Poštnina plačana v gotovini.
85.	V Ljubljani, dne 10. septembra 1925.	Letnik VII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
275.	Začasna pogodba o dvovlastnih posestvih, sklenjena med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Madžarsko.
276.	Predpisi o profesorskih izpitih.
277.	Pravilnik o državni šoli za davčne uradnike v Beogradu.
278.	Odločba o novem kovanem denarju.
279.	Objava o novem kovanem denarju.
280.	Izpremembe in dopolnitve pravilnika o dohodkih in razhodkih agrarne reforme.
281.	Pojasnilo k naredbi o pariteti denarja za plačevanje carinskih davščin v kovanem zlatu.
282.	Razpis o ustanovitvi izvoznih odsekov pri carinarnicah.
283.	Naredba, s katero se znižuje najmanjša dopustna mera za lov potočne postrvi v Radolni.
284.	Naredba, s katero se dovoljuje okrajnemu zastopu v Gornjem gradu, najeti posojilo.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 285. Odločba, s katero se odlaga uvedba nove železniško-prometne uredbe. 286. Popravek k št. 265 Ur. 1. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
številka 198 z rine 2. septembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. julija lOSS.: Odlikovan je s srebrno svetinjo za civilne zasluge Ivan Ravnik, cestar v Bitnjah, občina Bohinjska Bistrica.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. julija 1925.: Postavljen je po službeni potrebi za tajnika ministrstva za notranje posle v 2. skupini II. kategorije Veselin I. Mitrovič, komisar železniške in obmejne policije na Jesenicah v činu sreskcga poglavarja.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. junija 1925.: V stanje pokoja je postavljen po členu 239. uradniškega zakona Hugon Hofbauer, sreski poglavar, dodeljen velikemu županu ljubljanske oblasti. (S tem ukazom se izpreminja ukaz z dne 31ega marca 1924., kolikor se nanaša na Hugona Hof-bauerja.)
Odloka ministra za pošto in telegraf z dne 11. in 13. maja 1925.: V stanje pokoja sta postavljeni poštni in telegrafski uradnici v 3. skupini II. kategorije Ivana Demšar v Mariboru 1 in Ana J a m-š e k v Ljubljani 1.
Številka 199 z dne 3. septembra 1925.:
Na državni trgovski akademiji v Ljubljani je postavljen za profesorja v 8. skupini I. kategorije s pravno veljavnostjo od dne 27. maja 1925. Franjo
5	i č, suplent v 9. skupini iste kategorije na isti akademiji.
Številka 200 z dne 4. septembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. junija 1925.: V območju delegacije ministrstva financ v Ljubljani so pomaknjeni: v 5. skupino I. kategorijo finančni svetniki dr. Erik Mühleisen, Maks Debevec, dr. Karel Novotny, Ivan D i e t z, Fran Gabrijelčič, Mato K i s i Ć, Maks L a s c h a n, Štefan Sušeč, Avgust Sedlar, dr. Ljudevit Valjavec in Hinko Perne; v
6	skupino I. kategorije finančni tajniki dr. Ernest Močnik, Josip Satler, dr. Robert Tomšič, dr. Bogomil Pavlič, Ivan Volčič in dr. Fran Stegenšek.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. junija 1925.: Pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani so pomaknjeni v 2. skupino II. kategorije: blagajnik Janko Gogala, finančno-računski svetniki Fran G o r i č n i k, Josip M a j h o n, Josip Šircelj, Albin Zajec, Josip Hočevar, Vladimir Dekleva, Avgust Pichler, Božidar Tomšič, Drago Lunder in Fran Lenarčič.
Številka 201 z dne 5. septembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. avgusta 1925.: Ker se bo minister za zunanje posle,
dr: Momčilo N i n č i č, nekaj časa po službenih poslih mudil v inozemstvu, se mu postavlja za namestnika Miloš Trifunovič, minister za vere.
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dno 10. avgusta 1925.: V stanje pokoja so postavljeni po členu 141. uradniškega zakona:
v ljubljanski oblasti: Simon Gajšek, šolski upravitelj v Dobovi; Blaž Tominc, šolski upravitelj v Globokem; Ignacij Supan, stalni učitelj v Brežicah; Ivan Kambič, šolski upravitelj v Črešnjevcu; Tomo P e t r o v e c, šolski upravitelj v Jaršah; Janko Toman, šolski upravitelj v Moravčah; Mihael Vrbič, šolski upravitelj v Sodražici; Ivan Jezeršek, šolski upravitelj v Križah; Friderik Kramar, šolski upravitelj v Škofji Loki; Fran Luznar, šolski upravitelj v Primskovem; Karel Završnik, šolski upravitelj v Dupljah; Aleksander Lunaček, šolski upravitelj v Št. Rupertu; Josip Armič, šolski upravitelj v Radečah; Ivan četina, šolski upravitelj v Laškem; Fran Gostinčar, šolski upravitelj na Zidanem mostu; Bernard A n d o 1 š e k, šolski upravitelj v Litiji; Mihael Debelak, šolski upravitelj v Šmartnem pri Litiji; Rajko Justin, učitelj v Ljubljani; Avgust Korbar, šolski upravitelj v Zgornji Šiški; Ivo Trošt, šolski upravitelj v Tomišlju; Fran J u v a -n e c, šolski upravitelj v Mirni peči; Anton Eržen, šolski upravitelj v Podgorju; Fran Jere b, šolski upravitelj v Rajhenburgu; Pavel Gorjup, učitelj v Ljubljani; Vita Zupančič, učiteljica v Ljubljani;
v mariborski oblasti: Mihael Levstik, učitelj v Celju (okolici); Ivan Štukelj, šolski upravitelj v Frankolovem; Josip Klemenčič, šolski upravitelj v Galiciji; Fran Brinar, šolski upravitelj v Gotovljah; Anton Sivka, šolski upravitelj v Št. Juriju (na deški šoli); Terezija Golmajer-Sosič, učiteljica v Kalobju; Janko Koderman, šolski upravitelj v Pirešici; Ulrik Konjar, šolski upravitelj v Motniku; Fran Lorber, šolski upravitelj v Braslovčah; Ivan Z o 11 e r, šolski upravitelj v Gomilskem; Ivan Kramar, šolski upravitelj na Vranskem; Ivan Benkovič, šolski upravitelj v Dokležovju; Dragotin Č i ž e k, šolski upravitelj v Dolgi vasi; Ivan Ravbar, šolski upravitelj v Črešnjicah; Fran Zacherl, stalni učitelj v Ljutomeru (na deški osnovni šoli); Ivana Schneider, stalna učiteljica v Cezanjevcih; Mihael Lesnika, šolski upravitelj pri Sv. Ani v Slovenskih goricah; Anton V Ogrinec, šolski upravitelj pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah; Fran Kranjc, šolski upravitelj pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah; Srečko Škerjanc, šolski upravitelj pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah; Fran Vabi č, šolski upravitelj deške osnovne šole v Mariboru; Anton Kukovič, šolski upravitelj v Črešnjevcu; Vinko J u g, šolski upravitelj v Podovi; Radoslav K n a f 1 i č, šolski upravitelj v Radvanju; Josip Koki, šolski upravitelj v Studencih; Josip Čuček, šolski upravitelj v Brezovici; Avgust Požegar, šolski upravitelj v Gederovcih; Matija Zver, šolski upravitelj v
Kuzdoblanji; Štefan K o 11 a r š, šolski upravitelj v Sredini; Ferdo Pečnik, šolski upravitelj v Gušta-nju; Vekoslav Pogrujc, šolski upravitelj v Hajdini; Fran Megla, šolski upravitelj pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji; Josip Rajšp, šolski upravitelj v Ormožu; Peter Kavčič, šolski upravitelj pri Novi cerkvi; Anton Kosi, šolski upravitelj v Središču; Anton Križ, šolski if^ravitelj v Zavrču; Lucija Gabršček, stalna učiteljica pri Veliki Nedelji; Fran Šinigoj, šolski upravitelj na Selah-Vrheh; Alfred Š e h e 1, šolski upravitelj v Slovenj-gradcu; Alojzij T r o b e j, šolski upravitelj v Šoštanju; Alojzij Pečnik, šolski upravitelj v Bučah; Fran Lovrec, šolski upravitelj v Podčetrtku; Anton Gradišnik, šolski upravitelj v Polju; Viktorija Gradišnik - T a v č a r, učiteljica v Polju; Hugon Plhak, šolski upravitelj v Sladki gori; Tomo Kurbus, šolski upravitelj v Slivnici; Josip Stritar, šolski upravitelj v Št. Vidu pri Grobel-nem; Josip Kranjc, stalni učitelj v Šmartnem ob Paki; Fran Iglar, stalni učitelj v Ribnici na Pohorju.
Objave ministrstva za notranje posle: Listi: «Nepsava», «Orvosi Hirlap» in «A Mai Nap» (vsi v Budimpešti) so v naši državi zopet dovoljeni, ker ne pišejo več zoper njene interese.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 24. avgusta 1925.: «Parisi Munkacs» (Pariz) je r naši državi prepovedan, kor pozivlje kot komunističen list naše državljane, naj šiloma izpremene ustavo in državne zakone.
Številka 202 z dne 6. septembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne IG. avgusta 1925.: Za računskega uradnika v 1. skupini H. kategorije pri inspektoratu ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani je postavljen Josip Skalar, višji računski svetnik v p.
Odlok ministra za šume in rudnike z dne 26. junija 1925.: V 8. skupino 1. kategorije jo pomaknjen Boleslav Č r n a g o j, šumarski asistent pri direkciji šum v Ljubljani. Stalnost se mu priznava od dne 11. decembra 1924.
številka 203 z dne 7. septembra 1925.7
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. avgusta 1925.: V stanje pokoja so postavljeni po členih 141. in 239. uradniškega zakona: Friderika Z o c h n e r, učiteljica v Laškem; Fran Leban, šolski upravitelj v Šmarju pod Ljubljano; Ana P e -t r o v č i č, učiteljica v Smledniku; Avgusta E r -bežnik, učiteljica v Sori; Klotilda Pirh, učiteljica pri Sv. Vidu niže Ptuja; Ivan Ziegler, šolski upravitelj pri Sv. Florijanu v Doliču.
Odlok ministra za agrarno reformo z dne 20. junija 1925.: Pri okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani je postavljen za arhivarja v 2. skupini III. kategorije Simon R i ž n a r, arhivar v isti skupini iste kategorije pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru.
275.
Začasna pogodba
o dvovlastnih posestvih, sklenjena med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Madžarsko.*
Ministrstvo za zunanje posle je obvestilo z dopisom z dne 28. aprila 1925., U. br. 1789, ministra za finance, da se je sklenila med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Madžarsko dne 14. julija
1924.	in ratificirala dne 18. istega meseca nastopna začasna pogodba o dvovlastnih posestvih:
Člen 1.
Za dvovlastna posestva se smatrajo: travniki, vrtovi, sadovnjaki, pašniki, gozdi in druga kmetijska zemljišča, ki so v obmejnem pasu ene visokih strank pogodnic,-katerih lastniki ali zakupniki stanujejo v obmejnem pasu druge visoke stranke po-godnice.
Člen 2.
Za obmejni pas se smatra del ozemlja na vsaki mejni strani, dolg 10 km.
Ölen 3.
Za dvovlastna posestva se ne smatrajo posestva, omenjena v členu 2. te pogodbe, ki se raztezajo čez obmejni pas.
Člen 4.
Dvovlastna posestva se smejo ukoriščati, kakor je navada, ali pa se dajo v zakup.
Ölen 5.
Ugodnosti, dane s to pogodbo, smejo uživati samo lastniki ali zakupniki dvovlastnih posestev kakor tudi njih zakonski nasledniki; vsi pa morajo stanovati od dne, ko se podpiše ta pogodba, v obmejnem pasu ter ukoriščati svoje zemljišče osebno, pri čemer jih podpirajo člani njih rodbin ali pomočniki in delavci; ti poslednji pa morajo že stanovati tri mesece v obmejnem pasu.
Člen 6.
Razen fizičnih oseb, ki uživajo ugodnosti, dane s to pogodbo, na podstavi gorenjega člena, se koristijo s temi ugodnostmi moralne javne osebe, če izpolnjujejo prav tako pogoje te pogodbe.
Seveda je to odrejeno osebje teh oseb, ki uko-riščajo ugodnosti te pogodbe.
Člen 7.
Lastniki in zakupniki dvovlastnih posestev kakor tudi člani njih rodbine, njih pomočniki in služabniki imajo glede obdelovanja svojih posestev pravico:
a)	hoditi čez mejo po potih, ki jih predhodno označijo pristojna oblastva in ki so pod nadzorstvom carinskih oblastev; odhajati in vračati pa se morajo s svojih posestev podnevi, t. j. od solnčnega vzhoda do solnčnega zapada;
b)	prenašati (prevažati) ali goniti čez mejo brez carinskih in drugih formalnosti in brez plačevanja izvozne in uvozne carine in kakršnihkoli taks: stroje, orodje in kmetijske potrebščine, vozila in njih zaprego; vprežno živino in živino, ki jo gonijo na pašo; predmete, ki služijo za obdelovanje vinograda, kakor količje, ročne brizgalnice, modro galico, žveplo in druge predmete, ki služijo za uničevanje žuželk, škodljivih za vinograd, in sicer samo v količinah, kolikršnih jo treba; naravni gnoj in umetna gnojila za izboljševanje zemlje; potrebno količino zrnja (semenja) za sejanje;
c)	prenašati (prevažati) domov, izvzemši predmete državnega monopola, proizvode svojih dvovlastnih posestev in plode svoje živine na paši.
Pšenica in koruza, pridelana na .dvovlastnih posestvih, se sme prenašati (prevažati) celo tudi v zrnju.
Vinogradniški pridelki se smejo prenašati (prevažati) v grozdih, v drozgi in v moštu.
Ostali poljedelski in gozdni pridelki se smejo transportirati samo v prirodnem stanju.
Od živali, ki so na paši, se sme prenašati (prevažati) samo mleko, dobljeno ta dan, kakor tudi priredek živali. Od živali, odgnane na pašo za daljši čas, se sme prenašati (prevažati): mleko sorazmerno s številom živali; sir in maslo v ko-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. avgusti 1925., št. 18G. (XLI. —
1925.	)
ličini, ki ne preseza na dan: kravje maslo 0-16 kg,
kozjo maslo (M)32 kg, kravji sir 0-29 kg, kozji
sir 0-059 kg, ovčji sir 0-029 kg.
Člen 8.
Lastniki in zakupniki dvovlastnih posestev uživajo ugodnosti, določene s to pogodbo, na podstavi mejnih kart za lastnike po obrazcu št. 1. Mejna pristojna oblastva izdajajo osebno vsakemu lastniku ali zakupniku dvovlastnih posestev svojega državljanstva mejne lastniške karte, ki veljajo od leta do leta, od dne 1. marca do dne 1. marca. Te karto morajo biti opremljene s fotografijami vseh oseb, ki so na karti označene za prehod čez mejo. Fotografije se ne zahtevajo za otroke pod 12 leti. Natisnjene morajo biti v madžarskem in srbskem jeziku ter ob-sezati po podanih izjavah lastnikov in zakupnikov dvovlastnih posestev njih ime in priimek kakor tudi ime in priimek onih članov njih rodbine in njih slu-žabništva, ki morajo zaradi obdelovanja njih zemljišča hoditi čez mejo. Razen tega morajo navajati pota, označena za lastnike in zakupnike dvovlastnih posestev za prehod čez mejo, vrste, dolžino in kraj teh dvovlastnih posestev. Za vinograde in sadovnjake morajo obsezati število trt in dreves. Nadalje morajo navajati, na podstavi istih izjav, s katero vrsto živali hočejo lastniki ali zakupniki dvovlastnih posestev prestopiti mejo (število, kvaliteta, pleme in popis živali), s kakšnimi stroji, pripravami in potrebščinami, pri čemer je treba označiti, da jih bodo rabili za obdelovanje svojega zemljišča, in kakšne koristi pričakujejo od tega in pa od živali, odgnanih na pašo.
Svojinsko karte se morajo izdati lastnikom ali zakupnikom dvovlastnih posestev takoj ali najkes-neje v treh dneh, ko se je njih zahteva deponirala. Vidirane morajo biti po policijskem oblastvu druge visoke stranke pogodnice (po policijskem komisariatu, po podkapetanu), ko jih lastniki ali zakupniki dvovlastnih posestev pokažejo.
Člen 9.
Da dobi obmejno lastniško karto, mora pokazati lastnik ali zakupnik dvovlastnega posestva:
1.	) Občinsko potrdilo v dokaz, da je lastnik prebivalec obmejnega pasu in da izpolnjuje vse pogoje, predpisano za pridobitev te karto.
2.	) Občinsko potrdilo druge visoke stranke pogodnice, v katere območju leži njegovo posestvo, v dokaz, da je dejanski lastnik zemljišča v obmejnem pasu, kakor tudi vsebino svojo zahteve. To potrdilo se mora izdati takoj ali najkesneje v dveh dneh po izvršeni zahtevi.
3.	) Predpisano potrdilo za prehod njegovih živali, po veterinarski uredbi, sklenjeni po visokih strankah pogodnicah, v dokaz, da je izpolnil vse zahtevane pogoje. Veljavnost tega potrdila je urejena po veterinarski uredbi.
To potrdilo, prošnja za njega izdajo in viza mejne lastniško karte so oproščene zakonske takso.
Člen 10.
Na zahtevo lastnika ali zakupnika dvovlastnega posestva so smo izdati posebno dovolilo po obliki pod 3. njegovim pastirjem, ki bivajo več nego sedem dni na paši v območju druge visoke stranke pogodnice. To dovolilo mora biti prav tako opremljeno s fotografijo osebe, ki ji je izdano, in vidirano po pristojnih oblastvih druge visoke stranke pogodnice.
Člen 11.
Lastnik ali zakupnik dvovlastnega posestva si mora istotako preskrbeti dovolilo, določeno v prejš-. njem členu, da more odvesti na delo čez mejo delavce in pomočnike, ki so mu potrebni za opravljanje kmetijskih del. Ta dovolila so izdajajo samo za oni čas, ki je potreben za opravljanje kmetijskih del na dvovlastnih posestvih.
Člen 12.
Tukaj omenjena dovolila se izdajajo samo pastirjem in delavcem, ki stanujejo v obmejnem pasu, in ob istih pogojih, ki so predpisani s to pogodbo za dobivanje mejnih lastniških kart.
Lastniki ali zakupniki dvovlastnih posestev so, ko dobe omenjena dovolila, odgovorni za vsak prestopek, ki ga učini njih osebje; prav tako so smatrajo za osebno in materialno odgovorne za vse njegove finančne pregreške.
Lastnikom in zakupnikom dvovlastnih posestev je strogo prepovedano, voditi čez mejo osebe, ki niso opremljene s tukaj omenjenimi dovolili.
Trav tako ne smejo osebe, zabeležene v mejni karti: pastirji in delavci lastnikov dvovlastnih po-
sestev, odhajati s svojimi dovolili s kraja, ki jim je označen za delo. Če hočejo oditi, morajo izposlovati posebno dovolilo od pristojnih oblastev obeh visokih strank pogodnic.
Čez obmejni pas ne smejo odhajati, če niso opremljeni z mejnimi potnimi listi; v tem primeru pa morajo uporabljati pota, označena za glavni mejni promet.
Vozila z zapregami, vprežna živina, stroji in kmetijske priprave in drugi predmeti, preneseni (prepeljani) čez mejo, se morajo vrniti v istem stanju najkesneje v sedmih dneh.
Živina sme bivati na paši največ šest mesecev.
Ob prehodu čez mejo mora pokazati vsaka oseba obmejnim oblastvom svojo karto zaradi kontrole. Prav tako se mora pokazati za živino, ki je bila tam odgnana, potrdilo o zdravju, določeno po vsebini člena 10. te pogodbe.
Imovina lastnika ali zakupnika dvovlastnega posestva, vpisana v njegovi mejni karti, se sme, če je treba, vzeti za plačilo denarne kazni in taks zaradi finančnih prestopkov, ki bi se utegnili učiniti.
Lastniki ali zakupniki dvovlastnih posestev in osebe iz njih spremstva se morajo ravnati na ozemlju vsake visokih strank pogodnic po zakonih in pravilih, ki veljajo tam.
Člen 13.
Lastniki ali zakupniki dvovlastnih posestev se morajo, če hočejo ukoriščati dane ugodnosti te pogodbe, ob odhodu in povratku na svoja posestva prijaviti mejni straži.
Na svojih dvovlastnih posestvih se ne smejo muditi dlje nego sedem dni; nikoli ne smejo ostati tam nad sodem dni. Potreba za neprestano sedemdnevno bivanje mora biti navedena v mejni karti. Mejni straži morajo pokazati vse ono, kar nosijo s seboj, tako ob vstopu kakor tudi ob izstopu iz pasu druge i visoko stranke pogodnice.
Živina, ki jo gonijo čez mejo na delo ali na pašo, mora pripadati hlevom in stajam v delu pasu, kjer stanuje lastnik ali zakupnik dvovlastnega' posestva.
Prehod živine se mora vršiti po predpisih, ki so določeni z veterinarsko uredbo, sklenjeno med visokima strankama pogodnicama.
Lastniki in zakupniki dvovlastnih posestev smejo jemati s seboj samo toliko denarja, kolikor ga jim je najnujneje treba za vsakdanje živi jenske potrebe. To vprašanje se reši s predpisi, ki se nanašajo na to na dotičnem ozemlju vsake visoke stranke pogodnice in mejna oblastva izmenjajo v ta namen vse legalno predpise, ki veljajo za to.
Člen 14.
Ugodnosti te pogodbe ne smejo uživati drugi, nego samo osebe, znane za absolutno zanesljive glede kazenske in državne varnosti kakor tudi v finančnih predpisih.
če so pogoji, ki so služili za osnovo izdajanju mejnih lastniških kart, izpremene, zlasti pa, če prestane značaj absolutne varnosti lastnika ali zakupnika dvovlastnega posestva, ki mu je bila karta izdana, glede javno varnosti ali finančnih predpisov, se mora mejna karta odvzeti, celo tudi v času, ko. še velja; pristojna oblastva druge visoke stranke pogodnice pa. morajo biti takoj obveščena o tem ukrepu.
Če se lastniku izdaja mejne karte odkloni ali če so mu odvzame, se mora to obrazložiti s posebno odločbo; pritožbo zoper to odločbo mora vložiti prizadeti lastnik pri glavnih oblastvih, ki bi izdala odločbo o tem.
Člen 15.
Prepovedi uvoza in izvoza se ne uporabljajo, izvzemši živali, na pridelke dvovlastnih posestev in tudi ne na predmete, prenesene (prepeljane) čez mejo za njih obdelovanje, razen v primeru, ki so določi posebe.
Glede živali veljajo v tem primeru predpisi veterinarske uredbe, sklenjene med visokima strankama pogodnicama.
Člen 16.
Ta začasna pogodba stopi v veljavo deseti dan po svoji ratifikaciji, ki se izvrši z izmeno not, ter velja do dne 1. novembra 1925., razen če se tega dne ne zamenja popolnoma z definitivno pogodbo. Ko rečeni dan poteče, velja pogodba še nadalje, dokler ne mineta dva meseca po odpovedi ene visokih strank pogodnic.»
si« *	*
Ta začasna pogodba se uvaja na predlog ministrstva za zunanje posle po odločbi ministra za finance z današnjega dne.
Kakor se vidi iz besedila pogodbe, sc razlikuje j vozil in ostalega iz člena 12. pogodbe, daljše od samo v nekaterih odredbah od carinskega postop- enega dne (do sedem dni) na dvovlastnem posestvu,
nika glede dvovlastnikov C br. 47.102 z dne 15. ju lija 1923.* Razlike so te-le:
a)	Po členih 4. in 5. te pogodbe se smatrajo za dvo-vlastna posestva tudi zakupljena posestva; dvo-vlestna posestva se smejo tudi v bodoče, dokler \elja ta pogodba, jemati in dajati v zakup.
b)	Po točki b) člena 7. te pogodbe imajo dvovlast-niki na madžarski meji pravico, zaradi obdelovanja dvovlastnih posestev prenašati (prevažati) čez mejo brez carinskih in drugih formalnosti in brez plačevanja izvoznih ali uvoznih carinskih davščin tudi predmete za obdelovanje vinogradov, kakor: količje, brizgalnice, modro galico, apno, žveplo in drugo, kar služi za uničevanje škodljivcev v vinogradih, in sicer v količinah, ki so za to potrebne.
c)	Po členu 7. te pogodbe, smejo prenašati (prevažati) dvovlastniki čez mejo prav tako prosto tudi proizvode, dobljene od živali, ki so jih odgnali na pašo za dlje nego za en dan, v količinah, označenih v členu 7. te pogodbe. Zaradi kontrole nad izvrševanjem te odredbe morajo voditi carinska ob-lastva točno evidenco živali, odgnanih na pašo, pri čemer postopajo po odredbah členov 8., 9.,
10.,	12., 13. in 14. pogodbe. To se vrši tako, da se označuje na prehodnicah dan odhoda na pašo, vrsta in število živali, ki se odganjajo, in ostalo, kar je potrebno za kontrolo.
č) Po členu 11. pogodbe se ne zahtevajo za. delavce in pomočnike pri delu, ki jih uporabljajo dvovlastniki kot pomoč samo nekaj časa za dela na svojih dvovlastnih posestvih, fotografije na do-volilih za prehod čez mejo, kakor predpisuje po-stopnik C br. 47.102/1923. Tukaj se pripominja, da se morajo fotografije za pastirje vedno zahtevati po odredbi v členu 10. te pogodbe.
d)	Po členu 12. te pogodbe smejo odhajati osebe, ki okoriščajo prednje ugodnosti, iz kraja, ki jim je v dovolilih označen za delo, samo po specialnih dovolilih naših in madžarskih oblastev.
e; Po členu 13. te pogodbe ne smejo lastniki in zakupniki dvovlastnih posestev kakor tudi ne druge osebe, o katerih se govori spredaj, nositi čez mejo denarja v nobeni veljavi, razen najpotrebnejših zneskov za dnevne potrebe.
Ko se to priobčuje carinarnicam, se jim naroča, naj postopajo po zgoraj navedenih odredbah pogodbe, in sicer:
1.	) Pazijo naj, da se za živali, ki se odganjajo čez mejo, izpolnjujejo veterinarski predpisi, priobčeni carinarnicam z razpisom C br. 34.728 z dne
17.	julija 1924. («Finansijska služba» za leto 1924., str. 298). Seveda morajo biti take živali vpisane v dvovlastnikovo prehodnico kot njegova lastnina.
2.	) Dvovlastnikom, našim državljanom, izdajajo carinarnice prehodnice na dosedanji način, dokler se prehodnico ne natisnejo v knjižicah; pri tem naj se ravnajo po odredbah člena 8. pogodbe. Zatorej morajo predložiti lastniki ali zakupniki dvovlastnih posestev carinarnicam o pravem času potrdila, ki so predpisana s členom 9. pogodbe, in sicer:
a)	potrdilo svojega občinskega oblastva, da ustrezajo pogojem za pridobitev prehodnice zaradi prehajanja čez mejo; iz njega mora biti razvidno, da je predložitelj dvovlastnih, stalen prebivalec obmejnega pasu, da je tako politično kakor tudi glede kazenske varnosti po finančnih predpisih neoporečen;
dajo dovolila carinarnice na posebno dvovlastnikovo zahtevo pismeno na prehodnicah.
5.) Prehod čez mejo z naštetimi pripravami se dopušča vsak dan od solnčnega vzhoda do solnčnega zapada, tudi ob nedeljah in praznikih.
(i.) Na dvovlastnih posestvih se smejo muditi ponoči samo one osebe, ki imajo za to posebno dovolilo. Ta dovolila smejo dajati, če je treba, tudi organi finančne kontrole.
Dlje nego neprestano sedem dni s prehodnico ni dovoljeno ostajati na dvovlastnem posestvu.
7.	) Kdor prestopi mejo, tako ob odhodu kakor tudi ob povratku, se mora prijaviti na kraju, odrejenem za prestop meje, finančni straži ter se legitimirati.
8.	) Oni, o katerih se govori, smejo prenašati (prevažati) poleg ostalih potrebščin, navedenih v členu 7. pogodbe, prosto in brez plačila carinskih davščin:
a)	hrano zase in za živali, s katerimi prestopajo mejo, potrebno za čas, dokler bodo bivali na dvovlastnem posestvu;
b)	manjše zneske denarja, potrebne za vsakdanje življenje;
c)	tobak, toda ne več nego deset smotk ali pet in dvajset cigaret ali pet in trideset gramov tobaka za osebo.
Iz generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 7. avgusta 1925.; C br. 38.836.
Uredbe osrednje vlade.
276.
Predpisi o profesorskih izpitih.*
Na podstavi člena 30. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1924./1925. predpisujem namesto skupin, določenih s členom 116. zakona o srednjih šolah, te-le skupine predmetov za profesorske izpite:
1.	) matematiko in fiziko kot glavni predmet;
2.	) kemijo in fiziko kot glavni, matematiko pa kot stranski predmet;
3.	) zoologijo in botaniko kot glavni, fiziko in kemijo ali mineralogijo in geologijo pa kot stranski predmet;
4.	a) geologijo z mineralogijo in fiziko kot glavni, kemijo pa kot stranski predmet;
4.b) geologijo z mineralogijo, zoologijo in botaniko kot glavni predmet;
4.	c) geologijo z mineralogijo in geografijo kot glavni, kemijo pa kot stranski predmet;
5.	) geografijo in narodno zgodovino kot glavni, srbsko-hrvatski jezik pa kot stranski predmet;
6.	) srbsko-hrvatski jezik z zgodovino književnosti kot glavni, ruski jezik ali narodno zgodovino pa kot stranski predmet;
7.	) zgodovino narodne književnosti z narodno zgodovino kot glavni, modem jezik (francoski, nemški ali ruski) s književnostjo pa kot stranski predmet;
8.	) srbsko-hrvatski jezik z zgodovino narodne
15.) pedagogiko, etiko, psihologijo in logiko kot glavni, zgodovino filozofije in estetiko pa kot stranski predmet.
S tem se nadomešča odločba S br. 23.410/24 z dne 4. maja 1925.
V Beogradu, dne 27. julija 1925.
Minister za prosveto:
Velja Vukićević s. r.
277.
Na podstavi člena 170. finančnega zakona za leto 1924./1925. v zvezi z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. predpisujem
Pravilnik
o državni šoli za davčne uradnike v Beogradu.*
Namen šole.
Člen 1.
Državna šola za davčne uradnike v Beogradu je orgaji ministrstva za finance ter je pod nadzorstvom generalne direkcije neposrednjih davkov.
Člen 2.
Državna šola za davčne uradnike v Beogradu ima namen, izobražati strokovni naraščaj za davčno stroko.
Vzdrževanje šole.
Člen 3.
Država plačuje vse stroške za šolo, kakor: honorar šolskemu osebju, podporo siromašnim učencem, plačo služabništvu, kurjavo, razsvetljavo, najem zgradbe, stroške za učila itd.
Člen 4.
Honorar direktorju, učiteljem in tajniku odredi vsako leto minister za finance.
Vrsta in trajanje šole.
Člen 5.
Državna šola za davčne uradnike v Beogradu je enakovrstna s srednjo strokovno šolo po členu 170. finančnega zakona za leto 1924./1925. v zvezi z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925.
Člen 6.
Šola je razdeljena na dva tečaja, na prvega in na drugega.
I.	tečaj se začne dne 15. septembra 1925. in traja do dne 31. maja 1926.; izpiti učencev pa se začno dne..l. junija 1926.
II.	tečaj se začne dne 1. septembra 1926. in traja do dne 30. aprila 1927., izpiti učencev pa se začno dne 1. maja 1927.
Uprava.
Člen 7.
Upravo šole sestavljajo: direktor, učiteljski zbor in tajnik.
Člen 8.
književnosti kot glavni, latinski ali modem jezik
b) potrdilo občinskega oblastva onega kraja, v ka-1 (francoski, nemški, ruski) s književnostjo pa kot Direktor šolo jo generalni direktor generalne terega okolišu leži posestvo, z označbo, v okolišu 1 stranski predmet;	t ,	. ] direkcije neposrednjih davkov,
katere občino leži posestvo, koliko in kakšne 90 klasične jezike s književnostjo kot glavni, Direktor ima te-le dolžnosti: vrste je in ali je njegova lastnina ali pa ga ima j narodno zgodovino a 1 ®gO( ovmo starega ^	j a) upravlja šolo ter vodi celokupno nadzorstvo nad
v zakupu;
c) potrdilo, potrebno, če se odganjajo živali čez
mejo, o izpolnjenih veterinarskili predpisih.
Potrdila pod a) in b) veljajo leto dni ter morajo biti overovljena po policijskem oblastvu one stranke, kjer so izdana.
Potrdila pod b) in c) morajo biti spisana v madžarskem in srbskem jeziku.
Prehodnice se morajo izdati najkesneje v treh dneh. Pred uporabo morajo biti vidiranc na posebe označenem mestu po policijskem oblastvu obeh strank.
3.	) Dovolila pastirjem in delavcem po členu 10. in 11. pogodbe izdajajo na podstavi že izdanih pre-hodnic pristojna policijska oblastva po obrazcu iz razpisa C br. 47.102 z dne 15. julija 1923.
4.	) Ce je treba bivati dlje nego en dan (do sedem dni) po členu 13. pogodbe, kakor tudi za bivanje
* Uradni list z dne 8. septembra 1923., št. 294/84.
modem jezik s književnostjo kot stranski predmet; t poslovanjem učiteljev in učencev;
10.) francoski jezik s književnostjo kot glavni, ^ vodi cei0kupno administracijo šole ter izvršuje.
zgodovino narodne književnosti ali latinski jezik pa kot stranski predmet;
11.	) nemški jezik s književnostjo kot glavni, zgodovino narodne književnosti ali latinski jezik pa kot stranski predmet;
12.	) narodno in občo zgodovino kot glavni, zgodovino srbsko - hrvatske književnosti ali srbsko-hrvatski ali latinski jezik ali geografijo kot stranski predmet;
13.	) klasičen jezik s književnostjo kot glavni,, srbsko-hrvatski jezik s književnostjo ali občo zgodovino kot stranski predmet;
14.	) teorijo zaznavanja, logiko, psihologijo in zgodovino filozofije kot glavni, pedagogiko, etiko in estetiko pa kot stranski predmet;
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. avgusta 1925., št. 186. (XLI.— 1925.)
šolski proračun v mejah otvorjenih kreditov kot nakazovalec druge stopnje; c) izreka kazni zaradi disciplinskih prestopkov, kolikor ne spada to v pristojnost učiteljskega zbora.
Člen 9.
Učiteljski zbor.sestavljajo direktor in vsi učitelji. Učiteljski zbor ima te-le dolžnosti:
a)	odloča o sprejemu kandidatov v šolo;
b)	odloča o podpori siromašnim učencem;
c)	izdeluje porazdelitev predavanj in porazdelitev izpitov;
č) odloča o odvzemu podpore onim učencem, ki je ne zaslužijo;
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 22. avgusta 1925., št. 190. (XLI1I. _ 1925.)
d)	odloča o izključitvi onih dijakov iz šole, ki s svojim vedenjem škodujejo ugledu šole, in onih, ki neredno zahajajo v šolo;
e)	odreja člane, predsedujoče pri izpitih.
Člen 10.
Učiteljskemu zboru predseduje stalno direktor, če pa je odsoten, učitelj, katerega je odredil za svojega namestnika.
Učiteljski zbor sklepa z večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov odloča glas predsedujočega člana.
Zapisnik o sejah učiteljskega zbora vodi šolski tajnik; nima pa pravice, da bi se udeleževal sklepanja.
Seje učiteljskega zbora so brezplačne.
Člen 11.
Tajnik ima te-le dolžnosti:
a)	pomaga šolskemu direktorju pri administraciji;
b)	vodi zapisnik o sejah učiteljskega zbora ter razporeja njegove odločbe;
c)	izdeluje kataloge, vodi glavno knjigo učencev, vložni zapisnik, inventar in kontrolnik kreditov;
č) izplačuje šolskemu osebju honorar, izdaja siromašnim učencem podporo ter vobče izplačuje nabave, potrebne za šolo;
d)	predloži vsakega 25. dne v mesecu direktorju poročilo o gibanju učiteljev in o šolskem obiskovanju in vedenju učencev.
Učni načrt in učiteljstvo.
Člen 12.
Pouk je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega izučevanja.
A.	Teoretično izuče vanje obseza te-le predmete:
1.	) narodni jezik, zemljepis in zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev (vse v osnovah);
2.	) nižjo matematiko s planimetrijo;
3.	) davčno zakonodajo z administracijo v vsej državi, zlasti tudi davčno reformo v zvezi z novim predlogom zakona o neposrednjih davkih, če bo sprejet;
4.	) zakon o taksah, zakon o trošarini in monopolni zakon;
5.	) znanost o financah z osnovnimi nauki narodne ekonomije;
6.	) organizacijo uprave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z osnovnimi nauki državnega in upravnega prava;
7.	) knjigovodstvo (enostavno in dvojno v osnovah, državno izčrpno);
8.	) zakon o državnem računovodstvu, zakon o glavni kontroli, finančni zakon, zakon o poštni hranilnici in pravilnik o čekovnem prometu;
9.	) osnovne nauke civilnega in kazenskega prava s postopniki.
B.	Praktično izučevanje seznanja učence s celokupnim poslovanjem pri davčnih oblastvih.
Za praktično izučevanje se zaposlujejo učenci ob času, ko ni šolskega pouka, pri davčnem beograjskem oddelku, pri okrožni finančni upravi v Beogradu, pri generalni direkciji neposrednjih davkov, posrednjih davkov in državnega računovodstva.
Za praktično izučevanje v omenjenih uradih sestavi šolska uprava za vsak mesec porazdelitev ter naroči dotičnemu uradu, ali ga zaprosi, naj vodi kontrolo o praktičnem uporabljanju in poslovanju dijakov.
Praktično izučevanje je obvezno za vse učence ter se vrši ves čas, dokler traja šola.
Člen 13.
V prvem letu se predavajo ti-lc predmeti:
1.	) Matematika s planimetrijo — 2 uri na teden.
2.	) Davčna zakonodaja v Srbiji in Crni gori, Bosni in Hercegovini z administracijo — 7 ur na teden.
3.	) Davčna zakonodaja v Hrvatski, Vojvodini, Dalmaciji in Sloveniji z administracijo — 7 ur na teden.
4.	) Zakon o taksah — 2 uri na teden.
5.	) Osnovni nauki narodne ekonomije —. 2 uri na teden.
6.	) Organizacija upravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — 2 uri na teden.
7.	) Osnovni nauki civilnega prava s civilnim postopanjem — 2 uri na teden.
8.	) Enostavno in dvojno knjigovodstvo — 3 ure na teden.
9.	) Narodni jezik, zemljepis in zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, vse v osnovah — 3 ure na teden.
V	drugem letu se predavajo ti-le predmeti:
1.	) Praktična dela iz poedinih davčnih zakonodaj ali novi davčni zakon o neposrednjih davkih —
4	ure na teden.
2.	) Znanost o financah — 2 uri na teden.
3.	) Zakon o trošarini, finančni kontroli in zakon o državnih monopolih — 3 ure na teden.
4.	) Državno in upravno pravo in zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih — 2 uri na teden.
5.	) Državno knjigovodstvo — 3 ure na teden.
6.	) Osnovni nauki kazenskega prava s kazenskimi postopniki — 2 uri na teden.
7.	) Zakon o državnem računovodstvu, zakon o glavni kontroli, finančni zakon, zakon o poštni hranilnici in pravilnik o čekovnem prometu — 3 ure na teden.
Člen 14.
Predavanja se vrše vsak dan, razen ob nedelj: in praznikih, ko državni uradi ne poslujejo.
Ena ura traja 45 minut, odmor med urami pa
5	minut.
Člen 15.
Učitelji so honorarni; postavlja jih na predlog šolskega direktorja minister za finance.
Člen 16.
Učitelji morajo točno prihajati k uram ter jih imeti toliko časa, kolikor ga odreja drugi odstavek člena 14.
Člen 17.
En učitelj ne sme ob istem času (obenem) imeti predavanj v več oddelkih.
Odsotnega učitelja nadomešča drug učitelj, ki ga odredi direktor šole.
Učenci.
Člen 18.
Učenec šole sme biti samo, kdor ima najmanj šest uspešno dovršenih razredov srednje šole.
Izjemoma in če takih ni, se sprejmejo učenci z najmanj petimi gimnazijskimi ali realčnimi razredi, če imajo poleg tega eno leto drugo strokovne šole.
Sprejeti učenci morajo biti telesno in duševno popolnoma zdravi, kar se ugotovi z izpričevalom državnega zdravnika ali pa s pregledom ob sprejemu v šolo.
V	šolo se sprejemajo samo moški kandidati. Učenci smejo biti samo redni.
Člen 19.
Prošnje za sprejem v šolo morajo biti svojeročno spisane, vlagajo pa se pri upravi državne šole za davčne uradnike v Beogradu.
Prošnji mora priložiti vsak kandidat:
a)	šolsko izpričevalo in krstni list;
b)	zdravniško izpričevalo, izdano po državnem zdravniku;
c)	obvezo, da bo redno zahajal k uram in da ostane po dovršeni šoli najmanj štiri lota v davčni službi, drugače mora povrniti državi vse stroške, provzročene med šolanjem v tej šoli;
č) potrdilo o imovinskem stanju ali potrdilo pristojnega davčnega oblastva o velikosti neposred-njega davka, ki ga plačujejo njegovi roditelji;
d)	kandidati, ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti potrdilo o poslovanju in vedenju v času, ki so ga prebili od izstopa iz šole do sprejema v državno šolo za davčne uradnike.
Za maloletne učence morajo predložiti obvezo po
točki 3.) in dovolitev, da smejo vstopiti v šolo, roditelji ali njih zakoniti varuhi.
Člen 20.
Učenci morajo redno zahajati k vsem predavanjem. Samo v opravičenih primerih, po predhodni direktorjevi ali učiteljevi dovolitvi, kakor tudi ob bolezni (v tem primeru je treba opravičiti izostanek z izpričevalom državnega zdravnika) sme učenec izostati od predavanj.
Člen 21.
Učenci slabega imovinskoga stanja morejo dobiti državno podporo v mejah člena 170. finančnega zakona za leto 1924./1925. Podpora se izplačuje koncem vsakega meseca.
Kateremu učencu naj se d d podpora in kolika, odloči učiteljski zbor glede na otvorjeni kredit, na število vpisanih učencev in na materialne razmere dotičnega učenca.
Na velikost državne podpore med šolanjem vpliva pokazani uspeh, obiskovanje šole in vedenje učencev v šoli in zunaj nje.
Člen 22.
Vsak tečaj se deli na dve šolski poluletji. V vsakem poluletju mora predmetni učitelj izprašati vse učence ter jih oceniti. Trajanje vsakega poluletja določa v mejah člena 6. učiteljski zbor.
Po predavanjih, dovršenih v enem tečaju, opravljajo učenci izpite iz vseh predmetov.
Člen 23.
Izpiti so pismeni in ustni.
Pismeni izpiti se opravljajo iz teh predmetov:
a)	iz matematike,
b)	iz davčno zakonodaje,
c)	iz narodnega jezika. '
Ustni izpiti se opravljajo iz vseh predmetov.
Člen 24.
Učenci se ocenjajo z oceno od 1 do 10.
Učenec, ki pokaže pri izpitu uspeh pod 5, se smatra, da izpita iz dotičnega predmeta ni opravil. Ta učenec ima pravico do naknadnega izpita začetkom prihodnjega šolskega tečaja, če ima slab uspeh iz enega ali dveh predmetov. Cas za naknadni izpit odredi šolska uprava.
Učenec, ki se oceni pri izpitu s slabim uspehom iz treh ali več predmetov, ne more prestopiti v višji tečaj ali se smatrati, da je šolo dovršil.
Tak učenec se sme prijaviti iznova za isti tečaj, kadar se otvori; o sprejemu odloči učiteljski zbor.
Učenec, ki ponavlja tečaj drugič, ne more dobiti državne podpore.
Člen 25.
Izpiti so javni ter se opravljajo pred komisijo. Komisijo sestavljajo predsedujoči član, ki ga odredi učiteljski zbor izmed učiteljev, in predmetni učitelj.
Koliko časa naj traja izpraševanje enega učenca, odredi predsedujoči učitelj.
Člen 26.
Po opravljenih izpitih se priobči učencem prvega tečaja samo uspeh glede prestopa v drugi tečaj na skupnem sestanku učiteljev in učencev.
Učencem, ki dovrše drugi tečaj, se izdado izpričevala o dovršeni šoli.
V izpričovalu o dovršeni šoli dobe učenci poleg izpitnih ocen oceno o občem uspehu, vodenju, vrednosti in marljivosti.
Obči uspeh se ocenja z:
a)	odličen, če je skupni rezultat 9 do 10;
b)	jako dober, če je skupni rezultat 7 do 9;
c)	dober, če je skupni rezultat 5 do 7;
č) slab, če je skupni rezultat 5, najsi tudi iz enega predmeta.
Vedenje je: zgledno, jako dobro, dobro in slabo. Vrednost je: pohvalna, marljiva in nemarljiva.
Kazni.
Člen 27.
Za disciplinsko prestopke učencev so kazni: opomin, redukcija ali odvzem državne podpore za nekaj časa ali za vse šolsko leto in izključitev iz šole.
Kazen: opomin izreka direktor šole na učiteljev predlog ali tajnikovo poročilo, kazni: redukcijo ali odvzem državne podpore in izključitev iz šole pa učiteljski zbor.
Člen 28.
Učenec, ki ima v enem mesecu 30 in več neopravičenih ur, se mora izključiti iz šole.
Člen 29.
Dobljeno državno podporo izgubi vsak učenec:
a)	če neredno hodi v šolo;
b)	če pokaže slab uspeh iz treh ali več predmetov;
c)	če se slabo vede v šoli ali zunaj nje.
Člen 30.
Vsak učenec, ki jo užival državno podporo, pa jo jo izgubil zaradi nerednega šolskega obiskovanja ali zaradi slabega vedenja ali zaradi slabega uspeha med letom, mora povrniti državi vse stroške, učinjene za njegovo šolanje.
Ostale odredbe.
Člen 31.
Prvo šolsko leto se sprejme v šolo do 100 učencev v prvi tečaj.
Ce se prijavi manj nego 50 učencev, se vrši pouk samo v enem oddelku.
Koliko učencev naj se sprejme v prvi tečaj šolskega leta 1926./1927., se odredi z novim pravilnikom.
Člen 32.
Učenci, ki so dovršili državno šolo za davčne uradnike in izpolnili pogoje iz člena 14. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, se postavljajo za uradnike II. kategorije.
Člen 33.
Za vzdrževanje čistote v učilnicah, pisarnah kakor tudi za opravljanje ostalih služiteljskih poslov ima šola svoje služitelje.
Služitelje namešča in odpušča direktor šole.
Člen 2.
V območju agrarne direkcije v Ljubljani morajo opravljati posle, ki so naloženi z istim pravilnikom agrarnemu oddelku oblastnega velikega župana:
1.	) okrožni agrarni uradi po členih 2. in 3. (s tem, da izročajo izdelane razporede agrarni direkciji v Ljubljani) in po členu 18. pravilnika;
2.	) agrarna direkcija v Ljhbljani po členih 7., 8., 12., 13., 20., 21. in 25. pravilnika.
Člen 3.
Občine in finančne uprave izvršujejo dolžnost, ki jim je predpisana z navedenim pravilnikom proti agrarnim oddelkom oblastnega velikega župana, po županijskom (okrožnem) agrarnem uradu, odnosno agrarni direkciji v Ljubljani.
Po členu 6. istega pravilnika ni treba drugega izvoda individualnega seznamka pošiljati sreskemu poglavarju, nego ta drugi seznamek ostane pri županijskom agrarnem uradu, okrožni agrarni urad pa ga izroči agrarni direkciji v Ljubljani.
Za delo v odseku ne pripada dežurnim uradnikom ob dežurstvu nobena dnevnica.
Odseke, za katere gre, morajo organizirati carinarnice najkesneje do dne 15. t. m.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 2. septembra 1925.; C. br. 42.041.
Uredbe velikega župana mariborske oblasti.
283.
Naredba velikega župana mariborske oblasti,
s katero se znižuje najmanjša dopustna mera za lov potočne postrvi v Radolni.
Člen 34.
Minister za finance sme učni načrt, razložen v členih 12. in 13. tega pravilnika, na predlog šolskega direktorja izpremeniti tako začetkom šolskega leta kakor tudi med šolskim letom.
V	Beogradu, dne 14. avgusta 1925.; št. 29.735.
Minister za finance: dr. M. M. Stojadinovič s. r.
278.
Odločba o novem kovanem denarju.*
Na podstavi člena 28G. finančnega zakona za leto 1924./1925., odločbe ministrskega sveta 34.010 z dne 18. novembra 1924. in pogodbe, sklenjene z Narodno banko I. br. 15.180 z dno 23. junija 1925., odobrujein, da se dä prejeti denar v obtek, kakor bo prihajal iz kovnice.
Generalni inspektorat naj to objavi v «Službenih Novinah» in v vseh domačih listih.
V	Beogradu, dne 16. julija 1925.;
I. br. 17.610.	. .	..	'
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinovič s. r.
279.
Objava o novem kovanem denarju.*
Na podstavi pooblastitve v členu 286. finančnega zakona za proračunsko leto 1924./1925. in odločbe ministrskega sveta I. br. 34.010 z dne 19. novembra 1924. daje ministrstvo za finance v obtek:
50.000.	000 novcev po 0-50 l>in,
75.000.	000 novcev po 1 Din in
50.000.	000 novcev po 2 Din.
Popis denarja kakor tudi pravilnik o tem je objavljen v «Službenih Novinah» z dne 29. novembra
1924.,	št. 275.**
Narodna banka bo dajala ta denar v obtek izza dne 5. t. m. po partijah, kakor bodo prihajale iz kovnice.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 1. septembra 1925.; I. br. 17.610.
280.
Izpremembe in dopolnitve pravilnika št. 10.145/25 z dne 7. marca 1925. o dohodkih in razhodkih agrarne reforme.*
Člen 1.
Ker je po odločbah 'ministrskega sveta št. 12.073 z dne 7. aprila 1925. in št. 16.900 z dne 1. maja 1925. likvidacija agrarnih direkcij in njim podrejenih organov odložena, veljajo vse odredbe pravilnika št. 10.145/25,*** ki se nanašajo na agrarne oddelke oblastnega velikega župana po sedanji obstoječi agrarni administraciji dotičnega okoliša, za županijske (okrožne agrarne urade).
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 3. septembra 1925., št. 199. (XLVI. — 1925.)
** Uradni list z dne 13. decembra 1924., št. 366/ /116, in z dne 17. decembra 1924., št. 374/117.
*** Uradni list z dne 17. aprila 1925., št. 223/36.
Člen 4.
Seznamek o dolžnih odmerah, ki so ga morali podrejeni uradi sestaviti o stanju z dne 30. aprila 1925. po členu 20. istega pravilnika, morajo sestaviti isti uradi o stanju z dne 31. oktobra 1925. ter ga predložiti ministrstvu.
Člen 5.
Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo z dnem, ko se razglase v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 20. avgusta 1925.; št 32.177.
Minister za agrarno reformo: Radič s. r.
281.
Pojasnilo k naredbi o pariteti denarja za plačevanje carinskih davščin v kovanem zlatu.*
V	razpisu generalne direkcijo carin C. br. 34.620 z dne 16. julija 1925.,** s katerim se je priobčil carinarnicam dopis generalne direkcije državnega računovodstva D R br. 78.463/1925 o odrejanju valute v tujem kovanem zlatu za plačevanje carinskih davščin, je navedeno poleg drugega, da je «100 zlatih goldinarjev = 208-31 zlatih dinarjev».
Ob priliki tega razpisa in na vprašanje carinarnic o tem, za kakšne zlato goldinarje se mora raču-niti zgoraj označeni tečaj, je pojasnila generalna direkcija državnega računovodstva z dopisom D. R. br. 96.998 z dne 19. avgusta 1925., da se mora raču-niti ta tečaj za nizozemsko goldinarje.
To pojasnilo se priobčuje carinarnicam z naročilom, naj po njem takoj vpišejo potrebno dopolnitev v razpisu C. br. 34.620/1925 in naj se povsem ravnajo po njem.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 30. avgusta 1925.; O. br. 40.944.
282.
Razpis o ustanovitvi izvoznih odsekov pri carinarnicah.*
Da bi se dalo naši izvozni trgovini čim več pogojev, prihajati v stik s svetovnimi tržišči s čim manjšimi ovirami in stroški ter s tem pridobiti čim več možnosti za uspeh v svetovnem tekmovanju, je spoznala generalna direkcija carin poleg ostalega za potrebno, da se pospešujejo in uproste carinske ekspedicije ob izvozu ter znižajo stroški za ekspedira-nje na minimum.
Zato je odločila, da se ustanove pri carinarnicah v Gjevgjeliji, Skoplju, Radujevcu, Subotici, Osijeku, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah, Rakeku, Sušaku, v Splitu, Metkoviću in pri oddelku dubrovniške carinarnice v Gružu izvozni odseki s stalnim dežurstvom za ocarinjanje izvoznega blaga.
Delo v odsekih traja vsako leto v vsej izvozni dobi, t. j. od dne 1. avgusta do dno 1. aprila, dnevno od solnčnega vzhoda do solnčnega zapada.
Število uradnikov v odseku odreja carinarnica sama po razvoju posla; vendar pa ne sme biti to število nikoli manjše od dveh uradnikov: enega revizorja in enega carinika.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 3. septembra 1925., št. 199. (XLVI. — 1925.)
** Uradni list z dne 31. julija 1925., št. 229/71.
Na prošnjo upravičencev in po zaslišanju strokovnega društva odrejam v zmislu člena 3., drugega odstavka, naredbe bivše pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 19. julija 1922., Uradni list z dne 5. avgusta 1922., št. 259/82, to-le:
Člen 1.
V	Radolni (pritoku Drave s Pohorja) z vsemi pritoki znižujem najmanjšo dopustno mero za lov potočne postrvi (trutta fario) na 22 cm.
Člen 2.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v Uradnem listu.
V	Mariboru, dne 31. avgusta 1925.;
E br. 1939/1.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
284.
Naredba velikega župana mariborske oblasti,
s katero se dovoljuje okrajnemu zastopu v Gornjem gradu, najeti posojilo.
Okrajnemu zastopu v Gornjem gradu, srez gornjegrajski, se dovoljuje na podstavi § 54. zakona z dne 14. junija 1866., štaj. dež. zak. 19, najeti posojilo
520.000	Din za popravo okrajnih cest. To posojilo se mora amortizirati najkesneje v petih letih.
V	Mariboru, dne 4. septembra 1925.;
U. br. 11.290/4.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
-
Razglasi osrednja vlade.
Razglas o izplačevanju osmega kupona 7 °/o nega investicijskega posojila.*
Po naredbi gospoda ministra za finance se je dala generalni direkciji državnih dolgov na razpolago pri Narodni banki v Beogradu vsota
17,500.000	dinarjev za izplačilo osmega kupona 7%nega investicijskega posojila iz leta 1921., katerega izplačilni rok je dan 15. septembra 1925.
Izplačevanje osmega kupona 7%nega investicijskega posojila izvršujejo po členu 2. pravilnika za izplačevanje obveznic in kuponov omenjenega posojila:
1.	) generalna direkcija državnih dolgov;
2.	) oblastna finančna direkcija v Novem Sadu;
3.	) okrožne in sreske finančne uprave;
4.	) blagajne finančnih delegacij in davčnih uradov;
5.	) poštna hranilnica in njene podružnice v Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani s podrejenimi poštami;
6.	) opštinski sudovi v Srbiji in črni gori;
7.	) banke, ki so vršile podpis 7%nega investicijskega posojila.
Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu,
dno 1. avgusta 1925.; D. br. 16.771.
* «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 3. septembra 1925., št. 199. (XLVI. — 1925.)
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
U. br. 6334/1.
Razpust društva.
Podružnica «Kmetsko-delavske zveze» na Zidanem mostu je razpuščena, ker že več let ne deluje, ker nima niti članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V	Ljubljani, dne 2. septembra 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r.
Vet. br. 704.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 4. septembra 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Garje konj.
Laško: Marija Gradec (Lažišče 1 dvorec). Steklina.
Novo mesto: Bela cerkev (Družinska vas 1 dv.). Svinjska kuga.
Brežice: Pišece (Pišece 3 dvorci). Črnomelj: Suhor (Dole 1 dvorec). Litija: Polica (Bleč vrh 1 dvorec). Radovljica: Lesce (Lesce 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kastav; Kastav (Kulići, Rubeši po 1 dvorec). Laško: Laško (Laško 2 dvorca), Marija Gradec (Lakomno, Tevče po 1 dvorec), Sv. Krištof (Gornja Rečica, Kuretno po 1 dvorec). Litija: Litija (Gra-diše 1 dvorec), Vače (Klenik 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Grosuplje (Grosuplje 1 dvorec), Hor-julj (Horjulj 1 dvorec), Moste (Moste 1 dvorec), Preserje (Goričica 1 dvorec), Rudnik (Rudnik 2 dvorca), Slivnica (Veliko Mlačevo 1 dvorec), Šmartno pod Šmarno goro (Tacen 1 dvorec), Št. Vid (Brod in Št. Vid po 1 dvorec), Vrhnika (Mirke 1 dvorec, Vrhnika 4 dvorci), Zgornja šiška (Zgornja šiška 3 dvorci).' Radovljica: Gorje (Spodnje Gorje 1 dvorec), Lancovo (Lancovo 1 dvorec), Mošnje (Dvorska vas 1 dvorec).
V	Ljubljani, dne 4. septembra 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Vet. br. 789/37.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 5. septembra 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Dolnja Lendava: Dolga vas (Dolga vas 1 dvorec), Dolnja Lendava (Trije mlini 3 dvorci).
Garje konj.
Maribor, desni breg: Šmartno na Pohorju (Pre-bukovje 1 dvorec).
Steklina.
2	dvorca). Maribor, levi breg: Dobrenje (Dobrenje
3	dvorci), Gradiška (Gradiška 3 dvorci), Jarenina (Jareninski dol 2 dvorca, Vajgen 1 dvorec), Lajters-berg (Lajtersberg 1 dvorec, Meljski hrib 2 dvorca, Počehova 1 dvorec), Na Ranci (Ranca 2 dvorca), Pesniški dvor (Pesniški dvor 1 dvorec), Plave (Plavč 5 dvorcev), Sv. Marjeta ob Pesnici (Ležano 2 dvorca, Pernica 1 dvorec^, Sv. Peter (Vodole 4 dvorci), Vosek (Vukovje 3 dvorci), Vrtiče (Vrtiče 3 dvorci), Vukovski dol (Vukovski dol 1 dvorec), Zgornji Duplek (Žitečka vas 2 dvorca). Prelog: Legrad (Le-grad 2 dvorca). Ptuj: Bišečki vrh (Črnila 2 dvorca), Cvetkovci (Cvetkovci 2 dvorca), Hajdina (Zgornja Hajdina 2 dvorca), Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (Mostje 4 dvorci). Šmarje: Kostrivnica (Pod-turen 1 dvorec), Rogatec (Rogatec 2 dvorca), Sveti Florijan (Spodnjo Svino 3 dvorci). Maribor, mesto: Maribor, mesto, 1 dvorec.
Svinjska rdečica.
Konjice: Loče (Klokočovnik 1 dvorec), Padeški vrh (Planina 1 dvorec). Ljutomer: Apače (Apače
1	dvorec), Logarovci (Logarovci 1 dvorec), Slam-njak (Podgradje 1 dvorec). Maribor, desni breg: Laporje (Laporje 1 dvorec), Pretrež (Pretrež 1 dvorec). Maribor, levi breg: Rožengrunt (Rožengrunt 1 dvorec), Zgornji Duplek (Zgornji Duplek 1 dvorec). Prelog; Dekanovec (Dekanovec 8 dvorcev, Domaši-nec 6 dvorcev, Novakovec 5 dvorcev, Turčišče
2	dvorca), Draškovec (Draškovec 14 dvorcev), Mala Subotica (Benkovec 13 dvorcev, Držimovec 3 dvorci, Jurčevoc 6 dvorcev, Mala Subotica 5 dvorcev, Orehovica 5 dvorcev, Palovec 7 dvorcev, Podbresf
3	dvorci, Strelec 15 dvorcev, Štefanec 4 dvorci, Vu-larija 7 dvorcev). Slovenjgradec: Mislinjo (Zgornji Dolič 3 dvorci). Šmarje pri Jelšah: Pilštajn (Lesično 1 dvorec).
V Mariboru, dne 5. septembra 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Rajar s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Br. 160/ad 1925.	1603 3—-1
Uradni popravek.
Razglas o nabavi tiskovin z dne 7. avgusta 1925., št. 154 (Uradni list 79, 80 in 81 z dne 20., 25. in 29. avgusta 1925.), se popravlja tako, da se morajo predložiti ponudbe na dan licitacije dne 2 0. septembra 192 5. (ne pa dne 15. septembra 1925.).
Ekonomat delegacije ministrstva financ v Sarajevu,
dne 4. septembra 1925.
U 669/25—17.	1596
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dno 30. junija 1925., opr. št. U 669/24—12, da je Franc P e r k o, rojen dne 7. marca 1880. v Poljčanah, trgovski pomočnik v Ljubljani, Hradcckega vas št. 74, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je zaračunil dne 26. avgusta 1924. na sejmu v Novem mestu, ko je prodal usnje Janezu Sajetu za 4200 K, Josipu Bart-Iju za 4100 K in Antonu Pelku za 5000 K, usnje Sajetu 280 K, Bartlju 500 K in Pelku 300 K predrago, zahteval torej za življenske potrebščine višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, kateri nikoli ne sme biti večji od 25 %.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona z uporabo § 260. k. z. na 24 ur zapora, poostrenega z enim postom, in na 500 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 10 dni zapora.
Okrajno sodišče V Novem mestu, oddelek III.,
dne 5. septembra 1925.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 124 dne 17. septembra 192 5. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 10. oktobra 1925. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2 9. oktobra 192 5. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 5. septembra 1925.
S 15/25—130.	1600
Preložitev ugotovitvenega naroka.
Konkurzna zadeva: Rudolf Pevec, trgovec v Mozirju.
Ugotovitveni narod, določen na dan 21. septembra 1925., jQ preložen na dan 3. oktobra 1925. ob devetih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 31. avgusta 1925.'
C 134/25—1.	1570
Oklic.
Martin Maurin, posestnik v Gorenji Podgori št. 18, je vložil zoper Mika Š u t e j a, kramarja iz Zagozdeca št. 1, tožbo zaradi 2500 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se določa na dan 2. oktobra 192 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 7.
Ker je sedanje bivališče Mika Šuteja neznano, se mu postavlja za skrbnika Gašper Skok, sodni kanclist v Črnomlju.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.
dne 27. avgusta 1925.
C 336/25—1.	1588
Oklic.
Matija Hozjan v Crenšovcih je vložil zoper Martina Hozjana iz Črenšoveev tožbo zaradi 19.590 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se jo določil na dan 2 3. septembra 192 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21.
Ker je sedanje bivališče Martina Hozjana neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 30. avgusta 1925.
C I, 794/25—1.	1601
Oklic.
Franc Fuchs, posestnik v Pobrežju, je vložil zoper Ano Fuchsovo, omoženo Udvarijevo, tožbo zaradi izbrisa terjatve 120 K in 1200 K.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
18.	septembra 192 5. ob četrt na devet pri tem sodišču v sobi št. 14.
Ker je bivališče Ane Udvarijeve neznano, se ji postavlja za skrbnika višji pisarniški predstojnik Jakob Podlesnik.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 1. septembra 1925.
C 77/25-1.	1584
Oklic.
Janko Prijatelj, trgovec v Št. Janžu, ze vložil zoper Jožefa Rebeka iz Gaberc, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 1890 Din.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 7. oktobra 192 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 1.
Ker je bivališče Jožefa Rebeka neznano, se mu postavlja za skrbnika Bogomir Trepečnik, višji sodni oficial v Radečah.
Okrajno sodišče v Radečah,
dne 4. septembra 1925.
A 84/25—36.	1573
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču • neznani dediči.
Marija V e r b i č, posestnica v Vižmarjih pri Ljubljani št. 68, je dne 13. julija 1924. umrla, ne da bi bila zapustila naredbo poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev.
Za skrbnika zapuščine je postavljen Anton Zevnik, notar .v Višnji gori.
Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 1 dvorec). Ptuj: Sv. Andraž-Leskovec (Zgornji Leskovec 1 primer).
Svinjska kuga.
Celje: Sv. Pavel pri Preboldu (Sv. Pavel pri Preboldu 1 dvorec). Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 16 dvorcev, Dolnja Lendava (Dolnja Lendava 66 dvorcev), Gančani (Kraščica 3 dvorci). Maribor, desni breg: Fram (Fram 1 dvorec), Račje (Račje 1 dvorec), Sv. Marjeta na Dravskem polju (Prepolje
S 28/25—1.
1607
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Tvornice kmetijskih strojev, družba z o. z. v Celju, s sedežem v Ljubljani, Spodnja šiška, Jernejeva cesta, registrirane pod isto firmo.
Konkurzni komisar: dr. Erik Eberl, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Vladimir Kreč, odvetnik v Ljubljani.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od današnjega dne javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico.
Po preteku tega roka se zapuščina, kolikor so zahteve izkazane, izroči, kolikor pa se to ni zgodilo, se zaseže v prid državi.
Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek L,
dne 26. avgusta 1925.
T 76/25—3.	1553 3—2
Amortizacija.
Po prošnji, ki jo je vložila Ana P u 1 k o, posestnikova hči v Doleni št. 88, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ptuju št. 39/520 s stanjem 366 Din 9 p.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 27. avgusta 1925.
E 172/25—20.	1605
Ustavitev dražbenega postopanja.
Na prisilni dražbi dne 31. avgusta 1925. ni bilo za nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo za Ri-gonce, vi. št. 9 in 10, razen za parcelo št. 147/10 (pašnik) nobene ponudbe. Zato je izvršba, dovoljena s sklopom tega sodišča z dne 11. marca 1925., E 172/25—2, po § 151. i. r. ustavljena.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 1. septembra 1925.
E 225/25—3.	1602
Dražbeni oklic.
Dne 7. o k t o b r‘a 1 9 2 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba vinske kleti z vinogradom, zemljiška knjiga Kot, vi. št. 385.
Cenilna vrednost: 6513 Din; vrednost priteklin: 245 Din; najmanjši ponudek: 4342 Din.
Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbo, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju,
dne 4. septembra 1925.
E 462/25—5.	1599
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. septembra 192 5. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Motnik, vi. št. 131.
Cenilna vrednost: 53.362 Din; najmanjši ponudek: 35.576 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku prod začetkom dražbo, sicer bi sc no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
dne 27. avgusta 1925.
E 470/25—6.	1598
Dražbeni oklic.
Dno 2 8. septembra 1 925. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Kamnik, vi. št. 99 in 981.
Cenilna vrednost: 188.993 Din; najmanjši ponudek 96.460 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
dne 27. avgusta 1925.
E 293/25—8.	1565
Dražbeni oklic.
Na predlog Ivana Druškoviča, postajnega načelnika v Konjicah, zastopanega po drju. Antonu Prusu, odvetniku v Konjicah, bo dne 1. oktobra 1 9 2 5. ob pol desetih v sobi št. 4 na podstavi odo-brenili pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za katastralno občino Zgornjo Grušovje:
Označba nepremičnin;
1.) vi. št. 77: hiša, cenilna vrednost 5000 Din, svinjak, cenilna vrednost 250 Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 2500 Din, njive, cenilna vrednost 2061 Din, travniki, cenilna vrednost 14.200 Din, pašniki, cenilna vrednost 1828 Din 50 p, gozdovi, cenilna vrednost 12.403 Din 25 p, skupaj 38.242 Din 75 p;
vi. št. 186: njiva, cenilna vrednost 8106 Din, travniki, cenilna vrednost 7888 Din, pašniki, cenilna vrednost 404 Din 50 p, gozd, cenilna vrednost 11.493 Din, skupaj 27.891 Din 50 p — skupna cenilna vrednost 66.134 Din 25 p.
Najmanjši ponudek znaša 45.000 Din.
Priteklin ni.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 26. avgusta 1925.
E 307/25—6.	1557
Dražbeni oklic.
Na predlog Alojzija P a h o 1 e t a, posestnika v Peklu pri Poljčanah, zastopanega po drju. Ivanu Rudolfu, odvetniku v Konjicah, bo dne 1. oktobra 19 2 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi odobrenili pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za katastralno občino Tepanje, vi. št. 114:
Označba nepremičnin: hiša št. 26, cenilna vrednost 2000 Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 500 Din, njiva (pare. št. 553/63), cenilna vrednost 3096 Din, travnik (pare. št. 553/62), cenilna vrednost 1277 Din, skupaj 6873 Din.
Najmanjši ponudek znaša 5000 Din.
Priteklin ni.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 26. avgusta 1925.
E 325/25—7.	1558
Dražbeni oklic.
Na predlog Iva R u d o 1 f a v Mariboru, Gosposka ulica št. 32, zastopanega po notarju Radu Jerebu v Konjicah, bo dne 1. oktobra 192 5. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za katastralno občino Žiče, vi. št. 53:
Označba nepremičnin:	hiša, cenilna vrednost
30.000	Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost
15.000	Din, svinjak, cenilna vrednost 1000 Din, njiva (pare. št. 263), cenilna vrednost 3200 Din, travnik (pare. št. 264), cenilna vrednost 383 Din, skupaj 49.583 Din.
Najmanjši ponudek znaša 35.000 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 26. avgusta 1925.
E 307/24—3.	1585
Dražbeni oklic.
Dne 16. septembra 192 5. ob enajstih se bo prodajal v Krškem št. 71 na javni dražbi: 1 pianino.
Na dražbo se bodo začeli pozivati interesenti šele pol ure po zgoraj navedeni uri; v tem si pianino lahko ogledajo.
Okrajno sodišče v Krškem, oddelek II.,
dne 2. septembra 1925.
E 47/25—13.	1608
Dražbeni oklic.
Dno 18. septembral92 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za Vič, vi. št. 726 (hiša št. 43 v Rožni dolini, dvorišče, drvarnica, vodnjak in dve njivi), cenilna vrednost: 55.934 Din, najmanjši ponudek: 28.855 Din; zemljiška knjiga za Zgornjo Šiško, vi. št. 695 (gozdna parcela), cenilna vrednost: 499 Din, najmanjši ponudek: 333 Din 33 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred
začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 17. avgusta 1925.
E 260/25—8.	1535
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. s e p t e m b r a 1 9 2 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Pernice, vi. št. 40 in 42.
Cenilna vrednost: 13.120 Din 37 p; najmanjši ponudek: 1314 Din 4 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražibenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu,
dne 17. avgusta 1925.
E 360/25—6.	... 1536
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. septembral92 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Pernice, vi. st. 40 in 42.
Cenilna vrednost: 13.120 Din 37 p; najmanjši ponudek: 8746 Din 92 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, id je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu,
dne 17. avgusta 1925.
E 680/25—7.	1572
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. septembra 192 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kandija, vi. št. 793 s pare. 4093/42 (gozdom) v Dobindolu.
Cenilna vrednost: 165.960 Din; najmanjši ponudek: 83.515 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sedišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 10. avgusta 1925.
E 186/25—15.	157-
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. septembra 192 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pristava, vi. št. 295, in Sv. Ema, vi. št. 136.
Cenilna vrednost: 20.565 Din 50 p; najmanjši ponudek: 20.565 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deški tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 27. avgusta 1925.
E 77/25—9.	"	. 1567
Dražbciik oklic.
Dne 2 6. septembra 192 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi §t. 5 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Trebnje, vi. št. 97, in sicer pritlične hiše št. 1 s svinjakom in s priteklino, pare. št. 565 (njiva) in pare. št. 570/1 (travnik).
Cenilna vrednost: 6440 Din 75 p; vrednost pri-tekline: 40 Din; najmanjši ponudek: 4293 Din 83 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred
začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdiražitelja, ki ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek II.,
dno 23. julija 1925.
E 73/25—7.	1524
Dražbeni oklic.
Na zahtevo Benedikta Lischerja in Magdalene Lischerjeve iz Komolca, sedaj v Ameriki, zastopanih po notarju Antonu Carliju v Ptuju, bo dne 8. oklo b r a 19 2 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6 dražba zemljišča vi. št. 103, 104, 105, 479, 511, 518, davčna občina Smuka.
Cenilna vrednost: 33.685 Din; najmanjši ponu-dek: 22.456 Din.
Pod tem zneskom se ne bo prodajalo.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku,
dne 21. avgusta 1925.
L 6/25—5.	1574
Sklep.
Marija Sever, rojena dne 22. septembra 1886., posestnica v Bojanjem vrhu št. 12, pristojna v Muljavo, je zaradi slaboumnosti pmejeno preklicana.
Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek L,
dne 22. julija 1925.
Št. 900/25.	1606
Objava.
Gospod dr. Martin M a 1 n e r i č, odvetnik v Ljubljani, je naznanil podpisanemu odboru sub. pr. z dne 2. septembra 1925., da se preseli v treh mesecih s svojo pisarno v Kotor (Dalmacija).
V Ljubljani, dne 3. septembra 1925.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
285.
Odločba, s katero se odlaga uvedba nove železniško-prometne uredbe do dne 1. oktobra 1925.*
Z odločbo gospoda ministra za promet z dne 9. avgusta 1925., M. S. br. 22.469/25, se odlaga uvedba nove železniško-prometne uredbe od dne 1. septembra t. 1. na dan 1. oktobra t. L, ko stopi v veljavo tudi nova železniška tarifa, del 1., ki obseza omenjeno uredbo in njene izvršne odredbe.
Ker prestanejo, ko stopi v veljavo nova uredba, odnosno nova železniška tarifa, del 1., veljati vsi dosedanji dotični predpisi, je odredil gospod minister za promet z isto odločbo na osnovi § 2., odstavka 4., železniško-prometne uredbe, da se smejo dosedanji obrazci sporovoznoga in bszovozncga tovornega lista uporabljati še nadalje, toda najdalje do konca meseca junija 1926.
Nadalje se znižuje rok za objavo zviškov tarif ali drugih otežitev prevoznih pogojev, ki znaša po § 6., odstavku 3., železniško-prometne uredbe, dva meseca, začasno na 14 dni, kakor velja ta poslednji rok tudi dandanes.
Naposled se uvajajo na podstavi § 75., točke 6., iznova dosedanji dodatni roki za dostavo, ki znašajo pri brzovozu za vsakih začetih 200 km za žive živali in lahkokvarljivo blago dva dni, pri sporo-vozu pa za vsakih začetih 200 km za žive živali in lahkokvarljivo blago šest dni.
Dokler se ne izdado nove tarife, je umevati pod izrazom «tarife del 2.» tudi dosedanjo tarifo za prevoz blaga, del 1., oddelek B, ki velja v območju direkcij v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Subotici.
železniško-prometna^uredba in železniška tarifa, del 1., se lahko kupita pri generalni direkciji držav-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dne 3. septembra 1925., št. 199. (XLVI. — 1925.)
nih železnic (finančnem oddelku) kakor tudi pri oblastnih direkcijah v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Subotici za 30, odnosno 100 Din.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 19. avgusta 1925., G. D. K. 0. br. 1991.
286.
Popravek.*
V tarifnem obvestilu o zvišbi takse na ležnino, razglašenem v «Službenih Novinah» št. 186 z dne 17. avgusta 1925.,** se mora drugi odstavek glasiti: «Ta izprememba stopi v veljavo dne 1. septembra 19 2 5.»
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 21. avgusta 1925.; K. O. br. 2247.
Razglas o otvoritvi železniške postaje v Mednem za potniški in prtljažni promet.*
Na progi od Ljubljane, gorenjski kolodvor, do Jesenic se je otvorila dne 2. avgusta 1925. postaja Medno.
Postaja Medno je urejena samo za potniški in prtljažni promet. Za prtljago se pobira voznina na namembni postaji.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 21. avgusta 1925.; K. br. 2190.
Št. 912/25 in 955/24.
Razglas o razgrnitvi načrtov o nadrobni raz-delbi skupnega sveta posestnikov v Papežih in Beličih (sodni okraj kočevski).
Načrta:
a)	o nadrobni razdelbi parcel št. 713/7, 713/42, 713/43, 713/44, 2822/9, 2822/73, 2822/76, 2822/77 in 2822/78, ležečih v katastralni občini Žurgah in vpisanih pod vi. št. 45 iste katastralne občine,
b)	o nadrobni razdelbi parcel št. 2822/75, 713/45 in 2822/11, ležečih v katastialni občini Žurgah in vpisanih pod vi. št. 76 iste katastralne občine, bosta na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra
1887.,	dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., od dne 12. septembra 1925. do vštetega dne 25. septembra 1925. v občinskem uradu v Osilnici razgrnjena na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrtov s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrta se bosta pojasnjevala dne 15. septembra 1925. v Osilnici, in sicer načrt pod a) v času od devetih do pol desetih, načrt pod b) pa od pol desetih do desetih.
To se daje spilošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stramke svoje ugovore zoper ta načrta v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 12. septembra 1925. do dne 10. oktobra 1925., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1925.
Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Spiller-Muys s. r.
Št. 614/pr./1925.	1569 3—2
Razpis.
Po naročilu inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani z dne 28. avgusta 1925., št. 9590, s'e razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu (členi 82. do 105. a) in pravilnika, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922. in z dne 25. novembra 1921. (Uradni list z dne llega marca 1922., št. 57/23, z dne 25. januarja 1922., št. 10/7, in z dne 24.Junija 1922., št. 186/67) ponovna pismena ofortna licitacija za dobavo kruha, mleka, moke, mlevskih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga za čas od dne 1. oktobra 1925. do dne 31. marca 1926.:
za državno splošno bolnico v Ljubljani,
za državno bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu in
za državno bolnico za ženske bolezni v Ljubljani.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 3. septembra 1925., št. 199. (XLVI. — 1925.)
** Uradni list z dne 1. septembra 1925., št. 265/82.
Licitacija se bo vršila dne
19.	septembra 192 5. ob enajstih v pisarni ravnatelja državne splošne bolnice, kjer dobivajo interesenti tudi podrobnejša pojasnila o dobavah.
Popolni razpis je natisnjen v Uradnem listu 66 z dne 14. julija 1925.
Ravnateljstvo državne splošne bolnice v Ljubljani,
dno 31. avgusta 1925.
Razne objave.
1594 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 31. avgusta 1925.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga......... 517,856.753'47
Posojila............... 1.143,252.721-38
Račun za odkup kronskih nov-
čanic............... 1.186,367.906-76
Račun začasne zamene.	.	.	.	367,038.007 "94
Dolg države............ 2.966,355.034- —
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic	.	2.138,377.163" —
Saldo raznih računov... 1.216,298.852-24
pagiva;	9.535,546.438-79
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 27,982.900" —
Rezervni fond.................. 6,262.658 "49
Novčanice v tečaju............. 5.965,003.740'	—
Državni račun začasne zamene. 367,038.007 "94 Terjatve države po raznih računih 2,011.896 "38
Razne obveznosti............... 954,527.642 • 98
Terjatve države za založene domene .........................  2.138,377.163"	—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde	....	74,342.430- —
9.535,546.438-79
V	metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic —■ za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
1609 Vabilo na izredni občni zbor
Strojilne, lesne m kemične industrije,
d. d. v Polzeli pri Celja,
ki se bo vršil po sklepu glavne skupščine z dne 9. junija 1925. dne 2 0. septembra 192 5. ob enajstih v družbenih poslovnih prostorih v Polzeli.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta o reviziji zaključnih računov vseh minulih let.
2.	) Ugotovitev bilanc vseh dosedanjih poslovnih let od nastanka družbe.
* * *
Delnice se morajo položiti pri podružnici Jadran-sko-Podunavske banke v - Ljubljani v roku, ki ga določa statut.
V	Polzeli, dne 1. septembra 1925.
Za upravni svet:
predsednik Svetoslav Jovanovič s. r.
1595	* Redni občni zbor
Slovenske Socijalne Matice,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
se bo vršil v sredo dne 2 3. septembra 192 5. ob pol dvajsetih (pol osmih zvečer) v zadnji sobi Narodne kavarne v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	) Poročilo načelništva in nadzorništva.
2.	) Eventualna razdružitev zadruge.
3.	) Volitev načelništva in nadzorništva.
4.	) Slučajnosti.
V L j u b 1 j a n i, dne 3. septembra 1925.
Načelništvo.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.