162
O uclu arhivov in zhorovanjih
ARHIVI XIX 1 y9fi
dokumentacije, ki pa je arhiv se ni dočakal, obravnava pa se zopet vrsta novih idealnih prcsloro" za potrebe arhiva. .Skratka, nadaljujejo sc igre hrez meja.
Kol z.c omenjeno, se jc arhivsko grailivo začele urejati in popi i o rat i po veliki poplavi leta 1torej že pred formalno ustanovitvijo zavoda. V začetku jc to delo opravlja! sam J. Orožen s pomočjo študentov in dijakov ccljske gimnazije, Pc letu 1961 sc jc arhiv začel tudi kadrovsko širili poleg prof. T. Kolika se je tu zaposlilo šc več strokovnih dclavccv, kar pa jc za veliko količino gradiva komaj zadoščalo. Gradivo, ki j?a jc arhiv Lakral prevzemal je bilo zelo slabe urejeno, velikokrat celo popoinoma neurejeno manjkale so tud: spisovne evidence, dclovedniki, vpisniki in indeksi. Za nsmwna urejevalna dela je bilo porahljcno toliko časa, da ga jc zmanjkovalo /a raziskovalno delo. Tudi izohra/bena struktura jc bila šihKu, veci noma so sc po letu 1961 zaposlovali delavci s srednjo ali vi ¡jo izohrazbo, pri arhivislih /. visoko pa je hita viroka slopnja Huktuacijc in Ic malo jih jc bilo zaposlenih več kol nekaj let, kar pa sc je v zadnjih letih zelo spremenilo.
Zgodovinski arhiv jc začel izdajati publikacije zelo pozno, prvo šele leta 1982 in v začetku bolj poredko, sedai pa se jc stanje izboljšalo. Arhiv izda na letu tudi po tn publikaenj, pripravi pa jih šc več, vendar zaradi pomanjkanja denarja ne izidejo.
Pregled izdanih publikacij Zgodovinskega arhiva v Celju
Pre:eklost Celja v arhivskih dokumentih; 1982 Vodnik po fondih m zhirkah Zgodovinskega arhwa v Celju, 1985
Milko M i kol a: Mestni ljudski odhor Celje 1945-1954;
inventar, 19is7 Uprava in .sodstvo v arhivskih dokumentih; razstavni katalog, 19!i6
Razvoj celjske gimnazije od nslanovitvc do danes;
razstavni katalog, 1992 Vida Dcrkopcc, Ivanka Zaje-Ci zel |, Heilvika Zdovc:
Okrajni uradi; inventar, 1993 Milko Mikola: Arhivsko gradivo o industrijskih podjetjih na Celjskem do leta 1945: inventar, 1993 Metka Eukošck Hcdvika Zdovc Mestna občina Celje; inventar 1993 Ivanka Zajc-Cizclr Mcslnc Salc Celje; inventar 199.3 Milko Mikola: Sodni proccr,i na Celjskem 1944-1951 študija. 1995
Milko Mikola1 Podobe starih industrijskih podjetij;
razstavni katalog, 1995 Milko MiKola: Sl.ira industrijska podjetja n;i Celjskem; študija, 1996 Bcjnn Hiiiimelrcich: Gradivo okupatorje vili civilnih
orgunov 1941 1945; inventar, 199(i Mimika Bukošck Ivamia. Zaje-Cizelj: vojski sveti 1864-194!; inventar. 1996
Rudolf Kolelj
Priročnik 7a strokovno obdelavo arhivsKega gradiva pravosodnih orqa nov, I. del, l7bor zakonov in predpisov, Ljubljana 1996
Pn dveh letih dela jc pripravljen prvi del "Pri roenika za strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravu sodu i h organu v", k. vsebuje izbor tistih zakonov in drugih predpis-iv, za katere smo menili da jih jc potrebno pri strukovm obdelavi arhivskega gradiva nuino upoštevali. Prvi del priročnika je torej osnovni pripomoček pri strokovni obdelavi arhivskega gradiva in jc hkrati osnova za sestavo ostalih treh delov priročnika, v kaienh hoiro predstavili v drugem delu pravne .s'sleme in organizacijo pravosudnih (irganov, v tretjem delu .strokovno ahdelavo pravu sodnih fondov in v četrtem dr:lu pravna icrminologij«.
Pri sestavi prvejja dela priročnika na.s je najprej presenetila številka 1160 predpisov, ki smo jih zbrali, in to oh dejstvu, da smo verjetno kakšen predpis ki bi ga bilo dohn, navesti, preje izpustili, kol pa da jc kakšen odveč. Ohdohjc ki ;mo ga zajeli, predstavlja liste predpise, ki .so začeli veljati pred 250 leli, čeprav nekateri od njih (v ohdobju oziroma v območju fit neške republike) datirajo v 14. slolcljc. V teh 250 letili je hilo območje Repuhlike Sldvenijc v irimjstili dr-žavno-pravm^ sistemih, katerih predpisi s področja pravosodja so vplivali na nastanek pravosodnih org,v nuv in njihovo gradivo. Ti državno-pravm ukviri so nam bili vodilu p.i razdelitvi sc/.nama predpisov, ki so razvrščeni kriinohnku. Za kronološki sczn.mi v okviru posamezne države ;mo sc odločili zaradi namena oziroma vsebine predpisov. Če bi želeli predpise raz-vrs.iti vsebinsko, bi morali preccjšnjc številu pred pi.sov navajali pod različnimi vschinaiin, zato pa sum raje dodali stvarni indeks, ki pod geilum vsebuje za poredno številku predpisa.
Vr.ak državmpravni ukvir smo opremili s skrom ni mi zemljevidi meje Republike Slovenije in tedanjimi državnimi mejami ter jih komentirali s kratkimi n;i vedhami nastanka, razvoja m konca oblasti liste tir žavc na ozemlju današnje S loven j it. Natančnejši opis pravnih sistemov in organizacije pravosodja bo sledil v drugem delu priročnika. Pred navedbo seznama predpisov smo navajali predvsem uradne publikacije, ki vscbu<cjti predpi;.e. Poudarek jc na virih, k. smojui uporab u pri sesta 'i seznama, pri čemer smo navedli šc leta izhajanja, način navajanja in imetnike upoiab-Ijemu virov. Tu sni« se ponovno morali odločiti ali bomo nave("i vse metiiike, al le arhive in liste knjižnice, v katerih sinu vire dohili. Odločili smo se za slednje. Zavedamo sc, da je bna takšna iidlučitcv naj lažja in ne najboljša. V teh poglavjih smu dudali (če nam je hilu znano oziroma dostopno) še nekaj zhirk predpisov (iziioma Hcraturc, v kateri je govora o pra vosodnih predpisih. Ta del priročnika jc prav gotovo najbdlj pomanjkljiv. Zbrati vso literaturo vse izdaje zakonci v m predpisov bi bil prcohsezncjši zalogaj nenazadnje jc namen priročnika zhrali predpise ne pa
A :HlVI XIX 1996
O delu arhivov in zborovanjih
vse Ivcratnrc, v kalen so ti predpisi na valen t oziroma su predstavljali vire za njihov nastanek.
Pri navajanju predpisov sni» želeli doseči cnoien način nabijanja. Knr smo predpise sestavili kronološko, smo vsak predpis najpriu datirali z. datumom sprej-jija predpisa. V starejših časih (18. in prva polovica 19. stoletja) predpisi niso vsebovali naslova, zalo so v poglavju Habsburška monarhija - avstrijski det predpis i a pisani vsebinska. Čc so bili piudpisi objav Ijeni v slovenščini, nismo navajali pcedpisa tudi v drugem tujem 'cz.ikn Glede na težko razumljivost slovenskega pravnega je/ika 19. stoletja oziroma vpliva srbohrvaškega jezika v 20. stnlc'ju smo bili v dvomih, al predpis dobesedno prepisati ali pn ga vsaj delno posloveniti. Odločitev je bila tevka, zato ju bila nema lokrat izbira prepuščena Jtvtorjem in rulake.jSKcmu odoehi V primeru, kri predpis ni Inl izdan v slove,nščini, smo naslov oziroma vsebino predpisa sini -sel no prevedli v slovenščino. Ni'vnjr.njc predpisov ozi roma odločitev za izbor kiatic virov ki sme jih uporabili, je pccdstzvljal poseben problem, zaradi kale rega smo dodali na koncu posebno poglavje uporabljenih krni c virov. Če je bilo možno, sme uporabili uveljavljene kratice. Zaradi možnega podvajanja kratic sniu .se odločili za uvedbo novih oziroma dru gačnih od običajnih. Ra"no taKo smo se skušali držali vrstnega icda oziroma obsega nadaljnjih delov na vajama. Na drugo mesto smo postavili leto izida vira, ki mu navadno sledi številka zvezka (kosa, dela) urad n:ga usta oziroma vira, številka picdpi^a in strani. Po potrebi smo predpis opremili z opombo, čc je bili ta polrchna zaradi vsebine predpisa.
Na koncu moramo poudariti, da je la del pri ročnika, kot tudi vsi nadaljnji, rcznliul kolekiivnega dela članov delovne skupine za pravosodne fonde in drugih sodelavcev iz. vixh slovcn-kih arhivov (Marieta Adamič Arhiv Republiki* SViuvui/i- lio ¡ana Ar. sloviiik Z^in/inii/.vJti' arhiv i* Celju, Žarko Bizjak -Zf,'iii/iinii,íA7 tirli i v /;/ii/]//ii ud Metka litikošek - Zpv i/imii.ti/ oi7nV | Ci¿m mag. Darku Darovec - Pukra-jhiski urhii* A'n/u'í", Metka Gombuf Arhiv RvpuhUke Slam\ijr maji. Borut Molcman Pnknijiinki nrhn> Mnrihnr, mag Brane Kozina -.Arhiv RvpuhUke Slu-iti nje, dr. Duša Krnel Umek Puknijinski arhiv hupe r, Lilijana Vidrih LavrcneiČ - 1'nknijiii.ski arim* i* Viii-i Carici, Tjr.ša Mrgole Jltkič Z^nihm.úi urhiv v Pinjn, Tmica Ogrizek i'jtkmjiuxki urhir \furih\ir dr. Ncvcnka Tro h a - Arhiv R-jnnhlike Sfavcuijv in dr. Jože Žontar - Arhiv Rvpnhiih Shnvuije) in Metke Fujs iz Pokrajinskega muzeja v Murski S:)bnii. K sode »vanju smo povabili naše k.nlcge v pokoju 'Maketo Čampa, AntoŠo Lcskcivca in dr, limo Umek), ki so s svoiim delom in predlogi omogočili, daje prvi del priročnika sploh 1 ali ko izšel komplcien in v izdelani ob'iki Ravno skupinsko delu, ki je najtežje, je največja i>dlika priročnika m rezultat zavesti, da takšne publikacije potrebujemo
Biuirc A'nziini, /Mrka Bi; ju k
Evropska vrhunska arhivsKa konfe-re.ica, Munchen 26. - 27. marca 1996
Konferenca, ki jo je organiziral Mednarodni arhivski svet/Koordinacijski odbor za evropske programe (lCA/lil 1R>, je potekala v Miinchnu 26. in 27. mana 1996, zasiopanih pa je bilo 2*i evropskih držav. Izrael, ZDA, Svet Evrope, Lvropska komisija, bncsco, European commission on preservation and access (Amsterdam), Open socicty archives (Budim pešta), Evropski univerzitetni institut (Fircncc) ter Mednarodni inšti Jt arhivskih znanosti (Maribor^. Uilcl c že ne c sta najprej pozdravila dr. Waller Ja rosebka, generalni direktor bavarskih državnih arhi vov. v in .cnu H ansa Zchetmairja, podpi cnscdnika bavarske vlade m ministra za šolstvo, verske zadeve, znanost in umetnost ter v svojem imenu ter dr. Norbcrt lieimann. predsednik Društva nemških arhivarjev. Prvi jr opozoril na akcijo pri razmejitvi fondov med arhivi, ki jo žc vrsto let izvajajo v Bavarskem glavnem d rzavnem arhivu, ter pomen regionalizma, ki je politični :ilj. odrazili pa se mora tudi v arhivih. Rr.imann pa je poudaril važnost lega srečanja, ki mora biti v znamenju sodelovanja Icr enotnosti v različnosti. Opozoril je na letošnje arhivsko zborovanje ncinškib arhivarjev v Darn.stadlu v času ad 17 do 20. sep-lcmh/a, ki bo združeno s posvetovanjem nac- nnalnih arhivskih društev na lemo Vloga arhivskih urušicv pri strokovnem izohraževanju-
Za konferenco so bih pripravljeni irije referati Erik Ncirberg (Nacionalni arhiv & edikc) je govoril o sodelovanju med arhivi v E 'ropi v letih 1989-1991 in tudi še kasnc_,c, to je v času velikih političnih sprememb, Podrobno je opisal akcije, ki so septembra 1992 pripeljale do ustanovitve koordinacijske ikupinc za evropske dejavnosti pri Mcdnarcdncir arhivskem svetu (kasneje preimenovana v Koordinacijsko telo za evropske programe). V letu 1993 je delovala Se ad boc skupina, ki ji jc predsedoval Jean Pavier (Nacionalni arhiv Francije, Pariz), in je prav tako pripravila program evropskega sodelovanju. Ta jc predvideval ugotovitev kontaktnih oseh znotraj institucij EU, določitev priigram a sodelovanja s Svetom Evrope, pospeševanje strokovnega m tehničnega sodelovanja med vsemi evropskimi državami, pospeševanje sodelovanja med vzhod im in zahodom evropskega konti nenta Icr vzpodbujanje raziskav, ki imajo za cilj na predek stroke.
Sarah Tyackc (Pubit Records Officc, London) je govorila o smerni,ah Evropskega koordinat .skega odbora, ki so obsegale koordiniranje programa materialnega, zakonskega in tehničnega sodelovanja z arhivsko skupnostjo Ruske fedcracijc, Centralno in Vzhodno Evropo, delovanje kot informacijsko mesto za bilateralne in multilateralne dogovore kakor tudi olajšanje uporabe finančnih virov, delovanje kot forum za diskusijo o težavah, ki hi se pojavile, vzpodbujanje dostopa cio evropske kulturne dediščine na arhivskem področju, pospciic vonje poklicnega izohntžc