Štev. 43. (Tek. račuri s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 19. oktobra 1928. - Leto VI.
Leto VI.
lfchaja TV^tk petek dopoldne. Izdaja konaorcij Maloga linta. Naslov: Mali list, Triesto, ca* »ella eentro 87. — Urad : vili Valdirivo 19-111.
tMgorornt urednik: dr. L. BKBCE.
rGSAHKZNA fcTF.V. 30 STOTINK. SAROCMKA sa oelo leto 10 1»., pol lota 6 L., <^etrt iuta 8 L. - IZVKN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta La L., 6otrt leta 5 L.
ALI LIST
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
CENA OGLASOV IN OBJAV
Za I cm	.c.ticu	5 L.
Pii stalnih	daje	primeren
por	dogovoru.
5IA' T OGLASI: SO stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; mastuo 40 stotink beseda; 2 Vl.LIKIlHI CllKAMl 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
- Sobota, • Medel ja,
Petek, 19. oktobra: Etbin.
20.: Janez Kant; Felicijan. -
21.: posvečevanje cerkva; Uršula. — Ponedeljek, 22.: Kordula; Marija Saloma. — Torek, 23.: Klotilda; Severin. -— Sreda, 24.: Rafael; Kristina. — Četrtek, 25.: Hrizant in Darija; Krispin. — Pe-
Nove hiše se podirajo.
Ali naj začnemo zidati stare?
Sobota. 27.: Antonija; Sabina.
j V Pragi sc je dogodila velika nesreča, j kakršne zlasti Čehi niso bili vajeni. V I novem mestu so zidali veliko hišo na ' 7 nadstropij. Zidalo se je za uradne ! prostore bogate tvrdke Jakš. Hiša je ek, 26.: Evarisl; Amadej (Bogoljub). —j bila v glavnem že dograjena in pokrita.
V torek 9. t. m. je delalo v novem poslopju kakih 80 delavcev, ko se naenkrat začne rušiti šesto nadstropje. Sledil je strašen grom in vsa velikanska stavba je bila le še velika groblja. Iz te groblje pa so se čuli klici in vpitje ponesrečenih delavcev.
V trenotku, ko se je začelo poslopje rušiti, je bi lev veliko ljudi na cesti. Razbežali so se, kamor je kdo mogel, toda tudi od njih so bili nekateri ranjeni. Dva voza in en avtomobil je zasulo in strlo en tramvajski voz; ranjen je bil sprevodnik.
Majhne novice.
Kvestorjl v Rimu.
N' trti a n IS. oktobra so bili vsi kvesto->'ji (policijski ravnatelji) iz cele Italije poklicani v Pini k notranjemu ministru Mussoliniju.
Nove šole.
Oblastvo v Rimu je razpravljalo o j načrtu nove šole za Bošt v občini Ma-j rezige, potmi o načrtu nove šole v La-; nišču v Čičariji ter o načrtu nove šole|
l Kaj je bilo vzrok nesreče? Rekli so, j da so tla peščena, neutrjena in da so se temelji udrli globlje. Mogoče je res, to-1! da dejstvo je, da so ne zadnji čas do-! godile v Pragi že 4 podobne nesreče. Ali
v Gradini pri Opr.tlju.
Smrtna obsodba.
V Luki je bil proces proti komunistom, ki so ubili svoječasno dva fašista, krojača Gina Moschir.ija in voznika Buona- ______________
micija. Uboj je bil čisto političnega zna-l “
ča ja, izvršen iz maščevanja in s polnim!	Obsodba komnnistovskega vodstva,
premiselkom. Komunist Della Maggiora j	Pred izjemnim sodiščem v Rimu je
se je vrnil iz Francije, prišel v krojačevo ’ bila velika razprava proti osebam, ob-delavnico in ustrelil krojača. Ko je pri- loženim, da so bili člani osrednjega odšel ven, je zadel na voznika in ustrelil bora komunistične stranke. Za to kriv-še tega. Ta Della Maggiora je že preje da so bili obsojeni: Bagnoli in Cassi na poskusil ubiti nekega Giovanninija, 15 let, Tulli na 13, Ferrari in Perrucchi-v Pontc Buggianese in ! ni na 10, Novelli, Rigamonti in Agosti
tla postala nemarna v
so
službe? Ali so bili nemarni podjetniki in stavbeniki? Tudi pristojno oblastvo je bilo že dalo svoje priznanje, da je stavba dobra. Ali je tudi oblastvo bilo nemarno?
Ko »e je nesreča dogodila, je razumljivo, da je nastalo veliko razburjenje po mestu. Komunisti so brž porabili priliko in eden je zlezel na tram ter začel govoriti proti kapitalizmu. Zaprli so ga. Začeli so hitro z rešilnimi deli in zastra-židi prostor z vojaštvom. Nekaj delavcev je bilo rešenih živih, toda število mrtvih je vendar zelo veliko. Izvlekli so 4 5 mrtvih in 20 ranjenih. En delavec je od strahu poblaznel, čaprav ni bil nič ranjen; oddali so ga v norišnico. Delo zahteva dolgo časa, predno se groblja izčisti in (tožene točno, koliko je bilo človeških žrtev.
Nesreča je vzbudila mnogo razprav po j časopisju in Uidi parlament se bo moral iz njo baviti, da se dožene odgovornost | in kaznujejo krivci.
Kupola Ev. Petra.
V Rimu so jeli popravljati slavno kupolo Sv. Petra. Bile so na nji že od zdavnaj neke razpoke, ki sicer niso nevarne, izvrševanju i a so dajale povod raznim ameriškim ra-
tlalje pctie&tata
nekega Pagnija. Na povratku iz Francije ‘ na 4, se je seznanil z Rrunom Spadonijem, kij mu je dal orožje. Državni pravnik je na j podlagi zaklona z dne 15. dec. 1926. o1 zaščiti države zahteval smrtno obsodbo. |
Dne 17. oktobra je izjemno sodišče v* ,	,	,	„	.	,	n
poseben diplomatski kurir (breosel).
Dina Nozzoli na 3 leta.
Netunske konvencije.
Jugoslovanski kralj Aleksander je na 10. oktobra podpisal netunske konvencije. Podpisano listino je ponesal v Rim
Luki izreklo proti Della Maggiori smrtno1 tI A ■ ,• , •	.	.	.	.
J .	.	....	j	Uradni list ]e prinesel tozadevno odjavo,
obsodbo, ki se ima izvršiti z ustrelitvno. > ir n-	n .. mf • ,	•• -i
.	’	.	.	.	J	V Rimu je «Gazzetta Ufficialea objavilo
Bruno Spadoni je obsojen na 18 let za-1
pora. Della Maggiora je prosil za pomi
lostitev.
Posojilo tržaške občine.
Pred kratkim je bilo konečno veljavno sklenjeno posojilo v znesku 60 milijonov lir, ki ga najme tržaško mesto. Izplačalo sc bo v treh obrokih po 20 milijonov.
Mussolini za kmetijstvo.
Ministrski predsednik Mussolini je imel v Rimu na zrane predstavnike kmečkega stanu imeniten nagovor oj važnosti kmetijstva za narod in državo. Z navdušenjem so poslušavci pozdravili njegove besede: «Storil sem in bom vse mogoče za prospeh kmetijstva in dvig blaginje skromnega kmeta z veliko družino.... Meščanske politike mora biti konec. Napočil je dan, ko je treba dali kmetijstvu miljarde denarja, sicer se ne izognemo gospodarski krizi in rodnemu propadanju, ki ze delata drugim narodom tolikšne preglavice*. Drugič kaj več o tem govoru.
Skanderbergova krona.
Krona slavnega krščanskega junaka skanderbega, vojvode Skipetarov v 16. stoletju, se nahaja v nekem dunajskem muzeju kot zgodovinska dragocenost. Sedanja albanska vlada oz. kralj Ahmed Zogu je baje sklenil zahtevati to krono nazaj.
Spominski stolp
V Šesto Calende, odkoder je znani prvak italijanskih letalcev, De Pinedo odletel na svoje daljne polete, bodo v spomin na to zgradili 35 m visok stolp. Na stolpu bo mramorna plošča z vrisanimi črteži De Pinedovih poletov. Vrh stolpa bo svetilnik, v stolpu zvonovi.
izvršilno naredbo, 1928, št. 2175.
datirano 31. avgusta
Kralj Etiopije.
V nedeljo 27 mešerema, v letu sv. Matevža 1921 (tako štejejo v Etiopiji — po naše 7. oktobra 1928) je bil prestolonaslednik Ras Tafari Maconn.en okronan za kralja Etiopije z velikimi slovesnostmi. Imenoval se bo Neguš Tafari Makannen. Etiopija ali Abesinija je dežela v Afriki ob Rdečem morju. Njih vera je krščanska, dasi v marsičem popačena.
Zastopnik sovjetov v Italiji.
Za trgovskega zastopnika ruske sovjetske republike v Italiji je bil imenovan Hodorovski.
Obletnioa.
Dne 11. oktobra je minulo 17 let, odkar so italijanske čete zasedle Libijo. Vojska je bila Turkom napovedana 29. septembra 1911. Na 5. oktobra so se izkrcali prvi mornarji v Libiji, vojaštvo jo je zasedlo 11. oktobra. V teh 17 letih zasedbe je Italija veliko storila za gospodarsko povzdigo tiste dežele.
Zajeti ponarejevalci denarja.
Milanska kvestura je blizu Varese dobila v roke ponarejevalce, ki so «delali» precej na debelo. V hribovski samoti so vzeli v najem neko hišico z avtomobitno garažo. V tisiti garaži so postavili svojo tiskarno. Koncem junija so začeli tiskati. Policija je zajela tam dva brata Ra-vizza in dve ženski. Z njimi vred so odpeljali tudi ves material. Tiskarna je bila zelo dobro opremljena. Naredili so lahko vsak teden za 2 milijona lir slabih bankovcev. Zaprtih je bilo še več osumljenih oseh.
Smrtna kosa.
V Šentjakobu ob Savi je umrl župnik Guslav Koller, bivši župnik v Podragi na Vipavskem. — V Zagrebu je umrl Jr. Zuccon, biivši odvetnik in deželni odbornik v Poli. — V Ljubljani je umrla ga Marija Tuma, žena odvetnika in pisatelja Henrika Tume. Mrtvim pokoj v Pogu!
Zeppelin v Ameriki.
Nemci so zgradili velikanski balon Zeppelin lil. Ko je prestal srečno poskusne vožnje po Nemškem, se je odpravil na pot v Ameriko. Peljal je 63 oseb, od teh samo 4 potnike, ameriške bogataše, ki so plačali za vožnjo vsak 12.600 mark. Pošte je peljal okoli 50.000 pisem in dopisinic.. Iz Friedrichshafna je odplul 11. t. m. ob 7.55. V ameriško balonsko pristanišče Lakehurst je pripeljal 15. t. m. ob 5.40 (na Dunaju je bila takrat ura 23.45). V Lakehurstu je čakalo prihoda poldrugstotisoč ljudi. Posebno veliko je naudušenje seveda v Nemčiji, kjer so izšle posebne izdaje listov in bile izvešene zastave.
dovednežem za širjenje razburljivih govoric.
Sovjetsko posojilo.
Ruska vlada je razpisala novo posojilo v znesku 400 milijonov rubljev; obresti bodo po 8%, vračilo po 15 letih.
Plačilo v ,,gotovini".
Deželni poslanec Šulc, ki je eni dan zlorabilo govoril na radio namesto socialista Švarca, se je nekega dne peljal po Berlinu s tramvajem. Kar pristopi k njemu Švarcov tovariš iz uredništva «Vorwai'ls-a», neki Viktor Schiff, in priseli komunistu krepko zaušnico.
Lokomotiva z nafto.
V Genovi so zadnji čas naredili več poskusov na železniških progah z lokomotivami, katerih stroj je motor, kurivo pa surovo olje (nafta), kakor pri kamjo-nih.
Konkordat s Prusijo.
Med Vatikanom in Prusijo so se dokončala uspešno pogajanja za sklenitev konkordata (pogodbe med Cerkvijo in državo). Vsebina konkordata ni še bila objavljena.
Povsod stavkajo.
Velika stavka je v premogokopnem okrožju KJadno na Češkem. Velilko tisoč delavcev stavka. Tiste, ki gredo na delo, ■ta vkuj oči napadajo. Boljševiki so poslali iz Moskve st a vkuj o čim pozdrave. — Na Poljskem je počeli državi spošna stavka. Delavci se niso zadovoljili s 5% zboljšanjem plače, ki ga je vlada hotela doseči od gospodarjev v Lodžu, — Obsežna stavka traja že dlje tudi v Avstraliji.
Čudna norost.
Na Dunaju živi starka, ki ima posebno vnemo za smeti. Zbirala je vse «štrafa-niče» in odpadke ter jih skladala1 doma v visoke sklade in kupe. Ko je bilo smrada že preveč, so drugi to reč naznanili gosposki. Starko so spravili v umobolnico, smeti pa jeli odvažati. Šest vozov smeti so odpeljali tja, kamor spadajo. Tri dni je policija čistila stanovanje.
Iijudožroi pojedli policijo.
J Na Novi Gvineji, ki je nizozemska kolonija, so domači Papuanci napadli policijsko patruljo in jo pojedli. Ta slučaj so izzvali z nerodnim obnašanjem u-pravni uradniki, ki so ta pogrešek plačali z življenjem. Policijski šef je po-ver/o, če bi se kako pobotali in odne- J stopal ZL.lo grobo z dvema poglavarjema
Moderno.
Modna beseda je zdaj «razorožba». Na Dunaju ,ie sklical kancelar Seipel mirovno konferenco med socialisti in nacionalisti, oziroma Šucbundom in Hajm-
hali od oboroženih nastopov iičnem življenju.
poli-
Premeteni goljufi.
V Turinu so goljufali nekega starinarja za 60.000. V trgovino je uriSel lepo oblečen človek, povedal, da je sin obubožane plemiške hiše in ponudil starinarju v nakup ne‘ko staro sliko. Starinar je rekel, da bo sliko dol v okno, da vidi, kaj ljudje sodijo in kaj bi bila vredna. Ponudnik je bil zadovoljen. Preteklo je več časa. Nekega dne prideta v trgovino dva človeka, ki sta med seboj govorila po angleško. Gledala sta slike, se ustavila pri tisti in jo začela hvaliti, da bi bila vredna 80 tisoč. Rekla sta, da se vrneta drugič z denarjem. Drugi dan pa pride obubožani plemič prašat, če bo kaj kupčije. Starinar mu obljubi 60 tisoč za sliko. Ta se uda, pobere 60 tisoč in gre. Onih dveh Angležev pa ni bilo več nazaj. Strokovnjaki so povedali starinarju,
da je sedel na Hm; kor okvir, celih 10
pri izterjavanju davkov. To je izzvalo josveto. Razburjeno pleme je napadlo po-j ličijo in ulovilo celo patruljo. Ujetnike so v pravem smislu besede poklali in I razkosali, meso pa so razdelili med pripadnike plemena, ne da L)i seveda pozabili. dati najboljše kose poglavarjem in najuglednejšim plemenskim odličnjakom. Nekateri domačini, ki so spremljali patruljo, so se rešili in pohiteli do prvega mesteca, kjer so stvar prijavili. Nekaj policijskih brigad je taikoj odšlo na lice mesta. Prihod teh velikih oddelkov je napravil silen vtis na domačine. Osumljeni poglavarji so bili aretirani in odvedeni v zapore. Od patrulje so našM samo oglodane lobanje in kosti.
Počasi ■ pijačo!
Občinski cestar v Markonu pri Benetkah, 64 letni Friderik Pasqualato, si je naločil kozarec rujnega vina in ga v dušku zvrnil. Ojoj, ni bilo vino, am-
slika je vredna, koli- < pak kreolin. Mož je zastrupljen umrl v
lir.
•velikih bolečinah.
Mussolinjev govor časnikarjem
Na 10. oklobra se je v Rimu zbralo 70 jurcdnikov dnevnega časopisja iz cele Italije. Mussolini jih je sprejel v dvorani zmage v palači Chigi ter jim napravil govor, iz katerega podamo vsebino in posamezne odstavke.
Časnikarski misijon.
«V totalitarnem režimu, kakšen mora nujno biti režim, ki je nastal iz zmagovite revolucije, je tisk element režima, sila v službi režima; v enovitem režimu tisk ne more biti ločen od te enovitosti. Zategadelj je ves italijanski tisk faši-stovsiki in mora biti ponosen, da se strnjen bori pod zastavo liktorskih znakov. Na podlagi tega neutajljivega dejstva je dan kompas, po katerem se treba orientirati v praktičnem delovanju. Kar je škodljivo, se izbegne, ka.r je režimu koristno, se napravi, Iz tega sledi, da je predvsem v Italiji, lahko bi se reklo izključno v Italiji, drugače ko po drugih državah, časnikarstvo več ko poklic in opravilo: je misijon velikega in globokega pomena. Dandanes po končani šoli, ki vzgaja mladi naraščaj, kroži list med masami in opravlja delo informacije in vzgoje*.
Tisk je svobode«.
«Stare tožbe, da je fašistovska tiranija zadušila svobodo tiska, ne najdejo več nobene vere. Na celem svetu najbolj svoboden je italijanski tisk. Podrugod so časniki pod komando bogataških skupin, strank, oseb; drugod imajo le še žalostno službo s kramarijo razburljivih novic, katerih ponovno branje ustvarja v občinstvu neko strmečo občutljivost z znaki mrtvila in zabitosti; drugod so listi združeni v rokah malega števila oseb, ki imajo česnikarstvo za resnično obrt, kakor železarstvo ah usnjarstvo.
Italijansko časnikarstvo je svobodno, ker služi le eni stvari in eni sami vladi; svobodno je, ker v mejah režimske postavodaje lahko izvršuje in tudi izvršuje funkcijo nadzorovanja, kritike, pobude. Odločno zanikam, da bi bil italijanski tisk kraljestvo dolgočasja in enega samega kopita. Tisti, ki čitajo liste iz vseh delov sveta, vedo, kako so ti vsi po enem kopitu celo v podrobnostih. Italijansko časnikarstvo se mora čisto razločevati od časnikarstva drugih dežel, tako da bo vidno, odločno in radikalno nasprotje med obojim*.
Nato primerja Mussolini, da imajo vsi fašistovski listi skupno intonacijo, kakor enovit orkester, a razlika je lahko med njimi, kakor so v orkestru različna godala. Tako mora biti tudi neka razlika med velikimi državnimi dnevniki in malimi podeželskimi. Vsak po svoje morajo vsi listi osvetljevati dan za dnem delo režima ter ostvarjati v ljudstvu soglasje s tem delom.
Ne preveč hvale.
Mussolini nadaljuje: «Ali pa vsi tisti, ki mislijo da delajo za fašizem in režim, res uspešno in hasnivo delajo? Ne vedno. Ne delajo usluge vladi tisti, ki rabijo preveč hvalnih pridevkov in opevajo v obligatnih rimah vsako dejanje in vsak dogodek, če še tako neznaten, in vsako osebo, če še tako srednjevrstno*. «šest let fašistovske revolucije in njenih del, to je več ko vsaka beseda in več ko gostobesednost*.
«Ne služijo režimu tisti, ki porabljajo preveč prostora za črno kroniko (opisovanje nesreč in zločinov, o. ur.) in jo sentimentalno opisujejo z namenom, da se proda več izvodov*. «Vse to je nasprotno vzgoji. To je časnikarstvo starega režima*.
«Ne služijo režimu tisti, ki ne vedo, kaj je primerno, posebno v rečeh zu nanje politike in financ, a:li ki netočno poročajo, potem tisti, ki sami sebi kadilo žgo in ki v polemiki začno obreko-vuhi in ljudi žreti*.
Svoboda kritike.
(dzvzemši strogo politična vprašanja ali druga temeljna vprašanja fašizma, more se v vseh drugih prašanjih kritika svobodno vršiti. Jaz sam nisem v času pred denarno reformo prepovedal polemike med tistimi, ki so zagovarjali in tistimi, ki so pobijali revalutacijo, ne le po katedrih, ampak v revijah in dnevnikih. Na polju umetnosti, znanstva in filozofije ne more fašistovska iskaznica zagotavljati predpravic ali nedotakljivosti. Kakor mora biti dovoljeno reči, da je Mussolini v igranju na vijolino le skromen diletant, talko mora biti dovoljeno, da se objektivno presoja umetnost, proza, poezija, gledališče*.
Naloge časnikarjev.
«Vaša naloga bo vedno bolj pomembna, tako v notranjih, kakor v mednarodnih zadevah. V notranjih, ker bo med drugim italijansko ljudstvo kmalu poklicano ki ljudskemu votivnemu glasovanju, s katerim bo moralo pred obličjem sveta dokazati svoje dejansko soglasje z režimom. Treba 1« veliko manifestacijo pripraviti in vi imate v svojih listih sredstvo, da jo dobro pripravite. V mednarodnem svetu ne gremo naproti lahkim časom, Čimbolj bo Italija povečala svojo politično, gospodarsko in duševno postavo, tem dalje bo fašistovsta Italija trajala in tem večja bo reakcija med proti fašistovski m svetom, ki je kakor užaljen, kto mora gledati, kako spet enkrat Italija daje novo parolo na političnem in socialnem polju. Zato mora biti časopisje budno, vedno pripravljeno, moderno opremljeno z ljudmi, ki znajo polemizirati z naprotniki onstran mejo, z ljudmi predvsem, ki jih ne gibljejo materijalni, ampak idealni nameni. Želim, da bi mogel, kadar vas zopet skličem, kOnstatirati, da ste vsevdilj trdneje in ponosneje služili stvari revolucije*.
Kaj pravi Italija.
Ko sta Anglija in Francija sklenili svoje zavezništvo in poseben dogovor o razorožbi na morju, sta poslali o tem poslednjem dogovoru navadno sporočilo v \Vashington, v Rim in v Tokio na Japonsko, češ naj te vlade dogovor spoznajo in presodijo, če se hočejo tudi one pridružiti. Angleško-francoski dogovor je v bistvu-načrt za omejitev pomorskega oboroževanja po določenih razredih ladjevja in gre za tem, da se poleg velikih oklopnic omeji tudi število velikih križari« in velikih podmornikov. O tem smo že obširneje poročali. Javili smo Uidi že, da je Amerika (Združene države) odklonila angleški dn francoski predlog.
Dno 6. oktobra je tudi italijanski zunanji urad v Rimu izročil poslanikom Velike Britanije in Francije noto, fki vsebuje mnenje naše vlade o pomorski razorožbi. Kakšna je vsebina te note?
Najprej meni naše zunanje ministrstvo, da se mora o razorožbi govoriti bolj na splošno, ker so vse vrste orožja med seboj zvezane po enem skupnem namenu ler se vzajemno izpopolnjujejo (pehota in topništvo na suhem, aeroplani v zraku, ladje na morju). Ni dovolj, da se določi najvišja mera samo za eno vrsto oborožbe, drugo pa pusti svobodno.
Dalje omenja italijanska nota, da se mora predpisati razorožba vsem državam. Ne gre, da bi se predpisom oz. skupnemu dogovoru podvrgle samo nekatere države, temveč se mora to raztegniti na vse, male in velike.
Po teh dveh splošnih opombah sledi jedro italijanske note: Italijanska vlada je voljna sprejeti vsako omejitev svoje bojne, sile, naj gre še tako daleč, toda samo s pogojem, da nobena druga ve-levlust na evropski celini ne bo imela močnejšega stanja.
Nato govori nota o pomorski razorožbi. Italijanska vlada ni za to, da bi se omejevalo ladjevje po razredih, am-
pak omejitev naj bi se določila s skupno tonelažo (težo) vseh razredov. Tako ima potem vsaka država prostost, da si do predpisane skupne tonelaže zgradi več manjših ali manj večjih enot, kakršne so bolj uporabne in potrebne za njen posebni položaj. Edino tako si morejo šibkejše države oskrbeti uspešno obramben o sredstvo na morju.
Nota razklada nato posebni položaj Italije na morju. Ona ima tri poti v daljni svet: skozi Gibraltar na Atlantski ocean, skozi Suez v Indijski ocean in skozi Dardanele v Črno morje. Vsa Italija je ob morju, ob morju ali nr daleč ven so velika mesta. Italiji pripadajo razni otoki, od teh Dodekanez v precejšnji daljavi (na Grškem). Ona mora vpoištevadi, da so ob Srednjem morju, ali bi se mu utegnili približati drugi narodi, ki imajo ugodno zemljepisno lego.
Nota se spušča nato v druge podrobnosti razorožbenih predlogov in načrtov in meni, da bi bilo dobro, če bi se zlasti ena točka vošingtonskc pogodbe docela izvedla, s čimer bi zlasti večje pomorske sile dale otipljive dokaze dobre volje. Nota se zaključuje z opomnjo, naj se sklenejo taki dogovori, ki bodo vpošte-vali položaj vseh prizadetih in omogočili odkritosrčen pristanek vseh.
Časopisni glasovi.
«// Piccoloit prinaša članek svojega dopisnika iz Pariza. V Parizu vsi priznavajo, da je italijanska nota docela jasna in da rimska vlada ni menjalaf svojega stališča. »Močno nasprotje pa se kaže proti oni točki note, ki opravičeno poudarja, da mora naša mornarica nujno biti tako močna kakor mornarica katerekoli druge države na celini. Tu (v Parizu) se vlačijo na dan stari razlogi o daljnih kolonijah, ki jih je treba varovati, in o raznih morjih, ki obdajajo Francijo. Nobeden ne misli na to, da je prva potreba Italije, varovati odprta pota ladjam, katere ji dovažajo kruh, premog, železo in druge snovi, katerih ne moremo pogrešati za življenje in obrambo; da ne govorimo sploh o velikih mestih, ležečih na obali. Sicer pa, ali ni bila enakost morskih potreb za Francijo in Italijo že priznana v Vošingtonu glede na število oklopnic? Zalkaj sc ne bi priznala tudi glede na celokupno tonelažo ?»
«Temps», parižki list, ki odseva mnenje uradnih francoskih krogov, piše: »Italijanska zahteva po enakosti morske sile z največjo državo na celini ni nova in razlogi, ki se za to navajajo, niso taki, da bi jo podkrepili. Kar Italija dejansko hoče, je to, da bi se ji priznala glede morske sile enakost s Francijo; seveda ni mogoče primerjati potreb francoske in italijanske morske obrambe. Nobeden ne misli zanikavati pomembnosti italijanskega položaja v Srednjem morju, toda ona ima braniti koristi in pravice samo v Srednjem morju, Francija pa mora poleg domače srednjemor-ske obale in zveze s posestjo v Severni Afriki, jamčiti varnost svojih obal ob atlantiškcm in Severnem morju in zveze s posestjo v daljavi, ona mora skrbeti za varnost obsežnega kolonijalnega imperija. Navadna pamet zahteva, da morajo biti njena brambena sredstva pomembnejša kakor italijanska, če naj vestno opravlja svojo nelogo. Če bi se uveljavi-
lo	načelo enakosti francoske in italijanske pomorske sile, bi se ustvarila dejansko zelo nevarna neenakost za nas, kajti Italija bi mogla za svoje srednjemor-ske nastope združiti vse sile, med tem ko bi bila Francija primorana, da svoje sile razdeli nekaj za obrambo svojih obrežij, nekaj za varstvo daljnih kolonij. Tu je torej neko načelo, ki ga Francija v nobenem slučaju ne more sprejeti*.
Pariški «Journal» piše bolj zmerno. Člankar Saint Brice meni, da italijanska zahteva ni tako nepremostljiva zapreka sporazumu. V obrambenili potrebah obeh držav je velika razlika, zato morata imeti brodovje pač različno, a treba ni, da si obojno brodovje konkurira. Načelo omejitve oborožbe, po; celokupni
tonelaži, omogoča vsaki državi, da si priredi mornarico po svojih potrebah. Bistvena stvar je, da se obe državi sporazumeta v politiki.
vUberlen skuša razumeti italijanske razloge za močno mornarico. Ta list pravi, da bodo prepiri vedno iznova bukni-
li	na dan, kadar se bo govorilo o razorožbi teoretično. Pravo razmerje med obojno mornarico se bo našlo, kadar se bo našel splošen sporazum med Italije in Francijo.
uEcho de Pari s n piše podobno kakor «Temps». Tudi on odločno zavrača italijansko zahtevo po enakosti mornaric.
uCorriere d’Italia» piše:	((Najboljše
jamstvo za našo varnost bomo imeli, če si oskrbimo tak položaj, da ne bomo nikogar potrebovali. Francija, ki je v Ženevi soglašala ž Italijo za celokupno tonelažo, je ob prvi priliki menjala nazore s pogodbo v Londonu, kjer sta se z Anglijo sporazumeli, kako bi dobili premoč v Evropi. V evropskem ravnotežju ne more Italija dopustiti nobenega pogoja, da bi stala za drugimi*.
Za zboljšanje tal.
Pred kratkim je Mussolini poslal prefektom okrožnico, ki slove:
((Želim javiti Vašim Ekscelencam 1. da predvideva zakonski načrt o popolni porabi državnega ozemlja, predložen te dni v zbornici, tako obilne podpore za vsako vrsto zboljšanja (osuševanje, namakanje, iskanje vode, kmetiška poslopja, ceste in vsakovrstne naprave), da je sprememba tal v velikem delu države gospodarsko mogoča; 2. da si je Narodna zveza zadrug za zboljšanje in namakanje po ugodnih pogojih zagotovila toliko denarnih sredstev, da lahko ugodi vsaki zahtevi; 3. da je glede na omenjeni zakon in na razpoložljiva sredstva dolžnost posameznih in v zadrugah vpisanih posestnikov, da poskrbijo na načrte za preosoovo zemljišč, tako, da bo mogoče osnove v kratkem izpeljati.
Vaše Ekscelence bodo s sodelovanjem državnih in deželnih tehničnih uradov ugotovile, ali sc je ta ukaz izvršil. Ako se ni izvršil, boste sami izdali potrebne odredbe.
Prosim Vaše Ekscelence, da mi pošiljate mesečna poročila o razsežnosti zboljševanja, ki se bo začelo od danes naprej, o izvršenih delih, o bodočih načrtih, o zaposlitvi delavcev in o pom-nožitvi kmečkega prebivalstva v zboljšanem ozemlju. — Mussolini».
Zgodbe časnikarja t Parizu.
Ilarold Horan je ameriški časnikarski poročevalec, 'ki biva v Parizu. Njegov gospodar, bogati časopisni lastnik Hearst, mu je dal težko nalogo. Ko sta Anglija in Francija sklenili znani mornariški dogovor, bila je posebno ameriška javnost radovedna, kaj se je dejanskega sklenilo. Vladi sta to reč držali tajno. Horan je torej dobil nalogo, tajnost odkriti. Hearst mu je dal poleg ukaza še krasno svoto dolarjev v ta namen: eni pravijo 2000, drugi celo 10.000. Horan se je vrgel z vnemo na svoj posel. Vsi uradi vnanjega ministrstva na Quai d’Orsey so ga bili polni, toda gospodje so mu dolgo časa ponavljali samo to, kar je bilo že tako znano. Horan pa je hotel imeti dokument. Z dolarskimi razlogi je slednjič prepričal nekega mlajšega uradnika, da ne bo nič hudega, če mu pokaže Iktos papirja. Bila je okrožnica vnanjega ministrstva na francoske poslanike v tujini. V nji so bile točke mornariškega dogovora in navodilo, (kako naj poslaniki branijo te točke pri dotičnih vladah, če bo kaj odpora. Ta dokument je neka gospodična pretipkala in Horan je ves zadovoljen tekel telegrafirat v Ameriko.
Brž so ameriški listi novost objavili in začeli že znano gonjo proti dogovoru.
V	Parizu so bili nervozni: Kdo je izdal lajni dokument? Policija je zasledila, da je poročal Harold Horan. Tega je takoj zgrabila in ga pestila, naj pove, Ikako je prišel do tistega papirja. Horan se ni izkazal junaka. Udal se je pretnjam po-
iMAbl I»I£T »
3
licije ter povedal, katere osebe so mu pripomogle do papirja. Nato je moral podpisati obljubo, da zapasti Francijo v določenem času.
Ko je bil Iloran aeretiran, so vsi časnikarji godrnjali, zlasti pa njegovi ameriški tovariši. Hearst sam je izjavil, da vzame vso krivdo nasie. Ko se je pa doznalo, da je Horan bojazljivo izdal svoje zaupnike na vnanjem ministrstvu, tedaj se je javno mnenje obrnilo proti njemu. Zveza ameriških časnikarjev v Parizu ga je izključila iz svoje srede, češ da je že večkkrat nečastno ravnal. Horan je odpotoval v Belgijo. Na Quai d’Orseyu pa premišljajo, kako kaznovati lahkomiselne uradnike.
Proslava Soluna.
Kdor je doživljal strašna leta svetovne vojne, se bo morda spominjal, s kakšnim veseljem smo sprejeli v oktobru 1. 1918. novico, da je Bolgarija položila orožje. Veselili smo se na tihem, ker je še vladal nad nami fddvebel, toda čutili smo, da je zvezda nemške slave in nadutosti padla za obzorje. Zasijal je jasen trak nove zarje, svobode. Prišel je od Soluna. Tam so zavezniške čete zmagovito prodrle bolgarsko-nemško fronto in tedaj se je začel polom nemške velesile.
Lela 1914, se je srbska armada spočetka krepko ustavljala navalu avstrijskih čet pod vodstvom Potioreka. Pognala je celo Avstrijce preko Save in Drine. Toda koncem 1. 1915. so se Bolgari odločili za Nemce proti Srbom in napadli Srbijo v bok. To so volesile predvidevale in ustanovile vojno oporišče v zgodovinskem obmorskem mestu Solunu, odkoder bi se dalo prodirati v srce Balkana. Toda zavezniki so postavili premalo čet in general Saraii, tedaj vrhovni poveljnik, se je moral pred svežim navalom spočitih Bolgarov umikati.
Do Soluna Bolgari niso prišli. Nemški gospodarji niso jim privoščili hitre ko-nečne zmage, želeč z bolgarskimi junaki zadrževati čim večje število nasprotnikov na tisti fronti. Tako je »solunska fronta* ostala vse do konca svetovne vojne.
Srbska vojska se je morala pred združeno silo Nemcev in Bolgarov umakniti na obalo Jadranskega morja. Tisti pohod skozi divje hribovite kraje ostal bo v zgodovini ovekovečen. Vso Srbijo so zasedli sovražniki, a kralj Peter s svojo oslabelo vojsko je bežal v tujino, da se po možnosti drugod zedini z zavezniki in počaka zadnje odločitve.
Do smrti izmučeni so prišli Srbi do jadranske obale in bili od zavezniškega ladjevja prepeljani na otok Krf, kamor nemška sila ni mogla za njimi. Na Krfu so se odpočili od strašnih naporov ter zopet uredili svojo armado s podporo velesil. Sestavili so (5 pehotnih in eno konjeniško divizijo. Ta obnovljena bojna sila je bila poleti 1. 1910. prepeljana po morju v Solun. Tako so Srbi z druge strani stopili zopet v boj proti istim sovražnikom. L. 1917. se je tudi Grčija pod Venizelom pridružila zaveznikom. V juniju 1. 1918. je prevzel poveljstvo so-
 PODLISTEK._________________
Aurelien Soholl:
SPOKORNICA.
l’et kilometrov za p a din o od trdnjave Hochelle leži neznaten, umazan in siromašen trg Laleu. Tu živi nekaj ribičev. Obal je zapuščena in odurna. Strme pečine jo obdajajo, v viharnih nočeh pa se iz votline Maumusson oglaša preteče grmenje. Ob času oseke nabirajo ženske med algami školjke, možje pa ta čas opravljajo poljska dela.
Nekega jutra sem se odpravil še pred svitanjem v družbi kapitana Tailhadesa na pot. Po peturni naporni hoji sva se ustavila zmučena in gladna pri Spokor-nici, na najbolj zapuščenem in skalnatem kraju obale.
«Pobrigati se bova morala, da se orijentiravaa, ja dejal Tailhadcs. “Tu nekje na Saut-du-Bouc se nahaja stražni-
lunske fronte general Franchet d’Espe-rey. Na solunski fronti je bilo največ francoskih in angleških čet, pa tudi močan oddelek Italijanov (okoli 50.000), nekaj je bilo Busov in nekaj Grkov. Srbov je bilo 130.000. Srbom so se pridružili Jugoslovani, Iki so izpod Avstrije ubežali ali bili zajeti na raznih frontah; imeli so posebno ((jugoslovansko divizijo«.
Sredi septembra je Franchet d’Esep-rey začel z veliko ofenzivo, ki je omajala nasprotnike. Že na 29. septembra so se Bolgari udali. Od tedaj je minil še en mesec in tudi Nemci so spoznali, da je ves nadaijni napor zaman. Povsod je nastalo premirje in začela so se mirovna pogajanja v Parizu.
Letos je minilo 10 let od preboja solunske fronte. Jugoslavija, ki se ima tem zmagam zahvaliti za svoj obstoj, je desetletnico praznovala zelo slovesno. V Belgrad so Ijili povabljeni vsi nekdanji vojni zavezniki. Italijo je zastopal na čelu izbranih oficirjev general Pettiti di Boreto. Francijo je zastopal Franchet d’Esperey. Bila so dalje zastopstva Anglije, Češke republike, Hum unije, Belgije in Grčije.
Za nedeljo 7. oktobra so prišla z vseh krajev Jugoslavije zastopstva naroda, vsakovrstna društva z zastavami, narodne noše itd. Bilo je okrog 2UU.UU0 ljudi. Višek slavnosti je bil velikanski sprevod po Belgradu. Vojaške čete so posebaj depilirale pred kraljem, vlado in vsemi zastopniki zaveznih držav, isti dan je bil otvorjen v Belgradu nov park s spomenikom ((Zmagovalcu*. Otvorjen je bil tudi nov invalidski dom. Na završetku slavnostnih dni je kralj priredil slavnostno večerjo za 29(1 povabljencev, med katerimi so bili tudi elani zavezniških odposlanstev.
Konec Poljšakove republike
Na štajerskem je strokovni učitelj Poij-sak začel zdraviti laika in razne kožne bolezni. Sestavil je posebno mazilo, v katerem sta glavni snovi milo in svinec. S tem mazilom je imel nekake uspehe in naenkrat so jeli bolniki dreti k njemu-
V	mariborski deželni bolnišnici dobil je na razpolago posebno barako, kjer je zdravil ljudi po svoji metodi. Mnogi bolniki so čutili polajšanje in nastala je splošna vera, da je Poljšak iznajditelj sigurnega zdravila proti raku. Časopisje, željno velikih novic, je začelo na široko razpisavati hvalo g. Poljšaka in njegove metode. Prinašali so slikp, popise bolezni, bolnih oseb z imenom in priimkom in izjave bolnikov, ki so bili prepričani, da jim je bolje. Vse to je še bolj utrjevalo vero v ozdravljivost raka in v velikanski pomen nove iznajdbe. Baraka v mariborsJki bolnici je dobila svoj posebni naziv ((Poljšakova republika*.
Kaj pa zdravniki? Trije so se v časopisju izrekli priznalno o Poljšakovem zdravljenju, drugi pa so nastopili z vso ostrino proti njemu. Četudi ni tajiti, da so bolniki čutili polajšanje in da so
kova koča. No, ali nisem prav povedal? Glejte, tam se dviga dim. Tam, na desni. Tam bova zajtrkovala«.
Stražnik je naju sprejel z odprtimi rokami in ponudil je nama velik kos gnjati. Tailhades je načel najlepše morske ostrige. Vsi smo bili prijetno ubrani. Tedaj pa je začel stražnik pripovedovati.
«Ko tu še ni bilo teh dveh svetilnikov, ki žarita vsak večer kot dvoje kraljevskih zvezd, je stal na pečini Bouc visok, železen drog, na katerem je visela velika svetilka. Vsak večer je stražnik prižgal svetilko in ko so ladje, bližajoče se nevarni obali, opazile luč, so se pravočasno umaknile opasnim čerem. Kadar je bilo morje viharno in je nebo počrnelo pred bližajočo se nevihto, ko so se razbite skale valile z globokim bobnenjem, je svetilka mirno žarela na železnem drogu in mornarji so hvaležni molili proti nebu, ki jih je rešilo preteče nevarnosti. Globoko ganjeni so se zahvaljevali sve-
morda nekatere bolezni res bile ozdravljene, je pa po mnenju vseh nasprotnikov gotovo to, da se s tistim mazilom rak ne ozdravi sigurno.
O raku povedo zdravniki to — in tudi našim bralcem bo koristno to vedeti — da se more ozdraviti le z operacijo. Seveda se mora operacija narediti pravočasno, dokler se ni bolezen še preveč razpasla. Če jc čas za operacijo zamujen, potem noben zdravnik ne jamči za popoln uspeh raznih zdravil ali načinov zdravljenja. Povsod razmišljajo, kako bi našli k!ako res uspešno sredstvo, tudi
Kaj nam z
KATINAKA.
V nedeljo smo zaključili sv. misijon, ki je prinesel obilo božjega blagoslova. Dopoldne jc bila slovesna sv. maša s pridigo, popoldne pa se je ob najlepšem vremenu razvila veličastna procesija z Najsvetejšim pod vodstvom škofovega zastopnika preč. g. mons. Kratziga, v spremstvu številne duhovščine. Sprevod, ki je štel okoli 3000 ljudi, je med krepkim petjem cerkvenih pevcev obkrožil pokopališče. Slovesnost je končala v iepo okrašeni cerkvi z mogočnim Te Deum.
Sv. misijon sta vodila z veliko požrtvovalnostjo in uspehom dva misijonarja iz Mirna. Poleg tega, da je bila vse dneve cerkev polna, je bilo opravljenih nad 1U00 sv. spovedi in prejetih 1700 sv. obhajil. Hvala Bogu za prejete milosti, čast dobrim faranom in neutrudljivemu g. župniku.
PODBHOO.
Harmonika nekam dobro nepreduje po naši' okolici še na kvaterno nedeljo je opravljala svoj požrtvovalni posel pri zaprtem oknu — saj dobrega zraka bi bilo res škoda za ljudi, ki hočejo na tak način pozabiti slabo letino ali si položaj izboljšati.
KOBJEGLAVA.
Dnu 7. t. m. je umrl vojni invalid Alojzij Jazbec. Že dalje časa je bolehal na posledicah vojnih let. Trpel je veliko pomanjkanje, ker je bil za delo nezmo-zen. Naj v miru počival
Na dan pogreba je v žalostnih okoliščinah preminul Henrik Kobal. Bog mu bodi milosten sodnik!
PIVČANKE POZDRAVLJAJO.
iz Irsta pošiljajo pozdrave v Trnje Marija Begoč, Marija Smerdel, Marija lviren, Tončka Žele, Pepca Polh, Francka Kristan, Ivanka Kristan, Ivanka Kralj.
DEKANI.
V začetku letošnjega poletja nam je trta obetala izredno dobro letino. Vsted dolge suše je grozdje pozneje ostalo drobno in dosti ga je burja omlatila; računali smo, da ne bo niti pol dobre letine. Po jesenskem dežju pa se je grozdje precej odebelilo in tako imamo vendar srednjo letino. Boljša je ko lani. Pridelali smo do 1300 lil, približno hi na ose-
tiiki, stražnika Kernana. Edino on, oče Kernan, je ščitil svoj ((svetilnik*, ki je imel poleg prijateljev tudi obilo sovražnikov. Vsi mrki ljudje, ki so pustošili obalo, so' želeli svetilki (konec. Njihov praznik je bil ob uri nevihte, če se je po noči dogodila na morju nesreča, so pobrali in oplenili vse dragocenosti, ki jih je valovje zmetalo na obrežje. To je bila peklenska obrt. Toda med ničvrednimi ostaniki so se našli tudi bogati zakladi, a luč iz «svetilnika» je te malopridne ljudi ovirala, da bi tako bogateli. Zalo so hoteli svetilko razbiti in drog izruvati, a Kernan je odgovoril, da bo vsakogar, ki bi se le dotaknil njegovega svetilnika s hudobnim namenom, ustrelil.
Med takimi, iki jih je svetilnik oviral pri zločinskem delu, je bila tudi neka roparska starka, nazvana Galeb. Toda ona bi morala s ponesrečenci sočustvovati, saj je imela tudi sina, dvajsetletnega mornarja, ki je služil na ladji in Bog
Poljšaku ni zameriti, da ga je iskal, toda našel ga ni.
Na podlagi poskusov v mariborslki bolnici, kamor so šli tam poleti tudi iz Trsta nekateri zdravniki pogledat, so poklicni zdravniki slednjič odločno zahtevali, naj se g. Poljšaku prepove na-ctaijno zdravljenje, štajerski deželni odbor je tedaj razpustil »Poljšakovo republiko*. Proti zdravnikom, ki so- Poljšaka podpirali, je nastopila stanovska organizacija. Zadeva se bo še obravnavala pri oblastvih. G. Poljšak pravi, da pojde s svojim izumom v Ameriko.
dežele pišejo
bo. Ker je grozdje po nekaterih vinogradih zaostalo v razvoju, bi bilo dobro, če bi bili s trgatvijo še nekoliko počakali, da bi se tem bolje ozorilo in postalo bogatejše na sladkorju. Pa smo že vsi potrgali. Krivo je to, da se ne določa več skupen dan trgatve kakor v bližnjih vaseh. No pa vkljub temu bo kapljica prav dobra. Daleč naokrog je znano, da pridelamo v deikanski okolici izvrsten re-fošk. Zaito se gostilničarjem in prekup-cem priporočamo.
SKOPO na Krasu.
Lansko leto je naša občina pridelala ikomaj 25 1 vina na osebo, letos bo tretjina lanskega pridelka, če bi ga razdelili, bi morda prišlo 8 1 na osebo. Krompirja smo izkopali manj kakor vsadili'. Kdor ga ni še izkopal, mu lepo cvete zdaj v pozni jeseni. Kepe ne bo nič, ajde tudi nič, koruze niti semena.
Veleposestnik in gotilničar Fran Furlan je bil nedavno operiran v tržaški ooiiiišnici in se je zopet vrnil na dom.
Tudi iz naših krajev se ljudje močno selijo na tuje.
OORNBERG.
'lrgaiev je pri kraju. Imeli smo povečini lepo vreme, zakar bodi Bogu nvaia. Ne moremo pa se preveč pohvalni glede pridelka. Vsi smo se urezali pri računanju. Po dežju je vse tako lepo kazalo, da so nekateri mislili, da bomo imeli skoro tako letino kakor lani. Po-tem je prišel veter, ki je grozdje strašno zdelal. Sodimo, da bo letos okoli dve aetijni lanskega pridelka. Grozdje ni tako mošleno kakor lani, vendar pa ne zaostaja po kakovosti. Nekaterim vzdigne tudi 18 stopenj sladkorja. Vino bo torej dobro. Tudi kupci so že bili pri nas. Posebno g. Kobal iz Idrije se zanima za naše vino, kakor druga leta. Kličemo mu: Dobro došlil
Dogodilo se je
da ste zahtevali Pekatete, prejeli pa drugo blago, ki vam ni ugajalo. Zahtevajte makarone, špagete, subjote in vrste za juho v zavojih po 1/2 kg. z napisom Pekatete.
ve po katerih morjih brodil. Ivana so imeli vsi radi, saj je bil šegav in dobrosrčen fant. Letošnje poletje je bilo nenavadno lepo in večina ljudi je bila zaposlena na polju. Le starka Galeb je čuuneda v svoji izbi in premišljevala, Ika-ko bi se iznebila svetilnika, ki ga je preklinjala od jutra do večera, vihteč grožnje proti železnemu drogu:	«Ta
prokleta luč, ki nam siromakom odvzema zaslužek! Treba jo bo uničiti!«
«Galeb, vi ste hudobna ženska!* ji je govoril oče Kernan, »pravični Bog vas bo kaznoval!*
Bilo je v času jesenskega enalkomočja. Morju je postalo njegovo ležišče pretesno. Proti večeru so se silni valovi vznemirili in začeli besneti. Vihar je rjul kakor obsedenec in od morja sem, iz daljave, se je začulo topovsko grmenje.
Oče Kernan je napolnil svetilko s svežim petrolejem, namočil vanj nov
Živa reklama za postelje.
Dva angleška potnika sta prišla v Ino-most. Hotelske sobe so bile vse oddane in že sta mislila, da bosta morala prenočevati na prostem. jKer sta le s težavo lomila nekaj nemških besed, je bila zadrega še hujša. V obupnem položaju so ju poslali v neko trgovino z navodilom, da je tam gotovo kak prostor za prenočevanje na razpolago. Bil je to trgovec s pohištvom. Pokazat jima je ležišče, opozoril pa je, da naj preko zagrinjala, ki je ločil ta prostor od drugega, ne hodita. Odkazano ležišče je bilo strahovito trdo in kljub veliki utrujenosti Angleža nista mogla zaspati. Vstala sta, prižgala žve-plenke in iskala po sobi, kje bi se dalo dobiti kaj mehkega. Prvi se ojunači in kljuh prepovedi odgrne zagrinjalo, kjer najde pripravljeno prvovorstno posteljo. Niti za trenotek ni pomišljal, ampak skočil v posteljo ter sladko zaspal. Niti najmanj ni pomislil na to, kje se nahaja in si je napravil kar najbolj udobno. Ko je drugo jutro vstal in pogledal skozi okno, je videl, da je zbrana pod oknom velikanska množica ljudi, ki se je nad Angležem ne malo zabavala. Postelja, kjer je prenočil, je bila namreč reklama, okno pa — izložbeno. Kjerkoli se je Anglež še v Inomostu pojavil, je bil predmet pikrih opazik in ni mu kazalo drugega, kakor vzeti kovček in oditi domov. Toda tudi doma so prijatelji mnogo govorili o živi reklami v Inomostu.
Trije krompirji 3000 mark.
in še 150 mark za nameček.
Pred berlinskim delavskim sodiščem je tožila 35 letna gospodinja Frida Gutzeit trgovca Izaka Schmalsticha, kateremu je dve leti vzorno vodila gospodinjstvo, za štiritedensko plačo, ker je bila radi treh strohnelih krompirjev brez odloga odpuščena. Gospod Schmalstich (izg. šmalštih) je šel celo tako daleč, da je radi teh treh krompirjev celo obdržal vse njene stvari. Toda, ko se je prikazala Frida s policijo, jih je moral vrniti; za plačo 60 mark in za prehranjevanje, za kar je zahtevala 90 mark, pa je morala poklicati na pomoč delavsko sodišče. Pred prehodom k obravnavi je skušal predsedujoči pripraviti obtoženca k temu, da bi se spravil s tožitcljico in ji plačal zahtevanih 150 mark; ker itak ni nobene podlage za brezodložno odpustitev tožiteljice radi treh zavrženih gnilih krompirjev, bi ga moralo sodišče brez nadaljnega obsoditi na plačanje odškodnine. Toda o spravi ni hotel Schmal-slich nič slišati. On da ne plača niti pfeniga, ker dotični trije krompirji so imeli zanj vrednost 3000 mark. Začudeno. je pogledal predsednik gospoda Schmalsticha in ga opozoril, da ni sodišče mesto, kjer bi se delali slabi dovtipi «Kaj se to pravi, delati slabe dovtipe?« je dejal Schmalstich. «Tako je, kot sem rekel; dovolite mi vsaj, da vam stvar razložim, in sami boste videli, kako bridko resnična je«. Nato je podal sledeče pojasnilo: Ko se je pred tremi ledni vrnil s potovanja v Amsterdam, je
prinesel s seboj tudi tri krompirje, v katerih pa se je nahajalo osem diamantov, ki jih je v tem mestu kupil. »Ne radi carine, gospod predsednik, ampak samo, da bi kamni ohranili svoj sijaj«, je hitel zatrjevati g. Schmalstich. Neverno se smehljajoč je poslušalo sodišče in poslušalstvo razburjeno govoričenje obtoženca, dokler ni slučajno navzoči zlatar- potrdil, da je vendar nekaj resnice na zgodbi. Kajti že staro opazovanje uči, da zgubijo diamanti mnogo svojega bleska, če ležijo dalje časa v baržunaslin ali svilenih etuijih; radi tega imajo amsterdamski trgovci navado, da hranijo dragocene kamne v izdolbenih krompirjih, kjer obdrže vedno svoj ogenj. Ko se je Schmalstich vrnil iz Amsterdama, je položil vse tri krompirje, ne da bi svoji gospodinji kaj povedal o njihovi vrednosti, na pisalno mizo. Ko je odšel, je pospravljala gospodinja kakor navadno sobo in je vrgla krompirje v čeber, ki ga je pozneje izpraznila v na dvorišču stoječi zaboj za smeti. Na nesrečo pa je mestni voz za smeti že preje odpeljal, predno se je Schmalstich vrnil domov, tako da sedaj ni bilo nobene možnosti več, da bi se dragoceni krompir zopet našel. Po kratkem posvetovanju sodišča je bil gospod Schmalstich obsojen na plačilo 151) mark tožiteljici, ker je bila odpustitev iz službe brez odloga nepravična, ker tožiteljica ni pač mogla vedeti, da je bila v krompirju skrita tako dragocena vsebina. Tako ni prišel ubogi Abrahamov sin samo ob svoje diamante in pripravno gospodinjo, ampak bo moral še plačati 150 mark in sodne stroške.
DROBIŽ.
Vladna hlimba.
Francozi so doma brezverni in pri vladnih ali državnih rečeh se ne sme Bog imenovati. V kolonijah delajo narobe. Guverner Alžirije rabi v svojih ukazih formulo: »Zaupajoč na pomoč Boga, kateremu služi.... Peter Bordes, glavni guverner Alžirije, ki naj ga čuva Bog«. Francoski zastopnik v Maroku podpisuje uradne spise, ki se tako začenjajo: »Bogu samenu hvala. Naznanja se vsem — Bog jih bodi varuh in pomočnik — da je naše šerifsko veličanstvo sklenilo....« — Tako so Francozi bolj pobožni po mohamedansko nego po krščansko.
Radi ljubega miru.
Amerika je naročila v tovarni dva nova velikanska balona Zeppelinuve vrste. Prostornina bo 175.000 kubičnih metrov. Zrakoplov «Italia», ki je ponesrečil na severnem tečaju, je imel 18.000 m3 prostornine. Novi ameriški zrakoplov bo torej desetkrat večji. Dolg bo 200 m, širok 45 m, prevozil bo na uro 130 km. Nosil bo pod repom pet aeroplanov. Oba naročena velikana bojo delali 3 leta.
Star učitelj.
Učiteljski stan je sicer težaven, a zdravju ni škodljiv. Marsikateri iz tega poklica doseže lepo starost. Na Nemškem biva Gustav Krause, ki je zdaj 102 leti star. Učil je po šolah 53 let.
stenj in jo prižgal. Ob dobrodejni svetlobi je molil za vse tiste, ki se nahajajo v smrtni nevarnosti. Starka Galeb, kii je komaj pričakala noči, je splezala na skalovje. Z vso silo je začela na svetilnik metati kamenje, dokler se ji ni posrečilo razbiti stransko šipo. V plamen sta se vlovila dež in vihar in ga — ugasnila. Na morju pa so obupno odmevali streli iz ladijskega topa — na pomoč.
Ko je dirugo- jutro našel stražar |Kernan svetilko razbito, se je v obupu vrgel čez skalovje in se ubil.
Galeb pa je hitela k obali. Skale so bile pokrite s preostanki razbite ladje. Vmes so ležala trupla mornarjev.
Starka je begala od mrliča do mrliča iskaje prstanov in drugih dragocenosti. Premetavala je škatlje in lesene zaboje. Toda namah je obledela. V glasi se ji je zavrtelo in omahnila je na belo skar-lovje. Oči so ji mrzlično plamenele. Obračala in obračala je nelko truplo,
sklanjala se nad njim dn prisluškovala, če še utripa srce, potem pa je mrtveca objela z blaznim krikom, kajti spoznala je — svojega Ivana, ki ga je tako vroče ljubila. Truplo je odnesla v svojo kočo, ga preoblekla in vsa brezumna klicala ljubljeno ime. Toda zaman, zaman...
Od lega dne ni več zapustila koče. Živela je kot kip, nepremično sedeč dan in noč na vedno istem mestu. Usmiljeni ljudje so jo preživljali. Celo laleuški župnik jo je obiskal. In ona je tako goreče molila in toliko solz pretočila, da so jo prihajali gledat iz vseh sosednjih krajev.
Nekega jutra so jo našli mrtvo na skali. Ko je nabral župnik dovolj denarja, je da na željo pokojnice zgraditi velik svetiilnil prav tam, kjer je nekoč stal Kernanov drog s petrolejsko svetilko. In zato se ta svetilnik še dandanes imenuje — Spokornica,
llllll!ll!lllll!lllllllllllll!ll!IIHIIIII!lllllllllllll!lllll!lllllllllllllll!lllllll!!l!ll!!lllllll!ll!!lllllllllllllllll!ll
Če hočete
kupiti dobro blago in dober kup, obiščite manufakturno trgovino
JU’Economia Famigliare"
v TKSTU
na trgu Ponieirosso št. 5.
Pilštanj
»	za srajce
»	na dva lica
'Zamet (baržun)
Lavn tenis Iti nadin
Ulago za površnike Čisla volna za površnike Volnena m ušla Platno Madonna » za rjuhe Bombaievina rjava Jajčna kožica (pelle ovo)
Brisače
Popelin za srajčke Žepni robci, veliki, obrobljeni »
Batist, barvan, za perilo	»
Bombažne nogavice; sukanec (nit); volna; maje za moške, ženske, otroke; ogrinjače, šali itd.
Trgovino lahko obiščete, ne da hi morali gotovo kaj kupiti.
od L 1.90 n. «	3.50	»■
»	5.50	»
»	0.90	»
»	2.50	»
»	2.90	«
» 12.—• »
» 36.— «
» 10.50 » 2.20 »
4.90 » 1.95 »
2.90 «
1.90 « 4.50 » 0.85 »
3.90 »
Iatšla je
PAJČEVINA
Roman v štirih delih
Spisala \7. J. Križanovska Prevedel Ivan Vouk
Cena L. 10 po pošti L. 11.50
Dobiva se v tiskarni „Edinost“
~i i 111
Trst via S. Francesco 20.
liliiliiliillil
H4-
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L. MERMOLJA
SPECIJALIST ZA ZOBNE IN USTNE BOLEZNI
SPREJEMA V GORICI Na Travniku štev 5 II.
od 9-12 in od 3-5.
Vi, ki trpite vsled UDNICE
SKRNINE REVMATIZMA
Edino zdravilo, ki vas more z velikim učinkom ozdraviti, je:
j ANT! REVMATIČNA
(Uda
Po vseh lekarnah po 5 L. steklenica Laboratorio ALGA, Fiume (M.T.)
llillllllillllllllll!lll!ll!l!il!lll!lllllllllllllllll!lllll!ll!ll!llll!ll!ll!lll!l!!llllllllll[llllll!l!!IIIIHIIIIIIII!lllll
Najvišje cene plačujem za
KOŽE
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veve-
---------------veric,	krtov,	divjih
in domačih zajcev, itd. Skopci za lisice in kune vedno na razpolago.
D. WINDSPACH
TRST, Via C. Battisii 10. II. nad. vrata 16
Telefon int. 68-81.
Spejemajo se pošiljatve po pošti.
Zobozdravni&ki ambulatorij
Dr. G. LAURINSICH
TRS r — Via delle Sette Fontane 6 — TRST	m
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slo- g vencem z dežele poseben popust za potne stroške. 1
Govori se slovensko.	Delo zajamčeno.	Cene ljudske. §j
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.	|
{□■w^ia^aHngcMBaHiDHaw3i Cevljarnica FOHCESSIN
Trst
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
via Caprin 5 pri Sir. Jakobu — Trst
Mihec: Tl Jaka pa Imaš zmerom elegantne čevlje. Kje neki jemlješ denar?
Jakec: Jaz kupujem pri Forcessinu, pa še manj potrošim in sem bolje obut ko tl.
Mihec: Grem paše Jaz videt za en par k Forcessinu.
Jakec: Le pojdi, boš videl kako boš zadovoljen.
S
p
8
0
BI
i
i
Dva kmeta.
V	neJii veliki gostilni v Hamburgu sta igrala dva gospoda šah. Blizu njiju je usedel kmet, ki se je sredi igre ogorčen dvignil ter med divjimi kletvicami in psovkami zapustil gostilno. Nihče ni mogel umeti, kaj je kmeta tako razkačilo. Končno se je nekdo spomnil, da je eden izmed obeh igralcev dejal: «Ta kmet mi je silno napoti. Na vsak način mora izginiti«, (šah posnema vojsko dveh kraljev, ki vodita v boj kmete in viteze). Te besede je navzoči kmet pomotoma obrnil nase ter ogorčen odšel.
Visok vrt.
Pisatelj Dumas je obiskal nekega dne svojega prijatelja, ki mu je ponosno razkazoval majhno bajtico in ga končno peljal v še manjši vrt. «No, Dumas, kako ti ugaja inoj vrt?)) «Velik sicer ni, zato pa» — Dumas je pokazal proti nebu — «precej visok«.
Kako se dela vojska v Afriki.
Iz večnih bojev v Maroku prinašajo listi sledeče poročilce: Oni dan so javile francoske predstraže, da pripravlja 100 mož broječa četa vstašev-domačinov napad na sosedno ozemlje. Zato sta se dve četi francoskih jezdecev na kamelah preoblekli kot karavana živinskih trgovcev. Orožje in strojne puške so skrili v prazen zaboj. Maskirani jezdeci so prodrli komaj par kilometrov, ko so jih vsitaši nenadoma napadli in obkolili. Naenkrat so jezdeci postavili strojne puške in napadli vstaše, od katerih so Iri četrtine pobili ali ranili. Ostamek je Skušal zbežati, toda zasledovali so jih neusmiljeno ter jih deloma pobili, deloma pa ujeli.
Volivni smeh.
Američani ljubijo dober dovtip, ki se ga radi posflužujejo tudi v političnem življenju. V sedanjem volivnem boju za predsedniško mesto kroži n. pr. sledeči dovtiip: Na nekem volivnem shodu je republikanski govornik na vse načine hvalil Hooverja in republikansko stranko, Menil je, da je poslušalce tako zelo prepričal za svojo stranko, da je nazadnje naravnost vprašal: «Ali je sedaj še kdo med vami, ki misli demokratično voliti?* Tedaj se dvigne zagorel, žilav farmar in mirno izjavi: «Moj ded je bil demokrat-, moj oče demokrat in tudi jaz bom volil demokratično)). Govornik pri tej izjavi ni izgubil hladnokrvnosti, marveč je hotel na robait način ugnati farmarja. Rekel je: «Kaiko nespametno je to naziranje! Denimo — prosim, to je le za primer — da bi bil vaš ded konjski tat in istotak konjski tat tudi vaš oče; kaj bi bili vi potem?» Farmar mirno: «Rcpublikanec».
Tat v zaboju.
V	neko dunajsko veletrgovino je prišel meščansko oblečen človek in si izbral velik potni fcovčeg. Ko ga je plačal, je prosil, da bi ga smel pustiti do drugega jutra v trgovini. Sedaj da gre nakupit še drugih potrebščin, ki jih bo spravil v zaboj in ta zaboj bo tudi poslal v trgovino; naslednje jutro pa pošlje avto po •oba kosa prtljage. Radi so mu storili uslugo in proti večeru je postrešček pripeljal prildčno težak zaboj, ki so ga postavili h kovčegu. Naslednje jutro je na vse zgodaj prišel kupec z avtom in odpeljal oba kos«. Kmalu nato so pa v. trgovini opazili, da manjka najdragocenejših predmetov. Ni bilo nobenega dvoma: Dva lopova sta delala pod enim klobukom; enega obeh so prenočili v trgovini v zaboju.
Reforme v Afganistanu.
Arganistanski sultan Aman Ulah, ki je vso Evropo prepotoval, je zdaj doma v daljni svoji azijski državi začel uvajati, kar se mu je pametno zdelo. Dame njegovega spremstva so privlekle iz Pariza in Londona polno modnih capic; prepovedal jim te to nositi; nosijo naj obleko domačega izdelka. Namenil se je pa odločno, da odpravi pri ženskah zavijanje obraza; samo pojčolan bo dovoljen. Poslanci afganskega parlamenta dobe kar iz Evrope novo obleko po ■evropskem kroju. Padišah (sultan) hoče
tudi v socialnem oziru ženske rešiti haremskega suženjstva in brezdelnosti ter jim dati enakopravnost z moškimi. Romo videli, kako mu bo šla reforma kaj od rok.
Pasji nagon.
Neki Američan je šel iz Rrooklina z avtomobilom v Kalifornijo. Ta pot gre čez celo širino ameriške celine. Gospodar je vzel seboj svojega policijsko izurjenega psa «Harvarda». V Kaliforniji sc mu je. pes izgubil in po dolgem poz-vedovanjii je moral iti brez njega domov. Čez dolgo časa pa je doma popraskalo po vratih In našli Harvarda vsega sestradanega in umazanega pred vratmi. Zvesta žival je našla pot in pritekla 4500 km daleč «za nosom« na dom.
To so darila !
Največji miljardar sveta, Rockefeller, kralj smrdljivega petroleja, je ponudil vseučilišču v Cambridge 700 tisoč funtov (05 milijonov lir) v znanstvene namene.
(P*
K
in
Eleganca - Popolnost - Solidnost
v konfekciji za gospode, ki se nahaja v zalogi izdelanih oblek blaga za moške obleke
„fllle Grandi Fabbriche“
TRST - Corso Garibaldi 10, Telef. 79-35.
Trajno bogata izbera :
Gotovih oblek, Sukenj, Trench Coats, Berberi, Paletots, Raglans, kostumov, jopičev, hlač za
moške, mladeniče in dečke
V prvem nadstropju istega poslopja:
Lastna krojaška delavnica I. reda
za naročila po meri, za katere se jamči največja popolnost. Torej tudi najbogatejša izbera SUKNA in BLAGA ZA OBLEKE   domače in tuje proizvodnje - Za blago, ki ne ugaja, se povrne denar. O.
——[=81=16g:  	—=&
K
Korjere v Trst in iz Trsta.
V SEZLJAN (od Portici di Chiozza in od pomola Audace) ob 15.30. Iz Sezlja-n a ob 6.30.
V POSTOJNO (s trga Oberdan) ob 8., 15, in. 17. Iz Postojne ob 8.40., 15. ir. 20.
V KOMEN (s trga Oberdan) ob 17.15. Iz Komna ob 7.50.
NA REKO (s trga Oberdan) ob 7. in
17.30. Z Reke ob 10.45 in 18.15.
V OPATIJO (s trga Oberdan) ob 11.45. I/. Opatije ob 9.30.
NA REKO (od kavarne Miramar) ob .8., 14.30 im 18.30. Z Reke ob 7.30., 13.30 in 17.30.
V OPATIJO (od «Hotel de la Ville») ob
10.30. Iz Opatije ob 8.
V POSTOJNO-JAME (s trga Verdi) ob 14.45. Iz Postojne ob 18.25.
V LOKEV-D1VAČO-SENOŽEČE (izpred hotla Evrope) ob 16.15. Iz Senožeč skozi Divačo in Lokev ob 7.30.
V RISTRICO (izpred hotela Evrope) ob 17. Iz Bistrico oib 5.45.
V AJDOVŠČINO (s ceste Fabio Severo) ob 15 (zveza na Idrijo). Iz Ajdovščine ob 8.20.
V ŠTANJEL (s ceste Fabio Severo) ob 16. Iz Štanjela ob 6.15.
V IDRIJO čez Tomaj-Vipavo (s ceste Fabio Severo) ob 5.45. Iz Idrije ob 18.50.
V MOTOVUN čez Koper-Oprtalj (s ceste Fabio Severo) vsak torek, četrtek in soboto ol> 16.30. Iz Motovuna ob 7.15.
V MOTOVUN čez Dekane-Buzet (s ceste Fabio Severo) vsak ponedeljek, sredo in petek ob 13., vsako nedeljo ob 13. Iz Motovuna ob 7.15.
V NOVIGRAD čez Koper, Ruje, Vertene-glio (s ceste Carducci, vogal ulice Sor-gente) ob 16.30. Iz Novigrada ob 6.30.
V DOLINO-ROLJUNEC (s ceste Carducci, vogal ulice Sorgente) ob 11.30 in 19. Iz Boljunca ob 6.30 in 15. O praznikih iz Trsta ob 11.30., 15. in od Sv. Ane ob 21. Iz Boljunca ob praznikih ob 6.30., 14. in do Sv. Ane ob 20.
ZAHVALA
Podpisani se tem potom prav prisrčno zahvaljujem slavni zavarovalni družbi ,.La Fondiaria“ ter njenemu zastopniku g. Dragotinu Starec iz Barkovelj za pravilno in točno mi izplačano požarno odškodnino.
Smatram gori omenjeno družbo za najboljšo, zato jo priporočam vsakomur.
MAVER IVAN - Boljunec 213. Il!llllllll!lllll>!l!ll!llllllll!llllllll!lllllllll!l!!l!ll!!l!!ll!l!ll!!l!!l!llllllll!ll!lllll!lllll!ll!ll!llllllli!lllllllll
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vre&io. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaatone Dolinar, Trst - Via Polonio 5.
PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina.
Dott. Gius. Comel specialist za bolezni v | ušesih, nosu in grlu, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju In j assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah Sprejema od 9-11 In od 3-4 pop. V Bnrlcl, VIB Baplbaldl 11 (prej via Teatro.)	ETERNIT Zaloga - TRST TRIESTE VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov!
	1 III lllll 1
	] Dr. Delneri Gilberto v GORICI — Zdravnik — za o6esne bolezni in predpisovanje očal. Sprejema vsak dan od 11-12 in od 3-4 Corso Verdi 28.
	
Velika zavarovalnica išče agentov po občinah Julijske Benečije. - Najboljši pogoji - Bodočnost! Ponudbe pod „Zavarovanje“ poslati na Mali List. Trieste casella centro 37. ■	
UGODNO se proda čevljarski šivalni st raj «Singen>, malo rabljen. — Franc Bizjak — Postojna 127.
Če potrebujete obuvala in hočete svoj denar koristno izdati, pojdite v staro in dobro znano
ČEVLJARNO VODOPIVEC
št. 29 via Ribongo — TRST — via Riborgo št. 29
kjer najdete bogato izbero moške, ženske in otroške obutve, preproste in luksuriozne.
PAZITE na ime in številko, jasno zapisano na tabli trgovine. Prevzema tudi poprave in naročila po meri.
00000030 OOOOOO00000900000000
Razumni ljudje, ki vedo, kaj je denar, ne morejo si kaj, da ne bi nabavljali vse obleke pri tvrdki
99
LA BLOCCHISTA TESSILE"
TRST - Via Nladonnina, št. 8
ker jim omogoča, da si omislijo blago najboljše kvalitet« in prihranijo dejansko 50'/,.
Evo vam samo nekaj naših cen:
Lavn tenis.......................................L.	1.70	meter
Fušfcanj težak................................
Flanela težka ................................
Piket, pliširan, močan........................
Madapolam izvrsten............................
Platno Madonna, debelo........................
„ za rjuhe, težko..........................
„ mešano laneno............................
Opal San Gallo, barvan .......................
Ovilh (za vzmeti itd.) .......................
„ damaskiran, sukan........................
Zefir za srajce...............................
Popelin svilen................................
Ogrinjalke za ženske..........................
„ zelo močne...............................
Plahte, mešana volna..........................
Nogavice za moške, fantazija..................
„	„	„ škotske  .....................
_	čista volna...............
71	Tl	................
Nogavice za ženske, podstavljene..............
„	„	„ orgautin svila . . •	....
Kravate svilene...............................
Pliširane majo za moške, ženske in otroke. - Teloyniki, pull-over, golf, nogavice za otroke itd. itd. po neverjetnih cenah.
LA BLOCCHISTA TESSILE
Trst, Via Madonnina 8
0000900000900090008000000000
r	2.90	n
7)	2.60	n
7)	3.90	n
rt	1.7B	n
n	2.70	n
r	4.90	n
rt	6.70	n
7)	2.96	n
rt	2.80	71
rt	4.60	rt
7?	2.60	71
7)	3.90	ji
T)	1.70 kos	
7)	2.90	77
rt	13.90	rt
7)	1.26	par
rt	2.90	77
rt	3.90	rt
rt	1.50	rt
rt	3.90	7)
n	2.90 kos	
6
« M A L I L I S T »
Gospodarstvo
Gnojenje ozimine.
Neštevilni poskusi, izvedeni po celem svetu, so ugotovili, da se največji pridelki pri našin kulturnih rastlinah dajo doseči samo z umetnimi gnojili, ki jih je rabiti v zvezi s hlevskim
I litra pridelek ozimine okroglo za 3 kg pšenice, 4 kg ječmena in 2 kg rži.
Če hočemo torej pri oziminah doseči čim večji pridelek, jim moramo pognojiti že jeseni in pripraviti jih do krepke rasti že pred zimo. Če jim spomladi po
v zvezi s hlevskim gnojem. p0(tl.ebi nek0liko pomagamo z lahko Hlevski gnoj ima namreč sam na sebi j raztopljivo dušičnato hrano, kakor se
P°' i nahaja v čilskem solitru, smo storili vse,
premalo rastlinskih hranil, da bi polnoma zadovoljil rastline. Tudi so hranila v njem v taki obliki, da se le počasi razkrajajo in večkrat niso rastlini na razpolago tedaj, ko jih nujno rabi. Zalo so nam umetna gnojila potrebna, da z njimi nudimo setvam take hrane, ki jim najbolj prija.
Kot ozimin
kar je mogoče za dober in za bogat pridelek.
razvoj rastlin
Nove cene predpisane. - Za tržaško občino veljajo od 15. oktobra dalje te cene: kruh navadni v štrucah po 1/2 kg
1.80;!
BoooooDooooooaooooeraoa
Trgovina narejenih o IM in konfekcij S DAVIDE CAVALIERO O
TRST - Ccrso Garibaldi 5, Tel. 79-32
(prejšnja Barijera)
Bogata izbera oblek, površnikov, -paltotov, nepremočljivih plaščev, jopičev, podloge iz kamelne dlake, trench coats in gabardines za može, mladeniče in otroke.
Blago na mero, domače in tuje proizvodnje. -Specialiteta v plavih in črnšh oblekah-Krojačnica I. reda. ======
»	.	(moka	82%)	po	1.90 L. Riz 1.60,
mo sejemo pri nas pšenico, ,	,	.	„	*	„	».
v . .	...	. testenine	2.40,	2.50;	sveži	ovčji sir,
ječmen in	rz. le tri rastline so si pa 1	... .
tolminski
glede potreb na hranilih precej različne. Kakor znano, potrebuje vsaka rastlina predvsem dušilk, kali in fosforovo kislino. Izmed teh vpliva dušik najbolj na rast steblovja in listov, pri žitu torej slame, kali na korenine in gomolja ixZ hitrejšo dozoritev, fosforova kislina pa
in bovški 9.—; mortadela 14; polenovka 5.30; olje Bari 7.80, navadno 5.30; sladkor 6.60, 6.80, kava Rio navadna 22.20, Santos dobra 25.90; ameriška mast 9.90, domača I 10.60, II 9.70; j | slanina (Špeh) domača 8.10, ameriška 8; sveže maslo 17.20; koruzna moka 1.40; fižol «gališki» novi 3.80; grah novi 3.20;
a
HaaoceDPOOoaaaoDPOODai
Govori se slovensko
Zmerne cene. — Cene konkurenčne.
na klenost, debelost in krepak razvoj . ,	, . ........... .. v
v. .. ječmen debeli št. 1.90, srednji st. 6. zrna. To smernico moramo vpostevati i	’	J
vsakokrat, ko hočemo gnojiti z umetni- ! Tržne oene v Trstu (na debelo). Polili gnojili. Vendar niso glede teh potreb j maranče (zaboj) 60; sveže fige 80—120; vse rastline enake, ampak nasprotno I limone (zaboj) 20—50; jabolka 60—200; precej izbirčne. Tako so na pr. številni j hruške 55—280; breskve 500; češplje
in dolgoletni poskusi dognali, da rabi izmed zgoraj navedenih ozimin največ dušika pšenica, za njo ječmen in najmanj pa rž, ki večkrat lahko dobro uspeva tudi brez njega. Za kali je najbolj hvaležen ječmen, potem rž, in na zadnjem mestu pšenica. Fosforove kisline potrebuje največ rž, nekoliko manij pšenica, najmanj pa ječmen. Te ugotovitve nam služijo kot podlaga za gnojenje raznih vrst žit z umetnimi gnojili.
Nikar pa misliti, da je zaraditega uporaba umetnih gnojil bogve kako težavna. Kavno pri žitih je gnojenje z njimi 'kaj preprosto'. Zgoraj smo že omenili, da nam fosforova kislina, da obilo klenega in debelega zrnja. Ravno to pa zahtevamo od žita. Zato gnojimo ozimino setev predvsem s suiperf osfa tom ali Tomasovo žlindro, ki jo pred oranjem potrosimo po njivi in zaorjemo ali po zorani njivi pobranamo. Superfosfata vzamemo 300 kg, ali 400 kg Tomasove žlindre na 1 hektar (la/4 orala). Omeniti treba tudi, da vsebuje hlevski gnoj le inado fosforove kisline, .ki jo torej moramo na vsak način dodati oziminam, če hočemo doseči zadovoljive prideilke.
Naše zemlje so večinoma revne na kaliju, zato dodamo oziminam tudi nekoliko kalijeve soli, navadno 150 kg na ha, da se koreninje bolje razvije in rastline krepkeje razkošatijo.
Dušik je pa za splošno rast najbolj potreben in je zanj vsaka rastlina zelo hvaležna. Ker pa sejemo ozimiino navadno po okopavinah, torej po s hlevskim gnojem dobro zagnojeni zemlji, v kateri dobijo mlade rastline v začetku dovolj že pripravljene dušičnate hrane, zatorej ne rabijo takoj dušičnatih gnojil. Vendar se pogosto opaža, da se že jesenska setev ne razvija tako, kakor bi bilo želeti; tedaj ji priskočimo na pomoč z dodatkom kakega dušičnatega gnojila. ^Kot tak je najprikladnejši čilski soliter, ki ga potrosimo jeseni okrog 80—100 kilogramov na ha.
Ta množina zadostuje, da se žito do zime dodobra vkorcniči in razkosati, ter da lahko prenese zimski mraz.
Na ta način smo poskrbeli, da dobi ozi-mina dovolj hrane v zemlji za bodoči razvoj in napravo pridelka, torej za dobro letino. Spomadi pa nam ni več skrbeti za kalij in fosforovo kislino, pač pa nam tedaj izredno koristi dušik; zalo potrosimo zgodaj, lahko že po snegu, na vsak hektar kvečjemu po 10 kg čilskega solitra, ki bo v rastlinah vzbudil bujno rast in krepak razvoj bilke in klasja. Za zrnje skrbi sicer fosforova kislina, toda tudi dušik ima nanj velik ▼pliv.
številni poskusi gnojenja so namreč dognali, da pomnoži 1 kg čilskega so-
200; grozdje 70—360; česen 200—240; čebula 40—75; krompir 58—75; grah 200—350; rajčice (paradižniki) 30—150; kostanj 80—200; zelje v glavah 60—70; kislo zelje 170; karfijole 160—200; korenje 90—140; pesa 90—160; verzoti 100—200; radič 80—400; sladka repa 50—80; špinača 100—300; fižolovo stročje 120—270; fižol za luščenje 240— 300; salata 120—420.
Slavonska banka. V Zagrebu je državna hipotekarna banka kupila palačo Sla-venske za 9 mil. Din. Poleg te svote ima konkurzna masa še drugih 16 mil. Din. gotivine v rokah. Okoli novega leta se bo mogel izplačati upnikom prvi obrok, ki bi znašal 10-15%. Velik del konkurzne mase še ni likvidiran (tovarna v Karlovcu, vojašnice v Mariboru itd.) Tudi Lan-derbank sc še brani izročiti konkurzni masi trbovske delnice, katere drži ona v rokah, pa so last bivše Slavenske.
Žlvosrobrni trnut. Španija (v Almeidi) in Italija (v Idriji) pridobivata skoro vse živo srebro, kar ga človeštvo porablja. Sklenili sta nedavno Irust (dogovor) za skupno postopanje v trgovini s to dragoceno kovino. Cena se je brž dvignila v angl. funtih od 21.6 na 24.15 za posodo.
NAJBOLJŠE OBUVALO
za ženske, moške in otroke
v najmodernejših barvali in po najnižji ceni dobite edino
PRI REBCU Trst, Via Carducci 36
iililiiillliliiiillililiiililiiliiiiiiiiliiliiiiilliliiliiiiiiiiiiilii^
j LAMA TRIESTE \
f>® © ©f:
\ GARANTITA /
a
LflMfl „TRIE5TE
z znamko „helebarda“
Kraljica rezil iz finega švedskega jekla
Zaloga v Trstu :
Ccrso Garibaldi št. 19
(bivša Barriera)
Špecijalni noži, britve, škarje, stroji za striženje in britje „So3ingen“
Orodje za rokodelce in profe-sijoniste, vse garantirano.
Skrajno nizke cene.
Primarij
Dott. D' osmo
gokica — Specijalist za — očesne boBezni s-:
se je preselil
v ulico Dante lO
j! Sprejema od 10-12 in od 3-4.
|	ZDRAVNIK
‘ Or. FH GRUDEN
ordinira v TRSTU
Via S« Lazzaro 23 81 n.
(zraven kavarne Homa)
!	od	10	in	pol	predp.	do	13
V NABREŽINI ord. samo popoldne j od 14 do 18 (na lastnem domu.) g
illllllilllllKillllllillllllilllllllllll
Po čem je iirsi 't Dne 17. oktobra si dal ali dobil s
Za 100 dinarjev	33.40	L
»	100	franc, frankov	74.55	»
»	100	Švicarskih fr.	368.—	»
»	100	nemških mark	453.—	»
»	100	avstr, šilingov	270.—	»
»	1	dolar	18.90	»
»	I	luni	92.30	>>
Loterijske številke.
33. oktobra 1828.
BARI	45	87	61	77	8
FIRENZE	38	42	59	80	31
MILANO	86	2(5	51	1	40
NAPOLI	12	80	9	7	29
PALERMO	50	7	14	13	63
HOMA	10	25	47	55	61
TORINO	2	G	69	19	34
VENEZIA	86	62	37	32	58
lllllllllllliIlllllllllllll!l!III!lllll!l!!llll!ll!!f!ll!ll!lll!li'Ilil!llllllllllKlllllllll!l!lil!l!ll!ll!l(llll[|illlllllll
O ospodinje !
Pri nakupu manufakturnega blaga zasluži prednost veliko skladišče v Trstu, i via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu srbske cerkve)
RSaria &ccerborai
via Genova 21.
! V zalogi ima nove bogate dohode pe-j rila za neveste po 2 L, domačega platna I po 3.30 L, finega platna, 150 cm viso-i fcega. po 5.50 L, narodno nošo po 2 L. j vsake vrste nogavic po najnižjih cenah.
I Najboljša postrežba! Kar dobite drugod, dobite tudi v ti trgovini..
Trst, via Genova 21.
Ill!llililllllllllllllllllll!!li!ll!lllll!llll!!llilllli!llilllllll!i!!:li!ll!l!!llll!!lllllllllll!llllllllllllll!ll!l'lllili
Jakob Bevc
urar in zlatar
TRST se je preselil
V
Čampo S. Giacomn št 18.
a
Veliha zaloga mrtvaških predmetov.
Kompletne pogrebne opreme :
I. razreda	od	300	lir	naprej
n. „	„	200	„
III. „	.	1°0	».	*
pogrebi otrok od 25 lir naprej.
I. SAKSIDA	-	DOKNBEKG 3.
ZL&TAKNA Albert Povh Ž
TRST, Via Mazzini št. 46
kupuje krone po 1-46 Propravlja in prodaja zlatenino
Tipografla Fratelli Mosettio - Trieste.
iiiiiiiiitriiv/ijiiiiiiiiiiiiininiaiiii.iiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
i JAKOB ŠULIGOJ
y	urar	in zlatar
GOBICA • Via Carducci štev 19.
Velika izbera švicarskih točnih ur znamke „ALPlNO“ in drugih, ter zlatih, srebrnih in optičnih predmetov. CENE ZMERNE.
HajbolJše čevlje ima v Trstu v zalogi
Matija	P et li o r*
Trst —- Vio Aroiita lO — TT^ast
LASTNA iZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih.
MApiA PAHOR | Pahor je na sejmu:
TRIESTE-VIA ARCATA 19
jr
m s
8. v Podgradu,
10. v Št. Petru n.K.
12. v Sežani
13. v Labinju Istra, 16. v Trnov. - Bistr.
i&Doeoooaoot3icioaooo»