LETO XLVIII, ŠT. 17   PTUJ, 26. april 1995
CENA 80 tolarjev
EaU m ho prvo-
iia|slie prosicive?
Vse kaže, da bo letošnji 1.
maj, mednarodni delavski
praznik, v ptujski občini
prvič po drugi svetovni vojni
minil brez osrednje občinske
proslave - po novem brez
občinskih proslav.
Do sedaj je bil organizator
teh proslav občinski svet Zve-
ze svobodnih sindikatov Slo-
venije v sodelovanju z dose-
danjo občinsko skupščino. Iz-
vedeli pa smo, da novo vodst-
vo mestne občine Ptuj ni bilo
pripravljeno niti sklicati or-
\ ^inizatorjev, kaj šele sofman-
' c/rati stroške proslave. Po ne-
katerih virih bojda zato, ker
naj bi po mnenju nekaterih
(očitno z zgodovino skrega-
nih) strankarskih prvakov bil
prvi maj komunistični praz-
nik. Če bi bilo tako - zgodo-
vinsko dejstvo pa je, da ni -,
čemu sta potem še potrebna
sicer vsem strankam dobro-
došla dva prosta dneva za
praznovanje državnega praz-
nika?
Razvoj in predvsem razplet
dogodkov si lahko razlagamo
tudi, kot da nekdo pač želi Svo-
bodnim sindikatom taktično
prevzeti organizacijo prvomaj-
skih proslav, kajti po nekaterih
virih naj bi prvomajsko kreso-
vanje ob gasilskem domu v Ptu-
ju sicer organizirala ena od ptuj-
skih strank. Glede na to lahko
vsaj pričakujemo, da bodo pri-
padniki te stranke namesto
običajnega prvomajskega
rdečega nageljna nosili pač svoje
- rdeče vrtnice.
•> M. Ozmec
Fotografija: M. Ozmec^
Minoritski samostan je bil po 2aslugi razstave Dobrote slovenskih kmetij štiri dni Slovenija v malem. 517 razstavl-
jalcev je za razstavo prijavilo 637 izdelkov, ocenjenih pa jih je hilo 535. Najboljšim so podelili 224 zlatih, srebrnih in
bronastih priznanj, šest kipcev kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato in 32 priznanj za ohranjanje krušne
dediščine. Komisije, ki so izdelke ocenjevale, so si bile enotne v oceni, da so bili letošnji izdelki kakovostnejši od lanskih.
Razstavljalci so bili v glavnem zadovoljni, bili pa bi še bolj, če bi jim končno že omogočili, da bi lahko izdelke domače
kuhinje prodajali na svojih domovih. Več kot doslej pa bo potrebno narediti tudi pri uveljavitvi razstave in njenem
trženju. Ni dovolj, da jo vidi le deset tisoč Slovencev.
RTUJ, PESNIŠKA DOLINA / DENACIONALIZACIJSKI ZAPLETI
Kntetie vsiell >rci-
vico" v »ioie toke
32-hektarski zemljiški kompleks na območju Levanjcev, trenutno v lasti Sklada kmetijskih
zemljišč, je Kmetijski kombinat Ptuj kot trenutni upravljalec zemljišča jeseni preoral in pripravil
za setev koruze. Nezadovoljni kmetje, ki težko čakajo na rezultate denacionalizacije, pa so prejšnji
torek vzeli stvari v svoje roke, zemljišče preorali in posejali koruzo. Tako so - mimo zakona - vzeli
"pravico" v svoje roke.
Sfrcifi 2
INVESTICIJE V ŠOLSTVU / POGOVOR Z MINISTROM DR. SLAVKOM GABROM
mradi novih občin'*
Gost slovenske Gimnaziade, ki so jo minuli petek in soboto pripravili ptujski gimnazijci, je bil
tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Z ravnatelji vseh slovenskih gimnazij se je
zadržal v daljšem delovnem pogovoru o novi šolski zakonodaji in finančnem stanju v šolstvu, za
Tednik pa je odgovoril na vprašanja o predvidenih investicijah pred pričetkom devetletnega pouka
in možni preselitvi gimnazije iz SŠC.
Sttan 6
IZ ZDRAVSTVENEGA DOMA PTUJ
SPOROČAJO: V dežurno ambulanto le, če je
nujno.....................................................stran 2
RAVNATELJI KMETIJSKIH ŠOL O POSESTVIH:
Kmetijske šole potrebujejo več zemlje.....stran 3
RAZSTAVA »AMFORA«: Umetelne posode bo-
gatašev ..................................................stran 7
RAZSTAVAV MLADINSKEM ODDELKU
KNJIŽNICE IVANA POTRČA: eo/o^napo
Bologni..................................................stran 8
KLATENJE PO INDONEZIJI -1. del: V deželi
vulkanov..............................................stran 12
SHIRLIE RODEN IN MARIGOLD VERITV NA
OiMDU: Koncert pesmi ob harfi............stran 12
NOVA OBLIKA DELA S STARŠI: Starši postali
učenci.................................................stran 13
PROMETNI (NE)RED V PTUJU: Poprazn//c/77
parkiranje po novem.............................stran 20
2 - DOMA IN PO SVETU
26.APRIL 1995- TEDNI
PTUJ / IZ ZDRAVSTVENEGA DOMA PTUJ SPOROČAJO

V zdravstvu že dolgo potekajo
prizadevanja za racionalizacijo
povsod tam, kjer je to le mogoče.
Eno takih področij je dežurna
služba, kjer ugotavljajo, da je le
trideset odstotkov tistih, ki pri-
hajajo, upravičenih. Vsi drugi bi
lahko brez težav svoje potrebe in
želje zadovoljili v rednem delov-
nem času pri svojem izbranem
zdravniku. Kot že pove sam na-
ziv "dežurna služba", je ta na-
menjena le tistim, ki potrebujejo
neodložljivo medicinsko
pomoč.
Ker je bilo obiskov v dežurni
službi preveč, so se temu primer-
no ravnali pripravljalci zdravstve-
nih predpisov. Tako po obstoječih
predpisih lahko dežurni zdravni-
ki zavarovancem, katerim niso iz-
brani zdravniki, v breme Zavoda
za zdravstveno zavarovanje pred-
pišejo le najnujnejša zdravila, za
vsa morebitno predpisana zdravi-
la so samoplačniki. Zavarovanci
so samoplačniki zdravstvene
oskrbe v dežurni ambulanti v ce-
loti, če ne gre za neodložljivo
zdravstveno pomoč.
Po novem je torej vsak nepotre-
ben obisk v dežurni ambulanti
lahko za zavarovance tudi pre-
cejšen šok. Tako si poslej v
dežurni ambulanti ne bomo mogli
meriti krvnega tlaka ali česa po-
dobnega, kar ne sodi v neodložlji-
vo medicinsko pomoč.
V zdravstvenem domu Ptuj smo
tudi izvedeli, da bo 27. aprila in
30. aprila ter 1. in 2. maja na loak-
ciji splošnih ambulant opravljal
zdravstveno varstvo odraslih
samo en dežurni zdravnik. Kaj to
pomeni, ni potrebno posebej raz-
lagati. Za male paciente, otroke in
šolarje, bo 30. aprila dežural
zdravnik v otroškem dispanzerju
od 7.30 do 13.30 ure, v torek pa v
istem času v splošnih ambulantah
na Potrčevi. Ob tem pa vnovič
poudarjajo, da bodo dežurni
zdravniki sprejemali le zavaro-
vance, ki potrebujejo neodložljivo
medicinsko pomoč.
•»MG
PREDAVANJE DR. A. TROPA / BOLEZNI SRCA IN OŽILJA
lirtšaiiie brvnegci trolm
Eden od pogostih vzrokov za nastajanje srčno-žilnih bolezni je zvišan krvni
tlak. V Sloveniji ima 19 odstotkov odraslih zvišan tlak, nad 60 let starosti
celo 46%, nad 80 let pa je zvišan tlak dokaj redek in se mora zdraviti zelo
previdno.
Krvni tlak je odvisen od moči
delovanja srca, količine preta-
kajoče se krvi ter od trenutne
razširjenosti žil. Normalni tlak
je pod 140/90, mejni 140-
159/90-94, zvišani tlak pa, če je
zgornji tlak nad 160, spodnji
nad 95 in tega treba zdraviti.
Kriza je takrat, ko je tlak nad
200/120 in je potreben takojšnji
pregled pri zdravniku.
Za merjenja imamo na razpo-
lago različne aparate: živos-
rebrne, resne in elektronske.
Aparati morajo biti testirani.
Prvi prvem merjenju je potreb-
no izmeriti tlak na obeh rokah,
upoštevati pa vedno vrednost na
roki, kjer je izmerjen višji tlak.
Tlak merimo v sedečem
položaju, manšeta mora biti v
višini srca, spodnji rob mora biti
3 cm nad komolcem, zrak mora-
mo počasi spuščati. Najboljše je,
da se ob prvem merjenju posve-
tujemo z zdravnikom oziroma
sestro zaradi dejstva, da je zaradi
straha pred merjenjem tlaka pri
zdravniku ta višji, kot je v resni-
ci; gre za tako imenovani tlak
belih plaščev in se zadnje čase
priporoča, da tlak izmeri medi-
cinska sestra oz. priučene osebe.
Pacient si ga lahko meri tudi
sam.
Zelo važno je, da tlak merimo
zjutraj, ko je pacient umirjen, in
da pred tem vsaj 5 minut sedi.
Znano je, da pri napetosti, pri
razburjenju, fizičnem naporu
tlak normalno narašča in so
vrednosti do 200.
Vzroki za nastanek zvišanega
tlaka so v glavnem dedni ali pa
zaradi drugih bolezni, kot so
razne hormonske motnje: obo-
lenja ščitnice, sladkorne bolezni
ter bolezni ledvic, vnetja ledvic
ali zožitev ledvične arterije.
ODKRIVANJE
ZVIŠANEGA KRVNEGA
TLAKA
Pri osebah, pri katerih so so-
rodniki (starši, bratje, sestre)
bolehali za zvišanim tlakom.
imeli možgansko ali srčno kap,
bolehali za sladkorno boleznijo,
je potrebno že v mladosti
večkrat meriti krvni tlak, sicer
pri sistematskih pregledih tudi
merimo krvni tlak in tako odkri-
jemo zvišanje.
Zunanji dejavniki, ki po-
spešujejo nastanek zvišanega
tlaka, so: kajenje (v Sloveniji
kadi 40% moških in 30% žensk),
način prehrane oz. debelost,
uživanje dosti soljene hrane,
uživanje alkohola v večjih
količinah, premalo gibanja ter
psihični stresi. Dostikrat je po-
trebno krvni tlak meriti večkrat,
da ugotovimo, ali gre za
zvišanje. V nadaljnjo pomoč so
pregled pacienta, laboratorijske
preiskave, ugotavljanje krvnega
sladkorja, maščob, delovanje
ledvic, očesno ozadje, ultraz-
vočna preiskava srca, RTG.
Komplikacije zvišanega tlaka
so: možganska kap, srčna kap
oz. bolezen srčnih žil, odpoved
delovanja srca. Srce se poveča in
razširi.
Znaki, ki govorijo za zvišanje
krvnega tlaka, so: vrtoglavica,
glavoboli, utrujenost, težka sapa
ob malo večjem naporu.
ZDRAVLJENJE
ZVIŠANEGA TLAKA
Velik pomen pri zdravljenju
zvišanega krvnega tlaka imajo
ukrepi brez zdravil. Znižati mo-
ramo telesno težo na normalo in
znižati maščobe v krvi. Pri tem
je treba upoštevati, da je zado-
voljivo, če se shujša za pol do 1
kg na teden. Hrano moramo
uživati v 4 - 6 obrokih na dan.
Kalorije naj bodo večje v ju-
tranjih, dopoldanskih in opol-
danskih obrokih, zvečer pa
manjše. Zaužijemo lahko 6 gra-
mov soli na dna. Če uživamo več
alkohola, količine znižamo oz.
prenehamo piti ter postopoma
povečamo fizično aktivnost:
najprej hoja, nato plavanje, kole-
sarjenje itn.
Zelo važna je sprostitev. Vzeti
si je treba čas zase in pustiti
skrbi ob strani. Že s temi ukrepi
bo večina pacientov imela skoraj
normalen tlak.
Od zdravil imamo na voljo
beta blokatorje in antagoniste
kalcija, ki zmanjšujejo delovanje
srca in delno širijo žile, sredstva
za odvajanje vode ter ACE inhi-
bitorje ter zdravila, ki širijo žile.
Ponavadi je potrebno uporablja-
ti 2 do 3 vrste zdravil. Zaželeno
je, da bi bilo zdravilo z dolgim
trajanjem, tako da ga jemljemo
lx ali 2x na dan. Potrebna je red-
na kontrola krvnega tlaka. Ne
smemo dovoliti, da nam zdra-
vil zmanjka. Če prekinjamo
zdravljenje na svojo roko, ima
lahko prekinjanje jemanja beta
blokatorjev hude posledice.
Če ima pacient tlak nad
200/120, je potrebno iti k zdrav-
niku, ki bo ustrezno ukrepal.
dr. Anton Trop
O bolezni srca in ožiija -
visoi(em Itrvnem tialcu - je
dr. Anton Trop, specialist
internist iz ptujsice bol-
nišnice, govoril udeležen-
cem predavanja, ki ga Je 5.
aprila organizirala ptujska
podružnica Društva za
zdravje srca in ožilja Slove-
nije. Ob tej priložnosti Je
ptujska Perutnina pripravi-
la predstavitev in pokušnjo
nekaterih svojih izdelkov,
ki se ponašajo z znakom
varovalnega živila. Dr. An-
ton Trop je ob predstavitvi
povedal: "Perutnina Ptuj se
trudi, da izdeluje hrano, ki
je primerna za zdravo
prehrano. IVled njenimi iz-
delki, ki imajo znak varoval-
nega živila, so še posebej
primerne piščančje prsi v
salami, zlasti še za vmesne
malice."
PTUJ, PESNIŠKA DOLINA / DENACIONALIZACIJSKI ZAPLETI

32-hektarski zemljiški kom-
pleks na območju Levanjcev,
trenutno v lasti Sklada kmetij-
skih zemljišč, je Kmetijski kom-
binat Ptuj kot trenutni upravlja-
lec zemljišča jeseni preoral in
pripravil za setev koruze. Neza-
dovoljni kmetje, ki težko čakajo
na rezultate denacionalizacije,
pa so prejšnji torek vzeli stvari v
svoje roke, zemljišče preorali in
posejali koruzo. Tako so - resni-
ci na ljubo mimo zakona - vzeli
"pravico" v svoje roke.
Vodstvo Kmetijskega kombina-
ta Ptuj, ki sta ga predstavljala vod-
ja pravne službe Andrej Šomen in
vodja poljedelstva dr. Mihael Le-
dinek, je naslednji dan na tiskov-
ni konferenci predstavilo stališče
Kombinata do omenjenih dogod-
kov v Pesniški dolini. Pri tem je,
po Kombinatovih informacijah,
nastalo za milijon tolarjev škode,
pri čemer so upoštevani stroški je-
senske in pomladanske priprave
zemlje za setev. Odškodnino in
pravico do uporabe zemljišča bo
Kombinat uveljavil s tožbo. Zani-
mivo je, kot je povdaril vodja
Kombinatove pravne službe An-
drej Somen, da nobeden od kme-
tov, ki so sodelovali pri oranju in
setvi, do tega zemljišča nima de-
nacionalizacijskega zahtevka. De-
nacionalizacijski upravičenci so
povsem drugi, torej so z dejanjem
kršili tudi njihove pravice. Sicer
pa se v Kmetijskem kombinatu
zavzemajo za dobre odnose z de-
nacionalizacijskimi upravičenci
in so pripravljeni za izrabo zemlje
do zakonsko določenega leta 1997
plačevati najemnino. Kmetijski
kombinat bo denacionalizacijske
odnose še naprej urejal po zakoni-
ti poti, proti samovolji posamez-
nikov pa so prisiljeni svoje pravi-
ce uveljavljati na sodišču. To velja
za nedavni primer na območju
Dornave in Gorišnice, kjer gre za
samovoljno obdelavo površine 4,9
hektarja, kot za zadnji primer v
Levanjcih na površini 32 hektar-
jev.
PO ŠTIRIH LETIH
PREKIPELO
Po neljubih dogodkih, ki so se
v zadnjem tednu odvijali na 32
hektarjih zaokroženega
zemljiškega kompleksa v Pe-
sniški dolini v občini Destrnik -
Trnovska vas, so se oglasili tudi
kmetje s tiskovno koferenco. Z
ogorčenjem so dejali, da je bilo v
dneh poročanja o dogajanju v
Levanjcih povedanih precej ne-
resnic, vse to pa jih v prihodnje
ne bo odvrnilo od že znanih
zahtev.
Vseh devet kmetov iz Le-
vanjcev, in sicer Alojz Pihler,
Franc Simonič, Jože Letnik, An-
ton Kramberger, Stanko Zele-
nik, Jože Zelenik, Jože Matjašič,
Janez Zelinik ter Janez Zampa,
namreč zahteva, da se jim z zako-
nom o denacionalizaciji povrnejo
površine, ki so jim bile odvzete z
zakonom leta 1953. Kot smo
lahko slišali minuli teden na ti-
skovni konferenci, so vsi kmetje
pravni dediči in so takoj po spre-
jetju zakona o denacionalizaciji
pristojnemu občinskemu organu
vložili zahtevke z vsemi potrebni-
mi dokumenti za vračilo odvzete
zemlje. Janez Žampa, ki je govo-
ril v imenu vseh devetih, je med
drugim povedal, da v treh prime-
rih zadeva še ni v postopku, v šes-
tih primerih pa je pristojni občin-
ski organ občine Ptuj vzel zadevo
v postopek in izdal delne odločbe,
na katere pa naj bi se po besedah
Zampe Kmetijski kombinat Ptuj
pritožil ter zadevo ustavila.
Kmetom v Levanjcih je po šti-
rih letih čakanja prekipelo; zbrali
so se, si odmerili in razdelili vsak
svojo površino zemlje ter nanjo
posejali koruzo. Nastalo škodo
bodo kmetje plačali Kmetijskemu
kombinatu, vendar pa vse do ta-
krat, dokler se sporna zadeva ne
bo končana, kmetje nameravajo
obdelovati celoten zemljiški kom-
pleks.
V zadnjih dneh je bilo torej
slišati veliko resničnega in nere-
sničnega, pa vendar je vsaka stran
povedala svoje, tako Kmetijski
kombinat in vseh devet kmetov iz
Levanjcev. Slednji namreč pravi-
jo, da na tiskovno konferenco
Kmetijskega kombinata niso bili
povabljeni, sami pa so s posla-
nimm vabilom le pričakovali
kakšnega predstavnika iz služb
Kmetijskega kombinata.
Tudi Mirko Korošec iz ptuj-
skega združenja razlaščencev je
povedal, da je zadnji poseg na
površine v Levanjcih označen kot
nedopustno ravnanje, vendar je
po njegovem mnenju to edina pot,
da se opozori na že dalj časa traja-
joče težave.
Na razplet dogajanja v zadnjem
tednu bo potrebno počakati še ne-
kaj časa, vsekakor pa je že sedaj
znano, da bo Kmetijski kombinat
denacionalizacijske odnose tudi v
prihodnje urejal po zakonski poti,
po kateri pa tokrat v Levanjcih le
niso šil.
J. Bračič, T. Mohorko
TEDNIKe naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga ye us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de-
javnost
R40/0-TEDNU Ptu}.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo
Ciani. Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak, Dušan Sterla, Vida Topolovec in
Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ritarič.
PROPAGANDA: Oliver Težak.
v 776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250
Ptui, p.p.95: v(062) 771-261, 779-371,
771-226; faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 4.000 tolarjev, za tujino
3.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2.
1992 se šteie Tedmk za izdelek informa-
tivnega zrmča/a iz 13. točke tarifne številke
3. za katerega se plačuje davek od prometa
proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
BOSNA IN HERCEGOVINA^
Sarajevsko letališče je bilo zan
di dramatičnih in tragičnih (1(
godkov konec minulega tedna
središču svetovne pozornost
Najprej so na Butmiru prežive
24 ur kot talci odposlanec 2}
Jasuši Akaši, člana kontaktu
skupine iz Nemčije in ZDA i
še trije diplomati, kar pa j
Ganič ocenil kot četniško ra\
nanje. Pri poskusu demontiraj
ja granate francoske proi;
vodnje, ki ji je potekel rok, so i;
gubili življenje trije francosl
pripradniki mednarodnih eno
trije so bili huje, eden pa lažj
ranjen. Karadžič je ob tem še ns
povedal, da bo zaprl sarajevsk
letališče za kontaktno skupin(
pa tudi o vzpostavitvi zračneg
mostu za humanitarno pomo
bo premislil. V zadnjih dneh ^
se ukrepih tudi napadi bosan
skih Srbov na fronti pri Brčkei
in severnem koridorju, znano j
namreč, da v teh srditih bojij
uporabljajo težko orožje in tanl
ke. V pismu, ki ga je Butrosu Gsj
liju odposlal minister v vlad
BIH za odnose z ZN dr. Hasa
Muratovič, piše, da zakoniti or
gani oblasti v BIH ne bodo ve
mirno gledali dogovorov me
funkcionarji ZN in srbskin
agresorji na račun učinkovitej
izvajanja resolucij ZN in raai
data Unproforja. Sarajevčan
namreč upajo, da bo reorganizs
cija Unproforja priložnost, daj
ZN spet pridobijo zaupanje Iji
divBIH.
***
SRBIJA: Srbi postajajo na vse
koncih razstresene države zel
nervozni, saj Varnostni svetj
noči na soboto ni sprejel resolt
cije, ki bi Srbom v matici, Bosn
in na Hrvaškem ustrezals
Sankcije namreč niso niti mal
omiljene, čeprav sta si za to prj
zadevali Rusija in Kitajska. Ri
dovan Karadžič ob tem celo gre
zi s tretjo svetovno vojne
pradvsem pa ne bo dopustil n
kakršne mednarodne kontrol
na mejah s Srbijo. Mnogi anali'
tiki v Beogradu se ob tem boj;)i?i
prihodnjega razpleta dogodkovi
najbolje je na Palah razpUll
označil Karadžič, ki pravi, d
Miloševič spet postaja podobe
sam sebi.
HRVATSKA: Znano je, da se
predčasne volitve na Hrvaškem
zelo blizu, ob tem pa predsednik
hrvaške vlade Nikica Valentičv
svojem sporočilu izjavlja, da bo
ostal na svojem položaju vse do
naslednjih parlamentarnih voli-
tev. Te volitve naj bi bile šele
naslednje leto, vendar pa večina
opozicijskih strank na
Hrvaškem in tudi številni opa-
zovalci izražajo prepričanje, da
bodo volitve kljub vsemu prej,
torej še letos. Iz Hrvaške demo-
kratske skupnosti je prišla tudi
pobuda, da bi se do konca maja
pokojnine na Hrvaškem
povišale za 30 do 50 odstotkov.
ITALIJA: V nedeljo je bilo več
kot 43 milijonov Italijanov po-
vabljenih na volišča, kjer naj bi
volili novo lokalno upravo, tore)
15 deželnih vlad, 75 pokrajin-
skih uprav in 5.119 občinskili
svetov. Po zadnjih raziskavah
javnega mnenja naj bi desnica
zmagala v sedmih, levica v trebi
medtem ko naj bi bil rezultat ne;
odločen v petih deželah. Zaradi
krize, ki je nastala s padcem Bet-
lusconijeve vlade decembra
lani, so aprilske deželne volitv'
razglasili za politični preizkus-
FRANCIJA: Tudi v Francij'
poteka v teh dneh prvi krog
predsedniških voliteV;
Odločitev o tem, ali gre v drug'
krog Jospin ali Balladur, je 5^
vedno v rokah volilcev. Po prvi''
ocenah je namreč znano, da jeO^
vrhu lestvice nepričakovan"
kandidat socialistične stani''
Jospin z 32 odstotki glasov, t«'
sno za njim pa je favorit prvega
kroga Chirac z 19,7 odstotki g'^'
sov. Drugi, finalni obraču"
letošnjih predsedniških volit^^
bo 7. maja.
Pripravila: T. Mohorja
f EDNIK -26. APRIL 1995
POROČAMO. KOMENTIRAMO - 3
v TOVAKHI [Mi Št Hi BODO PRIČtM PROrZVAJATI
Vtovarni Eme v Dolanoh tudi maja oziroma junija, kot so napove-
dali lani ob koncu leta, še ne bodo pričeli redne proizvodnje, za-
gotovo po jeseni. Že nekaj časa se z bankami upnicami pogovarjajo
Q reprogramiranju dolgov, pričakujejo po tudi svež denar. Podporo
; 20 svoj program so dobili v tehnološkem skladu Republike Slovenije.
; Trenutno je v Dolanoh zaposlenih dvajset ljudi.
_Nič V£Č OBČINSKE STATrSTlKE?
f er delitev uprave no državno in lokalno še vedno ni izpeljana, so
iri>nekatera področja začasno nepokrita. Tako se trenutno nihče ne
i ukvarja z občinsko statistiko. Podatkov o tem, kako je bilo v prvih me-
I secih letos v ptujski industriji in kaj se dogaja v ptujskem turizmu, tako
I trenutno nihče ne zbira in obdeluje. V manjšem delu se s turističnimi
^ podatki ukvarja Turističnoinformativni center.
V SOBOTO NA PTUJSKI TEIEVIZIJI
? sobotni oddaji ptujske televizije, ki bo poslej redno oddajala vsa-
.      ko soboto, bomo videli prispevke s šeste razstave Dobrote slo-
: venskih kmetij, o pridobitvi certifikata za drugo etapo gradnje kabel-
^ skega sistema, predstavil se bo župan Destrnika-Trnovske vosi, pred-
; sednik turističnega društva Ptuj Albin Pišek razmišlja o ptujskem turiz-
mu, v palaciju ptujskega gradu se je v soboto končal šahovski conski
turnir, ptujski boksarji so postali ekipni prvaki, bolonorski klub Ptuj je
krstil balon, voditeljica oddaje Nada Kotar se je pogovarjala z naj-
lepšimi Slovenkami, glasbeni gost po bo tokrat ansambel Jožeta
; Skubica s Slapovi.
Pripravila: MG
PTUJ / OB PRAZNIKU BO SLOVESNO

Kot smo že poročali, so letošnje prireditve ob sloven-
skem državnem prazniku 27. aprilu, dnevu upora proti
okupatorju, na ptujskem območju združene s proslavl-
janjem 50. obletnice konca druge svetovne vojne ter
//nage nad fašizmom in nacizmom.
Prva od prireditev je bila že v
petek, 21. aprila, ko so na stre-
lišču v športni dvorani Mladika
izvedli pokalno tekmovanje v
streljanju z zračnim orožjem.
Osrednje prireditve pa na praz-
nični dan, jutri, v četrtek, 27.
aprila, ko bodo izvedli tradicio-
nalni pohod po poteh Slovenje-
goriške - Lackove čete in kome-
morativno slovesnost v Mostju.
Pohodniki se bodo zbrali ob 8.
pri Lackovi domačiji v Novi
vasi pri Ptuju, kjer jih bo nago-
voril župan mestne občine Ptuj
dr. Miroslav Luci.
Ob dvanajstih bo ob spomeni-
ku padlim v Mostju osrednja
spominska slovesnost. Ude-
ležence slovesnosti bo pozdravil
juršinski župan Alojz Kaučič,
na dogodke med NOB pa bo
spomnil predsednik borčevske
organizacije Ivan Rau. Slove-
snost bodo s kulturnim progra-
mom obogatili recitatorji in
člani moškega komornega zbora
Ptuj, ki ga vodi Franc Lačen. Po
kulturnem programu bodo po-
delili še pokale in priznanja
zmagovitim ekipam strelskega
tekmovanja in izvedli tovariško
srečanje.
-OM
GOVORISE...
■ -. DA je na Ptuju novo
poštno poslopja, hi po svoji
pravljični piaanosti v mno-
gih hudi prepričanje, Jo
^>cIo tam iahho hit pili karte
*a hoijočl Kurentland.
•■■ DA ho potrehno v Ptuju
'''■nmišljati o večjem števihi
županov. iJeja je od petka,
^<> ."»C je iV/oča^/io v nte>tti in
t*io/>V/ začelo hkrati har nc-
^<^j pomemhnih JogoJkov,
hatcrih hi raJi viJefi tuJi
^itpana.
VIDISE».
••■ Da s<) se na Jan sv.
htrija IcjJej vahilo na sejo)
^^'^lafi meslnoohčin-:ki mo-
Jfvci in oJhtčali: "Jurjevo ho
P''t^i2nih ohčinc, neln*, ho, nc
ho, XliBO."Na zaJnjo
^''^oJo ho nt o morali še
ikati, saj so si moJreci
"•oJro vzeli čas za premis-
leL
... DA se je ptujski župan
zelo Johro znašel i" vlogi
Jvakratnega pokrovitelja
vinskih ocenjevanj, za konec
pa se je izkazal še v šprican-
ju. /Jaj ga vahita za častne-
ga člana ohe vinograJniško-
saJjarski Jruštvi, o njegovi
pomoči pa razmišjajo tu Ji
gasilci.
BORZNI KOTKEK
Po ftnanliteiti se-
jmu ¥ Ljubljani
v Ljubljani je bil že tretji iinancni .sejem. 1'redstavilo seje
več kot 50 bank, borznih hiš, zavarovalnic in drugih. Stanje
na trgu vrednostnih papirjev pa se bistveno ni spremenilo.
V Cankarjevem
domu so tako kul-
turnike zamenjali
poslovneži, ki so
se namesto o no-
tah in partiturah
pogovarjali o
obrestnih merah,
tečaju nemške
marke in ame-
riškega dolarja ter o ponudbi kon-
kurenčnih hiš. Zanimanje ljudi za
sejem je bilo večje kot prejšnje leto
predvsem zaradi nekaj izredno za-
nimivih predavanj (npr. kako iz-
dati vrednostne papirje, zavarovati
terjatve, postati borzni posrednik,
terminsko trgovanje, vrednotenje
nepremičnin ...) in gostov (guver-
ner Banke Slovenije dr. Arhar,
predavatelji so bili znani ekono-
misti in pravniki iz tujine in do-
movine). Zraven predavanj, po-
svetov in pogovorov z ljudmi iz
sveta financ (t.i. zvezde ure) je bilo
za obiskovalce pripravljenih še
polno drugih zanimivosti. Poslas-
tica je bila razstava zlata, nakita,
dragocenih ur in seveda starih
predmetov s področja financ (ne-
katere hranilne knjižice so bile sta-
rejše kot 100 let). Avkcija, na kate-
ri so hoteli te dragocene stvari pro-
dati, pa ni uspela, ker so bile cene
"svetovne". Da bi bil sejem medij-
sko še odmevnejši, so nekateri po-
vabili v goste znane osebnosti (Ju-
reta Koširja, miss Slovenije Janjo
Zupan, Rajmonda Debevca, zma-
govalko naše evrovizijske popevke
Darjo Svajger, gledališče Ane
Monro...).
Vrednost nakupnega bona 2
Banke Slovenije se je zmanjšala za
3,7%. V začetku maja bo veljal višji
popust za vpisovanje deviznih bla-
gajniških zapisov (te lahko kupijo
samo podjetja), cena pa zaenkrat
ne narašča tako kot v prejšnjih me-
secih. Špekulanti se bojijo
majhnega vpisa, kar bi povzročilo
pritisk na prodajo teh bonov. Zato
so se povečale vrednosti obveznic,
odziv trga pa je še precej medel.
Vzrok je še nadaljnje padanje
srednjega tečaja Banke Slovenije
za nemško marko, v kateri je nomi-
nirana večina obveznic. Najbolj je
porastla vrednost republiške ob-
veznice 8. emisije ( + 6,5%), ki ima
kljub višji ceni še zmeraj odlično
donosnost 10% letno/DEM. Ena-
ko donosnost ima tudi republiška
obveznica 1. emisije z izkoriščeno
davčno olajšavo (t.i. "poštempla-
ne" obveznice, ker jih je nekdo
uporabil kot davčno olajšavo pri
napovedi dohodnine, cena pa je
zato nižja od navadnih). To je pre-
cej višja donosnost kot vezava de-
viz na bankah (kjer dobite do 7%
letno), če pa denar potrebujete, pa
lahko prodate vse obveznice ali
samo nekatere, ostale pa vam pri-
našajo obresti še naprej. Vrednost
se je povečala še republiškima ob-
veznicama 2. emisije (-1-2,4%, za-
padel je kupon za vnovčevanje
obresti) in 1. emisije (-1-1,6%). V
mesecu maju zapadejo kuponi
zdravilišča Rogaška (-4%), vred-
nost pa se je zmanjšala, ker obstaja
verjetnost neizplačila kuponov za-
radi težav, ki jih imajo pri poslo-
vanju.
Zvezda pri delnicah je delnica
zdravilišča Rogaška. Delniška
družba je pridelala 290 mio tolar-
jev izgube, zato je bil tečaj neurav-
novešen. Borza je za to delnico od-
pravila 10% dnevno omejitev naz-
gor ali navzdol, zato je vrednost
padla za 60% v enem dnevu oz. za
75,5% skupaj. To je prvi primer v
Sloveniji, da se se borzni invest-
itorji tako silovito odzvali na nji-
hove težave, sicer pa je to vsepov-
sod po svetu normalen pojav. Tudi
vrednosti drugih delnic so padale,
bele vrane pa so bile delnice Grad-
benega podjetja Grosuplje ( + 3%),
Finmedie (-1-2,1%) in Leka
(-1-1,8%), ker so jim vrednosti naj-
bolj narastle.
•o Samo Ekart
PTUJ / S PETE SEJE MESTNEGA SVETA
Soglasen spieleoi statutu
Ponedeljkova peta seja sveta
mestne občine Ptuj (udeležil se fe
je tudi tudi ptujski poslanec v
državnem zboru Gabriel Berlič) je
proti pričakovanju tekla bolj ali
manj gladko do sedme točke dnev-
nega reda - obravnave in sprejema
statuta, ko se je znova zataknilo pri
obravnavi drugega člena, ki govori
o prazniku mestne občine, in deve-
tega poglavja, ki zajema člene o te-
ritorialni organiziranosti občine na
nižji ravni lokalne samouprave.
Slovenski krščanski demokrati, ki so
edini v času nastajanja osnutka sta-
tuta predlagali konkretne datum
občinskega praznika, so na seji pred-
ložili amandma, da se spremeni da-
tum praznika na 23. april - jurjevo (v
predlogu je bilo zapisano, da je praz-
nik jurjevo - 24. aprila). Na seji
vloženi amandma je ob drugih dodo-
bra razdelil svetnike, in ker se niso
mogli zediniti, pa tudi stroka si ni
enotna glede tega, ali je pravi 23. ali
24. april, so na koncu le morali priz-
nati (za to so si vzeli tudi krajši od-
mor), da je najbolje, da se praznik
mestne občine Ptuj ne določi s statu-
tom, ampak z odlokom. S takim
predlogom je na sejo prišla tudi pos-
lanska skupina LDS, pridružili so se
jim v demokratični stranki upoko-
jencev in listi krajevnih skupnosti,
pozneje pa ga je podprlo 27 od 28 na
seji navzočih svetnikov. To pa je bil
tudi edini amandma, ki so ga
vključili v predlog statuta.
V devetem poglavju so se podobno
kot na prejšnji seji kresala mnenja o
pravni osebi, ko gre za mestne in pri-
mestne četrti, v katere se bo razdelila
mestna občina zaradi zadovoljevanja
nekaterih skupnih potreb krajanov,
naselij in zaradi zadovoljevanja kra-
jevnih interesov. V tem poglavju so
se svetniki izjasnjevali o amandmaj-
ih liste krajevnih skupnosti in svet-
nice Silve Rogina. Kljub pomisle-
kom o tem, ali je z uvedbo mestnih in
primestnih četrti občina še vedno te-
meljna samoupravna enota, so na
koncu soglasno podprli določila tega
poglavja. Pred sprejemom predloga
statuta v celoti je Tomaž Neudauer,
ki je predsednikoval komisiji za pri-
pravo statuta in poslovnika, še en-
krat poudaril, da se z devetim po-
glavjem ne strinja. Komisija je pri
pripravi statuta opravila velikansko
delo, besedilo so na skupaj trinajstih
sejah prečesali skoraj štiridesetkrat.
Podobno mnenje kot predsednik ko-
misije za pripravo statuta je imelo
več drugih svetnikov, ki so pre-
pričani, da bo tako izglasovano po-
glavje svetnikom vzelo dragoceni čas
in denar, ki bi ga lahko koristneje
porabili na drugih področjih življen-
ja in dela mestne občine. To tudi naj
ne bi bilo tisto, kar so volilcem
obljubljali pred volitvami, da se bo
sistem pocenil in racionaliziral.
Mestne in primestne četrti ne bodo
prispevale h kvalitetnejšemu delu na
nižji stopnji lokalne samouprave.
Naslednje pol leta se bodo ukvarjali z
volitvami članov krajevnih svetov,
ki jih ne bi bilo treba. Dvomi in po-
misleki so se na koncu razprave
umaknili v prid soglasnemu spreje-
mu statuta mestne občine Ptuj, da bo
občina lahko nemoteno delovala na-
prej. Zgodovinskost trenutka pa se je
bolj nagnila na stran kompromisa.
Ervin Hojker iz stranke Zelenih je
ob tem tudi povedal, da bo statut
zgodovinski takrat, ko se bodo za
zdaj nejasne zadeve vendarle dodela-
le. Hudo pa se je svetnikom odločati,
če tudi tisti, ki so zakonodajo o lokal-
ni samoupravi pisali in jo pomagali
ustvarjati, spornih vprašanj ne razla-
gajo enotno.
Za presenečenje je po sprejemu sta-
tuta poskrbela poslanska skupina
LDS, ki je sprejem "začinila" s "stat-
utarno" polnitvijo renskega rizlinga
- pozna trgatev.
-»MG
PTUJ / RAVNATELJI KMETIJSKIH SOL O POSESTVIH
Knteipsfce sofe po-
frebuiep vel zemlie
Pnič sta se o tako pomembni stvari, kot so posestva kmetijskih šol,
pogovarjali dve ministrstvi - šolsko in kmetijsko. Njuni predstav-
niki so se z ravnatelji vseh osmih kmetijskih srednjih šol srečali
sestanku na Grajenščaku minuli teden. Po delovnem pogovoru sta
se jim pridružila šolski minister dr. Slavko Gaber in minister za
kmetijstvo Jože Osterc ter potrdila dogovor o medsebojnem sode-
lovanju v prid razvoja kmetijskih šol.
Po tem dogovoru bo Sklad kme-
tijskih in gozdnih zemljišč pod
najugodnejšimi pogoji sklenil s
šolami zakupne pogodbe za ob-
dobje 99 let. Dogovor temelji na
ugotovitvi, da je delovanje
srednjih kmetijskih šol skupna
naloga obeh ministrstev, pa tudi
na dejstvu, da je potrebno vsaki
kmetijski šoli zagotoviti glede na
program in število vpisanih
učencev ustrezno posestvo za iz-
vajanje izobraževalnega progra-
ma. Učna posestva naj bi uredili v
skladu s študijo, ki jo je pripravil
Kmetijski inštitut Slovenije pred
dvema letoma.
Tako bo sedaj tudi ptujska kme-
tijska šola lažje prišla do večjega
posestva, saj ji sedanjih 16 hektar-
jev ne zadostuje (za primerjavo:
mariborska šola razpolaga s skoraj
140 hektarji). V ptujskem primeru
se je potrebno odločiti, kako se bo
šola sploh razvijala, je povedal
njen ravnatelj Vlado Korošec. Gre
za dve možnosti: ali bo šola prev-
zela bližnje, približno 60 hektarjev
veliko posestvo s hlevi v Placarju
in bo sčasoma dobila tudi novo
šolsko poslopje ali pa se bo selila
na svojo nekdanjo lokacijo v grad
Turnišče s pripadajočimi
zemljišči, ki bi ga bilo seveda po-
trebno ustrezno obnoviti.
V Sloveniji je od razpoložljivih 900 vpisnih mest na srednjih
kmetijskih šolah po prvem vpisu zasedenih le 360 mest. Število
vpisanih učencev do jeseni sicer običajno še nekoliko naraste,
vendar ne doseže zaželenih vpisov. Dejstvo je namreč, da je v
državi približno 40.000 kmetij in vsaka bo slej kot prej potrebovala
kmetijsko izobraženega dediča. Tudi ptujska kmetijska šola ima
še prostor, saj je po aprilskem vpisu zasedenih približno 40 odstot-
kov razpoložljivih mest.
4-PO NAŠIH KRA^llH
26.APRIL 1995- TEDNI
PTUJ / NOVO PRI MLADINSKI KNJIGI
^hnvn^ ur Alelci Stt^li
Koliko časa je minilo od takrat, ko je ptujski dijak Aleš Šteger objavljal svoje pesmi
v Tedniku, do danes, ko jih objavljajo tudi vseslovenske literarne revije in jih je iz-
dala založba Mladinska knjiga? Ne prav veliko. 22-letni Destrničan je danes študent
Filozofske fakultete v Ljubljani in urednik za kulturo pri študentski Tribuni. Svoj pe-
sniški prvenec Šahovnice ur, ki nosi datum izdaje april 1995, je najprej predstavil v
ptujskem gledališču.
Predstavitev, ki je bila zmes
literarnega večera in gleda-
liške predstave, v kateri so He-
lena Peršuh, Aljoša Koltak in
avtor sam brali pesmi, je pri-
tegnila v petek zvečer v ptujsko
gledališče predvsem pesniko-
ve prijatelje. Prireditev je bila
domača, naša in istočasno ne-
kaj odmikajočega se in nedo-
takljivega. Z domišljenimi
svetlobnimi učinki in prepros-
to scenografijo so avtorji nam-
reč dosegli tako večjo dožive-
tost prebranega kot dvig teh is-
tih besed v višjo sfero, tja, ka-
mor že ne bo mogel več vsak za
njimi. Vse prehitro so drsele
pesmi mimo in utonile v pros-
tor; še predno so jih utegnili
prisotni doumeti, se jih
naužiti, so bile že izgubljene in
prišle so druge besede, nova
pesem.
Mladi literarni kritik Mitja
Cander je ob koncu dejal, da gre
za vrhunski dosežek najmlajše
generacije slovenskih avtorjev.
Zato ni odveč zapisati, da pe-
Aleš Šteger, avtor pesniške zbirke Šahovnice ur.
sniške zbirke Šahovnice ur sicer
še ni na policah knjižnic in knji-
garn, bo pa kmalu.
M. Zupanič
VIDEM PRI PTUJU / PRVA MEDOBČINSKA REVIJA ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN
Peli so, godil iit plesali
Zveza kulturnih organizacij
občine Ptuj je tudi letos
poskrbela za pripravo srečanja
odraslih folklornih skupin; to-
krat so se folkloristi srečali v
Vidmu pri Ptuju. Gostitelj
letošnjega srečanja je bilo Fol-
klorno društvo Lancova vas, so-
delovalo pa je sedem skupin.
Folklorne skupine so se v
letošnjem letu srečale na me-
dobčinski reviji in podobna
srečanja naj bi nadaljevali tudi v
prihodnje. V Vidmu so se s fol-
klornim programom predstavili
folkloristi iz Folklorne skupine
Antona - Jožeta Štrafele Mar-
kovci. Folklorno društvo Lanco-
va vas, člani Kulturno-umet-
niškega društva Jožeta Lacka iz
Cerkvenjaka, Folklorna skupina
Prosvetnega društva Destrnik,
Folklorna skupina Bolnišnice
Ptuj, Folklorna skupina Vinka
Koržeta Cirkovce in kot gostje
večera Folklorna skupina KUD
Tončka Breznarja iz Korene.
Markovski kopjaši so se pred-
stavili v ženitovanjskem plesu,
folkloristi iz Lancove vasi so pri-
S folkloro obujamo stare šege in običaje.
kazali fantovski pretep na ple-
sišču, Cirkovčani so plesali splet
štajerskih plesov, folkloristi iz
Cerkvenjaka pa so tokrat odplesa-
li nekaj štajerskih in prekmurskih
plesov. Tudi folkloristi z Destrni-
ka so ples in pesem združili v pri-
kazu običaja ob florjanovem, sku-
pina Bolnišnice Ptuj je predstavi-
la plese in pesmi Porabskih Slo-
vencev, gostje iz Korene pa so iz
svojega bogatega plesnega progn
ma odplesali nekaj značilnih pl(
sov s svojega področja.
Za letošnje prvo medobčinsk
srečanje odraslih folklornih ski
pin bi lahko rekli, da je steklo
dobri smeri in morda lahko že
prihodjem letu, ko se bodo fo
klorne skupine ponovno srečali
pričakujemo več nastopajočih.
•»Tatjana Mohork
TRNOVSKA VAS / OBČNI ZBOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE^
Zaskrlil|enl ob sprejemu slalulci
Krajevni odbor SLS Trnovska vas je v soboto, 22. aprila, v domu krajanov organiziral občni ibor. Otvoritev so popestrili pevci občinskega zbora Jakoba Gomilška iz Trnovske vas
Na zboru so analizirali delo v
preteklem obdobju vse od de-
cembra 1988 ustanovljene
Kmečke zveze. Predsednik kra-
jevnega odbora SLS Janko
Muršec je poudaril, da je stranka
izvajala popise ob toči in suši.
Veliko truda so vložili v po-
spešitev denacionalizacije ter
preoblikovanju kmetijskih za-
drug.
V program dela za leto 1995 so
zapisali, da bodo v občini Destr-
nik - Trnovska vas ustanovili
občinski odbor SLS, se pripravili
na državnozborske volitve 1996,
na reševanje tekoče problematike,
pospeševanje denacionalizacij-
skih postopkov, ustanovitev inter-
esnih zvez, kot so upokojenska,
delavska, obrtniška in mladinska.
Povedali so, da so zadovoljni z
izidom lokalnih volitev, saj imajo
v občinskem svetu tri svetnike.
Prisotne je zanimala problemati-
ka občine Destrnik - Trnovska
vas, zato so hoteli od svetnikov iz-
vedeti, kaj se v občini in občin-
skem svetu dejansko dogaja. Svet-
niki so predstavili dosedanje delo
sveta ter povedali, da so zaskrblje-
ni nad sprejemom statuta, kajti
svetniki z Destrnika pogojujejo
sprejem statuta z dodatnimi skle-
pi, ki so za svetnike iz Trnovske
vasi nesprejemljivi.
Predsednik občinskega odbora
SLS stare občine Ptuj Janez
Žampa je v začetku podal zgodo-
vino SLS, opozoril na problem
deželnih vlad, ki jih Slovenija
nima, okrog statua občine pa je po-
vedal, da če statut občine ne bo
sprejet, za to ne bodo krivi svetni-
ki SLS, ampak nekdo, ki si želi av-
tokratsko vladanje. Poudaril je, da
bi v občinskem svetu moralo prev-
ladovati mišljenje, da je občina
Destrnik - Trnovska vas sestavlje-
na iz treh avtohtonih far, ki iraaj
najmanj 200-letno tradicijo. O
koncu je še poudaril, da bi bil
združitev SLS in SKD pametna,
Po končanem uradnem progr;
mu je za razvedrilo poskrbel ai
sambel Štajerski odmev.
Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NEjPOMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
KeLste rekli?.
Zadnji dnevi so v
glavnem minili v ugot-
avljanju, kdo je kaj (v
resnici) rekel. Doma in
v sosednji Italiji so bili
še najbolj zaposleni z
ugibanjem in dokazo-
vanjem, kaj je govoril
slovenski zunanji mi-
nister Zoran Thaler o
slovensko-italijanski
meji in v kakšnem kont-
ekstu je bila izrečena
njegova misel o "kri-
vični" meji. Veliko raz-
ličnih ugibanj in ko-
mentarjev pa je sprožila
tudi izjava predsednika
Socialdemokratske
stranke Slovenije in
nekdanjega obrambne-
ga ministra Janeza
Janše, ki je bil pred ned-
avnim skupaj z nek-
danjim notranjim mini-
strom Igorjem Bavčar-
jem in s skupino še šti-
rih ovaden zaradi ne-
dovoljene trgovine z
orožjem. Janša je na ti-
skovni konferenci de-
jal, da ima ovedba
očitno politično ozadje
in da je pravzaprav bolj
kot njemu namenjena
"čiščenju" vrst znotraj
Liberalne demokracije
in zagotavljanju posa-
meznih interesov pred-
sednika te stranke in
premiera dr. Janeza
Drnovška. Potemta-
kem naj bi šlo predvsem
za obračun z Bavčar-
jem.
Ob političnem
(samo)spraševanju, kaj je
kdo rekel, pa poteka tudi
zanimiv dialog med slo-
venskimi mlekarji in
predstavniki ministrstva
za kmetijstvo o tem,
kakšen naj bi bil položaj
mlekarstva v Sloveniji in
kdo naj bi pravzaprav
prodajal mleko. Eden iz-
med državnih sekretar-
jev v kmetijskem mi-
nistrstvu je pred kratkim
izjavil, da minister pač ni
zadolžen za to, da bi pro-
dajal mleko, mlekarji pa
so to "ugotovitev" ustrez-
no komentirali.
O KAKŠNI MEJI
JE GOVORIL
THALER?
Komentator tržaškega
II Picola je zapisal, da je
treba Thalerjevo izjavo o
krivični meji med Jugos-
lavijo in Italijo razumeti
kot "alarmantno ali kot
neumno".
Zoran Thaler je pred
velikonočnimi prazniki
na javni tribuni v Porto-
rožu obravnaval sloven-
sko-italijanske in sloven-
sko-hrvaške odnose. Po
poročilu Dela je sloven-
ski zunanji minister v
tem sklopu med drugim
govoril tudi o nepravični
meji med Italijo in Ju-
goslavijo, ki je italijanski
strani prepustila obalo
od Sesjana, Devina, Na-
brežine do Križa, kjer že
stoletja živijo Slovenci.
Thlar je to govoril v zgo-
dovinski retrospektivi in
ne kot o aktualnem
odprtem vprašanju, in si-
cer v okviru razmišljanja
o sedanjem neurejenem
položaju slovenske
manjšine v Italiji in v
zvezi z urejanjem obmej-
nih vprašanj med Slove-
nijo in Hrvaško. Pri tem
je prav tako omenil, da je
nekdanja Jugoslavija v
urejanju odnosov z Itali-
jo Slovenijo pravzaprav
najbolj oškodovala, ker
je Slovenija dobila
manjši del obale oziroma
območja cone B takrat-
nega Svobodnega
tržaškega ozemlja, kot pa
bi ji moral pripasti glede
na to, kar je slovenskega
izgubila v nekdanji coni
A, ki je pripadla Italiji.
"Tedaj je Slovenija dobi-
la le 46 kilometrov obale,
čeprav je cona B segala
do Mirne. V imenu Ju-
goslavije se je torej žrtvo-
vala predvsem Slovenija,
v zameno pa ni dobila
nič," poroča Delo in do-
daja, da je Thaler to po-
vedal hrvaškemu zunan-
jemu ministru Graniču
in opazil, da mu tega ni
še nihče razložil, "vendar
to ne bo veliko vplivalo
na prihodnje reševanje
odprtih mejnih
vprašanj" med Slovenijo
in Hrvaško.
Thalerjevo raz-
mišljanje je z nekajdnev-
no zamudo naletelo na
velik odmev v Italiji in
na nove velike špekulaci-
je o slovenskih namerah
ter o nedoslednosti in
prevrtljivosti slovenske
politike.
Za nas zamuda, s kate-
ro se >e Italija odzvala na
Thalerjev nastop, ne bi
smela biti kakšen pose-
bej resen povod za ugi-
banje ali obtožbe, zakaj je
Italija s tako bučno reak-
cijo na Thalerjevo izjavo
čakala kar nekaj dni. Za
Thalerja in nekatere
naše komentatorje naj bi
bil namreč to dodatni
dokaz, da je italijanska
stran celotno zadevo pač
skonstruirala in zlorabi-
la za svoje potrebe. Prej
bi morali sami sebi pos-
taviti vprašanje, zakaj
kar nekaj dni naš uradni
in neuradni zunanjepoli-
tični sestav ni bil sposo-
ben dojeti nevarnosti
pasti, ki smo si jo s Tha-
lerjevim omenjanjem
meja nastavili sami, saj
bi moralo biti vsem do-
bro znano, kako se lahko
vsako (tudi dobronamer-
no) ukvarjanje z mejami
hitro napačno ali celo
tendenciozno interpreti-
ra.
Zakaj naše zunanje
ministrstvo ni takoj
poskrbelo za dodatno, ja-
sno in nedvoumno tol-
mačenje Thalerjevega
nastopa v Portorožu? Za
to je obstajala vrsta
možnosti.
Ena izmed odlik vsake
diplomacije, še zlasti pa
diplomacije na tako deli-
katnem področju, kot so
odnosi med Slovenijo in
Italijo, je, da mora znati z
različnih vidikov preso-
jati namen in pomen po-
sameznih potez in izjav
in seveda predvsem pra-
vočasno preprečevati, da
bi posamezne lastne ne-
rodnosti ali nedo-
rečenosti drugi strani da-
jale možnost za protiuda-
race ali celo za nabiranje
pozitivnih točk zanjo.
Tudi sam Thaler bi mo-
ral vedeti, da je v razme-
rah, ko nekateri vplivni
italijanski krogi kar na-
prej poskušajo uveljavl-
jati svojo tezo o nelegi-
timnosti in problema-
tičnosti sporazumov, ki
jih je Italija sklenila z
nekdanjo, kot pravijo,
komunistično in nede-
mokratično Jugoslavijo,
neproduktivno govoriti
o nekakšnih krivicah, ki
naj bi jih Jugoslavija sto-
rila Sloveniji. Tudi ti
krogi namreč govorijo,
seveda zaradi svojih in-
teresov, o krivicah, ki naj
bi jih bil Italiji povzročil
Tito, zaradi česar naj bi
se Italija o vsem,
vključno o osimskem
sporazumu, ki je določil
tudi mejo med Jugoslavi-
jo in Italijo, ponovno po-
gajala in dogovarjala s se-
danjima demokra-
tičnima režimoma v Slo-
veniji in na Hrvaškem. V
tem smislu jetudi nesmi-
selno naknadno Thaler-
jevo zatrjevanje in de-
mantiranje, da v Porto-
rožu sploh ni govoril o
slovensko-italijanski
meji. Res, govoril je o ju-
goslovensko-italijanski
meji. Kot da to v duhu
kontinuitete, pri kateri
vztrajamo, ne bi bilo eno
in isto. Prav tako je
vprašljivo, ali je treba
enega izmed "argumen-
tov", ki ga očitno minis-
ter Thaler navaja v tajnih
pogovorih s Hrvati o slo-
vensko-hrvaški meji na
morju in obali (nepra-
vične delitve ozemelj
znotraj Jugoslavije), kar
tako obešati na veliki jav-
ni zvon in tako spodbuja-
ti različne strasti.
Kot objektivni opazo-
valci moramo priznati,
da je Thalerjevo izvajan-
je v Portorožu znova poe-
notilo različne strani ita-
lijanske politike v neza-
dovoljstvu in sum-
ničenju do Slovenije.
Čeprav seveda minister
Thaler tega ni hotel in
čeprav zdaj dodatno po-
jasnjuje, kaj je v resnici
rekel.
KOGA KRIMINALI-
ZIRAJO OVADBE
Nekdanji obrambni
minister in predsednik
Socialdemokratske
stranke Janez Janša ima
zelo prav, ko izjavlja, da v
notranjem ministrstvu
ovadb proti njemu,
Bavčarju in še štirim ose-
bam v "zvezi z nedovolje-
no trgovino z orožjem"
niso pripravili in obelo-
danili brez vednosti, to-
rej mimo predsednika
vlade dr. Drnovška. Če
bi bilo drugače, potem bi
seveda morali na veliko
ugibati, kako sploh funk-
cionira vlada. Prav tako
je čudno, čeprav sejanša
nad tem ne zgraža, da
ovadeni sploh še ne vedo,
česa naj bi bili obtoženi.
Čudno je tudi, čeprav je
bil menda dogovor dru-
gačen, da so informacije
o ovadbah zagledale luč
sveta, še preden jih je te-
meljito preučil koprski
tožilec, ki jih prav zdaj
preučuje in zato v zvezi s
tem ne daje nikakršnih
izjav. Igor Bavčar, ki se je
tudi oglasil v javnosti,
zaradi tega zgolj načelno
pojasnjuje, kako je pote-
kala (ilegalna) trgovina z
orožjem v Sloveniji v
času, ko je bila Slovenija
še pod nadzorom zvezne
države in v času po osa-
mosvojitvi in v razmerah
mednarodnega embarga
na oboroževanje, ki velja
tudi za Slovenijo. Tako
Janša kot Bavčar menita,
da je bilo to početje tve-
gano, vendar domoljub-
no in nikakor ne krimi-
nalno dejanje.
Ali bo nadaljevanje
preiskave znalo ločiti
med tem in morebitnim
kriminalom oziroma
morebitnim zlorabljan-
jem te trgovine in more-
bitnim osebnim oko-
riščanjem posameznih
akterjev pri tem? Seveda
pa so s političnega vidika
posebej vznemirljive
ocene Janeza Janše, da
naj bi bil namen najno-
vejših ovadb "kriminili-
ziranje" celotnega proce-
sa osamosvajanja Slove-
nije in glavnih protago-
nistov le-tega. Zelo po-
menljiva so tudi namigo-
vanja, da gre za jasna po-
litična ozadja in za
"spomladanske politične
čistke" v Liberalni de-
mokraciji. Iz Liberalne
demokracije so se doslej
oglasili z izjavo general-
nega tajnika stranke Go-
lobica, da gre pri vsej za-
devi za"znane"Janševe
konstrukte. Takšna po-
jasnila seveda niso do-
volj, še zlasti, če upošte-
vamo, da se drugod ob
zadevah, za katere sta
ovadena Bavčar in Janša
(dva nekadnja najpo-
membnejša ministra),
tresejo vlade.
KDO HO PRODA-
JAL MLEKO?
Državni sekretar v mi-
nistrstvu za Kmetijstvo
Ivan Obal je nedavno iz-
javil, da se bodo morali
tudi slovenski mlekarji
končno soočiti z dejst-
vom, da "minister mleka
pač ne bo prodajal". De-
jal je, da bodo vodstveni
delavci v zadrugah in
mlekarnah, ki so končno
plačani za to, mori:,
sami poskrbeti (tudi)za
prodajo svojih proizvo-
dov. "Več bodo moral
narediti tudi pri sam
promociji svojih izdel
kov in povečati porab
mleka in mlečnih izde
kov. Slovenci popijem
le tri četrt toliko mlek
kot drugi Evropejc
Kako povečati domač
prodajo, ni stvar m
nistrstva in tudi držav
na zahodu tega ne delaj
v imenu svojih proizv;
jalcev," je dejal Obal.
V imenu poslovne^
združenja prehrane Sl(
venija se je na Obalo\
pripombe odzval Mit
Steržej: "Od kmetijskej
ministrstva nismo niko
pričakovali oziroff
zahtevali, da bi prodajal
naše mleko. /.../ Mlekar
se na tujem trgu srečuji
mo z državami rezvii
Evrope, ki dajejo tudiii
50-odstotne stimulacil
lastne cene, pri nas pa*
te le 5- do 10-odstotn'
/.../ Kaj se bo s slove'
skim mlekom zgodilo"
vstopu v Evropo, ni sai"
stvar pridelovalcev./'
Država enostavno nel^
mogla stati ob straH
Kmetijstvu bo mora'
pomagati še kako dr^
gače kot samo z nasve'
Dobro je,daminist>^
vo in mlekarji nekat^'
stvari med seboj tal^'
razjasnijo. Vsekakotf
je res, da ministrstvo'
kmetijstvo ne more t"
nezainteresirano, kak^f
bo prodaja mleka in
bi jo bilo moč poveča'
Poleg direktorjev sev^*^
^ Jak Kopr^'
f EDNIK -26. APRIL 1995
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
PTUJ / S ŠESTE RAZSTAVE »DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ«
Stmnitd v maVem v mfnorftskem samostanu
od pelka do ponedeljka je Lil minoritski samostan v Ptuju raz-
stavni prostor šeste razstave Dohrote slovenskih kmetij, na kateri
ge je z mlečnimi, mesnimi in krušnimi izdelki predstavilo 517
gjovenskili kmetij, ki so za ocenjevanje prijavile 636 doLrot,
ocenjenili pa jili je kilo 535. Letošnja razstava je kila v znamen-
ju sirarstva (o sirarstvu na Slovenskem je v strokovnem delu
letošnje razstave predaval dr. Stanko Renčelj, ki ko tudi izdal
enji^o s to tematiko) in celjske regije, ki je prispevala več nasto-
pajočik v kulturnem delu razstave, med etnološkimi izdelki pa
so ocenjevali pletenice. Pomen šeste razstave je toliko večji, ker
so se prvič predstavili tudi zamejski Slovenci.
S tem so se organizatorji pri-
bližali prizadevanjem, da bi se raz-
stava razširila v srednjevropski
prostor. Razstava se je po besedah
ministra za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano dr. Jožeta Osterca, ki
je bil slavnostni govornik, ohrani-
la zaradi bogate sporočilnosti. Ima
spravno in darovanjsko sporočilo,
pomeni izziv slovenski živilski in-
dustriji pri uveljavljanju novih
živilskih izdelkov.
Slovenske kmetice in kmetje so
za letošnjo razstavo pripravili kva-
litetnejše izdelke kot za prejšnjo.
Čeprav je zanimanje za sodelovan-
je iz leto v leto večje, pa je že čutiti,
da nekateri izgubljajo pogum. V
ministrstvu vse predolgo pripravl-
jajo zakon o dopolnilnih dejavnos-
tih na kmetijah, ki bi omogočil
stalno prodajo dobrot, ki jih na
ptujski državni razstavi lahko si-
cer občudujemo, občasno tudi ku-
pimo, kar pa ni to, kar si kmetje
želijo. Zadnje informacije govore o
tem, da naj bi zakon o dopolnilnih
dejavnostih vendarle letos prišel v
parlamentarno obravnavo.
Z RAZSTAVO JE
POTREBNO TRŽITI
Tudi ob letošnji šesti prireditvi
seje pokazalo, da je ne znamo pro-
dati. Organizatorji - mestna
občina Ptuj, Obdravski zavod za
veterinarstvo in živinorejo ter Re-
publiška uprava za pospeševanje
kmetijstva - se sicer radi pohvalijo,
da je v Ptuju v razstavnih dneh
zbrana "vsa Slovenija"; morda je
tako po zastopanoati regij z izdel-
ki, ni pa tega začutiti pri številu
obiskovalcev. Prihajajo eni in isti.
Marjana Firbas iz Cogetincev
60 je prejela zlato priznanje za
beli kruh z dodatki. Foto: Kosi
novi so redki, še Ptujčani si je niso
ogledali, čeprav jim je bila tako
rekoč ponujena na pladnju. Kako
šibka je bila promocija razstave,
pove podatek, da v nekaterih
okoljih zanjo sploh ne vedo. Letos
si jo je prvič ogledal predsednik
Turistične zveze Slovenije dr.
Marjan Rožič, bivši predsednik
izvršnega sveta Skupščine občine
Maribor Anton Rous prav tako,
čeprav je Maribor oddaljen le 25
km, in še bi lahko naštevali. Skro-
men pa je bil tudi obisk popoldan-
skih spremljajočih prireditev s
pevci, glasbeniki in drugimi.
Trudili so se tudi mladi, ki v
okviru šol oziroma projektov
ohranjajo dediščino. Kdor pa je
razstavo videl, je bil navdušen nad
bogastvom slovenske kulinarike.
Sprehodili smo se med obiskovalci
in izvedeli njihove vtise. Ivan
Marjana Firbas iz Cogetincev
60 iz Cerkvenjaka v občini Len-
art je prejela zlato priznanje za
beli kruh z dodatki. Pomeni ji
zelo veliko, spodbudo za bodoče
delo in priznanje za dosedanje.
Zadovoljni pa so tudi gostje nji-
hove turistične kmetije, ki lahko
nagrajene izdelke; pokusijo.
Pačnik iz Resnika izpod Rogle je
ostal brez besed. Razstava je bila
zanj enkratno doživetje, še posebej
je bil navdušen nad mašo. Mino-
ritski samostan pa je idealen pros-
tor zanjo. Konrad Arbajter in
Jože Kovše iz Skomarij nad
Zrečami sta se mu pridružila. Za
Hedviko Kruleč iz Dobrne, ki si
je razstavo letos prvič ogledala, pa
je bilo presenečenje še večje; ni ve-
Z območja nekdanje ptujske
občine je kipec kakovosti na
letošnji razstavi prejela Marija
Metličar iz Jablan 30 a za
pšenični kruh brez dodatkov.
"Kipec mi veliko pomeni glede
na to, da se ukvarjamo s peko
kruha in peciva. Mislim, da so
taka priznanja dobrodošla tudi
za nadaljnje uveljavljanje na
trgu. Leta 1993 sem na razstavi
sodelovala prvič tremi vrstami
kruha, letos z enim. Že prvo leto
sem prejela za pšenični kruh brez
dodatkov zlato priznanje, potem
pa še v letih 1994 in 1995. Za pri-
hodnjo razstavo bom spekla
mešani kruh. Ljudje po njem ve-
liko povprašujejo. Dolgo ostane
svež, pečemo ga s kvasnim nas-
tavkom brez konzervansa in adi-
S podelitve priznanj v nedeljo. Zzlatimi, srebrnimi in bronastimi
priznanji so nagradili 224 krušnih, mlečnih in mesnih izdelkov.
Foto: Kosi
Marija Metličar iz Zgornjih Jablan 30 a (prva z leve) je za
pšenični kruh brez dodatkov prejela kipec kakovosti, najvišje
priznanje razstave. Letos so za trikrat zapored osvojeno naj-
višje priznanje podelili šest kipcev kakovosti. Foto: Kosi
Prireditev si je ogledal tudi kmetijski minister dr. Osterc - na fo-
tografiji v spremstvu organizatorjev Janeza Bezjaka in Terezije
Meško. Foto: M Ozmec
Eden najbogateje okrašenih kruhov.
Razstava v Ptuju vzpodbuja
tradicijo...    Foto: M. Ozmec
dela, da je Slovenija tako bogata s
kulinariko. Razveseljivo je, da se s
pomočjo razstave prenašajo etno-
grafske vrednote kmečke kuhinje
na mlajše rodove. Antona Rousa
je presenetilo slovensko zastopst-
vo na razstavi; škoda, da so jo Ma-
riborčani skoraj obšli. Prepričan
je, da je tisto, kar premore sloven-
ski kmet, še najbolj zanesljivo.
Kmet je še vedno prvi. Dr. Marja-
na Rožiča predvsem veseli, da je
pobuda za razstavo izšla iz Turis-
tičnega društva Ptuj in da se je raz-
rasla v slovensko prireditev. V Tu-
ristični zvezi Slovenije pričakuje-
jo, da bo spodbuda za večje
vključevanje domačih dobrot v tu-
ristično ponudbo Slovenije. Smi-
sel je dobrote prodajati, ne samo
gledati. V bodoče želi tudi zveza
sodelovati pri njeni organizaciji.
Peter Vesenjak, državni sekre-
tar za turizem, je ob letošnji razsta-
vi povedal, da sedaj prihaja čas, da
se več naredi pri tržnem delu, kar
pomeni, da bo potrebno bodoče
prireditve pripraviti na profesio-
nalni način s profesionalno ekipo
tako kot vse druge prireditve v
Ptuju. Do sedaj to ni bilo mogoče,
ker ni bilo ljudi. Gospodarsko in-
teresno združenje Poetovio Vivat
to sedaj omogoča.
224 PRIZNANJ ZA
DOMAČE DOBROTE
Na letošnji razstavi so mlečne,
mesne in krušne dobrote sloven-
skih kmetov in kmetic nagradili z
224 priznanji: 103 so bila bronasta,
65 srebrnih in 56 zlatih. Za krušne
izdelke so skupaj podelili 155 priz-
nanj, 25 za mesne in 44 za sire. 32
priznanj pa je bilo podeljenih za
ohranjanje krušne dediščine. Ivan
in Nada Golob s Kupčinjega Vrha
2 pa sta letošnja nagrajenca v okvi-
ru razpisa Nove Kreditne banke
Maribor za denarno spodbudo za
trženje na kmetiji. Prejela sta sto
tisoč tolarjev.
V letošnjem letu so kipce kako-
vosti za trikrat zapored osvojeno
najvišje priznanje prejeli: Žužana
Brence Konc iz Gorenje vasi za
kosec (poltrdi sir), Cvetka Kra-
bonja iz Podgorcev za sadni kruh,
Gabrijela Levpušček iz Tolmin-
skega Loma 8 za pšenični kruh z
dodatki (žegnanco), Marija Met-
ličar iz Zgornjih Jablan 30 a za
pšenični kruh brez dodatkov,
Marjan Pavše iz Kota 3 za rženi
kruh in Anica Žugman iz Malne 8
za janeževe upognjence.
V ponedeljek se je s predstavitvi-
jo srednje vrtnarske, kmetijske in
gospodinjske šole Celje z enotami
Medlog in Šentjur ter km.etijske
šole Ptuj razstava iztekla. Sledila
bo ocena prireditve, ki jo bo v letu
1996 organiziralo Gospodarsko in-
teresno združenje Poetovio Vivat.
•♦MG
PTUJ / ZAKUUČEK PRIREDITVE VINO PTUJ '95
Prixnaii|a, velike zlate
dlphmiMi iii scrnipiom
v okviru prireditve Dobrote
slovenskih kmetij je bila v sobo-
to dopoldan na dvorišču mino-
ritskega samostana razglasitev
rezultatov ocenjevanja vina, ki
je v organizaciji društva vino-
gradnikov in sadjarjev Haloze
potekalo 31. marca letos. Last-
nikom 171 ocenjenih vinskih
vzorcev so podelili pisna priz-
nanja za sodelovanje na ocenje-
vanju, bronasta, srebrna in zla-
ta odličja ter razglasili prvake
sort in šampiona letošjega
ocenjevanja.
Omenimo prvake sort: med
zvrstmi, to je med belimi
mešanimi vini, je postalo prvak
sorte vino Alojza Kavčiča iz
Juršincev, pri laških rizlingih pa
vino Janeza Kosianjevca iz Gibi-
ne, prvak sorte med šiponi je
vino Zvonka Arnečiča z Gra-
dišča, prvak sorte med belimi pi-
noti je vino Janeza Druzoviča iz
Derbetincev. Prvak renskih riz-
lingov je znova iz kleti Alojza
Kavčiča iz Juršincev. Najvišjo
Oceno med sauvignoni je prejel
Vzorec Danice Svenšek iz Pod-
jehnika, med rumenimi muškati
ie, že tretjič, slavil Alojz Kaučič
Na zdravje s šampionom. Z leve Konrad Janžekovič (lastnik
šampiona vin posebne kakovosti), ptujski župan dr. Miroslav
Luci, Alojz Kavčič (lastnik šampiona normalnih trgatev) in
Franc Bezjak, predsednik org. odbora 6. razstave kmečkih
dobrot v Ptuju.
iz Juršincev, prvak sorte renski
rizling pozne trgatve pa je posta-
lo vino Mateje in Mirana Reber-
ca iz Gorišnice ter Franca Pain-
kiherja iz Bolečke vasi - oba vzor-
ca sta prejela enako oceno
(17,57). Šampiona letošnjega
ocenjevanja prihajata iz kleti, v
katerih je vselej mogoče pričako-
vati najvišjo kakovost. Šampion
normalnih trgatev je rumeni
muškat Alojza Kavčiča z oceno
18,61, med vini posebne kako-
vosti pa je šampion sauvignon -
jagodni izbor, letnik 1993 iz kleti
Konrada Janžekoviča iz Markov-
cev 33, ki je dobil oceno 19,29.
jb
6 NAŠI KRAJI IN LJUDJE
26. APRIL 1995- TED
NIH
BIhu tUoč gimnaziicev na Gimnaztadl
"Zabavajte se, uživajte, zaljubite se in sploh ne bodite preveč šolski," so
zaželeli mladi ptujski gostitelji gimnazijcem iz vse Slovenije, ki so se v
petek zbrali ob odprtju četrte Gimnaziade na ptujskem gradu.
"Glejte predstave in kvaliteten
žur vam želim!" S temi besedami
je odprl prireditev minister za
šolstvo in šport dr. Slavko Gaber,
v imenu domačinov pa je nago-
vorila dijake tajnica mestne
občine Evelin Makoter Ja-
bločnik. Med druženjem so želeli
gimnazijci v dveh dneh s pri-
bližno 40 gledališkimi, plesnimi
in glasbenimi predstavami drug
drugemu pokazati, kaj ustvarjajo
na kulturnem področju, ravnatel-
ji pa so se z dr. Slavkom Gabrom
delovno pogovorili na Gra-
jenščaku.
Z gimnaziadami želijo gimnazij-
ci prispevati k uveljavitvi gimnazij
in srednjega šolsiva nasploh ter
opozoriti na svoje znanje, so pove-
dali, s svojo prireditvijo pa so v
dveh dneh dodobra poživili Ptuj.
•* M. Zupanič
_VELIKA NEDELJA / LETOŠNJA GLEDALIŠKA PREMIERA__
letos Galdoniiev lažnik
Z navdušenjem je običinstvo v
petek zvečer pozdravilo novo gle-
dališko uprizoritev dramske sku-
pine Prosvetnega društva Simo-
na Gregorčiča Velika Nedelja -
Goldonijevega Lažnika. Režija
je bila tudi tokrat v rokah Lojzeta
Matjašiča, ki je letos v Veliki Ne-
delji zrežiral že dvajseto gleda-
liško delo, ob njegovi 50-letnici
gledališkega ustvarjanju pa so
mu jo poklonili člani Prosvetne-
ga društva.
Letošnja komedija Lažnik se )c
v Veliki Nedelji zapisala kot 57. m
prav lepo pristaja k stoletni tradi-
ciji društva. V vseh letih gleda-
liškega ustvarjanja je bil režiser
Lojze Matjašič naklonjen kla-
sičnim gledališkim delom in tudi
Goldonijev Lažnik sodi v to skupi-
no. Dobri dve uri je oder poln
živahnosti in sproščenosti, igralci
pa vseskozi vabijo v pravljično
karnevalsko mesto Benetke. To je
tudi osrednji prostor gledališkega
dogajanja, kjer se zabavajo in
plešejo maske, kjer se slišijo nežne
serenade in srečujejo zaljubljeni.
Letošnja predstava je še posebej
zanimiva, saj jo krasijo bogate ku-
Po uspeli premieri še spominska fotografija gledališkega an-
sambla. Foto: Štefan Hozyan
lise, močna je tehnična oprema,
veliko je pevskih, plesnih in glas-
benih vložkov, predvsem pa je zan-
jo značilna lahkotna vsebina.
Režiser Lojze Matjašič in vsi
sodelujoči v letošnji gledališki
predstavi so pokazali veliko gleda-
liške ustvarjalnosti, ki je plod
mnogih uric igranja v amaterskem
gledališču. Za koreografijo v igri
Lažnik je poskrbel Tomaž Bolcar,
scena in kostumi pa so delo Marte
Frangež. S komedijo Lažnik se
bodo gledališčniki iz Prosvetne^?
društva Simona Gregorčiča Velib
Nedelja v domačem kraju še pred-
stavili in z gostovanji nadaljevali
tudi po drugih slovenskih krajih.
Z dobro strokovno oceno in z nav-
dušenjem je letošnjo gledališko
predstavo ocenil tudi igralec Zlat-
ko Šugman.
•> T. Mohorko
PTUJ / NA OBISKU PROFESOR KEITH ASPIN IZ ANGLIJE
ftnttski diiaki badu obi-
skali pliiiske gimnaiiice
Keith Aspin, profesor fizike
in pomočnik ravnatelja na šoli v
angleškem mestu Sidcup, je
preživel kot gost gimnazijskega
profesorskega kolektiva na Ptu-
ju ves minuli teden. S ptujskimi
profesorji je sodeloval namreč v
projektu Znanje za Evropo, v
katerega se je vključila ptujska
gimnazija kot edina šola iz Slo-
venije. Angleški profesor je obi-
skal Ptuj iz dveh razlogov: da bi
se srečal s kolegi, s katerimi je
sodeloval že dve leti in s kateri-
mi je doslej izmenjal številna
telefonska sporočila, skupaj pa
so pripravili tudi videokonfe-
renco, predvsem pa zato, da bi
ocenil, ali lahko pripelje nas-
lednje leto na Ptuj angleške di-
jake.
"Ptuj mi je zelo všeč," je povedal
potem, ko si je ogledal že velik del
njegovih znamenitosti, pa tudi
šolo v Vidmu. "Prednost malih
mest je, da ljudje drug drugega
bolj poznajo, in občutek imam,
Angleškega profesorja so po Ptuju vodili predvsem
profesorji, ki so pripravljali projekt Znanje za Evropo.
da je življenje tukaj prijetno.
Letošnja videokonferenca je bila
prva priložnost, da so se dijaki vi-
deli. Upam, da bo naslednje leto
priložnost za obisk naših učencev
pri vas. Upamo, da bomo dobili
vsaj nekaj denarja za obisk od vla-
de, sicer pa bomo skušali dobiti
denar še od lokalnih podjetij,
predvsem tistih, ki bi lahko imela
v Sloveniji svoj ekonomski inte-
res, pomagala pa bo tudi šola in
tudi starši," je dejal prof. Keith
Aspin.
M. Zupanič
INVESTICIJE V ŠOLSTVU / POGOVOR Z MINISTROM DR. SLAVKOM GABROM
Gost slovenske Gimnaziade, ki :
so jo minuli petek in soboto pri- :
pravili ptujski gimnazijci, je bil '
tudi minister za šolstvo in šport ^
dr. Slavko Gaber. Z ravnatelji '
vseh slovenskih gimnazij se je
zadržal v daljšem delovnem po- \
govoru o novi šolski zakonodaji I
in finančnem stanju v šolstvu, za ,
Tednik pa je odgovoril na j
vprašanja o predvidenih investi- j
cijah pred pričetkom devetletne- i
ga pouka in možni preselitvi gim- j
nazijeizSŠC. |
TEDNIK: Srednješolski center ;
na Ptuju druži 3000 dijakov, ;
predvsem gimnazijci pa si priza- I
devajo za preselitev v stavbe slo- i
venske vojske. Ali lahko že kaj \
poveste o možnem roku preselit- i
ve? ;
Slavko Gaber: "O datumih <
mora najprej govoriti vojska, ki je
sedaj v teh objektih. Mi računamo, :
da bi leta 1997 bilo mogoče začeti ;
prenavljanje na teh lokacijah in '■
bomo konec tega leta naročili pro-'
jekte. Res pa je, da obstajajo daleč ;
bolj kompeientni, ki lahko govori- '
jo o preselitvah. Odgovor bo po- i
trebno poiskati v okviru preure-1
Janja lokacij na celotnem štajer-^
skem območju. Mislim, da poteka'
prav ta trenutek znotraj vojske pri-,
prava študije o tem. Ministrstvo za i
šolstvo je te investicije vključilo v;
tako imenovani šolski tolar. Če bo
šolski tolar normalno živel, potem i
denar bo. Nič nismo obljubili na:
pamet, nekateri pa pričakujejo, da ;
bomo reševali preselitev hitreje,j
kot smo se dogovorili. Mi smo za- j
enkrat znotraj roka." i
TEDNIK: Velike investicije!
čakajo državo tudi na področju ;
osnovnega šolstva in praktično^
vsaka šola si sedaj od tega, da se
bo uvedla devetletna šola, obeta
velike posodobitve in investicije
v svojo šolo. Nekatere šole pri-
pravljajo načrte za investicije,
vredne stotine miljonov tolarjev.
Ali bo država - torej šolsko mi-
nistrstvo - zmogla v nekaj letih
vse te investicije v šole po vsej
Sloveniji?
Minister za šolstvo in šport
dr. Slavko Gaber.
Slavko Gaber: "Vse investicije
niti potrebne niso. Mi ne predvi-
devamo na primer investicije v OŠ
Videm, ki smo jo ravnokar
končali. Devetletne osnovne šole
bomo kombinirali s prostori v
vrtcih, če bo potrebno. In ne delaj-
mo si utvar: generacija v Sloveniji
upada. Devetletna osnovna šola
naj bi startala šele jeseni leta 2000.
Menim, da je dosti zgodb o po-
manjkanju prostora iz trte izvitih,
res pa je, da bomo stvari prilagodili
na ravni ergonomike prostorov.
Kakšen milijon bo potreben prak-
tično povsod, stotine milijonov pa
samo tam, kjer gre za resne nove
investicije ali resne prenove. Po-
trebno se je zavedati tudi, da
osnovne šole so in bodo ostale v
pristojnosti občin. To konstantno
obračanje na državo nima podlage
v ustanoviteljstvu, ustanovi-
teljskih pravicah. Država pomaga
tam, kjer greza resno pomanjkanje
sredstev."
TEDNIK: Na ptujskem
območju imamo nekaj zelo
majhnih in zelo revnih občin.
Težko je verjeti, da bi, denimo, v
Zavrču in tudi drugod lahko pris-
pevali polovico h gradnji šole.
Slavko Gaber: "Veste, ustavno
sodišče je sprejelo nekaj sklepov.
Tudi zakoni nekaj stvari omo-
gočajo. Sam nisem pristaš silnega
drobljenja Slovenije. Ljudje bodo
morali povsod razmisliti, kaj zmo-
rejo, v kakšnih okvirih. Nihče ne
pravi, da ni mogoče nekaterih pos-
lov opraviti skupaj. Kolikor vem,
se tukaj z mestnoobčino Ptuj nor-
malno pogovarjajo, da bi nekatere
infrastrukturne stvari za delovanje
občin preprosto ostale tu, kjer so,
ker to bistveno manj stane. Neka-
tere občine bodo ugotovile tudi, da
bi bilo bolje, če bi se združile s
kakšno drugo občino. Biti mora-
mo realni: ne bomo gradili šol, ker
so se ustanovile nove občine. Tudi
šolskih okolišev ne bomo spre-
minjali zaradi tega, spreminjali jih
bomo v skladu z racionalnostjo.
Kjer potrebujemo šole za otroke,
jih bomo gradili skupaj z držav-
nim in lokalnim denarjem. Kjer pa
bi stregli le apetitom županov, on-
stran meje občin pa bi imeli šolo,
ni niti najmanjše naklonjenosti
ministrstva, da pomaga."
M. Zupanič
VIKTORINOV VEČER / POGOVOR Z LIT. ZGODOVINARJEM F. PIBERNIKOM
France Balantič - Božii poet
Za petek, 5. maja, ob 20. uri zvečer
je Društvo Viktorina Ptujskega
povabilo prof. Franceta Pibernika
iz Kranja, znanega literarnega
zgodovinarja in raziskovalca slo-
venske besedne umetnosti, da
nam v refektoriju Minoritskega
samostana ob 50. obletnici konca
2. svetovne vojne oriše življenje
velikega pesnika Franceta Balan-
tiča. Balantičeve pesmi bosta re-
citirala Ptujčana Darija Črešnje-
vec in Frenk Muzek ob glasbeni
spremljavi Jožeta Cačkoviča ml z
violončelom.
O Francetu Balantiču, božjem poe-
tu, kot ga lahko po pravici imenuje-
mo, pravzapravvemo dosti in malo.
Bil je eden redkih zamolčanih pes-
nikov, ki ga komunistični režim ni
mogel popolnoma zatajiti, zato so
bile ocene o njem običajno zavite v
celofan, češ da je bil dober talent, ki
je pač pod vplivom prijatelja
Kremžarja stopil k domobrancem,
kjer je ob partizanskem napadu sto-
ril v plamenih nesrečno smrt. Toda
to je bilo vse, saj so bile njegove pe-
smi pod indeksom in jih niti znana
osebnost, kot je bil Mitja Mejak, ki
je pripravljal 1. 1966 zbirko
Muževna steblika, ni uspel spraviti
na svetlo, saj so celotno izdajo, ra-
zen par primerkov, uničili in je bil
doma predstavljen pri DZS šele 1.
1984, pa še to z močno socrealis-
tično ostjo urednika Francka Bo-
hanca. Šele simpozij, ki ga je orga-
nizirala Slovenska akademija janu-
arja lanskega leta, je tega "čistega
pesnika", kot ga tudi nekateri ime-
nujejo, natančneje predstavil slo-
venskim krogom.
Še kratek življenjepis:
France Balantič je bil rojen 29. nov.
1921 v Kamniku v delavski družini
in tu je obiskoval osnovno šolo.
Mati, ki je bila duhovno ozko pove-
zana z n j im, je dosegla, da so ga pos-
lali v Ljubljano v klasično gimnazi-
jo in se je dnevno vozil v Ljubljano
z vlakom. Prijatelj France
Kremžar, ki je zaslutil njegov veliki
talent, ga je previdno podpiral,saj je
poznal njegovo občutljivo naravo,
čeprav je bil po drugi strani njegov
zelooster kritik. Ob 8. razredu gim-
nazije se je začela vojna in mladi
pesnik se je vključil v OF, to pa kaže
na enostranskost prej omenjene
trditve, da je nanj negativno vplival
Kremžar, saj je bil ta nagnjen precej
bolj desno. Šele v koncentracij-
skem taborišču Gonars, kamor so
ga odvedli Italijani, se je razočaran
odtegnil od OF ter se po vrnitvi iz
taborišča pridružil domobrancem.
23. nov. 1943 je njegovo posadka v
Grahovem napadla Tomšičeva bri-
gada in tu so ga ubili. Seveda ni ja-
sno, ali so vrgli v ogenj živega ali
mrtvega, dejstvo je, da se je nekaj
osebnih stvari znašlo pri enem od
partizanskih kolovodij, tudi listi
pesmi, kar zanika nekatere podat-
ke, ki so jih povoj ni razširili o njem.
Tako je ta dvaindvajsetletni pesnik
končal svoje življenje, ne pa njego-
ve pesmi, ki so nastajale v štirih ali
petih letih umetniškega delovanja.
O njegovi poeziji ne bi govoril,
omenim naj le, kako ga je označil
eden mlajših dijakov iste gimnazi-
je: "Naši profesorji so nam vzgojili
okus, da smo znali razlikovati pes-
nike od fabrikantov poezije." (Ciril
Kovač) O njegovi poeziji pravi tudi
sošolec, znani kipar Marijan Tršar:
"Morebiti bi jo /Balantičevo poezi-
jo/lahko označili tudi kot nenehno,
zdaj občudujoče, zdaj zgroženo
zrenje v skrivnostno bit človeškos-
ti, v nikoli do kraja razsved jene pre-
pade človeške duše." Isti je označil
tudi Balantičevo življenjsko gle-
danje, s katerim je bil proti vsake-
mu nasilju. "Svet bo boljši, če bo
živel po naukih Kristusovega ko-
munizma."
In navedimo še eno njegovo pesem
kot primer njegove slutenjske poe-
zije:
TRUPLOVPOLJU
Nimam duše več, telo so
divje rože mipreklile,
ko v pohodu zmagoslavnem
so po zemlji se razlile.
Nič več moja kri ni slana
in prhnim kot mrtva stebla;
zdaj samo še vedno čakam,
kdaj pomlad me bo razgrebla.
Jakob EmeršiČ
f 0DNIK -26. APRIL 1995
OD TOD IN TAM ■ 7
PTUJ / RAZSTAVA AMFORA
■meterne posode bogatašev
Icar so danes.konzerve, plastične vrečke za globoko zamrznjeno zelenjavo, raznovrstne plastenke za tekočino, so
pred skoraj dvema tisočletjema amfore. Velike keramične posode, izdelane tako, da so jih čim lažje natovorili v tru-
^ladiL nepredušno zamašene s posebnimi čepi in opremljene z dvema ročajema za čim lažji prenos do ladje. Eksotično
lirano so v njih varno prepeljali iz daljnih sredozemskih dežel rimskega carstva v notranjost njegovih evropskih mest.
p0iies zgodovinarji po najdbah amffor določajo, do kod so segali rimski vplivi in kje so živeli najbogatejši Rimljani.
yr kapeli dominikanskega sa-
^pstana na Ptuju so prejšnji te-
jen odprli razstavo Mestnega
^yzeja Ljubljana z naslovom
l^fflfora. Njena avtorica Verena
'[•,jrj'/» Perko je zbrala amfore in
ijjiliove dele iz vseh slovenskih
jiuzejev ter jih razvrstila po sta-
jjsti in namembnosti. Najsta-
rejše so iz 2. stoletja pred našim
štetjem, "najnovejše" pa iz 7. sto-
letja, torej iz časa, ko rimskega
ipiperija že davno ni bilo več. To
„inič čudnega, saj je bila posoda
tako dovršenih oblik in namena,
J3S0 jih izdelovali še potem, ko
50 bili glavni trgovinski tokovi v
fimskem cesarstvu že prekinje-
ni, Ti keramični vrči so držali na-
tančno 28,89 litra, zato so pričeli
besedo amfora uporabljati tudi
(;ot mersko enoto; izdelovali pa
so tudi večje, 60-litrske.
■ Vamforah so prevažali predvse
Ivino - te so imele ozka grla, olje,
ribe v sladu, ribje omake in suho
'Ena mojih najljubših amfor je amfora za olive v sladu iz Italije iz
1. stoletja. Našli so jo v Celju," pripoveduje Verena Vidrih Perko,
kustodinja za antiko iz Mestnega muzeja Ljubljana in avtorica
razstave Amfora.
sad)e - po tem vrstnem redu so iz-
delovali posode z vse večjim
grlom. In tisti, ki je naročil 60 li-
trov ribje omake iz vsaj tisoč kilo-
metrov oddaljene dežele, ze m bil
revež. Tudi tisti, čigar vino je po-
tovalo v amforah, so bili sila pre-
možni veleposestniki, amfore pa
so izdelovali kar na njihovem po-
sestvu. In ne nazadnje - danes stare
amfore krasijo vrtove in stanovan-
ja tistih, ki lahko zanje odštejejo
približno po 10.000 DEM. Toliko
namreč velja danes ta zelo iskana
posoda iz davnine.
Gospodarstvo rimskega imperi-
ja pa je le ena od ugotovitev, ki jo
omogočajo amfore. Z njihovo
pomočjo spremljajo zgodovinarji
politično zgodovino in zgodovino
mest, v Sloveniji predvsem Emo-
ne, Poetovia in Celeie. Zato je raz-
stava še posebej zanimiva. Zanimi-
vo pa je tudi pripovedovanje avto-
rice razstave o vsaki posodi pose-
bej.
Verena Vidrih Perko bo prišla
ponovno na Ptuj 18. maja, ko bo
"dan odprtih vrat" in bo obiskoval-
cem s svojimi spoznanji o kera-
mičnih posodah in njihovem času
na razpolago ves dan. Sicer pa bo
razstava postavljena do julija.
Milena Zupanič
Razstavlja Emil Stoeger
V ptujski Mestni hiši
je na ogled razstava
slik ljuhiteljskega sli-
karja, Ptujčana Mila-
na Stoegerja. Razsta-
vo Je v imenu mestne
ohčine minuli četrtek
odprla Kristina S am-
peri Purg.
Emila Stoegerja pozna-
mo kot ustvarjalca, ki ga
ze več kot 30 let navdihu-
jejo starodavne vzhodne
kulture. Slike, ki hodo v
Mestni hiši na ogled tri
tedne, je naslikal v akrilni
tehniki v zadnjih treh le-
tih. Z organizacijo te raz-
stave se je prvič javno
predstavilo tudi Društvo
umetnikov in ustvarjalcev
Ptuj.
ŽCupanič
Emil Stoeger

•0^ Franc Fideršek
7.
FRONTA SE JE
USTAVILA NA MURI
Enote sovjetske tretje ukrajin-
ske armade so pri Blatnem jezeru
ia Madžarksem dokončno strle
nemški odpor. Začeli so ne-
zadržno prodirati v Avstrijo,
Pfedvsem proti Dunaju. Divizije
'^vega krila te armade pod po-
veljstvom generala Šarohina so
"a velikonočno nedeljo, 1. aprila
''45, dosegle Prekmurje in se 5.
Aprila ustavile na levem bregu
'eke Mure. Pri Veržeju so brez
^^čjih predpriprav poskušali
Pfehod čez Muro, vendar so jih
"emške enote odbile. Tako je
^^onta obstala na Muri. Prekmur-
je bilo prvi del slovenske
zemlje, ki je bil dokončno osvo-
°ien. Tam so začasno ostale
■^očne enote Rdeče armade, kar
'^Prebivalstvu povzročalo precej
■^^prijetnosti, zlasti še na
^''močju Lendave.
ffva in druga armada JA sta
^^'^eli ofenzivne akcije 12. aprila
•^5. Prebili sta tako imenovano
^^enisko fronto, ustavili pa so se na
^J^i Gospič - reka Una - južno od
"kutine - reka Drava. To črto so
^''^mške enote, ki so se umikale z
^'kana skupaj s Paveličevo voj-
in drugimi kvislingi, zagrize-
° ^ranile tri tedne. Pri Gosiču so
''J'^' fronto prebili prav fantje z
'^očja naše Štajerske v sestavi V.
"^^komorske brigade.
^3 skrajnem levem krilu tretje
ukrajinske armade je v bojih sode-
lovala tudi divizija bolgarske voj-
ske. V času, ko so sovjetske enote
osvobajale Prekmurje, so bolgar-
ske enote do 7. aprila osvobodile
Središče ob Dravi in okoliške kra-
je. Frontna črta je potekala od
Mure čez Kog do reke Drave in se
ustavila. Nemci so to črto začeli
mrzlično utrjevati. Povezano s tem
so zažgali vas Lento, zgorelo je 15
hiš. Tu je fronta mirovala do konca
aprila, bilo je le nekaj medsebojne-
ga obstreljevanja. Ko so Bolgari
prve dni maja navalili na to utrje-
no črto, je nemške enote niso za-
grizeno branile - upirali so se toli-
ko, da so krili umik svojih enot.
V Prekmurju je imel pomembno
vlogo aktivist Franček Majcen iz
Borovcev pri Ptuju (sedaj živi v
Mariboru), pisatelj, ki je kot član
pokrajinskega vodstva OF za seve-
rovzhodno Slovenijo organiziral
ljudsko oblast. Tja je predsedstvo
Slovenskega narodnoosvobodil-
nega sveta poslalo tudi delegacijo z
generalom Ladom Ambrožičem -
Novljanom, k' je predvsem urejal
odnose z vodstvom sovjetskih čet,
saj je pogosto prihajalo do izgre-
dov (posilstva, ropi, šikaniranje in
podobno). Kljub temu so vrli
Prekmurci vse to prenesli, se znali
vzorno organizirati in tudi pros-
lavljati osvoboditev. V Murski So-
boti je začel tudi izhajati časnik
Novi čas. Tudi Središčani so znali
ustvarjati znosne odnose z bolgar-
skimi vojaki.
Z NEMŠKO VOJSKO
SO SE UMIKALI TUDI
CIVILISTI
Po cestah od Ormoža proti Ptuju
in Mariboru ter čez Slovenske go-
rice so se prve dni maja valile ne-
pretrgane kolone nemške soldate-
ske. Spoznali so, da za uspešno
upiranje nimajo več moči, da upi-
ranje nima več smisla. Njihov cilj
je bil, čimprej priti na ozemlje
nemškega rajhna in se predati An-
glo-Američanom; pred sovjetskim
ujetništvom je vsa leta vladal velik
strah. Med umikom so našim lju-
dem odvzemali živino in drugi
živež, da so se prehranjevali.
Že pred vojaštvom pa so začeli
zapuščati svoje domove Nemci, ki
so se spečali z nacizmom, pa tudi
njihovi pomagači. Nekateri so po-
begnili skrivoma, drugi so se pos-
lovili od sosedov in znancev, del-
avcev, ki so delali v njihovih pod-
jetjih ali trgovinah, jim izročali
ključe poslovnih prostorov, skla-
dišč, blagajn itd. Nekateri so odha-
jali s težkim srcem, drugi polni
sovraštva in z željo po maščevanju.
Veliko pa jih je ostalo v pre-
pričanju, da niso storili nobenega
hudodelstva. Marsikdo od teh je
potem to svojo odločitev obžalo-
val.
Ob tem naj omenim zanimiv za-
pis znanega Ptujčana Dominika
Glušiča, ki je o svojem sodnem
predstojniku dr. Ernestu Stad-
chartingerju med drugim zapisal:
"Njegovi stanovski tovariši so ga
pustili na Ptuju samega, zato je od
vseh od tod odšel med zadnjimi. V
noči s 5. na 6. maj ob 2. uri zjutraj
je prišel k meni v zapor po slovo.
Odšel je v noč, sam, brez vsake
prtljage, oblečen v zeleno lovsko
obleko ..." Po vojni je D. Glušič
zvedel, da se je srečno vrnil med
svoje domače v Nemčiji.
Vojna je kruta do vseh ljudi, pol-
na grozodejstev in zločinov, za ka-
tere navadno nosijo najvišjo ceno
predvsem le malo krivi ali povsem
nedolžni ljudje ... Gorje premaga-
nim odmeva že od antike vse v
današnji čas.
Prve dni maja so bolgarski polki,
ki so držali frontni odsek od Raz-
križja čez Kog do Drave, krepko
udarili po nemških postojankah.
Ti so jih nekaj dni zadrževali, da se
je večina vojske lahko umaknila.
Tako so zadnji nemški vojaki za-
pustili Ormož v torek, 8. maja, do-
poldne. Kaže, da so se umikali hi-
tro, saj so popoldne istega dne za-
pustili tudi Ptuj. Bolgari so jim
sledili z nekajurnim presledkom.
PRVA PREKMURSKA
BRIGADA
Konec aprila so v slovenskih
partizanskih enotah zbrali nekaj v
poveljevanju izkušenih partizanov
in jih napotil v Beograd. Tam so
sodelovali na prvomajski paradi,
potem pa so jih čez Madžarsko
poslali v Prekmurje. Pridružili so
se jim izbrani borci - Slovenci, ki
so bili v raznih srbskih vojaških
enotah, in tudi politični aktivisti,
ki so bili predvideni za vodilne
položaje v okrajih severovzhodne
Slovenije.
V Prekmurju so se jim pridružili
še borci Kozjanskega odreda ter
partizani in mobilizirane! z
območja Prekmurja. Iz vseh teh je
bila 6. maja 1945 v Murski Soboti
ustanovljena Prva prekmurska
brigada, elitna enota s sposobnim
komandnim in političnim ka-
drom. Glavna naloga te brigade je
bila, da ob izvajanju operativnih
vojaških nalog (pregon in
uničevanje sovražnika) zavarujejo
objekte, premoženje in ljudi pred
nasilnimi bolgarskimi vojaki, pos-
redno pa tudi sovjetskimi, saj je v
bolgarskih enotah bilo veliko sov-
jetskih svetovalcev in ukazoval-
cev.
Takoj po ustanovitvi je brigada
morala iti v akcijo čez Muro in Slo-
venske gorice proti Mariboru in
Ptuju. Pri tem je zlasti omembe
vredna njihova tekma z Bolgari,
kdo bo prvi v Ptuju.
Nemška soldateska je ob umiku
porušila za sabo vse mostove, pus-
tila razne ovire in zaminirana
območja. Zato so morali biti njiho-
vi zaledovalci.previdni in tudi
tehnično opremljeni.
V torek, 8. maja, okoli 15. ure po
nemškem času (ki je bil enak
današnjemu poletnemu času) sta
Ptuj stresli dve siloviti eksploziji,
ko sta zletela v zrak in s tem na
drobne koščke leseni cestni in
železni železniški most čez reko
Dravo. Po teh eksplozijah je Ptuj
praktično postal za nekaj ur mesto
brez gospodarja. Ugodna pri-
ložnost za marsikoga, ki si je po-
skušal na lahek način povečati svo-
je premoženje, predvsem vrednost
premičnin.
Zdaj V ktflfiiri
50 LET ZMAGE NAD
FAŠIZMOM
Pokrajinski muzej Ptuj pri-
pravlja razstavo Ptujski okraj
med NOB 1941 - 45, posvečeno
50. obletnici zmage nad fašiz-
mom in nacizmom. Zajemala
bo območje ptujskega okraja, ki
)e bilo takrat mnogo večje, kot
sta bili še do nedavna ptujska in
ormoška občina skupaj. Raz-
stava, ki bo postavljena od 15.
maja naprej v kleteh bivših sod-
nih zaporov ob Prešernovi uli-
ci, pripravlja muzejska kusto-
dinja za novejšo zgodovino Ire-
na Mavric. Kleti ravnokar
preurejajo, mesto pa bo tako
pridobilo nov razstavni pros-
tor. V muzeju napovedujejo, da
bo posvečen predvsem razsta-
vam arheoloških najdb, ki sedaj
kot brezdomci čemijo v javnos-
ti nedostopnih hodnikih in
drugih prostorih.
• ••
DRAVSKI STOLP PREJ ALi
SLEJ OBNOVUEN
Ptujski izvršni svet je Fran-
cetu Miheliču, ki poklanja mu-
zeju svoja dela, pred časom
obljubil, da bo obrambni stolp
ob Dravi uredil v sodoben gale-
rijski prostor. Zato je tehnična
ekipa Pokrajinskega muzeja
Ptuj pod vodstvom Janeza
Mikuža pred kratkim skušala
ugotoviti, ali obstaja pod se-
danjim še kakšen omet. Njiho-
vi posegi so dobro vidni, ne po-
menijo pa še nič, saj denarja za
obnovo stolpa še ni. Brat Fran-
ceta Miheliča, znani arhitekt
Milan Mihelič, pripravlja arhi-
tektonske rešitve za posodobi-
tev galerije. Ta naj bi imela po
prenovi v pritličju prostor, na-
menjen postavljanju spre-
menljivih razstav, v prvem
nadstropju in na podstrešju bi
bila postavljena stalna Mihe-
ličeva zbirka, še višje pa bi ure-
dili grafični kabinet in pros-
torček za kustosa.
GRAJSKI TURIZEM, DOBER
DAN!
Na gradu so v prvih treh me-
secih zabeležili zelo velik
obisk. Obiskalo jih je kar 7254
oseb, kar je za 3000 več kot lani
v enakem času. Več kot 4000
obiskovalcev si je doslej ogle-
dalo tudi razstavo Mitologija
Žoharjevega kurenta v Mihe-
ličevi galeriji, tu pa so še obi-
skovalci muzeja v Veliki Ne-
delji. Ker si je, denimo, lani og-
ledalo Narodni muzej v
Ljubljani skozi vse leto 18.000
obiskovalcev, si v ptujskem
muzeju upravičeno manejo
roke. Po obisku bodo namreč
kmalu prekašali celo centralne
slovenske muzeje.
•••
NAŠLI ŠE RIMSKI OLTAR
Ob letošnjem prekopavanju
starega dela Ptuja so pred nekaj
dnevi našli še rimski oltar. Vzi-
dan je bil v temelje Ljutomer-
ske hiše na Cankarjevi 5. Spo-
menike so nekoč nasploh radi
uporabljali v gradbeništvu. Ta
je iz druge polovice prvega sto-
letja, natančneje pa ga bo
preučil ptujski arheolog Ivan
Tušek. Spoznanja, do katerih
se bo dokopal, bo predstavil že
na mednarodnem arheološkem
kolokviju, ki bo sredi maja v
Celju.
ARHEOLOGI V PODLOZAH
Občina Majšerk bo financira-
la urejevanje prostora in okolja
v Spodnjih Podložah pod Ptuj-
sko Goro, ki je bogat s prazgo-
dovinskimi gomilami iz stare
železne dobe. Dela, v katerih
bodo sodelovali trije delavci iz
projekta javnih del, bo vodila
arheologinja Marija Lubšina -
Tušek z Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine.
CIKLUS NAPRODAJ
V mestnem stolpu, kjer do-
muje ptujski TIC, je po 700 to-
larjev naprodaj pesniški prve-
nec Kidričana Petra Srpčiča z
naslovom Ciklus. Knjižica je
izšla pri Kulturnem društvu
Cerkljeob Krki marca, ko jebil
Peter Srpčič še vojak. Sedaj je
že doma, knjižico pa namerava
predstaviti domačemu občinst-
vu 18. maja.
•••
BORL MED PETIMI
PILOTSKIMI PROJEKTI?
Republiško ministrstvo za
kulturo je napovedalo, da bo
borlski grad uvrstilo med pet
tistih nacionalnih kulturnih
projektov, ki jih bo Slovenija
skupaj s tujim kapitalom obno-
vila najprej. Če se bo Bori uvr-
stil v pilotski projekt dvojnega
financiranja, naj bi za obnovo
prispevala polovico denarja
država, polovico pa tujina. V
dela pri obnovi se nameravajo
aktivno vključiti člani Idriarta.
Sicer pa je pobudnik obnove
Borla in osrednja oseba Idriarta
violinist Miha Pogačnik minu-
li petek ponovno napolnil
borlsko kapelo z zvoki svoje
violine.
•••
NOVE TEZE O PORUŠITVI
MINORITSKE CERKVE
Tudi obnova minoritske cer-
kve v Ptuju, ki je bila porušena
ob koncu vojne, naj bi se uvrsti-
la v nacionalni kulturni pro-
gram, menijo ptujski krščanski
demokrati. Posebej zanimivo
je, da so se v zadnjem času poja-
vile drugačne teze o bombardi-
ranju cerkve. Uveljavljeno re-
snico, da so cerkev bombardi-
rala zavezniška letala, ki so ver-
jetno hotela zadeti železniški
most, v zadnjem času poskuša
osvetliti tudi Jakob Emeršič s
tezo, da so cerkev porušile
bombe partizanskih letal. Pri
tem se naslanja na pisni izjavi
očividcev, sedaj že pokojnega
Dominika Glušiča in Ivana
Pinterja, Ptujčana, ki živi sedaj
v Kopru.
M, Zupanič
8 — OD TOD IN TAM
26. APRIL 1995 — TEDN|
PTUJ / RAZSTAVA V MLADINSKEM ODDELKU KNJIŽNICE IVANA POTRČA
Bologna po Bologni
Vsakoletni knjižni sejem
otroške in mladinske literature,
ki je potekal prve dni aprila v
Bologni, so obiskali tudi ptujski
knjižničarji. Ekskurzijo je pri-
pravilo Društvo bibliotekarjev
Maribor, ki združuje knjižni-
čarje severovzhodne Slovenije.
Bolonjski sejem sodi med
največje knjižne prireditve na
svetu in iz leta v leto privablja
več razstavljalcev in obiskoval-
cev. Letošnji sejem v najsta-
rejšem evropskem univerzitet-
nem mestu z žlahtno kulturno
tradicijo je bil dvaintrideseti ter
rekorden po številu razstavljal-
cev, saj je prišlo iz triinsedem-
desetih držav kar 1441 založ-
niških hiš. Prireditev je le zadnji
dan namenjena "zunanjim" obi-
skovalcem, ko nekatere založbe
sejemsko gradivo razprodajo, si-
cer pa se po njem valijo ne-
pregledne množice vseh, ki so
povezani s knjigo (literati, ilu-
stratorji, založniki, tiskarji,
knjiž-ničarji, prevajalci ...). Ve-
liki razstavni paviljoni pred-
stavljajo knjižne novosti posa-
meznih dr-žav, mnoge,
predvsem večje založbe pa raz-
stavljajo samostojno. Poseben
sejemski prostor zasedajo učbe-
niki, enciklope-dije, leksikoni,
slovarji in druga izključno
poučna literatura.
Vsi sejemski dnevi so oboga-
teni s predstavitvami založb, av-
torjev, držav, z literarni popold-
nevi in tiskovnimi konferenca-
mi. Prava paša za oči je bila raz-
stava originalnih knjižnih ilu-
stracij svetovno priznanih ilu-
stratorjev v razstavišču glavnega
vstopnega paviljona.
Pregled razstavljenih knjig je
pokazal enako podobo kot
knjižna produkcija na Sloven-
skem: ogromno knjig jc bilo na-
menjenih najmlajšim bralcem
oziroma gledalcem, tudi litera-
ture za nižjo šolsko stopnjo je
bilo veliko, zgodbe in romane
za odraščajočo mladino pa smo
lahko našli v izjemno skromnem
številu. Presenetljivo številčna
je bila ponudba poučne ali stro-
kovne literature z najrazličnej-
ših področij ter za vsa starostna
obdobja. Mnoge založbe so po-
nujale ob slikanicah tudi igrače,
ki se navezujejo na vsebino knji-
ge ali pa predstavljajo knjiž-ne
junake (običajno so to živali in
pravljična bitja iz pliša, blaga in
plastičnih mas). Predvsem ame-
riške in japonske založbe so pri-
tegnile s knjigami na CD-romu
ter z računalniškimi igra-mi, ki
temeljijo na literarni podlagi.
Žal je bila tudi letos predsta-
vitev Slovenije skromna, pravza-
prav je kot celote (države)
sploh ni bilo. Na sejmu sta so-
delovali Mladinska knjiga in
Državna zaloba Slovenije, ki je
postavila na ogled ločeno lepos-
lovje in učbenike. Obe založbi
sta prijetno zapolnili svoj raz-
stavi prostor. Med obiskovalci
so vzbudili veliko zanimanje
Hribci Marjana Mančka (DZS)
ter posterji s kvalitetnimi ilu-
stracijami (Mladinska knjiga).
Sejemske stojnice in police
so bile bogato obložene z raz-
novrstnimi informativnimi pu-
blikacijami: poročili, programi,
ponudbami, predstavitvami za-
ložb, plakati, nosilnimi vrečka-
mi, priponkami. Del te ponudbe
si lahko ogledate v prostorih
mladinskega oddelka knjižnice
(v Malem gradu, Prešernova
33), kjer bo do 17. maja po-
stavljena razstava Bologna po
Bologni.
Liljana Klemenčič
PTUJ / ROČK KONCERT V MURŠIČEVr
Skiipina Slcytower
v petek, 5. maja, bomo
imeli v klubu na Muršičevi
priložnost doživeti nastop No-
tranjcev SKYTOWER — sku-
pine, ki se odlikuje z izjemno
profesionalnimi nastopi in
glasbo, polno privlačnih ener-
getskih kitarskih riffov, trde
in vrtoglave funky bas pod-
pore, rušilnega ritma bobnov
ter poveličevano s stilsko so-
fisticiranim petjem.
SKYTOWER so nastali leta
92, prvič pa so nastopili v
domači Postojni februarja 93.
Od takrat so imeli čez 40 us-
pešnih nastopov po Sloveniji.
Nastopili so tudi v Avstriji, na
štajerskem koncu pa so doslej
nastopili le lansko jesen na
metal festivalu v Ormožu. Ta-
ko je nastop na Ptuju enkrat-
na priložnost za ogled kon-
certa tega odličnega benda.
Doslej so posneli dve demo
kaseti. Prvo, katere celotna
naklada je bila prav kmalu
razprodana, leta 93 v studiu
Akademik, drugo, ki jo bo
mogoče dobiti tudi na kon-
certu, pa so posneli konec lan-
skega leta v postojnskem
Radiu 94.
Zaloga energije, struktura
pesmi in stilska domena SKY-
TOWER so kratko malo ne-
verjetne. Skupina v isti meri
navdušuje tako ljubitelje me-
tala kot tiste, ki ljubijo raz-gi-
bano funky linije, saj v sklad-
bah združuje občutke svojih
članov in iz njih tke svojevrst-
no glabeno sporočilo, ki je
stilsko zelo raznoliko.
Koncert se bo pričel ob 22.
uri, nastopila pa bo tudi pred-
skupina.
Boris Voglar
PTUJ / 45 LET
RIBIŠKE DRUŽINE
V nedeljo
slovesnost
v Rogoznid
Člani   ribiške   družine
Ptuj se po uspelih pom-'
ladnih   akcijah   čiščenja
brežin  vodotokov vneto ■
pripravljajo   na   prazno-'
vanje 45-letnice organizi-
ranega delovanja. Osred- i
nje   prireditve   bodo   vi
nedeljo, 30. aprila, ob rib-
niku v Rogoznici, kjer se ;
bo ob osmih pričelo tradi-1
cionalno  družinsko  tek-
movanje v lovu rib s plov-
cem. Ob trinajstih se bo- \
do z gosti zbrali na sveča-1
nem zboru, kjer bo o za-'
četkih in 45-letni razvojni <
poti ribištva na Ptujskem \
govoril  sedanji  predsed- i
nik RD Stane Žitnik.
Na    svečanem    zboru;
bodo med drugim podelili
jubilejna priznanja in za-
hvale članom ribiške dru-
zine in zunanjim sodelav-
cem. V novem ribi-škem ;
doma ob rogozniškem rib-,
niku bodo v počastitev ju-'
bileja odprli razstavo lik-,
ovnih   del   dolgoletnega'
prizadevnega in aktivnega •
ribiča ter likovnega ama-'
terja Ivana Mazere. Fraz-'
novanje bodo zaokrožili z'
ribiškim piknikom.
-OM
PTUJ / TRETJI PTUJSKI BALON
Pod nebo z Valentine
Ko se je uspelo človeku prvič dvigniti pod
nebo, je bil to praznik za vse človeštvo in
napoved razcveta znanosti. Še danes, ko
smo že globoko v eri osvajanja ne le Zem-
ljinih zračnih višav, pač pa tudi neskončnih
prostorov vesolja, je splovitev slehernega
novega plovila slovesna. Takšen je bil tudi
sobotni krst tretjega ptujskega balona. Kupil
ga je Balonarski klub Ptuj.
Ime mu je Valentina — malo zaradi zaljublje-nosti
njenih lastnikov v nebo, malo zaradi hčerke zaenkrat
edinega samostojnega klubskega pilota in predsednika
kluba Branka Ambrožiča, ki je tudi Valentina. To je
prisotnim v pozdravnem govoru zaupal Franc Milošič,
tajnik kluba, in on bo že ve-del. Malo pred zatonom
sonca, ko se je poleg Valentine dvignilo pod nebo še
pet balonov sosednjih klubov, je Branko Ambrožič vzel
s seboj v košaro Jano Ravnikar Reš, eno od simpati-
zerk kluba. Baionarskega kluba namreč pred dobrim
letom niso ustanovili sami piloti, pač pa ljubitelji tega
športa, ki se seveda nameravajo letenja z balonom šele
naučiti.
Klub je sedaj polnopraven član Letalske zveze
Slovenije, Valentine pa je uspel registrirati prejšnji
mesec. Tik preden se je prvič uradno dvignila pod
nebo, jo je temeljito poškropil s šampanjcem župan
mestne občine Miroslav Luci, dolžan pa ni ostal niti
blizu stoječim gledalcem. Kljub temu ga je ostalo šc
dovolj za nazdraviti, nato pa so Ptujčani kot zmeraj
z občudovanjem spremljali tihi let velikanskih ku-
pol in marsikateri si je gotovo zaželel biti zraven.
M. Zupanič
Pod ptujsko nebo se je prvič dvignil še tret
ptujski balon.
DESTRNIK — TRNOVSKA VAS / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Tokrat o statutu
v četrtek, 20. aprila, se je
sestal občinski svet občine
Destrnik — Trnovska vas na
četrti seji. Svetniki so tokrat
razpravljali o osnutku statuta
občine.
V razpravi se je pokazalo
veliko lokalnih interesov.
Svetniki iz Destrnika pogoju-
jejo sprejem statuta z dodat-
nimi sklepi: v statut naj se
zapiše, da je sedež občine v
Trnovski vasi, občinski svet pa
naj sprejme dodatni sklep, da
je sedež občine na Destrniku;
kot dodatni sklep se sprejme
tudi ime občine ter volilne
enote.
Po večurni razpravi so svet-
niki sprejeli osnutek statuta.
Pri sprejemu sklepa o ust;
novitvi sosveta načelnik
upravne enote Ptuj so poobi;
stili župana in predsednik
sveta. Svetniki so predlaga
financiranje KS po dvanajst
nah. Kot je povedal župan, i
možno financiranje investic
KS pred sprejemom občii
skega plana, financira pa s
lahko samo zagotovljean p(
raba.
Sejo so prekinili in imaj
sedaj v občini Destrnik -
Trnovska vas že dve prekii
jeni seji. V petek, 28. apn/a
pa se bodo svetniki sestal/m
izredni seji, na kateri naitii'
sprejeli statut občine.
Z.J
TURNIŠČE / PRED VELIKO KONJENIŠKO TEKMO
7. maja za nagrado Pfuja
člani konjeniškega kluba Turnišče so s tekmo v pre-
skakovanju ovir, ki bo 7. maja na tekmovališču v Turni-
šču, prišli v tekmovalni urnik konjeniške zveze Slovenije.
Lani so organizirali prvo trening tekmo in s tem so pre-
izkusili svoje organizatorske sposobnosti.
Franc Muzek, dosedanji predsednik kluba, je pred tek-
mo povedal, da so k sodelovanju povabili 35 slovenskih
klubov, ki se ukvarjajo s preskakovanjem ovir.
Tekmovanje je razdeljeno
na štiri tekme v okviru štirih
kategorij. Nagrade v prvih
treh kategorijah so rozete, po-
kali za prva tri mesta in pre-
hodni pokal Ptuja, v četrti
tekmi pa je nagrada denarna.
S tekmovanjem se v Turn-
išču tudi uradno pričenja nova
jahalna sezona, zato pričaku-
jejo večjo število jahalcev.
Turniške oziroma ptujske bar-
ve bodo predstavljali Urša
Berlič, Irena Hrenko in Rudi
Koderman mlajši. Franc Mu-
zek pričakuje, da si bo tekmo
ogledalo tudi veliko število
Ptujčanov, ki so včasih bili
veliki privrženci konjeniškega
športa. Vstopnine ne bodo po-
birali.
V lanskem letu so v konje-
niškem klubu veliko naredili:
uredili   nekaj   privezov   za
konje, star hlev, izpuste in ok-
olico, kupili nekaj orodja za
preskovanje, uspešno pa so iz-
vedli tudi šolo za jahanje. Prvi
tekmovalci so bili uspešni v
Slovenski Bistrici, Kamnici in
Gotovljah.
Trenutno razpolagajo z
dvanajstimi konji — nekaj je
klubskih, drugi so v zasebni
lasti. Hleve bi želeli še pove-
čati, potrebujejo pa tudi še
nekaj zemlje. Članov imajo tre-
nutno štirideset, z vključeva-
njem v informativne dneve pa
želijo pridobiti več mladih za
športno in rekreativno jahanje.
Tudi letos bodo organizirali
začetno in nadaljevalno šolo
jahanja. Veliko naporov vla-
gajo v izobraževanje za in-
štruktorje in pridobivanje li-
cenc za tekmovanje — lani si
jih je pridobilo pet jahalcev.
Čeprav se v klubu precej
trudijo, da bi bili uspešni na
vseh področjih, jih pri tem
onemogočajo neurejeni odno-si
s prejšnjim vodstvom ter pre-
majhna odgovornost članov. S
sprejemom pravil na rednem
letnem volilnem občnem zboru
21. aprila so postavili osnove za
povečanje odgovornosti. Hlev-
nino bodo poslej pobirali me-
sečno, da bodo zagotovili red-
nejši dotok sredstev. V okviru
kluba pa nameravajo ustanoviti
tudi več sekcij.
Konjeniški klub Turnišče
naj bi v bodoče vodil Janko
Nahberger. jVfG
DESTRNIK / OBČNI ZBOR
RDEČEGA KRIŽA
Za nenehno
pomoč
sokrajanom
člani Rdečega križa Destrnik so se v nedeljo, 23.
aprila, zbrali na letnem ohčinem zboru. Za kulturni
program so poskrbeli OS Destrnik in člani folklorne
skupine Prosvetnega društva Destrnik.
Predsednica RK Destrnik Marija Stumherger je
povedala, da so v letu 1QQ4 organizirali več izletov,
tečaj o negi bolnika na domu ter predavanje o
škodljivosti kajenja. Zbirali so oblačila in jih predali
Karitasu, ker nimajo svojih skladiščnih prostorov.
Na osnovni šoli Destrnik so učenci s svojo mentorico
zelo dobro Izpeljali zbiranje šolskih potrebščin za be-
gunske otroke, odločili so se, da bodo pomagali
pomoči potrebnim krajanom, ki še nimajo elektrike.
Tako je zasvetila žarnica že pri dveh socialno ogro-
ženih družinah, enega priklopa pa še niso dokončali
zaradi neurejene dokumentacije z I:lektrom Maribor
In pomanjkanja finančnih sredstev.
Y program dela so zapisali, da bodo v letošnjem
letu dokončali priklope elektrike, organizirali več izle-
tov in predavanj, speljali bodo nabiralno akcijo ter
krvodajalske akcije. Krajanom bodo vsako drugo
nedeljo v mesecu od 8. do'^Q. ure brezplačno merili
krvni tlak.
ob koncu so podelili priznanja najbolj aktivnim
članom, vsakemu krvodajalcu pa so se za darovano
kri zahvalili z nageljčkom.
z.š.
f EDNIK 26. APRIL 1995
OD TOD IN TAM - 9
pTUJ / PTUJSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL V NOVI ZASEDBI
% noiro zasedbo
nav program
|sja lanskem festivalu v Ptuju je Ptujski instrumentalni ansambel dose-
gel lep uspeh, vendar so kmalu po tem v ansamblu nastale kadrovske
spremembe. O tem smo se pogovarjali z vodjem ansambla Marjanom
Rusom.
"Pri velikem številu ansam-
blov prihaja po določenem
času do manjše krize in to se je
dogodilo tudi pri nas, zato smo
zamenjali kar štiri člane an-
sambla. Kadrovska menjava
nedvomno pusti posledice,
vendar se moramo zavedati, da
ljudje menjujejo tudi svoje
službe, na katere so eksis-
tenčno vezani, in ni zato nič
čudnega, če zamenjajo tudi an-
sambel, ki le ni profesionalni
sestav," je dejal Marjan Rus.
Ptujski instrumentalni an-
sambel si je po besedah vodje kaj
kmalu opomogel in se danes že
predstavlja občinstvu z novim
programom v naslednji zasedbi:
trobento igra Janez Junger, kla-
rinet, saksofon in diatonično
harmoniko Zlatko Munda, har-
moniko in klaviature Kristijan
Brus, kitaro Franc Vogrinec, ki
je tudi spremljajoči vokalist,
bobnar je Bojan Korelc (ansam-
bel je med redkimi, ki ima "žive-
ga bobnarja" - ne stroja za ritem),
pevca sta Marjana Žižek in San-
di Gašljevič, vodja ansambla in
basist pa je Marjan Rus.
V ansamblu so kar štirje glas-
beni pedagogi, kar zagotavlja
tudi v bodoče kvalitetno rast an-
sambla. O tem se lahko pre-
pričajo poslušalci na priredit-
vah, vsi skupaj pa bomo jim
lahko prisluhnili tudi na
letošnjem festivalu. Sicer pa je
Ptujski instrumentalni ansam-
bel eden tistih, ki je na festivalu
na Ptuju dosegel kar pet zlatih
Foto: Zorin
Orfejevih značk in 1993 leta bil
od strokovne komisije priznan
kot najboljši kvintet.
Prvi nastopi ansambla v novi
zasedbi v javnosti so naleteli na
ugoden odmev in zato so v an-
samblu prepričani, da jih bo
občinstvo tudi v bodoče rado
sprejemalo.
PTUJ / POGOVOR S TAJNICO UPRAVE MESTNE OBČINE EVELIN MAKOTER JABLOCNIK
V ^I^^^Il H^^H^JH.. TLk ^iP jjpf tt  # ##^
Evelin Makoter Jabločnik je
diplomirana ekonomistka z li-
cenco podjetniške svetovalke.
Pri nekaj več kot 30 letih je ena
najmlajših tajnic uprave v Slove-
niji. Po diplomi v letu 1984 se je
najprej zaposlila v gospodarstvu,
leta 1988 pa v takratnem sekreta-
riatu za gospodarstvo občine Ptuj
kot vodja oddelka za plan in ana-
lize; pred imenovanjem za tajni-
co uprave je bila pomočnica se-
kretarke za gospodarstvo v se-
kretariatu za gospodarstvo nek-
danje občine Ptuj. Rodila se je v
Šmarju pri Jelšah, stanuje pa v
Njivercah. Če bi izbirali najele-
gantnejšo delavko v upravi in
širše, bi bila med najlepše
oblečenimi in urejenimi.
TEDNIK: Kaj dela tajnica
"prave mestne občine Ptuj?
E. Jabločnik: "Naloge so opre-
deljene z zakonom o lokalni sa-
iioupravi ter akti, ki jih je sprejel
občinski svet. Moja naloga je vo-
. denje in koordiniranje dela občin-
skega urada mestne občine, koor-
'''nacija dela med oddelki in taj-
■^'štvom župana, kadrovska politi-
ter skrb za neposredno izvajanje
lalog uprave."
TEDNIK: Če svoje delo pri-
''^erjate z gospodarstvom, kate-
remu delovnemu mestu je naj-
bližje?
E-Jabločnik: "Primerjava z go-
spodarstvom ni najboljša. Kot sem
^e omenila, gre pri tem delu za iz-
^^iarije predpisov, za realiazcijo
sprejetih političnih in strokovnih
oklepov in nalog občine ter koordi-
"^^cijo dela v uradu mestne
občine."
TEDNIK: Koliko je lahko
^'''činska uprava učinkovita? Ko-
"^0 se približuje občanu in nje-
^°^im potrebam?
E- Jabločnik: "Učinkovitost
sprave ni odvisna le od dobre or-
^^nizacije in strokovno dobro
usposobljenih ljudi, ki izvajajo
njene naloge, ampak tudi od učin-
kovitih političnih rešitev, ki jih
sprejemata vlada Republike Slove-
nije in mestni svet. Glede pri-
bliževanja uprave občanom je tre-
ba povedati, da imajo neposredne
stike občani v glavnem z upravno
enoto in drugimi državnimi
službami (geodetska, inšpekcije
...). Uprava mestne občine mora
učinkovito izvajati sklepe mestne-
ga sveta in skrbeti za delovanje
občinskih javnih služb. Pri tem
imam v mislih učinkovito delo na
področju gospodarske infrastruk-
ture, družbenih dejavnosti, pri
urejanju prostora in varstva okolja
ter na drugih področjih, ki so v
pristojnosti občine.
Evelin Makoter Jabločnik.
Foto: MZ
Problemi nastajajo na listih po-
dročjih, kjer niso jasne razmejitve
med državo in občino. Znano je, da
je bila razmejitev nalog med
državo in lokalnimi skupnostmi
zelo ohlapna, zato je ustavno
sodišče tudi razveljavilo 101. člen
zakona o upravi."
TEDNIK: So v zdajšnji sestavi
občinske uprave "pokrite" vse
razvojne in druge potrebe mest-
ne občine?
E. Jabločnik: "Statutarni sklep
mestne občine Ptuj in omenjeni
pravilnik o organizaciji občinske
uprave sta oblikovana tako, da
uprava pokriva vsa področja, ki so
po zakonu v pristojnosti mestne
občine Ptuj. Res pa je, da v prehod-
nem obdobju, ko še niso sprejeti
statuti občin in akti o sistematiza-
ciji (občine se še tudi niso do-
končno odločile o razporeditvi
delavcev, ki jih niso prevzeli v
upravni enoti Ptuj in ministrst-
vih), nekatere naloge niso 'pokri-
te'."
TEDNIK: Komu odgovarjate
za svoje delo?
E. Jabločnik: "Glede na sprejete
akte odgovarjam županu."
TEDNIK: Kakšne so vaše do-
sedanje izkušnje pri delu tajni-
ce?
E. Jabločnik: "Težko ocenju-
jem, ker sem tajnica šele kratek
čas. Res pa je, da je ravno v tem
začetnem obdobju potrebnega ve-
liko napora in koordinacije pri
urejanju razmerij z upravno enoto
in z oblikovanjem služb mestne
občine."
TEDNIK: Kako bi vi, če bi ime-
li proste roke, organizirali delo
občinske uprave?
E. Jabločnik: "Nič drugače, kot
to sedaj določata statutarni sklep
mestne občine in župan."
TEDNIK: Pa vaše želje, načrti?
E. Jabločnik: "Da bi lahko ure-
sničili razvojne načrte, ki so že in
še bodo sprejeti, predvsem pa da bi
dosegli uravnotežen razvoj na ce-
lotnem območju mestne občine ter
da bi bilo delo uprave tako, da bo
prispevalo k utrjevanju demokra-
tične in pravne države ter da bi se
približalo potrebam in željam
občanom."
^MG
-ISS SERVISTSTEM / V OSMIH MESECIH CERTIFIKAT KAKOVOSTI__
Sfontve, kot fih zahteva Evropa
MARIBORSKI ISS SERVISTSTEM - PRVI S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI ISO 9002 ZA STORITVE ČIŠČENJA
Mlado slovensko podjetje ISS
Servisystem Slovenija ima po ko-
maj štirih letih obstoja že 900 zapos-
lenih, te dni pa je dobilo celo med-
narodni certifikat kakovosti ISO
9002.
Podjetje je dokaj hitro postalo
eden izmed uspešnejših delov veli-
kega danskega koncema ISS s
skupno več kot 130 tisoč zaposleni-
mi v triindvajsetih državah, ki svoje
storitve opravlja že od leta 1901.
Registrirano je bilo marca 1991 kot
podjetje v mešani lasti, v letu 1994 pa
je z za 151% povečanim prihodkom
ter več kot 800 zaposlenimi postalo
največje zasebno podjetje po številu
zaposlenih v Sloveniji.
Njihova primarna dejavnost je
čiščenje, še posebej zahtevnejših in
po funkciji posebnih objektov, kot so
bolnišnice, železniške postaje, leta-
lišča, hoteli, terme in drugo ter varo-
vanje objektov, ki ga opravljajo šele
od lani.
Poleg rasti zaposlovanja potrjuje
uspeh podjetja tudi izjemno kratek
čas, ki so ga potrebovali za pridobitev
certifikata kakovosti po mednarod-
nem standardu ISO 9002 - le osem
mesecev. S tem je ISS Slovenija eno
od osmih koncernovih podjetij s pri-
dobljenim ISO standardom, ki zagot-
avlja visoko kakovost opravljenih
storitev.
"To dokazuje, da znamo delati vsaj
tako dobro, kakor naši kolegi v za-
hodni Evropi," pravi Bojan Rajtma-
jer, direktor ISS Servisystem Slove-
nija. "Tako hitrapridobitev certifika-
ta pa je bila možna tudi zaradi veliko
znanja in izkušenj,ki nam jih je nudil
koncern. Ta ima namreč že tri leta
inštitut za kakovost in razvit notranji
sistem kakovosti. Za podjetje, ki pri-
dobi certifikat ISO, je to zaenkrat še
konkurenčna prednost, vendar vse
bolj postaja nujnost za vse na razvitih
svetovnih trgih."
Sicer pa je v času obstoja podjetje v
slovenskem merilu na področju sto-
ritev čiščenja doseglo zelo dober
tržni delež (bolnišnice 40%, železni-
ce 70%, hoteli 30%), njihovi načrti pa
so usmerjeni v rast zaposlovanja - do
konca leta 1995 želijo število dvigniti
na 1250 zaposlenih -, v širitev - pri-
pravlja seodprtje lastnega podjetja na
Direktor podjetja ISS Servis-
system Slovenija Bojan Rajt-
majer.
Hrvaškem -, v razširitev obsega stori-
tev ter nudenje t. i. multiservisa.
PERMANENTNO
POTRJEVANJE
KAKOVOSTI
Zaenkrat predstavlja certifikat ka-
kovosti ISO 9002 najvišje evropsko
merilo, ki zagotavlja dejansko kako-
vost proizvodov in storitev tako
proizvodnih kot neproizvodnih or-
ganizacij. Slednjo predstavlja tudi
ISS Servisystem Slovenija.
Poslovanje v skladu z ISO stand-
ardom zahteva dokumentiranje dela
vsakega zaposlenega. Poročila o ka-
kovosti storitve v ISS Servisystem iz-
polnjuje štirideset vodij delovnih
enot po vsej Sloveniji. Tako dobljene
informacije zbira vodja za kakovost,
ki štirikrat letno izdela pregled
uspišnosti dela, predlaga ukrepe za
izboljšanje storitev in preveri, ali so
bili ukrepi učinkoviti. Dvakrat letno
izpelje notranjo presojo. Vsakih šest
mesecev pa pooblaščena agencija, ki
je spremljala tudi pridobitev certifi-
kata, Bureau Veritas Quality Inter-
national izvede zunanjo revizijo.
Certifikat kakovosti pridobi podjetje
za tri leta, vandar ga lahke po reviziji
tudi izgubi, če standardov ne izpoln-
juje.
"Za naše naročnike pomeni prido-
bitev certifikata mednarodno garan-
cijo za kakovost naših storitev," razla-
ga Bojan Rajtmajer pomen pridobit-
ve certifikata kakovosti ISO 9002.
"Omogoča nenehni pregled nad
našim delom in primerjavo morebit-
nih odstopanj od standarda. Za za-
poslenepa je vodilo, kaj in kako je tre-
ba delati, da bo delo opravljeno tako,
kot zahteva standard, in tako, da
bomo lahko na trgu še vedno med na-
juspešnejšimi."
STANDARD ISO
9002 V SLOVENIJI
V Sloveniji je trenutno okrog 75
podjetij, ki jim je uspelo pridobiti
mednarodni certifikat kakovosti ISO
9002. Samo letos ga je pridobilo že
petnajst, po besedah predstavnika
agencije Bureau Veritas Quality In-
ternational mag. Zorana Lekiča pa
je prav v letošnjem letu pričakovati
pravi razmah. Tako se bo število pod-
jetij s pridobljenim certifikatom v
primerjavi z lanskim letom naj verjet-
nejepodvojilo-s60na 120.
Po kakovosti v Sloveni j i torej ne za-
ostajamo za Evropo. Osvojiti medna-
rodne, še posebej evropske standarde
pa je za podjetja cilj in pot k uveljavit-
vi v svetovnem merilu.
•»DS
12 ■ ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
26.APRIL 1995- TEDNIK
MATJAŽ GERL / KLATENJE PO INDONEZIJI -1. del
\l deželi vulkanov
Jumbo jet se je počasi spuščal skozi oblake sopare. Starejša Malezijka na sosednjem
sedežu je z zaprtimi očmi in potnim čelom prebirala še zadnje kroglice rožnega venca. V
smrtni tišini se je letalo nežno spustilo na letališko pisto. Pristali smo v Džakarti, prestol-
nici Indonezije.
Pri odhodu iz aklimatiziranega
letališkega poslopja doživiš v eni
sekundi tri aklimatizacijske
šoke. Najprej te kot opeka v glavo
zadene tropska sopara, takoj za-
tem ugotoviš, da je v Indoneziji
julija že ob šestih zvečer popolna
tema, medtem pa te že naskaku-
jejo majhni, poševnooki taksisti
in ti za mali denar uprizorijo pra-
vi prometni triier na polurni poti
v center mesta. Lidija, Jani in jaz
smo za prvo noč izbrali Bogor,
manjši kraj s prijetnejšo klimo,
od Džakarte oddaljen nadaljnje
pol ure vožnje. V preddverju ce-
nenega hotela smo nato izprazni-
li še liter viskija in šli spat.
INDONEZIJA
Indonezija je z več kot 13.000
otoki, ki se raztezajo na več kot
5000 kilometrih, največja otoška
dežela. Naseljenih je približno
6000 otokov, izmed katerih je pet
glavnih: Sumatra, Java, Kaliman-
tan (Borneo), Sulavesi (Celebes) in
indonezijski del Nove Gvineje Iri-
an Jaya. Indonezijo obliva več mo-
rij: z zahodne strani Indijski oce-
an, s severa Južnokitajsko morje, z
juga Arafursko morje in z vzhoda
Pacifiški ocean. V severni tretjini
deželo seka ekvator, zaradi česar je
podnebje tipično tropsko. Več kot
dve tretjini ozemlja pokriva trop-
ski gozd, ki pomeni kar 10 odstot-
kov vseh tropskih gozdov na svetu.
S skrajnega zahodnega dela Suma-
tre se prek Jave in Balija vse do
Malukuja vleče mogočna veriga
vulkanov, ki v marsičem krojijo
življenje Indonezijcev.
Džakarta leži na severni obali
najgosteje naseljenega otoka Jave
in ima približno enajst milijonov
prebivalcev. Bogor, kjer smo
dočakali prvo indonezijsko jutro,
je zaradi prijetnejšega podnebja
priljubljeno pribežališče indone-
zijske aristokracije.
Ulice indonezijskih mest so
povsod enake: že ob petih zjutraj
po njih tečejo, kolesarijo in hodijo
trume ljudi, kar je obvezna vsa-
kodnevna rekreacija, malo pozneje
se po njih pripodi nešteto becakov
(koles za prevoz potnikov) in be-
mov (kombijev), ki razvozijo In-
donezijce v službe, medtem pa
med uličnimi prodajalci že poteka
bitka za strateške položaje. Neka-
ko v tem času se iz svojih klimati-
ziranih hotelov na piano priv-
lečejo skupine turistov. V trenut-
ku, ko prodajalci zagledajo pegaste
Američane in njihove debelorite
žene, uprizorijo pravi frontalni na-
pad. Žrtev pripravijo do tega, da od
njih kupi karkoli,samo da jopusti-
jo pri miru. Mi smo bili po nekaj
dneh že tako usrani, da nismo bili
več ciljna skupina.
Ko se sonce bliža horizontu,
življenje na ulicah počasi zamre.
Ljudje posedajo in dremljejo v
sencah ter pijejo svoj večni "ice
tea". Beseda vroče dobi v tem času
nove razsežnosti. V času, ko Ang-
leži sedejo k čaju, nastane v mestu
divji vrvež. Ljudje kupujejo, pro-
dajajo, od nekod prinese topel ve-
ter vonj po pečenih ribah,
pomešan z smradom, kanalizacij-
skih "potočkov", ki se razlivajo po
eni od stranskih ulic. Skratka, na-
peto in živahno. Cirkus nato
počasi zamre in nekje okoli enajste
ure še zadnji prodajalci pospravijo
svojo "kramo" in mesto se pogrez-
ne v spokoj.
Bogor je center indonezijskega
naravoslovja. Najznamenitejši je
zagotovo botanični vrt, v katerem
je več kot 15.000 različnih rastlin,
med njimi tudi raflezija, največja
Botanični vrt V Bogorju.
roža na svetu. Mi je žal nismo vide-
li, ker cveti v oktobru. Vrt je bil
uradno odprt leta 1817, v njem pa
so nizozemski kolonizatorji vzga-
jali sadike čaja, tobaka in kasave, s
katerimi so kultivirali velike
površine na Javi. Zraven bota-
ničnega vrta ležita zoološki muzej
in naravoslovna knjižnica. Del bo-
taničnega vrta zavzema predsed-
niška palača, kamor so se pred
džakartsko soparo umikali nizo-
zemski aristokrati. Med domačini
se še vedno šušlja o razvratnih za-
bavah, ki naj bi si jih beli gospodje
privoščili za debelimi stenami tega
čudovitega dvorca. Če niste bota-
niki, in mi nismo, vam lahko bota-
nični vrt služi kot prijeten prostor
za siesto v globoki senci tropskega
drevja.
Nadaljevanje prihodnjič
PTUJ / KONCERT ADIJA SMOLARJA
%nvek mora vsego se navadit
Ja, druge izbire skorajda ni.
Biti prilagodljiv, pa vendar svoj.
Tako je namreč prejšnji teden v
ptujskem gledališču prepeval
slovenski poet - ne pesnik, kot
sam pravi - Adi Smolar. Njegov
koncert, preprost in profesional-
no izveden (začel se je natanko
ob predvideni uri, brez vmesne
"zdaj-pa-je-že-čas,-da-grem-ne
kaj-spit" pavze, ki je nekaterim
tako v navadi) ter z nevsiljivim in
humornim vmesnim povezovan-
jem Adija samega, je bil najboljša
sprostitev, ki ste si jo lahko omis-
lili tega dne. Še posebej, če je bil
slednji poln hitenja in stresnih
situacij.
Adi, ki je ob tej priložnosti
prvič gostoval v Ptuju, se je pred-
stavil s kopico pesmi, starejših in
novejših,bolj ali manj znanih, pa
vendar dovolj, da mu je občinst-
Adi Smolar
vo na glas pritegnilo, če drugače
ne, vsaj v refrenih. Raznovrsten,
kot so njegove pesmi, je najver-
jetnje tudi sam, čeprav njegov zu-
nanji videz tega ne izpričuje.
Prav zato je bilo v njegovi družbi
zelo zanimivo.
Tekst in foto: DS
PTUJ / SHIRLIE RODEN IN MARIGOLD VERITV NA GRADU
Koncerti pesmi
ob harf i
Angleški umetnici pevka Shirlie Roden in harfistika Marigold Verity bosta v prvi polovici
maja gostovali v Sloveniji. V ponedeljek, 8. maja, ob 19.30 uri bosta nastopili v viteški
dvorani na ptujskem gradu. , ^ ^ ^..^
Od 4. do 14. maja bosta Shirlie
Roden in Marigold Verity na tur-
neji po Sloveniji. Na koncertih z
naslovom Pesmi ob harfi od 15.
stoletja do danes bosta predstavili
stare ljudske in cerkvene pesmi z
britanskih otokov, klasiko in
lažjo klasiko. Med drugimi
skladbami bomo slišali tudi tele:
Schubertovo Ave Marija, Triind-
vajseti psalm, Greensleeves (Ze-
leni rokavi), Amazing Grace,
skladbe Bacha, Cherubinija,
Scarlattija, Mendelssohna, Pur-
cella, predstavili bosta mojstro-
vine znanih in neznanih avtor-
jev, pa še kakšno presenečenje...
Mnogo ljudskih pesmi Anglije,
Irske, Škotske in Walesa bomo
slišali prvič, prav tako pa so red-
kost priredbe za harfo in vokal.
Vse priredbe za harfo so delo Ma-
rigold Verity, ki je v Angliji zelo
cenjena harfistka in pedagoginja.
Študirala je solo petje in harfo ter
nekaj časa delovala v operi. Potem
se je posvetila koncertiranju in
prepotovala cel svet. Eden njenih
zadnjih nastopov je bil v Saint Ma-
ry's Church v San Franciscu v
ZDA. V Ameriki je vodila tudi se-
minarje o harfi. Je izvrstna harfist-
ka in obvlada vse od klasičnega re-
pertoarja do ljudskih in modernih
skladb. Doma ima celo zbirko raz-
ličnih vrst harf.
Marigold veliko potuje po svetu
(ko to pišem, je z britansko ekspe-
dicijo v Mongoliji). Potovanja
združuje s spoznavanjem ljudske
glasbe posameznih pokrajin in
dežel sveta. V Slovenijo prihaja to-
krat prvič. V zadnjem času je s svo-
jo prijateljico, izvrstno pevko
Shirlie Roden, naštudirala zelo
Pevka Shirlie Roden in harfistka Marigold Verity.
atraktiven in zahteven repertoar,
ki zahteva vrhunske izvajalke, o
čemer se bomo lahko prepričali
tudi v Sloveniji. S koncerti nav-
dušujeta tako ljubitelje kot pozna-
valce.
Shirlie Roden je študirala solo
petje in klavir ter diplomirala pri
šestnajstih letih. Kasneje je diplo-
mirala še iz primerjalne književ-
nosti na univerzi v Warwicku. Je
vsestranska umetnica in ena red-
kih pevk, kije doslej pela vse zvrsti
glasbe, od ljudske glasbe prek roč-
ka do muzikalov in opere. Pozna-
valci pravijo, da ni skladbe, ki je
Shirlie ne bi mogla zapeti, in ne
vloge, ki je ne bi mogla odigrati.
Nastopala je s Kinksi v času njiho-
ve konceptualne glasbe, v ansam-
blu Gordon Giltrap Band, kjer je
svoj glas uporabljala kot instru-
ment, ter v mnogih gledaliških
predstavah. Med drugim je upodo-
bila Marijo, Jezusovo mater, v
predstavi The Passion, ki so jo po-
sneli na kaseto s Kraljevim filhar-
moničnim orkestrom. Bila je Mu-
sette v odrski adaptaciji opere
Boheme v Komorni operi na Duna-
ju, odigrala je tudi vseh šest žena v
predstavi Sest žena Henryja VIIL,
Ivano Orleansko v svoji ročk operi
Jeanne dokler ni končno spoz-
nala, da je njeno poslanstvo odpi-
ranje src ljudi. Njena pesem priha-
ja iz srca in je srcem tudi namenje-
na. Pri tem ni pomembno, kaj
pove. V zadnjem času se v Angliji
uveljavlja tudi kot komponistka
celovečernih glasbenih del. Poleg
tega piše pesmi o povezanosti člo-
veka z naravo, o miru, lepših odno-
sih med ljudmi. Shirlie ne sodi v
noben okvir. S svojim virtuoznim
glasom, ki obsega tri oktave, in z
izjemnim smislom za interpretaci-
jo osvaja naša srca. Prepotovala je
cel svet, v Sloveniji pa je našla svoj
drugi dom.
^v.v.
VITOMARCI / STOTA OBLETNICA GLEDALIŠKEGA DELA
Kidtiif niki svoiemu ustanovitelju
Na velikonočni ponedeljek, 17. aprila. Je dramska skupina iz Vitomarcev tretjič - in zadnjič - solidno odi-
grala staro kmečko burko Štefana Jurka Gosposka kmetija. To delo so v marcu daljnega leta 1941 pri Sv.
Andražu v Vitomarcih že igrali v organizaciji Orlovcga prosvetnega društva.
Po predstavi je bila
kratka slovesnost. Pred-
sednica društva je pove-
dala: "Leta 1891 je bilo
pri nas ustanovljeno bral-
no društvo, to pa je
začetek knižnice.
Društvo je v poletjih pri-
rejalo veselice, na njih pa
uprizarjalo igre. Tako je
leta 1895 uprizorilo prvo
igro Krojač Lipe. Število
naštudiranih del se je od
tedaj povzpelo na okrog
100!
Leta 1896 sta bila usta-
novljena mešani in moški
pevski zbor. Žal za zbo-
rovstvo stoletnice ne bo:
zadnji, dekliški, je utihnil
pred petimi leti.
Mineva pa 71 let, odkar
je upravitelj Anton Zvon-
ko Predan organiziral
prvih sedem tamburašev.
Tamburice so se oglašale
še v tridesetih letih, po
drugi vojni, leta 1969.
Dvajset let pa že brenka
mladinski orkester!
Globoko spoštovanje in
zahvalo dolgujemo vsem
ljubiteljskim kulturnim
delavcem - nekaj sto je
pevcev, igralcev, tambu-
rašev -, ker so poleg talenta
našli v sebi še toliko moči,
da so kljub težavam vztra-
jali. Izobraževali, vzgajali
in razveseljevali so druge
in sebe, budili narodno za-
vest, ljubezen do rodne
zemlje z lepo slovensko
besedo, pesmimi, glasbo.
Še posebno zahvalo smo
dolžni strokovnim delav-
cem našega društva:
režiserjem, zborovodjem,
dirigentom. Znali so zbra-
ti okoli sebe mlade ljudi in
jih s svojim znanjem vodi-
ti pri umetniški rasti. Bili
so to mnogi učitelji, štu-
denti, inteligenca...
Danes živi v Vitomarcih
le še okrog 160 kulturnih
poustvarjalcev. Ob jubile-
ju jim bomo kot izraz hva-
ležnosti za ves trud najbrž
lahko dali le naše glasilo,
ki ga pripravljamo, in nič
drugega! Taki so časi.
Začetnik vsega kulturnega
dela pri nas je bil
nadučitelj Ivan Strelec.
Ustanovil je bralno
društvo, bil knjižničar, us-
tanovil oba prva zbora in
bil tudi zborovodja. Bil je
odličen učitelj, zgodovi-
nar, kronist, predvsem pa
zaveden Slovenec, narod-
ni buditelj. Umrl je na ve-
liki četrtek 1914. leta, star
50 let. Njegovi sodelavci
in bivši učenci so mu
1926. na domači šoli ob so-
delovanju vsega kraja od-
krili spominsko ploščo."
Z enominutnim mol-
kom so nato igralci in gle-
dalci počastili spomin na
Ivana Strelca in vse umrle
kulturne poustvarjalce v
Vitomarcih. Dolgoletni
igralci Frančiška Libnik,
Mirna Kocuvan in
Franček Toš pa so k plošči
Ivana Strelca nesli venec,
kot skromen izraz zahvale.
Vida Toš
TEDNIK -26. APRIL 1995
OD TOD IN TAM-13
PTUJ / PROJEKTNI TEDEN NA OŠ BREG
po dveh uspešnih projektnih tednih v minulih letih so se tudi letos na OŠ Breg odločili za
projektno delo. Letošnji teden je bil v znamenju športa in športnih aktivnosti, učenci pa so
sodelovali v triintridesetih projektnih skupinah. Ob koncu projektnega tedna so breški
osnovnošolci izdali še brošuro ter v prostorih telovadnice pripravili razstavo s predsta-
vitvijo projektnega programa.
Sicer pa so učenci delali po
skupinah pri košarki, nogometu,
rokometu, odbojki, kartingu in
motokrosu, kolesarjenju, letalst-
vu, jadranju, kotalkanju, tenisu,
namiznem tenisu, badmintonu,
streljanju, lokostrelstvu, agilli-
tyju, jahanju, ribolovu, lovu,
gimnastiki, aerobiki, rock'n'rol-
lu, folklori, borilnih veščinah,
kegljanju, planinarjenju, tabor-
ništvu, plavanju, šahu, prehrani,
igranju v skupinah, fotografiran-
ju, novinarstvu in pri pripravi
predstavitvenega programa. Pri
uresničevanju projektnega dela
so pomagali zunanji mentorji,
teh je bilo kar trideset, ter devet
domačih in okrog sedemnajst
pomočnikov.
V sodelovanju s Kinološkim
društvom Ptuj so tokrat pripravi-
li tudi manjšo skupino kinologov.
Ti so si ogledali društvene prosto-
re v Budini, spoznali razvoj psa,
izdelali slikovno brošuro in mini
leksikon o psu ter zapisali vse de-
Učenci - mladi kinologi pri delu.
finicije o psu, ogledali so si tudi
praktično vadbo s psom na poligo-
nu, njihov moto pa jebil: "Shuma-
nim in prijateljskim odnosom imam
dobrega in zvestega psa." Kinologi
so letos prvič sodelovali v projekt-
nem delu, največ pozornosti so
namenili agillytiju, novi zvrsti ki-
nološkega športa.
Tudi tokrat so z mentorstvom in
denarjem pomagali številni spon-
zorji, breški osnovnošolci pa bili
ob koncu projektnega tedna zelo
navdušeni. Veliko učencev je med
množico športnih aktivnosti
našlo svoj novi konjiček.
•> Tatjana Mohorko
MARKOVCI / PROJEKTNO DELO DRUGOSOLCEV
"Korak k soiiiku"
Drugošolci iz Markovcev so
se vključili v projekt KORAK
K SONČKU Zveze društev za
cerebralno paralizo Slovenije.
S svojima učiteljicama Marijo
Bezjak in Slavko Cafuta,
učiteljem Ivanom Štrafelo in
ob pomoči pedagoginje Zinke
Pefrinjak so polne štiri mesece
spoznavali otroke z dru-
gačnimi potrebami in se
srečevali z njimi.
Prvo srečanje z drugačnostjo
so vzpostavili ob spoznavanju
otroške slikanice Veveriček po-
sebne sorte Svetlane Makarovič.
Glavni junak, veveričk Čopko, je
drugačen in prav ta drugačnost
je pri otrocih vzbudila vrsto
vprašanj.
Na podlagi poznavanja vsebine
so se učenci na različne načine
seznanjali z življenjem, navada-
mi in potrebami njihovih dru-
gačnih vrstnikov. S cerebralno
paralizo jih je seznanila dr.
Tončka Potočnik, obiskali so
ptujsko porodnišnico, razvojni
oddelek vrtca v Ptuju, zavod v
Dornavi in oddelek za fizotera-
pijo v bolnišnici Ptuj. Na
domači šoli so se srečali s para-
plegiki v telovadnici, kjer se le-ti
rekreirajo. Podrobneje so spoz-
nali življenje tretješolke Barbare
Samprl, ki zaradi cerebralne pa-
ralize težje hodi.
Z razstave projekta Korak k sončku.
Po vseh obiskih in razgovorih
so nastajali sestavki, ilustracije
in fotografije, te pa so učenci
strnili v geslo Korak k sončku.
Na zaključku projekta, 11.
aprila, so učenci popoldan pred-
stavili svoje delo in spoznajo
staršem, vsem v projektu sodelu-
jočim in drugim vabljenim gos-
tom. V programu so sodelovali
tudi člani društva invalidov
Sonček iz Maribora, ki so uprizo-
rili prav zgodbo Veveriček po-
sebne sorte. S pomočjo staršev in
učiteljev so pripravili prija-
teljsko zakusko, ob kateri so si
vsi zbrani ogledali bogato in za-
nimivo razstavo. Ta zunanji pri-
kaz njihovega dela vo obogatili
člani društva invalidov s svojimi
izdelki.
Vsi drugošolci so si za zakl-
juček projekta oblekli prikupne
majice z rumenim sonem in zgo-
vornim napisom Korak k sončku,
celotno dogajanje pa so si gotovo
vtisnili v srce. Naj bodo prav ti
radoživi dečki in ta živahna dek-
leta tista topla sonca, ki sipljejo
svetlobo in toploto v svoje okol-
je, še posebno tistim, ki oboje
najbolj potrebujejo. V zaključku
biltena so namreč zapisali: "Na-
pravili smo korak, dva, morda
več k najlepšemu sončku - srcu
sočloveka..."
Razredniki
MARIBOR / REGIJSKO TEKMOVANJE RAČUNALNIKARJEV
21. aprila je v računalniškem centru na Pedagoški fakulteti potekalo regijsko tekmovanje iz
znanja računalništva za osnovnošolce Podravja. Vodil gaje prof. dr. Ivan Gerlič s pomočjo štu-
dentov drugega in tretjega lenika Pedagoške fakultete - smer računalništvo z matematiko.
Letošnje tekmovanje je bilo
jubilejno, saj ga je Pedagoška
fakulteta organizirala že dese-
tič. Tekmovanje je organizira-
no po izbirnem sistemu. Naj-
večja udeležba je na šolskem,
nato regijskem, republiškega
pa se lahko udeležita le naj-
boljša dva iz vsake skupine na
regijskem tekmovanju.
Tekmovanja zahtevajo znanje
iz programiranja v izbranem
programskem jeziku, osnov in-
formatike in računalništva ter
praktičnega dela na računalni-
ku. Učenci so tekmovali v poz-
navanju naslednjih jezikov:
logo, basic, pascal in visual ba-
sic.
Letošnjega tekmovanja se je
udeležilo 65 učencev iz večine
osnovnih šol občin Lenart, Ptuj,
Ormož, Slovenska Bistrica, Pe-
snica, Ruše in Maribor. Najšte-
vilnejša je bila skupina tekmo-
valcev loga, kateri so pokazali
tudi največ znanja. Nasploh so
rezultati pokazali, da se nivo
znanja tekmovalcev iz leta v leto
povečuje.
Rezultati: 1. skupina: 1. Ru-
ben Sipoš, OŠ Olge Meglic, Ptuj
-100 točk; 2. Kristjan Weiss, OŠ
Ivana Cankarja, Maribor - 85
točk; 2. skupina: 1. Aleš Zoreč,
OŠ Mladika, Ptuj - 96 točk; 2.
Jernej Zoreč, OŠ Ormož - 95
točk; 3. skupina: 1. Jani Kajzo-
var, OŠ Majšperk - 68 točk; 2.
Niko Fajfar, OŠ Miklavž pri
Ormožu - 65 točk; 4. skupina: 1.
Davorin Lešnik, OŠ Majšperk -
82 točk; 2. Aleš Zamuda, OŠ Ve-
lika Nedelja - 60 točk; 5. skupi-
na: 1. David Krmpotič, OŠ
Ormož - 85 točk; 2. Rok
Križnik, OŠ Dušana Flisa, Hoče
- 80 točk; 6. skupina: 1. Rok
Faith, OŠ Bojana Ilicha, Mari-
bor - 95 točk; 2. Aleš Mohorič,
OŠ F. Lešnika Vuka, Slivnica -
75 točk.
•> I. Gerlič
OS SVETA ANA / NOVA OBLIKA DELA S STARŠI

Pedagoške delavnice spadajo med novejše oblike dela s starši in so sicer izven nacional-
nega šolskega programa, so pa toliko zanimivejše in privlačnejše, da so se z njimi spopri-
jeli tudi na OŠ Sveta Ana in njihovi podružnici v Lokavcu. Pri tej obliki dela starši niso le
poslušalci pouka, ampak v njem tudi sodelujejo in se dopolnjujejo s svojimi otroci.
Odziv med starši je bil prese-
netljivo velik: na razredni
stopnji okoli 70%, na predmetni
pa nekoliko manjši. Zadovoljna
z doseženimi cilji nam je ravna-
teljica anovske osemletke Sonja
Filipič povedala: "Letos smo
dali delavnicam skupni naslov
Naš kraj, saj še vse premalo poz-
namo kraj, v katerem živimo,
ustvarjamo - in to ne samo pri
Sveti Ani, ampak povsod. Ko
smo to hoteli združiti s poukom,
nam je uspelo, tako da nismo nič
posebej rušili vsakodnevnega
ritma. Pri matematiki so učenci
npr. računali površine cest v kra-
jevni skupnosti, sočasna dejav-
nost pa je bil sprostitveni kviz, ki
se je ujemal s to temo. Lahko po-
vem, da je bilo prijetno delati z
otroki in starši, ki izredno radi
sodelujejo in se odzivajo.
Tokratno delo je bilo nekoliko
bolj informativno, ker je bilo
prvič, vendar mislim, da bomo
začelo nadaljevali, kot tudi do-
polnjujemo projektni teden. Za-
misel je verjetno pravilna: raz-
mišljati o kraju, v katerem živimo.
V bistvu niti ne vemo, da je naša
dolina reke Ščavnice zaščitena,
katera drevesa imamo, da je
ogromno lepih hiš, ki bi jih morali
zaščititi. Vse to amo šele začeli
opazovati in dobili smo prve in-
formacije.
Verjetno zahteva takšna delav-
nica precejšnje prizadevanje
tako učiteljev kot učencev?
"Ogromno dela je učiteljevega in
lahko rečem, da so se tudi tokrat
zelo izkazali in sem nanje zelo po-
nosna. Vsaka naloga izhaja iz ideje
in vsako idejo sprejemajo kot na-
logo, to pa je zanje zelo naporno.
Ogromno so se pripravljali, imeli
Starši zelo radi zahajajo na skupne prireditve s svojimi otroci
In se na njih tudi radi pomerijo med seboj. ,
so mesec dni časa; to je bilo po-
trebno predvsem pri mlajših, kjer
učitelj še vedno opravi levji delež,
višješolci pa dosti opravijo kar
sami. Otroci imajo radi takšne
oblike dela, v katere je vključeno
prav vse - od pisanja, risanja do
računanja. V bistvu se takrat
lahko uveljavi vsak otrok, ker ga
učitelj pač izpostavi po tisti last-
nosti, ki jo ima. Otroci pa se tudi
radi postavljajo pred starši s svoj-
im znanjem v razredu, to pa je
doma težje. Skratka: pozitivnih
stvari je pri takšnem delu veliko."
Sicer pa je OŠ Sveta Ana zelo de-
javna tudi na drugih področjih.
19. aprila so pripravili občinsko
revijo pevskih zborov, maja bodo
imeli predstavo gledališče skupi-
ne Pandora iz Ormoža, omislili so
si drugačne oblike športnih dne-
vov, udeleževali se bodo raznih
tekmovanj, urejevali pa bodo tudi
okolico šole - zasajevali nasipe vse
do ceste. Ker vsega dela ne bodo
mogli opraviti sami, so za pomoč
prosili tudi krajevno skupnost.
vendar se ta za zdaj še ni dozvala.
Bo pa urejanje okolice uvod v cvet-
lični projekt, ki ga bodo začeli ure-
sničevati v prihodnjem šolskem
letu. Radi bi, da bi njihova šola
postala šola cvetja. Verjetno pa bo
anovska osnovna šola prva v
občini, ki bo imela svoj logotip.
Objavljen bo namreč interni
natečaj, s katerim bodo zbrali in
izbrali svoj bodoči logotip.
Takšnih šol tudi v Sloveniji ni
prav veliko.
"V pouk vnašamo ogromno no-
vih vsebin, s tem je povezano tudi
kupovanje novih didaktičnih učil.
Odločili smo se tudi za uvajanje
angleškega jezika v 3. razredu.
Predstavitev te dejavnosti načrtu-
jemo širše v občini, to pa zaradi
tega, ker je uvajanje tujega jezika v
nižje razrede v lenarški občini
samo na naši šoli. Učitelji delajo
preveč dobro da bi njihovo delo
ostalo neopaženo tudi drugim," je
sklenila ravnateljica osnovne šole
pri Sv. Ani Sonja Filipič.
Aleš Lipko
ROKOMET
Uudski vrt v ffinalii SSO
V dvorani Center v Ptuju v sredo, 19. aprila,
ni bilo videti razočaranega ali jeznega obra-
za ne med mladimi tekmovalkami, ki so se
inerile na polfinalu državnega prvenstva
ŠŠD osnovnih šol v rokometu za starejše de-
klice, ne med številnimi gledalci na tribu-
nah in prireditelji. Še posebej se je napetost
v dvorani stopnjevala, ko sta se pomerila fa-
vorita za republiški finale - OŠ F. Prešerna
Črenšovci in OŠ Ljudski vrt Ptuj.
Videli smo spektakel: imenitne akcije, lepe
gole, zapravljene priložnosti, pravo psiho-
loško vojno, v kateri je večkrat močno zavrelo.
Piujčanke igrajo to pomlad zares odlično in so
doslej zanesljivo premagale vse nasprotnike.
Vodja SSD, šport. ped. Silva Fartek pravi:
"Moja dekleta so favoritinje tudi v velikem fi-
nalu, vendar bodo imele izredno težko pot do
zmage."
Tekmovanje so pod okriljem Športnega za-
voda Ptuj, pripravili učenci in športni pedago-
gi OŠ Ljudski vrt.
Rezultati: Rače - Črenšovci 2:23, Limbuš -
Ptuj 9:18; za tretje mesto OŠ Rače - Limbuš
7:8 (4:4); za prvo mesto OŠ Ljudski vrt Ptuj -
OŠ F. Prešerna Črenšovci 14:10 (5:5)
Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Franceta
Prešerna, 3. OŠ Rada Robiča, 4. OŠ Rače.
In kdo si zasluži pohvale? Urša Berlič, Rena-
ta Petek (najboljša strelka), Nina Maračič (naj-
boljša igralka), Nataša Potočnik, Andreja Pe-
klič, Natalija Mlakar, Dušanka Šekuljica,
Alenka Obran (najuspešnejša vratarka), Mojca
Plavčak, Aleksandra Sirec, Sabina Ramšak,
Tanja Zelenko, Maretka Zelenko, Vesna
Sužnik in trener - športni pedagog Milan
Šimac.
Sodnika Kumer in Kreitner (Maribor) sta
nalogo korektno izpeljala.
Tekmovanje je zaprl Marjan Lenartič, pokal
organizatorja in priznanja pa podelil Alojz
Klaneček.
Ivo Komik
MAJŠPERK / PROJEKTNO DELO

Na osnovni šoli v Ma jšperku so v petek predstavili pro-
jekt Drovinja, ki so ga učenci predmetne stopnje in
učitelji pripravljali od začetka šolskega leta.
Obravnavali so onesnaženje
in druge nevšečnosti, ki jih
povzroča reka, pa tudi koristi,
ki jih imajo prebivalci od Dra-
vinje že stoletja. Mednje sodijo
gotovo rečni mlini, nato pa
peka kruha. To so tudi teme, ki
so jih obravnavali osnovnošolci
v sodelovanju s krajani, prika-
zali pa so jih na razstavi z nas-
lovom Dravinja - mlin - kruh,
ki so si jo ogledali starši, krajani
in gostje. Svoje ugotovitve so
zapisali tudi v biltenu, ki so ga
izdali ob tej priložnosti. Gos-
tom so s^ predstavili s kultur-
nim programom.
•» .MZ
14-NASVETI
26. APRIL 1995- TEDNIK
Kuharski nasveti
Divlailna
Meso velike divjadi, ki je bilo nekoč
glavno hrano, prihaja danes no mizo
samo še ob slavnostnih in ga dobimo
na jedilni kihdragi hrestavracij. Pona-
vadisotosrne, jelen,divji prašiči.Tudi
mesodrugihvelikihživali, na primer
medveda, bivola,jeužitno,vendarga
komaj kdaj srečamo. Zajec in kunec
sodita v Evropi, zlasti v Franci ji in Spo-
ni ji, kvsakodnevni prehrani, dobimo
jucelovsamopostrežbah.
Divjačino je velikokrat potrebno
obesiti za nekaj časa v hladen,
zračen prostor, da dobi mesto aro-
mo in se zmehča. Bolj je meso tem-
no, bolj je potrebno, da ga obesimo
in toliko bolj dozori. Domači zajec
pa od tokego procesa zorenja ne
pridobi nič.
Pred toplotno obdelavo damo div-
jačino v kvašo. S kvašo meso prido-
bi pri barvi, okusu in vonju. Najpo-
gosteje uporabljamo mokro in suho
kvašo. Suha je sestavljena iz večje
količine narezane zelenjave, kot je:
čebula, korenje, peteršilj, por, zele-
na, ter listnatnih in zrnatih začimb,
na primer lovorjev list, cel poper,
brinove jagode, rožmarin, timijan in
podobne začimbe. Vse skupaj
pomešamo in vsipomo no narezano
in oprano divjačino. Pokrijemo in
postavimo na hladen zračen pros-
tor. Mokro kvašo pa pripravimo
tako, da zelenjavi in začimbam do-
damo še rdeče vino ali kis in malo
vode. Mokra kvasa je primernejša
za večje kose mesa in starejšo div-
jačino.
V kvasi meso ponavadi pustimo
čez noč in drugi dan uporabimo. Ze-
lenjave in začimbe od kvase ne
zavržemo/ ampak uporabimo, saj
nam dajejo odlični okus in vonj.
Za pečenje divjačine ima kuhar na
voljo vsa sredstva, ki jih uporabljam
za pripravo manj nežnega mesa.
Dobro je uporabiti dopolnilne ku-
harske postopke, kot so: pretikanje
in bardiranje. Divjačino pretikomo
tako, da z malim koničastim nožem
naredimo v meso manjše luknjice in
vanje povlečemo na rezance nare-
zano slanino, kisle kumarice ali ko-
renje. Če po hočemo divjočinsko
pečenko bordiroti, naredimo to
tako, do celotni kos meso zavijemo v
tanke kose slanine, tako do se div-
jačina nikjer ne vidi, povežemo z
vrvico in pečemo kot drugo
pečenko. Tik preden je meso do
konca pečeno, slanino odstranimo,
da se lepo zapeče še zunanjo stena
pečenke. Slanino, ki smo jo odstra-
nili, po ponudimo zraven narezane
pečenke. Ce meso pretikate ali bor-
dirate, boste zraven kvase še dodat-
no izboljšali okus, vonj in barvo div-
jačine.
Posamezne vrste divjačine se lepo
ujemojos posameznimizačimbami.
Tako se jelen in srno zelo lepo uje-
mata z brinovimi jagodami, okus
zajca pa močno poudarimo, če do-
damo timijan in rožmarin. Meso
pečemo pn/e pol ure pri temperaturi
200C, potem vročino zmanjšamo
na 1 75C. Pečenko pogosto poliva-
mo in pokrijemo z olufol i jo, če grozi,
do se bo izsušila.
Divjačino ponudimo s preprostim
sokom, ki nastane med pečenjem
pečenke, ali pa s klasično omako,
na primer poprovo in podobnimi
temnimi omakami. Primerne prilo-
ge so rdečo zelje, žličniki, rezanci,
slan krompirin podobne.
Le redkokdo se odreče sladkemu
priokusu, zato lahko omakam do-
damo žele iz rdečega ribeza ali zelju
dodamo jabolka, za okras pa lahko
dodamo borovnice in brusnice.
ZAJEC PO LOVSKO
za 5 oseb
- 80 dag zajca (očiščenega in nare-
zanega na kose)
- 8 dag maščobe (olje)
-13 dag jušne zelenjave (polovica
sveže, polovica Iz kvase)
- 3 brinove jagode
- lovorjev list, rožmarin, šatraj
- 2 stroka česna
-1 -2dag moke
-1 dag kaper, gorčica. 0,5 del kisle
smetane
-sok limone
Dobro krašenego zajca solimo in
na tanko premažemo z gorčico ter
rjavo opečemo. Noto dodamo na-
rezano jušno zelenjavo (iz kvase in
svežo) ter strt česen. Dodamo vse
začimbe razen koper in dušimo.
Med dušenjem po potrebi prilivomo
vodo. Ko je meso mehko, ga pre-
ložimo v drugo posodo, odlijemo
odvečno maščobo, zelenjavo po-
mokamo, moko prepražimo, doda-
mo še sesekljane kopre. Prilijemo
toliko vode, da dobimo gosto oma-
ko, in dobro prevremo. V omako
damo nazaj meso. Še prej omako
pretlačimo. Na koncu dodamo kislo
smetano in malo limoninega soka.
Za prilogo ponudimo kuhane teste-
nine ali razne ocvrtke.
KVASA:
- / srednje velik koren peteršllja
-10 dag korenja
-5 dag pora ali čebule
-2 dag zelene
- cel poper
- malo rožmarina In šatraja
Vse skupaj narežete in pomešate.
Vsipajte na očiščenega in narezane-
ga zajca in dajte no hladno čez noč.
Drugi dan uporabite. Ce je zajec
mlad, kvasa ni potrebna.
Veliko uspeha in dobertek.
NadaPignar,
učiteljica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE
III. I     ^
ALi STE
ALKOHOLIK?
če želite dobiti odgovor
na to vprašanje, odgovorite
čimbolj pošteno z DA ali
NE na naslednja vprašanja:
1. Ali pijete med delov-
nim časom?
2. Ali je zaradi pijače vaše
domačeživljenje nesrečno?
3. Ali pijete, ker ste preveč
plahi v odnosu z drugimi
ljudmi?
4. Ali pitje vpliva na vaš
dobri glas?
5. Ali vas je po pitju kdaj
"pekla vest"?
6. Ali ste prišli v finančne
težave zaradi pitja?
7. Ali se takrat, ko pijete,
družite z ljudmi, ki imajo
pomembno nižjo izobrazbo
od vas ali živijo na po-
m e m b n o
nižjem kultur-
nem in social-
nem nivoju?
8. Ali zaradi pitja zane-
marjate dobrobit svoje
družine?
9. Ali sosezmanjšalevaše
ambicije, odkar pijete?
10. Ali si močno želite
pijače ob določenem (is-
tem) dnevnem času?
11. Ali si želite pijače že
zjutraj ali v dopoldanskem
času?
12. Ali imate zaradi pitja
težave s spanjem?
13. Ali je vaša učinkovi-
tost upadla,odkar pijete?
14. Ali pitje ogroža vašo
službo?
15. Ali pijete, dabi ubežali
skrbem ali težavam?
16. Alipijetesami?
17. Ali sta kdaj popolno-
ma izgubili spomin zaradi
pitja?
18. Ali vas je kdaj zdrav-
nik zdravil zaradi pitja?
19. Ali pijete, da bi utrdili
svoje samozaupanje?
20. Ali ste bili kdaj v bol-
nišnici zaradi pitja?
Če ste odgovorili z DA na
ENO teh vprašanj, je pre-
cejšnja nevarnost, da pos-
tanete alkoholik.
Če ste odgovorili z DA na
DVE vprašanji, so
določene možnosti, da ste
žealkoholik.
Če ste odgovorili z DA na
TRI ali VEČ vprašanj, STE
ALKOHOLIK in je za vas
in vašo družino edina
rešitev, da TAKOJ
poiščetepot nazdravljenje.
mag. Bojan Sinko
PRISPEVKI ZA
IZGRADNJO BOLNIŠNICE
V času od 23. decembra 1994 do
12. aprila 1995 so darovali fi-
nančna sredstva za izgradnjo
ptujske bolnišnice tile darovalci:
1. stanovalci HS Kvedfova 5,
Ptuj - za otroški oddelek, namesto
venca na grob pokojne Hilde
Vrhovnik-11.300,00 SIT;
2. sosedje iz Vičaveod št. 128 do
134 - namesto venca na grob za
pokojno Nežo Horvat iz Orežja -
5.000,00 SIT;
3. Milan Unuk, Zg. Jablane 35,
Cirkovce - nakazilo za nabavo CT
aparata-10.000,00 SIT;
4. Družini Neudauer in Resnik
Ptuj - namesto cvetja na grob pok.
Marjance Makovec, za otroški
oddelek-15.000,00 SIT.
5. Okrožno sodišče na Ptuju -
namesto cvetja ob smrti svoje
upokojenke Marjance Makovec
iz Ptuja-10.000,00 SIT.
Delavci bolnišnice Ptuj se naj-
topleje zahvaljujemo za navede-
ne prispevke, s katerimi želimo
izboljšati kakovost medicinske
opreme, s tem pa tudi kakovost
svojik storitev.
Direktor
dr.LojzeArko
KRVODAJALCI
11. APRIL - Janez
Horvat, Dornava 38;
Franc Vidovič, Mez-
govci 5 l/a, Dornavaj
Slava Potrč, Prerad 48,
Polenšak; Janez Vido-
vič, Mezgovci 2/b, Dor-
nava; Vlasta Pisanec,
Polenci 21, Polenšak;
Vlado Krajnc, Sp. Ve-
lovlek 24/a,Ptuj; Mari-
ja Cvetko, Pršetnici 2,
Tomaž; Marija Vido-
vič, Mezgovci 2/b, Dor-
nava; Drago Sedmak,
Kvedrova4,Ptuj; Lizi-
ka Simonič, Dornava
l/a, Dornava; Suzana
Hentak, Dornava 119,
Dornava; Irena Jurič,
Štrafelova 17, Ptuj;
Ana Kogoj, Mezgovci
54, Dornava; Majda
Slana, Polenci 27/a,Po-
lenšak; Anka Šoštarič,
Slomi 12/a, Polenšak;
Vera Breznik, Lackova
8, Ptuj; Silva Volge-
mut, Levanjci 19,
Destrnik; Vinko Ko-
kol, Dornava 87; Mat-
ilda Šegula, Moškanjci
111, Gorišnica; Marjan
Korpar, Mezgovci
53/a, Dornava; Dragica
Janžekovič, Mezgovci
8, Dornava; Vanda
Rižnar, Kraigherjeva
26, Ptuj; Jože Majerho-
fer, Hajdoše 40, Hajdi-
na.
13. APRIL-Andreja
Graifoner, Rimska pl.
3, Ptuj; Jožica Širov-
nik, Popovci 24; Vera
Popušek, Podvinci 13,
Ptuj; Dragica Polanec,
Placar 64, Destrnik;
Darinka Tili, Podvinci
39/b, Ptuj; Romana
Jurič, Dornava 115,
Dornava; Neža Mislo-
vič, Dornava 35; Vero-
nika Leben, Slomi 9,
Polenšak; Janez
Muhič, Zidanškova 26,
Ptuj; Dragica S i lak.
Pot v toplice 3, Ptuj;
Elizabeta Majcen, Pa-
cinje 27/a, Dornava;
Dušana Brodnjak,
Gorišnica 24/a,
Gorišnica; Alojz
Pihlar, Dornava 66/a;
Irena Lesjak, Tržeč 35,
Videm pri Ptuju; Mar-
tina Florjanič, Strelci
9, Markovci; Marija
Rimele, Podvinci 95,
Ptuj; Angela Golčman,
Dornava 16, Dornava;
Milena Čuš, Dornava
91/b, Dornava; Marija
Kolednik, Pacinje 5/a,
Dornava; Erika Mihe-
laČ, Sagadinova 11,
Ptuj; Milan Lesjak,
Nova vas 111/b, Ptuj;
Ida Križaj, Mezgovci
32/a, Dornava; Simona
Matjašič, Selška 6,
Ptuj; Roman Petrovič,
Podvinci 126/a, Ptuj;
Vesna Brodnjak,
Gorišnica 24/b,
Gorišnica; Marjeta
MendaŠ, Moškanjci
84/a, Gorišnica; Jožica
Kukovec, Placar 7/a,
Destrnik; Milan
Pihler, Podvinci 24,
Ptuj; Dušan
Tetičkovič, Slovensko-
goriškac. 1, Ptuj; Alojz
Sužnik, Grajenščak 29,
Ptuj; Drago Furek,
Hajdoše 39, Hajdina;
Alojz Terbuc, Hajdoše
34, Ptuj; Darko Kla-
neček, Skorba 19/b,
Hajdina; Zdenka Cebe,
Ptujska 65, Pragersko;
Danilo Gerdak, Selška
C 50, Ptuj; Boris Bohi,
Grajenščak 45, Ptuj;
Ivan JaunJk, Maje-
ričeva 10, Maribor;
Ivan Lebar, Polenšak
29; Mirko VočanecUl.
8. marca 12, Virje; Mi-
kan Trifunovič, Ran-
carska 12, Sp. Duplek.
Gnojenju in prehrani sadnih
rastin čestokrat ne posvečamo
dovolj pozornosti, posledice
nepravilnega gnojenja in zane-
marjanje prehranjevanja pa se
naglo kažejo v slabem količin-
skem in kakovostnem pridel-
ku, in kar je najpomembnejše,
dravo preide na izmenično
rodnost, kar pomeni, da po
letu, ko je obrodilo, eno ali dve
leti nabira moči za ponoven
razvoj cvetnih brstov in rod-
nost. Za dosego dobrih pridel-
kov in redne rodnosti moramo
Iizvajati vse agrotehnične ukre-
pe, odločilni pa so predvsem
. pravilno in pravočasno gno-
1 jenje, oskrbljenost rastlin z
I vodo, zadostna svetloba in do-
. bro zdravstveno stanje dreves,
I   Od hranil v tleh navadno pri-
manjkuje dušika (od njegove
prisotnosti je odvisna rast), fos-
forja (bioelement, potreben za
tvorbo cvetnih brstov in razvoj
plodov) ter kalija (vpliva na ka-
kovost sadja in odpornost dre-
vesa). Navedena hranila sadne-
mu drevju dodajamo v obliki
rudninskih gnojil, seveda ob
predhodnem zadostnem ^no-
I jenju z organskimi gnojili. Ve-
I deti namreč moramo, da bi bila
uporaba rudninskih gnojil sa-
mih, pa četudi bi bila v najugod-
nejši topni obliki, za rastline
škodljiva, če ne bi bilo v tleh do-
volj humusa in sprstenine, v ka-
teri žive bakterije in druge vrste
drobnoživk, ki presnavljajo žive
in nežive snovi v tleh in pri-
pravljajo v talni raztopini hrani-
la, ki jih korenine vsrkavajo in v
obliki rastlinskih sokov pre-
našajo v nadzemne organe rast-
line.
Gnojenje je stalno opravilo v
vseh rastnih dobah in vseh let-
nih časih. Sedaj opravimo
spomladansko gnojenje z nitro-
foskalom, ki ima večjo vsebnost
dušika. Priporočljiva je uporaba
mešanega gnojila NPK v raz-
merju 18:9:9 in to pri mladih
drevesih in grmih jagodičevja
po 30 dag na drevo, pri rodnih pa
pol kilograma na drevo. Gnojila
raztresemo v širši kolobar ali v
obdelovalni pas in plitvo za-
kopljemo. S plitvim okopavan-
jem hkrati uničimo plevel, ki je
sedaj v fazi najbujnejše rasti, v
tleh pa zadržimo vlago, ki je je
rastlina v tem času najbolj po-
trebna. To gnojenje opravimo
najkasneje do sredine maja, ker
bi kasnejša uporaba tega gnojila
s sorazmerno precej dušika ut-
egnila zavleči rast v pozno jesen
in les ne bi dovolj dozorel, to pa
: pomeni slabšo odpornost na
- zimsko pozebo.
V OKRASNEM VRTU so
najzgodnejše vrste čebulnic že
odcvetele, odcvetajo tudi že nar-
cise, nekatere vrste tulipanov in
hiacint, sicer pa nas bodo čebul-
nice s svojim očarljivim cveten-
jem še kar nekaj časa razveselje-
vale, saj je čas cvetenja odvisen
od sorte, vrste, načina vzgoje ali
njegovega načrtnega uravna-
vanja in drugih rastnih razmer.
i Ne glede na čas, kdaj bo katera
od čebulnic odcvetela, pa tudi
ali jih pustimo v tleh ali jih
bomo izkopali, storimo vse, da
ise bodo čebulice razvile do po-
polnosti, da se bodo dobro
obrastle, da bodo zdrave in do-
zorele z dovolj nabrane energije
za lepo cvetenje v naslednji ve-
getacijski dobi.
Če cvetove režemo za rezano
cvetje, pustimo pri tulipanih in
drugih čebulnicah najmanj dva
! dobra razvita zdrava lista, da
bosta prehranjevela čebulico do
njene popolne zrelosti.
Redno odstranjevanje uvelih
in odcvetelih cvetov podaljšuje
čas vegetacije ostanka rastline
listov, stebla in čebulice. Čebu-
lici povečuje moč, ker bi sicer
rastlina precej energije uporabi-
la za razvoj in zorenje semena.
Če gojimo zgodaj cvetoče
čebulnice, npr. narcise, v trati,
najmanj šest tednov po cvetenju
trate ne kosimo, to je dokler list-
je čebulnic ne porumeni. Še po-
sebej smo pozorni na čebulnice,
ki sesamerazsejavajo, kot je npr.
podlesek, da ne kosimo, dokler
semenske glavice ne odvržejo
vsega svojega semena oziroma
kozačnoodmirati listi.
V ZELENJAVNEM VRTU
se s kaljenjem in rastjo vrtnin
pojavljajo tudi različni talni
škodljivici. Da bi vrtnine obva-
rovali pred škodo, ki jo ti lahko
povzroče, jih moramo, preden
ukrepamo, dobro poznati in
pravočasno odkriti. Spoznajmo
tokrat ogrce in strune!
Ogrci so ličinke majskega rja-
vega hrošča. Majski hrošč kot
odrastel za vrtnine ni toliko
škodljiv, kot je škodljivec za
gozdno drevje, najdemo pa ga
tudi pri objedanju listja na sad-
nem drevju. Ličinke ali ogrci so
mnogo bolj požrešni. Mladim
posevkom vrtnin požro koreni-
ne, starejšim pa oglodajo gomol-
je in korene tako globoko, da na-
padane rastline hirajo in propa-
dejo, ostanki plodov pa postane-
jo neužitni. Največjo škodo
povzroče v naslednjem letu za
"hroščevim letom". Nekoč so
mislili, da je hroščevo leto vsako
četrto ali prestopno leto, vendar
ni tako, saj so se generacije med
tem pomešale, da jih je vsako
leto dovolj, razvoj ličink pa traja
tri leta.
Požrešni ogrci so do 4 cm dol-
gi, debeli, na trebušni strani
skrčeni, zamazano bele barve z
rjavo glavo in tremi pari oprsnih
nog. Če jih na kvadratnem me-
tru najdemo pet, se bomo morali
za učinkovito uničenje zateči k
strupenim kemičnim priprav-
kom in zemljo zalivati z dursba-
nom E 48, ki ima karenco 6 ted-
nov ali 42 dni. V letu, ko naj bi
samice odlagale jajčeca, to pre-
prečimo tako, da grede potrosi-
mo z dvema kilogramoma apne-
nega prahu po aru površine.
Hrošče pobiramo in poparimo,
ličinke pa med obdelovanjem
uničujemo, pridno pa jih pobi-
rajo in rade jedo kokoši.
Strune so ličinke hroščev
poljskih pokalic. Mladim vrtni-
nam odgriznejo korenine, v
odraslih gomoljih krompirja,
korenih pese, korenja in repe pa
vrtajo rove in jih razjedajo. Na-
padene rastline hirajo, venejo in
odmirajo. Strune so rumenkas-
te, do 3 cm dolge ličinke s tremi
pari kratkih prsnih nog, s
ploščato glavo in okroglim tele-
som, ki je videti kakor kos žice.
Enako kot ogrce tudi njih
preženemo, če tla potrosimo z
apnenim prahom, dobro pa jih
uniči kalijeva sol, ki jo upo-
rabljamo kot klasično rudnin-
sko kalijevo gnojilo. Tudi stru-
ne kokoši ob obdelavi pridno
pobirajo, sicer pa jih uničimo s
parjenjem zemlje, kar pride v
poštev za tople grede, ali pa
zemljo zalivamo z dursbanom E
48-do 8 del na ar.
***
Pobiokoledarju jepriporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, od 25.
do 28. aprila ter 3. in 6. maja, za-
radi korenike 23. aprila ter 1. in
2. maja, zaradi plodov 28. in 30.
aprila ter zaradi cvetov in zdra-
vilna zelišča 24. aprila ter 4. in 5.
maja.
Miran Glušič, ing. agr.
fCDNlK
26. APRIL 1995
ŠPORT — 15
%. slovenska liga
jTpREDEKDOMŽALE-^
JbAVA 2:3 (1:2)
V drugi slovenski nogometni
Ijgi so v nedeljo popoldan odi-
fali tekme 23. kroga. Drava je
^^istovala v Domžalah in ures-
j,j^-ila tiho željo: zmago na. igri-
šču i'i pr^^^ti ekipi, ki jim ustreza,
povcdli so z dvema zadetkoma
l^ilana Hijieršiča, domačini so
i,;,to v nadaljevanju izenačili,
2inagoviti zadetek pa je dosegel
-foniaž l£mcršič. Drava je tako
trenutno deseta in še z vsemi
iTiožnostmi, da se do konca pr-
venstva uvrsti med moštva, ki
[,odo naslednjo sezono igrala v
povi drugi ligi. Dodajmo še, da
jj. ptujska Drava zaradi nepri-
pierncga obnašanja funkcionar-
jev po tekmi z Rudarjem kazno-
vana s prepovedjo igranja kar
jveh tekem na domačem igri-
šču. Nastopiti bo morala na
jarišču. ki je 50 kilometrov zrač-
n^e črte iz Ptuja. Kazen je v raz-
merah, ko se veliko moštev kr-
čevito bori za uvrstitev med
osem najboljših, drastična in
težko razumljiva. Kje bo Drava
gostila Steklar, do zaključka re-
dakcije nismo uspeli izvedeti.
DRAVA: Klinger, Koren, Čeh,
Žolek, Ramšak, Lončarič, Volk. T.
Emeršič (Janžekovič), Boško-vič,
M. Emeršič (Pucko), Vesenjak.
l.k.
3. SLOVENSKA LIGA —VZHOD
Rezultati tekem 20. kroga: Po-
horje - Aluminij 1:0, Bistrica -
Slovenj Gradec 3:1, Starše - Dra-
vograd 0:1, Pobrežje - Renkovci
0:1, Šentjur - Kovinar 1:0, KOB
Ford in Bakovci sta bila prosta.
I, ŠENTJUR.......... 18 13 2  3  51:16 28
2.ALUMINIJ.......... 18 12 2  4  40:27 26
3. DRAVOGRAD....... 18 11 4 3 27:23 26
4, BAKOVCI.......... 17 10 4 3 41:16 24
S.POHORJE.......... 18 7  8 3 28:21 22
6. KOB FORD......... 18 7  3 8 36:27 17
/.BISTRICA.......... 17 7  3 7 28:26 17
8.KOVIMAR-2........ 18 7 4 7 17:18 16
9. RENKOVCI......... 18 6 4  8  19:23 16
10. STARŠE.......... 18 5  3  10 16:23 13
II. SLOVENJ GRADEC .18 1   5  12 15:40 7
12. SVOBODA........ 12 2  2   8   15:32 6
13. POBREŽJE........ 18 2  2   14 16:57 6
Razpored tekem 21. kroga: so-
\)ota, 29. aprila, ob 16.30: Starše -
fctrica, Davograd - Šentjur, Ko-
iraar - Bakovci, KOB Ford - Po-
brežje, l^cnkovci - Slovenj Gra-
Jec. Aluminij in Pohorje sta pros-
la.
1. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ
Rezultati tekem 16. kroga: Vi-
dem - Slovenja vas 3:1, MTF Mar-
kovci - Gcrečja vas 1:2, Hajdina -
Rogoznica 1:5, Dornava - Bukov-
ci 4:0, Pragcrsko - Središče 4:1,
Boč - Žoga Stojanci 1:3.
l.ŽOGASTOJNCI..... 16 10 5  1   33:17 25
2.GEREČJAVAS...... 16 8 6 2 30:15 22
3. DORNAVA......... 16 8 5  3 35:20 21
■I VIDEM............ 16 10 O 6 32:23 20
5 SREDIŠČE......... 16 8 3  5 50:25 19
6.PRAGERSK0 ....... 16 6 5  5 38:40 17
7 HAJDINA.......... 16 7  1   8  35:34 15
8 BOČ.............. 16 5  5  6  24:25 15
9 ROGOZNICA........ 16 2 8  6  19:25 12
lO.MTFMARAKOVCI-1  16 4 2  10 24:37 9
11. SLOVENJA VAS.... 16 2 5 9 22:50 9
12 BUKOVCI......... 16 2  3   11 12:43 7
Razpored tekem 17. kroga: ne-
delja, 30. aprila, ob 10.30: Haj-
dina - Dornava, Rogoznica - Vi-
dem, Slovenja vas - MTF Markov-
ci. Gerečja vas - Boč, Žoga
^lojnci - Pragcrsko: ob 16.30: Sre-
^ščc - Bukovci._
2JVIED0BČINSKA LIGA PTUJ
Rezultati tekem 12. kroga: Sp.
''olskava - Mladinec 0:1, Podvinci
" Pago Leskovec 1:1, Tržeč - Haj-
^oše 1:2, Apače - Skorba 3:0,
^»rišnica - Grajena 1:1.
1. GORISNICA......... 12 9 2  1  34:16 20
2 APAČE............ 12 8  1   3 24:15 17
3 MLADINEC......... 12 8 O 4 23:22 16
4. GRAJENA-1 ........ 12 7  1  4 37:19 14
5. PODVINCI-1........ 12 6 2 4 36:24 13
6 TRŽEČ............. 12 3 4 5 23:29 10
7 PAGO LESKOVEC-1. . 12 3 4  5 31:25 9
8 HAJDOŠE.......... 12 4  1   7 26:28 9
9. SKORBA........... 12 1   3  8  15:35 5
10. SP POLSKAVA..... 12 1   2 9  11:47 4
Razapored tekem 13. kroga: so-
bota, 29. aprila ob 16.30: Grajena
- Tržeč, Pago Leskovec - Mladi-
nec; nedelja, 23. aprila, oh 10.30:
Gorišnica - Spodnja i\)lskava,
Fiajdoše - Apače, Skorba - Pod-
vinci.
MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 20. kroga: Bu-
kovci - Žoga Stojnci 0:8, Slovenja
vas - MTF Markovci 5:1, Boč -
Gorišnica 3:0, Rogoznica - Bistri-
ca 0:2, Hajdina - Pragersko-Pol-
skava 2:0, Dornava - Videm 3:1.
I.VIDEM............. 16 12 3  1  65:10 27
2. BISTRICA-1 ........ 17 -12 1   4  40:22 24
3. DORNAVA.......... 16 10 3  3 42:15 23
4. HAJDINA........... 16 10 2 4 59:18 22
5. ŽOGA STOJNCI...... 17 10 1   6 51:33 21
6. GORIŠNICA-2 ...... 17 9 2 6 49:31 18
7. BOČ.............. 17 7  2  8 38:37 16
8. PRAG.-POLSK....... 16 5 5 6 36:25 15
9. ROGOZNICA........ 17 6 3  8 40:30 15
10. BUKOVCI......... 17 4 4  9 27:42 12
11. SLOVENJA VAS .... 17 5  2  10 22:49 12
12. MTF MARKOVCI-1.. 17 2 2  13 12:85 5
13. GEREČJA VAS..... 16 1  O  15 17:1012
Razpored tekem 21. kroga: so-
bota, 29. aprila, ob 16.30: Dorna-
va - Bukovci, Videm - Hajdina,
Pragersko - Polskava - Gerečja
vas, Bistrica - Boč, Gorišnica -
Slovenja vas, MTF Markaovci -
Žoga Stojnci.
Razpored tekem 15. kroga: to-
rek, 2. maja, ob 15.00: liistrica -
Pragersko-Polskava, Gorišnica -
Videm, MTF Markovci - Dorna-
va, Žoga Stojanci - Hajdina, Slo-
venja vas - Gerečja vas, Boč - Ro-
goznica.
KADETSKA LIGA MNZ PTUJ
1. PRAGERSKO....... 6 5 O 1 21:4 10
2. SREDIŠČE ......... 6 4 1 1 16:7 9
3. ALUMINIJ.......... 5 2 1 2 8:5 5
4. BISTRICA.......... 5 1 O 4 4:14 2
5. SLOVENJA VAS..... 6 1 O 5 3:22 2
ST. DEČKI MNZ PTUJ — VZHOD
1. DRAVA............ 9 8 O 1 51:5 16
2. ROGOZNICA........ 9 7 0 2 37:9 14
3. MTF MARKOVCI..... 9 4 2 3 23:18 10
4. SREDIŠČE ......... 9 4 2 3 22:22 10
5. BUKOVCI .......... 9 4 1 4 23:9 9
6. ŽOGA STOJNCI...... 9 4 14 16:15 9
7. DORNAVA.......... 9 1 1 7 6:42 3
8. PODVINCI.......... 9 O 1 8 2:60 1
ST. DEČKI MNZ PTUJ — ZAHOD
1. ALUMINIJ.......... 9 9 0 0 52:2 18
2. BISTRICA.......... 9 6 1 2 23:7 13
3. VIDEM............. 9 6 0 3 27:28 12
4. SP. POLSKAVA...... 9 4 0 5 18:27 8
5. PRAGERSKO ....... 9 3 1 5 27:31 7
6. GEREČJA VAS...... 9 3 O 6 24:27 6
7. HAJDINA........... 9 2 2 5 14:18 6
8. BOČ.............. 9 1 O 8 6:51 2
_Branko Lešnik
NOVO DOKAZOVANJE
MLADIH NOGOMETAŠEV
V soboto je odpotovala v Belgi-
jo na finalni turnir za 13. evrop-
sko nogometno prvenstvo sloven-
ska kadetska reprezentanca
(igralci do 16 let). Naši upi bodo
igrali v skupini C in se pomerili s
Turčijo, Nemčijo in v petek s Špa-
nijo. Na prvenstvu bo nastopilo
šestnajst najbolj.ših, ki bodo tek-
movale v štirih skupinah, iz vsake
skupine se bosta v četrtfinale uvr-
stili prvouvrščeni rcprc-zentanci.
Četrtfinale bo 1. maja, polfinale
3. maja, finalni obračun pa 6.
maja. Reprezentančni dres bosta
oblekla tudi odlična mlada igralca
Drave Srdan Gojko.šek in Damjan
Bezjak.
Ivo Komik
NAMIZNI TENIS
Bron za Moisilovicevo in Zafoštnika
V četrtek, 20. aprila, je bil v
•^•Ječi dvorani v Velenju finale
državnega prvenstva v namiz-
nem tenisu za učenke in učence
"snovnih šol.
y ciklusu tekmovanj od razred-
!^'h, šolskih občinskih in regijskih
J*^ tako po kategorijah nastopilo
P" 16 tekmovalcev v vsaki kategO;-:
[^ji- Uspešni so bili učenci OŠj
Pigc Meglic v kategoriji netoč-
|^'>vanih dečkov 5. - 8. razred,
^hirko Zafoštnik je osvojil bron,
^"*^jc .lanžekovič se je uvrstil 5. -
?■ in Žiga Tovornik 8. - 12. mesta.i
skupini učencev 1.-4. razreda'
Tomaž Janžekovič iz iste šole
P'''stal na 8. - 12. mestu.
OŠ Mladika je pri točkovanih
deklicah z Bredo Mojsilovič osvo-
jila bron, Nina Selišek pa se je pri
netočkovanih deklicah prav tako
od 5. - 8. razreda uvrstila na 12. -
16; mesto. Solidno je igral učenec
OŠ Ljudski vrt 1.-4. razred Dani-
lo Piljak in se uvrstil na 12. - 16.
mesto.
V celotnem ciklusu tekmo-
vanj je igralo več kot 700 učen-
cev in učenk, zato za dosežene
rezultate ptujskih učenk in
učencev vse pohvale in želja za
enakimi ali boljšimi rezultati na
naslednjem državnem prvenstvu
v letu 1996. IvanPšajd
Na conskem turnirju zmagal Kinderman
19-LETNA SLOVENSKA
PRVAKINJA KITI GROSAR
OSVOJILA NASLOV MM
S 15. kolom pri moških in
11. pri ženskah se je v soboto
v romanskem palaciju na ptu-
jskem gradu končal conski
turnir za svetovno šahovsko
prvenstvo in 11. memorial dr.
Milana Vidmarja. 16 šahistov
in 12 šahistk iz Avstrije, Nem-
čije, LieChtensteina, Švice in
Slovenije se je borilo z;i
mesta, ki vodijo na medconski
turnir.
Že na začetku jc bilo jasno,
da bodo o teh treh mestih na
moškem delu conskega turnir-
ja odločali nemški velemojstri
ter trikratni izzivalec svetov-
nega prvaka, 64-letni VM
Viktor Korčnoj. "Strašni"
Viktor je začel nekoliko slab-
še, saj je npr. po 4. kolu
zaostajal 2 točki za vodilnim
Lobronom. Ta pa ja v nada-
ljevanju izgubil kar tri sreča-
nja in skoraj zanesljivo vo-
zovnico za medconski turnir,
dokončno pa jo jc moral "iz-
ročiti" prav VM Viktorju
Korčnoju v njunem zadnjem
medsebojnem srečanju, ki se
je končalo z remijem po šestih
urah igre.
Zmagovlaec conskega tur-
nirja in 11. Vidmarjevega me-
moriala jc postal nemški VM
Štefan Kinderman, na med-
cosnki turnir pa sta se uvrstila
še VM Viktor Korčnoj in VM
Thomas Luther.
Pri ženskah se je na med-
conski turnir uvrstila le zma-
govalka. To je s 7,5 točkami iz
11 srečanj postala nemška ve-
lemojstrica Ketino Kachiani -
Gersinska. Velik uspeh pa je
dosegla 19. letna slovenska
prvakinja Kiti Grosar: osvo-
jila je 2. do 4. mesto z Nemko
Koglinovo in Lematschkovo iz
Švice. Osvojila jc 7 točk, s tem
drugi bal za naslov medna-
rodne mojstrice, to pa je bilo
tudi dovolj za osvojitev med-
narodnega naslova. Kiti Gro-
sar je tako ob Milki Ankerst
in ptujski šahistki Aniti Ličina
(ta na tem turnirju ni dosegla
najboljše uvrstitve kljub do-
brim igram) tretja Slovenka z
naslovom MM. Bal za MM je
osvojila tudi Nemka Kogli-
nova.
Ptujski šahovski turnirje bil
v tem času osrednja šahovska
prireditev v Evropi in temu
primerno jc bilo tudi zani-
manje tako doma kot v tujini.
Dvorana na gradu jc bila vča-
sih skoraj premajhna za vse,
ki so si želeli ogledati zani-mi-
ve boje šahovskih moj-strov.
Zmagovalec conskega turnirja
in 7 7. Vidmarjevega memoriala
Štefan Kinderman.
Sodniška trojka na čelu z
glavnim sodnikom, mednarod-
nim sodnikom FIDE Jankom
Bohakom in namestnikom
Borisom ŽIcndrom (ta je ure-
jal še dnevne biltene) ter
Borisom Rojcem ter drugimi
člani organizacijskega odbora
si jc ob koncu napornih 16 dni
gotovo oddahnila. Vtise igral-
cev je v zahvalnem pozdravu
oziroma nagovoru izrazil
zmagovalec turnirja in Vid-
marjevega memoriala, nemški
velemojster Štefan Kinder-
man, ki jc med drugim dejal:
"Igral sem že na številnih
turnirjih in v različnih krajih,
a tako prijaznih organizator-
jev nisem srečal še nikjer. Isk-
rena hvala vsem. Z vscijem se
bom odzval še kdaj, če me
boste povabili na Ptuj."
Tudi VM Viktor Korčnoj je
s svojega drugega gostovanja
v Sloveniji - prvega v Ptuju,
morda pa ne zadnjega - odha-
jal vidno zadovoljen.
Rezultati zadnjih kol: 15.
kolo - moški: Lutz - Endcrs 1:0,
Stanec - Mohr remi, Zueger -
Landenbergue remi, Grosar -
Atlas 1:0, Sermak - Gostiša
remi, Robatsch - Wach remi,
Lobron - Korčnoj remi in Lut-
her - Kinderman remi; 11. kolo
- ženske: Goschl - Ličina remi,
Kachiani/Garsinska - Olbrich
remi, Krmelj - Grosar remi,
Trabert - Borek 1:0, Lematsch-
ko - Heintz 1:0, Ramsier - Ko-
glin remi.
Vršni red: moški: Kinder-
man 10,5, Korčnoj, Luther 10,
Lobron, Lutz 9,5, Mohr 8,5,
Grosar, Scrmek, Endcrs 7,5,
Stanec 7, Gostiša, Zueger 6,5,
Landenbergue 5,5, Atlas, Ro-
batsch 5, Wach 3,5; ženske:
Kachiani/Gcrsinska 7,5, Ko-
glin, Grosar, Lematschko 7,
Olbrich 6, Trabert 5,5, Hci-
natz, Ramscicr 5, Krmcij 4,5,
Ličina, Borek 4 in Goschl 3.
Silva Razlag
PLANINSKI KOTIČEK
Napovedni koledar za maj
Planinsko dru-št-
vo Ptuj je za maj
pripravilo tele po-
hode in izlete;
# 27. aprila: po-
hod PD Žalec "Bu-
kovica" - _ vodi
Franc Kodela. Zbor na ŽP ob
6.25, z vlakom do Celja, z avtobu-
.som do Žalca. Ob slabem vreme-
nu pohod odpade. Oprema: pla-
ninska po letna.
# 29. aprila: ob 8. uri zbor
markacistov pred PD. Odhod v
Naraplje, kjer bodo pričeli marki-
ranje HPP. Akcija bo potekala
vsako soboto do konca maja.
9 1. maja: tradicionalni pohod
na BOČ - vodi Marjan Sok.
# 6. maja: orientacijsko izpo-
polnjevanje vodnikov - vodi Jože
Dajnko.
9 6. maja: Menina - vodita
Vlado FridI in Franc Korpar. Od-
hod z avtobusne postaje ob 6. uri,
povratek do 21. ure. Oprema: pla-
ninska za sredogorje. Hrana iz
nahrbtnika ali v planinski koči.
Cena: člani PD 800.- SIT, nečlani
odrasli 1.600.- SIT, otroci in mla-
dina 1.200.- SIT. Prijave z
vplačilom v društveni pisarni do
zasedbe avtobusa ali najkasneje
do 28. aprila 1995.
# 13. in 14. maja: Mangrt -
zelo zahteven poletni - vodi Sandi
Kelncrič.
# 13. in 14. maja: od Vojskcga
do Cerkna - po slovenski planin-
ski Iransverzali. Odhod z avto-bu-
sne postaje ob 5. uri, vrnitev nas-
lednji dan do 21. ure. Oprema:
planinska za sredogorje. Hrana iz
nahrbtnika ali v planinskih posto-
jankah. Cena: člani s plačano čla-
narino za leto "95 3.000.- SIT
(prevoz, spanje, čaj), drugi 4.500.-
SIT. Prijave z vplačilom v
društveni pisarni do zasedbe mest
ali najkasneje do 9. maja. Smer
poti: 1. dan Vojsko - planinski
dom Rudar - koča na Hleviški
planini - Idrija - Sivka - Bevkov
Vrh - Kladje - Ermanovec; 2. dan
Ermanovec - Novaki - bolnišnica
Franja - Cerkno. Vodita: Vlado
FridI in Franc Korpar
# 14. maja: Rastke - Travnik -
vodi Uroš Vidovič
# 20. maja: Geos - Vače - vodi
Franc Kodela
# 27. maja: pohod po Haloški
planinski poti: Naraplje - Donač-
ka Gora.
Odbor za informiranje in
propagando pri PD Ptuj
ŠPORTNE NOVICE
ATLETIKA •
Mirko v Torinu ni uspel
V nedeljo je bil v Torinu med-
narodno tekmovanje v maratonu,
na katerem je nastopil tudi Mirko
Vindiš. V deževnem vremenu mu
je dobro šlo do 30. kilometra,
nato pa je zaradi težav s copati, ki
so mu otrdeli in preveč vplivali na
mišice, odstopil, saj potrebnega
časa 2 uri in 16 minut v takih raz-
merah ne bi dosegel. Zato je rajši
ohranil moči za naslednje nasto-
pe. Prvi bo na maratonu v Raden-
cih proti koncu maja. Dru-gi slo-
venski predstavnik Kejžar pa je s
časom 2 uri 15 minut in 19 sekund
normo za nastop na svetovnem
[iivenstvu v Helsinkih izpolnil./j^
ATLETIKA • ^
Nova zmaga Žižkove
V soboto je bilo v Domžalah
državno prvenstvo v krosu za
osnovne in srednje šole, na kate-
rem je novo_zmago dosegla obe-
tavna Maja Žižek iz ptujskega at-
letskega kluba, sicer učenka OS
Olge Meglic. Zanesljivo je nam-
reč dobila tek učenk osmih razre-
dov. Sicer pa je bila ekipno
uspešna šola Destrnik s tretjima
mestoma med učenci 7. razredov
in učenkami 6. razredov.       [
STRELSTVO •
Regijska zlata puščica
Mariborska strelska zveza je or-
ganizirala tekmovanje s serijsko
zračno puško za regijsko zlato pu-
ščico. Pravico nastopa imajo vsi
strelci iz mednarodnega in nacio-
nalnega programa, zato je tudi
najštevilnejše. Iz Ptuja sta si pri-
borila nastop strelca SD MIP
Ludvik Pšajd mlajši in Zvonko
Mlakar.
Regijsko zlato puščico je osvojil
Kari Vidmar iz SI. Bistrice s 506
krogi, 2. Peter Golob in Sveče s
503 krogi, 3. Zvonko Mlakar iz
Ptuja s 491 krogi, 4. Ludvik Pšajd
ml. s 590 in 5. Robert Kogcij iz
Maribora s 488 krogi.
TEKMOVANJE
OB DNEVU UPORA
OSZ Ptuj je organizirala me-
dobčinsko srečanje strelcev s ser.
zr. puško. Sodelovale so ekipe iz
Kidričevega, Juršincev in Ptuja.
Ekipno: 1. Kidričevo - 598 kro-
gov; 2. MIP Ptuj - 572 krogov; 3.
Petoviavto - 524 krogov. Posa-
mezno: 1. Ludvik Pšajd ml. 168
krogov; 2. Marjan Gril 166 krogov;
3. Zvonko Mlakar 158 krogov.
Že 30. aprila bo naslednje tek-
movanje - tokrat za pokal 1. maja.
A. M.
ROKOMET
Urntožušajenateknia
V drugih slovenskih moških
rokometnih ligah igrajo tekme
končnice, kjer sta za napre-
dovanje v naslednji krog po-
trebni dve zmagi. Tako sc je
Ormož v soboto v povratni
tekmi pomeril z Radečami in
zmagal s 25:18, Velika Nede-
lja pa je s 16:20 izgubila z In-
tericrjcm iz Krškega. Gosta
sta tekmi v svojih dvoranah
dobila. Tako bo Ormož igral
odločilno tekmo v Radečah,
Velika Nedelja pa je izpadla
iz nadaljnjega tekmovanja. V
vzhodni skupini tretje moške
lige pa so v ptujski dvorani
Center igralci druge ekipe
Drave z 20:19 premagali ra-
venskega Fužinarja. /
PVRAMIDIA — RADGONA
35:22
RK PVRAMIDIA: Korpar,
Hcdžct 7, M. Šandor 3, Rih-
tarič 5, Zabavnik 3, Roškar 1,
Kostanjevec 6, Ivančič 2, Zni-
darič 1, F. Šandor 5, Ranfl 2,
Tcmcnt.
V III. državni članski ligi so
sc rokometaši Pyramidie do-
ma pomerili z ekipo Radgone.
Že po nekaj minutah se je
videlo, da jim gostje niso do-
rasli. Ob polčasu je Pyramidia
vodila za pet zadetkov
(15:10), v nadaljevanju pa za-
nesljivo vodstvo igralcev ni us-
pevalo in priigrali so si kar tri-
najst zadetkov razlike.
Manja Bezjak
MALI NOGOMET / UČENCI OŠ LJUDSKI VRT
POLFINALNI PRVAKI
Xl|i|igovalci Ptujčani
Učenci ptujske osnovne šo-
le Ljudski vrt, ki jih jc vodil
športni pedagog Ivan Čuš, so
osvojili naslov republiških pol-
finalnih prvakov v malem no-
gometu. Tekmovanje jc bilo
dokaj izenačeno in številni iz-
idi so bili rezultat trenutnega
navdiha in srečnih okoliščin
ter v odločilnih trenutkih bolj
umirjene in smiselne igre.
Turnir jc potekal brez zaple-
tov, igralci pa so igrali na vi-
soki tehnični in kulturni ravni.
Prvenstvo, ki je potekalo v
športni dvorani Center, je mi-
nilo v prijetnejšem vzdušju,
saj so imele ekipe precej navi-
jačev. Igra jc bila na dokaj
kvalitetni ravni. Zasluge ima-
jo predvsem učenci, ki so ak-
tivni v nogometnih klubih. Po-
sebno razveseljivo je pristop,
k igri. Izražal sc jc v izjemni
želji, borbenosti in ncpopus-
tljivosti do konca tekme, pa
čeprav jc nasprotnik že visoko
vodil. In šc to; turnir jc bil iz-
redno naporen. Igralci so odi-
grali veliko število tekem, za-
to jim velja vse priznanje za
vložen trud. Zmagovalci se la-
hko pohvalijo z nekaj odlič-
nimi posamezniki: najboljši
igralec je bil Aleš Čeh, med
najuspešnejšimi strelci pa Ma-
tej Hvaleč in Mitja Lah, sicer
pa so v zmagovalni ekipi nas-
topili šc Scrdinšck, Korcz, Ri-
bič, Krambergcr, Arnuš in
Modric.
Tekmovanje jc tudi tokrat
vzorno_ pripravil strokovni de-
lavec ŠZ mesta Ptuja Marjan
Lenartič. Aplavz jc požel tudi
zelo dober sodnik Doki (Ptuj).
Rezultati: Ljudski vrt - Ce-
lje 0:2, Laporje - Sevnica 2:5,
Ptuj - Sevnica 2:0, Celje - La-
porje 5:3, Laporje - Ptuj 2:11,
Sevnica - Celje 7:2.
Vrstni red: 1. OŠ Ljudski
vrt, 2. OŠ Sevnica, 3. OŠ
Celje, 4. OŠ Laporje.
....._ JyQ Komik
AEROKLUBPTUJ
Letošnje prireditve ptujskih letalcev
v lepih spomladanskih dneh se je pričel tudi najaktivnejši
del sezone ptujskih letalcev. Aeroklub Ptuj namerava letos or-
ganizirati na letališču v Moškanjcih tri velike prireditve:
državni motorni reli prvi konec tedna v juniju, ptujski padalski
pokal prvi konec tedna v avgustu in državno balonarsko
prvenstvo v začetku septembra.
Letalce pa čaka še ena velika prireditev, ki bo bolj kot za
njih same prispevala promociji Ptuja - to je svetovno srečanje
spačkarjev, ki bo zadnji teden julija.
Piloti Aerokluba Ptuj sodijo šc vedno v vrh slovenskih pilo-
tov, ptujski aeroklub pa je eden redkih v Sloveniji, ki jc lam
pomladil vrste svojih motornih in jadralnih pilotov ter jadral-
cev. Predsednik Aerokluba Ptuj Otmar Gaiser kandidira letos
za podpredsednika Zveze letalskih organizacij Slovenije.
i
16 - POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV
26. APRIL 1995- TEDNIH
PREJELI SMO
DOPOLNILO
K ČLANKU
V 14. številki Tednika je bilo
objavljeno kratko poročilo s ti-
skovne konference demokra-
tov, organiziranih v Štajerski
koordinaciji. Del mojega spo-
ročila javnosti, ki je bil objavl-
jen, je korektno zapisan in mu
nimam kaj dodati. Še enkrat pa
se je potrdila moja osebna
izkušnja, da naše življenje nad-
zirajo močne, dobro organizira-
ne skupine, ki s pravim duhov-
nim nasiljem zavirajo našo vol-
jo do kritičnosti, razmišljanja in
samostojnosti. To lahko
dosežejo s tem, da funkcijo in-
formacije spremenijo tako, da
namesto informacije izobliku-
jejo način razmišljnja o neki
stvari ali problemu.
Mediji so tisti, ki lahko posre-
dujejo širši javnosti ideje neke
skupine ali posameznike in lahko
predstavijo različne kritične pog-
lede do določenih problemov. In
Tednik je medij, lokalni in po
moje samostojen, z osnovno
funkcijo, da nas informira. Iz mo-
jega izvajanja sta bila izpostavlje-
na samo dva problema: gradivo
občinskega sveta in naše mnenje
o usodi KS. Poudarek pri mojem
izvajanju pa je bil na funkcionar-
ju nepravne države s prikazom
dveh praktičnih primerov na lo-
kalni ravni. Nepravna država
lahko funkcionira zato, ker to želi
določena organizirana skupina,
ki ima ločno določene cilje in do
potankosti izdelano strategijo,
kako uresničiti svoje ambicije.
Takšne skupine na videz ne dela-
jo nič protizakonitega, z dobro
manipulacijo dobijo celo podpo-
ro. Način delovanja tistih, ki jim
je nepravna država dobro obdela-
na njiva, je sila preprost:
zmanjšati ali celo izničiti avtori-
teto demokratičnih institucij.
Za nas demokrate in zame oseb-
no so .najvišja institucija demo-
kracije VOLITVE. Na dan voli-
tev je ljudstvo kralj in mu je dana
možnost, da potrdi ali na novo iz-
voli oblast. Ljudstvo je preko in-
stitucije volitev avtoriteta, ki ve-
dri in oblači.
Pripagandisti imajo polne roke
dela, delajo pa lahko samo to in
tako, kot dovoljuje zakon. V ptuj-
ski občini se je v volitvah zgodilo
nekaj, kar je tipično za nepravno
državo. Mogoče je skregano tudi
z zakonom, toda pustimo to ob
strani.
Svet KS Hajdina, ki je bil pred
volitvami uradna oblastna insti-
tucija, odgovorna za svoje delo-
vanje IS Skupščine občine Ptuj,
je 11. 11. 1994 s posebno brošuro
in pozivom krajane KS Hajdina
pozval na bojkot volitev.
Kako je to videti z amaterskega
pravnega vidika?
Državni zbor, ki je ena najvišjih
oblastnih avtoritet, razpiše volit-
ve, svet KS Hajdina kot oblastna
avtoriteta na lokalni ravni pa izda
poziv na bojkot volitev. Med
enim in drugim oblastnim nivo-
jem je še IS občine, ta pa modro
molči, saj se z bojkotom vede ali
nevede izloči del volilnega telesa,
ki je izrazito nenaklonjeno ene-
mu od kandidatov.
Vprašanje, ki se postavlja: Kdo
je v tem primeru komu odgovo-
ren, kdo izničuje avtoriteto insti-
tucije, kot so volitve, državni
zbor, izvršni svet občine? Kateri
zakon to dovoljuje? Ali je zakon,
ki bi to preprečeval? Če ga ni,
smo v pravni anarhiji.
Druga tema, o kateri sem raz-
pravljal na tiskovni konferenci, je
bila Odločitev župana, da svojo
funkcijo opravlja samo štiri ure.
Naše mnenje je, da bi mestna
občina morala imeti profesional-
nega župana. Tudi ta odločitev in
sprejetje sklepa sveta v samem
bistvu ruši avtoriteto županstva
kot oblastne institucije. Prenaša -
in to vso mandatno obdobje -
funkcije župana na svetnike, ki so
bili izvoljeni na listah, torej ne-
posredno. Oblastno avtoriteto
dobi nekdo, ki mu je volilno telo
ni dalo. Po našem mnenju se to
lahko dogaja zaradi nedorečene
zakonodaje in neodgovornega
odnosa predlagatelja kandidata,
saj se je moral zavedati posledic
populističnih prijemov, ki pona-
vadi ne prinesejo pričakovanih
rezultatov.
In vprašanje, ki tudi ni bilo ob-
javljeno: Zakaj policijska postaja
Podlehnik ni objavila uradnega
sporočila oz. rezultatov preiskave
o storilcih škode, ki je nastala za-
radi kraje vodovodnih pip v telo-
vadnici osnovne šole Videm?
Na vprašanje cenjene novinar-
ke, kaj mislim o ptujskem gospo-
darstvu, sem odgvoril, da v nas-
lednjih letih ne vidim razlogov za
optimizem niti v industriji niti v
kmetijstvu. Nekatere poteze v
kmetijstvu bodo imele dolgo-
ročne posledice, saj bodo z njimi
nekatera območja celo demograf-
sko degradirana. Brez večjih pro-
blemov bodo samo podjetja, za-
vodi, razni biroji, ki se financira-
jo iz proračuna.
Predsednik OZ DS Ptuj:
Ignac Vrhovšek
KRŠENJE
KOLEKTIVNE
POGODBE V TALUMU
Neodvisni Sindikati Slovenije
sporočajo, da prihaja v podjetju
TALUM v Kidričevem do
kršitve splošne kolektivne po.
godbe. Vodstvo podjetja je ne
upošteva v smislu priznanja
plačanih ur sindikalnemu pred-
stavniku - funkcionarju za delo
v predsedstvu NSS. Članu pred-
sedstva dovoljuje za delo v pred-
sedstvu koriščenje le lastnega
rednega letnega dopusta, kot se
je to dogodilo 31. marca 1995 pri
podpisu socialnega sporazuma
med Vlado R Slovenije, GZ Slo-
venije in sindikati.
V omenjenem podjetju so se že
večkrat pojavile podobne
nevšečnosti, tako da smo pričeli
razmišljati, da ima vodstvo dvoj-
na merial za sindikate, saj ZSSS v
podjetju dovoljuje profesionalno
opravljanje sindikalnega dela,
medtem ko NSS ne priznava na-
josnovnejših pravic, ki pripadajo
po SKP. Ali je problematika v
tem, da NSS sestavlja članstvo, ki
ni komunistično opredeljeno?
Lidija Leber
f CDNIK -26. APRIL 1995
POSLOVNA SPOROČILA - 17
18 - OGLASI IN OBJAVE
26. APRIL 1995- TEDNIK

f EDNIK -26. APRIL 1995
OGLASI IN OB.TAVE - 19
PTUJ / JURIJEV SEJEM 1995
Manis^pijaf ^ manj obiskovdiev
Letošnji Jurijev sejem, kije tokrat po dolgem času spet po-
tekal na sam god svetnika, v ponedeljek, 24. aprila, je bil
spoznavno manj obiskan kot v minulih letih. Že kratek
sprehod po nekaterih ptujskih ulicah, ki so bile včasih polne
obrnikov, kramarjev in obviskovalcev od blizu in daleč, je
potrjeval vtis, daje kljub suhemu in toplemu sončnemu dne-
vu prišlo manj obiskovalcev kot običajno na semanji dan,
zagotovo pa je bilo manj tudi sejmarjev.
Zgodba iz minulih let se je do
neke mere vendarle ponovila,
saj so se med sicer redkimi pro-
dajalci izvirne domače obrti,
predvsem med nekaj lončarji,
sodarji, lectarji, medičarji,
kovači, izdelovalci suhe robe in
lesenega orodja, čevljarji in
vrvarji, tudi tokrat vsiljevali
kramarji - prodajalci
ponošenih in včasih že skoraj
neuporabnih in zato smešno
poceni oblačil in obutve.
Novost so bili po videzu kitaj-
ski prodajalci, ki so poleg
značilne kitajske galanterije pro-
dajali tudi nekaj izdelkov iz zna-
menite kitajske svile in tigrovo
mazilo. Precej pozornosti (in za-
gotovo tudi kupcev) so pritegnili
prodajalci, ki so ponujali orehe
po 660, suhe marelice po 500 in
suhe slive po samo 400 tolarjev.
Ne samo da so ti artikli v naših
trgovinah vsaj enkrat dražji,
tudi kvalitetno so bili na sejmu
neprimerljivo boljši od tega, kar
je običajno možno kupiti pri nas.
Sicer pa ni bilo nobenih dru-
gih pozornosti vrednih poseb-
nosti - pač sejem kot sejem, ko se
ti vse bolj vsiljuje stari pregovor:
Ko imajo norci denar, pametni
tržijo!
-OM
PTUJ / PROMETNI (NE)RED V MESTU
Po proznUbJh prakiranie po novem
v skrbi za izboljšanje prometnega
reda v Ptuju so upravni organi,
odgovorni za to področje, pripra-
vili nekaj novosti, ki bodo po
prvomajskih praznikih neprijet-
no presenetili predvsem tiste raz-
vajene voznike, ki so kljub prepo-
vedim in ustrezni prometni signa-
lizaciji vse pogosteje parkirali
tudi v ožjem mestnem jedru Ptuja.
S 3. majem prične veljati predpis o
organiziranju parkiranja in pobi-
ranju parkirnine za parkiranje na
določenih mestih v nekaterih pre-
delih Ptuja. Omenjeni predpis
določa, da bo odslej ob plačilu
parkirnine možno parkirati na
parkirišču med Potrčevo cesto in
avtobusnim postajališčem od po-
nedeljka do petka od 7. do 19. ure,
ob sobotah pa med 7. in 13. uro. V
tem času bo organizirano parki-
ranje in pobiranje parkirnine tudi
v Slomškovi ulici od križišča z
Raičevo ulico do Slovenskega trga
in v Miklošičevi ulici od Mestne
hranilnice    do    križišča    s
Slomškovo ulico.
Za stanovalce to ne pomeni bist-
venih novosti, saj bodo lahko še
naprej nemoteno vozili in parki-
rali brez omejitev. Dostava v loka-
le bo dovoljena le vsak dan do 8.
ure zjutraj ter čez dan med 12. in
13. uro, vendar bo brezplačna le
do 15 minut. V nasprotnih prime-
rih bo tudi za dostavo veljalo
plačilo parkirnine po običajnih
pogojih.
-OM
Kulturni križem
Iu*ažem
PTUJ # Na mladinskem od-
delku Knjižnice Ivana Potrča
bo 3. maja pravljična ura za
šolske, 4. maja pa za predšol-
ske otroke.
PTUJ • V petek, 5. maja, bo
v pravljični sobi mladinskega
oddelka Knjižnice Ivana
Potrča ob 17. uri literarni po-
poldan z Milanom Deklevo,
ob 20. uri pa bo v gledališki
kleti literarni večer z Mila-
nom Deklevo.
PTUJ • V sredo, 10. maja, bo
gostovala v gledališču Drama
SNG iz Ljubljane z Boyerjevo
predstavo Ali bog laja, in sicer
ob 16. uri za mladinski abon-
ma, ob 19.30 pa za izven.
PTUJ • V petek, 12. maja, bo
ob 19.30 v gledališču koncert
Pihalnega orkestra Ptuj, gost
večera pa bo vojaški pihalni
orkester iz ZDA.
PTUJ # V soboto, 13. maja,
bo ob 19. uri v narodnem
domu koncert ptujskega no-
neta območne obrtne zborni-
ce z gosti z Raven na
Koroškem.
PTUJ • Na mladinskem od-
delku Knjižnice Ivana Potrča
Ptuj je do 17. maja na ogled
razstava Bologna po Bologni,
ki je posvečena svetovni raz-
stavi otroške in mladinske li-
terature.
PTUJ # V dominikanskem
samostanu je do konca junija
odprta razstava Amfora.
PTUJ # V restavraciji Ribič
v Ptuju so v nedeljo odprli
razstavo del Rozine Sebetič.
Na ogled bo ves maj.
PTUJ # V razstavnih prosto-
rih gradu je odprta razstava
Tudi na Ptuju smo igrali te-
nis.
PTUJ # V Miheličevi galeri-
ji je še odprta razstava Mitolo-
gija Žoharjevega kurenta.
UNZ MARIB0R7 PROMETNA VARNOST V LETU 1994
Na cestah me slabše
v letu 1994 se je na cestah z
območja Uprave za notranje
zadeve Maribor zgodilo 1.263
prometnih nesreč, v katerih je
umrlo 93 ljudi, 1.497 udeležen-
cev pa je bilo huje ali lažje ran-
jenih. Primerjava s podatki iz
leta '93 pove, da se je takrat na
omenjenem območju pripetilo
1.122 (12,6 odstotkov manj)
prometnih nesreč, v katerih je
umrlo 81 udeležencev (6,9 od-
stotkov manj), 1.384 (13 odstot-
kov manj) pa jih je bilo huje ali
lažje poškodovanih.
Povečanje števila prometnih
nesreč, smrtnih žrtev in v nes-
rečah poškodovanih pripisujejo
predvsem človeškemu faktorju.
Med vzroki nesreč so na prvem
mestu neprilagojena hitrost, ne-
pravilni premiki z vozili, neu-
poštevanje pravil prednosti, ne-
pravilna stran vožnje, neustrez-
na varnostna razdalja, neprevid-
no naložen tovor itd. Ce dodamo
še vse slabše stanje cestišč in šte-
vilne hibe na starejših avtomobi-
lih (izrabljeni avtoplašči, iz-
rabljene zavorne obloge, dotraja-
ni krmilni sistemi itd), potem
boljšega stanja niti ne moremo
pričakovati.
Posebej vzbuja skrb vse večja
udeležba otrok in mladostnikov
v nesrečah. V letu 1994 je bilo v
434 prometnih nesreč ude-
leženih 496 otrok in mladostni-
kov. Na cestah je ugasnilo 21
mladih življenj - kar 13 več kot
leta 1993. Med mladimi žrtvami
je bilo lani 8 potnikov v osebnih
ali drugih vozilih, 7 pešcev, 3 ko-
lesarji, motorista in voznik kole-
sa z motorjem. Huje ali lažje tele-
sno poškodovanih je bilo 88 mla-
dih potnikov.
Za udeležence v prometu s
širšega ptujskega območja je po-
memben in obenem zaskrbljujoč
tudi podatek, da je po številu
prometnih nesreč nekdanja
ptujska občina na nezavidljivem
drugem mestu v Sloveniji, saj je s
1.360 prometnimi nesrečami v
lanskem letu takoj za maribor-
sko občino, kjer se je lani pripe-
tilo 3.576 prometnih nesreč. Na
tretjem mestu je občina Sloven-
ska Bistrica s 631 nesrečami, na
četrtem Pesnica s 415 nesrečami,
na petem Lenart s 301 nesrečo,
na šestem mestu Ormož, kjer se
je lani pripetilo 251 nesreč, na
sedmem občina Ruše, kjer je bila
201 prometna nesreča, itd.
Nekoliko bolj optimistični so
podatki, ki govorijo o
zmanjšanju števila prometnih
nesreč s pobegom. V lanskem
letu so na območju UNZ Mari-
bor obravnavali 715 takih pri-
merov, predlani pa enkrat več,
kar 1.528. Razveseljivo je tudi
dejstvo, da so lani policisti izsle-
dili 73 odstotkov pobeglih voz-
nikov - 526 primerov.
Kljub povečani preventivni
dejavnosti policajev so pri kon-
troli cestnega prometa lani
obravnavali 32.169 najraz-
ličnejših kršitev cestnopromet-
nih predpisov. Poleg rednih
kontrol v prometu so izvedli 18
varnostnih akcij ter 76 poostre-
nih nadzorov v prometu
predvsem z namenom ugotavlja-
ti hitrost vozil in morebitno al-
koholiziranost voznikov.
Vzpodbudno je, da so lani odre-
dili ugotavljanje alkoholizora-
nosti z alkotestom pri 14.609
voznikih in da je bil alkotest po-
zitiven le v 4.598 primerih (31,5
odstotkov). Te rezultate pozna-
valci pripisujejo kombinaciji
občutno zvišanih kazni za
tovrstne kršitve in osveščanja
voznikov.
-OM
ČRNA KRONIKA
MOTORIST SE JI HUDO RANIL
Prejšnji ponedeljek, 17. aprila, ob
13.30 se je po regionalni cesti skozi
naselje Podvinci pri Ptuju peljal z
motornim kolesom Aleksander Š.
iz Spuhlje. V ostrem ovinku je za-
peljal na bankino, kjer je padel in se
hudo ranil.
Z MOTORNIM KOLESOM
V JAREK
V sredo, 19. aprila, okoli 18. ure
se je po lokalni cesti skozi naselje
Mostečno pri Makolah peljal z mo-
tornim kolesom 16-letni M.G. iz na-
selja Pečke. V ostrem levem ovinku
je zapeljal na drugo stran cestišča
in zdrsnil v jarek. Pri tem sta se sam
in njegov sopotnik, prav tako 16-let-
ni A.L.tiudo ranila.
SOPOTNIK UMRL NA KRAJU
NESREČE
Po regionalni cesti proti Studeni-
cam je v petek, 21. aprila, okoli 21.
ure vozil osebni avto Jurij Graf iz
Spodnjih Poljčan. V ostrem levem
ovinku zunaj naselja Studenice je
zapeljal na bankino, od tam pa na
travnik, kjer je avto vrglo v zrak,
treščil je v drevo in potem obstal v
potoku Mlamona. V nesreči je bil
voznik Jurij G. hudo ranjen, njegov
sopotnik 53-letni Blaž Kotnik z Dol-
gega Vrha pri Poljčanah pa je zara-
di poškodb na kraju nesreče umrl.
PEŠEC UMRL, MOPEDISTKA
ODPELJALA
V soboto, 22. aprila, nekaj pred
polnočjo se je po cesti od Hajdoš
proti Slovenji vasi peljala s kolesom
z motorjem Ljubica P. s Pobrežja,
občina Videm pri Ptuju. Pri hiši Haj-
doše št. 16 je z mopedom trčila v
domačina, 56-letnega Ladislava
Požgana. Oba sta padla. Mopedist-
ka je vstala in odšla proti Slovenji
vasi, Ladislav Požgan pa je zaradi
hudih poškodb glave umrl na kraju
nesreče. Mopedistko so policisti že
čez slabo uro izsledili v Slovenji
vasi.
V PREPIRU USTRELIL ZETA
Na dvorišču domačije v Malahor-
ni 22/a pri Slovenski Bistrici se je v
četrtek, 20. aprila, okoli 8.30 vnel
prepir med 54-letnim Stanislavom
V. in njegovim zetom, 32-letnim
Jožefom Vidmarjem. Zet naj bi bil
tasta grobo žalil in mu grozil. Sta-
nislav je pobegnil, Jože pa je baje z
desko v rokah stekel za njim, našel
Stanislava, ki se je skril v gospodar-
skem poslopju, ga še naprej žalil in
mu grozil. V tem je Stanislav poteg-
nil iz žepa predelno plinsko pištolo
in ustrelil. Krogla je Jožeta zadela v
prsi in ga tako hudo ranila, da je
izkrvavel na kraju dogodka. Stanis-
lava V. so policisti pospremili do
preiskovalnega sodnika.
OSUMLJENI
ZAVAROVALNIŠKIH GOLJUFIJ
Delavci kriminalistične službe
UNZ Maribor so v sredo, 19. aprila,
privedli pred preiskovalnega sod-
nika Okrožnega sodišče v Maribo-
ru šesterico osumljenih zavaroval-
niških goljufij. Osumljeni so moški
od 22 do 34 let, in sicer Ivan Z. iz
Makol, Igor Ž., Anton F., Sebastijan
M. in Dušan D. iz Slovenske Bistrice
ter Ivan G. iz Ptuja. Vseh šest je ute-
meljeno osumljenih storitve kazni-
vih dejanj tako, da so uprizarjali
namišljene prometne nesreče, za-
radi katerih so jim potem zavaroval-
nice izplačevale večje vsote
odškodnin. Seveda je bilo treba
prej ponarediti listine, overiti lažno
vsebino in podobno. Osumljeni so
tudi storitve kaznivega dejanja hu-
dodelskega združevanja.
ZGOREL DELOVNI STROJ
v nedeljo, 23. aprila, dopoldne je
sredi Slovenske Bistrice nastal
požar na delovnem stroju za valjan-
je asfalta. Valjar je v celoti zgorel,
poškodovane pa so tudi izložbe in
fasade treh hiš na Trgu svobode.
Po oceni je škode za 16 milijonov
tolarjev. Vzroke požara policisti še
raziskujejo.
IZ KAPELE ODNESEL SVEČNIKE
Konec prejšnjega tedna je nez-
nanec vlomil v kapelo v Brengovi,
Cerkvenjak, občina Lenart. Ukra-
del je pozlačena svečnika, vredna
80.000 tolarjev.
RODILE SO - ČESTITAMO:
I lizabeta Selinšek, Ločki
Vrh 57, Destrnik - Ines; Darja
Milic, Ul. 5. prekomorske 11,
Ptuj - Pio; Marjeta Zupanič,
Markovci 28/a, Markovci -
Valentina; Petra Hriberšek,
Volkmcrjcva 1 I, Ptuj - Tonjo;
Scbiha KaIcndcr. Krajgcrjcva
liK Kidričevo - liriiino; Maja
Zmrzlak, Orešjc 64, Ptuj -
Ano; Frančiška Slana, Vito-
niarci 5.^/a. Vitomarci - dekli-
co; Evclina Male, Ptujska 43,
Pragersko - Rcbcko; Olga
Lcndero, Apače 104, Lovrenc
- Jureta; Zvonka Grančcr,
Turno 25, Gorica pri Slivnici -
r-lorijana; Marija Korcz, Zg.
S\cča 14, Slopcrcc - dečka;
Aiulrcja Martincc, Komarska
4(1, Pciiijaiicc - Janjo; Marija
Petrovič, l.očki Vrh 56,
Destrnik - deklico.
POROKE - PTUJ: Vladimir
Šuiinbergcr, Gajcvci 25/a, in
Irena Kolarič, Spuhlja 52;
Prane Bele in Danica Buto-
len. Dobrina 6; Štefan Rado-
lie. Zlatoliejc 119, in Danica
Smolinger, Lovrenc na Drav-
skem polju 90; Srečko Godec,
Dragonja vas 21, in Zvezdana
Zajšek. Kraigherjeva ul, 14,
Ptuj; Janko Slatič in Tončka
Poeajt, Podvinci 66/a; Janez
Tominc in Alojzija Marinič,
Zgornja Pristava 12; Janko
Kclc in Ana Tetičkovič, Pris-
tava 35; Aleksander Veselko,
Maroltova ul. 3, Ljubljana, in
Barbara Medved, Linhartova
ul. 6, Ptuj; Darko Černezel in
Barbara Šmigoc, Lancova vas
25; Miran Satler, Zagrebška
C 121, Ptuj, in Vesna Horvat,
Kvedrova ul, 4, Ptuj; Miran
Pukšič, Nova vas pri Ptuju 62,
Ptuj. in Renata Florjanič,
Mezgovci ob Pesnici 44.
UMRLI SO: Marija Gotvajn,
rojena Trstenjak, Pavlovski
Vrh 18.:-: 1915 - t 16. aprila
1995; Anton Kekec, Bukovci
157/a, 1935 - 1 15. aprila
1995; Elizabeta Žebula,
Volkmerjeva c. 10, Ptuj,
1916-117. aprila 1995; Alojz
Cimperman, Čarmanova ul.
9, Ptuj, 1931 -1 17. aprila
1995; Anion Kukovec,
Krčevina pri Ptuju 77, Ptuj, -I-
1911 - t 16. aprila 1995; Tere-
zija Kreč. rojena Vajda. Slo-
, venska c. 44. Središče ob Dra-
I vi,:-: 1928 -t 16. aprila 1995;
' Marjeta Žunko, rojena Forst-
narič. Spodnja Hajdina 113,
1940-t 19. aprila 1995; Neža
Fidler, rojena Van, Pobrežje
110, 1908-119. aprila 1995;
Zora Cestar, rojena Kukman,
Vieava 7. Ptuj,--i^ 1905 -t 19.
i aprila 1995.
Srednješolski center -
Gimnazija Ptuj se zahval-
juje vsem, ki so omo-
gočili letošnje kultur-
niško srečanje gimnazij-
cev Slovenije, ki je bilo
ob koncu prejšnega ted-
na v Ptuju.
Organizacijski odbori
f EDNIK -26. APRIL 1995
OD TOD IN TAM-21
POLENŠAK / OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Ohranianfe tradiciie
i. skrb z. rep. .k.lie
y nedeljo popoldne se je 56 od 86 članov turističnega društva Polenšak udeležilo volilno-
programskega občnega zbora. Dosedanja predsednica društva Frida Brenčič je po dvelet-
nem predsednikovanju in 24-letnem članstvu v upravnem odboru za nekaj časa izpregla.^
2animivo je, da so društvo v
dosedanjem 32-letnem delovan-
ju zmeraj vodile ženske: četrt
stoletja je bila na čelu Mimica
5egula, za njo je prišla Stanka
jCovačič, leta 1993 pa Frida
Brenčič. Člani so v nedeljo sicer
podprli kandidaturo Jožeta Mun-
de, vendar je ta predsednikovan-
je zaradi obremenjenosti moral
odkloniti. Zato bodo novega
predsednika izvolili na eni pri-
hodnjih sej novega 13-članskega
upravnega odbora.
•Nedeljski občni zbor TD Po-
lenšak je pomemben tudi zato, ker
se ga je prvič udeležil predsednik
Turistične zveze Slovenije dr.
Marjan Rožič, prišli pa so tudi
Anton Rous, predsednik Maribor-
ske turistične zveze in podpred-
sednik Turistične zveze Slovenije,
Janez Pograjc, podpredsednik
Mariborske turistične zveze, Al-
bin Pišek, predsednik turis-
tičnega društva Ptuj, in Anton Ve-
likonja, župan nove občine Dor-
nava, kamor po reorganizaciji lo-
kalne samouprave spada Polenšak
in kjer so pred kratkim ustanovili
drugo turistično društvo - TD
Dornava, ki si bo prizadevalo za
ohranjanje in prenašanje navad in
običajev liikarije.
Dosedanja predsednica TD Po-
lenšak Frida Brenčič je v strnje-
nem in akcijsko naravnanem
poročilu na kratko predstavila
dveletno delovanje. V letu 1993 in
1994 so se člani največ ukvarjali s
čiščenjem okolice doma, kraja in
širšega okolja, organizirali tradi-
cionalni praznik žetve z razstavo
kruha in pogač ter tekmo žanjic,
veliko pa so naredili tudi v turis-
tičnem domu, kjer se ne srečujejo
več samo člani turističnega
društva, temveč tudi drugi. V vseh
akcijah, ki so jih izvajali, so si pri-
zadevali za razvoj kraja, za boljše
življenjske in bivalne razmere ter
da bi v kraj prišlo čimveč ljudi od
drugod. Leta 1993 so organizirali
tudi razstavo velikonočnih jajc
pod naslovom Pisanke na Po-
lenšaku. Tega leta so sprejeli pova-
bilo Mariborske turistične zveze
in se z dobrotami domače kuhinje
udeležili sejma Gost-tour v Mari-
boru. Sodelovanje je imelo za
društvo predvsem promocijski
značaj.
STALNA RAZSTAVA
STARIN
Aprila lani so organizirali prire-
ditev ob 30-letnici turističnega
društva. Program je pripravila taj-
nica društva Tončka Rojht. V tu-
rističnem domu pa so pričeli ureja-
ti podstrešje, kjer nameravajo ure-
diti muzej starin. V kletnih prosto-
rih so postavili drugo krušno peč
in uredili dva prostora. Ob tem so
poskrbeli tudi za nekatera promo-
cijska obeležja društva: izdelali so
papirno vrečko z likom žanjice in
priponko. Čeprav jim za dokončno
ureditev podstrešja manjka še veli-
ko denarja, večje težave pričakuje-
jo pri zbiranju starih predmetov,
ki jih želijo razstaviti v obliki stal-
ne razstave odprtega značaja. Pri
postavitvi pričakujejo pomoč stro-
kovnjakov.
Praznik žetve ostaja tradicija, ki
jo želijo nadaljevati tudi v bodoče
ob upoštevanju nekaterih iz-
boljšav. Akcije čiščenja okolja
bodo razširili na celo leto, kljub
prizadevanjem pa se onesnaževan-
je okolja povečuje. Kraj potrebuje
več posod za smeti in tudi razširi-
tev odvoza smeti, ki naj zajame
širše območje. Letošnji praznik
žetve s tradicionalno razstavo kru-
ha in pogač bo 15. in 16. julija. Že
od leta 1993 pa čaka na ureditev
večnamenski prostor ob domu, ki
naj bi ga asfaltirali.
Gostje občnega zbora so članom
turističnega društva Polenšak iz-
rekli veliko pohvalnih besed za do-
sedanje delo, kar naj jim bo tudi
spodbuda za bodoče delo. Dr. Mar-
jan Rožič je med drugim povedal,
da je v Sloveniji malo turističnih
društev, ki se lahko ponašajo s svo-
jimi domovi. Pomen polenškega je
toliko večji, ker je nastal ob veli-
kanskem trudu in naporu članov.
Dom na neki način izraža slogan
Turizem smo ljudje.
V Sloveniji imamo dve veliki
prednosti za razvoj turizma: prva
je narava, ki jo moramo čuvati in jo
s turizmom bogatiti, ne uničevati,
druga so ljudje s svojimi prizade-
vanji, delovnostjo in ustvarjal-
nostjo. Turistično društvo Po-
lenšak je eno najdejavnejših med
340 v Sloveniji. Urejanje okolja je
v prvi vrsti skrb zase, za novo kva-
liteto življenja, če pa je kraj lepo
urejen, je zanimiv tudi za obisko-
valce. Letos naj bi Slovenijo obi-
skalo za dvajset odstotkov več gos-
tov kot jih je bilo lani. Marjan
Rožič je še povedal, da je izredno
vesel, da se je občnega zbora ude-
ležil župan Anton Velikonja. S
tem je dokazal, da je tudi lokalna
samouprava naklonjena razvoju
turizma, turističnemu društvu in
turističnim aktivnostim.
Dr. Rožič pa v nedeljo Po-
lenšanom ni mogel obljubiti de-
narja za dokončno ureditev turis-
tičnega doma, ker je tudi Turis-
tična zveza Slovenije brez denarja.
Obljubil je le, da se bo potrudil pri
iskanju sponzorjev.
Janez Pograjc je članom pripo-
ročil, naj pritisnejo na poslance, da
naj čimprej sprejmejo zakona o tu-
rizmu in turističnih društvih, ki
mora zagotoviti vire financiranja
za ljubiteljsko dejavnost.
V novem obdobju bo polenško
TD vodilo pomlajeno vodstvo - v
upravnem odboru, ki so ga izvolili
v nedeljo, je tretjina novih članov.
Novega predsednika bodo izvolili
na eni prihodnjih sej upravnega
odbora, tajnica je postala Milena
Sire, blagajno pa bo še naprej vodi-
la Stanka Kovačič.
Za nadaljnji turistični in si-
ceršnji razvoj kraja pa so pomemb-
ni tudi načrti domačega gostil-
ničarja Stanka Šegule, ki nadgra-
juje gostilno. Urediti namerava
dva apartmaja in osem dvopos-
teljnih sob s skupno dvajsetimi
ležišči. Ker gre za obsežen projekt,
ni pričakovati, da ga bo lahko v
kratkem uresničil, pomembno pa
je, da je pričel.
^MG
DOMAČA ZABAVNA GLASBA / DESET USPEŠNIH LET

Pred desetimi leti se je na festivalu v Ptuju pojavil ansambel Štajerskih sedem iz Slo-
venskih Konjic. Že na svojem prvem festivalskem nastopu je opozoril nase in od stro-
kovne komisije dobil zlato Orfejevo značko ter jo pozneje še petkrat ponovil.
štajerskih 7 je eden naj-
boljših ansamblov, ki so nasto-
pali v Ptuju, in je tudi danes
med najboljšimi slovenskimi
ansambli, ki se poklicno ukvar-
jajo z zabavno glasbo. Že vrsto
let uspešno nastopa v tujini.
Poleg domače glasbe izvrstno
izvaja zabavno glasbo, veliko pa
se ukvarjajo tudi z vokalom in
njihovo večglasno petje je zelo
dopadljivo in tudi z njim žanje-
jo aplavze doma in v svetu.
Svojo desetletnico so letos obo-
gatili še na festivalu Slovenske
polke in valčki v Vinski Gori, ki
ga je organizirala Televizija Slo-
venija, saj je bila skladba Robija
Smolnikarja Ranjeno srce v nji-
hovi izvedbi izbrana za najboljši
valček od dvanajstih radijskih
postaj, pa tudi strokovna komisi-
ja je tej skladbi prisodila naj-
boljši aranžma. _
Štajerskih 7 na lanskem, jubilejnem festivalu v Ptuju.
Foto: Langerholc
Svoj jubilej bo ansambel pros-
lavil na številnih nastopih, 19.
maja pripravljajo glasbeno prire-
ditev v Slovenskih Konjicah,
poslušali pa ga bomo tudi na
letošnjem festivalu v Ptuju.
•oL
PTUJ / V TERMAH SE NADEJAJO DOBRI TURISTIČNI SEZONI
Dvesto       k#p«il€W^
v ptujskih Termah, kjer so v zadnjih letih veliko naredili pri razširitvi in izboljšanju
ponudbe, od letošnje turistične pogače pričakujejo precej: dosegli naj bi štirideset
tisoč nočitev, število kopalcev pa naj bi se približalo številki dvesto tisoč. Razvojni
načrti pa trenutno mirujejo.
KOPALNA SEZONA OD
SREDE JUNIJA
Direktorica Slavka Gojčič je
prepričana, da so številke realne.
V prvih treh mesecih se je v no-
tranjih bazenih kopalo 30 tisoč
kopalcev, nočitev pa je bilo tri
tisoč. Do več in zadovoljnih gos-
tov naj bi prišli s številnimi iz-
boljšavami. Pred novo sezono so
preuredili bungalove, v apart-
majskem naselju pa je ponudba
oziroma standard že od začetka
obratovanja v okviru višjega ce-
novnega razreda. Do začetka
maja bodo uredili zunanjo teraso
za sončenje v notranjem kopa-
liškem kompleksu. S tem bodo
predvsem ustregli starejšim in
zahtevnejšim gostom, ki si priza-
devajo za svoj mir in sprostitev.
Z ureditvijo terase za sončenje
rešujejo dva problema: potrebe
starejših in zahtevnejših kopal-
cev, poleg tega pa jim sezone ni
potrebno začeti že maja in junija,
ko je kopalcev zelo malo, stroški
pa so izredno visoki.
VALOVALNA NAPRAVA V
REKREACIJSKEM BAZENU
Največje napore pa v letošnjem
letu vlagajo v zunanji rekreacij-
ski bazen, v katerem bodo na-
mestili napravo za valovanje.
Tako bodo ob Čateških toplicah
edini s tovrstnim bazenom. Skok
v poletno kopalno sezono bodo
začeli junija z veliko celodnevno
prireditvijo z znanimi glasbeni-
mi in zabavnimi gosti.
Povečano število gostov nare-
kuje ureditev parkirišča.
Zdajšnjega ob novih zmogljivos-
tih bodo gramozirali in uredili
dodatna parkirna mesta. Da bi
bili za goste še bolj privlačni,
bodo zasadili čez deset tisoč cvet-
lic. Nočno kopanje bodo uvedli v
vseh bazenih, tudi v olimpij-
skem. Precej računajo tudi na
prireditve, uvedli bodo trampo-
line, vesoljske krogle, polete z
balonom. Odbojke na pesku ne
morejo organizirati, ker se boji-
jo, da bodo mivko kopalci pre-
nesli v bazene. Pesek obremenju-
je fdtre in tudi kvari estetski vi-
dez bazenov, zato bodo odbojko
prenesli na igrišče zunaj ograje
kopališkega kompleksa. Druga
športna igrišča - tenis, košarka,
mini golf, mali nogomet, trim in
otroško igrišče - pa čakajo, da jih
gostje uporabijo. S cenami ne
bodo pretiravali, skušali bodo
obdržati zdajšnjo raven. Marca
so jih sicer povečali, s tem da je
bilo to prvo povišanje po lan-
skem juniju. Marca so tudi uki-
nili obvezno uporabo kopalnih
kap v notranjih bazenih. Če ^a
gostje želijo, jih lahko nosijo. Se
vedno pa vztrajajo pri tem, da
gostje pred uporabo bazenov sto-
pijo pod prho. Tega nekateri še
vedno nočejo upoštevati. V no-
tranjih bazenih se je po novem
mogoče kopati do 21. ure vsak
dan v tednu. Tako bo tudi v po-
letni sezoni.
VODA BAKTERIOLOŠKO
NEOPOREČNA
Foto:OM
Kakovost vode v Termah je po-
gosto tema pogovorov med ko-
palci. Direktorica zatrjuje, da ka-
kovost vode redno spremljajo in
nadzorujejo. V notranjih baze-
nih uporabljajo za to naprave z
avtomatskim beleženjem
količine klora v vodi, potenciala
redox (zmogljivosti vode) in
vrednosti pH, enkrat tedensko
pa opravijo tudi bakterijsko in
kemično analizo vode. Vsi dose-
danji rezultati analiz kažejo, da je
bila voda v bazenih bakterijsko
neoporečna. Z rezultati so zado-
voljni. Ob konicah pa se pozna,
da je voda "utrujena" - takrat je
bolj gosta. Ta gostota marsikoga
moti, saj misli, da je voda umaza-
na.
V tem letu naj bi v Termah na-
daljevali gradnjo. Prva etapa no-
vega turističnega naselja je
končana, slediti bi ji morale
nove. Sedaj vsi načrti mirujejo
tudi zaradi tega, ker lastnik
(Kmetijski kombinat) ne ve,
kako se bodo lastninile. Nova fi-
zioterapija je nujna, če se želijo
razvijati in na tem področju po-
nuditi več.
OSEK / MOTOKROS

Motokros postaja najzanimivejša
športna panoga v Slovenskih gori-
cah, bi lahko na kratko povzeli be-
sede Stanka Vidiša st., zagnanega
motokrosističnega delavca in med-
narodnega funkcionarja v tem
športu. Na velikonočni ponedeljek
se je namreč že drugič letos na sta-
dionu v Oseku zbrala vsa slovenska
in mednarodna motokrosistična
elita v razredih do 250 ccm in do 80
ccm in tokrat prvič tudi priko-
ličarji. Gledalci, teh je bilo 3500, so
bili nad prikazanim znanjem in
drznostjo tekmovalcev izredno
navdušeni - in prašni, kar daje
temu športu še poseben čar. Kdor
se tega boji, je tako ali tako raje os-
tal doma in igral šah.
Tudi Stanko Vidiš st. je bil nad ce-
lotno organizacijo prireditve zadov-
oljen: "Ni treba posebej poudarjati,
da postaja motokros v Slovenskih
goricah najmočnejša športna pano-
ga; sicer ne po tekmovalnih rezulta-
tih, čeprav imamo nekaj tekmoval-
cev v samem vrhu, ampak po zani-
manju gledalcev in kakovosti orga-
nizacije prireditve. Zadnji dve dirki
v Oseku sta lepo pokazali, da je zani-
manje izredno, saj nam je na stadion
uspelo privabiti dobrih 7000 gledal-
cev, tako da nismo zaman dobili
priznanja AMZS. Pohvaliti je po-
trebno tudi krajane Oseka, ki se zelo
prizadevno vključujejo v pripravo
prireditve."
Na dirkališču je bilo opaziti kar ve-
liko "pomembnih glav": prišla sta
Marjan Podobnik in Zmago Jelinčič,
pa tudi občinski veljaki Milan Gum-
zer. Avgust Zavernik, direktorja le-
narške tovarne pokroviteljice. Tone
Rous, sekretarja AMZS...
"Predvidoma je bila to zadnja
letošnja dirka pod okriljem FIM-e
na tem dirkališču, imamo pa še kon-
tinentalno dirko A-klase za članice
držav Evrope v jeseni. Seveda pa
bodo potekale druge aktivnosti, s ka-
terimi bo AMD Mototurist skušalo
pokriti velik dolg iz lanskega leta, ko
smo imeli velike investicije na infra-
strukturi dirkališča: naredili smo
vodovod, električno napeljavo za TV
prenose in 12 telefonskih vodov za
24 dvojčkov. Skušali se bomo dogo-
voriti z banko, da bi dolg lahko por-
avnali šele prihodnje leto, ko imamo
4. in 5. maja na sporedu dirko evrop-
skega prvenstva do 250 ccm. Ta dir-
ka bi se tudi dala vključiti v priredit-
ve ob 800. obletnici prve omembe
Lenarta, lahko bi pripravili pravo
borzo turizma in še veliko imamo
idej, ki so vse uresničljive, le če nas
bodo podprli in nam pomagali na
pravem mestu - na občini torej. Prav
tako pa bomo že jeseni kandidirali za
dirko svetovnega prvenstva v letu
1997, kar bi bil za nas še poseben iz-
ziv."
Rezultati: do 250 ccm: 1. Jani Si-
tar (Proton Racing Team) 37 točk; 2.
Sašo Kragelj (Banex) 37 točk; 3. Gaj-
ser (Orehova vas) 26 točk; 4. Roman
Jelen (Mototurist) 21 točk; 5. Gian-
luca Sartore (Italija) 21 točk...; do 80
Ko se v Oseku požene po progi toliko kvalitetnih tekmovalcev,
atraktivne vožnje ne izostanejo.
ccm: 1. Sebastjan Kern (HMP Lem-
berg) 40 točk; 2. Alojz Fortuna
(AMD Šentvid) 32 točk; 3. Rok Sitar
(Sitar Pneumatic Team) 32 točk; 4.
Tadej Korošak (AMTK Radenci) 23
točk; 5. Gregor Mede (MX Šport) 23
točk ...; prikoličarji: 1. Miloš Černy
in Vladislav Gabor (Češka) 40 točk;
2. Ladislav Chromy in Josef Pribyl
(Češka) 34 točk; 3. Z. Szemes in V.
Szemes (Madžarska) 30 točk; 4. Jurij
Kožar in Jožef Lukinovič (Sloveni-
ja) 26 točk.
•» Aleš Lipko
22 - ZA RAZVEDRILO

26. APRIL 1995 - TEDNH{
f CDNIK 26. APRIL 1995
ZA KRATEK CAS-23
•c^Mladi dopisniki
POŽAR
v četrtek, 30. marca, je ob 18.30
uri nastal požar na naši osnovni
šoli. Zagorelo je na podstrešju.
Poklicali so gasilce. Bilo je več
gasilskih društev. Prišli so gasilci
s Hajdine, Sel, Ptuja in iz Tržca.
V našem razredu je nastala veli-
ka luknja. Iz razreda so odnesli
mize in stole. Uničenih je bilo
zelo dosti knjig, ker je v našem
razredu tudi knjižnica. Drugi
razredi pa niso poškodovani.
Požar so gasilci hitro pogasili.
Zdaj imamo pouk v jedilnici.
Želim si, da bi naš razred hitro
popravili in bi zopet imeli pouk v
njem.
Katja Svenšek, 2. r.
OŠSeta
PLANET JANGIMANGI
Jan, Primož, Bojan in jaz smo šli
na planet Jangi Mangi. S seboj
smovzeli pet kilogramov čokola-
de in dva litra soka. Sli smo z ve-
soljskim plovilom, ki se imenuje
leteči super pogonski avtobus.
Ko smo prišli na planet Jangi
Mangi, je bila pred nami velika
džungla. Na planet smo šli iskat
milijon dolarjev.
Šli smo iskat zaklad, ko zagleda-
mo majhnega fižoJa. Bilje rjave
barve. Vedel je, kje je zaklad.
Najprej moramo iti preko prepa-
da, nato preko reko reke Linga,
kjer je polno krokodilov, in na-
zadnje skozi vas, kjer so doma
ljudožerci. Ko smo prišli do pre-
pada, je bil tam viseči most. Šli
smo preko njega. Čez nekaj ur
smo prišli do reke Linga in jo
prečkali. Samo Bojan je skoraj
padel v reko.
Čez dva dni pridemo do vasi
Joga. Tam so bili ljudožerci. Dali
so nas v lonec in zakurili. Ko so
nas že skoraj pojedli, se je
fižolček tako močno spohal, da
so šli ljudožerci vstran. Nato smo
jim začeli metati čokolado. Padli
so v reko. In mi smo potem
srečno našli zaklad!
Vid Cenčič, 3.c.
OŠ Olge Meglic, Ptuj
POVSOD JE LEPO, A DOMA
JE NAJLEPŠE
Bile sozimske počitnice. Ati, ma-
mica, sestra in jaz smo se odpra-
vili na dolgo potovanje v
Nemčijo.
Končno smo prispeli do svojih
sorodnikov. Bili so nas zelo vese-
li.
Nekaj dni smo preživeli pri njih, a
nekega dne smo se odločili, da se
bomo odpeljali še v Belgijo. Tam
smo si želeli ogledati Atomium.
Zgrajen je iz osmih krogel, ki so
med seboj povezane s cevmi. Iz
najvišje krogle smo opazovali
okolico z daljnogledi in slikali
Bruselj.
Prišel je zadnji dan našega do-
pusta, zato smo morali odpoto-
vati nazaj v Slovenijo. Poslovili
smo se od sorodnikov in se odpel-
jali nazaj proti domu.
Katja Bezjak, 5. b
OŠ Gorišnica
NABOČU
v petek smo šli na Boč. Peljali
smo se z avtobusom do Poljčan.
Potem smo šli vsi peš. Videli smo
skalo Babo. Vodila nas je planin-
ka. Potem smo si ogledali veliko-
nočnico. Ko smo prišli do planin-
ske koče, smo malicali. Fantje so
igrali nogomet, punčke smo igra-
le badminton.
Tovarišice so se pogovarjale.
Otroci so si kupili kartico. Na
Boču smo tudi videli strupene in
zaščitene rože.
Katja Širovnik, 1. b
OŠMajšperk
MOJA PRIJATELJICA
Katjo imam zelo rada. Katja ima
lepe rjave oči. Lase ima kostanje-
ve. Dobrajc po srcu. Spoznam jo
po njeni velikosti in hoji. Kadar
se skupaj igramo, se najbolj razu-
meva. Rada bi bila zelo blizu nje,
kadarjije hudo.
Polonca Zupanič, 2. b
OŠ Hajdina
MEHANIK
Nekega dne, ko je ati oral, se mu
je pokvaril traktor. Ati je šel po
mehanika. Traktor sta odvlekla z
njive domov. Doma je mehanik
traktor razstavil. Ugotovil je, da
se je pokvarila sklopka. Morali
smo jo zamenjati. Naslednji dan
sta šla ati in mehanik kupiti novo
sklopko. Potem sta zelo hitro po-
pravila traktor.
Evgen Pulko, 2. b
OŠ Hajdina
VINSKA KLET Z VINOTEKO
V torek, 28. marca, smo si ogle-
dali vinsko klet v Ptuju. V njej
predelujejo grozdje v žlahtna
vina; to so: sivi pinot, šipon, laški
rizling, zlati rizling, beli pinot...
Klet je stara 450 let. Zgradili sojo
leta 1545. V njej dela deset ljudi,
od tega dva enologa in osem dru-
gih delavcev. V vseh prostorih je
zaposlenih šestdeset ljudi.
Največji sod v tej kleti vsebuje
40.0001itrovvina.Tričetrtkletije
lesenih sodov,četrt pa kovinskih.
V vsakem predalu je bilo pet
tisoč steklenic ene sorti vina. Na-
zadnje smo šli v polnilnico in tam
videli, kako polnijo steklenice.
Nazadnje smo odšli v lovski dom
vSela.
Aleš Planinšek, 4. c
OŠ Lovrenc
GOSPOD GLAGOL V ŠOLI
Gospod Glagol v šoli se uči,
piše, hiše riše,
odgovarja na vprašanja,
včasih kaj narobe sliši,
pa vpraša: KAJ?
Takrat se cel razred zasmeji,
učiteljica ga pogleda,
nič ne reče, le molči.
Včasih se prepira, godrnja,
ko pa kaj ne ve, mu za nohte gre,
se včasih pregovarja,
drugič pridno odgovarja.
Rekla bi, da pridno se uči.
Diana Vidovič, 2. r.
Breg Ptuj
MOJA PRVA VOŽNJA
Z LETALOM
že dolgo časa sem nagovarjala
starše, da bi se peljali z letalom, a
nikoli ni bilo časa.
Bilje miting v Moškanjcih, mine-
val je drugi, a nikoli ni prišel tisti,
ki bi me popeljal v višave. Četrte-
ga junija lani pa se mi je želja ure-
sničila. Zjutraj nisem moglaspati
zaradi misli na dolgo pričakovani
trenutek.
Tako sva se z mamico v soboto
odpravili   proti   Moškanjcem.
Okrog pol enih sva si kupili karte
ter odšli proti letalu. Tam naju je
že čakal pilot. Zraven naju so se
peljali še trije sosedje.
Letalo seje začelopremikat. Bilo
je tako, kot bi se peljali v avtomo-
bilu s praznimi gumami. Pri-
bliževali smo se koncu steze, se
obrnili ter po nekaj metrih pole-
teli. Bilo je čudovito!
Najprej smo pod seboj zagledali
Moškanjce, nato Brezovce ter
Polenšak. Sledil je Ptuj z okoljco.
Poletje trajal 15 do 20 minut. Na
koncu pa še spominska slika.
Moja želja se je uresničila.
Upam, da se bom še enkrat
povzpela v višave, saj je bilo
čudovito.
Maja Primožič, 6. a
OŠ Dornava
24-VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA
26. APRIL 1995-  TEDNIK
mC TRAC v VIHSKI GORI
že četrtič zapored je pripravil Radio Velenje javno radijsko od-
dajo Trič trač. Tudi tokrat v večnamenski dvorani v Vinski gori.
Program sta vodila Strašna Jožeta - Jože Krajnc in Jože Robida,
sodelovali pa so Alti Nipič in njegovi muzikantje, Milan Pečovnik
- Pidži s prijatelji, M4M, Irena Vrčkuvnikin Duo Primavera.
Jožeta sta že mogoče strašna, a Štefka jima je bila l(ar kos
Gostja redne rubrike Trič trača "Ciljava v vrhove" pa je bila
žena slovenskega predsednika Štefka Kučan.
Navdušena je bila nad prijetnim humorjem Strašnih Jožetov, v
Aifi Nipič in njegovi muzikantje so navdušili, še posebej
tiste, ki se radi ob njihiovih zvokih tudi zavrtijo
pogovoru z njima pa dokazala, da jima je kar kos in da se zna tudi
ona prav pošteno pošaliti.
Na vprašanje, kako je biti žena slovenskega predsednika je odgo-
vorila: "Kakor kdaj, zdajle, ko tukaj udobno sedim, med dvema
Jožetoma, prav prijetno!"
M4M sta navdušili s svojim petjem, očarali pa sta tudi
marskoga v dvorani
Jožeta sta se spomnila, daje predsednik Kučan na podobnem po-
govoru pred dvema letoma obudil spomin na to, kako se je pred
mnogimi leti peljal vasovat na Koroško, pa se je avtobus ravno v
Vinski gori pokvaril. Dolgo je trajalo, daje prišel do telefona, da bi
poklical Štefko, ta pa je med tem odšla na streljanje glinastih golo-
bov. Jožeta sta jo seveda
vprašala, zakaj je to naredila.
"Računala sem na kakšno na-
grado, pa tudi... čast je čast, ni ga
bUo!"
Obudila je še spomin na to,
kako ji je Milan vasoval v štu-
dentskem naselju, z veliko
topline in ljubezni pa se je v po-
govoru z Jožetoma spomnila
otroških let. Družina Krpačevih
iz katere izvira je bila glasbeno
nadarjena in Štefka je odraščala
ob zvokih klavirja, orglic, piščali,
ob pesmi. Z radostjo v srcu se še
vedno spominja koroškega
požvižgavanja. "Tudi Milana
smo naučili. Še zdaj se spomin-
jam, kako je skupaj s prijatelji
požvižgaval pod oknom, ko sem
rodila hčerko.."
predsednika je prisotnim zau-
pala še marsikaj iz družuinskega
življanja Kučanovih. Tako je
Ljubitelje cantri glasbe so navdušili Pidži in njegovi prijatelji
tudi povedala, da zelo rada kuha, na žalost pa je priložnosti bolj
malo, saj je predsednik največkrat zdoma. Pa tudi on prav rad po-
prime za kuhalnico, pri prikmurskih jedeh mu nihče ni kos. Bolj
kot tistega kar bo skuhal pa se ona in njuni dve hčerki veselita časa,
ki ga ob kuhi preživijo skupaj.
Ohranili so tudi mnoga prijateljstva iz otroštva in študentskih
časov in z njimi se prav radi tako čisto brez protokola, preprosto in
prijetno poveselijo.
Potica v znak dobrodošlice iz rok velenjskega župnika
Jožeta Vehovarja
Strašna Jožeta vsakega svojega gosta povprašata tudi po na-
jzanimivejšem grafitu. Štefka jima je povedala kar dva. "Mojca rad
te imam" je pisalo na ograji prvega otroškega Kina. 2^1o všeč pa ji je
bil tudi grafit napisal na ograjo
Naša Irena Vrčkovnik se je predstavila s svojimi na
{novejšimi uspešnicami
iiasproti vladne palače takoj po slovenski vojni: Vesel sem, da sem
ŠTAJEREC!" Z odra pa se je poslovila z naslednjim vprašanjem:
"Ali veste zakaj je Milan siv." Seveda je morala tudi sama odgo-
voriti: "Zato, da ga ne bi zjutraj pobral otroški avtobus!"
Štefka Kučan je preživela sobotni večer z nami prijetne
razpoloženj
Štefko Kučan je pozdravil tudi velenjski župnik Jože Vehovar, ki
ji je vznak dobrodošlice izročil domačo potico, obdarilo pa jo je tudi
podjetje Sebra iz Vinske gore s pleteninami iz domače delavnice.
S svojimi prvima skladbama sta se predstavila naša dobrajj
znanca in sodelavca "Duo Primavera
Štefka Kučan je ostala prijetno razpoložena še dolgo med nami,
z veseljem pa se je tudi zavrtela z namestnikom velenjskega
župana Tonetom Brodnikom.
■ M.Z., foto VOS
Logarska dolina
Nov hotel pričakuje prve goste
Bližnji prazniki bodo za Logarsko dolino
praznični še posebej. Nov hotel visoke kategorije
bo namreč v teh dneh sprejel prve goste. To bo za
bodoči razvoj te alpske lepotice in širšega podrcKJa*
nedvomno izjemna pridobitev in spodbuda. V teh
dneh v hotelu opravljajo zadnja dela, kar pomeni
nameščanje opreme. Ta je nekaj posebnega, ker
se v njej prelivata in dopolnjujeta staro in novo.
Hotel ima v pritličju restavracijo, kmečko sobo
in bar v vhodni avli. V višjih nadstropjih je 32 sob, j
za katere investitorka in lastnica Martina Ples-
nik pravi, da so vse po vrsti različne po gradbeni
izvedbi in po opremi. V "kletnih" prostorih goste
pričakuje posebej domiselno oblikovan plavalni
bazen s pogledom na okoliške strme vrhove, tu
so še savna, solarij in vodna masaža, pa še
pivnica in manjši barček. Seveda se hotel s svojo
zunanjo podobo lepo vključuje v okolje te
čudovite doline.
■/P
Stara vas
ii. '/a '/i »,'//,'/,.'/,■'/,       '//.    ■'/, ■///,
Praznik krajevne skupnosti
Prebivalci krajevne skupnosti Stara vas slavijo
krajevni praznik 30. aprila. Letošnje slavje bo v
soboto, 29. aprila.
V soboto bo ob 17. uri v Domu Krajanov
svečana razširjena seja Skupščine KS. Na seji
bodo podelili priznanja zaslužnim krajanom za
organizacijo prireditev v Domu krajanov in
sodelujočim na razstavi "Ustvarjalnost krajank
in krajanov Stare vasi", kije bila 21. in 22. marca.
Za priložnostni kulturni program pa bo
poskrbel vokalni kvintet "Pevci iz Stare vasi", ki
ga vodi Maks Podlesnik. Po seji bodo na
prireditvenem prostoru ob Domu krajanov
Stara vas postavili mlaj.
■ {an)
26. aprila 1995
IVIESTNA OBČINA VELENJE
5VET MESTNE OBČINE
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni sannoupravi (Uradni list
pS, št. 72/93) je Svet Mestne občine Velenje na svoji 3. seji, dne
aprila 1995, sprejel
SKLEP
1 razpisu javne razprave
osnutka statuta Mestne
občine Velenje
I.
Svet Mestne občine Velenje sprejema osnutek statuta Mestne
občine Velenje.
II.
Svet razpisuje 15 dnevno javno razpravo, ki bo trajala od
26.4.1995 do 10.5.1995.
Občani in njihova združenja lahko pošljejo pripombe in pobude,
v času javne razprave, na naslov: Svet Mestne občine Velenje,
i Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta, Titov trg
I 1, Velenje.
III.
Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta je dolžna
Čistopis osnutka statuta in sklep o razpisu javne razprave objaviti
v tedniku Naš čas in po en izvod osnutka statuta dostaviti svetom
KS.
IV.
I Po opravljeni javni razpravi naj komisija pripravi predlog statuta
I in ga predloži v sprejem svetu.
, V.
Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne
občine Velenje.
Številka:      263/95
Datum:        18.4.1995
' Predsednik
Sveta Mestne občine Velenje
Dragan MARTINŠEK, s.r.
Obrazložitev:
Postopek javne razprave sicer ni predpisan, kct je bilo to v pre-
teklosti, ker pa gre za temeljni akt občine Svet občine meni, da je
potrebno dati občanom možnost, da dajo na osnutek statuta svoje
pripombe in pobude.
OSNUTEK
z dne 18. aprila 1995
IVIESTNA OBČINA VELENJE
Na podlagi 1. alinee 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94 in 14/95) je Svet
Mestne občine Velenje (v nadaljnjem besedilu svet) na svoji_
seji, dne_, sprejel
STATUT
MESTNE OBČINE
VELENJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem statutom se v Mestni občini Velenje (v nadaljnjem besedi-
^- občina) urejajo splošne določbe, območje in deli občine, naloge
°^č/ne, organi občine, občinska uprava, občinske javne službe,
^''^moženje in financiranje občine, splošni in posamični akti občine,
^^1'stvo in razmerja do države in drugih lokalnih skupnosti, pove-
^o^an/e v širše lokalne skupnosti in druge oblike sodelovanja ter
''^ga splošna vprašanja, pomembna za občino.
2. čJen
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svoje-
Prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja
^^je zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi
^koni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko
^^'^tojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in
preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in
sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi
skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli
organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5-. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež Mestne občine Velenje je v Velenju, Titov trg št. 1.
Pečat Mestne občine Velenje je v obliki kroga, ki ima v zgornji
krožnici napis: Mestna občina Velenje. V sredini je grb občine in
mesta Velenje. V spodnjem delu je napis: Velenje.
Pečat občinskega sveta ima pod grbom napis: Svet Mestne
občine Velenje.
Grb in zastavo mestne občine Velenje določa odlok, z odlokom
bo določen tudi praznik občine.
II. OBMOČJE IN DELI OBČINE
6. člen
Območje občine Velenje obsega naslednja naselja:
Arnače Pirešica
Bevče Plešivec
Črnova Podgorje
Hrastovec Podkraj pri Velenju
Janškovo selo Prelska
Kavče Si lova
Laze Šenbric
Lipje '      Skale
Lopatnik pri Velenju       Škalske Cirkovce
Lopatnik Šmartinske Cirkovce
Ložnica Velenje
Paka pri Velenju Vinska Gora
Paski Kozja k
Pogoje za spremembo območja občine določa zakon.
7. člen
Območje občine Velenje se deli na naslednje krajevne skupno-
sti:
Bevče
Cirkovce
Paka pri Velenju
Plešivec
Podkraj - Kavče
Šentilj
Skale
Velenje - Desni breg
Velenje - Levi breg
Velenje - Konovo
Velenje - Pesje
Velenje - Stara Vas
Velenje - Staro Velenje
Velenje - Šalek
Velenje - Šmartno
Velenje - Edvarda kardelja
Velenje - Gorica
Vinska gora
Krajevne skupnosti so pravne osebe.
Delovanje krajevnih skupnosti in pravice ter odgovornosti njenih
organov urejajo poleg tega statuta tudi statuti krajevnih skupnosti.
Krajevne skupnosti so lastniki premoženja, s katerim upravlja-
jo. Premoženje, naloge in način financiranja bo določen z odloki.
Nepremičnine lahko odtujijo samo s soglasjem Sveta Mestne
občine Velenje.
Financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti zagotavlja
proračun občine.
Varianta 1:
7. člen
Območje občine Velenje se deli na naslednje krajevne skupno-
sti:
Bevče
Cirkovce
Gorica
Konovo
Paka pri Velenju
Pesje
Plešivec
Podkraj - Kavče
Stara vas
Staro Velenje
Šalek
Šentilj
Skale
Šmartno
Vinska gora
Krajevne skupnosti so pravne osebe.
Delovanje krajevnih skupnosti in pravice ter odgovornosti njenih
organov urejajo poleg tega statuta tudi statuti krajevnih skupnosti.
Krajevne skupnosti so lastniki premoženja s katerim upravlja-
jo. Premoženje, naloge in način financiranja bo določen z odloki.
Nepremičnine lahko odtujijo samo s soglasjem Sveta Mestne očine
Velenje.
Financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti zagotavlja
proračun občine.
Mesto Velenje, kjer niso ustanovljene krajevne skupnosti, se deli
na mestne četrti:
Velenje - Desni breg
Velenje - Levi breg - vzhod
Velenje - Levi breg - zahod
Četrtne skupnosti nastopajo v pravnem prometu v imenu in za
račun občine. Premoženje, s katerim upravljajo, Je last občine.
Delovanje četrtnih skupnosti se uredi s pravili.
VARIANTA 2:
7. člen
Občani občine Velenje imajo pravico, ob upoštevanju načela
zagotavljanja celovitosti mesta in njegove nedeljivosti ter
specifičnosti primestnih naselij in njenega podeželja, ustanoviti
primestne in vaške krajevne skupnosti, pod pogoji, kijih določa ta
statut.
8. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani
naselij, delov naselij ali več posameznih naselij ustanovijo nove
krajevne skupnosti.
Pogoj za ustanovitev je, da je prostor zaokroženo območje, na
katerem so izraženi skupni interesi:
- o rabi prostora;
- o komunalni opremljenosti in vzdrževanju;
- o udejstvovanju na področju kulture, športa, rekreacije
indruštveni dejavnosti društev.
Interesi o oblikovanju krajevnih skupnosti se določijo na zborih
krajanov.
Nova krajevna skupnost se ustanovi z odlokom.
9. člen
Svet občine lahko z odlokom prenese upravljanje določenih
zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevnim skupnostim.
Za ta namen določi svet tudi ustrezna sredstva.
10. člen
Organi krajevnih (VARIANTA: ali četrtnih) skupnosti dajo predhod-
no mnenje svetu občine, kadar ta odloča o zadevah ali interesu
krajanov teh skupnosti v skladu s predpisi in tem statutom.
11. člen
Občina Velenje sodeluje z drugimi občinami, kadar to zahteva
opravljanje skupnih zadev, po načelih prostovoljnosti in solidarnosti..
III. NALOGE OBČINE
12. člen
Občina Velenje po svojih organih samostojno ureja in opravlja
vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in
zakonom, zlasti pa:
1. na področju sprejemanja predpisov:
- sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
- sprejema občinski proračun in zaključni račun;
- sprejema načrt razvoja občine;
- sprejema prostorske plane in določa namembnost zemljišč;
- predpisuje lokalne davke;
- ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi
objekti;
- ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površi-
ne;
- ureja javni red v občini;
- ureja delovanje občinske uprave;
- ureja občinske javne službe;
- ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se
kršijo predpisi občine;
- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost
svojega premoženja;
- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
- službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
-vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumenta-
cijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
- razvoj športa in rekreacije;
STATUT iVIESTNE OBČINE VELENJE


STATUT MESTNE OBČINE VELENJE

3. na področju upravljanja:
- upravlja občinsko premoženje;
- upravlja lokalne javne službe v okviru svoje pristojnosti;
- vodi javna in druga podjetja;
- upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
- upravlja z lokalninni javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi:
- gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti, rekreacijske
in druge javne površine;
- pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
- gradi komunalne objekte in naprave;
- gradi stanovanja za socialno ogrožene;
- zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
- zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter
občinske uprave;
- zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovne-
ga izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, social-
nega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih
dejavnosti;
- zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske jav-
ne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna
dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
- zagotavlja sredstva za požarno varnost, opravljanje pokopališ-
ke, in mrliško ogledne službe ter pogrebne službe v določenih pri-
merih;
- zagotavlja sredstva za druge dejavnosti po odločitvi občinskega
sveta;
5. vzdržuje:
- vodovodne in energetske ter druge komunalne objekte;
6. s svojimi ukrepi:
- spodbuja gospodarski razvoj občine;
- pospešuje razvoj kulture, športa in rekreacije;
- skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
- skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstva pred hrupom
ter za urejeno zbiranje komunšinih odpadkov;
7. zagotavlja in organizira:
- pomoč in reševanje v primeru elementarnih nesreč;
- nadzorno službo za varstvo okolja;
- nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
- izvensodno poravnavo sporov;
- varstvo naravnih in kulturnih spomenikov, ki so lokalnega pom-
ena;
- podeljuje priznanja in nagrade, kijih določi odlok;
8. pridobiva in razpolaga:
- z vsemi vrstami premoženja;
- pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa:
- pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
o koncesijah, o uporabi javnega dobra in posle o nabavi ali odtujitvi
premičnin ter o drugih razmerjih v katera vstopa.
13. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
- vodenje evidence volilne pravice;
- razgrinjanje volilnih imenikov;
- volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
- občinsko upravno nadzorstvo;
- usklajevanje rabe prostora z mejnimi občinami;
- nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb;
- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
- ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
- določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
- odločanje o rabi prostora;
- gasilstvo kot obvezno lokalno službo;
- civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;
- varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti mest-
ne občine;
- ukrepe za zaščito okolja;
- sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;
- odločanje o namembnosti urbanega prostora;
- izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj v pristojnosti občine;
- javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško de-
javnost;
- mrliško ogledno službo;
- določanje komunalnih dejavnosti;
- organizacijo dimnikarske službe;
- oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
- odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva
okolja;
- graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;
- graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;
- vzdrževanje gozdnih cest;
- pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
- varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
- urejanje lokalnega prometa;
- določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;
- varstvo potrošnikov.
14. člen
Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za
svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve
statistične in evidenčne podatke od zato pristojnih organov.
Za potrebe iz prejšnjega odstavka občina na podlagi pisne
zahteve pridobiva od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah,
ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih ose-
bah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o pravnih osebah,
ki imajo sedež ali premoženje, oziroma del premoženja v občini.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
15. člen
Organi občine so:
- Svet mestne občine;
- Župan;
- Podžupan;
- Nadzorni odbor;
- Občinska volilna komisija.
Občina ima dva podžupana.
16. člen
Člani organov sveta občine opravljajo svojo funkcijo praviloma
nepoklicno. Poklicno opravljanje funkcije določa statut občine.
Člani občinskega sveta, župan, podžupan, sekretar sveta, tajnik
občinske uprave ter predstojniki uradov so občinski funkcionarji.
Organi občine se volijo oziroma imenujejo za štiri leta.
17. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih
občil na sejah sveta in na druge načine, ki jih določa ta statut in
poslovnik sveta.
Občinski svet izdaja glasilo "Poročevalec".
Dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so
zaupne narave, niso dostopni javnosti.
18. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča
večina vseh članov.
2. Svet mestne občine
19. člen
Svet občine je najvišji organ odločanja v občini.
Svet ima naslednje pristojnosti:
- sprejema statut občine;
- sprejema odloke in druge občinske akte;
- sprejema poslovnik za svoje delo;
- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
- potrjuje začasne nujne ukrepe;
- sprejema občinski proračun in zaključni račun;
- imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane de-
lovnih teles sveta;
- imenuje volilne komisije za občinske volitve;
- na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana;
- nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave, glede
izvrševanja odločitev sveta;
- odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin;
- določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na
predlog župana;
- odloča o najemu občinskega posojila;
- razpisuje referendum;
- daje pobudo za sklice zborov občanov;
- imenuje oziroma daje soglasja k imenovanju direktorjev javnih
zavodov, če je v aktu o ustanovitvi tako določeno;
- imenuje predstavnike lokalne skupnosti v organe javnih
zavodov in gospodarskih združb, če je v aktu o ustanovitvi tako
določeno;
- ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, javne gospo-
darske službe ter sklade;
- imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov jav-
nih dobrin;
- daje soglasja k prevzemu opravljanja državnih nalog;
- daje mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot;
- imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika
upravne enote;
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
20. člen
Svet mestne občine ima 33 članov.
21. člen
V svetu delujejo skupine članov sveta. Delovanje določa
poslovnik sveta, zagotavljanje materialnih pogojev pa se cfo/oe,
odlokom o proračunu občine.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župang
podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom ^
občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo
načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote ^
upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mes.
tih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvo^,
nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dejg
organov občine.
22. člen
Volitve članov sveta in župana določa zakon.
23. člen
Svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo sveta skliče dotedanji predsednik sveta. Do izvolit]/^
novega predsednika sveta vodi sejo izvoljeni predsedujoči, praw/o
ma najstarejši član sveta.
24. člen
Svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja svet in vodi njegovo delo.
Predsednik sveta zlasti:
- sklicuje seje sveta,
- določa predloge dnevnih redov sej sveta,
- podpisuje akte iz pristojnosti sveta,
- sklicuje in vodi kolegij predstavnikov skupin oziroma list, člano\
sveta,
- opravlja druge naloge, ki mu jih nalaga ta statut in poslovnik
sveta.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in
po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega
delovnega področja.
25. člen
Svet ima sekretarja, ki pomaga pri pripravljanju in vodenju sej
sveta, vodi zapisnik in druge akte sveta in opravlja druge naloge
ki mu jih naloži svet in predsednik sveta.
Sekretarja, imenuje svet. Funkcijo opravlja poklicno.
26. člen
Kandidata za predsednika sveta lahko predlaga najmanj četrti
na članov sveta.
VARIANTA:
Kandidata za predsednika sveta lahko predlaga vsak član sveta
-^-_^
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pi
prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se
glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih M
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Izvoljen je tisti, ki dobi več glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtiK
članov sveta. Predsednik je razrešen s konstruktivno nezaupico.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpre6
sednik sveta in sekretar sveta.
Kandidiranje in način glasovanja se podrobneje uredi s poslovni
kom občinskega sveta.
27. člen
Svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta m
lastno pobudo, mora pa ga sklicati na zahtevo nadzornega odbc
ra ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Če predsednik sveta na predlog župana ne skliče seje sveta \
roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v tret
mesecih, oziroma najmanj petkrat letno.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta. Predsedniku svs
ta lahko predlaga dnevni red tudi najmanj četrtina članov sveta ii
vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta. Zahteva za skfH-
sveta mora biti pisno obrazložena. O sprejemu dnevnega redč
odloči svet.
Na vsaki seji sveta mora biti določen čas, rezerviran
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in predstavnikoi'
uradov ter za odgovore nanje.
28. člen
Seje sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izklju*!'
Člani delovnih teles sveta in predstavniki občinske uprave t«'
župan, podžupan in tajnik imajo pravico prisostvovati sejam sv^
ta. Navedeni so se na zahtevo sveta dolžni udeležiti sej in odg"^
varjati na vprašanja članov sveta.
29. člen
Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njego^'"
članov.
Svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če
kon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa
kon ali ta statut, in kadar tako zahteva najmanj četrtina član''^
sveta.
30. člen
Svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način del^
postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.

STATUT MESTNE OBČINE VELENJE

svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
31. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
. če izgubi volilno pravico;
. če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;
-če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapo-
0 daljšo od šest mesecev;
. če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati
dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta;
-če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva
5 funkcijo člana občinskega sveta;
-če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski
5vet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah, v prim-
g^ih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alinee prve-
ga odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu
preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če tega
l^andidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni
gpioti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do
l^oličnika v volilni enoti.
S. Delovna telesa občinskega sveta
32. člen
Svet ima naslednja stalna delovna telesa:
- komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
- komisijo za pripravo statuta občine, poslovnika sveta in prav-
f,a vprašanja;
- komisijo za priznanja;
■ komisijo za prošnje in pritožbe;
■ svet za izvensodno poravnavo sporov;
- odbor za področje gospodarskih Javnih služb;
- odbor za področje negospodarskih Javnih služb;
■ svet za varstvo uporabnikov Javnih dobrin.;
- svet za varstvo najemnikov stanovanj;
■ odbor za okolje In prostor.
33. člen
Svet lahko ustanovi še druga stalna ali občasna delovna tele-
sa.
34. člen
Delovno telo ustanovi svet s sklepom, s katerim se določi nje-
iova sestava in delovno področje.
35. člen
Predsednika in člane delovnih teles izvoli svet izmed svojih
ilanov in občanov. Delovna telesa vodijo predsedniki, ki so iz vrst
%r\ov sveta.
36. člen
A/a predlog najmanj četrtine svojih članov lahko svet izreče de-
lovnemu telesu ali posameznemu članu konstruktivno nezaupnico.
37. člen
Delovna telesa lahko podrobneje določijo svoje delovanje s
poslovnikom.
38. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zlasti:
- predlaga predloge za potrditev mandatov članov sveta;
- razpisuje in pripravlja predloge imenovanj, če je to v pristojnosti
ma;
- določa nadomestilo oziroma plačo županu in sekretarju sveta
nadomestila članov sveta, podžupanu, nadzornemu odboru in
'delovnim telesom sveta;
•predlaga svetu mnenja o imenovanju načelnikov upravnih enot;
■ daje županu pobude za razrešitev predstojnikov občinske up-
rave;
■ daje predloge za imenovanje in razrešitev predstavnikov občine
"svet načelnika upravne enote.
39. člen
Komisija za pripravo statuta občine, poslovnika sveta in prav-
'^3 vprašanja zlasti:
' pripravlja statut občine in poslovnik sveta ter spremembe in
^'^Polnitve;
' daje mnenja o pravni skladnosti odločitev sveta;
' opozarja na pravne neskladnosti spošnih aktov sveta;
■ opozarja svet, župana in občinsko upravo, če oceni, da njihove
'^^ločitve niso v skladu z zakonom in statutom.
40. člen
komisija za priznanja:
K Razpisuje in pripravlja predloge za podelitev priznanj občine,
'^stopek in pristojnosti se podrobneje uredijo z odlokom.
41. člen
komisija za prošnje in pritožbe zlasti:
.^'Obravnava prošnje in pritožbe, kijih na svet ali komisijo naslov-
'^bčani ali organi občine in republike;
' Pristojnim organom priporoča rešitve in ukrepe.
42. člen
^^^t za izvensodno poravnavo sporov, na zahtevo strank, or-
ganizira in vodi postopek izvensodne poravnave sporov.
43. člen
Odbor za področje gospodarskih Javnih služb zlasti:
- daje mnenja svetu s področja izgradnje In vzdrževanja komu-
nalnih objektov, upravljanja gospodarskih javnih služb, prometa In
varstva vodnih virov;
- proučuje in daje predloge za področje izgradnje, vzdrževanje in
upravljanje z Javnimi cestami, javnimi potmi, parkirišči, trgi, parki
in drugimi javnimi površinami.
44. člen
Odbor za področje negospodarskih Javnih služb obravnava,
proučuje in daje svetu predloge in stališča za področja:
- razvoja zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva,
varstva otrok in družine, invalidov in ostarelih;
- razvoja vzgoje in izobraževanja na nižji, srednji in visoki stopnji;
- razvoja kulturne, raziskovalne, knjižničarske, informacijsko-do-
kumentacijske dejavnosti;
- razvoja športa in rekreacije;
- promocije občine, organizacijo promocijskih prireditev ter izda-
janje ustreznih publikacij;
- varstva naravne in kulturne dediščine.
45. člen
Svet za varstvo porabnikov javnih dobrin zlasti:
- daje pripombe in predloge v zvezi z izvajanjem gospodarskih
javnih služb občinskemu svetu, županu in izvajalcem, ki ga mora-
jo o svojih stališčih in ukrepih obveščati;
- na predlog stranke lahko izda odločbo v primeru kršitve
dolžnosti sklenitve pogodbe s strani izvajalca gospodarske javne
službe.
46. člen
Svet za varstvo najemnikov stanovanj:
- spremlja uresničevanje obveznosti lastnikov stanovanj in daje
pobude občinskemu svetu in županu za sprejem ukrepov.
Občinski svet oziroma župan so dolžni obravnavati dane pobude
in o svojih stališčih in ukrepih obvestiti pobudnika.
47. člen
Odbor za okolje in prostor zlasti:
- daje pobude za program varstva okolja mestne občine;
- predlaga stopnjo varovanja okolja pred obremenitvami;
- sodeluje v postopku priprave in sprejemanja prostorskih planov
in prostorskih izvedbenih aktov ter na upoštevanje okoljevarstvenih
kriterijev;
- opozarja svet, župana in občinsko upravo na probleme v okol-
ju;
- predlaga rešitve in ukrepe;
- razpravlja o ustanavljanju, financiranju in nadzorovanju javnih
služb na področju okolja in prostorskega urejanja;
- spremlja razvoj mesta, ohranitev in revitalizacijo starega mest-
nega jedra in drugih naselij ter namembnosti mestnega prostora.
4. Nadzorni odbor
48. člen
Nadzorni odbor:
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinske-
ga proračuna;
- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sred-
stev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča svetu o svojih ugo-
tovitvah.
49. člen
Člane nadzornega odbora imenuje svet izmed občanov.
Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane, mandat Je štiri
leta.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandi-
datov z večino glasov navzočih članov sveta.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta, delavci
občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporab-
niki proračunskih sredstev.
5. Svet krajevnih skupnosti,
(VARIANTA: in mestnih četrti)
50. člen
Svet krajevnih skupnosti (in mestnih četrti) predstavlja interese
krajevnih skupnosti v občini in Interese mestnih četrti.
Svet sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti (in mestnih
četrti).
Vsaka krajevna skupnost (in mestna četrt) izvoli v svet po ene-
ga predstavnika.
51. člen
Svet daje mnenje svetu, odborom, nadzornemu odboru In žup-
anu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na in-
terese krajevnih skupnosti (in mestnih četrti), zlasti pa o zadevah,
ki se nanašajo na.občinski proračun, na razvoj občine in na pros-
torsko ureditev občine.
52. člen
Seje sveta krajevnih skupnosti (in mestnih četrti) sklicuje in vodi
župan po potrebi. Župan Je dolžan sklicati svet krajevnih skupnos-
ti (in mestnih četrti) preden predlaga v sprejem svetu proračun
občine, rebalans in zaključni račun proračuna ali če sklic zahteva
ena četrtina predstavnikov sveta krajevnih skupnosti in mestnih
četrti.
53. člen
Seje sveta krajevnih skupnosti (in mestnih četrti) lahko skliče
in vodi tudi predsednik sveta mestne občine o vseh vprašanjih iz
pristojnosti sveta mestne občine.
VARIANTA:
Podpoglavje 5 se črta.
6. Župan
54. člen 1
Mestna občina Velenje ima župana, ki opravlja funkcijo poklic- i
no in d podžupana, ki opravljata funkcijo nepoklicno. \
Župan Je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupane pa imenuje \
na predlog župana svet mestne občine z večino glasov vseh članov. I
55. člen
IVlandatna doba župana traja 4 leta.
Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo ]
določbe 31. člena tega statuta. ;
56. člen t
Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov
občinskega sveta in članov nadzornega odbora ter z delom v i
občinski upravi, kot tudi ne s funkcijami in deli iz tretjega odstav- \
ka 21. člena tega statuta. I
Če je član občinskega sveta izvoljen za župana, mu preneha \
mandat člana občinskega sveta.
Če je član občinskega sveta imenovan za podžupana, v času
opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije člana občinske- ■
ga sveta. V tem času opravlja funkcijo člana občinskega sveta j
naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, \
opravlja funkcijo članov občinskega sveta kandidat z istoimenske ;
liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v i
razmerju do količnika v volilni enoti. -
57. člen
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine
in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti \
občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sve-.
ta.
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na '
njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje ter obveznost, i
da se seje udeleži, če ga pozove predsednik sveta. Župan ima prav-:
ico udeleževati se sej delovnih teles sveta, sej nadzornega odbo- ]
ra pa le na njegovo povabilo. ]
Župan opravlja tudi naslednje nalog: i
- predstavlja in zastopa občino; ]
- skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev sveta;
- vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave; i
- skrbi, da so zagotovljeni pogoji za delo sveta in delovnih teles; j
- opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. I
Svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti sveta,
opravljal župan. ;
58. člen
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov .
občine. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne !
skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko \
skliče župan. \
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni,;
daje neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o '
njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora naves-,
ti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, ]
se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču i
zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. ]
Če se odločitev občinskega svet nanaša na zadevo, ki je z za- \
konom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na ^
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. '<
59. člen ]
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča ;
v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje'
posamičnih nalog iz 57. člena tega statuta. -
Za nadomeščanje župana, podžupana pooblasti župan. ■
7. Organi krajevnih skupnosti,
(VARIANTA: in mestnih četrti) '\
60. člen I
Organ krajevne skupnosti (oziroma mestne četrti) Je svet kra-\
jevne skupnosti (oziroma mestne četrti). i
Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnostii
(oziroma mestni četrti) za štiri leta. '
61. člen {
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno \
opravlja krajevna skupnost (oziroma mestna četrt). i
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tegal
statuta, ki urejajo način dela sveta mestne občine. -i

STATUT MESTNE OBČINE VELENJE

Svet podrobneje uredi način svojega dela s statutom krajevne
skupnosti.
62. člen
Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika ter tajnika
sveta krajevne skupnosti.
8. Neposredne oblike odločanja občanov
63. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa, ki je:
- zahteva volivcev za sprejem splošnega akta ali druge odločitve;
- zahteva za razveljavitev splošnega akta ali posameznih določb,
če je potprta z najmanj 5% volilcev v volilni enoti.
64. člen
Zbor občanov se lahko sklice za vso občino ali pa za eno ali več
krajevnih skupnosti (oziroma mestnih četrti).
65. člen
Zbor občanov v občini:
- razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samou-
pravne lokalne skupnosti;
- razpravlja o lokalni problematiki;
- razpravlja o delu sveta občine, župana in drugih občinskih or-
ganov;
- razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu;
- razpravlja o spremembah območja občine;
- daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
66. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti (oziroma mestni četrti):
- razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;
- razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu;
- razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skup-
nosti (in mestnih četrti);
- razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje sk-
upnosti;
- daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
67. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudi, na pobudo sveta
občine ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor
občanov v krajevni skupnosti (oziroma mestni četrti) pa tudi na
pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo
njenega sveta.
68. člen
Svet občine lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi
razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to
zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo prav-
ico voliti člane sveta mestne občine.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali.
69. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokal-
ne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso
urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljud-
ski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi
odločbe zakona o lokalnih volitvah.
70. člen
Svet občine lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih
vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen
del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet
odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti (ali mestni
četrti).
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
71. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sve-
ta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta sveta,
mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej
pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov,
mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena
se smiselno uporabljajo odločbe zakona o referendumu in ljudski
iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
V. OBČINSKA UPRAVA MESTNE
OBČINE VELENJE
Organizacija občinske uprave
72. člen
Temelj organizacije občinske uprave je določen s tem statutom.
Podrobnejšo organizacijo občinske uprave na predlog župana določi
svet z odlokom.
73. člen
Občinsko upravo praviloma vodi župan, lahko jo vodi tajnik, ki
ga imenuje svet na predlog Zupana.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev sveta
mestne občine odgovoren svetu.
74. člen
Naloge občinske uprave opravljajo:
- župan;
- urad župana in splošnih zadev;
- urad za gospodarske javne službe;
- urad za negospodarske javne službe;
- urad za okolje in prostor;
- urad za gospodarstvo in finance;
- oddelek za požarno varnost in civilno zaščito ter reševanje;
- komunalna direkcija
V okviru občinske uprave je služba sveta občine.
Občinska uprava zagotavlja javnost svojega dela.
75. člen
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih
v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu
tajnik občinske uprave.
76. člen
Občinsko upravo vodijo:
- župan;
- urade:
- predstojniki,
- službo sveta mestne občine:
- sekretar sveta,
- komunalno direkcijo:
- vodja direkcije,
- oddelke:
- vodje oddelkov.
77. člen
Predstojnike uradov uprave občine imenuje župan, razen vodje
službe sveta, ki je neposredno imenovan.
Predstojniki so imenovani za dobo štirih let in so lahko pred
potekom mandata razrešeni.
Predstojniki, kijih imenuje župan, so ob zamenjavi župana dolžni
ponuditi svoj odstop.
Občinska uprava lahko opravlja tudi storitve za druge lokalne
skupnosti ali naročnike, o tem mora župan obvestiti občinski svet.
78. člen
Sredstva za delo uprave določi, na predlog župana, svet mest-
ne občine v proračunu.
79. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodi-
la, kijih izdajata svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar
občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz
državne pristojnosti.
80. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti odloča pred-
stojnik urada, o pritožbi pa odloča župan. Zoper odločitev župana
je dopusten upravni spor.
81. člen
upravni stvari Iz prenesene pristojnosti države izda odločbo
predstojnik urada. Zoper to odločbo je možna pritožba na pristojno
ministrstvo.
82. člen
O izločitvi osebe, ki vodi upravni postopek, odloča predstojnik,
ki vodi urad, o izločitvi predstojnika pa župan.
O izločitvi župana odloča svet mestne občine.
83. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prene-
sene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o
splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih
z zakonom.
84. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja predstojnik,
ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje
za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj
v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v
upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh
iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil,
če ni z zakonom drugače določeno.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v
skladu s predpisi.
85. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča
samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in
ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strok-
ovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s
posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enos-
tavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo
strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje cj^.
janj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe vodj.
ti uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega pošto,
pka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravi,
jajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
86. člen
Ministrstva, vsako na svojem področju, nadzorujejo zakonitost
splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izda-
jajo župan, svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo
pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strok-
ovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih
ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnos-
ti.
87. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo
občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da
uprava, župan ali svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakon-
om, statutom in drugimi zakonitimi prepisi.
VI. OBČINSKE GOSPODARSKE
JAVNE SLUŽBE
88. člen ^
Mestna občina Velenje organizira gospodarske javne službe na
naslednjih področjih:
1. oskrba s pitno vodo;
2. odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda;
3. ravnanje s komunalnimi odpadki;
4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov in vzdrževanje
odlagališč;
6. javna snaga in čiščenje javnih površin; ^
6. urejanje in vzdrževanje javnih prometnih površin, površin za
pešce, zelenih površin in nasadov, vključno s pripadajočo opremo
in objekti;
7. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dim-
nih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka;
8. služba zaščite in reševanja;
9. komunalna straža; " .
10. oskrba s toplotno energijo; I
11. oskrba z zemeljskim plinom; \
12. urejanje in vzdrževanje javnih sanitarij;
13. urejanje in vzdrževanje pokopališč s pogrebno dejavnostjo;
14. upravljanje s pokopališči;
15. urejanje in vzdrževanje javnih kopališč in športno re-
kreacijskih objektov;
16. izobešanje zastav ob javnih površinah;
17. nameščanje in vzdrževanje objektov za plakatiranje;
18. izvršbe rušitev objektov in odstranjevanje naprav;
i
19. urejanje in vzdrževanje Javnih tržnih prostorov, |
20. javna razsvetljava; \
21. javni potniški cestni promet.
89. člen |
Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja občina Javna
podjetja in Javne gospodarske zavode ter družbe z omejeno odgo-
vornostjo, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okvira
občinske uprave.
90. člen
Svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste jav-
nih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. j
Svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje, družbo z,
omejeno odgovornostjo ali posamezni javni zavod.
VII.PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE
OBČINE
91. Člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari ^
lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, raze^)
v primeru denacionalizacijskih postopkov. O pridobitvi ali odtujit^
premičnin odloča žapan.
92. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, P^^
tojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

STATUT MESTNE OBČINE VELENJE

93. člen
prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne
porabe so zajeti v proračunu občine.
proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter
račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki
\i davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter pri-
hodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in
načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in
zadolževanje občine.
94. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so
določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obvez-
nosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za
posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi s
statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
95. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z
odlokom občine drugače določeno.
96. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna
izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno
kritje odhodkov uporabijo ali najame posojilo največ do z zakonom
določenega odstotka sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano
do konca proračunskega leta. O najetju takega posojila odloča
župan.
97. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno
doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi
vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2 % prihodka. Odsto-
tek izločanja sredstev določi svet na predlog župana.
Izločanje v rezen/o se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve
občine 1 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in
odhodkov za zadnje leto.
98. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so
zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma
ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, žival-
ske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki priteka-
jo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se
dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2, točke
morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 2. točke prvega odstavka, do znes-
ka, določenega v proračunu za tekoče leto, odloča župan.
99. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme svet
zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in
doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena
in dosežena izvršitev računa financiranja.
Svet mestne občine sprejme hkrati z zaključnim računom
proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra
leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni račun proračuna predloži svetu župan do konca mar-
ca tekočega leta za preteklo leto.
100. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z
najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zako-
na.
101. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastruk-
turne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih
javnih služb in drugih Javnih služb.
O zadolžitvi odloča svet mestne občine.
O zadolžitvi občina obvesti pristojno ministrstvo za finance v
osmih dneh po sprejetju odločitve.
102. člen
Javna podjetja in Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina,
se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča svet mestne občine.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti Javnih
Podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ
do z zakonom določenega odstotka, zagotovljene porabe v letu, v
katerem se daje poroštvo.
103. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
- davek na dediščine in dahla,
- davek na dobitke iger na srečo,
- davek na promet nepremičnin,
- upravne takse.
- posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je
določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del pri-
hodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.
104. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
- davek od premoženja,
- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
- krajevne takse,
- komunalne takse,
- pristojbine,
- ekološke takse,
- odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega
zemljišča in gozda,
- prihodki uprave,
- drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki Je
določena v aktu o'njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko svet predpiše,
da se davek od premoženja plačuje v višini, ki Je do petkrat večja
od višine, ki je določena z zakonom.
105. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za prim-
er, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
Vin. SPLOŠNI IN POSAMIČNI
AKTI OBČINE
106. člen
1. Splošni akti občine so:
- Statut;
- Poslovnik sveta;
- Odloki;
- Občinski proračun in zaključni račun;
- Prostorski in drugi plani občine;
- Odredbe;
- Pravilniki;
- Navodila;
107. člen
Statut Je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejema svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
108. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta.
109. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pris-
tojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihove-
ga dela ter ustanavlja Javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti,
kadar Je tako določeno z zakonom.
110. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen
pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
111. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali od-
loka v procesu njunega izvrševanja.
112. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov
občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
113. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za
posamezne namene financiranja Javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne
in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun Je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov
sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
114. člen
Odlok lahko predlaga vsak član sveta mestne občine, župan,
delovno telo sveta aH najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
115. člen
Predlog odloka mora vsebovati:
- naslov odloka,
- besedilo členov in
- obrazložitev.
116. člen
Obrazložitev obsega:
- pravno podlago za sprejem odloka,
- razloge za sprejem odloka,
- oceno stanja,
- cilje in načela odloka in
- oceno finančnih in drugih posledic.
Gradivu je praviloma potrebno priložiti akt, katerega spremem-
be ali dopolnitve se predlaga.
117. člen
Predlagatelj lahko določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
118. člen
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu,
kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem,
določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Svet razpravlja o predlogu odloka praviloma na dveh obravna-
vah.
119. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah
predloga odloka in vlagajo priponribe na posamezne rešitve.
V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem
členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko svet konča razpra-
vo o členih predloga odloka, člani sveta o odloku glasujejo.
Skrajšan postopek
120. člen
Manj pomembne zadeve, ki se urejajo z odloki, se lahko spre-
jmejo po skrajšanem postopku tako, da se prva in druga obravnava
združita.
Predlog za skrajšan postopek mora biti v vnaprej predlagan in
pismeno utemeljen, o tem odloča svet pred sprejetjem dnevnega
reda.
Hitri postopek
121. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali
urejanje zadev, ki ne trpijo odlašanja, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava pred-
loga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku Je mogoče predlagati amandmaje na sami
seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak pred-
lagatelj odloka.
122. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spre-
membe In dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
Amandmaji morajo biti predloženi v pisni obliki v skladu z 116. čle-
nom tega statuta.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predla-
gatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom sveta in župana najmanj
pet dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravna-
van predlog odloka, h kateremu Je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
članov sveta.
Predsednik občinskega sveta na podlagi števila in vsebine
vloženih amandmajev lahko svetu predlaga, da se predlog odloka
ne obravnava in da mora predlagatelj do prihodnje seje predložiti
nov predlog.
123. člen
Amandma,'"Člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je spre-
jet, če zanj na seji sveta, na kateri Je navzočih več kot polovica vseh
članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
124. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna,
razpravlja in odloča svet na eni obravnavi.
125. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
Uradnem vestniku mestne občine Velenje in pričnejo veljati 15 dan
po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
126. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter
na podlagi javnih pooblastil.
127. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov
in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v
upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki Jih izdajo organi občinske
uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh
iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov
odloča v upravnem sporu phstojno sodišče.

STATUT MESTNE OBČINE VELENJE

IX. RAZMERJA OBČINE DO
DRŽAVE IN DRUGIH LOKALNIH
SKUPNOSTI
128. člen
Svet mestne občine ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokraji-
ne, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene prav-
ice.
Svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako
lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pris-
tojnost.
129. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne
upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni
nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zaseb-
nega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine.
130. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali
kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma,
če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene
z ustavo in zakoni.
131. člen
Delovna telesa sveta in župan so dolžni za potrebe sveta oblik-
ovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi
občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o naslednjih upravnih stvareh:
- o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
- o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
- o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
X. POVEZOVANJE OBČINE V
POKRAJINO IN DRUGO
SODELOVANJE
132. člen
Občina Velenje se lahko navezuje s sosednimi in drugimi
občinami s ciljem izvajanja nalog pokrajine in širših lokalnih skup-
nosti, če je to v interesu prebivalstva.
Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podla-
gi odločitve občinskih svetov.
Odločitev o uključitvi v pokrajino ali v širše lokalne skupnosti
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta, o
taki odločitvi se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o uključitvi v pokrajino oziroma širše
lokalne skupnosti se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina izva-
jala oziroma prenesla na širšo lokalno skupnost.
133. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli svet izmed svojih članov in žup-
ana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati,
ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobiti enako števi-
lo glasov, se glasovanje ponovi.
134. člen
Svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se
občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to ko-
ristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomemb-
nih za občino. Če zahteva večina navzočih članov sveta, se lahko
o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njiho-
va volja.
XI. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
135. člen
Pobudo za spremembo statuta lahko da pisno vsak član sveta
in župan.
Pobuda je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov
sveta.
Predlog za prvo in drugo obravnavo pripravi komisija za pripra-
vo statuta občine in poslovnika sveta ter pravna vprašanja.
136. člen
Spremembe in dopolnitve statuta in statutarni sklep svet spre-
jema po enakem postopku kot ta statut.
137. člen
Delo in organizacija sveta je podrobneje urejena s poslovnikom
sveta.
138. člen
Krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo delo do konsti-
tuiranja novoizvoljenih svetov krajevnih skupnosti in mestnih četr-
ti oziroma do roka, ki je določen z zakonom.
139. člen
Odloki in drugi akti mestne občine Velenje morajo biti usklajeni
s tem statutom v letu dni od njegove uveljavitve.
VARIANTA:
Ta člen se črta.
140. člen
Z uveljavitvijo tega statuta prenehajo veljati Spremembe in
dopolnitve statuta občine Velenje oziroma čistopis statuta (Urad-
ni vestnik občine Velenje, št. 13/91, št. 15/91 in statutarni sklep
Mestne občine Velenje, Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št.
3/95)
141. člen
Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku
Mestne občine Velenje.
Številka:
Datum:
Predsednik
Občinskega sveta
Mestne občine Velenje
UVOD IN OBRAZLOŽITEV:
1.    Pravna podlaga
s sprejemom Ustave Republike Slovenije leta 1991 je bila dana
ustavnu podlaga za reformo dotedanjega sistema lokalne oblasti.
V letu 1993 sta bila sprejeta Zakon o lokalni samoupravi, kije
doživel že več sprememb in dopolnitev (Uradni list RS, št. 72/93,
6/94, 45/94, 57/94 in 14/95) in Zakon o lokalnih volitvah (Uradni
list RS, št. 72/93 in št. 7/94). Zakon o ustanovitvi občin in nji-
hovih območij je bil sprejet šele v letu 1994 (Uradni list RS, št.
60/94) prav tako tudi Zakon o upravi (Uradni list RS, št. 67/94).
Zakon o financiranju občin pa je bil sprejet celo po lokalnih volit-
vah decembra 1994 (Uradni list RS, št. 80/94).
Navedeni zakoni in zakoni kot so zakon o varstvu okolja, zakon
o gospodarskih javnih službah, zakon o obrambi, zakon o urejanju
naselij in drugih posegov v prostor ter drugi nalagajo občini posame-
zne naloge, odgovo^Ogs^i in tudi pravice.
Vse navedeno je služilo kot pravna podlaga za opredelitev izvirnih
pristojnosti mestne občine, nedvomno pa je, da bo država ob uskla-
jevanju zakonov prenesla na mestno občino Velenje še mnoge
druge naloge.
2.    Razlogi za nov statut
Zakon o lokalni samoupravi v 99. členu zahteva, da novo izvol-
jeni občinski sveti do 30.4. 1995 pripravijo in sprejmejo statute
občin in druge potrebne akte.
Po zakonu statut določa temeljna načela za organizacijo in de-
lovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, orga-
nizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov
pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega
pomena v občini, ki jih določa zakon. Z zakonom nedvomno nista
mišljena samo zakon o lokalni samoupravi in zakon o lokalnih volit-
vah, temveč tudi drugi zakoni, ki utegnejo določiti, da kakšno
pomembno vprašanje uredi statut, čeprav bi morali biti pri tem re-
striktivni. Zakon sicer res lahko določi, da kakšno vprašanje uredi
statut kot temeljni akt občine, če meni, da je to vprašanje zelo
pomembno za uresničevanje lokalne samouprave. Vendar pa seje
treba pri tem zavedati, da je statut v svoji osnovi temeljni akt
občinske samouprave, ki naj samostojno ureja temeljna vprašanja,
ki jih mora že po zakonu, ter tista vprašanja, glede katerih bo sama
občina menila, da jih je potrebno urediti, in da jih zaradi njihovega
pomena ni mogoče urediti z občinskimi odloki in drugimi občinskimi
akti.
V statutu je uporabljeno ime Svet mestne občine kot je bila spre-
jeta odločitev ob sprejemanju Statutarnega sklepa.
3.    Načela in cilji
a) V statutu se poizkuša kar najbolj ločiti funkcije zakonoda-
jno (normativno), izvršilno in kontrolno (nadzorno).
S tem je podana tudi preglednost pristojnosti in odgovornosti,
kar naj bi omogočilo tudi učinkovitost kot enega osnovnih ciljev
vsake reorganizacije.
b) Ob povečani koncentraciji moči odločanja, občinski svet -
župan, je kot protiutež dodana možnost ljudske iniciative, povezo-
vanje s sveti KS in druge možnosti vplivanja.
c) Da statut ne bi bil podvržen pogostim spremembam in da
ob sprejemu ne bi bilo nerešljivih problemov, pa tudi zaradi
določenih nejasnosti, je predlagano:
- da občinsko upravo podrobneje določi občinski svet z odlokom;
- enako velja, da se z odlokom določi praznik občine;
- z odlokom bi uredili priznanja in nagrade, ki jih bi podeljevala
občina;
- nedorečeno ostaja povezovanje v širše lokalne skupnosti, ni
zakona o regijah;
Občine pa same še tudi niso ugotovile, katere naloge bodo lahko
opravljale same in katere naloge ne;
- z odloki bi uredili premoženje KS, naloge in način financiran-
ja.
1. Za organiziranost krajevnih skupnosti so ponujene v razpra-
vo tri možne oblike statusa krajevnih skupnosti. S sprejemom os-
novnega besedila 7. člena osnutka statuta bi se zadržalo skoraj
nespremenjeno sedanje stanje.
Ko bo znano premoženje občine bi uredili:
- katero premoženje bi opravljala posamezna KS;
- katere naloge bi občina poverila v izvajanje KS;
- za katere stroške in v kakšnem obsegu bi sredstva zago-
tavljal proračun občine;
- določili bi tudi načine zagotavljanja računovodskih in drugih
vodstvenih ter tehničnih nalog.
Krajevne skupnost bi lahko nastopala v pravnem prometu bla-
ga in storitev kot pravna oseba seveda ne kot oseba javnega pra-
va, to je samo v obsegu pristojnosti, ki bi jih občina prenesla na
KS - enako kot je bilo do sedaj.
2. Varianta 1:
V varianti 2, 7. člena, je ponujena kombinirana rešitev. V mes-
tu bi bile mestne četrti, ki bi delovale za ime in račun občine, ne
bi imele lastnega žiro računa in bi se ukvarjale s povezovanjem
prebivalcev določene mestne četrti, dajanjem pobud in vspodbu-
janjem ljubiteljskih dejavnosti. KS navedene v začetku variante 1,
7. člena pa bi delovale kot je zapisano v osnovnem besedilu že
navedenega člena.
3. Varianta 2, 7. člena pač ponuja rešitev večje raznolikosti
to je ustanovitev primestnih krajevnih skupnosti. Gre za idejo, da
bi bile krajevne skupnosti povsod tam kjer nad nepremičninami
prevladuje zasebna lastnina (zasebne hiše), ker da je tam večja
samoiniciativnost in pripravljenost, tudi z lastnim delom ter sred-
stvi graditi in vzdrževati komunalno infrastrukturo.
Samo ime krajevne skupnosti seveda nič ne pomeni, če primest-
nim KS, glede na celovitost mesta, ne bi določili manjši obseg pris-
tojnosti kot pa oddaljenim. Postavlja se tudi vprašanje smotrnosti
delitve sedanjih krajevnih skupnosti, ker je to določen proces in
ali Pesje, Skale in še druge lahko imenujemo vaške KS.
4. Razmišljanja so tudi, da povsod tam kjer je ulični sistem
označevanja stavb, je mesto. V mestu bi ustanovili mestne četrti,
ki ne bi imele nobenih pravnih sposobnosti.
5. Pripravljalce osnutka statuta je vodilo načelo, da v začetni
fazi reforme ni smotrno in modro, predlagati večje spremembe v
pogledu organiziranosti KS. Statut pa mora biti odprt in dana mož-
nost, da se kasneje občani drugače organizirajo tam, ko bo zato
izkazan interes.
Podrobno urejanje teh in podobnih zadev bi odmaknilo sprejem
statuta.
Nesprejem statuta pa pogojuje pogovore o delitveni bilanci, o
prevzemu nalog države v Upravni enoti Velenje za Vinsko Goro in
vrsto drugih aktivnosti.
d) Pripomoček Službe Vlade za lokalno samoupravo, ki ga je
za pomoč pri izdelavi občinskih statutov poslala, je pisan izrazito
po načelu sistema parlamentarne demokracije. Pri tem je povzeta^
analogija ureditve prejšnjih občin s skupščino in od skupščine izvol-
jenim izvršnim svetom. Ni upoštevano, da sta zakona o lokalnih
volitvah in zakon o lokalni samoupravi uzakonila nekaj vmes med
sistemom parlamentarne demokracije in predsedniškim parlamen-
tarnim sistemom. Župan je bil izvoljen neposredno in verjetno ne
zato, da bi bil zgolj izvrševalec odlokov občinskega sveta kot izvršni
svet v preteklosti. Vse bolj v stroki prevladuje mnenje, daje župan
pri izbiri kadrov občinske uprave in dajanju pooblastil vezan na za-
konske predpise in ne na občinski svet. Svet potrjuje organizacijo
občinske uprave, in v ta namen določa sredstva proračuna. Župan
je kot prestavniško izvršilni organ v vlogi odločanja omejen le na v
proračunu določena sredstva.
S tem je dana možnost županu, da si neodvisno organizira
občinsko upravo, če je sposoben organizirati in voditi, bo moral sam
dokazati.
V primeru, da občinski svet županu (in sodelavcem) zaupa mu
lahko prenese še del svojih pristojnosti, občinski svet pa ne bi smel
posegati v pristojnosti vloge vodenja občinske uprave in drugega,
kar je odgovornost župana.
e) Zaradi navedenega pa je pomembna nadzorna funkcija, da
se lahko s pravnimi sredstvi zagotovi spoštovanje predpisov in pa
javnost dela, saj je ne obveščenost prebivalcev pogosto vzrok za
spore in nezaupanje.
4. Finančne posledice s samim sprejemom
statuta ne nastopajo, vsaj znatnejše ne.
Te bodo razvidne iz proračuna in drugih odlokov, ki jih bo
občinski svet sprejemal.
Svet mestne občine