Gospodarski Glasnik za Štajersko. Glasilo za kmetijstvo in deželno kulturo. Izdaja c. kr. kmetijska družba štajerska. Nemški ureduje generalni tajnik Na slovensko prelaga ces. svetovalec Friderik Miiller. nadučitelj Jožef Mešiček v Sevnici. Vsebina: Iz razprav centralnega odbora. — Razvoj kmetiških zadrug na Štajerskem.— Razne reči: Zakaj imamo že nekaj let sem pohlevne zime in vlažnohladna poletja in kaj je posledica tega. Kako odstraniti škode po povodnji. — Tržna poročila. Iz razprav centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe štajerske v njega seji dne 7. novembra 1899. Navzoči so bili: Predsednik Nj. Prevzvišenost gospod Adalbert grof Kottulinsky kot prvomestnik; I. podpredsednik gospod Henrik titez pl. Plessing; zastopnik staj. deželnega odbora gospod deželni odbornik Franc grof Attems; centralni odborniki gospodje: Arnold Damian, Jožef Holzer, Jožef Lenko, Egon vitez pl. Pistor, Dr. Henrik lleicher, Moric Stallner, dr. Pavel baron Storck, Jožef Sutter, Ivan Thunhart, Anton Walz in generalni tajnik gospod ces. svetnik Friderik Muller, zajedno kot zapisnikar. Drugi gospodje so opravičeni. Predsednik izjavi, da mora prvi predmet, zadevajoč nasveto- vano vpeljavo domačinskega prava, postaviti raz dnevni red, ker ni bilo dotičnemu odboru mogoče, zbrati se k seji, in naznani, da bo gospodu poročevalcu naročil, naj referat kmalu izdela, ali če bi mu to ne bilo mogoče, naj poro-čevalstvo odloži, da se izvoli drugi poročevalec. Predlog podružnice St. Gallen, zastran naprave neprehodnih hranilnih plotov proti divjačini. Poročevalec centr. odbornik gospod Thunhart. Poročevalec nasvetuje, predlog priporočljivo odkazati deželnemu odboru, in se pridruži tekom razgovora sproženemu nasvetu, da se deželnemu odboru zajedno nazna- nijo med debato razložena vodila, po kojih se centralnemu odboru vidi ta predlog izpeljiv. Izjava mnenja o vprašanju deželnega odbora, če so goveda z bradavicami sposobna za pleme. Poročevalec generalni tajnik. Poročevalec omeni, daje enketa za določitev plemenskih znakov muropoljskega goveda opozorila tudi na ono določbo § 7, alinea 11, pravilnika za živinogledne komisije, po katerih so živali z bradavicami izključene od premo-vanja. Ker pa je dosedanja izkušnja pri ogledovanju živine pokazala, da so bile dostikrat telesno najbolje razvite živali radi neznatne, komaj vidne bradavice na veliko začudenje in nejevoljo razstavnikov izključene od presojevanja in pre-movanja, ker pa je te bradavice — izvzemŠi gnojnih — s izrezo ali močenjem lahko odstraniti, in včasih tudi same izginejo, torej jih živinorejci ne smatrajo za raz-kvalifikujoče, zato je enketa soglasno izjavila, deželni odbor naprositi, naj ukrene, da bradavice, izvzemši nasajene, ne bodo veljale za razkvalifikujoče. Deželni odbor pa je o tem zaslišal mnenje c. kr. namestnije, oziroma c. kr. deželnega živino-zdravnika, kakor tudi c. in kr. vojaškega zavoda za živinsko zdravništvo na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju, ter obe strokovni instanci sta izjavili, naj se obdrži dosedanje besedilo § 7, alinea 11 pravilnika. Deželni odbor prosi, naj centralni odbor po pregledu obojega mnenja še enkrat pove svoje misli o tem predmetu. Poročevalec opozori na to, da obe mnenji potrjujeta le obče znane reči, da namreč bradavice na določnih delih telesa — na vimenu, spolovilih i. t. d. otežijo ali celo onemogočijo porabo živinčeta za molžo ali pleme, in da so prenosne. Podedovanje se izreče le kot dozdevno. Tukaj pa se gre za trditev nekterih veljakov, da bradavice škodljivo uplivajo na mleko, o tem pa molče obe mnenji. Poročevalec meni, da se bradavice — razen gnojnih in onih, ki škodujejo porabi živinčeta — le tedaj razglasijo kot razkvalifikujoče, ako se more dokazati, da škodljivo uplivajo na izločevanje mleka. Poročevalec predlaga, deželni odbor naprositi, da živinozdravniški visoki šoli na Dunaju predloži vprašanje, ali imajo bradavice škodljiv upliv na izločevanje in svojstvo mleka in če morejo plemenski in užitni živini škodovati na rasti. Centr. odb. gospod Thunhart priporoča ta predlog, ki je potem sprejet. C. kr. namestnija prosi za izjavo mnenja zastran določitve časa, v katerem se naj moštvo kmečkega stanu zove k orožnim vajam. (Poročevalec generalni tajnik.) Po nasvetu gospodov centralnih odbornikov Walz in Sutter sklene se poročati, da sta z ozirom na kmetovalčeva dela meseca marcij in april, v najkasnejšem slučaju še maj najprimerniši za poklic moštva kmečkega stanu k orožnim vajam. Izjava mnenja o vprašanju deželnega odbora zastran ustanovitve zavarovalnice za nezgode pri cepljenju zoper šumeče bule. (Poročevalec centr. odb. Thunhart). Po nasvetu poročevalčevem se sklene poročati, da je bilo vsled lanskih nezgod letos veliko manj živali zglašenih za cepljenje proti šumečim bulam, da seje cepljenje vršilo brez zadržka, da vsled cepitve ni bilo nobene nezgode, in da se deželni odbor naprosi, tudi za prihodnje leto postaviti v proračun jednaki znesek za varstveno cepljenje. Ivar se tiče ustanovitve zavarovalnice za nezgode pri cepljenju proti šumečim bulam, ni še dandanes zanesljivega statističnega gradiva na razpolago, zato naj se s tisto še počaka. Vprašanje glede občnega zavarovanja živine izroči se odseku za živinorejo v presojevanje in predlaganje. Predsednik prečita pismo Nj. prevzvišenosti gospoda poljedelskega ministra, v katerem se najprej izreče prošnja, da bi se delovanje na pospešbo interesov zemljedelstva krepko podpiralo, potem pa poda zagotovilo, da se hoče vedno prizadevati, da pospešuje dobrodelno delovanje družbe v vseh zadevah, ki spadajo v področje poljedelskega ministerstva. Z živahnim pritrjevanjem vzame se pismo na znanje, in predsednik izjavi, da bode nanj primerno odgovorih Centralni odb. gospod vitez pl. Pistor stavi sledeče predloge: Deluje naj se na to, da se bode ob sklepanju prihodnje trgovinske pogodbe z Italijo dosedaj obstoječa carinska prednost odpravila, in da bode uvoz dovoljen le po normalnem carinskem postavku. Mestna občina graška se naprosi, da v interesu štajerskega vinarstva napravi skladovno klet za štajerska vina po vzgledu tirolskem. Oba predloga se izročita vinarskemu odseku v presojevanje in predlaganje. Centralni odb. Stallner naznani, da je oklicani vozni red za železnico Zeltweg-Velenje tako neugoden, da mora ves promet zaostati, in prosi, da zastopnik centralnega odbora spravi te napake v državno-železniškem svetu na razgovor. Zastopnik v državnoželezniškem svetu, centralni odbornik gospod dr. Keicher izjavi, da hoče to storiti. C. kr. poljedelsko ministerstvo prosi za izjavo mnenja o nameravani uredbi graškega sadnega in vinskega senjma. Izroči se vinarskemu odseku v presojevanje in predlaganje. Deželni odbor prosi za brezplačno prepustitev stiskalnice za drenažne cevi. Se privoli. Okrajni odbor Knittelfeld prosi za subvencijskega bika za okoliš Knittelfeld. Okrajnemu odboru se v ta namen dovoli 100 gld. Podružnica Schladming prosi, naj bi se tistim udom, ki so vsled povodnji škodo trpeli, izpregledalo plačilo letošnje ndnine. Se za ubožne dovoli. Južnoželezniška dražba naznani, da je sprožila presojevanje o vpeljavi znamčnih kosov (Markenkolli) po svojih progah in jednako postopanje po vseh železnicah-Se vzame na znanje. S tem je dnevni red končan, in seja se zaključi ob eni popo-ludne. Razvoj kmetiških zadrug na Štajerskem. Spisal deželni poslanec baron S torek. Namen te razprave je razmo-trivanje vprašanja, kako bi bilo zdaj lepo razvijajoče se zadružništvo na Štajerskem popol-niti in širše kroge, zlasti kmečko prebivalstvo vnemati za to stvar. Razgovor o tem vprašanju sprožil sem bil pod tistim naslovom že v nekem članku v „Tagesposti“ dne 18. marcija t. L, očrtal pa sem je takrat le v glavnih obrisih, ne da bi se bil spuščal v podrobnosti. Morda ne bo odveč, ona izvajanja tako rekoč za uvod naslednji, na-tančneji razpravi o tem predmetu tukaj ponoviti. Tisti članek se je glasil: Znano je. kako močno se je na Nemškem kmetiško zadružništvo razvilo, in umevno, da je to dalo povod prizadevanju, tudi pri nas v Avstriji posnemati ta vzgled, ter uspehe zadružniške organizacije v prid obrniti tudi avstrijskemu poljedelstvu. Seveda v Avstriji ne gre tako naglo: vender pa^ je v nekterih deželah, zlasti na Češkem, Moravskem in Nižjem Avstrijskem, ustanavljanje kmetiških zadrug (s posojilnicami po Raiffeisenovem si- stemu vred) že jako napredovalo in kmetiško zadružništvo je po zasnovi centralnih zavez prišlo v pravi tir. Na Štajerskem pričelo se je sistematičnoustanavljanje kmetiških zadrug šele v zadnjih letih. Posamezne zadruge, ki so že poprej nastale, izvzemši že 1. 1880 ustanovljeno štajersko mlekarsko zadrugo v Gradcu, niso mogle dobiti veče veljave. Pričetek se je storil s hranilnimi in posojilnimi denarnimi zavodi po sistemu Raiffeisen, ki so se pri kmečkem prebivalstvu nemške narodnosti hitro udomačili, tako da obstoji dandanes 150 takih zadrug. Pri slovenskem kmečkem ljudstvu služijo za osebni kredit posojilnice po sistemu Schultze-Delitzch; v novejšem času pa je slišati, da se bodo Raiff-eisenove posojilnice kot najpriprav-niši zavodi za osebni kredit malemu in srednjemu posestniku bržčas tudi po Spodnjem Štajerskem razširile. Vpeljavo Raiffeisenovih posojilnic omogočilo je v prvi vrsti to, da je deželni odbor ustanavljanje in revizijo vzel v roke in da je deželni zbor dovolil znatne zneske v podporo. Želeti bi bilo, da bi ustanavljanje teh zadrug napredovalo jednakomerno, zakaj taki denarni zavodi so koristni v j vsaki selski občini. Razen teh kreditnih zadrug imeli smo do vlanskega leta le prav malo kmetiških zadrug na Štajerskem. V novejšem času je deželni odbor po nasvetu kmetijske družbe pričel ustanavljati živinorejske zadruge in zadruge za vzdrževanje bikov, ko je deželni zbor privolil v to primerne subvencije. Živinorejskih zadrug se ne bode moglo ustanoviti veliko število, zakaj njih delokrog obsega po cele sodne okraje; te zadruge so namenjene tudi le za prave plemenske okoliše, torej večinoma za gornji Stajer, manj pa za srednji in spodnji Štajer. Veselo je opazovati, da kmečko ljudstvo vedno bolj razumeva in se vnema za zadružništvo in njega koristi, zakaj v kratkem času so se po najvažnejših plemenskih okoliših živinorejske zadruge deloma že ustanovile, deloma se še ustanavljajo, tako, da kakor se kaže, bodo kmalu po vseh pripravnih delih dežele organizovane take zadruge. Zadruge za vzdrževanje bikov, kojih delokrog obsega le posamezne občine in katere so kar najbolj priprosto urejene, namenjene so onim delom deželi, v katerih bi popolne živinorejske zadruge dandanašnji še ne imele smisla, torej za velik del srednjega in spodnjega Štajerja in nektere kraje gornjega Štajerja. Te zadruge naj bi bolje uredile vzdrževanje bikov in upli-vale na zboljšanje živinoreje; s tem pa se bode tudi doseglo, da se bo z denarjem za nakup bikov bolj umno gospodarilo in da se bo moglo postaviti veče število subvencijoniranih bikov kakor do-sihmal. Ko bodo širši krogi spoznali bistvo in smoter teh zadrug, tedaj se bodo tudi te hitreje razvijale. Samo radi zveze bodi tukaj povedano, da bode treba omenjenim zadrugam pridružiti v posameznih slučajih še tako zvana rejišča goveje živine, namreč v onih krajih, v katerih se bodo morale podeliti subvencije tudi za nastavo plemenskih živali ženskega spola, na kar se je mislilo že spočetka ob snovanju teh zadrug. Prva naloga pa bo nadalje ta, da se organizuje nakupovanje in prodaja kmetijskih potrebščin in pridelkov. O tem vprašanju so se veščaki v zadnjih letih mnogo posvetovali; ni pa več dvomiti, da bode to nalogo mogoče uspešno rešiti le po zasnovanju nakupnih in prodajnih zadrug. Tukaj pa je treba razločevati; v tem ko je vkupno nakupovanje razmerno lahko in priprosto, pokaže se vkupna prodaja že dosti težavnejša ; vender so tudi v tej stroki zadružniškega delovanja po drugih deželah nabrali precej izkušenj in so vsaj v posameznih panogah kmetijske produkcije dosegli nemale uspehe. Snovanju kmetiških nakupnih in prodajnih zadrug odprti sta dve poti; ali se v to svrho ustanovijo nalašč določne zadruge za posamezne občine ali skupine občin, ali se pa nakupne in prodajne zadruge pridružijo Raiff-cisenovim posojilnicam tako, da slednje raztegnejo svoje delovanje tudi na vkupno nakupovanje in prodajo kmetiških potrebščin in pridelkov svojih udov. Na prvo pot krenili bodo tam, kjer Raiff-eisenove posojilnice nimajo in tudi ni pričakovati, da bi se ustanovila; kjer pa RaifFeisenove posojilnice obstoje ali ni nikakega zadržka, da se ustanovč, tamkaj bo navadno bolje, ustanoviti v tisti občini ne dve, marveč le eno zadrugo in tej odkazati obe nalogi, nabavo osebnega kredita in posredovanje vkupnega nakupovanja in prodaje. Slednja pot je na Nemškem močno v uporabi in v novejšem času vpeljala se je tudi na Češkem. Našim Raiffeisenovim posojilnicam bi se sicer vsled tega moralo normalna pravila preme-niti; ako pa bi deželni odbor, kakor je upati, dal svoje privoljenje, tedaj bi se vse Raiffeisenove posojilnice mogle poslužiti te dovolitve, in takoj bi brez velikih težav bila omogočena ustanovitev velikega števila nakupnih in prodajnih zadrug v deželi. Mnogo težavnejše pa je, za-zadružniški princip izkoristiti za kmetiško delovrŠbo, tako zvane produktivne zadruge. To so zadruge razne vrste, n. pr. mlekarske zadruge, zadruge za izkoriščevanje sadja in vina, zadruge za odvajanje vode in namakanje i. t. d. Tu je treba v vsakem posamnem slučaju vpoštevati krajevne razmere. Z ozirom na naglo razšir- janje živinorejskih zadrug se sme pričakovati, da se bodo tudi druge produktivne zadruge pri nas polagoma zasnovale, ako se bomo stvari krepko lotili, ako se bode kmečko ljndstvo strokovnjaško poučilo in izpodbujalo, ter prejelo potrebne gmotne podpore. Predstoječa izvajanja pa bi ne bila popolna, ako bi ne opozorili na najvažnejši člen organizacije kmetiških zadrug. To so centralne zveze kmetiških zadrug; take zveze so zlasti za hranilnične in posojilne zadruge ter za nakupne in prodajne zadruge neizogibno potrebne, zelo koristne pa tudi za vse druge kmetiške zadruge. Zveza jamči za jednakomerno in pravilno poslovanje zadrug, oskrbuje revizijo in služi zadrugam v poravnavo denarja. Najočitneje kaže se korist zadružnih zvez pri vkupnem nakupovanju, katerega ne oskrbujejo posamne zadruge naravnost, marveč zveza na debelo, tako da je vsaka mala zadruga po zvezi deležna kupčije na debelo. Zasnova posamnih krajevnih nakupnih in prodajnih zadrug brez istočasne ustanovitve centralne zveze bila bi le polovična naprava. Izkušnje drugih dežel so pokazale, da ni priporočljivo, za vsako po-samno vrsto zadrug osnovati posebne zveze, temveč le eno centralno zvezo vseh kmetiških zadrug v deželi, torej kreditnih zadrug, nakupnih in prodajnih zadrug in drugih kmetiških zadrug vsakevrste. Zvezo samo je organizovati kot zadrugo z omejenim poroštvom in posamne zadruge so udje zvezne zadruge. Ker ima organizacijo in vrhovno vodstvo lunetiškega zadružništva na Štajerskem zdaj deželni odbor v rokah, zato bi bilo želeti, da deželni odbor ustanovi tudi cen- 2. V razvoju se nahajajoče živinorejske zadruge in zadruge za vzdrževanje bikov pospeševale naj bi se tako, da se po vseh delili dežele ustanovijo take zadruge, tralno zvezo, in sicer kar najhitreje, kakor je pač ta ali ona zadružna Naposled bodi še omenjeno, oblika prikladna krajevnim razda bi obširno razvito kmetiško! meram z ozirom na govedarstvo. zadružništvo moralo podporo do- 3. Sploh je pri vseh panogah biti v deželni hipotečni banki, kmetijstva, kolikor to razmere do-Želja kmetijskega ljudstva je sploh, I puščajo, poganjati se za zadružno da se ustanovi tak zavod. Opozo- organizacijo in jo po močeh podpi-riti se more na dobre uspehe takih rati; to zadeva mlekarske zadruge, zavodov v nekterih avstrijskih de-, zadruge za posuševanje in nama-želah; kar pa se je moglo storiti, kanje, živinozavarovalne zadruge, po drugod, tudi na Štajerskem ne sadje izkoriščevalne zadruge, kle- bo nemogoče. Pri občnem zboru c. kr. štajerske kmetijske družbe dne 23. marca t. 1. imel sem priložnost, tarske zadruge, pašne zadruge, i. t. d. 4. Ustanovi naj se kar najhitreje centralna zveza in denarna nice Bruck ob. M., nanašajočih se l na razvoj kmetiških zadrug. Ti predlogi, spisani v kratkih stavkih, članka. Glasili so se tako-le: „Deželni odbor se naprosi se krepko loti nadaljnega razvoja kmetiškega zadružništva na Šta- zastopati več predlogov podruž- poravnovalnica, in sicer, tako za posojilnice, kakor tudi za druge kmetiške zadruge. 5. Priprave za ustanovitev de-strinjajo se z izvajanji gornjega | želne hipotečne banke naj se kar najbolj pospešijo in potem zavod da ustanovi." Predstoječi predlogi podružnice Bruck bili so pri občnem zboru kmetijske družbe sprejeti nepre-menjeno in brez ugovora. Proti gori navedenim, v „Tagesposti" prijavljenim izjavam in razlagam, kolikor je meni znano, se niso niti po časopisih, niti ob drugih prilikah, navedli nasprotujoči ali različni nazori; obratno, še pritrjevalo se jim je z raznih strani. V letošnji pomladi zborujočemu deželnemu zboru niso bili predloženi nadrobni nasveti zastran na- jerskem; zlasti: 1. Naj se upliva na ustanavljanje nakupnih in prodajnih zadrug. Tiste naj bodo omejene na take predmete, ki se nanašajo na kmetijsko delovršbo. Nakupne in prodajne zadruge snujejo naj se ali samostalno, kolikor mogoče z naslombo na posojilnice po sistemu Raiffeisen, ali pa se naj Raiffeisen-ove posojilnice, ki že obstojijo in se še bodo zasnovale, organizujejo tako, da morejo zajedno oskrbovati daljnega razvoja kmetiških zadrug; nakupovanjem prodajo za svoje ude. sprejeti so bili torej le splošni ukrepi, s kojimi se je deželnemu odboru naročilo, pazljivo zasledovati razvoj kmetiškega zadružništva, ki ga dalje pooblastijo, zasnovati centralno zvezo Raiffeisenovih posojilnic, in s katerimi so se privolile subvencije za podpiranje obstoječih in ustanovitev novih zadrug. Tu imamo zdaj rešiti mnogo vprašanj: zasnovo centralne zveze za Raiffeisenove posojilnice in denarne poravnovalnice, organizacijo vkupnega nakupovanja in prodajanja kmetiških potrebščin in pridelkov zadružnim potom, stališ Raiffeisenovih posojilnic napram nakupovanju in prodaji, nadaljni razvoj že obstoječih in snovanje novih produktivnih zadrug, kakor tudi njih razmerje napram drugim zadrugam, stališ deželnega odbora napram bodoči organizaciji kme- tiškega zadružništva i. t. d. Poprej ko začnemo ta vprašanja pretre-sovati z ozirom na naše štajerske zadruge, hočemo opisati razvoj in sedanji stan kmetiškega zadružništva v nekterih drugih avstrijskih deželah, ker so tamkaj nabrane izkušnje za nas v marsikaterem oziru ukovite. Velikansko razvitega zadružništva na Nemškem pač ne bomo mogli v tej razpravi razlagati, ker bi prvič taka razložba bila preobširna, in drugič, ker se vsakdo, kdor se za stvar zanima, lahko o njej pouči iž raznih spisov, izmed katerih posebno opozorimo na izborno delo gospodov Dra. Ertl in Dra. Lieht o kme-tiškem zadružništvu na Nemškem. Le tu in tam podala se bo priložnost, primerjajoč in razlagajoč opozoriti na poedine naprave na Nemškem. (Dalje sledi). i Razne peci. i Zakaj imamo že nekaj let sem pohlevne zime in vlažnohladna poletja in kaj je posledica tega? Spisal Anton Span, učitelj v Slovenski Bistrici. Geslo: Opazuj, spoznavaj, uporabi. Še pred malo leti smo imeli po osrednji Evropi največ ostre zime z obilnim snegom in ledom, pa suha in vroča poletja. Silne snežne plasti so po zimi pokrivale goro in plan, debel led je pre-mostoval jezera in reke, poljedelec pa se je moral pečati z domačimi opravki, ker več mesecev svojega polja še videl ni, nikar da bi ga mogel obdelovati. Po leti pa je bila skoro tropična vročina, solnce je priprekalo na naše vinograde, v katerih je dozorevala kapljica, kakoršna dandanašnji ne zrase več v naših krajih, kakor se tudi ne pridela več toliko in tako dobrega žita kot nekdaj, akoravno vidimo skoro celo zimo kmetovalca delati na polju in viničarja v vinogradu in bi se zato dalo sklepati: vse mora boljše uspevati, ker se vse boljše obdeluje. Ali, kakor je zima izgubila svojo hudo, vsako življenje uničujočo moč, v tem razmerju pojenjala je tudi poletna vročina. Človek bi skoro mislil, da sta pod upli-vom splošnega mirovnega prizadevanja tudi ta dva huda nasprotnika drug drugemu odjenjala, da vedno bolj in bolj se zjednačujoč vpeljata novo dobo mini, v kateri ne bo več tako velikanskega razločka. Ali kaj pa je pravi vzrok teli splošnih prikazni na našem podnebju? Mirovna pogajanja ljudi vender ne! To ravno ne, ali vender neko živo bitje, in sicer mičkena živalica, katera živi daleč od nas v neizmernem morju. „To je šala“ vzkliknil bo častiti bralec, „kako bi mogla majhna živalica provzročiti, da bi po zimi ne bilo več tako mrzlo in po leti ne več tako vroče, če vrh tega še pri nas ne živi C Ali počasi, dragi prijatelj! — Moja trditev je čisto resnobna. Kaj pa porečeš k temu: Dobra mačka pri hiši, lepa detelja na polju! Ta trditev je slična prvi; četudi jo je ložje razumeti, vender ni človeku nakrat jasno, kako bi mogla mačka pospeševati rast detelje. In vender je tako. Da cvet tvori seme, mora se oploditi, to je, moški cvetni prah dospeti mora na ženske cvetne dele. To zaprašbo, oziroma oplodbo, pa oskrbujejo navadno žuželke,, katere srkajo iz cvetja slaščico. Do dna cevastega deteljnega cveta pa seže le. čmrlj s svojim dovolj dolgim sesalom, in oplodbo-detelje more posredovati torej le čmrlj, radi tega bi morala rudeča travniška detelja izginiti, ako bi čmrljev ne bilo. Ta čmrlj pa ima hudo sovražnico, majhno poljsko miš, katera pohlepno stika za čmrljevo zalego in satovjem, tako da tamkaj, kjer se je ta miš razmnožila, ni več videti čmrljev. Ker pa dobra mačka ne zatira le domačih, temveč tudi poljske miši, pospešuje posrednje tudi rast detelje. V prirodi je stvar, prikazen, druga zavisna od druge, in taka je tudi z izpremembo naših kli-matičnih razmer in z gori omenjeno živalico, kar hočem v naslednjih vrstah pojasniti. Kakor nas uči sveto pismo, bila je zemlja ustvarjena v šestih dneh. — Tu pa ne smemo v mislih imeti naše dneve s 24 urami; marveč vsak dan pomeni dobo več tisoč let. Naša zemlja pa ni imela takoj, ko je bila ustvarjena, sedanje oblike, šele v zadnji dobi, v kateri je bil ustvarjen človek, zado-bila je obrise, v katerih jo približno gledamo še zdaj. Približno, pravim, zakaj še v tem času, kar j človek gospodari na zemlji, zgo- <]ile so se na nje površju velike premembe, akoravno niso bile te prekucije več tako velikanske, kakor v prejšnjih dobah. V neki ■dobi bila je pri nas taka vročina, da so mogle tukaj bujno uspevati rastline in drevesa, katera raslo dandanašnji le še ob ravniku in tudi tam deloma le hirajo. Tudi so živele v teh praprotnih in palmovih gozdovih živali, katere životarijo dandanes le še v nekterih vročih krajih zemlje. Po tej vroči dobi prišla je ledena doba, katera je bila v Severni Ameriki še bolj občutna nego v Evropi. Večni sneg in led pokrival je naše gore in le po dolinah pasli so se mamut, tur, nosorog in konj, in kakor se še zdaj vsako pomlad v severnem ledenem morju odtrgajo velikanski ledniki in proti jugu plavajoč provzročajo sredi maja po vsej osrednji Evropi občuten mraz, tako so se takrat, ko je morje preplavljalo še velik del severne Evrope, pomikale velikanske gruče ledu daleč proti jugu, kjer so že itak netoplo podnebje še bolj ohladile. Pa tudi te evropske ledene dobe je bilo konec. Opazovalo se je, da se površje zemlje na nekterih krajih počasi useda, po drugih zopet dviguje. Te premembe na zemeljskem po-veršju imenujemo svetovno dviganje in usedanje. Ko je pa, ali vsled teh svetovnih prememb, ali vsled naglega prevrata, kar pa je manj verjetno, voda preplavila Atlantijo, to je tisti del sveta, ki se je prostiral med Afriko in Ameriko, in je bil bržkone zibelj človeškega rodu, bilo je konec ledene dobe v Evropi. Predno pa govorim o tem, v kaki zvezi je bil pogin Atlantije z evropskim podnebjem, opozoriti moram na nektere druge prikazni. Voda se kakor znano, dosti počasneje ogreva kot suha zemlja, pa se tudi veliko počasneje ohlaja. To opazujemo že lahko na naših jezerih in rekah, dosti bolj pa še na morju. Radi tega je podnebje ob morju dosti milejše, nego na kopnem, to je po leti ni tako vroče in po zimi ne tako mrzlo. Morska voda pa ni povsod jednako topla. Najgor-kejša, skoro vroča, je ob ravniku; odtod proti tečajema pa nje toplota neprestano pojema, dokler se naposled voda ne strne v večni led. Deloma vsled te nejednake topline, deloma iz drugih vzrokov nastanejo tako zvani morski tokovi, po katerih se pretakajo neizmerne množine vode, in sicer od ravnika proti tečajema topla, od tečajev proti ravniku pa mrzla voda. O množini te vode dobimo nekoliko pojma, ako pomislimo, da so taki morski tokovi na nekterih mestih nad 60 milj široki in več sto čevljev globoki. Ako take množine tople ali mrzle vode pridejo blizu suhe zemlje, tedaj izpremenijo klima-tične razmere tiste dežele, ker zrak ali ogrejejo ali pa ohladijo. Kakor pa gore in doline določujejo tek naših rek, tako ovi- rajo ali izpreminjajo tudi celine ali posamezni otoki ali tudi podmorske gore tek morskih tokov. Mogočni topli morski tok je tako zvani zalivski tok, ki je nastal morebiti še po pogrezu Atlantide in ki vodi svoje vodovje naj-prvo od afrikanskega pa do ame-rikanskega obrežja. V neki dobi je bila Amerika ločena v dva sveta, in Atlantiško morje se je pri sedanjem panamskem medmorju strinjalo s Tihim morjem. Skoz to morsko ožino prehajal je zalivski tok v Tiho morje in se je obrnil potem proti severu, kjer je na podnebje Sibirije blagodejno uplival. Ko pa se je po vulkanskem dviganju zemlje Amerika strnila v eno celino in se je tako morskemu toku zaprla pot v Tiho morje, po pogrezu Atlantije pa mu je bila pot proti severu prosta, izlival se je najprvo v Mejikanski zaliv, po katerem je tudi dobil ime zalivski tok. Od tukaj teče okrog polotoka Florida proti severu ob vzhodnem obrežju Severne Amerike, se spusti potem vštric Novega Jorka v prosto morje, ko se je panoga odcepila proti vzhodu, ki vodi nazaj do afrikanskega obrežja. Glavni tok pa teče naprej proti severu in se razcepi na severovzhodni strani otoka Nova Fund-landija zopet v dve panogi, kojih leva panoga prehaja med Grenlandijo in severoameriškimi otoki na sever. Desna pa se obrne proti Evropi, kjer so ta tok zasledovali daleč na sever, do Novaje Zemlje. Ta zalivski tok je podnebje v Evropi popolnoma predrugačil. DoČim je v Sibiriji po prenehanju toplega morskega toka nastala ledena doba, je zalivski otok napravil konec evropski ledeni dobi in provzroČil razmere, vsled katerih so morski zalivi v Evropi daleč proti severu celo zimo brez ledu, dasi bi po svoji severni leži morali biti zakovani v večni led. Preračunali so, ako bi zalivski tok iz katerega vzroka koli čisto prenehal, ali se kam drugam obrnil, da bi srednja toplina v Evropi padla za 6 do 7 stopinj. Ako bi bila dalje severnoevropska nižava preplavljena od morja, tako da bi mrzli severni tokovi imeli prosto pot, znižala bi se toplina še nadalje za 3 do 4 stopinje in v Evropi bi nastala zopet ledena doba. Zalivski tok pa provzroči tudi največ neviht v osrednji Evropi. Iz tople njegove vode vzdigujejo se namreč ogromne množine vodnih mehurčkov, katere vetrovi gonijo čez suho zemljo, se v mrzlejših slojih zgostijo in kot nevarni hudourni oblaki prostirajo nad Evropo. Zato pa tudi prihaja k nam skoro vsak dež, vsaka nevihta od ene strani, od zahoda. Obilni dež pa prepreči, da se po leti zemlja ne more preveč ogreti, dočim po zimi mili vetrovi od tiste strani odvračajo prehudi mraz. Y novejšem času pa se je opazilo, da ta upliv zalivskega toka od leta do leta narašča. Imamo vedno pohlevnejše zime in bolj nevihtna poletja. Statistika kaže, da je zdaj 3—4krat toliko treskov, kot pred 30 leti, in pl. Berold trdi, da se je požarna škoda po tresku v zadnjih 50 letih na Bavarskem početverila — vzlic temu, da je strelovodov čedalje več. Tudi se je opazovalo, da mnogi ledeniki ne segajo več tako nizko v dolino, kakor še pred nekoliko leti. Iz večega upliva zalivskega toka pa moramo sklepati na to, da zalivski tok narašča. Natančneje preiskave so dognale, da ona panoga zalivskega toka, ki se pretaka proti Evropi, zares narašča, in to naraščanje provzročuje ona mičkena živaliea, katero sem v začetku te razprave omenil. To so majhni polipi, kojih kamena prebivališča med seboj zrastejo in jih korale imenujemo. Ti polipi so nam živi vzgled, kaj se more doseči z združenimi močmi. Ogromne množine teh živalic gradijo svoje apnene hišice od dna morja do površja in tvorijo tako cele gore, ki se sčasoma premenijo v zelene otoke. Opazilo pa se je, da je ta polip svoje gorovja gradeče delovanje pričel tudi tamkaj, kjer se zalivski tok cepi v svoje panoge, i. s. tako, kakor bi hotel druge panoge zajeziti, in odprto pustiti le evropsko panogo, ki radi tega vedno narašča. Odtod torej prihaja, da se po-sledki zalivskega toka že nekaj let vidno množijo in da bodo od leta do leta veči, ako bode polip nadaljeval pričeto svoje delo in pošiljal vedno več tople vode proti Evropi. V tem slučaju imeli bomo po zimi vedno manj snega in ledu in po leti zmerom več neviht, treskov, nalivov, toče in dežja. To je torej, kar nas čaka. Zdaj pa nastane vprašanje: kateri so dandanašnji in prihodni po-sledki teh klimatičnih prememb, zlasti z ozirom na poljedelstvo, in kako naj kmet napram novim tem razmeram postopa ? Človek, zlasti poljedelec, je priklenjen na zemljo, ki ga redi in zavisen od podnebja, v katerem živi; teh dveh činiteljev se mora tesno oprijeti, jima prilagoditi vse svoje opravke. Ozrimo se najprej v vinograd! Ze pričetkom teh vrstic sem omenil, da se v krajih, katerim je trtna uš še prizanesla, pridela dandanes vedno manj vina in slabše vino kot nekdaj. Vinska trta raste sicer bujno, še prebujno, ker ima preveč moče. Zahteva pa vročega in suhega poletja, da donaša dobro kapljico. Vrh tega se vgnezdujejo v vinograd vsled preobile vlage vedno novi škodljivci, katere je treba zatirati vedno z novimi sredstvi, kar stane zmerom več truda in denarja. Naposled je nevarnost toče od leta do leta veča. Ako konečno primerjamo ves trud in stroške s pridelkom, tedaj spoznamo, da imamo le prav malo ali nič dobička, dostikrat še celo škodo. In kakor vse kaže, bode to razmerje vedno slabše. Naravna posledica bo pa ta, da bodo posestniki, četudi teškim srcem, vinograde v manj ugodnih legah sčasoma opustili in jih obrnili za druge kulture, n. pr. za hmelj, ki bode dajal veči donesek. Tako nazadovanje opazujemo tudi pri našem žitu. Žito daje sicer obilo slame, pa malo in manj čvrstega zrnja. Poznam dobre posestnike, ki so že veliko njiv opustili in jih spremenili v travnike, žito pa raje kupujejo, ker trdijo, da jim pride ceneje, kar jim rad verujem. Tudi pridelki nekterih drugih kultur pešajo na množini in dobrini, vender vsaka reč ima dve strani, slabo, pa tudi dobro. Slaba stran novih razmer je ubogim poljedelcem predobro znana; ali radi tega vender ne smejo obupati, ampak skušajo naj zaslediti dobro stran in jo izkoristiti kar najbolj mogoče. V prvi vrsti bode kmetovalec zatiral škodljivce na svojih kulturah s sredstvi, ki mu jih priporočajo kmetijske knjige in nčitelji kmetijstva. Proti toči se bode streljanje uvedlo splošno in sistematično, hiše in gospodarska poslopja pa so bodo proti streli zavarovala s strelovodi. Dobro stran novih razmer pa bode kmetovalec zasledil zlasti v gozdarstvu in živinoreji. Vsled obile zračne in zemeljne vlage po leti in vsled pohlevne zime bodo naši gozdovi krasno uspevali in ob umnem gospodarjenju donašali lep dubiČek na lesu za stavbo in kurjavo, vrh tega pa še obilo stelje za domače ži- vali; zakaj ravno živinoreja in kar je ž njo v zvezi postalo bode poglavitni vir blagostanja naših kmetov. Saj dobre krme ne bode primanjkovalo. O tistem času, ko je pred 10 — 20 leti ležal še globok sneg, so dandanašnji travniki že lepo zeleni. Žitna polja bodo ljudje tudi vedno bolj opuščali in jih izpre-minjali v travnike, ali jih porabljali za nasetev krmskih rastlin, ki bodo bujno uspevale. V brezsnežnih zimah bo imel kmetovalec čas in priložnost, s svojih travnikov po potrebi vodo odvajati, na presuhe pa jo po jarkih napeljavati. Veliko živine dalo bo pa tudi obilo gnoja in gnojnice, zato bo mogoče ne le njive, ki se še bodo pridržale, boljše gnojiti kakor do-sihmal, ampak tudi travnike. Posledica tega pa bo veča rodovitost zemlje, in oblaki, ki vedno pogosteje, grozo in nevarnost ozna-nujoČ prihajajo od zahoda, prinašali bodo le blagostanje, srečo in blagoslov, ali še enkrat naglašam: to le tedaj, ako se bodo kmetovalci bolj poprijeli živinoreje in tega, kar je ž njo v zvezi. Na nekaj pa moram naše kmetovalce pri tej priložnosti še opozoriti. V novih klimatičnih razmerah se bo torej kmetovalec pečal najbolj z živinorejo. Tu pa mora razen za zdrave, zračne hleve skrbeti v prvi vrsti za dovoljne zaloge zdrave in tečne krme. Opazil sem pa, da naši kme-I tovalci veliko prepozno začnejo kositi. Najboljši čas košnje je kedar trava cvete; ta je takrat še mehka in sočna, živina tako seno rada žre, jo dobro prebavi in uspeva pri tem izvrstno, ker ima tako seno dosti več redilnih snovi v sebi, kot staro zlesenelo. Rana senena košnja pa ima še druge prednosti. Na mnogih travnikih so se zarastle zeli, katerih živina rada ne žre, ali so ji celo škodljive. Te zeli so največ eno- in dvoletne rastline, t. j. ako se jih pokosi, predno so zrele, da se ne morejo razmnoževati po semenu, tedaj mnoge izginejo že prihodnje leto, druge v drugem in tretjem letu, doČim so naše krmne trave večletne rastline, ki po košnji zmerom gosteje rastejo iz korenin. Kdor torej rano kosi, bo imel na senožetih vedno lepšo travo, in akoravno dobi nekoliko manj sena, si bode to dvojno nadomestil, ker bode poleg boljšega sena na-kosil dosti več otave. Pazljivi kmetovalec zasledil bo še drugo prednost rane košnje. Ob času, ko trava cvete, imamo navadno lepe in suhe dni. Z manjšim trudom se torej more spraviti lepo, temnozeleno seno, v tem ko-pozneje nevihte in nalivi vedno pogosteje prihajajo, tako da jo spravljanje sena prava nadloga. Po več dni, večkrat celo na tedne leži seno v vodi in blatu, se izluži, ubeli in oblati, da dostikrat še za steljo ni dobro porabno. V tem času pa je na rano pokošenih travnikih vsled vsakdanjega bolj ali manj izdatnega dežja in poletne gorkote zrastla že lepa otava, ki se razmerno tudi lahko pospravi. Tako sem ti, dragi kmetovalec, podal nekoliko migljajev, kako se ti je uravnati, da v novih razmerah ne bodeš škode trpel, temveč da si jih boš kar najbolje izkoristil. Prevdari jih dobro, zasleduj pa tudi sam pazljivim očesom pri-rodne prikazni, opuščaj, kar ti škoduje, poskušaj pa, kar ti obeta koristi; zategadelj ti podeli Vsemogočni zdravo pamet. Potem pa ti bo On tudi skrbi tvoje glave in delo tvojih rok obilo blagoslovil, kar ti iz srca želi pisec teh vrst. V Slovenski Bistrici, meseca avgusta 1899. Kako odstraniti škode po povodnji? O tem piše tajnik Dr. Arthur M. Grimm v časopisu: „Landw. Zeit-schrift fiir Oberosterreich" tako-le: Zadnja povodenj je širna polja po najrodovitnejših nižavah naravnost opustošila, druga pa manj ali bolj poškodovala. Od vseh strani stiskani poljedelec mora imeti ve- liko poguma ter zaupanja v samega sebe in v Boga, da tudi v očigled temu udarcu usode ne obupa in si išče odpomoči. Ako so travniki tako s peskom posuti, da trava ne more preraščati, tedaj ne preostaja nič drugega, kakor da se odstrani pesek, prod in grez. Ce treba, napravijo se kupi tudi na zemljišču, da se tisto posnaži vsaj deloma. Ako so v bližini potje, spravi se, če tudi le začasno, naplavina tja. Treba je vse storiti, da se travni obraslek kar najhitreje odkrije, da trava spodaj ne zadahne. Ako naplavine ni na debelo, ali če je tista nejednako razdeljena, priporočljivo je, rabiti travniški stružeč ali tudi travniško brano; pred vsem je treba zemljišču dati zraka, naplavino razdeliti in jo kolikor mogoče spojiti z zemljo. Ako se je zablatila že pokošena krma, tedaj bo že radi dolgotrajnega dežja malo porabna za klajo. Ce pa je vender še porabna, naj se, Še predno se naloži na voz, dobro pretrese, ako potrebno, potem še spusti skozi mlatilnico, ali se pa premlati s cepiči, da se blato odstrani. Razen te nesnage vgnez-dile so se vsled dolgega ležanja tudi glivice, tako da je tako krmo polagati prav oprezno in z drugo klajo pomešano. Ako je krma sumljiva, pa se mora vender živini pokladati, tedaj bi priporočali, iz nje napraviti obarjeno krmo. V ta namen k drobno zrezani, oblateni krmi primešamo soli, otrobov i. dr., in ker je krma vselej močno izlužena, tudi klajnega apna, v veliki kadi ali na cementovanili tleh potem krmo poškropimo in jo pustimo 1 — 2 dni kipeti. Vsled tega bo krma ne le okusnejša, temveč med kipenjem bodo pokončane tudi škodljive glivice, in primes otrobov, oljnih kravajcev, žitnih mekin, luščin, stročnic, zrezane repe i. t. d. poviša redilno vrednost klaje. Dočim je bilo tukaj mogoče, navesti kratko le splošna navodila, bilo bi na licu mesta mogoče, ukreniti obsežnejše naredbe, zato svetujemo vsem okrajnim društvom, če so se v njihovem okolišu pri-godile škode po povodnji — nepoškodovanih je brž malo ostalo — da v močno prizadete kraje skličejo na ogled zborovanja v to svrho, da se posvetuje o skupnem postopanju v dosego uspešne pomoči. Graško tržno poročilo tobra do 5. novembra 1899. Na 60 vozeh od 8. do 14. novembra 1899. bilo je 58G meterskib centov sena in na Govedina, 50 kil živa teža gld. 14.50 27 vozeh 545 meterskib centov razne do 15-75; teletina 56—72 kr.; svinjetina j slame. Bil je bolje obiskan kakor pre-64—80 kr.; Špeh sveži 64—72 kr.; po- tečeni teden. Seno, sladko gld. 2-40 do vojeni 60—72 kr.; surovo maslo gld.—-80 gld, 3-10, kislo gld. 2-30 do gld. 3-—. do 1-40; goveje maslo gld. 1-— do l-20; Ržena slama gld. T60 do gld. 2-—, pše-žmavec 62 — 68 kr. za 1 kilo. nična slama gld. 1 50 do gld. 2-—, prosena S e j m z a se n o i n s 1 am o od 30. ok- slama gld. —'— do gld. ——. Živinski sej m bil je dne 9. in 10. oktobra 1899. Prignali so 474 volov. 130 bikov, 4C6 krav, 85 živih, 530zaklanih telet, 2343 svinj, 52 glav drobnice, —konj. Prodali so na Spodnje Avstrijsko: 1 vola, 52 bikov, 41 krav; v gorenji Štajer: 39 volov. 3 bike, 42 krav, 1 teleta; na Predarlsko: 12 volov, 19 bikov, 33 krav, 10 telet; na Nemško: 1 vola, — bikov, 8 krav; na Švicarsko: 10 volov, —bikov, — telet; na Solnograško: 7 volov, 1 bika, — krave, — telet; na Ogersko: — volov. Hmelj. 50 lcilogr. Blago Žateško mestno 1898 70-80 gld., deželno (okrajno) 70-80 gld., deželno (okrožno) GO—65 gld.; Ošavsko rudeče 50 — 60 gld., zeleno 40—45 gld. Tržne cene na Štajerskem, drugod v Avstriji in na Ogerskem. Mesto j Pšenica Rž Ječmen Oves Koruza Proso Ajda Bob Seno Slama za posteljo Slama za naštel Slama za klajo Slama sploh za 100 kil g. kr.i g. kr.^ g. kr g. kr. g. | kr.! g. kr. | g. 1 kr. g. kr.! g. kr. g. kr. g. 1 kr.j g. kr. g. kr. Celje Ormož . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj . . Gmunden Celovec Ljubljana Line . . Budapešt Praga . I Salcburg [Vels . . ! Dunaj . I II I I! 9i-,! 8|- 8150,1 6 50 9— 7]20 8 80;, 6 70 8|45 6 50 6 50 7 H 7 8I 980 9ni 9 '20 9 - 6 8 34 6 8t75j| 7 9 30, 75 27 20' 6 80 80 7l25 70 -45 ' 8 40| — 9 20 7 20 7,20 8 48 7,03 — - 7|H 6 50 6;50j 6|50 6 10 ® j 7 H 6,31 6 20' 6—, 520 6 15 6,65! 6120 5J50 7j—] el—) 640 6-6 55 6l—I 71- 6 50 6 50, 5'04' 6 70 61—” 7'—! 7 —, 8,50 ___ 72 — 8 6' 9 — I 7,60 9, —! 6 50 7:50 2 20 3 2 80 1 2 X 2 20 2 — 2 30 2 40 d- 80 — j 40 — • 50 — L _n_l_ Senjmi na Štajerskem. Brez zvezdice so navedeni letni senjmi za blago, z eno zvezdico (*) so živinski senjmi, z dvema zvezdicama (**) senjmi za blago in živino. Dne 13. decembra: Žalec** v celjskem okraju: Jurklošter** v laškem okraju; sv. Križ** v gornjeradgonskem okraju; Studenice v slovensko-bistriškem okraju; sv. Peter pod Svetinu gorami** v kozjanskem okraju; Imeno (senjem s šče-tinovci) v kozjanskem okraju. Dne 14. decembra: Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Gradec (senjem z govedi). Dne 15. decembra: Arvež (senjem z drobnico). Dne 16. decembra: Poljčane (se- njem s ščetinovci) v mariborskem okraju; Brežice (svinjski senjem). Dne 19. decembra: sv. Ana* v celjskem okraju; Ljutomer**. Dne 20. decembra: Imeno (senjem s ščetinovci) v kozjanskem okraju. Dne 21. decembra: Laško**; Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Gradec (senjem z govedi). Dne 23. decembra: Poljčane (senjem s ščetinovci) v mariborskem okraju; Brežice** (tudi svinjski senjem). Založila Staj. kmetijska družba. — Tiska „Leykam“ v Gradci.