G LAS I LO OSVOB ODI LN E FRONTE OKRAJA T RBO Vuf so bile Nedeljske volitve v Ljudsko skupščino LRS mogočna manifestacija za mir in izgradnjo naše domovine PoStnlna platana v gotovini. Posamezna Številka s CM, Leto IV. TRBOVLJE, 23. marca 1951. Štev. 12- Najboljše so volili v Trbovljah Nedeljske volitve v Ljudsko skup-žSteo LRS so bBe velika manifesta, cija vseh delovnih ljudi trboveljskega okraja za mir in nedeljivo Jugoslavijo. Pri volitvah v nedeljo so volivci trboveljskega okraja pokazali svojo visoko po Stično zavest in Ijubeam do domovine. Ze same priprave na volitve so pokazale, da se vsi zavedajo svojih dolžnosti. V čast volitev so goareU na predvečer po hribih kresovi, v Trbovljah pa je bila na predvečer volitev slavnostna predstava Cankarjeve igre »Pohujšanje ▼ dohod šentflorjanski«. NajiepJe pa so okrasih volišča in hiše X Hrastniku. iV centrih so odprli volišča že n ob 5. uri Po centrih okraja, v Zagorju, Hrastniku, Radečah in Trbovljah so se pričale volitve z budnicami godb na pihala. Oto 6. uri zjutraj so bili znani ia prvi rezultati volitev. V Trbovljah ja volilo na volišču v gimnaziji 73 Volivcev, pri Škratu 63 volivcev, pri Volkerju 93 volivcev, pri Fočivavšku 73 volivcev, največ pa jih je volilo na volišču št. II in sicer 206 volivcev ali 50*/«, V Zagorju so volili do 7. ure zju. traj že 25*/•, volišče na Selu po je imelo že 70 odstotno udeležbo. Na 6. volišču v Trbovljah, kjer je kandidiral tovariš Miha Marinko, je volila že pred 6. uro zjutraj 83 letna Cager Amalija in njena sestra Ivana. Niso pa vršili svojih dolžnosti samo volivci na voliščih. Tako so v nedeljo na opekami v Trbovljah nakladali opeko za Zadružni dom na Kleku ter jo navozili 10.000 kosov, frontovci na cesti in priperav- Pa so delali tudi ljali gramoz. Prva volišča so zaključila 100?/» u že ob 7. uri iV Loki pri Zidanem mostu je bilo prav živahno v Domu oddiha. Volitve so opravili kaj hitro. Pričeli so •jih ob 7. uri zjutraj in jih ob 8. uri že zaključili. Oto pol a zjutraq so zaključili z volitvami tudi v trboveljski bolnišnici. Na XI- terenu v Trbovljah sta dve volišči zaključili volitve 100 odstotno že ob 10.30 uri. Dobro so vili tudi v Čečah, kjer so imeli do #. dopoldne 57*/« udeležbo, v Praprečah pa ao do 9- dopoldne volili 62*/». V Zrsorju ao volili do 8. zjutraj 30,4*/« do 10. ur«. 80,65*/«, do 12. opold. ne pa volišče št. 4 98*/>, volišče it- 5 B8V. volišče št. 10 99*/« ostala volišča pa nekoliko slabše. V Hrastniku, v 271. volilni enoti, kjer je kandidirala Lidija Sentjurčsva, je volilo do 12. ure 77*>» volivcev. V Trbovljah je v vseh treh vodilnih enotah vodilo do opoldne 8.121 volivcev, v 274. volilni enoti, kjer Je kandidiral tov. inž. Ivo Ptoteri., pa je volik) že 90*/« volilnih upravičencev. V 270. volilni enoti kjer je nastopil bot kandidat tov. Alojz Ribič, je volilo do 12. ure 73*/« voliJcev. Na’volišču v GoTdcah v KI/D Vrhovo so že ob 10 dopoldne zaključili volitve 100 odstotno. V 276. vodilni enoti ki obsega kraje Loke—Kisovec, Seno-žete, Izlake, Mlrnše in Trojane, so voltu do opoldne 51*/». Po poročilih je bilo slabše v 269. volilni enoti, kjer so volili do 12. ure 42 odstotno. 277. votivna enota tovariša Alojza Dularja je bila med prvimi saj je vodila do 8- ure 18*/i, do 10. ure 65*/. in do 12. ure 81.2*/.. V Kotredežu so volili na volišču Cebi-novo v tej enoti do 8- ure že 100*/., prav tako tudi v Cemšeniku na volišču na žagi Jesenovo. Tudi volišča v Ga. berskem v isti volilni enoti in sicer v Podme ji in Knezdolu so že dopoldne zaključili volitve 100*/». Do 12. ure je zaključilo volitve že 35 volišč 100 odstotno. Odstotek ležbe volitev je bil do tedaj po nepopolnih poročilih že nad 70*/., bilo pa jih je znatno več, kar je bilo ugotovljeno pozneje. Preko opoldanskih ur Pa se je udeležba znatno dvignila. Popoldne so prihajali zamudniki Ob 14. uri je bila udeležba že veliko boljša in sicer 87,18*/.. Najboljša je bila 274. votivna enota, Trbovlje, zgornji del, s 94,45*/.. V Zagorju so bili vseskozi najboljši; bili so ob 14. uri na drugem mestu z 91,94"/.. Poročila so prihajala, toda z nekaterih KLO z zamudo. Po teh poročilih je bilo stanje oto 16. uri 92,75*/.. V 269. volilni enoti (Radeče) je bilo sta. nje 63,51*/., v 270. enoti (Zidani most, Loka, Breg, Razbor, Vrhovo, Turje) 89,38*/., v 271. volivni enoti (Hrastnik) 97,57*/., Trbovlje — center 98,12*/. Trbovlje — spodnji del 97,73*/., Trbovlje — zgornji del 96,05*/., v Zagorju 98*/., 276. voUlna enota (kandidat Janez Vipotnik) 91,9*/., v volilni enoti Alojza Dularja pa 89,57*/«. Vedno več volišč je ie zaključilo volitve, poročila niso več prihajala, ker so zaključevali dela In so volilne komisije med seboj tekmovale, katera bo prinesla prva volilne rezultate in ves volilni material. Končni rezultat 09,05*/$ udeležba, jun kandidate OF 90,48*1$, v črno skrinjico pa 3,5i*l$ V volilni enoti, kjer je kandidiral tovariš Miha Marinko, t. j. Trtoovlje-center, se je volitev udeležilo 99.59*/« Volilnih upravičencev. Za kandidata OF je bilo oddanih 98.790/« glasov, za črno skrinjico pa 1.21»/«. V Trbovljah T— spodnji del — je volilo 99.3»/»', kandidata OF je volilo 95.78»/», v črno skrinjico pa 4.22»/». V zgornjem delu Trbovelj je bilo oddanih 99.52»/» ola-sov; za kandidata Fronte je glasovalo #9.03»/», v črno skrinjico pa 0.97*/*. V Zagorju je bila udeležba 99.54»/»; za kandidata OF je bilo oddanih 98.26% glasov, v črno skrinjico Pa 1.74»/*. V 276. volilni enoti, t. j. Loke-Kisovec, Izlake, Senožeče, Mlinše in Trojane se je udeležilo volitev 99.47*/«; za kandidata OF je bilo oddanih 95% glasov, v črno skrinjico pa 4.3»/*. V 277. volilni enoti (Cemšenlk, Kotredež, Ga-bersko in dve volišči v Trbovljah so volili z 98.86»/» in sicer za kanididata Fronte 93.87, v črno skrinjico pa 6.13»/*. Prav dobro so se odrezali pri volitvah v Hrastniku, saj so »e udeležili volitev z 99.29»/«; za kandidata OF Je glasovalo 98.22»/», 1.75»/« pa je volilo za črno skrinjico. V 270. volilni enoti, ki obsega Zidani most, Loko, Breg, Razbor, Vrhovo, Turje in del Krnic, je volilo 92.540/, upravičencev. Tukaj so se odrezali za črno skrinjico, saj je volilo tukaj največ »črnih« in sicer 7.46»/,. V Radečah, Fodkumu, Jagnjfniel in na Dolah pri Litiji so volili s 96.90»/,; za kandidata Fronte so oddali 94.70»/», v črno skrinjico pa 5.1®/». Skupno se je udeležilo volitev v trboveljskem okraju 99,05*/» volilnih upravičencev. Za kandidate OB' je MKJ oddanih 96.48®/» glasov, v črno skrb njico pa 3.51«/». Prednje številke so odgovor voliv. cev trboveljskega okraja vsem tistim, ki so proti nam. Ti rezultati so odgovor radiu v Budimpešti, ki je v svojih oddajah govoril, da se ni treba udeležiti volitev. Odgovor je jasen; delovno ljudstvo trboveljskega okraja je z veličastno zmago pri nedeljskih volitvah pokazalo, da je za nor, za nedeljivo Jugoslavijo in za nadaljnjo izgradnjo socializma pod vodstvom naša Partije in tovariša Tita, _ Se nekaj o 8. marcu — Dnevu žena in mafer Z zakasnitvijo smo prejeli §e različ na poročila, kako so širom po našem okraju proslavljali praznik žena in mater — 8. marec. Toda rnkakih poročil nismo dobili iz Hrastnika, ako- Velika sindikalna dvorana je bila premajhna za vse. Po govoru se je vrstil bogat spored, pevske točke, recitacije, telovadni in zabavni nastopi. Tudi žene XIV. terena so priredile zakuska Proslava 8. marca X.b terena ravno so te proslave po terenih prav dobro uspele in se jih je udeležilo po več sto ljudi, pa ni v Hrastniku nobenega človeka, ki bi znal napisati majhno poročilo. Isto velja tudi za Radeče to Zagorje. DobRi smo poro&la le s terenov mesta Trbovlje. Proslava na XI. terenu in na Dobrni Na XI. terenu v Trbovljah so se že dalj časa pripravljali, da dostojno pro slavijo Dam žena. Čakalnica na opekami je bila tega dne nabito polno, saj so po končani proslavi pogostili stare ženice, vdove padlih partizanov kakor tud# žene, ki so izvršile največ prostovoljnega dela v preteklem letu. Po govor« sekretarke terena, ki se je dotaknila tudi volitev, je nastopila mladina z recitacijami, folklorno aku Pino to šaljivimi prizori Ta dan je bilo v dvoranii opekarne prav veselo, žene so se sprostile ta v prijeto! zabavi proslavile svoj veliki praznik. Tudi na Dobrni je bilo prav lepo. partizanskim vdovam, spominjajoč se časov velike borbe jugoslovanskih narodov proti okupatorju. V počastitev volitev so delali na cesti Od postaje v Hrastniku do rudnika je bila prometna cesta v zelo slabem stanju. Na vozilih se je delala škoda. Pa so hrasto iški šoferji in člani avto-moto društva sklenili preteklo nedeljo, da s prostovoljnim delom uredijo to cesto v počastitev volitev v Ljudsko skupščino LRS. Zbralo se je okrog 20 tovarišev, Idi so prav pošteno zgrabili za delo. Navozili so 50 kubikov gramoza ter uredili in zakrpali 5 km ceste. Tako so hrastniški šoferji ta člani avto-moto društva z zglednim delom počastili volt!Ive v Ljudsko skupščino naše republike. Naj ne bo organizacije OF, ki ne bi tekmovala za 10-letnico OF. 3Trttdodun posameznika dosega 152 O zadružni k iti Iz trboveljskega okraja se poroča razmeroma malo im venite dosega nekaj zadružnikov take juspehe, kot le redki v Sloveniji. Pred kratkim s<« imeli zadružniki KDZ Trojane svoj redni letni -občne jsi*»r! na katerem so pregledali svoje težave, pregledali pa tudi uspehe. KDZ Trojane obstoji šele dve leti in se je razvila iz zadružne ekonomije, ki je delovala od aprila do novembra 1949, ko so najboljši kmetje sklenili, da ustanove kmečko delovno zadrugo. V zadrugo so vstopili Smerkolj Pavle z Vsem svojim posestvom, Novak Ivan in Dornik Franc — najboljši zadružnik Novak Vinko iz Zaptešja, Reberšek Frane, Novak Metod. Premk Matevž ter največji posestnik na Trojanah, Konjšek Gregor. Prvotno je bilo delo težavno, kajti zadružniki se diiiso mogla sporazumeti, da je procvit odvisen od Skupnega dela. Zadruga šteje danes 33 aadružnkov, od katerih je stoodstotno sposobnih za delo le 12, šest pa delno. Obdelovalne zemlje je'69 ha, vse zem lje pa 169 ha. Prvi predsenik zadruge je bil Novak Mirko ki pa je odšel lani v aprilu v JA. Takrat je prevzel predsedniško mesto Smerkolj Pavle, ki je predsednik še danes. Do aprila lanskega leta so delali zadružniki še kar po svoje takrat pa so pričeli delala načrtno. Združili so živino in prašiče, medtem ko konj niso mogli, ker na bilo pro štorov in niso mogli »praviti vseh v en hlev. V začetku so bile težave, saj je pat-maarjkovalo delovnih moči. Nasprotniki so prerokovali zadrugi pogin. Ta napoved je bila do neke mere ražumlji va, kajti zadružniki iz Zaplešja niso hoteli hoditi na Trojane pomagat na delo, ker imajo tam maarj zemlje in več delovnih moči. Tudi z združitvijo živine so bile težave, vendar so tudi te premostili in danes je KDZ Trojane najboljša v okraju iin med najtooljčimi y Sloveniji. Letna bilanca dela zadruge je p<)jca zala lep napredek in visoko zavest njenih članov, k!i so vložili za uspeli zadruge mnogo truda. Upravni odbor se je redno shajal in odpravljal sproti vse jKIpake. Zadruga je imela 1)10.143 dinarjev k koncu leta lepe denarce. Kljub temu, dia je imel zaradi zadruge veliko potov in se ta pota niso upoštevala jnt delo, je opravil v zadrugi lepo število dnin ter pokazal vsem ostalem, kakšen mora bili prcdisedinik socialistične kmetijske delovale zadruge. Ob glavni cesti na Mlinšah stoji velik zadružni dom, v katerega je zlasti miadina vložila veliko truda in dela. Mnogo je bilo naporov, seveda pa tudi nasprotovanj, in to ravno od tistih, ki niso napravili nič, želijo pa, da bi gospodarili v domu. Slaba stran gradnje zadružnega doma v Mlinšah je upravni odbor KZ. Pri gradnji doma ni napravila nič. Na marsikateri seji upravnega odbora so govorili, kako bodo s prostovoljnim delom pomagali. Prišli so res pomagat, a manjkalo je predsednika. Ko je bila prihodnja seja, je predsednik zahteval, da dobijo pločevinasto posodo v prvi vrsti prostovoljci pri gradnji zadružnega doma. Tudi on je bil med njimi, dinarjev Vsega skupaj so zadružniki napravili lansko teto v zadrugi 5058 črnin. Tudi v zadrugi Trojane je delo normirano, da lahko opravi posameznik dnevno tudi po dve dnini. Največ dohodkov so prinesli zadrugi prevozi, potem sadjarstvo kljub slabi letini, živinoreja in povrtnine. Tudi svoje obveze je zadruga izvršila in oddala vse, kar je bulo določeno in še celo več; mleka je odi dala 12.115 litrov predpis pa je znaša! 10.000 litrov; prašičev so oddali 16, živine 2508 kg, plan pa je predpisoval 2000 kg; krompirja bi marali oddat/ 15-000 kg, dali pa so ga 20.560 kg. Oddali so tudi ajdo in fižol. Zadruga je lahko ponosna, da ima v svojih vrstah borce za višji hektarski donos. Tako so lansko leto pridelali na 1 ha ,40.000 kg krompirja - rodovi talk a, krompirja - bitne 26.000 kg, mešanega krompirja pa 13.000 kg na 1 ha. Ajde so pridelali na 1 ha 1310 kg, samo na Trojanah na posameznih parcelah pa celo 1550 kg na 1 ha. Za letošnje leto so si napravili lep delovni načrt. Zgradili si bodo svinja ke za 60 prašičev, gnojišče in gnojno jamo. Povečali bodo predvsem gojitev prašičev na 62, krav 20, ostalo govejo živino pa na 24 glav. Konjev imajo 15. a jih bodo nekaj prodali, ker si je zadruga kupila tovorni avto, ki je boljši za prevoz. Vse delo se v glavnem opravlja še ročno; na Trojanah je delo delno že mehanizirano, medtem ko v Za.pl eš ju to ni mogoče. Zadruga na Trojanah (ima možnost lepega razveja in bi bila s pritegnitvijo vseh tistih zakrknjencev, ki stojijo še ob strani, lahko ena izmed najlepših in največ jih kmečkih delovnih zadrug Krivico pa bi delali, če ne bi omenili tudi tajnice zadruge, tovarišice Konjšek Rajke, ki je s svojim delom mnogo doprinesla k tako uspešnemu razvoju KDZ Trojane. kar je dalo vsem lep zgled dela! Trgovski prostori v zadružnem domu So zgotovljeni že skoraj eno leto, trgovina pa še vedno tiči v starih luknjah, kjer je vse polno nesnage- Na sejah upravnega odbora se samo razpravlja, ne stori se pa nič. Nasprotno pa vidimo, kako je odbor agilen pri preskrbi trgovskega inventarja, ki ga je hotel kupiti na Izlakah, akoravno je bil ves črviv, nesodoben in nehigiensko urejen. Predsednik je hotel kupiti namreč inventar pri svojih sorodnikih. Sklenjena je bila pogodba, vendar pod pogojem, da nakup potrdi KLO, ki pa nakupa ni dovolil. Delale pa so se še druge napake. Naročeno je bilo, da se morajo izložbe- na okna omrežiti, — predsednik pa je naročil za okna lesene poiknice, čeprav so bila narejena že železna okna. Zopet dvojni izdatki za zadrugo! To pa seveda ni edino delo odbora KZ. Zadružniki se upravičeno vprašujejo, kaj je s predavanji o zadružništvu, živinoreji, sadjarstvu, domači obrti itd., ki bi jih moral organizirati odbor KZ. Na drugi strani pa vidimo, da ravno listi, ki so s svojimi deli preobremenjeni, še vedno najdejo čas, da pomagajo pri delih na zadružnem domu. da bo res v ponos trboveljskemu okraju. Tajnik KLO in še drugi se trudijo, da dobijo preprotrebni material in ne iščejo osebnih koristi, marveč delajo samo zato, da se uresniči zastavljen cilj. Se pionirji mislijo na zadružni dom, saj so opravili na zadružnem domu v dveh letih nad 3000 prostovoljnih ur in so pripravljeni še delati. Razveseljivo je, da bo dvorana kma= lu zgotovljena. tako da bodo v Mlinšah praznovali 10. obletnico Fronte v novih, svetlih prostorih. K temu so m no; o pripomogli elektromonterji rud. nika Zagorje, ki so v svojem prostem času napravili vse potrebne instalacije. Ha j smo zvedeli na zboru KZ v Radečah Akoraivmo je bila bilanca KZ Radeče zaključena med prvimi v okraju, je bil zbor KZ vendar med zadnjimi. Drvi, pravilno sklicani zbor zadruge hi man ral brS. 18. -februarja, ni se pit vršil zat-radi premajhne udeležbe. Rodobno je bilo 28. ieoruarja in 4. marca, Sele na resno prizadevanje aktivistov kraja se je zbor zadruge vršir 11. marca z £a-dovoljdivo udeležbo članov kmetov. Zakaj je gledanje na KZ v Radečah tako mizčno, kakor je brezbrižno tudi v ostalih krajih? To je seveda zaradi tega, ker vidimo v KZ navadno trgoe vino,, ne pa gospodarskega centra in svetovalca kraja! Zadruga v Radečah pa je vendar pop kazala v letu 1960 usipešno delovanje, kar jpotrjiuje čisti dobiček 93.000 dinarjev. Večji del celotne aktive izkazuje^ jo lesni oddelek, trsnica in avtupark. iz tega razviolmo, da postajajo gospodarski odseki vse bolj jponnemoaiejsi. Trsnica je v minuten letu vzgojila nad 18.000 trtnih sadik, samo priznanih vrst. Pa tudi manjšo količino drevesc bo imela na prodaj v prihodnji sezemi. Kdo je upravljal to zadrugo? — Na zboru so zadružu ki močno gra jali upravni odbor, ki se z majhnimi izje. mami ni zanimal za uspeh zadruge. Predsednik je imel pred pričetkom zbora tak sikah, da ni mogel izreči iun-mainega uvodnega pozdrava. Usiezbeneam je zbor pitana! primerno nagrado za uspešno dete Pri sprejetju novega gospodarskega načrta, so zadružniki zahtevali, da pričnejo delovati ra.cn gospodarski odsuki. Da se izboljša sadjarstvo in kupijo potroDme škropilnice in drugo orodje, so zadružu niki skicirali, da se večji del dobička da v sklad za pospeševanje sadjarstva. Sklenjeno je bilo nadalje, da se pregle«-dajo sadjarski predeli, ki so že močno napadeni po sodnih škodljivcih. Pa tudi živinorejski. poljedelski in kreditni, od setk ao potrebni. V bivša Jugoslaviji sta bili v Radečah dve posojilnici., danes i»a ni nobene. Končno je bilo sklenjeno, da bo KZ Radeče nosilec kredita za Zadružni dom v Zidanem mostu. Novi odbor je prevzel vse te naloge in upamo, da jih bo uspešno izvršil, saj so elani novega odbora., sami izkušeni kmetije, —j KLO pa bo novemu odiboru nudil vset stransko pomoč. RAZGLAS Dne 3. februarja t. 1. je neznano kom izginil moj mož Medvešek Bazilij, transportni delavec na postaji Zidani mosit, ter se do danes še ni vrnil. Vso poizvedbe so. as-tele brezuspešne; tudi zasledovanje pa Ljudski milici Radeče je ostalo brezuspešno. Moj mož je bil oblečen v železničarski uniformi, star je 45 let, bolj majhne postave in čokat, pristrižene brke in umetno zobovje. Ce je komu kaj znanega oz. če ga je kdo v tem času videl, naj sporoči to na naslov: Medvešek Marija, Sv. Peter 32 7-j pošta Zidani most. Zadružni dum v Mlinšah Uspehi in neuspehi pri gradnji zadružnega doma ¥ Mlinšah Stran X ' Uspehi v tekmovanju za 10. obletnico OF Najboljša frontna organizacija v februarju v okraju Trbovlje — Itavetikika vas Samo še ta rnmesec — in zaključilo se bo šestmesečno tekmovanje frontnih organizacij, kolektivov podjelfj in raznih društev. Bolj ko se tekmovanje bliža koncu, bolj se po nekaterih odborih OF in kolektivih zaostruje bitka, »medtem ko se ponekod sploh ne tekmuje. Tjike primere imamo v Zidanem mostu, v Loki, na Bregu, Vrhovem, »ploh-na radeškem sektorju, od koder okrajna tekmovalna komisija sploh ne dobi nobenih poročil o tekmovanju, akoravno se je ugotovilo, da se je na terenu v počastitev 10. obletnice Fronte mnogo storilo. Podobno bi veljalo za center Hrastnik, za mesec februar pa tudi za Trbovlje, kjer do 18. marca »ploh niso poslali nobenih poročil. Izgovarjajo se, da so preobloženi z delom. Na drugi strani pa slišimo o raznih uspehih trboveljskih frontovcev, ki so za mesec december celo prejeli prehodno zastavico okrajnega odbora OF. Po ocenitvi komisije pri okrajnem odboru OF je v mesecu februarju dosegla najboljše uspehe frontna organizacija Ravenska vas nad Zagorjem, kt je za svoje uspehe prejela prehodno zastavico. V tekmovanju med mestnimi odbori OF Trbovlje — Zagorje — Hrastnik —-Radeče je zmagala OF v Zagorju, ki prejme za ta mc-sec priznanje. Priznanje so si zaslužile še organizacije OF Podkum, Dol pri Hrastniku, Kolovrat. Izlake, Zupa in Krmice. Med kulturno umetniškimi društvi so se odlikovali SKUD »Vesna« v Zagorju, SKUD »Aleš Kapla« v Hrastniku, KUD »Ciril Pust« na Dolu pri Hrastniku, SKUD »Ivan Cankar« v Radečah in SKUD »Lojze Hohkraut« v Trbovljah. V Lokah—Kisovcu V Lokah—Kisovcu tekmujejo. Imeli so dobro obiskane zbore volivcev in predvolivne sestanke. Predavanje o sadjarstvu je bilo slabo obiskano, bolje pa je uspelo predavanje v preskrbi- Kulturne prireditve so Ule številne. 'AFZ je priredila uspel družbeni večer lutkovni oder pa je uprizoril igro »Birokrat Štampiljka noče umreti«. Dobro je uspela tudi Prešernova proslava. Iz Zagorja so gostovali z veseloigro. Koncert »Vese’h fantov« iz Ljubljane je uspel dobro, slabše pa so se odrezali pri prostovoljnem delu, kjer so opravili 136 ur. Na IzEakah Na Izlakah so se dobre izkazali s prostovoljnim delom, saj so napravili na cesti in elektrifikaciji vasi 3450 delovnih ur. Članarino OF plačujejo v redu ,jn tudi na kulturnem področju dosegajo uspehe. Izobraževalni tečaj deluje dobro. Kulturno prireditev so imeli eno in sicer so gostovali na Vranskem. Imeli so tudi predavanja o sadjarstvu, kmetijstvu in živinoreji. Občni zbor gasilskega društva j« uspel 100 odistotaio, slabše pa je bilo z udeležbo na občnem zboru KZ, ki se prvikrat ni mogel vršiti in je bil sklepčen šele drugič. In v Mlinšah V februar ju so imeli uspela predvolilna zborovanja. Zbori volivcev so bili v 6 volivnih enotah. Imel. so tudi štiri kmetijska predavanja. Dobro je iistfjt-l občni zbor KZ. Slabo pa napreduje splošni izobraževalni tečaj zaradi pomanjkanja predava,teljev. V Vidergi so zaključili 6> tedenski tečaj in 14-dtnevmt, šiviljski tečaj. Pri raznih delih so izvršili 594 prostovoljnih ur. V čemšeniku V Čemšeniku so bili pridni pri elektrifikaciji in popravilu cest, kjer so opravili 1994 prostovoljnih ur. Dobro deluje izobraževalno in kultu,rno-umet-niško diruštvo, ki se skupaj z odborom OF pripravljata na proslavo 10. obletnice Fronte. Splošni izobraževalni tečaj obiskuje 15 tečajnikov? kuhr.rsko-gospodinjski tečaj 32 tečajnic, prilcro-jevalni tečaj pa ima 40 obiskovalk. Dobro deluje izobraževalni tečaj tudi v sosednjih Zno j dah. V Senožetih Delovnih akcij zaradi slabega vremena niso imeli, dobre pa so uspeli predvolivni sestanki in zbori volivcev. Imeli so tudi dve predavanji o sadjarstvu. Izvedli so kulturno prireditev »Večer na vasi« in igro »Jezični doktor«. Prav dobro usjjeva izobraževalni tečaj, ki ga obiskuje 46 tečajnikov, ter kuharski tečaj, Kaj pa v SCatredež«? V Kotredežu nimajo izobraževalnega tečaja, imajo pa večkrat predavanja. Dobro je blilo obiskano veterinarsko predavanje. Iz Zagorja So gostovali z veseloigro. Pri prostovoljnih delih so izvršili 730 ur. Na Trojanah Na Trojanah so se zelo razgibali in imeli so več predvolivnih sestankov. Dobro sta uspela občni zbor KZ in KDZ. Imeli so tud. predavanje o sadi jarstvu. Tečaji dobro uspevajo. Gospodinjski tečaj ima 20 obiskovalk, izobra-valna tečaj pa 30 udeležencev. Marljivi so bili pri prostovoljnem delu, kjer so napravili nad 800 ur. KULTURA Namišljeni bolnik'’ na trboveljskem odru Sindikalno gledališče »Lojze Hohkraut« nas je minuli četrtek presene tilo z novo premiero, to pot s komedijo Molfera »Namišljeni bolnik«. Ta igra bi morala priti na oder že pre tekli mesec, toda gledališče ni dobilo potrebnih kostumov, ki so bili zasedeni. To Moli e rev'o komedijo, ki je bla uprizorjena v Delavskem domu v Trbovljah in bila polnoštevilno obiskana, je občinstvo toplo sprejelo. »Namišljeni bolnik« je že četrta premiera v tej sezoni. Igro je dobro režiral tovariš Kojnfk Franc, ki je igral tudi naslovno vlogo te komedije. Svojo vlogo je rešil zadovoljivo. Prijetno nas je izne nadila odrska novinka, mlada Stefica Režunova, ki je prvič nastopila v vlogi Louison, mlajše hčerke Argona. Angelikine sestre. Dober lik je postavil na oder Franc Jarc v vlogi snubca mlade Angelike. Ugajala je tudi Sonjai Permetova kot hišna, vendar je bila boljša v vlogi zdravnika kot v vlogi hišne. Pri Purgonu, Arganovem zdravniku, in Baraldu, bratu Argana, je bilo opaziti da se jima je besedi lo še nekam zatikalo. Upajmo, da bosta to napako pri prvi ponovitvi igre že popravilo. Na splošno je igra dobro uspela, kai; je seveda tudi zasluga posrečene scenerije, ki jo je pripravil marljivi Jože Patemost. Poživile so predstavo tudi okusne obleke. Občinstvo se je zabavalo in nagradilo igralce s ploskanjem. Prihodnja premiera, ki jo namerava dati delavna trboveljska odrska druži, na. bo Božičeva medvojna draanai »Lhnik«. Uprizori'! jo bodo kot slovesno predstavo v počastitev 10. obletnice OF Slovenije. IN PO SVETU Razgovori namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil v Parizu trajajo že tri tedne in so kljub vsem naporom zahodnih delegacij še vedno v znaku nepopustljivosti sovjetskega zastopnika. SZ namreč še vedno vztraja na svojem prvotnem stališču, da se mora vprašanje razorožitve Nemčije smatrati kol posebna in najvažnejša točka dnevnega reda in da se o njej ne more razpravljati v okviru vprašanja splošnega zmanjšanja oboroževanja. Prav tako želi Sovjetska zveza o tem razpravljati le v smislu sklepov potsdamskega sporazuma, medtem ko zn hodne velesile smatrajo, da se nemški problem lahko proučuje le v zvezi splošnega političnega položaja, ki se je izredjio zaostril edino po krivdi imperialistične politike SZ s prekomernim oboroževanjem njenih lastnih in kominformisiičnih satelitskih sil, kar resno ogroža svetovni mir. Poleg teh razgovorov je zbudil jugoslovansko pozornost obisk italijanskih državnikov v Londonu, kjer sta italijanski premier in zunanji minister v sicer neoficiclnih razgovorih skušala urediti važen problem italijanske delovne sile v angleških rudnikih in bivših italijanskih kolonijah Libiji in Eritreji. Ob tej priliki so se dotaknili tudi vprašanja Trsta, pri čemer se je govorilo sicer o tristranski izjavi iz leta 1948, da bi Trst moral pripasti Italiji, vendar s pripombo, da Italija in Jugoslavija rešita to vprašanje z anati pa znam* ViilS Je bil star šest let in pol, ko je i pričel hoditi v prvi razred. Ker je njegova moima v službi, je dala dečka v otroški vrtec, da se ne bi potepal. Tudi (Vili je bil s tern zadovoljen, sa je prebil v vrtcu vso »voj«j predšolsko dobo. Nekaj časa je imel deček pouk dopoldne, Popoldne pa je v vrtcu spisal nalogo, ki jo je dobil v šoli. Tudi v vrten je Vili dobival knjige, tfmel je zve-zek, v katerem je včad h dobil že nakazane račune, včasih sc jih •je izmislil sam. Kadar si je račune sam izmišljal, je šel preko obsega v šoli. Vadil se je tudi v slovenskem jeziku. (Vse to je opravljal rad. Mnogokrat je dejal: »Oh, teh par računov!« Včasih je tudi kaj godrnjal, če so drugi pionirji bili že zunaj, vendar je vse, kar »rtu je bilo ukiaizamo vedno izvršil. Seveda se ni v vrtcu samo učil. Gledal je lepe mladinske knjige. Nihče mu ni dejal, naj čila. Besede ob lepih slikah so ga mikale in Vrti je kmalu dobro čital. Tega je bil zelo vesel. Tudi risal je rad. Ob lepem vremenu ga je bilo polno dvorišče in včasih je tudi katere zagodel. V šoli so dolgo računali v obsegu prve. desetice in Vili. je ves nesrečen tarnal: »Vedno samo do deset!« Kako vesel je bil, ko so pričeli računati do dvajset. Računal je gladko. Približevalo se je prvo polletje. Otroci v vrtcu so mnogo govorili o izkazih. Vili je še vedno pridno računa]. Starejši. pionirji, kii so mu naloge pregledovali, so največkrat dejali: Tovarišica, .Viii ima zopet vse prav!« Vili bi rad računal do sto. To je bilr. njegova velika želja, ki si jo je sam izpolnil zadnji dan prvega polletja. Ta dan je ViU prosto računal v svoj zvezek. Nekako slovesno je sedel k svoji mizi in pričel pisati dogle račune do sito s prištevanjem, odštevanjem in dopolnjevanjem. — Kmalu so pričeli starejši učenci Vilija poslušati in sama sem ga tho občudovala. Računal je še dalje in otroci so vsi vprek okrog nje gove in moje mize: »Tovarišica, ampak Vili pa zna. Gotovo bo imel računstvo odlično!« Ta dizn je Vili res računal tako, da bi ga vsak občudoval. Občudoval bi fantiča, ki je šele mesec dni po prvem polletju izpolnil sedmo leto. V času zimskih počitnic je bil Vili doma. Nekega dne sem ga srečala na cesti z njegovo mamo. Govorili sva o izkazu. Dejala je: »Vedenje ima prav dobro«. »Kaj pa računstvo?« sem vprašala. »Tudi prav dobro«, sem zvedela. Vili, ki je ob redu za vedenje precej zardel, ker se je j>ač zavedal svojih muhavosti, me je sedaj pogledal, pogledal globoko in dejal: »Računati pa znam!« Nisem se takoj znašla. Otrok me je še vedno gledal. »Vili, v vrtcu si res dobro računa!, v šoli mogoče nisi tako. In dve tovarišici sta te učili. V ušesih pa mi je brnelo: »Računati pa znam!« Otrok je bil brez dvome razočaran. Kaj se je dogajalo v njem? Ali bo še rad računal? Mogoče je izgubil veselje Zelo me zanima, kako bo v drugem polletju. Se je Viliju zgodila krivica? Najbrž ga dinga tovarišica ni dovolj poznala, ko' je učtmece redovni a, Kaj si je mislil deček? Mnogokrat sem že poslušala pogovo re staršev sli otrok, ki so se vrteli okrog krivic učiteljev odnosno profesorjev pri redovanju. Včasih so le go vprice brez podiaoe, včasih pa povsem resnične. Biti vzgojitelj ni lahko! Biti enak do-vseh otrok je zelo lepo in to bi morala biti lastnost vsakega vzgojitelja. Zal pa jih je še mnogo, ki gleda zo bol j na starše otrok in so jim dobrodošle tudi naturah je in še marsikaj. Vsak naj hi sl izprašal vest. neposrednimi pogajanji. Naše stališče je, da je vprašanja Trsta, kot je izjavil tovariš Marinko, mogoče rešiti v korist obeh narodov samo na osnovi poštenega medsebojnega sporazuma- Medlem ko za zeleno mizo brezuspešno kujejo dnevni red o razpravljanju perečih svetovnih političnih problemov, besni vojna vihra na Koreji dalj' Seul je bil te dni osvobojen vnovič od sil ZN, ki napredujejo brez vidnejšega odpora v smeri 38. vzporednika. Ta je postal vnovič pereče vpra-sanjo. V ameriških političnih krogih se sicer glede tega izogibajo določnih izjav, vendar se sodi, da je prekora-čnj 38. vzporednika taktično vojaško vprašanje, ki ga mora rešiti operativno poveljstvo. Delegacija naše zvezne ljudske skupščine je obiskala London,. V Britaniji je ostala teden dni, kjer je obiskala vidne angleške politične in gospodar., ske predstavnike. Vodja naše delegacije je v združenju tujih novinarjev v ! »ndonu med drugim poudaril, da j« Jugoslavija življenjsko interesirana na tem, da. se ohrani mir v svetu- Novi britanski zunanji minister. Na. mesto Bevina, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov, je postal zunanji minister Herbert Morrison. Morrison, ki se je povzpel tz delavskih krogov, je vodil dosedaj resore notranje politike in je razvijal delavnost v laburistični stranki. Bevin je ostal še na., dalje član kabineta. Veliko tovarno ur bodo v kratkem dogradili v Zemunu. Letno bodo v njej lahko izdelali nad jpol milijona budilk. Cena teh ur ne bo nad 800 dinarjev. Pozneje bodo lahko v tej tovarni izdelovali tudi najpreciznejše ure. Novi kazenski zakonik, ki bo pri nas stopil v veljavo 1. julija t- 1-, dou, ioča uist;I je bilo v drugem polčasu 10:3 7 Rudarja. Te se bo moštvo Rudarja otreslo nekaterih napak, n. pr. da ne ho zgubilo morale, če jim nasprotnik zabije gol, in če bodo hitrejši pri starti* in pri oddajanju, bodo 8 tako igro, kot so jo pokazali v nedeljo v drugem polčasu, odvzeli marsikateremu moštvu točke, pa tudi na tujem terenu. Videli smo lepo igro in se tudi nekaj naučili. Vsem tistim pa, ki so po tej tekmi dejali, da ne bodo prišli več gledat, bi rekli, da je takrat, ko je najteže, treba pomagati in svetovati. Tekmovanje v II. zvezni ligi je za moštvo čast in marsikdo se ne zaveda pomena tekmovanja v vrsti najboljših klubov Jugoslavije. T ekmovan je za 10. obletnico OF Proletarec : Krško 11:3 (6:1) V Zagorju je bila odigrana pokalna nogometna tekma med Proletarcem in Krškem. Ves čas igre je bito v premoči moštvo Proletarca in doseglo visoko zmago. Prihodnjo nedeljo se bo moštvo Proletarca srečalo z moštvom Bratstva iz Hrastnika v Hrastniku. Zmagovalec Se bo bojeval za pokal NSZ s prvaki pstalih poverjeništev. Razmah fizkulture na vasi i Vaški aktiv Ljudske mladine v Loki pri 'idamero moetu je med najboljšimi podeže is k immi mladinskimi aktivi. Me obvezami, k* jih je sprejela tamošnja mladina v počastitev 10. obletnice OF Sloveni je, je sklep, da bodo na področ ju KLO Loka pri Zidanem mostu usta novili fizfcul turno društvo. Ta sklep so Izvršili pretekli mesec. Ustanovni občni zbor je btl prav lepo obiskan ln Izvolili so sl odbor. Sklenili so, da se bo društvo imenovalo »FD Svoboda« V Loki hočejo gojiti odbojkarstvo. košarkarstvo ta nogomet. Mladina se §e odzvala gojitvi telovadbe številno, ■aj trna društvo danes že 40 članov. Prvi koraki so storjeni, društvo je Ustanovljeno, imajo pa seveda začetne težave in sicer z nakupom potrebnih rekvizitov. Fizkulturne potrebščine so vse v prosti prodaji, cene so precej visoke, kar dela začetnemu podeželskemu aktivu velike skrbi. Okraji«, komi te LMS v Trbovljah se je zavzel za to mlado društvo in sl bo po svojih mo Čeh prizadeval, da mu pomaga na noge. Vsekakor pa smemo reči, da je Ustanovitev telovadnega društva v La ki pri Zidanem mostu nadaljnji korak v razvoju fizkulture na naši vasL Rudar (mladinci) : Svoboda (Kisovec) 5:0 Mladinci Rudarja se pridno pripravljajo na tekmovanje v slovenski mladinski ligi. V nedeljo so v predtekmi odigrali prijateljsko tekmo proti moštvu Svobode iz Kisovca- Moštvo Svobod« so ni moglo uspešno upirati tehnično boljšim mladincem Rudarja ln je Izgubilo igro z visokim rezultatom 5 :0. Nogometni turnir kvartov (terenov) Pionirji — nogometaši, pozor! Nogometni klub Rudar razpisuje tekmovanje pionirskih moštev terenov za dv~ nagradi. Tekmovalo se bo po enotnem sistemu, na točke, in se tekmovanje prične v ponedeljek, 2. aprila t. L Razen ponedeljkov bodo tekme še ob sobotah in bodo trajale dvakrat po 30 minut. Pravico do tekmovanja imajo vsi mladinci, rojeni leta 1934, ln mlajši, ki niso še redno registrirani pri klubu. Posamezni tereni lahko priglasijo več moštev. Moštva tekmujejo brez čevljev, potrebne žoge ln hlačke bo dal na razpolago Rudar. Moštva, ki bodo sodelovala na tekmovanju, se morajo priglasiti do vključno 29. marca t, 1. v tajništvu Rudarja. Ob priglasitvi Je treba navesti kapetana moštva ln imena nastopajočih z letnico rojstva. Žrebanje sa tekmovanje bo 29. marca L 1. ob 18. url v tajništvu Rudarja. Odbor VELIKI USPEHI V ELEKTRIFIKACIJI VASI V OKRAJU TRBOVLJE V PRVI PETLETKI Uspehi, ki so bili doseženi pri elektrifikaciji kmečkih vasi ta naselij v okraju Trbovlje v prvi petih letih po osvoboditvi, nam jasno dokazujejo veliko skrb ljudske oblasti za našega delovnega človeka. Od leta 1945 do danes Je bilo v trboveljskem okraju zgrajenih nad 45 km visokonapetostnih vodov in sicer na progah Semnik-Izlake-Mlinše, Trbov-Ije-Zagorje, Trbovlje-Rovte, Hrastnik-Ceče, Retje-Trbovlje ter Njivica-Jag-njenica. Nizkonapetostnih krajevnih elektrodov pa j« bilo v okraju zgrajenih v tem času 100 km in elektrificiranih 50 vasi. Povprečno smo torej po vojni elektrificirali po 10 vasi na leto, medtem ko je bil v stari Jugoslaviji leta 1939 napeljan električni tok samo v 3 vasi Tempo elektrifikacije se je torej po vojni pospešil za 300*/., po dolžini elektrovodov pa za 500 odstotkov. Elektrifikacija Je zajela tudi gorska naselja kot n. pr. Dobovec. Sedaj se dela na tem, da zasveti električna luč tudi na Kumu, medtem bo imata planinski postojanki Kal In Mrzlica že električno razsvetljavo. Na terenu se zaznamuje velika razgibanost za nadaljnjo elektrifikacijo naših kmečkih naselij in je bilo v ta namen ustanovljenih 10 odborov. V elektrifikaciji pa nastajajo težave zaradi pomanjkanja elektromateriala, zlasti bakrene žice, vendar el znajo ponekod tudi sami pomagati. Tako so vaščani v Krnicah in Savni peči sami zbrali odpadke bakra in jih dali pretopiti, v prostovoljnem delu pa so postavili potrebne napeljav, ne drogove ta danes jim že sveti električna luč, V Vrhovem so na zboru volivcev sprejeli proračun Pretekli teden so v Vrhovem zborovali volivci ter sprejeli proračun krajevnega ljudskega odbora za leto 1951. Zaklj-ičn'’ poročilo o delu KLO v minulem letu, ki ga je podal tajnik krajevnega ljudskega odbora, so sprejeli zborovalci z odobravanjem. Ko so obravnavali proračun za letošnje leto, ni bilo bistvenih pripomb z izjemo, da prejema podporo nekaj neupravi-čeocev. Krajevni odbor je nato dokazal, da imajo v poštev prihajajoči pravico do te ugodnosti, vendar bo KLO to zadevo proučil še podrobneje ln jo zadovoljivo rešil. Zbora volivcev se je udeležil tudi kandidat za Ljudsko skupščino LRS, tov. Ribič Alojz in predsednik OLO Trbovlje, tov. Burkeijc Viktor. Na sestanku so razpravljali tudi o odkupih za letošnje leto in o obvezni oddaji, s katero so bili navzoči zadovoljni. Določili so dneve, ko bodo obravnava1' dhodnino in davčne odmere. Volivci so na tam sestanku grajali tudi delovanje kmetijske zadruge in KINO TRBOVLJE, predvaja ameriški film »Zmajevo seme« II. det. — Razpored predstav je razviden iz reklamnih omaric. KINO »TRIGLAV« ZAGORJE bo predvajal v soboto, nedeljo in ponedeljek 26. marca ob 5. in 7. uri zvečer ameriški film »ZMAJEVO SEME« I. del V sredo in četrtek 29. marca pa je na sporedu ob 5. ln 7. zvečer švedski film »KO CVETIJO LIVADE« OBVESTILO Izgubil sem listin? co z dokumenti na poti od Dimnika do Tratnika. Pošte n.jaka prosim, da mi vrne dokumumte proti nagradi, v nasprotnem prčmeru jih Pa proglašam za neveljavne. Ebertfnc Ignac, Trbovlje OGLAS Od postaje Sava do Toplic v Zagorju sem izgubila Ustnico z 200 din in oseb- ekonomije. Položaj jim je obrazložil tajnik zadruge ta zborovalci so biti z njegovimi pojasnili zadovoljni. Zbor volivcev v Vrhovem je dobro uspel in je bila tudi udeležba prav, lepa. Iz Praprotnega pišejo Tudi v Prapretnem uelajo in se pripravljajo na proslavo 10. obletnice Fronte. Prav lepo so obhajali praznile 3. marca, katero proslavo sta organizirala vaški odibor OF in AFZ. Žene so naučile svoje najmlajše razne recitacije in pesmi, tako da je bil spored v počastitev praznika žena in mateg res bogat- Ob tej priliki so vsi videli, kako potrebna je v Prapretnem primerna dvorana. Sklenili so, da bodo obljubo, ki so sl jo nedavno zadali, čim preje izpolnili in zadružni dom do 27. aprila spravili pod streho. V novem domu bodo imeti lepe prostore za svoje kulturne in druge prireditve. Avtobusni promet v Zagorju je treba izboljšati V nedeljo, 11. marca je ob 3 popol. dne odpotovala iz Toplic v Zagorju skupina članov pevskega društva »Ves. na«, da bi sodelovala na kulturni prireditvi v Kisovcu. Toda imeti so smolo: zamuditi so napovedano uro in pri-šli na prireditev prepozno. Pri GoveJ. šku je namreč avtobus čakal pol ure. Potniki so se razburjati, zakaj tako dolgo čakajo, sprevodnik pa si je medtem brezbrižno čistil nohte in na vprašanje, zakaj ne nadaljujejo vožnje, odgovoril: »Imamo št dosti časa!« — Toda na poti proti Kisovcu je čakala potnike še ena zamuda. V Stopah se je avtobus vnovič ustavil za pol ure. Šofer je namreč moral Iti na kosilo! Ali ne bi bilo mogoče avtobusnega prometa urediti tako, da bi potniki zaradi enega človeka ne imeli zamud pq celo uro 7 Za smeh in kratek čas Ženin in nevesta i Ženin: »Koliko otrok bi si želela, dušica?« Nevesta: »Tri! Več jih ne maram zal nič na svetu!« 2enin: »Zakaj pa ne?« Nevesta: »Ker sem brala, da je vsak četrti otrok, ki se rodi na svetu, Kitajec!« Kadar postanejo otroci veliki »Čudno je to,« je potožil Gašper. »Ko je bila moja hči majhna, se je najraje igrala s punčkami, moj sin pa z vojaki. Sedaj, ko sta velika je pa ravno obratno!« Časi se spreminjajo ^ Branko: »Dušan, ati je ros, da stil ti in tvoja sestra dvojčka?« Dušan: »Bila sva dvojčka ko svai prišla na svet, danes pa je moja sestra za deset let mlajša od mene!« , no legitimacijo. Pošteni najditelj naj denar obdrži, legitimacijo pa vrne J«, lijami Jerman, Zagorje — Toplice 193. PREKLIC Izgubil sem sindikalno legitimacijo in legitimacijo OF na ime Murn Rudi, Trbovlje 11-180. Proglašam obe neveljavni. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva: Trbovlje, uprava rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik. Telefon 54. — Bančni račun pri NB Trbovlje «14-31122-«. — Tiska Tiskarna 'Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnina plačana v gotovini. Četrtletna naročnina v letu 1951 Je 36-— din, polletna 72.— din. celoletna 145.— din. — »Zasavski udarnik« izhaja vsak petek. — Dopise sprejemamo do vsakega ponedeljka.