Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za NemCijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 5 K). — Posamezne številke ne proda'ato ■	po 10 vinarjev. ——«——
S priionami:
Haš kmečki dom, Društveirk, Naši gosnotlinla
Spini in dopisi ae puSiijajo! Uredništvu ..Domoljuba«'. Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: CpravniBtvu „lloniolJnba". _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
F X
Stev. 47.
V Ljubljani, dne 24. novembra 1910
Kmet in vojaška služba.
Vojaška služba je težka. To čutijo ivojaki, pa tudi njihovi domači; posebno je prizadet kmečki stan. Pisali srno jže v »Domoljubu« o ti reči in prav posebno povdarjali, kako se ravno v vojaški službi odtuji mnogo fantov svojemu -^kmečkemu stanu, in si po prestanih rojaških letih poišče drugod kruha. Na metih pa vedno bolj manjka poslov i delavcev. Treba je torej gledati in krbeti, kako bi se v tem oziru popra-ilo, kar se more. Dve reči, ki sla se v ovejšern času začeli in ki že zdaj ka-eta, da se da mnogo doseči.
1, Poduk vojakov v k m e -i j s t v u. Vojak nima stika s kmečkim i vi jen jem; cela leta minejo v kosarni a fanta, da sliši samo o drugih rečeh, a takorekoč kmečko življenje popolnoma izgubi izpred oči. V mestu živi; $red seboj gleda nov svet, ki je različen od kmetskega. Ivo odhaja z doma v rvojake, si misli marsikdo, da nikjer ni (tako prijetno kakor doma, in da bi se [drugod ne mogel navaditi. Za nekaj časa sc mu pa vse te misli izkade. Doma [je bil vajen živeti v stanovitnih razme-ah. Kmečki rodovi stoletja ostajajo na vojih gruntih; izpremembe so redke, izjemne. V mestih je pa vse v vednih premembah. Delavsko ljudstvo se va-kakor povodenj zdaj sem, zdaj tja. ora ima tam, kjer dobi kruha in za liko časa, dokler ga dobiva. To vidi aladi fant in če ga doma ne čaka kako posestvo, skoči le prerad tudi sam V mestno povodenj, ki ga zanese s seboj. Zato je res silno važno, da dobe kmečki fantje tudi pri vojakih priložnost |lišati kaj o kmetijstvu, njegovem pomenu in njegovi lepoti. Zimski čas po-Roldne ali vsaj proti večeru jim služba He daje posla; namestu da bi si po ka-
kih gostilnah, ali dvomljivih družbah iskali razvedrila, se jim lahko s kmetijskim podukom za um in srce preskrbi tečna hrana. Naši poslanci so v državnem zboru že večkrat zahtevali, naj se vojaška oblast zgane v tem oziru. Omenjamo samo dr. Korošca in Demšarja. Priznati moramo, da je- vojaška gosposka sprejela to misel, in da se je tudi v Avslriji že pričel za vojake kmetijski poduk. V Hebu na Češkem so najprej poizkusili; izkazalo se je. Par večerov na teden je prihajal kmetijski učitelj pozimski čas v kasarno učit. Silili niso nikogar, da bi moral k temu poduku, vendar se je pa oglasilo lepo število fantov, ki so z veseljem porabili ugodno priliko in se mnogo naučili. Vojak vidi mnogo sveta; velikokrat bi lahko kmečki fant tudi marsikaj za kmetijstvo važnega pogledal; razvite zadruge, zboljšane travnike, urejene pašnike in planine, vzorne hleve, dobre mlekarne, strojne, živinorejske in druge zadruge. Samo imeti mora koga. ki ga na lo opozori in mu dotično reč razloži. Če se uvede kmetijski poduk, jc to že tudi vpeljano. Kakor slišimo, se že peča kranjski deželni odbor s to rečjo in upati smemo, da se tudi za slovenske vojake kmalu prične omenjeni poduk.
2. Skrb za rezerviste. Mladenič, ki odsluži vojake, jc marsikdaj v skrbeh, kaj bo ž njim. Mnogo jih je, ki nimajo kam domu, ali pa dorr.a že ni več zanje prostora. Ti se zdaj večinoma odtujijo kmečkemu poklicu in gredo po svetu s trebuhom za kruhom. Tudi rokodelstva izučeni fantje imajo skrbi, kako in kam. Pomočniškega mesta doma ne more kar s kljuke sneti in zato gre navadno za vedno na tuje. Zlasti slabo je za revne mladeniče, ki morajo zavoljo kake bolezni zapustiti vojaško službo pred določenim časom.
Za vojake niso; njihova bolezen jih pa ne ovira pri kakem drugem poklicu, toda kam, to je vprašanje.
Bajni dunajski župan dr. Lueger je ob priliki (dne 4. februarja 1909), ko so se pri njem posvetovali, kako naj bi sc pomagalo rezervistom, ki pridejo iz Bosne, kamor so morali zavoljo grozeče vojske s Srbijo, sprožil misel, naj bi se osnovalo posebno društvo v pomoč rezervistom, ki izstopajo iz aktivne vojaške službe. Vojaška gosposka in vlada sta pozdravili to misel in že dne 4. aprila 1909 se je ustanovilo na Dunaju D r u š t v o srebrnega križa v pomoč rezervistom. Tako se imenuje zato, ker ima vsak član pravico nositi kot društveno znamenje s srebrnim križcem. Društvo daje ubožnim rezervistom razne podpore; zlasti pa posreduje službe. Jasno je, da z Dunaja ni mogoče skrbeti za celo državo; zato so sc začele po posameznih deželah ustanavljati podružnice. Tudi za Kranjsko se bo ustanovila začetkom prihodnjega leta. Ljudomili ljubljanski divizijonar F. M. S. Matuška je sprožil to misel in zatrdno smo prepričani, da se oživi. Vodstvo prevzame za vse dobro vneti dvorni svetnik Kliment. V priprav-ljavnem odboru je tudi dr. Krek, član dunajskega odbora pa pr klanec Pogač" nik. Podružnica potrebuje vsestranske pomoči. Po kmečkih zvezah in po izobraževalnih društvih, pa tudi po občinskih in župnih uradih bo treba dobiti proti jeseni imena gospodarjev, ki potrebujejo kakega moškega posla, ali mojstrov, ki rabijo pomočnika. Po vojaški oblasti prejmejo fantje, ki imajo doslužiti dotično leto, od podružnice posebne listke, kjer se oglasijo za to ali drugo delo. Tolikrat smo si že želeli posredovalnice za kmečke posle; po ti poti se prične brez dvojbe v veliko korist našega ljudstva.
k
»Domoljub« bo o ti važni reči že natančnejše pisal; pomagal bo tudi pri posredovanju. Za danes naznanja samo bližnjo ustanovitev in priporoča že naprej, naj se prične zanimanje zanjo. Ker bo posredovanje brezplačno in ker bo večkrat treba dati rezervistom tudi kako podporo, n. pr. za obleko, ali za pot v službo, je seveda treba denarnih prispevkov za podružnico. Udnina znaša na leto za redne člane po dve kroni. Podporni člani plačajo po 10 Kj enkrat za vselej se pa plača vsaj po 50 K. Kmečke zveze in občine, pa tudi posamezniki bodo gotovo toliko zbrali, da bo mogla podružnica krepko delovati.
»Domoljub« je pripravljen sprejemati morebitna vprašanja o ti reči in poskrbeti za vsa potrebna pojasnila. Upajmo, da se s podružnico Društva srebrnega križa, ki mu jc zavetnik naš prestolonaslednik- Franc Ferdinand, marsikaka skrb otre pri naših rezervistih in da se s posredovanjem služb tudi kmečkemu stanu, ki pri nas daje ogromno večino vojakov, uspešno pomaga.
Deželni zbor kranjski.
V	zadnji seji se je vršila
proračunska razprava.
Razpravo prične dr. Krek, ki predlaga po naročilu finančnega odseka:
V	pokritje deželnih potrebščin naj se pobirajo sledeče priklade: 1. 40od-stotna doklada na vžitnino in na vse direktne davke. 2. Od piva po -i K od hektolitra. — Torej niso večje kakor so bile doslej. — Poleg tega se pooblašča, da deželni odbor skrbi za pokritje primanjkljaja s kakim posojilom. Končno naj deželni zbor pozove vlado, da pri rešitvi računskega provizorija za leto 1911. primerno ukrene, da dobe dežele žc s 1. januarjem 1911 zvišani prispevek iz davka na žganje v smislu tozadevne vladno predloge.
Liberalci so obetali ob tej priliki razkrinkati deželno gospodarstvo našo veČine in ožigosati nasilnosti našo stranke nasproti liberalcem. A ostalo je samo pri obetanju. Ko je bilo čas odpreti usta na iztezaj in potožiti pred vsem svetom o krivicah, ki jih revica liberalna stranka trpi, so postali gospodje liberalci malobesedni. Kričalo bi se že, kakor se kriči v kaki liberalni oštariji, ali se piše v liberalnih časopisih, a tu v zbornici je treba za vsako trditev dokazov, tu se ne more lagati tako kakor na kakem liberalnem shodu. In nastopili so res, najboljši, — če so tudi najbolj pametni je seveda drugo vprašanje — drug za drugim; dr. Triller, grof Barbo, dr. Tavčar in celo Gangl, da so izpustili v zbornico tiste naučene govorčke, ki bi bili ganili morda do solz kako histerično žensko, a so v zbornici vzbujali le posmehovanje. Dr. Tavčarja je še nekaj, a vse drugo, kar se ga drži, poseb-2'
no tisto kar cika na stran mladinov, je kakor praprot med visokim jelovjem.
Dr. Triller
je naračunal dva milijona kron pri-jnanjkljaja. Dežela bo prišla v konkurz. (Če bi to bilo mogoče, bi jo liberalni ad-vokatje gotovo pognali, da bi si pri tem napolnili žepe. Op. poroč.) Ker je pa usmiljen sc ne bo pečal s podrobnostmi. Deželni odbor naj stavi v loterijo! Takim oslarijam sc je morala krohota-ti vsa zbornica. Dežela jc za volivce si-pala, sipala, sipala in izstraduje na-prednjake! Vi postavljate plot med napredno stranko in ljudstvom! S. L. S. en korak naprej, narod slovenski dva koraka nazaj! Resnično, resnično vam povem! . . . (Velikanski krohot. Klici: Kakšne oslarije klati ta človek! Denitc ga v mrzle rjuhe!) S. L. S. pomaga baronu Schvvarzu, da ne smo postaviti narod septemberskim žrtvam spomenika. Potem ponavlja tisto laž, ki so jo zlogli ljubljanski Nemci in potem ponovili naši liberalci, o »kravji kupčiji«, ki jo je napravil baje dr. šusteršič z vlado. Seveda takim budalostim se mora vsak krohotati in pomilovati stranko, ki ima tako »odlične« zastopnike v zbornici.
Barbo
je tudi zabavljal stranki. Kadar je treba udariti po naših, stara ljubezen med slovenskimi in nemškimi liberalci oživi, pa se zopet roko v roki spuste v boj z našimi. Pa je že prav tako! Potem je nastopil dr. Tavčar, ki je končal z zatrdilom da je zanj
edina tolažba ki mu ostane,
zavest, da bodo ostali na Kranjskem naprednjaki, do konca sveta. Sicer se je pa ogibal budalosti, s kakoršnimi se jc postavljal njegov tovariš dr. Triller. Tudi njega navdaja strah pred deželnim proračunom. Treba bo zvišati davke, če ne, bomo morali mescca maja deželno štacuno zapreti. (Velikanski smeh.) Večina v deželi izstraduje liberalne manjšine. (Do sedaj se še nikjer ni opazilo, da se jim posebno slabo godi.) Jezi se, ker sc pripravlja zgradba električnih central. Mož bi najraje videl, da bi imeli Judje vse v rokah. Mi nc moremo nič druzega kakor zdihovati in protestirati. S. L. S. ima načelo: Gorje premagancem! Vi sovražite Ljubljano! (Burni ugovori!) Višji dekliški šoli v Ljubljani ne date prispevka! (Na zavodu so najbolj strupeni liberalci nastavljeni za učitelje.) Potem očita naši stranki, da učiteljstvo preganja, dasi dobro ve, iz kakšnih vzrokov so bili nekateri prestavljeni, ker sedi v deželnem šolskem svetu. Med baronom Schwar-zom in dr. šusteršičem je zakon. (Dr. Šusteršič: O ne, je še-le zaroka! Vese-lost.) Dr. Tavčar potrdi: Je že zakon! (Dr. Šusteršič: A tako! Velika veselost.) In v tem zakonu, v katerem je baron Schwarz žena, žena hlače nosi. (Velik smeh.) Vlada je pa ekspozitura S. L. S.
Gangl
je govoril o nekih tablicah tam v Idriji Poslušal ga itak ni nihče. Za njim vza-me liberalne govornike v žehto
dr. Lampe.
Liberalci so napovedali konkurz nad našo deželo. Pa to so nam že lansko leto napovedali, pa smo jo vendar do-bro vozili. Tako bomo tudi v bodoče, Doklad nc moremo zvišati, ker ljudstvo žc dovolj težko nosi bremena, pa tudi ne vemo, na kateri podlagi bi to mogli storiti. Na očitanje dr. Trillcrja, da nam je cerkev s tem pomagala, da jo »Narod« prepovedala, mu povem le to, da nam pri ljudeh največ pomaga lo, ako ljudem »Narod« preberemo. (Velika veselost.) Ljudje potem pravijo, ljudi, ki tako neumno pišejo in govore, mi ne bomo volili. (Burna veselost.) Razloček med nami in vami je ta: narodno-napredna stranka za narod veliko govori, zanj pa prav nič ne stori. (Tako je!) Mi pa manj govorimo, a kadarkoli moremo, zanj kaj storimo! (Tako je!) Dr. Tavčar je nam naračunil dva mili jona deficita. On pri svojih računih ni posebno natančen! Izhajali smo vedne pod proračunanim zneskom. Kadar si? gre za napredek dežele, pa moram« prevzeti nase neko odgovornost. Naši barake pa vkljub napovedi dr. Tavčarja, ne bomo spomladi zaprli, ampak bomo najbrže vsi zdravi in veseli tukaj zborovali. (Veselost!) Kar je naša stranka storila za deželo, koristi vsem, na; bo te ali one stranke. (Tako je!) Kadai so gre pa za osebne stvari, za nastavljiv nja, glasujem vedno za pristaša na.-e stranke. (Dobro! Dobro!) Dr. Tavčarju še to-le: Pri ljubljanski elektrarni znašajo stroški za eno lelno kilovatno uro 28 v. In vi pravite, da se elektrarna rcn-tira. Ali se ne bi veliko bolje rentiialu deželna elektrarna, kjer bodo znašali stroški za kilovatno uro 3 do 4 vinarje? (Veliko pritrjevanje.) Taki gospoduiji srno pa že šc, kakor so vaši gospodje na ljubljanskem magistratu. (Veliko odobravanje in veselost.) Potem je odgo-j varjal na očitanja, da je denar sipal iti| je naštel vse vodovodne zgradbe in ce l ste, ki so se izvršile v teh par lelih, kari ima S. L. S. večino. Izvršilo s c jej 8 4 zgradb, za katere se jel porabilo 3,689.330 K. Ni jc deže!e v naši državi, ki bi v zadnjem času toliko koristnega za ljudstvo naredila in zgradila! (Veliko odobravanje. Liberalci za take reči nimajo smisla.) Čaka nas še mnogo dela. Na vrsti so vodovodi v Beli Krajini, Suhi Krajini, v ribniški dolini in pa na Pivki. Tukaj je pa treba zdatne pomoči države in zato predlagam, da se vlada pozove, da prispeva za te vodovode vsaj 50 odstotkov, ravno tako pa prispeva za zgradbe novili cest. (Veliko ploskanje in odobravanje)
Dr. šusteršič
je na to v krasnem govoru raztrgal i« osmešil liberalce. Igral se je ž njim'1 kakor mačka z miško. Kar je povedan dr. šusteršič liberalcem, jim bo še dol*
go šumelo po ušesih in batine, ki so jih dobili, jih bodo še dolgo dolgo skelele. Bil je
temeljit obračun
z liberalno bando, ki živi od laži, sum-liičenj, hujskarij, sovraštva do cerkve in podobnih reči. Iz govora moremo prinesti samo nekaj glavnih misli. Dr. fTriller je slikal primanjkljaj v deželnem proračunu. Najprvo je videl pol-drug milijon, čez eno minuto je prišel na dva milijona in čez nekaj minut je že računal pet milijonov. (Živahna veselost.) Če bi ne bilo treba iti kosit bi prišel gotovo na 50 milijonov. (Veselost.) Dokaze nam je pa ostal dolžan. |V tem oziru je pri njem strašna praznota. Ako bi dr. Lampe ne bil proračunal >1,300.000 K primanjkljaja, bi dr. Triller prav ničesar ne vedel. Navzlic temu, da nam je zagotovljenih od države na leto 900.000 K prispevka, ko se izvrši asanacija deželnih financ z državno pomočjo, hočejo naši nasprotniki, da bi že sedaj zvišali naklade kar tja v en dan. Tega mi ne storimo. Mi bi po nepotrebnem obremenili ljudstvo, ki je ravno po nezgodah zadnjih let tako strahovito udarjeno. Zaradi predlanske suše sc je znižalo število živine. (Tako je!) Da še še niso uredile deželne finance z državno pomočjo, so krivi soc. de-niokratje, ki so v finančnem odseku državnega zbora vprizorili obštrukcijo. Če bo pa vlada storila svojo dolžnost in bo oskrbela da se že v proračunskem provizoriju zagotovijo višji dohodki od davka na žganje, potem je mogoče, da žc z novln. letom dobimo državni prispevek. Sklenili smo pa tudi dve postavi, po katerih bo dežela dobila nekaj dohodkov. In ko bomo sklepali proračun za leto 1912., bomo že imeli jasno sliko o deželnem gospodarstvu, pa bomo videli kaj nam bo treba storiti. (Pritrjevanje.) če vse to premislite, pa vidite, kako strašno neumno je govoriti, da pojde dežela v konkurz, ali pa naj stavi v loterijo, kar nasvetuje dr. Triller. (Velika veselost in živahno pritrjevanje.) Po tem, kar je govoril danes dr. Triller, moram reči, da jc njegova vednost glede javnega gospodarstva naravnost strašna. (Živahna veselost.) Ko je dr. Triller začel pripovedovali, kako sc je sipalo, sem napenjal ušesa in čakal, kdaj bo navedel dokaze. Pa čakal sem zastonj. Ni bilo dokazov in nobe-Juh jasnih trditev. Tako govori dr. Triller lahko v kakem gorskem zakotju, (Klic: Tudi tam ne. Samo v kaki ljubljanski oštariji je to mogoče!), toda če v deželnem zboru govori, da se je trosilo denar, jo dolžan navesti tudi dejstva za tako nečuveno trditev. (Burni klici: Tako je!) Povejte samo en slučaj, kjer se jc kaj izdalo, kar bi bilo podobno >;si-panju«. Vi molčite, ker nobenega ne ve-s'e. (Burno pritrjevanje.) Dr. Lampe nam je naštel vse zgradbe, za katere se j° »sipalo«, in tu vidimo, da je porabljala dežela denar v to, v kar je v prvi vr-^ii namenjen, za povzdigo deželne kuL ' "re- (Živahno pritrjevanje.) Vi govori-te> da hočemo žrtvovati narodno-na-
predno stranko, a dr. Lampe je naštel gotove vodovode, ki bodo koristili v prvi vrsti liberalcem. Ne govorite tako nesmiselno. Dr. Tavčar je pravzaprav povedal, kje je tisto stradanje. Za podporo višji dekliški šoli sc gre. Vi pa veste, zakaj se je ustavila podpora. Kura-torij in bivši občinski svet ljubljanski sta žalila in prezirala zastopnika dežele v kuratoriju. (Živahni klici: Tako je!) Gospodje, denar jemati za Ljubljano in vaše zavode, vam je všeč, ampak spoštovati pravice tistih, ki vam denar dajejo, vam pa ne diši. (Živahno pritrjevanje.) Zapomnite si enkrat za vselej, da mi s seboj nc damo igrati! (Tako je!)
Visoki plot,
o katerem je govoril dr. Triller, da stoji med maso ljudstva in liberalno stranko, stoji, postavila ga je pa vaša stranka in sicer s tem, ker se postavljate v nasprotje z vsem, kar je našemu ljudstvu drago in sveto. (Pritrjevanje.) če vaši govorniki ne morejo brzdati svojih strasti, da ne bi o vsaki priliki bili po duhovnikih in verskih napravah, vam ne moremo pomagati. Potem je govoril o »kravji kupčiji«, katero je privlekel dr. Triller v zbornico in nadaljeval: Naravnost, nečuveno je, da se je dr. Triller drznil priti s trditvami, za katere niti sence dokaza nima, kar si je izmislil, ali pa pobral iz nemških židovskih listov. To je višek politične nedostojno-sti. (Velikansko odobravanje. Dr. Triller osramočen nekaj vpije in motovili z rokami. Deželni glavar pokliče dr. Triilerja k redu.) To jc višek politične nedostojnosti, če se očitajo komu stvari, za katere se nima dokazov. To je višek nedostojnosti! In če ima dr. Triller kake dokaze, da sem jaz napravil kako tako kravjo kupčijo, potem na dan z dokazi! (Burno odobravanje, ploskanje, Živijo-klici.) Ako pa jc kdo dr. Tril-lerju kaj takega rekel, naj pove ime tistega, ki ga je nalagal, pa bo tisti občutil, kaj se pravi lagati. (Odobravanje.) Dr. Triller je izjavil, da on nikdar ni govoril v tej zbornici zoper vero, da je to laž. (Velika veselost.) V razpravi o draginji je pa govoril dr. Triller o stvareh, ki ga pokažejo v vsej goloti. Danes jc rekel, da jc veren, a kakšna more biti njegova vera, če tukaj v zbornici odreka našemu ljudstvu pravico do romanja. Polem je klical: Cerkve so prelepe! On vpije, da je veren človek, a potem se pa spodtika na verskem življenju našega ljudstva. Versko življenje našega ljudstva je katoliško, je cerkveno življenje in naše ljudstvo ljubi lepoto hiše božje! (Živahno pritrjevanje.) Redovniško življenje je najlepša cvetka katoliško verskega življenja, a dr. Triller pravi, da bi bilo najboljše redovnike zapoditi! (Sramota!) Potem je obdelal grofa Barba, kakor zasluži oholi pleme-nitaš in potem je odgovarjal na očitanja, da smo sovražniki Ljubljane. Dejal je: Dr. Tavčar ni navedel nobenega dokaza. Tako podtikavanje je nečuveno. Mi imamo v Ljubljani mnogo somišljenikov in teh vendar ne moremo sovra-
žiti. (Živahno pritrjevanje.) Ravno nasprotno je res, ravno S. L. S. je tista, ki najbolj skrbi za Ljubljano in za njen napredek. Sedaj pa še par stvari o prestavljanju učiteljev. Povejte, gospodje, samo en slučaj, kjer se je komu res zgodila krivica. Potem se bomo pa raz-govarjali, toda potem se ne pritožujte, če bomo iz aktov spravili na dan stvari, ki dotičnikom ne bodo všeč. Resnica je, da ne veste povedati ne enega konkretnega slučaja, kjer bi se bila zgodila krivica! (Tako je!)
Sedaj lahko končam in pravim: Mi bomo svoje delo nadaljevali po tistih načelih, po katerih smo delovali doslej. Od poti, po kateri gremo, nas ne spravi nobena sila sveta! Naše delo ne gre na to, ugonobiti Vašo stranko, pač pa na fo, omejevati njen vpliv, zlasti v toliko, v kolikor se obrača zoper najsvetejše prepričanje našega ljudstva in zoper interes našega ljudstva! (Živahno odobravanje.) Gospoda moja, mi smo zoper ta vpliv, ker žalibog dosedaj še nikjer nismo videli od Vaše strani koristnega delovanja. (Tako je!) Gospodje, mi pa imamo to zavest, četudi gospodje nasprotniki tega seveda ne bodete priznavali, da po svojem prepričanju, po svoji najboljši vesti in vednosti delamo to, kar smatramo kot najboljše in najkoristnejše za naše ljudstvo in za našo deželo. In ker so nam tisti, ki so v to poklicani, namreč naši volivci, poverili večino, zaradi tega se tudi poslužujemo svoje večine. Tako je bilo do sedaj, do danes, tako bo jutri in v prihodnje. Mi vemo, kaj je naša dolžnost in mi vemo, kaj je pravica ljudstva. Dve reči sta, od katerih ne odnehamo: to je naša dolžnost in to so pravice ljudstval (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Govor dr. Šusteršiča je tako učinkoval na liberalce, da si nobeden ni upal več ust odpreti, da bi mu odgovarjal.
Potem je še govoril deželni predsednik baron Schwarz in zaklical liberalcem: Tisti, ki me dolže pri-stranosti. naj bi prinesli tudi dokaze za svoje trditve. To pravico smem zahtevati od vas. (Klici: Tako je! Liberalci molče.) Jaz delam po zakonu, katerega strogo izvršujem ne glede na desno ali na levo. Kar se pa tiče očitanja zaradi preganjanja učiteljstva, je res le to, da jih je bilo nekaj prestavljenih, in to zato, ker se jim je hotelo prizanesti. (Jarc: Prišli so na bolje.) Ti učitelji so se pregrešili tudi s tem, da so uganjali politiko v šoli in se storili nemogoče med ljudstvom. V sklepnem govoru je
dr. Krek
povedal, da je že v odseku razložil, zakaj ne moremo skleniti proračuna. Raznim kritikovalcem (No, ti se pa že niso obnesli!) pa odgovarja, da se interesi S. L. S. krijejo z interesi ljudstva! Pri gospodarstvu ne pride v poštev samo denarna stran, ampak le to, kar je našemu ljudstvu nujno treba, kar je treba storiti, da se ljudstvo dvigne in gospodarsko napreduje. Zato nasprotnih kritikov čisto nič ne vpoštevamo.
Nato so bili predlogi odsekovi sprejeti in deželni glavar je s slava-klici cesarju zaključil sejo in zasedanje, ki je trajalo nad dve leti.

„______________ □
aaaaaaaaaaaaaaa "ia
SKLICANJE AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Cesar jc poslal ministrskemu predsedniku Binertu lastnoročno pismo, s katerim se skliče državni zbor na 24. li-stopada. Vlada hoče v tem zasedanju rešiti šestmesečni začasni proračun, podaljšanje bančnega privilegija, podaljšanje začasno veljavne postave o državnozborničnem poslovniku in predloži v rešitev predlogo o italijanski pravni fakulteti. Državni proračun za leto 1911 je izdelan ler izkazuje en in četrt milijona prebitka. Čehi so z vlado skrajno nezadovoljni, tako da ni gotovo, ako bodo dopustili, da se podaljša sedanji začasno veljavni poslovnik.
POGAJANJA MED ČEHI IN NEMCI
no samo da radi (v »Domoljubu« že opetovano, včasih tudi obširnejše osvetljenih) nemških pretiranih zahtev in pa radi nemške trme ne morejo skoraj nič napredovati, temveč je celo veča nevarnost, da sc zares razbijejo. Vlada skuša in uporablja vsa mogoča sredstva, da prepreči neugoden uspeh in izid pogajanj. Ker bo zboroval državni zbor in bo večina čeških poslancev, ki so obenem državni in deželni poslanci, na Dunaju, hoče vlada zategadcl na Dunaju nadaljevati spravna pogajanja. Češkega deželnega zbora zato ne bo zaključila, temveč le odgodila za čas teh pogajanj. V slučaju, da se doseže na Dunaju sporazum med Čehi in Nemci, bo zboroval češki deželni zbor od 21. do 31. decembra.
DELEGACIJSKO ZASEDANJE.
Delegacijo so zaključile tokratno svoje zasedanje pretekli petek. Rešile so v svoji zadnji seji proračune finančnega ministrstva in skupnega višjega računskega dvora, carinski proračun in splošna določila. Grof Erental, zunanji minister, jc izjavil, da skličejo prihodnje delegacijsko zasedanje na
8. prosinca 1911. Zasedanje da bo trajalo več tednov, ker se 1k> sklepalo o večjih potrebščinah za armado in vojno mornarico. Sedaj pa dostavimo šc nekaj iz sedaj zaključenega delegacijske-ga zasedanja. Naš dični voditelj, delegat dr. Šusteršič, je spravil zadnji leden vladne stranke v grozne škripce in presenečenje. Pisali smo že, da je imel dr. Šusteršič govor v delegaciji, ko je najprvo temeljito izprašal nemško vest sedanji vladi, ki nima niti srca niti pravice za Slovane, še manj za Jugoslovane. Drugič je imel največjo pozornost vzbujajoči govor o bosenskem kreditu, kjer je imel krepak obštev z Bu-rianom, njegovo zagrešeno politiko, in
ker je dovolil znane koncesije oderuški agrarni banki mažarski. V škripce, in sicer nc majhne, je spravil vladne stranke, ko jc stavil ob koncu svojega govora o bosenskem kreditu, potem ko jc obsodil mažaronsko politiko Buria-novo, ki ga zato dela popolnoma nesposobnega še dalje nositi avstrijsko-ogr-ski, to jc skupni ministrski »portfelj«, a zastopa le mažarske koristi, slavil v avstrijski delegaciji predlog, ki izreka nezaupnico temu »skupnemu« državnemu finančnemu ministru Burianu. In kakšen predlog je bil to, ki ga je stavil dr. Šusteršič? Načelnik dr. Šusteršič se je držal v svojem predlogu besedila tiste resolucije, ki jo je bil stavil ob znani lanski debati o bosenskem kmečkem odkupu v avstrijskem državnem zboru baron Morsey in ki sc je bila nato v državnem zboru tudi soglasno sprejela, seveda tudi od strani teli vladnih strank, ki se še sedaj na vso moč pehajo za vlado. Tako je s tem svojim predlogom obenem prisilil vladne stranke, naj pokažejo, če so možje, ki jim je kaj na tem, kar so enkrat soglasno sklenili, ali če prelomijo svoje soglasne sklepe, in sedaj glasujejo zoper sebe! To vam jc bilo presenečenja, ko je predložil dr. Šustcršič ta svoj predlog delegaciji. Presenečene so se zvijale same zadrege vladne stranke, judovsko in vladno časopisje, presenečen — po izjavi vladnega časopisja samega! — prezvesti vladinovec in sluga vlade hofrat Ploj, ki je nakomandiral tudi slovensko liberalno časopisje, naj piše proti predlogu dr. Šusteršiča, dasi je liberalno časopisje dosedaj pisalo vedno proti Burianu, ga napadalo in obsojalo mažaronsko politiko njegovo v Bosni in kričalo o krutih nasilstvib Burianove vlade. In da bi imel dr. Šu-steršičev predlog tem manj glasov, je celo z brzojavko prosil češke delegate sam bivši ljubljanski župan Hribar, naj Čehi ne podpirajo dr. šusteršičevega predloga, češ, da bi, če pade Burian, trpelo srbsko svobodomiselslvo. Tako se je oddaleč vdinjal vladi tudi tisti Hribar, ki sc jc pred borim mesecem javno po shodih in časopisih jokaje pritoževal nad hudobno vlado, ki ga ni hotela več za ljubljanskega žunana. Pri glasovanju za dr. Šustcršičev predlog, ki izreka nezaupnico Burianu, so glasovali zanj Slovani —razen Ploja in Srba Balj&ka — in socialni demokratje, proti pa vladne stranke in vladinovci. Pred glasovanjem je dr. šusteršič odgovarjal na razne napade predgovorni-kov o njegovem predlogu, n. pr. da ni več aktualen itd. in dejal, da ker je to zasedanje delegacije prvo potem, odkar je bila ustanovljena oderuška banka in da je prvikrat od tedaj, ko ima delegacija pred seboj ministra, ki je dal tako neopravičeno tej banki privilegij. To pa še ni vzrok, če delegacija toliko časa ni bila sklicana, da bi se takega postopanja ne obsodilo. Govornik končno svari delegacijo, naj pazi dobro na tiste, katerim je dana usoda Bosne v roke, ker utegne priti dan, ko bodo
tisti, ki se danes zavzemajo za Buria-na, doživeli-še veliko večje preseneča nje, kakor jc bila agrarna banka. Go^ vorilo se je že te dni o nekem načrtu, da bi se Bosna ponudila Mažarom, da pristanejo z nami na gospodarsko skupnost. Torej naj sc prepusti Mažarom z avstrijskim denarjem in žrtvami pridobljena Bosna, da se ohrani ti-sta gospodarska enotnost, ki pa je Ogrom samim v največjo korist in v korist monarhiji! Zato jc zadnji čas, da se reši najnujnejša zadeva, da se konč, no uredi državnopravno razmerje Bosne in najbolj naravno in koristim pri-klopljenih (anektiranih) dežela in celo države najbolj odgovarjajoče jc, da M.Bosanci in Hercegovci združijo s svojimi jugoslovanskimi brati v Banovini iu v avstrijski polovici kot svobodni i l enakopravni avstrijski državljani, da so udeležujejo velikosti in napredka cele monarhije! Če se to zgodi pod vodstvom gospoda Buri^na, potem mu tudi kot Jugoslovani ne bomo mogli odreči priznanja, katero mu moramo danes odrekati. Potem je bilo glasovanje in videlo se je, da Hribarjeva brzojavka ni imela pravega uspeha. Vsi Slovani obsojajo Ploja. ker jc tako zves'o glasoval z Nemci! Kaj jc šc rešila in razpravljala delegacija, smo našteli že začetkoma.
HRVAŠKI SABOR
bo sklican to dni. pa že s tem sc je kršil zakon, ker sklican mora biti najmanj deset dni pred otvoritvijo. Ker < i ban še nima svoje večine, bo odgode i takoj po končanih volitvah v predsedstvo in odseke do srede decembra. N:1-daljna njegova usoda sc takrat odloči. Ban sc pogaja s koalicijo za sodclova-
1,J1	BOSENSKI SABOR
je odklonil vse predloge, ki jih jc stavila vlada. Sploh zna tudi bosanski parlament imeti burne soje.
OGRSKI KATOLIŠKI SHOn
jc bil končan prejšnji teden. Ogrski škofje so imeli zborovanje in posvetovanje o važnih cerkvenih in šolskih zadevah in poslali papežu protest zopei nesramno žaljenje juda Natana na svetega Očeta. Shoda sc jc udeležila obtht množica izobraženstva, zlasti meščanstva. Zborovanja so bila ločena po narodnostih z mažarskimi, slovaškimi m nemškimi govorniki. Zborovanja, mnogoštevilno obiskana, so kazala lepo edinost ogrskih katoličanov v ven: znak da se morejo tudi na Ogrskem resi t narodnostni prepiri samo na trdni podlagi krščanski in ne z raznimi političnimi trenutnimi zvezami. Veliko zanimanje in navdušenje je vzbudil na ogi-skem katoliškem shodu pismeni odgovor prestolonaslednikov, ki je v pose* no prisrčnem smislu pozdravil katoliški shod.
JAPONSKA
se pridno ojačuje in pripravlja. Za sv o-' jo že itak močno vojno mornarico n* roča še novih ladij-velikank »drednot«. Sicer Japoncem po zadnji vojski J11
aneksi ji Koreje domovina še ni postala pretesna, ali ugodna priložnost jih zopet dviga k še večji podjetnosti v razširjenju svojih mej in svoje oblasti.
naaaauunnnaaaDaaa

Romarica.
Povest iz naroda. S; ' l. Buol. — Posloven ' Veselico Kovač.
(Dalje.)
Micilii so se zasvetile oči, vendar je odgovorila mirno:
»Ne delajte tako neslanih dovti-pov, gospod krčmar.« Pri teh besedah jo bolela stopiti v hišo.
Toda kakor hitro je prijela za kljuko, jo je zagrabil krčmar za roko ter ji šepnil na uho:
»Imej pamet, Micika. Kaj dobrega pa imaš tu pri očetu, škoda bi bilo, da lii tako dekle, kakor si ti, samotno cme-ričilo na gorski kmetiji. Ti si za boljšo družbo . . .!«
Jeza in strah sta Mioiko tako prevzela, da se ji je zdelo, da sliši krčmarje-vo prilizovanje in zaupno tikanje le v polsnu. Odločno mu je iztrgala svojo desnico in odhitela v sobo ter za seboj zapalinila vrata.
Krčmar je zardel kakor kuhan rak, /i kmalu nato obledel kakor zid. Škripal je z zobmi. Kakor zdivjana zver je upiral svoje strašne oči v zaprta vrata.
»Čakaj, ne ubežiš mi,« je zamrmral nato sam pri sebi.
To je bila nekaka maščevalna prisega.
Toda precej nato je stopil vun pred hišo, kjer ga je Školastika očividno pričakovala, in bil jc zopet veselega in prijaznega lica kakor navadno-
»Micika je odločno dekle!« je krčmar dovtipno nagovoril školastiko.
»Hecite rajši: odurno,« je popravila Školastika, kateri ni ugajalo osorno sestrino obnašanje; potem je pa še dostavila zaupno: »Veste, gospod gostilničar, 1o ima po svoji materi. Midva starejša, I(1 iu jaz, nisva taka. Ona jc le najina po/sestra, kar vam je menda znano.«
On je prikimal. »To pač vidim. — t c bi smel, bi seveda vas naprosil . . .«
Za trenotek je obmolknil ter jo vpraša j oče pogledal. Da je Silvestrova Školastika nekoliko prismojena, mu je bilo znano, a ni prav vedel, v koliko Mne njeni prismojenosti zaupati. Sramežljivo in polglasno je pristavil potem :
»Skoro sem se bal, da bi to moje Pfoseče vprašanje Školastiki utegnilo "m neljubo.«
»Kaj še! Kaj vam pride na misel,« Je hehetala školastika in rdečica je za-''a njena že postarna lica. Nato je podala še zaupljivejša in začela tarna-U' da na očetovem domu pač nima pri-
jetnega življenja. Naposled je gospodu krčmar ju nasvetovala, naj si vendar kmalu poišče gospodinje, ker jo tako potrebuje.
»Seveda,« je vzdihnil Šinkovec, »ko bi ne bil tako sramežljiv: toda tako težko i/pregovorim s kakim dekletom.«
Pri teh besedah je pomenljivo na-mežiknil in preden mu je utegnila Školastika odgovoriti, se jc urno obrnil, zaklical par besedi v slovo ter stekel po praznem, strmem polju nizdol.
Po rebri pa so se razlegali odmevi neke pesmi, katere posameznih besed pa ni bilo mogoče razločiti.
Školastika je poslušala petje in se smejala na vsa usta. Mislila je pa sama pri sebi, kako je vendar škoda, da se tako čeden in bogat mož pred dekleti tako sramuje.
Šinkovec, sedanji krčmar »Pri roži«, je bil res vedno čeden, a ne vedno bogat. Z majhno culico na rami je prišel pred leti iz ciljskc doline in služil v T. več let za pastirja, pozneje pa pri nekem kmetu za hlapca. Slednjič je prišel v Innichen h krčmarici »Pri roži« za hlapca. Bil je lep, postaven mladenič, priliznjenega vedenja. Imel je krasen glas, s katerim je ob nedeljah kratkočasil in zabaval goste v domači hiši. Čez nekaj časa se je poročil z gostilničarko. Priletna žena je kmalu umrla in mladi krčmar »Pri roži« je bil naenkrat premožen mož. Kazširil je poslopje, privabil od vseh strani dobrih gostov ter delal za povzdigo svoje obrti na vse krip-lje. Kljub temu pa v Innichenu ni mogel priti do prave veljave. Tržani so ga imenovali zaničljivo »cilertalca«, kar je pomenilo toliko kakor priseljenec iz ciljske doline. Njegova gostilna tudi ni bila na dobrem glasu.
Gori v hribih, kjer je vladala le tiha samota, se ljudje sploh niso mnogo brigali za to, kar sc je govorilo in razpravljalo doli v trgu. Vendar je Micika Šinkovca dobro poznala. Potočnikova Veronika jo je namreč večkrat resno svarila pred njim.
»Ne bilo bi prav prikrivati ti take stvari,« ji je dejala Veronika nekoč; »saj nisi več otrok; moram ti povedati. Sicer sama tega nisem videla, a nekdo, ki gotovo ne laže, mi je ukazal, naj ti povem. Šinkovec, ta priseljenec, ti je namreč, ko prideš v trg, večkrat za petami. V cerkev tudi gotovo ne hodi zavoljo Boga, pa tudi zavoljo častihlep-nosti ne.«
Veronika je svoji mlajši prijateljici potem še omenila, kako razuzdano je krčmar »Pri roži« vedno živel. Micika naj se torej varuje, ter ga kratko in odločno zavrne, ako bi se ji predrznil približati.
V sobi za zapahnjenimi vrati se je Micika spustila v glasno ihtenje. Toda njen jok jc bil brez solza, zakaj bil je posledica silne razburjenosti in hudega gneva, ne pa srčnega ginjenja. Ko se je nekoliko pomirila, jo je obšel gorak čut hvaležnosti za Veronikino svarilo. — Tudi če bi je nihče nc bil svaril pred Šinkovcem, bi ponosna Silvestrova hči
nikdar ne bila šla »K roži« za služabnico. Toda ni še poznala toliko sveta, da bi mogla gostilničarjevo ponudbo prav razumeti; zato bi utegnila biti z njim prijazna in mu nemara — nič hudega sluteč — celo dajati pogum. Pa za zvesto, svarečo prijateljico je bil še nekdo, »nekdo, ki gotovo ne laže«, je rekla Veronika. Kdo neki je bil to?
Micika je sedela mirno s sklenjenima rokama ter premišljevala; naposled je šepnila sama sebi: »Kandid!«*)
Ko sta bila še otroka, ga je klicala kakor vsi sosedje na bregu skratka »Kandl«. Toda odkar je na praznik cerkvenega patrona sv. Kandida v pridigi slišala kak pomen ima to ime, je klicala sosedovega sina s pravilnim, polnim imenom. Ravno zdaj ji je misel na Kandida, iz čegar oči je odsevala neka-ljena nedolžnost, nenavadno ugajala. Kaka razlika med Kandidom in krč-marjem Šinkovcem. Da je Kandid pošten in zvest, to je čutila zlasti v tem trenotku. Vedela je, kje ji je iskati varstva: ni torej čuda, da je v bridkosti mislila nanj. Kako rada bi bila svoje pusto domovanje na hribu zamenjala z drugim, boljšim.
Še enkrat je globoko vzdihnila, vstala in se preoblekla. Ko se je prepričala, da je oholi krčmar že odšel, jo šla v hlev, da opravi živino.
Školastika je med tem imeia opraviti v kuhinji. Bila jc sicer slaba kuharica, a ker je bila starejša, je imela pravico nadomeščati mater.
Solnce se še ni skrilo za obzorje. V, hribih pa so imeli navado ob nedeljah večerjati prej kakor druge dni. Pri Sil-vestrovih so bili precej premožni, a pri mizi se to ni poznalo. Danes, na angelsko nedeljo, pa seveda ni bilo preveč, ako je plavalo v ječmenovi juhi tudi par klobasic, kupljenih v trgu pri mesarju, ki je o velikih praznikih prodajal take reči po zelo zmerni ceni. Kmalu so bili vsi pri mizi: hišni oče, suh, star mož, visoke rasti; na desnici sta mu sedela sin Vid in hlapec, na levici pa obe hčeri.
Micika je bila v velikem strahu, da ne bi sestra med obedom napeljala pogovora na gostilničarjevo ponudbo. Hotela je namreč o vsi zadevi govoriti z očetom na tihem. K sreči je bila Školastika danes nenavadno molčeča, le semintja se je zadovoljno nasmehnila. Želi me za natakarico, si je mislila; toda od natakarice do gospodinje je večkrat le en sam korak!
Toda oče sc za ljubeznjivi obisk ni brigal; brat Vid in hlapec sta pa ravnokar prišla iz doline ter gostilničarja niti opazila nista. Micikina bojazen je bila torej prazna: krčmarjeve ponudbe ni nihče vzel v misel.
(Dalje prihodnjič.)
*) Kandid pride od laslne besede »candidus«, ki pomeni — svetel, bel, čist, pošten.
		
	RAZGLED PO DOmOVIHI	
		
Odkrita beseda. »Slovenski Narod« z dne 19. t. m. piše doslovno, naše politično stališče jasno označujoče sledeče: »Dasi neradi in v svojo sramoto, moramo priznati, da je vsa slovenska politika in skoraj vsa gospodarska moč na Koroškem v klerikalnih rokah, zakaj posamezni samostojni (to se pravi liberalni) možje ne pridejo v poštev. Klerikalizem ima torej na strani skoraj vse slovensko ljudstvo.« To izjavo »Slovenskega Naroda« vzamemo z zadovoljstvom na znanje. Saj smo vedno trdili, da liberalizem na Slovenskem nima ugodnih tal, in srečno do tega prepričanja so končno po dolgem obotavljanju prišli tudi liberalci.
Nemci zvezani z liberalci, »Narod« svari slovensko ljudstvo na Koroškem pred S. L. S., češ, da s tem, če pripadajo S. L. S., se zamerijo nemškim oblastem. Piše: Ko bi imeli koroški Slovenci naprednega poslanca, bi ta dosegel pri nemških mogotcih vse drugačne uspehe. kakor pa klerikalec. Slovenski liberalci so vajeni klečeplaziti pred nemškimi mogotci, a slovensko ljudstvo ne potrebuje od njih milosti, ampak pravice. Ki'ki bi pa v resnici bili uspehi, če bi imeli Korošci liberalnega slovenskega poslanca, pa označuje najlepše to, da so liberalni prvaki na Koroškem že velikokrat zatajili svojo narodnost. Takih voditeljev pa jc boljo, da jih ni.
Protestno zborovanje proti nesram-neinn žaljenju svetega Očeta po vodji framazonov rimskem županu Natanu sc je vršilo v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union« v nedeljo dne 20. t. m. Shodu jc predsedoval državni in deželni poslanec Povše, na zborovanju pa je govoril državni in deželni poslanec dr. Ivan šusteršič. Zborovanja se je udeležilo nad 3000 ljudi.
Imenovanja. Župnija Bohinjska Bela je podeljena č. g. Karolu Čerin, knezoškofijskemu tajniku v Ljubljani. Za župnijo Želimlje jc prezentiran č. g. Bertold Bartel, kaplan v Sostrem. — Župnik Renier v Krškem se jc odpovedal župniji.
Nagrado za rešitev življenja je podelila deželna vlada Ivanu Kobo in Juriju Flcjniku v Vinicah, in sicer vsakemu po 25 kron, ker sta rešila štiri fante, da niso utonili.
Iz deželnega odbora. V odbor obrtno-nadaljevalne šole v Idriji sc odpošlje gosp. M. Arko, dekan v Idriji, v Cerknici pa gosp. Ivan Korče, posestnik v Cerknici. — Začasni vodja deželne bolnice gosp. dr. V. Gregorič se odpove vodstvu. Odpoved se vzame na znanje. Obenem izreče deželni odbor g. dr. V. Gregoriču priznanje in zahvalo. Provi-sorno prevzame vodstvene posle dežcl-6'
ni odbor, oziroma referent deželnih dobrodelnih zavodov g. dr. I. Zajec. — V razpravo so prišli predlogi referenta dr. Zajca o reformah v blaznici in bolnici. — Vpokoji se okrožni zdravnik v Ilirski Bistrici g. dr. D. Perišič. — Gdč. učiteljici J. Jaklič se izposluje dva-mesečni dopust, da se bo mogla udeležiti gospodinjskega tečaja v Sclcah.
Nov posojilniški dom. Pri Sv. Trojici pri Mokronogu smo pretečeno nedeljo otvorili posojilniški dom. Č. g. župnik iz Mokronoga nam je govoril o koristi posojilnic in o pomenu društva. Prav dobro se jc tudi obnesla igra »Novi zvon na Krtinah«, ki sc je pretečeno nedeljo ponovila.
Odlikovanje. Občinski odbor pri Devici Mariji v Polju jo v svoji seji dne 13. novembra t. 1. soglasno izvolil za častnega občana dr. Ivana Šusteršiča za zasluge, katere si je stekel v viharnih bojih v državnem in deželnem zboru za svojo ožjo domovino. — Obenem se je pri isti seji imenoval za častnega občana g. Fr. Kavčič, nad-učitelj v pokoju, za njegove obilne zasluge v šoli.
Poučni tečaj za zadružne funkci-jonarje v Ljubljani. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko priredi dne 21., 22. in 23. novembra t. 1. v Ljubljani poučni tečaj za zadružne funkcijonarje. Namen tega tečaja je, dati osebam, ki imajo v obrtnih zadrugah kot odborniki ali pa kot zadružni uradniki poverjeno skrb za opravljanje zadružnih poslov, priliko, da se seznanijo pobližje z določili onih zakonov, katere najčešče potrebujejo. Tečaj je pri nas prvi svoje vrste in gotovo ustreže resnični potrebi, kajti obrtnih zadrug štejemo danes na Kranjskem 70. Tečaj bo trajal tri dni in sc je zanj priglasilo nad 20 udeležni-kov, od katerih so pretežna večina zadružni načelniki in odborniki. Tečaj bode obsegal 21 učnih ur.
Župan ponesrečil. Iz Kovorja sc nam piše: Preteklo nedeljo se jc ponesrečil naš župan g. Janez Golmajer. Voz, na katerem sc je peljal, se je zaletel v neke skale, tako, da je g. župan dobil nevarne poškodbe; vendar je upati, da bo v kratkem okreval.
Povišanje cen tobačnim izdelkom. Glede na nameravano povišanje cen tobačnim izdelkom se zopet poroča, da ne bodo povišali cene cigaretam šport in pa cigaretam, ki se prodajajo po 1 v komad. Cena vsem drugim cigaretam se zviša 1 do 2 v pri komadu. Če bodo podražili tudi cene smodke, še ni znano, pač pa bo stala Portorico 9 v, viržinka 12 v, britanika 16 v, trabuka 18 v in Re-galitas 20 v. Cigaretnemu tobaku ne po-
višajo cene, pač pa znižajo težo od 35 na 28, od 30 pa na 23 gramov.
Našel je podpisani 15. oktobra v Ljubljani na Marijinem trgu pred frančiškansko cerkvijo nekaj denarja in zlatnine. — Andrej Sešek, Št. Pavel .št. 4 p. Domžale.
O vlogah na deželni odbor in druga oblastva. Deželnemu odboru prihajajo večkrat razne prošnje zadrug, društev in posameznikov, ne da bi bil v prošnji naveden namen, v katerem se naproša podpora. Marsikdo tudi prosi v isti vlogi podpore v razne svrhe. V tem oziru opozarjamo svoje čitatelje, da je vsaki vlogi na oblastva natančno označiti namen, iz katerega se je vložila prošnja, da je za vsako stvar prositi v posebni vlogi in vsako prošnjo treba podpreti s potrebnimi dokazili in priložiti eventu-elne načrte, proračune itd. Drugače se prositelju lahko zgodi, da se mu prošnja odbije navzlic resnični potrebi, ker jo ni zadostno utemeljil, ali pa povzroči oblastvu s svojo nerodno sestavljeno vlogo obilo nepotrebnega dela.
Poročil se je v ponedeljek dne 14. t. m. v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Franc Novak, podomače Lozarjev, posestnik, trgovec in gostilničar iz Stopanje vasi, z gospico Francko Kaslo-lic, posestnika in trgovca hčerko iz Zatičine.
Zahvala. Vsem občanom in drugim ter č. gg. duhovnikom, ki so prispevali za nagrobni spomenik pokojnemu župniku Jerneju Pcrjalclju, se izreka le nt potom najtoplejša zahvala. V Podkra-ju nad Vipavo dne 13. novembra 1910. Matija Bezcljak, odbornik.
POLOŽNICE priložimo v prihodnji številki vsem cc-njenim naročnikom, ki prejemajo list naravnost po pošti. Naj torej pri prihodnjem listu vsak pazi, da ne bo prerezal
z listom obenem tudi položnice.
g »Kmetska zveza za kamniško de-kanijo« naznanja, da se vrši v nedeljo dne 4. decembra t. 1. javni shod v »Kamniškem domu« ob deseti uri dopo-ludne. Na shodu poročata čč. gg. poslanca dr. J. E. Krek in dekan I. Lav« renčič. Obenem se vrši občni zbor »Kmetske zveze« in shod zaupnikov, Pismena vabila slede.
g Iz št. Vida nad Ljubljano. — I z -obraževalno in zabavno de-*
1 o V nedeljo 27. t. m ob 4. uri popoldne ],o v Zg. Šiški v ondotnem izobraževalnem društvu predavanje. Vabijo se vsi .Mani in prijatelji društva. — V Drav-1 j ali se pripravlja dekliška igra »Vest alka«. — Iz občinske seje. Od župana predlagani proračun za leto 1911. se odobri. Dohodki so proračunje-ni na 2092 K, stroški na 6420 K. Razlika so ima pokriti s 33odstotno naklado na direkten davek. Soglasno se zopet sklene prošnja na pristojno oblast, da bi se kolodvor v Vižmarjih povečal. Premajhen je čakalni prostor za občinstvo, premajhen prostor za odkladanje in nakladanje blaga, neprilično je tudi, da so rampa na Vižmarski cesti zapira kar iz kolodvora in nc pri čuvajnici sami. I Promet pa raste vsak dan bolj. Daj Bog, (ia bi ta ponovna prošnja občinskih i mož ne bila zopet glas vpijočega v puščavi. — Naj ne ostane samo pri navdušenj u. Do 130 vrlih mož in mladeničev iz šentviške župnije se je preteklo nedeljo udeležilo protestnega in manifcslacijskoga shoda v Ljubljani, kjer so protestirali zoper nesramno govorjenje laškega Natana. Prišli so •loinov polni navdušenja. »Nikoli ne bom pozabil slovesnega trenotka«, je rekel mož vdelcženec, »ko je naš poslanec Povše povzdignil glas in nas slovesno pozval, naj svoje otroke vzgajamo v pravom katoliškem duhu in v ljubezni do vere in cerkve.« Bog daj! — V e le k-t r i č n i centrali 11 a B rodu se jo pretekli ponedeljek vršila oblastvena koiavdacija. Upati jc, da bo električna izpeljava v zavodu sv. Stanislava v 14 dneh gotova, potem bo centrala v popolnem obratu.
g Križe pri Tržiču. V nedeljo popoldne po večernici jc priredilo tukajšnje Movensko kat. izobraževalno društvo predavanje. Govoril nam je č. g. župnik .lanez Zabukovec o prostozidarstvu in portugalski revoluciji. Poslušalci so bi-•li lira v zadovoljni; zato upamo prihodnjič še večje udeležbe. — Drugo nedeljo dne 27. t. m. ravno o tem času bo zopet predavanje o »Stari šoli«. — Pričelo sc jc v našem Slovenskem kat. izobraževalnem društvu v nedeljo dne 13. ■<• m. petje, ki ga že ni bilo več let pri nas. Fantje, le korajžo, manj ne bomo ci>a]i, kakor sedaj. Vsako nedeljo od '1- do 2. popoldne pridite k učenju in vselej pripeljite kakega novinca seboj. " ~ V Sebenjah hš. št. 40 se prodaja časopis »Slovenec«. Naj bi se v nobeni hi->si ne pogrešalo tega koristnega časopisa »Slovenca«. Posebno priporočljiv je gostilnam. Svetujemo, da se vrže »Gorenjec« pod mizo in »Slovenec« na mizo!
g Boh. Srednja vas. Pred par tedni s|no brali v »Domoljubu«, da je imel "('kdo na Bledu za kravo 400 K na ponudbo. V Srednji vasi pa je imel Jože
^van za eno celo 500 K, toda mož je dovolj
pameten, da bo ohranil tako žival raiši doma. Škoda, da se je lepe plemenske živine že preveč prodalo iz Bohinja! — Vsled silnega deževja v zadetku t. m. se je posul velik kos nasipa
ob Ribnici pri mostu v Srednji vasi. Sedaj se napravlja nasip iz betona. — Snega smo dobili kakšnih 35 cm, a se nam še obeta. Za praznik 8. decembra pripravljajo dekleta igro »Vestalka«. Igra se godi v Rimu ob času Neronove-ga preganjanja kristjanov in nam živo slika vso propalost tedanjega poganskega sveta, prelepo pa se nam odpira v nji blagodejni vpliv krščanstva na človeško srce. Upamo, da bo ta krasna igra privabila mnogo gledalcev. Fantje prirede v praznik primerno božičnico. — Prihodnje predavanje o Sveti deželi bo zopet v nedeljo 4. decembra. — Mohorjeva družba nam je letos zopet naklonila prav lepe knjige. Želeli bi samo, da bi družba zopet uvedla za vse enake knjige, ker jc sicer preveč zmešnjave. Vsak Mohorjan se naj spomni, ko plačuje voznino, tudi s primernim darom zatiranih obmejnih Slovencev! Vse se pošlje na »Slovensko Stražo«.
g Shod na Blej. Dobravi se je na
Martinovo nedeljo v dvorani hotela »Stol« g. Alojzija Zajec izborno obne-sel. Dobravški možje in mladeniči bili so do malega vsi tu zbrani. Prišel je na shod tudi gorjanski župan g. Jak. Jan in več sosedov iz Podholma in Gorij. — Naš delavni deželni poslanec g. Iv. Pi-ber, ki je tekom leta obiskal skoraj vse volivne občine, poročal je nad uro trajajočim, zanimivim govorom o deželnem zboru, o šolstvu, lovskem zakonu, o molijoracijskem zakladu, izboljšanju planin in pašnikov in slednjič v glavnih potezah omenil novi občinski zakon. Občinstvo je koncem govora g. poslancu svojo zahvalo izreklo za njegovo skrb in možati nastop, osobito kadar se gre za pravice in koristi kmečkega stanu. Živel naš vrli poslanec g. Ivan Pi-ber! — Drugi govornik, g. Ivan Podles-riik je govoril o našem društvenem življenju v obče, posebej o izobraževalnih društvih. — G. Kamenšek, lastnik hotela »Dobrava« je izražal napram g. poslancu Pibru in pričujočemu g. županu Jakobu Janu željo glede ustanovitve pošte na Dobravi in cestne zveze z Bledom, kar se je vzelo na znanje. — Shod se jc mirno izvršil in veselo razšel z na-do, da se v kratkem ustanovi na Dobravi prepotrebno K. s. izobraževalno društvo.
g Iz žabnice. V nedeljo dne 4. decembra t. 1. popoldne ob 3. uri bo imel v K. s. izobraž. društvu dež. živinorejski in mlekarski nadzornik g. R. Legvart javno predavanje o umni živinoreji.
g Poljane nad škofjo Loko. Zahvala. Dvestoletnica posvečenja naše župne cerkve sv. Martina v nedeljo dne 13. novembra se je izvršila kar najveli-častneje. Hvala Bogu za lepo vreme, ki je privedlo ob blizu in daleč nešteto množico vernega ljudstva. Zahvaljujemo se tudi veleč. gg. dr. Alešu in Frančišku Ušeničniku, ki sta kot tukajšnja rojaka prisostvovala temu slavlju, zlasti še poslednjemu za krasen cerkveni govor, nadalje vsem drugim sosednjim gg. duhovnikom, ki so
se rade volje odzvali vabilu in prišli počastit sv. Martina. Pozabiti ne smemo tudi deklet tukajšne Marijine družbe, ki soimele z osnaženjem in okra-šenjom cerkve veliko dela in truda in pa gosp. organisla Lukmana in marljivih pevk, ki so krasno prepevale pri sv. maši. Bog poplačaj in pa sv. Martin!
g Tržiške novice. Ob mnogobrojni udeležbi je predaval zadnjo nedeljo v društvu Sv. Jožefa o zgodovini nekdaj tako slavnega Tržiča preč. g. profesor dr. Jožef Gruden iz Ljubljane. Z veliko pozornostjo je občinstvo sledilo predavanju gosp. zgodovinarja, ki nam je v nad uro trajajočem predavanju razlagal nastanek Tržiča, ki je prvotno stal pod Ljubeljem v šentanski dolini. Opisal je potem nastanek sedanjega Tržiča, njegov obrtni razvoj in omenjal končno požar, ki je uničil 30. marca 1811 skoro ves trg. — Prihodnje predavanje se vrši v nedeljo 27. t. m. ob 4. uri v društvenih prostorih Sv. Jožefa. Predava g. urednik Tcrseglav iz Ljubljane o jako zanimivem predmetu. Torej v nedeljo zopet v društvo Sv. Jožefa! — Socialni demokratje agitirajo v zadnjem »Napreju« že za prihodnje občinske volitve. Prepričani smo, da je trži-ško delavstvo že toliko zavedno, da ne bo šlo na lim brezverski stranki, ki odobrava krvavo revolucijo na Portugalskem in si želi takih razmer tudi pri nas. Delavcem se spodobi zastopstvo v občinskem odboru, zato so tudi poslanci S. L. S. vse storili, da bo imel glas delavca isto veljavo odslr»j kakor glas kapitalista. Rdečkarji nimajo za to najmanjše zasluge.
g Križe pri Tržiču. V nedeljo dne 27. novembra popoldne po večernici priredi tukajšnje Slov. kat. izobraževalno društvo predavanje v »Stari šoli«. Govoril bo č. gosp. kaplan Čadež iz Tržiča o jeruzalemskem romanju.
g Šmartno pri Kranju. Izobraževalno društvo priredi v stari šoli Miklavžev večer in sicer v ponedeljek dne 5. decembra ob pol 7. uri zvečer. Povabljeni ste vsi k tej prireditvi, posebno starši z otroci. Radodarni Miklavž bo delil ta večer darove pridnim otrokom in tudi odraslim.
g V Stranjah nad Kamnikom se je ustanovila dne 20. t. m. za tri občine (Stranje, Županje njive in Bistrica) živinorejska zadruga. Predaval je gosp. Rataj o pomenu živinorejskih zadrug in sploh zadružništvu. Odbor se je konstituiral sledeče: Prelesnik Karol, župan in posestnik, načelnik; župnik Cegnar, tajnik in blagajnik; Franc Balantič, A. Perne in Valentin Slevc, odborniki. —■ Novi zadrugi želimo najboljši uspeh.
g Društvo »Kamnik« se ne oglaša veliko v svet, ampak deluje na tihem samo in po odsekih. Ni tega dolgo, kar je damski odsek slavil obletnico svojega obstanka s prijateljskim sestankom v »Kamniškem domu«, govorom dr. P. Ranta in igro »Čarovnica«. Orli so se v zimski sezoni jeli številneje zbirati k telovadnim vajam, ki se vrše že v novi telovadnici pri Krištofovi hiši. Število
nas veseli, da bi se Orli tudi vredne pokazali svoje organizacije z neustrašenim nastopom za krščanska načela in z lepim vedenjem. Surovosti so vzeli itak naši Sokoli v zakup. Društvo samo je na odru pokazalo »Desetega brata«. Ne bomo hvalili posameznih igralcev; kdor je bil zraven, je sam videl, v kako mojstrskih rokah so bile glavne vloge. Pozorni gledavec je opazil, da ni povsod gladko teklo besedilo, kar jc pa umljivo, ker je bilo malo časa za učenje. Malo prej namreč se je igrala veseloigra »Pesek v oči«. — Ko naštevamo naše prireditve, si ne moremo kaj, da se ne bi pomilovalno spomnili svojih nasprotnikov. Vsaka naša prireditev jih zbode v oči. Vabila k »Desetemu bratu«, plakatirana, so ponoči odstranili, da ni bilo več sledu o njih. Nazadnje bo pa še kakšen liberalni dopisnik to pobalinstvo naprtil klerikalcem. Le tako naprej, liberalci, noč bo vam pro-Bvitljencem pomogla do napredka!
g Iz Krope. V ponedeljek, dne 21. t. m., obhajala se je v Kropi 251etnica posebne vrste. Minulo je ravno v ponedeljek 25 let, ko smo dobili od rajnega gospoda ljubljanskega prošta Jožefa Zupana, kroparskega rojaka in velikega dobrotnika, velik zvon, ki tehta 32 centov. V spomin na to je bila ob osmih pridiga, peta sveta maša za rajnega gospoda prošta. Priprosta, a najboljša slovesnost!


d Iz Šmarja pod Ljubljano. Pretočeno nedeljo smo imeli v naših društvenih prostorih zanimivo predavanje. Predaval jc č. g. dr. Gvido Rant. Nabralo sc je skupaj mnogo somišljenikov, ki so z zanimanjem poslušali g. predavatelja. Želimo pa, da bi nas g. predavatelj še večkrat poselil. — Pred našo šolo je vedno vse v lužah. Ali bi sc ne dalo temu odpomoči? Malo dobre voljo, pa bo šlo!
d Na Krki. V 46. številki »Domoljuba« smo brali kako sc »liberalni Kapelj ali rdeči Jožek« ponuja za župana v naši občini in pa kako opisuje, da se v našem župnišču ric dobi nikoli milodara, ker jc župnišče vedno zaprlo. Naj še mi Bvojim sovolilccm v spomin pokličemo, kako jc ta pisar-župan skrben za svoje Boobčanc, posebno pa še za siromake. >— Letos jc črv grozovito uničeval poljske pridelke. Prosili smo našega župana, naj poskrbi, da sc bo škoda cenila in da se bo davek odpisal. Zupan jc obljubil, da bo to storil pisa»r-župan, rdeči |Jožek pa je obljubo zavrgel in se ni po-(trudil naši prošnji ustreči. V občinah Gorenjavas in Muljava, se je škoda cenila in davek odpisal, pri nas pa ne, ker bc pisar-župan ni pobrigal. In vendar smo po tej nesreči posebno hudo zadeti po vaseh Potok, Krška vas, Predbukov-je in Male Lese. V ostalih 17 vaseh pa judi več ali men j. Veliko je posestni-8»
kov, ki so pridelali turšico komaj po 2 ali tri mernike, namesto 30 do 50 mernikov in vender je glavni pridelek našega kmeta turšica; če ta »fali« nima naš kmet dobre letine. Pa to ni še vse; ker se ni škoda cenila, ne moremo prositi za podporo; tako smo zaradi pisar - županovo lenobe dvakrat udarjeni. In takega naj bi še volili? — Tukaj jc 75 let stari ubožec Jožef Kutnar, doma s Potoka. Bil je vojak, potem samski delavec in je zahajal k svoji sestri na Muljavo. Ali le-ta mu je umrla, šel je drugam si strehe iskat. Lansko leto začela ga je desna roka boleti in morali so mu jo v Novem mestu odrezati. Prosil je podpore. Muljavski župan je sporočil na Krko, da je ubožec silno potreben, naj mu torej pošljejo kako podporo. Naš pisar-župan pa je napisal br-zo prošnjo, da naj ga sprejme muljavski občinski odbor v svojo domovinsko zvezo. In tako leži sedaj siromak Jožef Kutnar v slamnici Franceta Zupančič brez občinske podpore, ves premrt in shujšan, živeč samo od milodara Zupančičevega. Za siromaka ni bilo daru v občinski blagajni, pač pa za podporo po nepotrebnem zadolženemu gasilnemu društvu, katero si je lansko leto najelo godce iz Domžal, kumico zastavi pa iz Šiške. Ali bomo tako »usmiljeno« srce še volili? — Leta 1899. smo plačali prisilne naklade za muljavsko šolo, ker pa si je Muljava same zase otvorila šolo, je občina dobila 1486 K nazaj. Denar je bil nabran izključno za šolske namene, pa pisar-župan je tako hotel in obrnil se je med drugim v podporo, bolje rečeno v poplačilo veselice gasilnemu društvu po nepotrebnem narejenega dolga. — Za leto 1908. proračun krajnega šolskega sveta izkazuje, da ima občina Krka plačati prispevek za šolo 1100 K. Občine Ambrus. Zagradec in Muljava so na nje odpadle plačale, Krka pa še do danes ne. Občinski proračun za leto 1910. že pokrije stroške tekočega leta in zdaj se jc vmes utakni-lo še 1486 K 62 v. Za šolo pa sc ne da nič. Ali je tako prav? Ali ne vpije vse to po reviziji? Dragi sovolilci! preuda-rite vso to in ravnajte se po tem!
d Iz Kostanjevice. »Slovenski Dom« od 12. novembra sc je spravil nad posestnika Kržičnika iz št. 66, češ, da je sam priznal, da jc v Celju po krivem prisegel, ker je umaknil tožbo | proti dvema kostanjevičanoma, ki sta mu očitala krivo prisego. Da bodo bravci zvedeli, koliko je na pisanju »Slovenskega Doma« resnice, naj povemo, zakaj je Kržičnik umaknil tožbo, ker edini vzrok liberalni dopisnik previdno zamolči. Kržičniku ni vsled obetanega dokaza resnice srcc zlezlo v hlače — junaško mu še bije v prsih — od tožbe je odstopil edinole na prigovarjanje gospoda sodnika, ker ta ni mogel dobiti aktov od celjskega okrajnega sodišča in torej tudi ne bi mogel soditi ali je očitanje krive prisege resnično ali ne. Vsak, ki pozna le nekoliko kostanjeviške razmere in nekatere osebe. ie lahko prepričan do dna duše, da
bi bil Kržičnik takoj naznanjen držav, nemu pravdništvu, kakor hitro bi so mu kdo upal dokazati krivo prisego,
d Iz Adlešič, 12. novembra. Kdo bf si mislil, da bodo postale Adlešiče i ko imenitne, da imajo celo že svojega, dopisnika v liberalni cunji »Slov, Dom«! V št. 45 piše ta grdi list nekaj volivnih sleparijah in sleparjih, češ, da se je pri nas na dan volitve sleparij in omenja, da je stal Jure Požck zaradi tega že pred sodiščem. Res jo stal pred sodiščem, ker je v preiskavi, a upamo, da se bo izkazala resnica in prai vica, ker ima več prič, da ni prav nig sleparil, ki so bile že zaslišane pred so-l diščem v Črnomlju. Naj pa tudi mi šo sporočimo, da je stal pred sodiščem vt sredo dne 9. t. m. Miha Grabrijan, krč-:1 mar, ki je dne 16. oktobra iz svoje kreme izsuval Kat. Fortun brez vsakega vzroka tako, da je potem par dni ležala. Nastopilo je, kakor se pripoveduje, sedem prič proti Grabrijanu in bil jo obsojen na 3 dni zapora, oziroma 30 K in 31 K stroškov za bolečine i. dr. Drugič bomo sporočili pa tudi še, kako jo .neki liberalec sleparil pri volitvah s tem, da je glasovnico nekomu vzel, našega kandidata prečrtal in napisal na njo liberalnega kandidata.
d Iz Šentjanža. V nedeljo, dne 20, novembra je imel pri nas političen shod deželni poslanec g. dr. Ivan Zajec. Govoril je o lovski postavi, občin-skem redu in o cestnih odborih. Poslušalci, ki jih je bila polna dvorana, so z zanimanjem sledili besedam gospoda govornika. Lc Sokol z Breškcga je motil poslušalce s svojimi neumnimi mod. klici. Po govoru se pa ni hotel oglasiti. Srcc sokolsko mu je zlezlo v hlače, kakor sploh sokolom, kadar se jim da pri-lika, da pokažejo korajžo. Vsi pošteni' možje in fantje so sc zgražali nad sokolsko surovostjo.
d Pri Sv. Trojici pri Mokronogu so je v nedeljo, 13. t. m. otvoril nov poso-jilniški dom. Spodnji del stavbe je prirejen za posojilnico, zgornji del pa zavzema lična dvorana, namenjena za večje, zlasti društvene prireditve. Oder jo izdelan jako okusno, da si ga lahko vzamejo za vzor vsa sosednja društva. Pri otvoritvi je navdušeno govoril mladenič Kobal, da je naslednji govornik, č. g. župnik iz Mokronoga, čestital far-manom, da imajo v svoji sredi tako vrlega mladeniča. Opomnil je potem č. g< župnik poslušavce na korist posojilnic;; Naši predniki, ki so živeli pod jarmom oderuštva, bi vedeli o tem največ pove-; dati. Opomnil je na velik pomen društva. Ako daste sinove in hčere nam v roke, vam garantiramo, da bodo dobri. Ako pa jih daste v roke brezvercem, no bodo izpolnjevali niti četrte božje zapovedi. Članom društva pa je dal poguma, rekoč: »Nič ne de, če slišite od na-, sprotnikov kako grenko. Ce psi lajajo; je to znamenje, da vi jahate.« — Jaka dobro je potem uspela igra »Novi zvon na Krtinah«. Mladeniči, še nevajeni predstav, so prav dobro pogodili svoj" vloge. Sama na sebi resna i«ra vsebin«
dokaj šaljivih prizorov, ki so vzbujali med poslušavci splošno veselost. Dvorana je bila natlačeno polna in igra sc ije naslednjo nedeljo ponovila. Nek nasprotnik, obenem vinski bratec, je tudi prišel pogledat, ko se je vdrugič igralo. Zabavljal je nekaj časa, se celo drznil s psovanjem motiti igralce, ko so najbolje igrali, potem pa je odšel rekoč: »To ni zame.« Seveda ni. Zate je fra-kelj. Saj zaslužil si jih je pri posojilnici preveč. Mladeniči pa le korajžno naprej ! Še marsikako lepo bomo uganili v liovem »Domu«.
n Na Brezovici pri Ljubljani je v
nedeljo 20. t. m. predaval deželni potovalni učitelj sadjereje gospod I-Iumek v »Katol. domu« pazljivo poslušajočim kmetovalcem koristni poduk o sadje-reji. Pri nas jc sicer precej sadnih dreves, a je še mnogo prostora za sadno drevje. Staro drevje je pa res potrebno več in boljšega negovanja nego dosedaj. Morda bo večkratno predavanje pomagalo? Ravno to nedeljo smo imeli popoludne tudi v »Katoliškem domu« lepo predstavo »Sv. Neža«. Priredile so nam jo dekleta Marijine družbe. Igrale so vse tako dobro in sigurno, da ne moremo hvaliti posameznih, ampak vse so izvršile svoje vloge kakor vajeno izvrst-tae diletantinje.
n Borovnica. Igra »Na Marijinem Srcu«, ki jo jc uprizoril v nedeljo, dne 20. t. m., odsek slov. katol. izobraževalnega društva »Bogomila«, je prav lepo uspela. Vse igralke so pohvalno, točno izvršile svojo vloge na splošno zadovoljnost občinstva. Igra se bo ponovila 8. decembra t. 1.
n Vrhniško novice. Dne 27. t. m. pričnemo pri nas s sv. misijonom, ki ga bodo vodili skozi 8 dni trije oo. frančiškani. — Zdravstveni zastop za vrhni-žki sodni okraj si je izbral za svojega načelnika vrhniškega župana g. Frana Tršarja. — »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« je vprizorilo dne 20. t. m. v »Društvenem domu« trodejanj-ko »SI ari Ilija«. Veselica se je dobro obnesla. — Dne 8. decembra t. 1. praznuje naša dekliška Marijina družba desetletnico svojega obstoja. Kakor čuje-®o, namerava družba ob tej priliki prirediti primerno veselico. — Pohvaliti Moramo c. kr. dvornega založnika g. K. 'Jelovška, ker je dal tako lepo urediti Ppt» ki vodi mimo njegovih tovarn proti Sinji gorici. Priznavamo, da je to v prvi vrsti zasluga gospoda c. kr. dvornega založnika, ki hoče baje ob tej poti zasaditi drevored. V tem oziru se pač ne da primerjati z gospodom Jelovškom g. Lenarčič, znan po svoji »Klinzgassi«, katero je dal zasuti šele nato, ko je bil od deželnega zbora izročen sodišču. Čast, komur čast!
n Hrenovice. V Zagonu pri Hreno-Vicah je v noči od 11. na 12. novembra
zmrznila 84 let stara Marušič. Prejšnji dan je pobelil zemljo nekoliko sneg tako, da je bila noč prav hladna. Ne ve se pa, kako je ponesrečenka prišla ponoči na vrt, kjer jo našla konec svojega življenja. — Veliko imamo pri nas ob glavni cesti gostiln. Pa po vseh, od Postojne do Razdrtega, imajo le vžigalice v korist liberalni družbi sv. Cirila in Metoda. Bo pač treba našim gostilničarjem na uho, pa prav glasno, povedati, da so v prometu tudi vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Ce pa hoče.jo vkljub temu ostati zvesti privrženci in ljubitelji liberalizma, naj le ostanejo, mi verni farani pa se jih tudi lahko ognemo. Še bolj bode pa nas v oči, ko nas pri vsaki mizi skoraj izziva nabiralnik za omenjeno družbo. — Čujemo, da bo sedež bodoče podružnice sv. Cirila in Metoda tam nekje v Spodnjem Hrušev-ju. Upamo pa, da so iz dotične hiše ali trgovine ne bo upala pokazati v okolico. Hruševci, pazimo, od koga se bomo dali pregovoriti!
n Iz Senožeč. Zima že trka na vrata, v društvu se pa pričenja vesela pomlad. Priredili smo dve predavanji o ženskem vprašanju in ženi in politiki. Odposlali smo dve dekleti učit se čip-karstva v Idrijo. Nekateri zatrjujejo, da čipkarska obrt propada. Zadružno jo rešimo in spopolnimo. — Naši mladeniči so zadnjo nedeljo udarjali na tamburice v neki gostilni. Bili so veseli in navdušeni. Nemško hočemo tudi znati, zato smo so začeli učiti. Včasih razlagamo tudi iz »Zlate knjige« ali sc pa kaj pogovorimo o varčevanju, domačem knjigovodstvu in drugem. Obiskal jo našo hranilnico revizor. Prav veseli smo bili. — Vsem, ki katoliško mislijo in žive, kličem v naše društvo in v bodočo čipkarsko zadrugo!
n Iz Zagorja na Pivki. Letošnje poletje sc je pri nas zgradil vodnjak, za katerega jo deželni odbor dovolil znesek 2300 K. To delo je bil prevzel gosp. Domicelj. Kar se tiče zidarskega dela, je sicer dobro narejeno, pumpa pa se je v petih mesecih že v tretje pokvarila. Ako se no preskrbi boljše in sta-novitnejše pumpe, bo ostalo delo snmo za okrasek.
n Iz Idrije in okolice. Naš poslanec Gangl je poročal na javnem shodu o zadnjem zasedanju deželnega zbora. Njega so volili uradniki in delavci, zato se ne čudimo, da je zabavljal čez večino v zbornici, da skrbi le za kmeta, a nič za delavca. No, dež. zbor za delavca ne more dosti storiti, to spada v državni zbor na Dunaj, saj tudi prejšnja zasedanja, ko so vladali slovenski liberalci in Nemci, se niso ozirali prav nič za delavca in prav nič za kmeta. Naša stranka je takrat se poganjala, da je drugi volivni red napravila, tudi nižji sloji pridejo do volivne pravice, s tem se je tudi ozirala na delavca. Sicer je pa znano, ako se bode kmetu dobro godilo, tudi delavec ne bo zapuščen. Kako se pa sedaj kmetu godi, se vidi iz tega, da vse sili i^ dežele v mesta ali pa v Ameriko. Ko bi se kmetu boljše godilo
kakor delavcu, bi rajši ostali na kmetih in še ti, ki so v mestih v raznih obrtnih podjetjih, bi romali zopet na deželo. Ako se je S. L. S. ozirala na kmeta, je res tam hotela pomagali, kjer je potreba največja. To pač kaže vsakdanja skušnja. Po mnenju našega poslanca je bila velika napaka, ko se jo le neki provizorij napravil, ne pa običajni proračun za prihodnje leto. Gospod Gangl je še zelo mlad, sicer bi se spomnil, kako je bilo še v dobi, ko je Hein gospodaril na Kranjskem. Minister Korber je takrat imel 16 milijonov za zboljšanje kmetijstva in za razne podpore. Ako bi se šlo po številu prebivalcev naše dežele, bi morala takrat Kranjska dobiti 400.000 K podpore, a dobila jo je le 40.000. Zakaj smo bili tako udarjeni? Ali naši poslanci niso storili svoje dolžnosti? O da, niso zamudili prilike opozoriti na pristojnem mestu, kaka krivica se s tem godi Kranjski. A minister se je izgovoril na poročila Heina, ki je slikal Kranjsko kot nek paradiž, kjer nič ne manjka in ni silnih potreb in denar je. šel na Češko in v Galicijo, nam se je pa dalo mali košček, da ne bomo preveč sitni. Ko bi sedaj napravili proračun in bi videli, da manjka čez 1 milijon, bi morali zvišati davke. In kdo bi bil plačal? Večinoma kmet, a zadelo bi bilo tudi delavca. Sedaj se pa ravno dela, da država pride na pomoč deželam, ki so zelo zadolžene. Ako bi stalo v našem proračunu, da ni nič dolga, da se vse le z davki pokrije, bi enako zopet na Dunaju kazali, da nimamo nič potreb, da so drugod veliko večji reveži, kakor Kranjci, torej se mora onim dati podpore, Kranjska se že sama lahko zdržuje. Seveda kaj takega Gangl ni smel povedati svojim volivcem, ko bi bil tudi vedel, ker drugače bi bil moral pohvaliti našo stranko, kar pa socialni demokrat nikoli ne sme. Ne bomo raznašali, kaj je vse drugega napačnega dobil pri naši stranki, ker to se je vse že prej bralo v liberalnih časnikih. A s samim zabavljanjem volivci ne bodo zadovoljni, morda parkrat še vleče, a pozneje se obrabi in nasiti. — Na Vojske m so napravili nove orgle. Prav dobro jih je pogodil domačin Notranjec Milavec. Prav je, da se daje domačinu zaslužka, ki tucli dobro postrežejo in če treba kaj popraviti, so takoj pri rokah. Vojsko je najvišja fara na Kranjskem. Človek bi mislil, da mora biti župna cerkev radi tega zelo zanemarjena. A je ravno nasprotno. V zadnjih letih se je prenovila zunaj in znotraj. Ima krasen kamenit veliki oltar, nov šamotni tlak, lepe dragocene svečnike, križevi pot na relief in sedaj še nove orgle. Blagoslovil jih je pretečeno nedeljo idrijski dekan, ki je v govoru omenjal, da je cerkev sedaj tako opremljena in prenovljena, da je veselje zahajati v njo. Zakaj imamo orgle v župni cerkvi in. kaj nas uče, je v poljudnem kratkem govoru pojasnil, potem še orgle pri peti maši poskusil. Ljudje so radodarno prispevali in jim ni žal za stroške, ker vidijo vse v tako
Jepem stanu. Pri darovanju so se *ako skazali, da so orgije že plačane. Za malo župnijo kar 3000 K po milodarih zbrati, ni malenkost in priča, da hribovci niso zadnji. — Sneg nam je pobelil zemljo. Upamo, da ne bo za stalno ostal. Nekateri niso še mogli preskrbeti si drv in stelje. No, drva bi si še kako po snegu dobili, a stelje izpod snega izkopavati ni mogoče. — Marijina družba za dekleta je omislila iepo veselico v Idriji. Vsako leto ob tem času napravi lep spored, da dobi kaj denarja, katerega porabi za zimsko obleko revnim članicam. Blago kupijo, a napravijo pa vse brezplačno same. Zato imajo v svojih prostorih tudi društveni šivalni stroj, katerega jim je darovala ljudska naša hranilnica, da se uče šivanja in da na njem tudi prirejajo obleko družabnicam. Tako se mlade same nauče in obenem tudi kaj dobrega store. Zato se jih bode letos Miklavž že spomnil, da bodo nekatere prav vesele. Mislim pa, da ne bodo vesele samo one, ki bodo dobile brezplačno obleko, temveč tudi one, ki so k temu pripomogle.
n Idrija. V nedeljo dne 13. novembra je imelo idrijsko okrožje Orel svoje zborovanje v Spodnji Idriji. S tem zborovanjem je bilo tudi združeno običajno predavanje. Predaval je g. kate-het Oswald o svojem potovanju po Sveti deželi. Zanimivo predavanje je z velikim zanimanjem poslušalo nenavadno veliko poslušalcev. Prihodnje zborovanje Orla za idrijsko okrožje bo dne 18. decembra v Idriji. — To nedeljo dne 13. novembra smo imeli v Idriji tudi javen političen shod. Propali kandidat na Dolenjskem E. Gangl je zbral okrog sebe nekaj (kakih 150) poslušalcev in jim pripovedoval o hudobnih klerikalrih, ki mu niso privoščili, da bi on Dolenjce zastopal v državnem zboru. Govoril je o zadnjem deželno-zborskem zasedanju. Tožil jc, da je on in liberalna stranka izgubila ves pomen, in da odločuje le S. L. S. Jezil se je čez novi občinski red, čez cestni zakon, sploh čez vse, kar je S. L. S. zadnji čas storila v korist slovenskega ljudstva. To je torej oni mož, ki se jc dolenjskemu kmetu ponujal za poslanca.
n št. Vid nad Vipavo. Pretečeni mesec je odbor tukajšnje mlekarske zadruge oddal v najem vsa stavbna dela nove mlekarne stavbnemu podjetniku Alojziju Brečelju. Vse stroje za mlekarno bo postavila tvrdka Separa-tor na Dunaju, katera se je zavezala isto opremiti z najmodernejšimi stroji, zlasti je omeniti hladilni stroj, s katerim se bo hladilo mleko brez vsacega ledu. — Vipavska hranilnica in posojilnica podelila je zadrugi brezobrestnega posojila 20.000 K, visoki deželni odbor kranjski je . blagovolil podeliti
podporo 15.000 K. Nadeja se izdatne podpore tudi od visokega poljedelskega ministrstva, kateremu se je že pred časom odposlala prošnja. — V torek dne 13. t. m. blagoslovil je tukajšnji gospod župnik temeljni kamen nove stavbe. Pri blagoslovljenju se je udeležilo poleg odbora in zadružnikov tudi več drugih ljudi. V krasnih besedah je obrazložil -gospod župnik važnost mlekarske zadruge za gospodarski napredek ter priporočal članom složnost in edinost, ki je glavni pogoj za prospeh vseh organizacij. Dolžnost nam je omeniti vrlega načelnika zadruge gosp. Uršiča, kateri brez ozira na mnoge napade in nasprotovanja dela s posebno požrtvovalnostjo za korist in prospeh naše mlekarske zadruge. Po vsi pravici ga smemo imenovati glavni steber zadružništva na Vipavskem. Vsa čast mu! Kmetovalci! družimo sc v zadruge, ker tam je edina pot do sainopo moči.
□E3C3CZJCr3C3E3C3nC3C3Sr3aC2C3C3a
□
□
Dobre knjige
0 [ o
o'
gggcmaaanciciaaaaaa
Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor z enim samospevom. Uglasbil oziroma harmoniziral Janko Leban, ljudski učitelj. Partitura 1 K 40 v, posamezni glasovi niso izšli. — Omenjena pesmarica, ki je prav kar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne«, obsega 11 nape-vov in sicer: 2 mašna, 5 Marijinih, 2 ob-hajilna, 1 sv. Jerneja in 1 božičnega. Besedilo jo večinoma skladatelj tudi sam zložil. Janko Leban, brat pokojnega odličnega skladatelja Avgusta, je našemu ljudstvu ne samo kot pisatelj, ampak tudi kot skladatelj in spreten organist žc znan, stopa pa s to zbirko kolikor nam znano, prvikrat kot cerkveni skladatelj v širšo javnost. Cerkveni zbori ga bodo brezdvoma z veseljem pozdravili in segli po njegovih lepih napevih, ki bodo vseskozi ugajali našemu ljudstvu. Zloženi so sicer v navadnem, lahkem in priprostem slogu, vendar ne na škodo dostojnemu cerkvenemu duhu. Take skladbe prav radi in toplo priporočamo vsem našim gospodom cerkvenim pevovodjem in želimo, da bi ta zbirka našla veliko posne-malcev in odjemalcev.
»Dekle z biseri«, povest, po kateri se toliko poprašuje, je izšla ravnokar kot 13. zvezek »Ljudske knjižnice« v zalogi »Katoliške Bukvarne«. Naročnikom »Ljudske knjižnice« bomo dostavili povest v najkrajšem času po pošti. Cena 2 K 20 v, vezani 3 K 20 v, po pošti 20 v več. Prekrasno povest vsem čitateljem najtopleje priporočamo.

E Smešisice S
0—_o
Razdrta ženitev. Bogataš snubca: »Ko. liko znašajo Vaši dohodki?« — Snubec: »20,o kron.« — Bogataš ponosno: »Toliko izda moja hčer približno za vsekovalne rute na leto!« — Snubec: »Potem pa raje odstopim, zakaj tako dragega nosa ne rabim pri hiši!«
Pri vojakih. Korporal: »Vi Zaletel, ste videti od daleč silno neumen; fe pa vas od blizu pogledam, sle pa res!«
Težko. Zdravnik: »Vi imate na hrbtu oteklino, ki sicer ni nevarna, pa je vendar na smete izpred oči spustiti!«
V	naglici. Zagovornik: »Gospodje porotniki, jaz sem tako trdno prepričan, da je moja varovanka nedolžna, da bi jo precej vzel, Co bi lc veliko doto imela!«
V	šoli. »Lipek, zakaj te ni bilo včeraj v šolo?« — I.ipek: »Prašiča smo klali, pa so oče dejali, da je takrat domač praznik!«
Času primerno, »Cle bi še enkrat prišel na svet, bi bolel bili opica, da bi brž na drevo splezal, če bi srečal avtomobil!«
Poznn pa. Upnik: »Je doma gospod?« — Sluga: »Je, prosim le vstopite!« — Upnik: »Hvala Bogu, bom vendar enkrat donar dobil!« — Sluga: »Prosim, kadar je gospod doma, nima nikoli denarja!«
Davki. »Davek plačujemo od zemlje 'zemljiški davek), od ognja (zavarovalnina), od vode (vodovodni davek) in posihmal, če si ljudje osvoje tudi zrak, o čemur se toliko govori — bomo imeli še zračni davek, — torej davek od vseh štirih elementov!«
Težko. Zdravnik: »ln še nekaj Vam moram naročiti. Kadar greste v oštarijo, imejto vedno svoja jetra pred očmi!«
j£iaxigen.
Bdeatao oticafalito srecTsluo
v obliki sadežnih tablet, zanesljivo milega učinka. Izvirna Skatlja (20 kosov) K 1-3 Dobivalo se v lekarnah ali nri glavni zalogi C. Brady, Dunaj I., rleischmarkt 2.
Če nočete biti oškodovani, tedaj zahtevajte čestita gospodinja pri Vašem nakupovanju izrecno »Pravi Franckov pridatek za kavo« s tovarniško znamko »Kavni mlinček« in prepričajte se, toda previdno, ako je tudi res pravi s kavnim mlinčkom, zakaj iznova se pojavljajo kavini surogati v zabojih in zavojih, kateri so pravemu »Francku« na zunaj jako slični in katerih oprema jo ponarejena, s katero vrsto pa bi ao mogli biti nikdar tako popolnoma zadovoljni kakor z znanim pravim »Fran-ckom«.	3222.
Pri j etičnih se predpisuje sedaj splošno gnajahol. Njegov učinek izvrstno upliva v mnogih slučajih, vendar ga pa bolniki ne uživajo radi, ker je neprn jetnega duha in okusa. Novi kemiji se je posrečilo, ta važni izdelek podati v prijetnejši obliki, thiokolu. Thiokol so uporabi v sirupovi raztopini, ki se pod imenom »Sirolin - Roche« dobi v vseh' lekarnah. To sredstvo se rado zavživa in je lahko prebavno.
bara krogljice z	želodc"' rabimo Mer-feve odvajalne Rhabar-
lodec. 6 škatljic franko 4 "krone.	^ * ^ *
ze-'2894