ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6'-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10'-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13 - LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI LETNIK 2. * 27. APRILA 1916 IZHAJA VSAK ČETRTEK STEV. 35 je vzel, kakor je Gospodu dopadlo, tako se je zgodilo, bodi češčeno njegovo ime. Polni krščanskega upanja pa jih bodo z veseljem, odprtih rok sprejemali njih domači, bogati božje ljubezni jim bodo oko in roka in noga in podporna palica. Pomagali jim bodo, skrbeli zanje in tolažili jih bodo v njih bridkosti junake, ki so svoje zdravje darovali na oltar domovine, osnovali se bodo dobrodelni zavodi za take reveže-junake, ki bodo skrbeli zanje v vsakem oziru. Krščansko upanje ljudem odpira vrata v večnost, pove nam, da nimamo trajnega obstanka na tem svetu, da smo tu na zemlji le popotniki, da iščemo prihodnjega večnega življenja. Oče, mož, sin in brat, ki je padel za domovino, on ne oživi več, on se ne vrne, a zapuščene domače tolaži krščansko upanje, da niso ločeni za vedno, da se prej ali slej gotovo zopet snidejo nad zvezdami pri Bogu, kjer ni več nobene ločitve. Praznujoč Veliko noč, ta god krščanskega upanja, vnenajmo se, da pošteno po volji božji spolnjujemo svoje dolžnosti v teh težkih dneh svetovne vojske. Ne držimo križema rok, kakor nekateri, ki božajoč svojo brezdelnost pravijo: Počakajmo, bomo videli, kaj bo po vojski, Velika noč. m (S j zmed najlepših praznikov je naša j'HI W§\ Velika noči tiLai Ob Veliki noči prihaja pomlad v deželo rahlo in tiho kakor po žametnih tleh. In kar naenkrat je polno cvetja in zelenja, Kmetič pogleda na svoje njive; ozimina je srečno prestala zimo, lepo zeleni in kmete navdaja z veselim upanjem za dobro letino. In ž njim upajo tudi vsi drugi ljudje, ki uprav v naših dneh prav živo občutijo, kako dragocen je naš vsakdanji kruh. Velika noč v pomladni lepoti lep praznik veselega upanja! Velika noč je pa tudi pomenljiv temeljen praznik krščanskega upanja. Že ime: Veliki teden, Velika noč nam kaže, da so se te dni vršili veliki dogodki, največji, najodločilnejši za človeštvo. Po mukotrpni smrti na križu je Kristus, Zveli-čar sveta, vstal na veliko noč iz groba in s svojim vstajenjem prijateljem in nasprotnikom dokazal, da je gospodar življenja in smrti, da je vsemogočni Bog, ki ima vso oblast v nebesih in na zemlji. Dokazal je s svojim vstajenjem, da je vera, ki jo je oznanjal, božja vera. Ako bi Kristus ne bil vstal, bi bila naša vera prazna, pravi apostol; ker pa je vstal, vemo, da je njegov nauk resničen, božji, edino pravo vodilo za vsakega človeka. In ta vera nas drži v vseh poizkuš-njah, da ne omagamo, — Za velikim petkom velika noč! To je naša tolažba, to je naše upanje, to je naša moč tudi v sedanjih dneh svetovne vojske. Velika noč, praznik tolažečega krščanskega upanja, pozdravljena! V luči krščanskega upanja presojamo dogodke, strašni so, usodni, bridki, a mi nismo malosrčni. Krščansko upanje nas navaja, da svojo voljo vklanjamo volji božji, da vdani sprejemamo iz očetovske roke božje radost in poizkušnjo, zdravje in bolezen, življenje in smrt. V krščanskem upanju vernik moli: Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih trpljenja mimo mene, a dostavlja tudi; vendar ne moja, marveč tvoja volja se zgodi! Tako moli krščanska mati, ki je darovala sina na bojišču za domovino, tako se tolaži žena-vdova, ki je izgubila svojega moža, tako se teši nevesta ob izgubi svojega izvoljenca. Tako molijo ubežniki, ki so morali s svoje domače zemlje, ki jo jim je opustošil sovražnik, vse tolaži in krepi krščansko upanje: za velikim petkom napoči gotovo velika noč. Po bridkih udarcih, po temno-usodnih dneh prisije zopet svetlo solnce lepših, srečnejših dni. Iz vojske se bodo naši junaški vojniki mnogi vračali brez rok, brez nog, slepi, pohabljeni, a krščanskega upanja polni nosili bodo s seboj krepost potrpežljivosti, tolažili se bodo z Jobom: Bog je dal, Bog • llllllItlllllllllllllUlIlllMIIIIUIIHHIIMIIIIIMIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMMIllIlnilMIlllllllllllll _ ^IIIIIIIIIMIIIIIIIIHMMIlllllllllllIMlnlMI stran 344. ilustrirani glasnik 35. številka wnlllllMlllllllltlllllllllllllMIIMUIHIMHIIII>IMIIIIMIIIUIIIUIIUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIUIIMIIIItllll>t«<^IIIMIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIHI»'»l Če je kdaj treba dela in truda, treba ga je v sedanjem času, ko domovina potrebuje vsakega moža, ženo, celo otroka. Kmet nam je v tem pogledu vzor. Od povsod čujemo, kako gladko in pravočasno so se izvršila pomladanska dela na polju. Vse hvale vredno je vojaško poveljstvo, ki je dalo kmetovalcem na razpolago vozove, konje in vojake. Z združenimi močmi se je posrečilo delo, dasi so mnogi opravičeno se bali, kaj bo spomladi, ker delavcev ni doma. Naj ne bo mesta med nami onim čr-nogledom, ki vse kar mogoče najslabše in najhuje za nas presojajo, ki veliko govore, pa nič ne delajo. Taki ljudje so rak-rana pri vsakem narodu, ki ovirajo upapolno delo in delajo še druge malo-srčne. Slovenci glejmo pogumno v bodočnost; če bomo vsi storili svojo dolžnost po svoji vesti in v svojem zgodovinskem domoljubju, smemo biti prepričani, da bomo čutili in imeli v sebi ono moč, ki je potrebna, da ob dani priliki lahko povemo, da smo dali domovini na oltar vse in da imamo torej tudi pravico od nje zahtevati, da nam zagotovi naš gmotni in kulturni razvoj. Le narod, ki sam nad seboj obupa, je izgubljen. Veren, nraven, delaven, trezen, pošten narod mora imeti svojo prihodnost. Mogočna Avstrija in v njej zadovoljni enakopravni narodi, to je bilo in ostane predmet vsega našega dela. Slovenci bodimo složni, vdani Bogu in vladarju, opustimo vse malenkostne prepire v tej usodni veliki dobi in živimo v prepričanju, da pride tudi za nas za velikim petkom križa in trpljenja zmage polni dan našega vstajenja. Velikonočni blagoslov. 3Krak je po cerkvi legel skrivnostni in odzvenela pesem vstajenja. cerket> fyitijo trume dekliške, srca so gorica od hrepenenja. Cica so vzele rožam rudečim, ali l^ora^e srnam poskočnim; t>saka prihaja s sladkim bremenom, z jagnjetom čistim, velikonočnim. — Stoj z blagoslovom 1 Sna še pride. — (Jli te ene, ene ni bilo. — Dajte, dekleta, til^o povejte, l^aj se je oni zlega zgodilo? — Pravijo, da je cvet izgubila. &li brez cveta, belega cveta, z velikonočnim jagnjetom čistim v cerkev stopiti — ni za dekleta. Silvin Sardenko. Vstajenje. Francoski spisal Pavel Bourget. I. Počasi in žalostna je stopala Elizabeta de Fresne na grič z drevjem porasel in z zidom obdan. Na vrhu je imela lep razgled na gore in morske g pokrajine okoli Hyeres, ki so g bile tako lepe, da so jih po g pravici imenovali lepo obrežje. Mladi borovci so se ob njej 1 v mladem zelenju tresljali v lah- ..... nem morskem vetriču, ki je pi- = hljal od zaliva sem. Zaliv se je g svetil v sinji daljavi in od da-g leč se je vabljivo glasil zvon g iz stolpa. Ta glas, ki se je slišal po g celi okolici se je čul od kapele, g ki je nosila lepo ime Naše ljube 1 Gospe Tolažnice. Oznanjal je p zvon velikonočno jutro; in ta praznik Vstajenja je bil v le-g pem soglasju z veseljem na-g okoli, da se je zdelo, da tudi g čudadelna narava naznanja g zmago ljubezni v solncu, morju g in cvetlicah — zmago ljubezni, g ki je premagala smrt . , . Ta praznik življenja v na-M ravi, v cerkvi, v vidnih in ne-g vidnih nebesih je zatopil g mlado gospo na to ve-g likonočno jutro v še glo-g bokejšo otožnost. Črna 1 obleka je kazala, da žali luje. Njene ljubke, modre g oči, vse objokane, so se g zdele, kakor da so oža- H ljene ob tako krasni le- | poti tega lepega dneva, g Ob vsakem novem udar- g cu zvona se ji je zmra- g čilo njeno bledo čelo z g bolestnejšimi mislimi. Pred štirimi meseci g je izgubila sina — svoji jega edinega sina — in g vnjenem materinem srcu g je krvavela odprta rana g še bolj, ker je videla to g pomladno čarobnost, ka-g tere njen ljubi Andrejko g ni mogel več gledati; g bolelo jo je, ko je slišala g zvon kot poziv Boga k g molitvi ker ona je mili slila da ne more več g moliti, odkar ji je vzel g otroka. Na gorki terasi g sedeč je gledala s topim g pogledom obupa tjaven-g dan. Nenadna smrt šestletnega dečka, ki je v malo dneh umrl vsled možganskega vnetja, je bila zanjo huda pokušnja , , . Svetlikajoča se voda zaliva je bilo ono morje, ono neprehodno morje, na katerem se je pred desetimi meseci vkrcal njen soprog, Ludovik de Fresne, in se odpeljal proti daljnemu vzhodu. Skrbeča soproga, pa tudi zelo srečna mati ga je, mornariškega častnika, spremila do Tou-lona! In sedaj, ko ga je tako zelo potrebovala, da bi lažje prenašala to bolest, sedaj sta bila oddaljena tisoč in tisoč milj drug od drugega, Kdaj bo on zopet nazaj prišel in jo tolažil, da bo dobila moč, dalje živeti, dalje izvrševati svoje dolžnosti ? , . . Katero dolžnost ? Klic zvona k veliki daritvi, h kateri ona zaradi svojega notranjega nemira ni šla, jo spomni, da se sedaj peljeta otroka v žalni obleki, kakor ona, deček devetih in deklica osmih let v kapelo k maši. To sta bila otroka iz prvega zakona njenega soproga, Guy in Alice. Mislila je na preteklost. Ko je poročila mornariškega častnika, vzljubila je tudi obe siroti. Hrepenela je, da bi jim bila druga mati; sedaj že v osmem in devetem letu nista več vedela, da ona ni njihova prava mati. In ko je pozneje ona sama dobila sinka, s kako boječo natančnostjo se je trudila, da ne bi nikoli ž njim delala izjeme! Sicer pa ni bilo treba tega truda; vselej, ko so se te tri rdeče glavice okoli nje igrale, letale, se smehljale tedaj je vsem trem enako delila srčno ljubezen . . . Zakaj sedaj ni bilo več tako ? Zakaj ? . . . Tam doli onostran zadnjih poslopij je bila ozka dolina; ondi je bilo pokopališče. Od dne, ko je videla, kako je rakev njenega ljubega Andrejka zdrknila v jamo, — prevzel jo je čut zlobe, kateremu se ni mogla upirati in proti kateremu se je še vedno brez uspeha borila; in v tem slavnostnem jutru se je v njenem srcu vzbudil še z hujšo silo. Nikakor ni mogla otrokoma njenega soproga odpustiti, da sta mlada in vesela, da sta tekala, govorila, dihala, sploh živela, dočim je mali, njen mali iežal mrtev v grobu. Ona ju ni samo nehala ljubiti; večkrat se ji je celo zdelo, da ju sovraži, kakor da bi ti t IIIllltlillllllllllIMIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllillllllllllili IlllltlllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllllllllllltlllllllll Kllllllllllllllllllltllllltllllllllllll ŠTEVILKA 35. ILUSTRIRANI GLASNIK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiihiiiii otroci mrtvemu jemali njegov delež veselja, zdravja in svetlobe. Ker je slišala, da jo kličejo »mama« se ji je vzbujala v srcu grda želja, da bi jima zaklicala: vedno glasnejši glasovi bolesti, obupa, upora in sovraštva! Vsled zavistne jeze je na dnu njenega srca valovilo in 'njo je bilo sram, a ni mogla obvladati teh ob- Prva: Na cesti iz Jeruzalema v Jeriho v Judovski puščavi. — Dryga": Mesto Nazaret. srečo, ki je sanjala o njej njuna mladost. — Čudila se []e sama sebi, da je sploh mogla občutiti tako nevoljo, [ne da bi mogla navesti še kak drug vzrok, kakor da se ji ti občutki vzbujajo vedno, kadar misli na ta dva otroka. In občutila je v sebi nek naravni gnus proti polbratu in polsestri svojega otroka . . . Gotovo je bilo to zelo krivično, toda ali je kaj pravice na tem svetu? Ne, otroka nista zaslužila, da ju mačeha, kateri ju je oče pri odhodu zaupal, sovraži. Toda, ali je morebiti ona zaslužila, da so ji tako naglo in neusmiljeno iztrgali njenega angela? . . . Ta prej tako nežna, tako mila in pobožna, previdna gospa se je popolnoma spreme- »Molčita, jaz nisem vajina mati! . , .« Danes zjutraj jo je jeza do njenih pastorkov še močnejše prijela. Hotela jima je sama kakor druga leta, razdeliti velikonočne pirhe. Čim večje je bilo sovraštvo v njenem srcu, tem močnejša je bila želja, tega ne pokazati v dejanju. Otroka sta prišla v njeno sobo ; v mrzlični nestrpnosti so se jima blestele oči, tresoč sta odprla velika, pisana lesena pirha in obrazka sta se jima razjasnila, ko sta zagledala darila, ki jima jih je ona izvolila: lepo iglo za malega dečka, verižico s križcem za deklico . . . Bog! Kako sta bila vesela, a ta radost je bila za mačeho kakor nož v srce. Imela je še toliko moči, da je zadržala svoj srd, in da bi se po tej bolesti pre-vedrila, je odšla, da bi bila sama; Guy in Alice pa sta se odpravila k maši. In vendar bi ona morala vedeti, da se bo duševna bol ob veseli srečni naravi v njej le povečala, mesto zacelila! II. V skrivnosti te prelestne narave so besneli v globočini tega maternega srca Gora Morija, kjer je nekdaj stal Salomonov tempelj. čutkov. Ona je zavidala polbratu in pol- nila vsled neprestanih hudih in globokih sestri njenega Andrejka to pomlad, ka- srčnih bolesti. Čutila je, da je v njej nek tere njen ljubi, mali umrli ni mogel več hud duh in da ji ta sili na usta divje.be- vdihovati, zavidala jima je vso brezmejno sede, ki jih ona izgovarja vpričo te po- o* Podlistek, o* GSHI llfen IIIIP — SJ Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) Ko je prispela vest v vas, so vse roke popustile delo in hitele, da bi pomagale vrlemu možu, ki so ga tako za večno vzljubila srca. Dogodek je bil predmet pogovorov mnogih večerov pri ognjišču. Vsaka posameznost se je vedno iznova razmotri-vala, kakor je to v navadi ljudstva, ki rado pripoveduje. Otrokov klic, naj se pride ž njimi igrat, veseli odgovor resnega Angleža, h kateremu so si odrasli upali samo z velikim spoštovanjem, klic ribičev, krik deklic, pogum, s katerim je hotel rešiti, njegov padec: vse so opisovali z nekim pesniškim pretiravanjem, ki je povečalo slavo gospoda Hambertona in io razneslo daleč na okoli, Claire Maxwell je zelo pretreslo. Toda svoje občutke je skrivalai pod mirnim zadržanjem. Svojemu možu bi bila takoj pisala ali brzojavila; a hotela je počakati razsodbo zdravnikovo. In ta se je glasila: Nobene smrtne nevarnosti, toda najbrž neozdravljiv mrtvoud radi poškodovane hrbtenice, To je bilo strašno. Toda lahko bi bilo še hujše. In ali niso bile njegove poškodbe kakor rane, ki se dobe v slavni, četudi izgubljeni bitki? Ko se je čez nekaj dni vrnil gospod Maxwell, se je gospod Hamberton zavedel, Izpočetka se je nejasno spominjal dogodka. Potem pa so šli dogodki in misli tako-rekoč v slavnostnem izprevodu mimo in mu nudili v počasi se vrstečih urah, ki jih je moral preživeti v samoti bolniške sobe, mnogo snovi za razmišljanje. Oče Cosgrove je bil prvi, ki ga je obiskal in mu izrazil svoje sočutje. Ves je bil navdušen ob misli, da je njegov prijatelj, ki je vedno ugovarjal njegovi sodbi o samsm sebi, najboljšo stran pokazal na tako vzvišen način. In v očigled tega dogodka je oče Cosgrove imel pridigo z naslovom: »Nihče nima večje ljubezni kakor tisti, ki daruje svoje življenje za svoje prijatelje«. In pri razglabljanju in opisovanju moža, ki je — dasi bogat in mogočen in v stanu privoščiti si vsako pozemeljsko srečo — vse žrtvoval, da bi rešil malima otrokoma življenje, je izvabil svojim poslušalcem solze. In morje ljubezni in občudovanja je obdajalo samotno bolniško posteljo v Bran-don-Hallu. Ginljivo je bilo svidenje očeta Cos-groveja in gospoda Hambertona. Molče sta si stisnila roke in malo govorila. Kar je dejal gospod Hamberton, je bila ostra nezadovoljnost nad načinom, kako se je stvar obravnavala v javnosti. »Glejte,« je dejal s slabotnim glasom, držeč v zraku celo kopo opisov v časopisih. »Tu lahko vidite, kakšnega osla ustvarijo lahko ljudje iz samega sebe. Tako se napravi velik mož. Tu spet vidimo neozdravljivo prismojenost ljudi — neumnost sveta. Oče Cosgrove je samo zmajal z glavo. .........1111.1...........I.....................................................................................Illlllllllllllll.......IIIIIIHIIIIIIHI.................................................................. stran 346. ilustrirani glasnik 35. številka krajine, kjer je vse sam mir in lepota, da jih ona glasno kriči, pa komu? Naravi;,? — Bogu? — Pomladi? »Oh! da bi vsaj eden izmed teh obeh umrl! . , .« Prestrašila se je skoraj, ko je slišala sama sebe govoriti te besede, v katerih se je njena uničujoča bolest oddahnila; vzdignila se je s kamenite klopi in si je potegnila z rokami preko oči. kakor da bi hotela pregnati izkušnjavo te grde želje. Hitrih korakov je šlo med drevjem, kakor da bi bežala pred cvetočo pokrajino, pred stezo, koder je vedela, da prideta njena pastorka; bežala je pred svojimi mislimi, sama pred seboj. Bežala je po gostem gozdu kar poprek med grmovjem in sveže listje se je oprijemalo njene obleke, pod nogo so se drobile drobne smrečne vejice, s svojimi rokami si je morala delati pot in odstranjevati bodeče grmičje in visoko vresje. In ko je tako (prodirala med grmovjem in si pra- je poleglo, ostala pa je vinjenem srcu še mržnja, nek nepremagljiv upor, ki ga je sedaj sama priznala, o katerem je celo rekla, da ji je ta prava obramba v njeni nesreči. Dozoreval je v njej sklep, o katerem je že večrat preudarjala, ki ga pa še nikoli ni videla tako jasnega pred seboj. Zakaj bi se delala otrokoma, ki sta njej le v muko, za mater, ko jima ni? Zakaj se ne bi odkrižala enega ali drugega in bi ž njima tako ravnala, kakor ravnajo mnogi dobri starši s svojimi pravimi sinovi in hčerami? Zakaj naj ju ima doma? Ali se ne more iznebiti dečka, da ga da v zavod, in deklice, da jo izroči v samostan, da bo mogla ona ostati s svojim mrtvim angelom sama in ji ne bo treba poslušati naprej in naprej onih nežnih glasov, smehljanja, igranja, kar vzbuja v njej samo nemir in muko. Ona je vedela, da*'se nežnočuteči Guy in mila Alice ne bosta čutila srečna v~zavodih na tujem. Vojaški poveljnik Steiner-Steger na goriškem bojišču. — Zadaj župnik in, kaplan iz Podmelca. skala prste na ostrem trnju, so brodile njene misli daleč, daleč. Sovraštvo, ki je preje tako zelo vzplamtelo proti obema pastorkoma, se Toda, koliko drugih dečkov in deklic je moralo prejokati trenotek, ki so bili odtrgani od družine in so vendar živeli! In razentega bi bilo le pravično, ako*tudi vsaj 'nekoliko 'poizkusita, kaj je žalost. — Elizabeta je tudi vedela, da je mati otrok na svoji smrtni postelji soproga lepo prosila, naj se nikoli ne loči od otrok, da naj ljubezen podvoji, ko ne bosta imela več matere. S koliko ljubeznijo do obeh je sprejela kot mlada mačeha to naročilo in kako sočutno si je naslikala svojo dolžnost: »Ker mora on iti po svojem poklicu, zato ju jaz nikoli ne zapustim, vedno ostanem med njima, da jima bom namesto matere.« Ali pa izpolni zadnjo sveto željo umrle, kateri je prisegla, da jo bo ona nado-mestovala, če odpošlje otroka iz domače hiše? Seveda je vest Elizabeti govorila, da ne. Vendar se pa čut mačehe ni dal kar meni nič tebi nič zatreti. Ona, ki je še živela in katere otrok je bil mrtev, je čutila proti umrli, katere otroka, sta še živela, neko ljubosumnost, ki je s svojim strupom razdrla že toliko v drugo sklenjenih zakonov in že večkrat napravila iz najboljših ljudi najbolj brezvestne mu-čitelje. Ravno zato, ker bi bil zavod ali samostan, kjer bi bila otroka, za umrlo mater nekaj strašnega, uživala je mačeha temno sladkost maščevanja . . , Žena pa je čutila, da bi bil to šele prvi korak na potu brezvestnosti in da ona ne bi ostala samo pri tem koraku ... Če bi se vrnil oče, kaj bi mu odgovorila? Ob tej misli je postala skušnjava še hujša. Mačeha je bila edina priča, kako sta se vedla otroka po odhodu očetovem. Tako lahko je bilo, pisati mu, da ju vsled tega ali onega ozira ni mogla obdržati doma. Še lagati ji ni bilo treba. Mali deček je bil zelo živahen, deklica pa je rada ugovarjala. Vedno je poprej Elizabeta med napakami sirot in strogostjo očetovo posredovala, kakor bi to storila prava mati. Ali ni imela pravice, sedaj drugače ravnati ? In to je bilo tako navadno, pa tudi koristno in tako neobhodno potrebno za otroka, da se navadita reda pri tujih ljudeh. S tem pa bi seveda žalila ljubezen očetovo do sirot! Kako malo se je to ujemalo z njenimi prejšnjimi sklepi! ... Pa zakaj ne bi tega storila, če bi pa potem ona manj trpela ? III. Mlada gospa je končno sklenila, da tekom osmih dni spravijo otroka od hiše. Nič več ni mislila niti na otroka, ki jima »Zdaj prav nič ne dvomim,« je nadaljeval gospod Hamberton, »da bi se odkrila velika imena in velika dela sveta, če bi jih natančneje preiskali, ravnotako kot veliki penasti balončki, kakor je moje dejanje. Nikogar drugega človek ne pozna kakor samega sebe. In če ni sam tepec, se smatra za najneznatnejšega.« »Prav res!« je dejal oče Cosgrove. » To ravno je tista resnica, ki jo neumorno razglašajo naši svetniki.« »Bah!« je storil gospod Hamberton. »O Vaših svetnikih z njihovim postom, raska-vih haljah in o vseh neumnostih ne maram ničesar slišati. Tudi zdravi človeški razum mora do veljave, Izpovednica vsakega poštenjaka je njegova spalnica in njegovo zrcalo. Tu si vse prizna:, in sodba, ki jo izreče o svoji vzvišeni osebi, je včasi prav klaverna.« »Vi ste nepoboljšljivi,« je odvrnil oče Cosgrove, »toda junak. Na tej resnici se ne da ničesar odkršiti.« »Niti Vi me ne poznate,« je dejal gospod Hamberton skoraj obupan. »Enkrat Vam bom ukazal, da poveste svetu resni- co. Strašne hinavščine jaz ne morem prenašati.« In ko je spet nekoč zabavljal nad vsem in oče Cosgrove ravno hotel oditi iz sobe, ga je poklical nazaj in dejal: »Nikar ne bodite preponosni, če Vam zdaj nekaj razodenem.« In čez nekaj hipov je dejal: »In vendar je Bog!« Ko se je poleglo prvo razburjenje in so vse storili, kar premore zdravniška veda, se je gospod Maxwell domislil, da je čas enkrat obiskati znance v Lisheenu. Zdai je lahko stopil k njim brez skrbi. Vest o njegovem velikodušnem daru je bila že povsod znana. Polagoma se je začelo javno mnenje obračati, dokler ni bil končno vsakdo prepričan, da je v resnici in brezdvom-no in prav res delal visokorodni veleposestnik gospod Robert Maxwell kot hlapec samo zato in prav samo s tem plemenitim namenom, da bi proučil položaj ljudstva in spoznal sredstvai, ki bi ga izboljšala. Bila je jutranja zarja v noči polni ob- upa, v katerem je živel cel narod. Takrat še ni bilo pisanih tistih brezštevilnih postav, ki so izpremenile pravno stališče najemnikov. Če bi bil gospod Maxwell spadal k onim majhnim duhovom, ki se pehajo za javno odobravanje in priznanje, bi si bil lahko pripravil javen triumf, radi katerega bi bil marsikateri politik postal zelen zavisti. Toda ob takih, po njegovem mnenju smešnih in neokusnih stvareh ga je obšel zoprn občutek; celo čudno se je bal, pokazati se v Lisheenu in poslušati zahvalo dobrih ljudi. Lep jesenski dan je bil, ko sta se peljala gospod Maxwell in njegova gospa v Lisheen. Izbrala sta si cesto, po kateri je korakal gospod Maxwell, z bridkostjo v srcu ono noč, ko je osramočen zapustil hišo, ki mu je bila ponudila gostoljubno streho. Tu je videl kraj, kjer je hotel ves obupan vse zapustiti, se zavleči v grmovje in umreti. Videl je jezero, ki se je svetlikalo v jasni noči, reko, ki je šumela na njegovi desni strani, kočo, kjer je dobil mali prigrizek. Človeku je prijetno, hoditi spet •nttniiiiiimiiiiiiiiiiihhmiiiihiimniiiinii iiniiimiii........Milim......iiiiuiiii..... ŠTEVILKA 35. llllllllllllllllllll................................................................................ ILUSTRIRANI GLASNIK ...........................................................................................................IIIIIIIIIIIIIIIMUtllllllllHtllllllUlMMIlIMMM ..........................................................M................................................. 347. STRAN je postala 'tako trda, toiti na 'sramotno vlogo, ki jo je hotela igrati z možem. Izbila si je^jvse pomisleke, ki so se ji oglašali |v'vesti, in zatopila se je v spomine na svojega -otroka. V svojem bolestnem hrepenenju ga je videla z dušo in s te- že skozi štiri mesece je Elizabeta vsako jutro in vsak večer zahajala v malo sobico, kjer je njen ljubček izdihnil. Odpirala je sama okna, brisala prah s pohištva, razvijala malo oblekco, ki jo je on nosil in v kateri si ga je predstavljala. videti mlado, v črno zavito gospo, kako je stopala proti svetli hiši z duhtečim šopkomcbelega vresja, skozi zeleneč gozdič, pod ^modrim nebom — kakor gremo navadno na grob, da bi ga okrasili in na njem pojokali! lesom pred seboj in zdelo se ji je, kakor da ga nikoli ne bi bila gledala mrtvega v postelji, z malimi, odprtimi ustmi, brez diha, z bledimi rokami in vročicah križ; kakor da nikoli ne bi videla, kako so črni možje pribili krstni pokrov na rakev, kjer je ležal on, ki je pred nekaj dnevi bil še vesel, brezskrben otrok ... Še je bil tu, čisto blizu nje z zlatimi kodri v odsevu solnca . . . Podoba ji postaja tako jasna, živa, da je mati v sebi začutila željo, da bi ga pobožala, začutila je potrebo, da bi mu kaj dala, in začutila veselje, da bi ga osrečila. Začela je po grmovju nabirati belo cvetje vresja, da bi ga njemu prinesla in njegovo sobo ž njim okrasila. Od onega dne, ko so prinesli dečka na pokopališče in mu premenjali toplo in lično stanovanje v hladni grob, od onega dne mati ni pustila, da bi pohištvo, ali sploh kaj v sinovi sobici premestili. Obljubil ji je soprog tudi že, da bo po povratku to hišo kupil; kajti takrat so jo imeli še v najemu. Kdo bi ljubečemu srcu štel v zlo, če nekaj časa hrani vse one male in vendar dragocene stvarce, ki so kakor žive, in se celo zdi, da umrli še živi med njimi? Avstrijski oklopni vlak. A. Jeklin s Primorskega, je bil ranjen na laškem bojišču. Bog s teboj! Jožef Perko iz Brega pri Križih, je padel na Doberdobu 26. januarja 1916. Žena-vdova in petero otro-čičev prosi pokojniku večnega miru. To je hotela storiti tudi danes. Šopek vresja je vedno rasel, da ga že skoraj ni mogla več držati z roko. Držala ga je z obema rokama in šla proti domu. In* bil je tragičen in bolesten pogled IV. Zatopljena v svoje misli je mlada mati vstopila skozi zadnja hišna vrata. Niti opazila ni, da je kočijaž pred hlevom snažil kolesa kočije, kar bi ji kazalo, da Jožef Bizjak iz Čez Sočo pri Tolminu, zvest naš naročnik, je padel dne 13, junija 1915 v Buko-vini. Večna luč ti sveti! Karol Trepel iz Gornjega Grada na Štajerskem, je padel na laškem bojišču 26. oktobra 1915. Počivaj v miru 1 Janez Hauptman iz Št. Ilja ob Dravi na Kor., član izobraževalnega društva v Bilčo-vesi, padel novembra 1915 na laškem bojišču. Pevaj Bogu slavo! Jakob Pavlovčič iz Palčja pri Št. Petru, član Marijine družbe, vzor krščansk. moža, padel 28. nov, 1915 na laškem bojišču. Bog tolaži ženo, otročiče, njemu blag spomin! po poti stiske in žalosti, ter si v zabavo, ki jo povzroča nasprotje, klicali v spomin bolestne misli, ki so, kakor se zdi, zaznamovale poti s srčno krvjo, Bilo je ob petih popoldne, ko sta krenila z glavne ceste na stransko pot proti Lisheenu. Gospod Maxwell je pokazal svoji ženi vsak kraj, na katerega so ga vezali spomini. »Jaz ti ne morem povedati, kako sem bil lačen in truden oni večer, ko sem prišel sem,« je dejal. Tolikokrat so me odvrnili ljudje izpred praiga, da se ne bi bil čudil, če bi bili tu nadražili psa name. Tu sem legel, da sem prišel k sapi in da sem nabral novega poguma,« Prišla sta na dvorišče. Velik, rjav pes jima je planil nasproti in jima lajaje zastavil pot. Gospod Maxwell je zažvižgal, in pes je cvileč in razposajeno vesel stekel k vozu. »Počakaj tu, Claire,« je dejal in izstopil, »jaz bi najprej rad stopil v hišo sam.« Gospa Maxwell je ostala na vozu in ohlapno držala vajeti v rokah; gospod Max- well je vstopil s starim pozdravom: »Bog Vas čuvaj vse skupaj!« Kakor pred enim letom ni bilo v hiši nikogar drugega kakor sama stara gospodinja. V polspanju je kimala nad tlečimi poleni in šoto, ki je razpadala v bel pepel; oster vonj žerjavice je polnil vso kuhinjo. »Bog Vas čuvaj!« je odvrnila stara Mc Auliffe in spoštljivo vstala, kakor je to v navadi v irskih hišah. »Kje je pa Vaš mož in Pierry in Debbie?« je vprašal gospod Maxwell pristopivši bliže, »Krompir kopljejo. Dnevi se vedno krajšajo, in moramo pohiteti,« »Ali me ne poznate?« je dejal gospod Maxwell, ki je težko čakal, da bi ga za-poznala. »Ne, gospod!« je odvrnila in ga natančneje opazovala v mračni kuhinji. »Ni mi čast, Vas poznati. Toda dobrodošli, bodite kdorkoli.« »Ravno iste besede ste rekla pred enim letom rokodelskemu pomočniku, ki se je oglasil pri Vas,« »Da, in jaz ne dvomim, da ga je poslal Bog. On nam je res vse bogato poplačal.'< »To je vendar čudno,« je dejal gospod Maxwell in začel v deželnem narečju, — »da je lahko kdo pod Vašo streho kar pol leta in Vi ga ne spoznate več.« »Sveta Mati božja! Vi ste, gospod, ki govori z menoj?! 0, glej, tisočkrat dobrodošli! Vi ste pozdravaj vredni; kajti kar imamo, smo dolžni Vam.« In obrisala si je roko ob pisanem predpasniku in mu jo boječe ponudila. On jo ji je toplo stisnil in glas se mu je tresel, ko je dejal: »Vi ste mi bila mnogo več kakor mati. Kako naj pozabim! Pojdite in pokličite očeta, Pierryja in Debbie. Tudi moja žena je zunaj.« Šla je in velela psu lajati, dočim je sama klicala s šibkim glasom. Kmalu so prišli drug za drugim, prva Debbie. V istem hipu, ko je zagledala Claire, se je zdrznila in hotela ubežati, toda bilo je že prepozno. Vstopivši v kuhinjo je zardela kot rak, ko ji je gospod Maxwell ponudil roko, je bila bleda kakor stena. To- STRAN 348. ILUSTRIRANI GLASNIK .............................................................................................Illlllll Illlllllll IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII........................................................................................................ je njen žalostni sprehod trajal celo delj časa kakor maša. Guy in Alice sta se že davno vrnila. Elizabeta je šla po hodniku, kjer so bila tudi vrata v sobo umrlega, in kakor iz sanj se je zbudila, ko je zagledala na pol odprta vrata in zaslišala glasove obeh otrok, na katera je celo jutro mislila s sovraštvom in krivičnostjo v srcu. Kaj delata v sobi, kamor vstopiti je vsakemu prepovedala? Držala je vresje še vedno z obema rokama, ga pritiskala na prsa,čutila, kako ji srce močno bije, obstala je in poslušala, kaj skrivna obiskovalca govorita. Zganila se je, ni vedela prav, ali vsled bolesti ali ginjenosti, ko je opazila, da sta tudi polbrat in polsestra mislila na njenega ljubega Andrejka in njo prehitela z lepim dejanjem ljubezni. Tega tako blestečega pomladnega jutra sta se nežna otroka spomnila svojega brata, s katerim sta se tolikokrat igrala »Ti moraš šopek sem položiti,« je rekla Alice. »Ali se še spominjaš lepih, zlatih hroščev, ki sva jih za njega vzela iz rožnega cveta? »In tam pirhe,« je rekel Guy, »kakor sva to storila lani. On se je tako veselil! Kako rad bi ga danes zopet videl in ga poljubil!« »To je nemogoče, ker je mrtev. Toda v nebesih ga bova zopet našla,« je rekla deklica. »Če pa vstane?« je odgovoril mladi deček. »Lazar je vendar tudi vstal, in naš Gospod tudi . . , Jaz vsak večer ljubega Boga prosim in vsako jutro . , . Seveda bi bil to čudež. Zakaj nam pa ljubi Bog ne bi uslišal te želje ? .. . Kajti, končno se pa le tudi gode čudeži . . .« Devetletni deček, ki je kar naivno te besede govoril, ni slutil, da se je med tem, ko je on'to.govoril, prav blizu njega Princ Aleksander srbski (1) z ministroma Pašič (2) in Vesnič (3) v Lyonu, pozdravljeni po zastopnikih francoske vlade. in katerega sedaj ni bilo več med njima. Na vrtu sta natrgala cvetlic in v ganljivi otročji preprostosti sta hotela, da bi bil tudi umrli deležen tega praznovanja, prinesla sta mu velikonočno darilce: pirhe, ki sta jih kupila pred cerkvijo. zgodil čudež — vstajenje, vstajenje pravičnosti, usmiljenja, ljubezni, dolžnosti, vseh velikih čednosti v srcu gospe, ki bi njemu in njegovi sestri postala kmalu hudobna mačeha. Očarana je bila nad otroško ljubeznijo, ki sta jo siroti ohranili mrtvemu iiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiii»MiitiiiiiiiisiiiiiwiMiumini«iMMiMN>miiiiM 35 ŠTEVILKA bratu in bila je popolnoma spremenjena. Guy in Alice sta videla, kako so se vrata odprla in v sobo je vstopila mati — njuna mati. — Prestrašila sta se sprva otroka, da bosta grajana, spremenil se je pa njun strah takoj v veselje, ko jima je mati ponudila cvetlice in rekla: »Dajta mu še te obenem s svojimi . . .« in enega za drugim pritisnila na svoje srce, ju objela, kakor bi objemala svojega. Saj je otroka zopet našla, ki ju je prej izgubila. In jokala je, jokala solze bolesti, toda vendar vesele, kakor da bi ji duh njenega malega, ubeglega angelčka tiho šepetal: »Ljubi ju, ker tudi ona dva mene tako zelo ljubita! . . ,« jj^ Ostudni gnev, hudobni naklepi, strašna zavist, vse nizkotne strasti so izginile iz srca matere v teh sladkih poljubih. Zopet enkrat se je v človeškem srcu zgodil čudež vzbujenja in vstajenja, ki se je praznoval v cerkvi in se pokazal tudi v lepoti narave: Življenje je prepodilo smrt, ljubezen je premagala sovraštvo . . . Al eluj a! Svetovna vojska. Nemški državni kancler je 5. aprila izpregovoril v državnem zboru nekaj besed, ki vsaj nekoliko pojasnjujejo, na kaki podlagi bi bila Nemčija pripravljena sklepati mir. Glavna važna stavka sloveta: »Dosedanji položaj zanaprej ni več mogoč . . . Za Nemčijo in ne za tujo zemljo krvave in umirajo naši sinovi.« Nemčija torej ne mara tuje zemlje, vendar sedanje razmerje med evropskimi državami ni mogoče vzdržati, ker Nemčija hoče poroštva, da bo v miru lahko se razvijala. Zato se Nemčija ne ustavi pred vsakim državnim mejnikom, marveč jih tako postavi, da se bo čutila varno za prihodnost. V tem smislu je razumeti te-le besede kanclerjeve: od Nemčije in Avstrije oproščeni narodi med baltiškimi jezeri in med volhinijskim barjem, naj so Poljaki, Litvini, Balti ali Leti, ne bodo več izročeni oblasti ruskih reakcijonarjev. Rusija ne sme več vdrugo vdreti s svojimi liko, da se je je dotaknila s prsti, nato je strmela v stran. Toda gospod Maxwell ji je krepko stisnil roko in dejal: »Debbie, midva morava postati prijatelja. Jaz ne morem tako lahko pozabiti, kaj ste mi storila, ko sem se nahajal v najhujši stiski.« Iz neupogljivega ponosa deklica ni iz-pregovorila niti besedice. Misel, da mu je dolžna veliko zahvalo, jo je neprijetno razburila, in tega občutka ni mogla zatreti. Iztrgala je roko, odhitela v spalnico in se skrila. Nato sta prišla oče in Pierry. Oče je je gospoda Maxwella pozdravil z vdanim spoštovanjem, ki je kazalo, kako velika razlika je med njima. Spomin na trde besede, ki mu jih je rekel na večer njihovega izgona, mu je zmerom budil bolesten kes. »Jaz mislim,« je dejal pretirano; zdelo se mu je, da tako najbolje izrazi svoje misli; »jaz mislim, če bi mi večno živeli, Vam ne moremo biti dovolj hvaležni za velike dobrote, ki ste nam jih izkazali.« »Ne govorite o tem,« je dejal gospod Maxwell. »Toda mati, ali nočete sneti ko- tla in nama po tej dolgi vožnji skuhati čaše čaja? Pierry, stopi in odprezi ponija in reci, naj moja žena pride noter.« Led je bil prebit. Prošnja za gostoljubnost je staro ženo kar dvignila' in podvi-zaje se je dejala: »Jej, gospod, čaja dobite, in če bi še milostiva gospa hoteli vstopiti —« »Bo prišla. Prinesite tudi svojega kruha. Nihče ne zna speči takega kruha kakor Vi, svoji ženi sem že večkrat povedal. In tudi masla. Gladna sva kakor volka in čaka naju še dolga pot.« Pierry je šel in pomagal gospe z voza kakor kakšen gospod. Ko je bil čaj pripravljen, sta gospod Maxwell in njegova gospa sedla in klepetalai. Vpraševala sta vse mogoče o posestvu, o žetvi, o živini in hotela vedeti, kaj je še treba pri hiši. — »Še treba?« je dejal stari Mc. Auliffe. »O, Bog, česa naj si pa še želimo? Moral bi biti kar cel svet. Včasi si pravimo, da je vse to sanja in da se je nekdo iz nas norčeval. Potem gremo vun in si ogledamo vse spet iznova — novo hišo, skednje, živino, jarke in plotove. Potem se spet vrnemo in pokleknemo ter hvalimo Boga in ga prosimo, naj razlije svoj blagoslov na Vas in Vašo gospo za vse dni Vajinega življenja.« Na tak način so dokazali dobri ljudje svoje brezmejno spoštovanje in hvaležnost napram svojima dobrotnikoma. Gospod Maxwell je spoznal, da je bil več kakor bogato poplačan za svoje podjetje. Čutil je tudi, da se je v prebridkih izkušnjah, ki jih je doživel pri teh dobrih ljudeh, dvignil duševno in nravno. »To življenje,« si je dejal, »bi sicer težko več mogel nadaljevati, tudi bi ga ne hotel še enkrat začeti. Toda bilo je dar od Boga. Moje življenje se dviga.« Edina senca, ki je padala na veselje obiska, je bila samoglava odklonitev Debbie, skleniti z gospodom Maxwellom prijateljstvo. On ji tega ni zameril. Čutil je do nje usmiljenje; kajti čutil je dobro, da tiči za odbijajočim obnašanjem in navidezno sovražnostjo nesrečna ljubezejn. (Dalje.) ••••■••■(■■■■■•iii(iii(tiitiiaitft(ai(ii(tiittii*i(ttitii*ii*ii«i(iii«iaaa*Maaiii«i(aiiiai*aiaiii(i*«i(i*iit(aaMiiiaa(iait(i*« G* Varujte 30 Meči kril". G* ....................................................................................Illlllllllll t IIIIIIIIIIIIIIIIIIUIM»MIIIIIIIIIIIHIIimillltm«lllliailtHWUm>IM«m.....IIUililMU ŠTEVILKA 35. ILUSTRIRANI GLASNIK *IIIIIIIIIIIIIISCIItBllllllllllllitfllllltti>fVtllttllltllflllllttlltllltllltiaaltfiaiBlttSSIIAItIllftlllll IKII tttVtttAABatlllftf tflfll lil I ■ lit I lllAlBICt IIB9I IliAtllftAltill tlilttlt4ftl tltll Iti ItlSSMMtttBIl I tli I lillttllBIMMMMtBMAailBUlMBtt I ll>tAIMM4WMM##MI armadami v nezavarovane meje vzhodne Pruske. In ali more kdo verjeti, da bi mi na zahodu zasedeno ozemlje, kjer se je prelivala kri našega ljudstva, mogli komu prepustiti brez popolne varnosti za bodočnost ? Poskrbeli si bomo poroštvo, ki bo držalo, da Belgija ne bo francosko-angleški vazal, da se tam ne zgradi ne politična in ne vojaška trdnjava proti Nemčiji. Iz teh besed lahko sklepamo, da Nemčija misli na vzhodu na samostojno državo med seboj in med Rusijo; na zahodu pa si hoče zagotoviti kakorkoli že, da Belgija ne bo mogla biti torišče spletk francoskih in angl. proti Nemčiji. Glede Francoske je govoril kancler zelo miroljubno ; na Francoskem ne išče Nemčija nobenega ozemlja, zadovolji se s tem, da Francozom omeji vpliv na Belgijo, Glede kolonij je dejal kancler, da o njih usodi odločijo evropska bojišča. Da se dobe pogoji za sklepanje miru v tem o-značenem smislu, pa je treba še odločilnih zmag na raznih bojiščih, ker Angleži so pripravljeni še na dolgo vojskovanje in jim bo glavna skrb, da se Francozi in Rusi predčasno ne naveličajo vojske. Tako zveni glavna misel iz govora angleškega ministra Asquita. Angleži imajo neizčrpne sile v svojem denarju in v svojih kolonijah. Nedotaknjena je še silna angleška vojna moč na morju. Gotovo pa je, da Angleška ne bo nikoli priznala, da je poražena, ako ne bo na morju prav občutno poražena. Dokler Angleška neomejeno gospodari na svetovnem morju, prav uspešno spletkarijo. Napetost med Ameriko in Nemčijo je poglavitno delo Angleške, Sedaj čujemo, da hoče vpreči v svoj voz tudi Abesinijo v Afriki za svoje postojanke v Egiptu, Na Grškem so Angleži že itak zasedli vse vojno-važne otoke in pristanišča, sedaj hočejo izsiliti od Grške, da jim odstopi tudi železnico do Larise, Ako se to Angležem posreči, tedaj so oni gospodarji Grške, ki vedno pravi, da je nevtralna in da si bo znala vedno braniti svojo neodvisnost. mene. — Avstrijske armade so v defen-zivi v Besarabiji in na laškem bojišču, in zmagoslavno odbijajo vse napade mnogo močnejših sovražnikov. Kakor lani, tako bo najbrže tudi letos majnik oni mesec, ko imamo pričakovati odločilnih dogodkov na raznih bojiščih. 14. aprila. Ob spodnji Stripi pri Bu-čaču, pri Jaslovjecu so bili med Rusi in našimi hudi boji, ugodni za našo armado. Glede vojnih dogodkov samih se v zadnjem itednu ni nič'bistvenega izpre-menilo, Rusi, ki napadajo, so povsod odbiti ; 'tudi v Armeniji ne morejo več na- »Noetova barka in golob z oljkino vejico ne more nihče govoriti o njenem porazu. Na razpolago so ji kot gospodarici na morju bojne in trgovske ladje, ki ž njimi dovaža na bojišča strelivo, orožje, premog, vojake. Zato pa moramo pričakovati tudi bitk na morju, ker sicer Angležem ni mogoče do živega. Angleži pa tudi sicer kot diplomati prej, ker se je Turkom posrečilo, da so še o pravem času na ladjah po Črnem morju spravili iz Galipoli mnogo vojaštva v okolico Trapecunta, ki se sedaj ustavlja zmagonosnemu pohodu Rusije v Armenijo. — Pri Verdunu se boji še niso odločili in bo treba še hudih naporov, preden Nemci na tem bojišču izvedejo svoje na- — Na severu je'armada 'Hindenburgova pri j Garbunovki pri Dvinsku, pri Naro-škem jezeru in pri Cirinu odbila vse sovražne napade. — Pri Vardarju na grškem bojišču so se bili resnejši topniški boji. Tudi letalci na obeh straneh so poizkušali svojo srečo. 15. aprila. Na Mrzlem vrhu so naše čete odbile ponovljene napade na osvojeno ozemlje. — Na Tirolskem hudi boji pri vrhu Col di Lana, Lavarone in Fol-garia. — Nad Črnovice je priletelo sedem sovražnih letal, od katerih je bilo eno sestreljeno, druga so se umaknila. 18, aprila. Pri Verdunu so nemške čete z naskokom vzele postojanke med Audromontom in Thiaumontom. Ujele so 42 častnikov in 1700 vojakov. — Od 21. februarja je bilo ujetih pri Verdunu 711 častnikov in 38.155 mož. 19. aprila. Rusi so vzeli Trapecunt, poleg Erzeruma največja mesto v Armeniji, — Laške čete so zasedle vrh Col di Lana na Tirolskem, 19. aprila. Predsednik Združenih ameriških držav pripravlja novo pismo Nemčiji, kjer so naštete vse pravne kršitve, ki so jih podmorski čolni zakrivili lansko leto. Vendar pa to ni zadnja beseda in se ni bati vojske med Nemčijo in Ameriko. 20. aprila. Angleška je uvedla bolj strogo blokado za prevozne ladje. S tem bodo zadete posebno severne nevtralne države, k temu bo zlasti premoga zmanjkalo, ako se blokade ne oblaži. Anglija pravi, da je udarec namenjen Nemčiji; čutili ga bodo pa nevtralci, ki radi tega ugovarjajo pri ententi. — IIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIHIII III II lil Illllllll III Illllllll IIIIII MIH 11 lili IlUlIlllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIUIHUMtlllUtMIIIHimiHIIMinillUinMIlIMItMHIIIMIMUlMHIMUlIlllll STRAN 350. ILUSTRIRANI GLASNIK ......................................................................................................||UMIIIIIIIIIIIII»IPMIIIIIIIIIIIMMIHM»miUU»MIIMIUI»MIIIIIIIIIH^ IIIIIMIIIIMIIIIIIIII IIIIIIIIIIII IIIIII ............................................. «HMMIIIIHH1> RAZNO Moka, meso in krompir v vojski. Prav do dne natančno so naši sovražniki izračunali, kdaj da pri nas ne bo več nič jesti in kdaj bomo torej morali se sovražnikom vdati. Da pa gospodarska znanost — agrikulturna kemija, zeliščna in živalska fiziologija — ve proučiti in poskrbeti, kako se živež, ki je na razpolago, boljše izrabi, na to naši ljubeznivi nasprotniki niso mislili. Mi in naši zavezniki pa smo v tej znanosti dobili svojega petega tovariša, ki nam je, kakor bo razvidno iz nastopnih vrstic, v veliko pomoč. Veliki admiral pl. Tirpitz, vtemeljitelj nemške pomorske vojne sile. [Stopil v pokoj.] Najpotrebnejši živili za nas sta moka in meso. Polagoma nam bo zmanjkalo mesa, ako ne bomo imeli raznih tropin, ruskega ječmena in ameriške koruze, ki ž njimi pitamo našo goved in naše prešiče. Kruha bo primanjkovalo, ako v državo ne dobimo pšenice in rži, ker je sami premalo pridelamo. Tako so mislili naši sovražniki; preračunali so, da v treh letih vsaj gotovo obojega zmanjka in zato so napovedovali, da bo vojska trajala tri leta, potem da se sklene mir, ker bosta Avstrija in Nemčija izstradani brez mesa in moke in se bosta morali vdati. Naš peti zaveznik, znanost, pa je našim sovražnikom tudi te račune prekrižal kakor mnogo drugih. Med vojsko se je zaloga mesa res zmanjšala in je mesu cena zelo poskočila. Malo blaga in draginja sta si vedno tovariša. Znanost pa, naš novi zaveznik, nas je poučil, da ljudje posebno po mestih v Avstriji jedo veliko preveč mesa. Namesto mesa je veliko drugih živil, ki so enako hranilna pa mnogo bolj poceni. Preveč mesa? Dunaj stoji gleda porabe mesa na tretjem mestu. Največ mesa pojedo v Londonu, in sicer 274 gramov za človeka na dan, nato pridejo Monakovice z 230 grami in potem Dunajčani z 220 grami; nasproti ga pa Parižan rabi na dan 160 gramov in Berlinec 133 gramov. Seveda iz tega ne smemo sklepati, da bi Avstrijci sploh pojedli več mesa nego Nemci. Ker je na Nemškem neprimerno več industrije, tovarn, porabijo na Nemškem sploh na leto 52'5 kilogramov mesa za človeka, v Avstriji pa 30 kilogramov na leto, Ako pa pomislimo, da je v Avstriji v pretežni večini kmetski stan, ki razmeroma porabi malo mesa, lahko sklepamo, da je uživanje mesa po mestih in drugih industrijskih krajih zelo obilno. Primera z Dunajem .nam to prav jasno pokaže, V 50 letih se je poraba mesa kar podvojila, dasi se je meso vedno dražilo in tudi število živine ni raslo v tem razmerju, Vendar fiziologično ni prav nobenega vzroka, da bi sedaj vnuk moral pojesti še enkrat toliko mesa, kakor ga je pojedel njegov ded pred petdesetimi leti pri istem delu. Statistika nam kaže, da se je po mestih v marsikateri delavski družini izdala samo za meso tretjina vseh delavčevih letnih dohodkov; kaj čemo govoriti šele o tem, koliko so plačevale za meso premožnejše družine! Razen bolj potratnega življenja pa je še drugih vzrokov več za vedno večjo porabo mesa. V starejših časih je samo gospoda jedla meso; delavni ljudje so se zadovoljevali s kruhom in krompirjem. Opravičena je bila njih želja, da bi si tudi kdaj privoščili mesa. Tako je bilo vedno na svetu že od časov Apuleja, ki je spisal povest o zlatem oslu, kjer si ubogi čevljar želi, da bi vsaj v sanjah sedel pri mizi bogatega soseda. To misel ljudstva, da je pri gospodi vse najboljše, je porabil tudi francoski državljan Parmentier. V njegovem času v 18. veku niso ljudje hoteli ničesar slišati o krompirju. Nihče jih ni mogel pregovoriti, da bi sadili in uživali krompir. To pa je Parmentier dosegel z zvijačo. Nasadil je krompirja lepo njivo, postavil je okoli njive čuvaje in strogo prepovedal ljudem, dotakniti se krompirja na njivi, kajti — tako se je prepoved glasila — ta krompir je samo za kralja in za njegove imenitne može, ne pa za navadne ljudi. To pa je vzbudilo zanimanje pri ljudeh. Ponoči, če so zaspali čuvaji, so prišli sosedje in kradli z njive krompir, in ker so bili mnenja, da je krompir gosposka jed, zato so ga z veseljem použili in pozneje tudi sami sadili. Mesa so dandanes preveč uživali ne le gosposki, ampak tudi navadni ljudje, prepričani, da je to tečna in razmeroma ne predraga hrana. Mnogo so v to pripomogle tudi gospodinje, ki so se rade pokrepčale z dobro juho, pa tudi zaradi-tega, ker je bilo s kosilom najmanj dela, ako so pristavile k ognju v loncu kos mesa. Ta navada, jesti mnogo mesa, se je gojila posebno po gostilnah, kjer je bilo dobiti veliko mesa in malo prikuhe. Najbolj nespametna navada za uživanje mesa pa je bila malica dopoldne v gostilni: golaše, jetrca itd. Pri teh malicah se je použivalo zelo veliko mesa in čisto po nepotrebnem. Mnogim je bila navada, dopoldne meso jesti in na to seveda piti, prilika za neredno življenje, ki jim je izkopalo mnogim prezgodnji grob. Tako je prišlo, da je 30 milijonov Avstrijcev pojedlo na leto devet milijonov metrskih stotov mesa; od tega je bilo mesa iz tujine morda ena desetina. Mi v Avstriji bi torej imeli sedaj na razpolago blizu osem milijonov metrskih stotov, ako bi bili ostali Galicija in Bukovina od vojske nedotaknjeni. Tako pa imamo tudi vsled pomanjkanje močnih krmil za uporabo komaj šest milijonov metrskih stotov- (Konec prih.) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII Razširjajte naš list. ..........................................III.....IIIIII............IIIII......II.....Mil OCupujte in pišite le razglednice iz zbirke Vojska v Slikal)'. Jzšla je le 7. skupina. IIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIIimllllllllllllllllllllMI /Eisa/ Plaster Obliž Elsa Kdor svojih kurjih očes ne odstrani, mu je vsaka pot muka ter slabi z bolečino tudi celo telo. Bolečin prosta odstranitev Kurjih m je za vsakogar, ki jih ima, prava blagodat. Nikoli ne moremo dovolj svariti pred izreza-vanjem kurjih očes. Lahko vrežemo pregloboko, ne da bi to opazili, noga je vedno izpostavljena prahu in nesnagi, to pride v rano in nešteto slučajev krvnega zastrupljenja s smrtnim izidom se je na ta način že zgodilo. Kurja očesa se dado brez noža lahko, zanesljivo in hitro odstraniti s Fellerjevim turi-stovskim obližem z znamko »Elsa« Obliž za kurja očesa, cena 1 krono, v škatlah 2 kroni, ali Fellerjeva turistovska tinktura z znamko »Elsa« (tekoča tinktura za kurja očesa, cena 2 kroni). Tisoči turistov, orožnikov, pismonoš, vojakov, kmetov in dam, ki nosijo ozke čevlje, kakor tudi vsi, ki so ga rabili, ga priporočajo kot sredstvo, ki najhitreje in zanesljivo odstrani kurja očesa. Dočira odstrani večina drugih sredstev zoper kurja očesa, kakor tudi izrezavanje, piljenje itd., samo gornji del kurjih očes, korenino pa puste, tako da kurja očesa hitro zopet zrastejo, odstranijo prej imenovani izdelki kurja očesa popolnoma s korenino vred. Oba izdelka kakor tudi prašek proti potenju telesa in nog (cena 1 krono) — se naroči pri E.V. Fellerju, lekarnar, Stubica, Elsatrg št. 331 (Hrvatska). ■»■■■■■»■HM ;ai_QJZIJ TRI N KI | STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO | B LJUBLJANA, LINHARTOVA UL. 8 | H |j SE PRIPOROČA CENJEN. OBČINSTVU V LJUBLJANI jj g IN NA DEŽELI ZA IZVRŠITEV VSAKOVRSTNIH DEL S IZDELOVANJE ŽNIDERŠIČEVIH PANJEV Riibiiiihm Bospodarska zueza centrala za skupni nakup in prodajo v Ljnbljani reflistrouana zadruga z omejeno zaueza | Dunajska cesta [uradni prosi I. nadstr.] priporoča svojo zalogo vsakovrstnega kolonijalnega in špecerijskega blaga; zalogo najboljših mlekarskih 'izdelkov t sira, masla, kondenziranega mleka; zalogo zajamčeno pristnega vina iz Kranjske, Štajerske, Ogrske, Hrvatste, Istre in Dalmacije, najboljše domaer"slivovke, tropinovca, konjaka in ruma. (Kleti v Spodnji Šiški št 152); zalogo vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stroj- 1 nik vedno na razpolago; 1 zalogo raznih možnih kršil, gMjil in modre galfce. •■•■••itiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiMiiiiiii*ii*iiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiii)t()itiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii.itiiititiiniiii iiiiiiiniiiiiiiiii ŠTEVILKA 35. ii iiiiiiiiiiiii i miimiiiiii' n iiii> ii i iiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiih IIIIIIMIlUlIlllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM ILUSTRIRANI GLASNIK 351. STRAN IJIIIIIIHIt Illllllllllll....."II..........Illlllll.....IIMIIIMIII............................................................................ ■■•I* M111MI • I •■• 111111111111II111MI ••*•<« IIIM r, I • II M11111111111111 It i • 111 ■ 11 ■ 111111111M111111MII1111111111111 • 11 ■ 11 (| ■•■> I • f ■ I lllllllllll>lllll kg krompirja. Iz sladkorja se naredi lahko tudi med, ki poveča redilnost kruha, ob medu je treba torej manj kruha. Naše telo potrebuje železa, žvepla, fosforja in drugih mineraličnih snovi, katere dobimo v rastlinski hrani, brez teh snovi nima naša kri prave sestave, naši živci ne morejo delovati redno. Posebno pri otrocih je potreba po rastlinskih snoveh velika, ker sicer ne morejo delati kosti. Skorbut, bramorji, bledica so nasledki pomanjkanja zelenjave v otrokovi prehrani, udnica, skrnina, jetrne bolezni so nasledki tega pomanjkanja pri starejših. Narodom, ki žive ob sami rastlinski hrani, je neznano večina bolezni, ki pokončuje mesojedce. Nekaj let sem so zatrznili dosti njiv in so jih preuredili v pašnike, da bi bilo več živine, ker je rastla pri ljudeh iz navade in vsled priporočanja želja in potreba po mesni hrani in masti. Zdaj so se zopet izorale zatrznjene njive ter posejale in posadile. Pomanjkanje mesa in masti bo navadilo ljudi zopet na hrano, ki je človeku bolj primerna nego mesna, pri kateri ostane človek delaven, blag in miren. Zapeka. Speci jabolka na olju, užij gorka in izpij nato čašo tople črne in jako sladke kave. — Naberi pomladi cvetja belega trnja, zavri žlico medu na četrt litra kropa, opari pest cvetja in pusti stati deset minut, potem precedi in izpij. Kdor je bolj zakrknjene narave, naj si namaže trebuh z gabezevim mazilom in ga tere potem rahloma s kosom fla-nele, ki jo je segrel pri ognju. To vsak dan, pa si bo opomogel. Zaprti ljudje naj pijejo dopoldne in popoldne čašo mlačne vode. Uživanje vsakovrstnih močnih čistil je škodljivo, ako je potreba, pripravi si raje klistir iz mlačnega mleka in vode, vsakega pol in dve žlici lanenega olja. Prav priprosto sredstvo je bilo včasih v navadi, ki pa pomaga hitro: Vtakne se v črevo zlizek navadnega mila. Kozje mleko z medom je neškodljivo čistilo. Pomladi naj uživa zaprtnjak kuhano mlado ščavje regrata, grenkuljice, kumine, kislice in kreše. Gospodinja. & Polenovkin puding. 3/4 kilograma kuhane ribe razkosaj z vilicami na drobno; mesu primešaj žličko sesekljane čebule, stepi v par žlicah vode 4 žlice koruzne moke, zmešaj, potem 2 žlici drobtin, jajce, žličko kvasnega praška, za sled masti, muškata in majorana. Testo je treba dobro premešati, da je gladko; deni ga v namazano modlo in kuhaj pol ure na sopari in stresi na krožnik. K temu se podaja kaka pereča omaka. Prav dobra je začinjena gorčična omaka, ki se naredi: Razreži srednjo čebulo, 2 lovorjeva lista in strok česna, nalij na to 1/4 litra hudega kisa in prevri. Ko se je ohladilo, precedi in vmešaj v jesih 60 gra- IHlIlHIlllllllllHIIIIIHIIlItlllMMtOIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl lllllllMIIIIIIIIIIIIIIIII ■ •llllllllimillllllllllllllMIlllllllllllIMlIllllllllllllItlllllllllllltIHIIIIIIMIIIIIHIIl llllllllllllllllllllHlllllkllllllMIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll STRAN 352. ILUSTRIRANI GLASNIK ••llllllllllltllillllli*ll><(l(l*llllllllllllllllllll(r*ttlll«llllllltlt«lllllllltlllilllllllllllllllilllt*lll*«al«lllll(llllllllilllllllllllltlllllllllllllllllll*lfltillllilllllllilllll(llll«lll□□□□□ gj priporoča originalne platnice i/ Jlustrirani Qlasnik | V delo se sprejema že aedaj, a ix-H vršilo se bo šele po končani vojni. illll!IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIHIIIIII!IIIIIM za žioinorejce, kupce, prodajalce lls Ako želite knpltl ali prodati: konje, debele ▼ole, plemenske vole, bike, krave breje in s teleti, teleta za klanje, breje svinje, plemenske prasce, pitane prašiče, plemenske koze, ♦ kozličke, ovce in belgijske zajce, se oglasite ust-meno ali pismeno (znamko za odgovori) v pisarni Vnovfievalnioe za živino, Ljubljana, Dunajska cesta 28, vsak delavnik od 8. do 12. dopoldne in od Z do 6. ure popoldne, kjer bodete zahtevano žival kupili, oziroma prodali.