve pa do danes. Vsa zahvala gre pevkam, pevcem našega društva in seveda njihovemu neumornemu predsedniku, človeku s polno idejami, g. Tonetu Kotarju. Člani UO upamo, da se bodo naši člani in članice tudi v bodoče tako množično udeleževali naših prireditev. Skupaj s krajevno skupnostjo smo organizirali dve predavanji in to »ALI LAHKO TUDI SAMI VPLIVAMO NA BOLEČINO« z odlično predavateljico ga. Jožico Zupančič višja fizioterapevtka, ki je bilo 11. marca ob 18.uri v OŠ Mirna in predavanje g. dr. Radoševiča OSTEOPOROZA, ki je bilo 22. aprila ob 18. uri v domu Partizan. Preseneča nas samo, da se je tako dobrih predavanj s pravo tematiko udeležilo po naši oceni zelo malo naših krajank in krajanov in to kljub temu, da je vabilo za vsako predavanje dobilo vsako gospodinjstvo. Na UO društva smo se dogovorili, da bomo izpeljali nekaj čistilnih akcij na naši »SPEČI LEPOTICI«. Prvo smo izpeljali v mesecu aprilu, drugo pa bomo realizirali 27. maja2003 ob 15. uri. Upamo, da se bo tudi te akcije udeležilo veliko naših članih in članov. Pohodnice in pohodniki našega društva pridno hodijo in se s tem rekreirajo, veliko naredijo zase, za zdravje, hkrati pa spoznavajo še neodkrite, vendar pa zelo lepe kotičke naše domovine. Za nami so že štirje pohodi, vsi odlično organizirani in dobro obiskani. Na tradicionalnem Valentinovem pohodu in pohodu po Moravškem hribovju smo bili deležni izredne gostoljubnosti in pogostitve naših članih in članov, ki imajo na teh trasah dom ali počitniško hišico. Vsem se v svojem imenu in imenu vseh pohodnic in pohodnikov še enkrat lepo zahvaljujem. 30. maja 2003 je naše društvo organizator prvenstva v šahu in balinanju upokojencev Dolenjske in Bele Krajine. Izkoriščam priložnost in vabim vse na balinišče »Bukovec« in v gostilno »Pri Francki«, kjer bodo tekmovanja v šahu, da bodrijo in navijajo za naše člane. V eni izmed številk Krajana se mi je zapisalo, da so naše upokojenke ekipa pikada dosegle na tekmovanju v Kočevju 4. mesto, dosegle pa so 3. mesto. Za nebljubo napako se opravičujem. V mesecu juniju odhaja cca. 80 članov in članic našega društva na sedemdnevni oddih na otok Lopud. Upamo, da bo tudi letos, tako kot je bilo prejšnja leta, letovanje v redu, da nam bo naklonjeno vreme, vse ostalo pa je tako in tako odvisno od nas samih. Pred nami je praznovanje krajevnega praznika. Tudi tu je naše društvo že vrsto let organizator športnih tekmovanj. Tako je tudi letos, saj smo 03. junija 2003 ob 17. uri organizatorji šahovskega tekmovanja za pokal Mirne. Vabljeni. Iz vsega naštetega je razvidno, da se v našem društvu vseskozi nekaj dogaja. Želimo biti soustvarjalci dogajanj v KS, kjer živimo. Kaj naj rečem na koncu: še naprej se bomo trudili, da bomo dali svoj delež pri utripu našega vsakdana kraju, kjer živimo, v naše vrste pa vabimo vse, ki so že v pokoju, pa se zaradi kakršnegakoli vzroka še niso včlanili. Tomaž Povšič Upokojenci so v Lanšprežu dostojno praznovali ustanovitev društva pred 50. leti. Vinko Gobec, predsednik ZDUS je za prizadevno delo društva predsedniku DU Mirna, Tomažu Povšiču, izročil visoko priznanje. NE DELO NA ČRNO-ČRNO DELO Z velikim veseljem smo prenehali kuriti, sonce je ogrelo naravo, za zimskim ogrevanjem pa je treba naše dimnike in peči pripraviti na novo kurilno sezono. Dimnikar, pravljični simbol sreče, včasih pa groza za gospodinje, ker je bilo po njegovem odhodu veliko dela s čiščenjem. Ob srečanju z njim smo se prijeli za gumb, po njegovem odhodu pa za omelo in krpo. Danes je veliko bolje, ker med njegovo orodje šteje tudi sesalec in črni mož ni več tako črn, kot je bi I nekoč. Zakon o požarni varnosti nam nalaga skrb za očiščene dimne poti in kurišča. In prav je, da dimnikar ni le slika na novoletni voščilnici, ampak tudi garant, da bomo v naših domovih varno kurili. Tekst in slika: Pavlina Hrovat Dimnikar Miran pri svojem delu ZANIMIVOSTI NA MIRNI Na novem balinišču so se takoj začela tekmovanja v ligah, kot tudi prijateljska in rekreativna srečanja PING-PONG V gostilni Kolar so namestili mizo na namizni tenis. Za igro so se zagreli starejši in mlajši gostje. Beseda je dala besedo in že je bil dogovorjen dvoboj starejši: mlajši (petčlanski ekipi). Z mnogo smeha in dobre volje so z rezultatom 4:1 zmagali starejši. Ob prigrizku so se dogovorili za revanš. Starejšim so »dovolili« nekaj tednov počitka, prav toliko časa pa potrebujejo mlajši za izboljšanje forme. Ob snidenju bo spetveselo in naporno! BALINIŠČE Pri gostilni Bukovec je lastnik zgradil novo moderno balinišče. Prav gotovo zajeten finančni zalogaj. Balinišče bodo uporabljali balinarji klubov Mirna in Dana kot tudi balinarji DU Mirna in ostali zainteresirani športniki. Prejšnje balinišče na bivšem prostoru Dane je bilo »last vsakogar«, zato so balinarji trenirali, tekmovali in se rekreirali zastonj torej brezplačno. Zaradi spleta okoliščin, ki niso bile naklonjene balinarjem, so objekt podrli in ga odstranili. Novo balinišče je privatna last. Vsak, ki bi rad balinal, bo moral seči (globoko) v žep. Cena: ena steza eno uro igranja 800.00 tolarjev. Ja, tudi šport se je podražil! DELOVNA AKCIJA Zadnjo aprilsko nedeljo so lovci LD Mirna določili kot delovno. Akcije se je udeležilo večina članov. Urejali so okolico lovskega doma, druga skupina je na močvirnem predelu pri Volčjih Njivah zasadila preko 800 sadik grmovnih in plodovnih rastlin. Remiza je potrebna za ohranjanje male divjadi. Tretja skupina je pod Kompoljami uredila večjo krmno njivo z dodatnim krmiščem ter visoko prežo za opazovanje predvsem visoke divjadi (jelenjadi, divjih prašičev in srnjadi). Ker je parcela na precej odročnem kraju, so lovci uredili tudi pot in nov mostiček, ki bo v korist tudi kmetovalcem in gozdarjem. Zato so v akciji sodelovali tudi nekateri uporabniki in simpatizerji lovcev, ki so njihovo delo tudi pohvalili. Da bo vez med lovci in drugimi uporabniki bolj držala, so jo potrdili z izdatno malico in dobro pijačo. (D.Z.) ŠPORT NAJVEČJI USPEH MIRNSKEGA ŠPORTA »EKIPA BK TOM MIRNA OSVOJILA NASLOV DRŽAVNIH PRVAKOV« V Ljubljani je v soboto, 17. maja 2003 potekalo finale ekipnega državnega članskega prvenstva badmintonu, kjer so izreden uspeh dosegli igralci Badmintonskega kluba TOM z Mirne, ekipo pa sta okrepili tudi igralki Bliska Urška in Špela Silvester. Prvič v zgodovini slovenskega badmintona so naslov ekipnih državnih prvakov osvojili Dolenjci! Na zmagovalnem odru so tako stali Aleš Murn, Urška in Špela Silvester, Dušan in Uroš Skerbiš, Kristjan Hajnšek ter rezervne igralke Katja Kolenc, Taja Borštnar in Maja Klemenčič. Že v rednem delu tekmovanja so mirnski igralci osvojili 1. mesto, v polfinalu pa so se pomerili s četrto uvrščeno ekipo BIT iz Ljubljane ter zmagali s 4:0. V drugem polfinalu je vrsta Mladosti iz Lendave presenetljivo izločila prvega favorita in večkratnega državnega prvaka Olimpijo iz Ljubljane s 5:2. V finalu sta si tako nasproti stala Mladost iz Lendave, okrepljena z dvema Ukrajincema s slovenskim potnim listom in badmintonski klub TOM z Mirne. V izredno razburljivem derbiju so si mirnski igralci končno zmago priigrali šele v četrti igri mešanih dvojic, za veselje pa sta poskrbela Aleš Murn in Špela Silvester, ki sta lendavsko dvojico ugnala z 2:0. Mirnski igralci so tako na koncu slavili s 4:3. Enajstletno delo BK TOM so tako oplemenitili še s pokalom ekipnih državnih prvakov, ki se bo pridružil številnim drugim v vitrini kluba. Z osvojitvijo naslova državnih prvakov so si igralci priigrali tudi udeležbo v Evropski ligi državnih prvakov, zato bo potrebno še veliko trdega dela za dostojen nastop na evropski sceni. 29.03.2003 je bilo v prostorih BIT-a v Ljubljani državno prvenstvo do 19 let, kjer sta sestri Silvester zopet osvojili vse možne naslove. Med posameznicami je zmagala Urška pred Špelo, v dvojicah nista imeli resnejših nasprotnic, prvo in drugo mesto pa sta si delili tudi pri mešanih dvojicah. V soboto, 03. maja, je bilo v BIT Centru v Ljubljani tudi državno prvenstvo do 11 let. Odlično sta se odrezala Urban Turk in Miha Murčehajič. Urban je osvojil naslov državnega prvaka v dvojicah, bil drugi v mešanih dvojicah in tretji med posamezniki, Miha pa je osvojil dve tretji mesti med posamezniki in dvojicami. Tudi državno prvenstvo do 17 let se je odvijalo istega dne, to je 3. maja, v BIT Centru. Zopet sta vse naslove pri dekletih osvojili igralki Bliska z Mirne Urška in Špela Silvester. Odlično sta igrali tudi Tomovi igralki Taja Borštnar in Blažka Andolšek, ki sta bili med dvojicami srebrni, Taja pa je osvojila še srebrno medaljo skupaj s Tadejem Jezernikom v mešanih dvojicah in tretje mesto med posameznicami. Eno srebrno in bronasto medaljo je dodal še Grega Skerbiš v igri dvojic in mešanih dvojic. 10. maja 2003 je bilo v BIT-u še državno prvenstvo v kategoriji do 15 let. Tudi na tem tekmovanju so mirnski badmintonisti osvojili kopico medalj. Tako je Tadej Jezernik prejel tri medalje od tega eno srebrno in dve bronasti. Blažka Andolšek in Tina Jezernik pa sta osvojili po dve medalji, in sicer vsaka eno srebrno in eno bronasto. Zadnje državno prvenstvo do 13 let se je odigralo v soboto, 17. maja 2003, prav tako v Ljubljani. Največji uspeh je dosegel Matevž Bajuk, ki je osvojil naslov državnega prvaka med posamezniki in skupaj s Tino Jezernik še med mešanimi dvojicami, bil pa je tudi drugi v igri dvojic. Tina Jezernik je zlati medalji v mešanih dvojicah dodala še bronaste medalje med posameznicami in v dvojicah, eno bronasto medaljo pa je priigral še ne 11 letniUrbanTurkvigri dvojic. Tudi ostali igralci mirnskega kluba so igrali odlično, vendar vsi pač ne morejo osvojiti medalje. Vsem igralcem čestitamo za njihove dosežke. Vodstvo kluba AKCIJA "MIRNA V GIBANJU" SE NADALJUJE V soboto 7.6. 2003 bo DŠKT Partizan Mirna organiziralo tekmovanje v Fun Ball-u. Fan Bali je prvi patent, katerega je podjetje Narobe prav d.o.o. pripeljalo od ideje do realizacije. Igra je podobna povečavi namiznega nogometa, s tem da meri igrišče 19x9 metrov. Ekipa šteje 5 igralcev, vsi pa so privezani na žico. Eden brani gol, dva sta v obrambi in dva v napadu. Ekipa, ki doseže več golov, zmaga. Prijavnina na ekipo znaša 5.000 SIT, prijave zbiramo do 6.6. 2003 na telefon 031 395 829. Vsaka ekipa prejme pijačo. Prve tri pa prejmejo pokale. V nedeljo 8.6.2003 vabimo vse s kolesom vozeče krajane na kolesarski izlet, ki bo potekal skozi Sotlo, Selo, Mirno, Zabrdje, Staro goro, se za nekaj časa ustavil pri koči na Debencu, kjer bo zaključek praznovanja krajevnega praznika. Okrepčali se boste s hrano in pijačo in po želji odšli domov. Za vse udeležence priporočamo rezervno obleko. Kolesarili pa boste lastno odgovornost. Pridite! JK GOLIEVO PRIZNANJE ZA MLADEGA REŽISERJA Zveza kulturnih društev občine Trebnje je tudi letos podelila najvišja priznanja in plakete za delo na področju kulture - Golieva priznanja. Slovesna podelitev je bila v četrtek, 10. aprila 2003 v predavalnici CIK v Trebnjem, nagrajencem pa sta čestitala tudi direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Igor Teršar in županja Marica Škoda. Priznanje “za njegov prispevek na gledališkem področju, predvsem za razvijanje novih oblik in vzpodbujanje mladih za vključitev v kulturno življenje v občini”, kot so zapisali v obrazložitvi, je dobil StankoTomšič. Stanko priznanja, ki ga je podelil predsednik ZKD Trebnje Mitja Prijatelj, ni mogel prevzeti, ker je bil takrat še v bolnišnici. Zato pa sta mu bila priznanje in plaketa izročena naslednji dan. V petek dopoldan so Stanka namreč odpustili iz bolnišnice, tako daje zvečer lahko odigral svojo vlogo Pilata in na koncu, po zadnji načrtovani uprizoritvi Zgodbe o odrešilnem trpljenju, tudi prejel Golievo priznanje. Izročil mu ga je Mitja Prijatelj, obrazložitev pa je prebrala Simona Koščak. Za leto 2002 so priznanja poleg Stanka prejeli še: Mojca Femec, tajnica ZKD in vodja 01 JSKD Trebnje, za vsestransko delo na kulturnem področju GLASILO KRAJAN BO ŠE NAPREJ LE INFORMATOR Že dolgo let izdaja KS Mirna svoje glasilo z namenom, da krajane obvešča o najrazličnejših dogodkih, opozarja na novosti in napake, pohvali, pograja, svetuje... V svetu sedimo strankarsko pestro obarvani člani, vendar politike ne želimo vpletati v svoje delo, pač pa se po najboljših močeh in možnostih in za aktivno sodelovanje v pevskem zboru KUD Svoboda Mirna; trebanjske mažoretke za svoje nastope, predvsem s trebanjsko godbo, in za uspešno nastopanje na različnih mednarodnih tekmovanjih; Branko Mežan, ki zdaj poje v Trebanjskem oktetu, pa za vseh 53 let ljubezni do petja. Petra MIRNSKI TRETJEŠOLCI V ŠOLI V NARAVI Od 31. marca do 4. aprila smo bili mirnski tretješolci v Kočevju. Bivali smo v domu Jurček. Najprej smo se nastanili v sobe. Jaz sem bil v sobi številka 21, moja sostanovalca pa sta bila Urban in Anže. V naši sobi smo imeli dva pograda, mizo in omaro pa še police. Vsak dan smo imeli različne dejavnosti. V ponedeljek smo šli z učiteljico Marino na ogled mestnih znamenitosti, v torek pa na gozdno učno pot in čolnarjenje po reki Rinži. V sredo smo se z učiteljem Robertom učili pravilno orientirati, z Marino pa smo vadili kolesarjenje na poligonu. V četrtek smo si z učiteljem Slavkom ogledali pragozd, popoldne pa smo imeli vaje v lokostrelstvu. Ob domu je bilo tudi igrišče. Naučili smo se veliko novega. Spoznali smo nove vrste dreves, pa tudi onesnaženo reko Rinžo. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli v novo kočevsko knjižnico. Tudi hrana je bila zelo dobra. Meni je bilo v Kočevju zelo všeč, le malo domotožja sem imel. Jožko Stare, 3.b razred ŠOLA ČIRA ČARA V šoli čira čara je veliko učenk, ki so zelo korajžne. Vrata so čarobna, okna so mavrična in ura je zlata. Učenje tu sploh ni potrebno, kajti v tej šoli se ocene kar pričarajo. Kakršno oceno si želiš - »čira čara« -takšno dobiš. Da ne govorimo o spričevalih, saj so iz čokolade. Tjaša Dragan, 3.b razred ŠOLA IZ PLEVELA V šoli iz plevela je vse obraščeno s plevelom: mizice in stolčki, table, okna in celo vrata! Tako morajo vsak dan odstraniti plevel, če hočejo priti v razred. V tej šoli učijo kobilice, učenci pa so še druge vrtne živali. Za malico jejo ocvrt, kuhan in pečen plevel. Domačo nalogo dobijo za vsak trudimo prispevati za dobro krajanov. Prav zato smo se dogovorili, da naj tudi v Krajanu ne bo nikakršnega politiziranja, papirnatih spopadov ali reševanj različnih tovrstnih sporov. Spoštujemo pravico posameznika do lastnega prepričanja. Vemo, da se le to po svoje lahko zrcali v slehernem prispevku, saj smo avtorji člankov amaterji in nevešči pravega novinarskega dela. Trudimo se biti objektivni in pisati o vsem, kar bi utegnilo zanimati večino krajanov. Veseli bomo vsake konstruktivne kritike ali predmet v šoli: grizljanje plevela, gojenje plevela, sajenje plevela in puljenje plevela. Učenci so s šolo zelo zadovoljni. Maruša Stare, 3.b razred ŠOLA V DREVESU Sredi gozda stoji star hrast, za katerega bi rekli, da je navadno drevo. Če pa stopite malo bliže, boste zagledali vrata, za katerimi so učilnice. V učilnicah so mizice iz lesa, poleg njih pa stolčki iz želoda. Na steno je pritrjen velik hrastov list. Takoj mi je jasno, da je to tabla, saj so na njej narisane vse vrste gob. Prijazna učiteljica mi razloži, da se v tej šoli učijo vse o gozdu in naravi. Anže Hrenk, 3.b razred ŠOLA IZ IGRAČ Naša šola je kot veliko igrišče. Razredi so sestavljeni iz kock. Učenci sedijo na žogah, mizo pa sestavljajo domine. Tabla je sestavljena iz puzlov, omare pa so izdelane iz avtomobilčkov. Za domačo nalogo jim učitelj naroči igranjez igračami. Gregor Bevc, 3.b razred ŠOLA IZ MEHURČKOV V šolo iz mehurčkov hodijo pikapolonice in mravlje. Omara je iz hrušk, ura je iz lizike, klopi so iz čokolade in torbe iz zlata. Učiteljica pa ni mravlja ali pikapolonica, ampak kobilica. Nekega dne je zazvonil zvonec in oznanil malico. Med malico so se začeli tako prerivati, da so se nekatere pikapolonice in mravlje poškodovale. Od njihovega prerivanja in pretepanja so mehurčki popokali. Tako pikapolonice in mravlje niso imele več skupne šole. Jasmina Kastelic, 3.b razred ŠOLA IZ TORT V šoli iz tort so klopi iz stopljene čokolade. Table so iz pistacijevega sladoleda. Okna so iz piškota, vrata so obložena z marmelado. Ura je iz lizik. V tej šoli učijo čarovnice in ko pridejo zjutraj v razred, pričarajo jagodne torte. Učenci imajo najraje šolske ure, pri katerih se obmetavajo s tortami. Ko je konec pouka, jim učiteljice dajo še čokoladne kolačke. Za domačo nalogo morajo vedno speči kako sladico in jo prinesti v šolo. Vsak dan pa morajo prinesti drugačno sladico, s katerimi se v šoli posladkajo. Vsi učenci so debeli in komaj hodijo. Ana Pančur, 3. razred prispevka, ki bo govoril o aktualnih dogodkih. Kogarkoli od nas lahko tudi pokličete, če sami niste vešči pisanja, in nas spomnite na kako tegobo, ki vas tare. Uredniški odbor (Če ste pozabili, sedijo v njem : D. Skerbiš, J. Bračko, V. Kolenc, N. Borštnar, B. Kolenc, D. Zakrajšek, B. Kraljevski) B.K. EKOLOŠKI KOTIČEK VARUJMO OKOLJE V Uradnem listu Republike Slovenije št. 38 z dne 10. 05.2000 je Občina Trebnje objavila ODLOK O OBČINSKIH CESTAH. V njem so sicer pomembne vse določbe, posebej pa opozarjamo na 44. člen. Kršitve so namreč zelo aktualne tudi pri nas. 44. člen: PREPOVEDI OGROŽANJA OBČINSKE CESTE IN PROMETA NA NJEJ (1) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. (2) Prepovedano je predvsem: # odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine; # puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo; # ovirati odtekanje vode s ceste; # z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto; # voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen «e sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni; # postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost; # nameščati ali uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet; # spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete; # nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa; # poškodovati prometno signalizacijo; # uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo; # puščati na cesti ali metati na cestno kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali na kako drugače onesnaževati cesto; # puščati na cesti živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob njej napajališča za živali; * voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto; # namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljivesnovi; ♦orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širinil mod ceste vzporednoznjo. # obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje; ♦ zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali scoklami; ♦ vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora. UREDBA O VNOSU NEVARNIH SNOVI Iz uredbe navajamo 8. člen, hkrati pa želimo spomniti vse, ki gnojijo z gnojevko, da je to dovoljeno letikpred dežjem. 8. člen: VNOS RASTLINSKIH HRANIL V TLA JE PREPOVEDAN PRI GNOJENJU Z GNOJEVKO ALI GNOJNICO ♦ na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na velikih strminah, kjer gnojevka odteka po površini, na zamrznjenih tleh ter na vodnih zemljiščih; ♦ na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja; ♦ nastavbnihzemljiščih. Na nerodovitnih zemljiščih je vnos rastlinskih hranil prepovedan. PUSTITE ŽIVETI NAŠO GORENJO VAS Že svojih težav imamo čez glavo. Med ostalim smo v enaindvajsetem stoletju brez kanalizacije, pa si s praški in čistili veselo zastrupljamo zemljo in ob deževju valimo krivdo drug na drugega, saj neprečiščena voda uničuje vse zdravo rastje. Kot v posmeh pa se je pojavila še nova moda. Na »nikogaršnjo« zemljo pod vasjo, kjer je bil včasih rudniški dnevni kop in so za izkopi ostala le brezna, vozijo neznanci odpadni material. Nekdo je tja prepeljal skoraj celo nekdanjo hišo, drugi kamione neuporabne zemlje, tretji spet nekaj drugega. So zgrešili smer? Najmodernejše odlagališče stoji približno dva kilometra stran od nas, je morda kriva smer ali dejstvo, da še ne delajo? Na Cvibljah pa menda še obratujejo. Pod težkimi vozili poka asfalt, ki smo si ga položili s precej truda, »gverk« pa ni več podoben samemu sebi. So gospodje neznani smetarji našli to mesto morda tedaj, ko so kot številni drugi trimčkali tod mimo, kajti skozi našo vas pelje priljubljena sprehajalna pot? Ali so tam mogoče nabirali gobe, ki jih zdaj ne bo več? Je preveč moteče dišalo gozdno cvetje? Je bil kak izvirše čist? Kdo bi vedel, kaj jih je nagnilo k temu, da odložijo neprijetnetovorepravtam. Tudi po dolini ob Vejerju se mnogi znebijo nepotrebnih predmetov. Ampak NAS to moti. Radi imamo svojo Gorenjo vas in nekoč nam jo bo mogoče celo uspelo urediti, če ne bo takih in podobnih »ekoloških pomočnikov«. In ker za vsako...šiba raste, bomo za naprej skrbno zapisovali registrske številke vozil z nezaželenimi tovori in jih prijavljali na KS. Menda so take zadeve v pristojnosti sodnika za prekrške. Uradno smetišče je gotovo cenejše kot bo položnica s tega naslova. B. Kraljevski EKOLOŠKI DNEVI Ribiči in lovci vsako leto na določen dan (spomladi) čistijo potoke in reko Mirno ter okoliške gozdove. Pobirajo najrazličnejšo nesnago, ki jo nevestni krajani in tudi drugi odmetavajo v vodo ali gozdove. Mnogo prikolic in vreč pločevine, stekla, polivinila in drugih odpadkov so speljali na za to določena mesta. Mnogi člani se zadnja leta pritožujejo, da ne bomo več čistili za raznovrstnimi »cigani«... Ukrepati morajo službe, ki so za tovrstni red postavljene. i'.sSlg Ekološka akcija ribičev - tudi po dežju! NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNI KUPON križanka Krajan 2/2003 Nagrajenci križanke iz Krajana št. 1/2003 so: Andrej Prijatelj, Zapuže5, Mirna Marjeta Lokar, Šentrupert 80, Šentrupert Mateja Prijatelj, Zabukovje 34/a, Mirna Reševalce nagradne križanke prosimo, da izrežete spodnji kupon in ga prilepite na dopisnico ter ga skupaj z geslom nagradne križanke pošljete na naslov: KS MIRNA, Glavna c. 28,8233 Mirna, najkasneje do 25. junija '03 Dopisnic brez nagradnega kupona pri žrebu ne bomo upoštevali! NAGRADE: Podjetje TOM bo nagradilo tri reševalce, ki bodo pravilno napisali geslo. HRV. REVOLU-; CIONAR, PES-| NIK, ESEJIST, ! AVGUST IME ZA MESEC NOVEMBER ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI VARJENO MESTO FIGURA PRI ČETVORKI IME PEVKE FALK SPACAL LOJZE LATINSKO "ČEPRAV ŽENSKI OKRAS RUSKI SKLADATELJ FRANCOSK. RODU AVTOMOB. OZNAKA ITALIJE MESTO NA JAVI ŽENSKI PEVSKI GLAS KRAJ NA ŠTAJERSKEM REKA NA PELOPONEZU IME PEVKE RUPEL TESLA NIKOLA KAMNITO ORODJE IZ NEOLITIKA AVSTRIJA PISATELJ ZORMAN KEMIČNA OZNAKA ZA DUŠIK POLJSKI REFORMA- TOR NIKOLAJ 8. ČRKA ABECEDE PREDEL LJUBLJANE IRANSKO I NOMADSKO PLEME KRAVJI ORGAN STAREJŠI SL. SKAKALEC ŠTRK, ŠTORKLJA POGONSKI STROJ ŽOGA IZVEN IGRIŠČA KRAJ PRI LJUBLJANI BRITANSKI RAZISKOVAL. ETIOPSKI KNEZ RISAL, SESTAVIL: MB SARAJEVO IZDELOVALEC UR KREPOST, VRLINA MOŽATOST UJEVIČ TIN REKA V IRANU MESTO V INDIJI GOETHEJEVA MATI LEŠČEVKA PTICA STRAST AMERIŠKA VESOLJSKA j ORGANIZAC. AMERIŠKA TAJNA SLUŽBA KISIK SRAM NEMŠKO Ž. IME AVTOR JUNAKA RISANEGA FILMA FRANC SLANA UTEŽNA MERA HLOD, RKELJ LJUBKOVAL. BABICA UČITELJ GOVORNIŠTVA NARODNA BANKA AZIJ. ANTIČ. BOGINJA ŠPORTNA NAPOVED DAN ŽENA PRAZNOVALI DRUGAČE Dan žena praznovali drugače, z nasmehom -Nasmejali smo se do solz - V uri in pol smo pozabili na vsakodnevne tegobe Na predvečer praznika dneva žena smo si ogledali v domu Partizan komedijo Vinka Moderndorferja TRANSVESTITSKA SVADBA, ki jo je izvedla gledališka skupina KUD SVOBODA izZaloga. Prizor iz komedije Transvestitska svatba Smeha, da počiš... V tej komediji je transvestija uporabljena za reševanje situacijskih zapletov. Gre za odnos med prijateljema, ki imata različen slog življenja in sta usmerjena vsak po svoje. Žare je velik osvajalec žensk in si, kot že večkrat poprej, sposodi Lukovo stanovanje za ljubezensko srečanje. Takrat pa se zaplete in... Nasmejali smo se do solz in prepričan sem, da so žene v uri in pol pozabile na svoje vsakodnevne tegobe. (Niko) NA PUSTNI TOREK... Malčki z OŠ Mirna se znajo zabavati. K temu veliko pripomorejo prizadevne učiteljice posteljni sistemi _ hišnj sejem od 5. do 7. junija gfillwatpr9 VODNE POSTELJE Odprodaja opuščenih programov do 40% popusta na hišnem sejmu od 05. - 07. junija 2003! Optimo® ■ www.optimo-si.com