gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr V«1 • NZ i • i i i A t -1 r\ i Ili rv 11 r\ r\ 1 vjiIj ^ 11 -i posilj po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani sredo maja 1863. Gospodarske stvari. Kako govejo kugo na dalje. krajev še tačas prišlo, ko meja še ni bila zaprta in se še nič vedilo ni, da je bolezen na Primorskem. V vsaki kanton pride ali pa je že ena kompanij a Žalostné novice so došle přetekli teden c. k. vladi ljubljanski. Goveja kuga se čedalje bolj razširja na Ivranj skem. Na Kočevskem. Iz Hrvaškega in sicer iz ču-brske okolice se je pritepla bolezen na Kranjsko v vas Papež kočevskega okraja; ta vas je le četrt ure od Hrvaškega. Brž ko je župan osivniški naznanil bolezen gosposki kočevski, se je podala komisija v oku- eno Tako vojakov, da čujejo na stražah, da se ne zatrosi kugř dalje in da se spolnujejo ukazi; pomagajo jim tudi žan-đarji in domači stražniki. Slišali smo že nektere čuditi se, da govejo postavljamo zdaj zmiraj na čelo „Novic". kugo Čudno je pravimo mi da se kdo mora čuditi temu našemu Po naših mislili ni za deželo našo in za zeno vas, in je pobiti dala dvoje že bolnih goved pa na videz še zdravo ravno tistega gospodarja. 24. dan aprila ni bilo nobene bolne živine več. ravnanju. dežele sosedne zdaj nadloga, ki žuga ubogim našim kmetom pobrati veliko • v nic bolj važnega, kakor je ta y živine najveći kapital dežele! Treba je tedaj y da v Ali se ker „varite se, bo s tem zatrla kuga v tem okraji, ni še gotovo, v čubrskem kantonu imajo vec bolne živine in se da še več kuge priđe čez mejo hrvaško eno mer pridigovamo gospodarjem našim varite se!" in da zmiraj vejo, kako se temu ali unemu kraju bliža nevarnost. Ker dozdaj pod milim Bogom ni j u batl j ua sdkj y vj\j nu^v; j^a xvx^ vj\jjla xjla vjj v 111 y a cj iv u dokler ne dobimo, cesar je naša c. k. vlada že prosila vojakov na pripomoć za varstvo meje in za Čuvanje nad kužnimi vasmi. zdravila zoper to bolezen y Je edino, da se zdaj zapre y y skega Na Notranjskem. V Jakovcah, okraja vipav- vsaka vas pred drugo, in vsak gospodar sam pred drugim. Goveja kuga se pritepe kakor tat skrivé zdaj sèm zdaj tje, kadar si kupi ali zamenja gospodar goveje živine ali če pride v njegov hlev kak človek ali druga y je v enem hlevu poginilo do 26. aprila troje žival, pa mu prinese na obleki, na nogah y na koži kuž- goved; preiskovanje tistega vola, ki je 26. aprila poginil ipogin prvega živinčeta je gospodar zamolčal) je kazalo, nine za celó malo trohico, ali pa po frišnih kožah parkljih itd. kužne zaklane živine. Ne y da ? imamo da ga je kuga zadavila. Lesèm pa se je zasej ala bolezen tako, da je gospodar S. na sejmu v Sesani na Primorskem 13. aprila (ko se še nič vedilo ni, da je kugo v ze domá, smo obdani od hrvaških in primor- skih kužnih krajev. In to delà nevarnosti toliko več. Navadne premije za kobile in kuga v teh krajih) zaměnil od nekega kmeta iz Novega grada (Castelnuovo) kravo, ki mu je domá se bojo za kranjsko deželo letos dobile v Kranj kmali zbolela in okužila tudi domaća vola. Storila je sicer 29. avgusta (vélikega srpana) predpoldne. i y in y c. kr. vipavska gospóska brž vse, kar postava veleva do 3. maja ni bilo slišati, da bi se bila kuga še v kakem drugem hlevu prikazala. — V bistriškem kantonu je kuga se prikazala v Bukovici invZa-gorji, v senožeškem kantonu v Dolnji vasi. Bukovici je v 6 hlevih zbolelo do Xatoroznanske stvari. Nekaj luni. goved y teh jih je poginilo y se jih je pobilo maj nika 12 Spisal O grin c Viljem. y zraven pa še 17 na videz zdravih, ki so bile z bolnimi jih je maj a IV. Fizična (naravna) podoba lune i lunina skupaj; v Zagorji jih je poginilo 3, v Dolenji vasi jih je poginilo y več bolne živine , ker se , pobilo pobilo se ni bilo nikjer sumljivo iz poti spravilo. Tudi v Jakovcah je vse • V me. bolno Ali m 33 površina (Dalje.) Noči SO dvoj na luni ena stran ni že iskra kuge še kam drugam padla, se ne ve. ■ pa Go- mogoče, da se gasi plamen. Ceravno se prav s prstom ne more pokazati, kako se je pritepla v Bukovico, kake pol ure od notranjske ktera pa tudi zemlj y to ne sposke storé vse, kar Je je, tista, ktere mi ne vidimo, vidi, ni od zemlje razsvitljena; zvezde , k nam obrnjena stran lune, / prav svitlo luČj vidi ponoći mlj - drug 14krat pa migljajo s tlejo, kakor nam sije luna Zemlja je proti poldne luninega časa: v mlaji; popold /i^ * ' n j o „ \ * ^ n-», n 4-n 11 kadar o i •*-» r» ** r^ohc Bistrice, in pa v Zagorje, vendar vse kaže, da je za- ali iz s ej ma v Lokvi nesena bila y iz Prim or skega trpi luno) Li. u U..J je je polovica svitla srpnata y y solnce y O poln je yy pol ahaj Ci ali yy y • • m živini in Eodiki, kantona sezanskega, po ondi kupljeni ali pa po cunjah , ki so na dveh vozovih iz Dolenj v . ker v sipu", in odtod se začne zmanjšavati. To ni velj za vse kraje lune, marveč le za sredščino lune. b) Zemlja se vidi na luni skoro 4krat veča, kakor mi vidimo luno. Pa svitloba ni zmiraj enake barve Istri prišle v Zagorje. Zlo verjetno je pa zato ravno v tistih hišah, kamor je ptuje blago iz omenjenih diru in tiru časa se spreminja vsakratna zemeljska 138 barva. Toliko je gotovo, da je pogled trde zemlje bolj tako, da je luna v ti senci tamna skozi 2 uri. Luna jasen in sploh drugacen, kot morja ; vès drug pogled kadar je v Afrika ali Azije, in daljne stepe severne in južne Amerike ; drugače se ravná zemlja po- rednj nam dá puščava vroče dalj od vreći svoje senee, v manj • V • diti Al takrat je otamnj dalj m lj y ne more na- děl zimi y ko jo pogrne blišeče-beli sneg, drugače poleti, majhen, za poljutne kraje v premerniku od 30 milj pa. njo se pa more to zgo- prav to mlj selej drugače pomladi in drugače v jeseni _—-j----7 — r j--------jw ' i"- u^hva v« ^^ y 1 je, za velikost kranjske, koroške in štajarske dežele Pa zadosti o tem, ker o tej reči je bilo že toliko za polarne kraje (okoli tečajev) včasih do 200 milj v govorjeno, da se studi zvedenemu Člověku. Pristavljamo le še to, da ne vemo ničesa od prvin, premerniku, to je, skoraj trikrat veči od Avstrije) iz kterih obstaja luna; različne barve pa, postavimo, veliki dalj Polosenčje pa je gledé obširnosti pri še tako zelena, rumeno-zelena nam 7 rudeča, višnje va, ruj a va in bela, y elej neodvisno. Kadar se ta senca pri kaže pri luni (sama, ali zraven tudi še xiaiu kazejo , U«I nuai IUUW WI X a/jiivuv J T vuuixi mjm. teče in celó prezorne (skozividljive) obstojné dele. da ima luna prav različne, včasih zlo svi- more zadeti prav zdatni del pôlosencj nase planet 7 34. Luna se nam vidi, da tako rečemo, „star" dvoje prikazni kteri je ali mlj luno mlj 77 tamna") ne že preživel velike spremembe na svoji ali gre celó dosp tam kakor nasproti tudi tem znamo opazovati tik zeml memo površini lave : 7 kakor nakopičevanja zemljá, hribov in istoke vična senca našo mlj ; na Id VC » 11 C* ZGïïlljl J yJCM Y lUAlUU baivu OJ^X UlllVlUUU ^IJUIIWJ« i-Xl\U 01111^ VA Da! zamogli bi reci, da je luna skozi in skozi mrzlo bomo lahko tril pa vidimo take spremembe še zmiraj mlj in takrat pokriva 7 a po Ako smo dobro umeli ravno omenjeno, razločili tniplo ^ ZJ 1.111 J C«J jJC% JU llCÍU|yi \J UJL VU. Ziu^tl UJ tv^iw* WJLJ V XV VULV se nam vidi íuna brez rastlin, brez žival, gola je vodá (partial) in ozračja: morja na luni ne najdemo nobene podobě. Zakaj planjave, ktere so veliko tamnejše kot hribi, zemlja pa je nasproti od znotraj topla. Dalje lotno a (total) 7) kroglot mrknenje solnca namrec ce- a J «vilika , Ju.aii.Li.JL . ,, UC (ringformig) in „delotno 39 Solnce mor takrat mrkniti, kadar imate ktere so po splošnjem mnenji „morja", imajo in imena solnce in luna enaki stan na nebu: kadar « A A y-S. . • • / m laj Celot 1 luna mrknenje more nastati v „morja", imajo pa, kakor sem opazoval skoz dalnogled, takrat, kadar je luna (v mlaji) videzno veča od solnca, sila velike okrogle votline, v ktere se vlečejo sence. Te in ga toraj zakriti more našem očesom celotno tora.] ne morejo biti „morja", marvec morajo biti iz snove imajo ktera je manj svitla, kakor tista, ktero vselej Celotno mrknenj malo CâSR (do trpi enem in istem kraji) omči. kost lune le malo veča od solnca minut), ker je videzna veli Te besede iz „Kozmoteora" Hugenija (rojen 14. in ker že po neko liko minutak zmiraj drugi kraji pridejo v tamno aprila 1629, umri 8. julija 1695) naj končajo ta oddelek. (zavolj teka lune in zemlje). Pot tamne sence se kaže V. Mrknenj a. Solnce mrkne. 35. Kakor ima vsako tamno in neprizorno truplo na zemlji v obliki „okrogline" (Kurve). Na oběh straneh okrogline tamne sence pride polovična senca, ktera otam-nuje tište kraje, ki niso v tamni senci, pa vendar blizo nje. Ravno pred začetkom, in ravno po iziđu celotnega svojo senco, kadar ga obšije kaka luč, tako vrže senco mrknenja ima solnce podobo ozkeg kt e r i je po- sploh tudi vsako truplo v prostoru svetá, doben obliki, velikosti in daljavi razsvitljenega (tam-nega) trupla. In sicer ima zemlja v raznih časih tudi razno daljavo od nj enega sredstva (Centralkorper), nam- Spri- pred in po mlaji) Luna 77 srpa a (kakor luna ali vitli ;ljena od zemlje, ki se vidi takrat na luni .,polna" ščipu"), ker je njena od solnca nerazsvitli ena stran mlj Je ki se vidi takrat golj tamna (le malo je luni pol nam reč od solnca, ravno tako tudi luna od zemlje. natanko obrnj omej čano je, da je senca zemlje naj manj ša takrat, kadar tanko opazovati • 11* 1 1 I • • • v • y T/ 1 - ^ ^ _ Lunini rob pa, je takrat nenavadno zdaj moremo hribe na robu prav na- je daljava solnca od zemlje naj manj sa, najveća takrat, kadar je solnce od zemlje najbolj od dalj eno. Ravno tako se zgodi pri luni. Dolgost zemlj ine sence v najveći daljavi znaša 188.640 milj, v srednji 185.453 milj, v naj manjsi 182.408 znaša Ker luna na svojem poti gré hod z a- hodu, bo tudi otamnenje solnca po luni šlo in napre dovalo proti vzhodu Kadar je solnčno mrknenje celot postane milj. Dolgost lunine sence, kadar je v mlaji 7 elej neka mračina, ktere pa vendar ne moremo ime ■I ■ ■ ■ ki postane zeleno v največi daljavi 51.083 milj, v srednji 50.209 milj manjši 49.376 milj. 7 v novati ne noči ne mraka rujavo na nebu ; i u milj. obdaj ) 11 vJ U vil -IV V/ 1 V LI __- ^ 1 1 J 1 Ravno tisti dan smo blagoslovili njem Glasniku"), Buj článek „o od zlati utvi" v letos firmus, heftig, kráftig lači 4. februarja 1606. Ursin, škoť tržaški 1. r. Prec zunaj rakovskega kolodvora, na cesti proti Cerknici, je veliko tržišče za les. Tržni dan je vsak devaj moškim osebam, postavimo Buj Brno itd Se enega spomenika naj omenim z napisom SECCONI NAMMONIS annorum quinquaginta četrtek. Cuda veliko lesa, žaganc in tramov se prodá defuncto, et REGAE Tertii íiliae defunctae annorum tukaj, kar daja Rakovcom lepe dohodke, vsako leto nad undecim, et Rustico Secconis defuncto annorum viginti 600 gold. S temi dohodki, ako modro gospodarijo ž et MANVNI aviae annorum centum Quintus et (B)enig njimi, si oinislijo sčasoma lahko veliko koristnih naprav nus vivi posuerunt." (Mittheil. 1847 str. 16) za sosesko. Ako naložé vsako leto nekoliko teh dohoci- narastla se bo v več letih tolika istina ) kov, nabrala in da bodo imeli lahko tudi lastnega duhovna in lastno šolo, če ne Reg Sek Tukaj in M ijdemo slovenske imena Seko, Nam s ebiie imena: Sek Sekul še so sedaj pri Srbili navadne (glej Vuk bodo morebiti rajše s cerkniško starodavno str. 675). Korenika je znana; manje pa korenika BHH|HHH |H neigen 7 in častitljivo faro sklenjeni ostali. sanskritu pomenja korenika m m sich lujiv v 1m11v uxvivyxajvnx vuvmfxx. « w^tauxxx xkjka. w laa^ajlj taj uulivci xx a xxx j liv^l^dl ^ ouji! Rakeka pelje lepa in zložna, z velikim trudom neigen; iz pomena „klanjanja", „klonitve", pa je postal in znojem^ zdelana cesta proti Cerknici, Grahovem, Ložu, pomen p o š t o v a n j Prezidu, Cubru, in se bo menda zdělala naprej na Hr- , kaj b o kadar bo vsa cesta, kakor je osnovana, m vaško. Že zdaj gre po tej cesti voz za vozom Preis > zend titljivosti, zato sanskr ■ ■■^■Lob manh, Verehrung, Anbetung se le potlej , Kauar uo v tudi popolnoma dovršena ! 7 in Indi še dandanašnji molij m 7 Zares, tudi v tem oziru se v Deo laus, adoratio, gl 7 7 Çivaj To besedo nahajamo na tako imenovanem burg Awi Ki lni T' ____ \T_____ Cl odpira Rakeku nepregledna prihodnost. K velikim in heškem biku v Rimu v rimskem napisu: „Nam lepim sedanjim poslopjem ~ T ™ Tr ~~ 1 ~* ~ - - Lavriča in Kanca se bodo besio Deo soli invicto Mithrae čez leta pridružile ob tržišću nove in bodo dajale Ra- Inscr. pag. 918) keku čisto drugo, rekel bi, mestno obličje. dalj v napisu fee (Muratori, Nov Thes latinském „in villa Ti (Dalje prihodnjič.) burtina Hadriani Soli invicto Mithrae, jussit reíici Victorimos Caes. n. v numini praesenti suis impendiis reficiendum curavit de sicut ipse se in dispensator Z iiodovinske stvari. dicavitq Literat. II Nama cunctis 305) (Glej 77 Wiener Jahrb. der Iz te korenike Slovenska imena na siovenskorimskih spomenicili die Thiere ilire llaupt no lil Atiilfe \t LrímiwLi fjo/gjí, beseda: nemus. in m najdenih beseda kei je po učenem Kuhnu zur Weide neigen" weil latinska 7 77 Spisal Dav. Terstenjak. Na desno od ceste , ktera drži od vasi S t a j e v se najde rimsk spome- veze keltski nemet Božj 7 ,in nem o re" so bili prve tedaj iz te korenike po Grimmu in Kuhnu logove imenovane: „na Brdu" ehrt nik visok 4' n m širok / v pecino vsekan. To pe- lobt kraj m e t, templům 7 ali pa se bolj pomenja m 7 anbetet." *) 7 77 wo man sich neigt, ver- Učeni jezikoslovec Kuhn piše dalje: „Unsere ge čino imenuje ljudstvo: „stari dedec." Napis tega spo- meinsamen Vorfahren weideten ihre Heerden nieht'in menika se glasi po dr. Ulepič-evem berilu (Mitth. des den kahlen Steppen, sondern auf den bewaldeten Bergen histor. Vereins fur Krain leta 1846 str. 39) : „PLETOR Hochasiens darum wurde -r- a ^i-vTr^ m r% • . • 1 • Tir/ \T m i TI • 1 Z1 » ? LAEPIVS vivus fecit sibi et MOIOTAE uxori defuncta annorum quinquaginta." Vse tri imena so po koreniki in obliki slovenske. der Hain „nem " auch ihr erster Tempel, denn wo anders hátten sie die Gottheit herrlicher erkennen und sich nâher wáhnen konnen?" Pletor, od pletem, pomenja, kar latinsko ime tor Tex- 7 Se tor, Sip or Ci- Zato bilo iz na rečeno m latinski m zavoljo suffixa primeri imena: por, in besede: prapor, govor, tabor itd., spomni se navadnih slovenskih imen: Pleter šek, Laepius od lep, pulcher, fortis, bonus, ali od lep mid ; dalj keltski po Kuhnu, kakor je že met, templům, primeri ae starih Nemcov ložne božice pri Tacitu. grški vopog, Weideplatz, litevski: nam as, templům, domus itd 7 , viscum. le- Imamo li tudi v slovanščini to koreniko? Da » viscum album, die Mistel, kteri je bil pri nekda- pak, njih Slovencih zeló častěn in kteremu so připisovali ravno takošne moči, kakor Rimljani (glej: Plin. histor. nat. 16, 44) in Nemci (glej Mythol, Grimm po izmeri glasnikov m in n. Staroslov.: manot m o ti, innuere, inclinare. winken neigen XX ^ XXX r . X , imxuu, ^uvxi^a, ^ , yy xixiv^xx, ni in il se rada menjata, primeri srbski ali H| za Glasnika masti] 7 Skandinavci (glej: Einn Magnusen, lex. myth. 1148) 240). m Lepo slovensko ime je tudi Mojata od moj za mancast mutus. Besedo n letsko mem nems 7 slov ni 7 7 m ; po 7 ma v pomenu m vouo 7 obliki kakor: dobrota, slepota itd. Pri Srbi h so še dandanašnji takošne osebne imena navadne, postavimo : jyj Mojaš, Moj an ka, Moj an a (Vuk, rječ. s. v.). paša, Weide, Weideplatz so tudi nekdaj poznali Slovenci, zato se veli pašna planina nad Gornjim gradom x,x.vj xx-«j«"« v -—-7 —. - / Na zunanjem zidu duhovnega semenišča v Ljub- na pi za Nem ; in na Pohorji se pastir živino na pašo goni 7 veli Nam 7 kteri sta- ljani nasproti stolni cerkvi se najde kamen s sledečim imenom Nam rotržki fari blizo Slovenjega Gradca še so rodbine z napisom: „ OPPALO Firmi filio defuncto annorum quin- 7 Nam in Nam Primeri staro Li quaginta et conjugi RECAE BVIONIS filiae vivae et iilius secundus defunctus annorum quinquaginta quinque, et Severa Antonii filia defuncta annorum quinquaginta (Mitth. 1846, str. 27.) V tem napisu nahajamo tri slovenske imena in sicer : poljske topične imena: Namoslavje, srbské imena Neman, Ne manj veroslovenskega Nim 7 in ime solncnega božanstva se- Apollo vopiog, der Weiden- gott polsko-slovanskem narečji se glasnik a pogo stoma spremenj v i II 77 O p p a 1 u s Opal 7 od staroslov. op reke slovanské : Opava oriens, Opovo apice , apeí fiuens 7 zato ime 7 619.) Kam (glej 77 Safařik Slaw. Alterth 7 m apice 7 toraj pomenja 7 kar VO[UO 7 Nim ime kloštra na fruški gori na vrhu opu stojećega. Opal po obliki kakor imena: Ko bal itd. Re ca na prvi pogled ime pri nekdanjih Slovencih manj meti' Janežič ima v svojem slovniku 7 v išebroji ..die Winke n a- 1Uïumw v v Toraj še je beseđa *) Kuhn v „Weberovih Indiscke Studienu str. 338. 141 živa. Ime Namo nahajamo na štajarskih kamnih v učenih sodnikov, pa" - je rekel gospod predgovornik družbi imena: Kobalo , rodbine Kobal, Kob au, „Res pritožiti se more v treh stopnjah. Prva ga obsodi Ko bale še živijo na Kranjskem in Stajarskem. Ime Rega pomenja to, kar ime Reea druga ne ? 5 na skem se veli rega, die Wasserente, Sumpťente. Stajar- tretj ----- . ----&CV VJ kJSjVJ\A.ij pa ga zopet obsodi. Ti primerljeji se pogostoma nahajajo; ravno tako velikrat se primeri, da prva stopnja v kakem djanji tatvino Pri besedi Manun, po obliki kakor imena: Macun, in tretja nezvestobo 7 y primerljeji p jde ; Praš am : k t drug razsodba? sodba Zato ni boljšega poroštva za zatoženca, da je raz- f v li v 4 rv w n » Tepun, Mrčun bi mislil na man slabo men, Aalraupe Rutte, gadus lota. Prirneri imena U kun na celjskih slo-vensko-rimskih kamnih po ribi ukunu (ojstrži, Barsch), na kterem je stal severo-slovanski bog Krot z=z staro- —, via^aju, česki Kirt, staroslovenski Kart, po kterem je Kar- uničenje razsodeb najboljši pripomoček. goljufijo, je v tem pravična 7 kakor če 12 mož razsodbo izreče ikxkjkj izíícuc , se zoper kar pa je vé da, če se postavnega obreda držij tel ovo na Kranjskem dobilo svoje ime. težko porotah. Govor poslanca dr. Z up an-a v deželnem zboru (Konec.) Gospod baron Ábfaltern je rekel, da je večkrat , objektivno djanje razjasniti, in da to večkrat mno st zaprisezencov presega hudodelstva tako zmedene baže ker so nektere vseh obzirih razumeti ne ? da jih zapriseženci v morejo. Temu ugovoru jaz Nobeden tistih primerljejev, ki jih je moj častiti porote vpelj ploh skušnjo vseh dežel zoperstavljam, kjerkoli so vseh deželah zapriseženci tudi take predgovornik omenil, ne priča dostojno, da se porote hudodelstva sodijo in gotovo tako dobro sodijo, kakor morejo zavreči. bojè kriv zatoženec nedolžen spoznan bil nedolžen za krivega obsojen. U, X A. J X.Í. vy -L XV VU Vil K/ V ^J V / ^ ^ ^ J^ VA V VW --------^ -, rw W f WW rww W» ^ Eden izmed nju kaže, da je bil neki pravoučeni sodniki drugi p ui u^i. |3ci y \AC\j JO J^iu^w vjja^iivci jk/ia prvem primerljeji zaprisežencih tako hitro da je Drug opazka pravi, da se kazenska pravda po kakor brez ni kriv" izgovoriti, če se vé da so mogli zapriseženci , se niso mogli prepričati (dasiravno je djanje resnično bilo), da je on zoper postavo grešil ali kaj kazni prav naglo preiskujejo, in To tudi dodelstva ijih -----—u« ^ hu ktere imajo pred porote k razsodbi priti • 1 • • • v • 1 v 11, ne izvrsuj e ni resnično. Skušnja uči, da se ravno te hu da Je mogoce, vsake kvatre med vreďnega storil; če so bili zavoljo tega tako poprašani, končajo, kakor nam je gosp. predgovornik povedal; mogli so iz- tem ko sedaj preiskave ne le mesce, ampak celó leta se morejo porotnim sodnijam podat reci, da,,ni kriv", čeravno je zatoženec obstál, daje ome-njeno djanje doprinesel. Ni o tem glasuje : ali se je leta trpij dosti, da zaprisezenec samo Kar se tr o šk tiče omenim to ali uno res zgodilo, tem- da je slabo jLxwi oui v o XV \j y iiL/t , io uiucxxim , ua jc oiauu sodništvo zmiraj predrago, dobro pa nikoli ne; čeravno več mora tudi izreci, ali je res tega ali unega kriv ali nekaj več veljá, ga vendar nepogojno bolj čislamo zarad ne: če se zapriseženci ne morejo prepričati, da je ob- dolženec kriv grešil, ne bodo , to je, da je zoper postavo izrekli „kriv je", in če se potem zarad djanja popra-šajo, morajo djanje zanikati, dasiravno ga je zatoženec druge koristi, ktero nam podaj— Gosp. baron Apfaltern meni, da bi se upljiv, kteri daj sodnike tišči hove ? po dal odstraniti dgovornosti in zboljšanji nji- , da se v tem obziru Res Je obstál. Kaj tacega se ni samo tukaj pripetilo, temuč veliko lahko zboljša; ali ves upljiv odstraniti, je nemo-pokazalo se ie večkrat v mnozih aeželah, in se bo goče; vse te poroštva so nedostojne. Kjer je sodnik v i • . w 1 v v 1 _____1 • V 1 _ • I zmiraj nahajalo, če se bo napačno popraševalo. vradniško nastopovanje vvrsten, ne pomaga nič Pravo vpí-ašanje je poglavna stvar. Drugega primer- tudi postave dadó, da je sodnik neodgo Ijeja pa, daje bil někdo nedolžen obsojen, ne morem zapopasti. Če drugega sumnja ni bilo, kakor, kterega je gosp. predgovornik omenil, ne morem razumeti, kako 7 y ce se neod- stavljiv in da ne more iz enega kraja v drugega pre- stavljen biti; sodnik bo vendar, kakor vsak drug clovek, po povišanji hrepenel, država pa ima moč ga povišati ali ne; ona ga tudi v drugem obziru lahko poslavi m da je zatoženca mogla deželna nadsodnija kot celó sum-Ijivega spoznati: dalje tudi ne razumem, zakaj da sod- to bo nad sodnika pri razsodbi političnih hudodelstev jjavg^Oi ojj UZJllCLLL , vxcfcxjv^ iuui uv iaiu , uuuuj vtw "vu. ~ ^ nistvo ni razsodbe uničilo in jo pred drugimi zaprise- nekak ženci obravnavalo in zakaj da sodniki niso te dolžnosti dopolnili, ker vendar po vsakem kazenskem redu, kteri da UV^VAll^i, «.V* » ' —---- —;--------------. .7 se na porote opira, to pravico imajo, če previdijo Pij imelo Druge opazke nečem bolj natanko pretresavati, samo nekaj bi vprašal: kako je to, da povsod rote lia pUi'OltS UUlI'i* , LU jJAČlVlV^U xxxxcxj VJ , KjVj tž v au.1j v , VAćl xutg v pelj cmo , 00 o t tž v x x vj aaauuoiviu va j cai aa j vjva. avvw zapriseženci kakošnega nedolžnega obsoditi utegnili. do leta zmanjšuje, kar se posebno na Bavarskem nrimprlip.ii nrl k+prih sp. trdi . da so zanriseženei od časa vneliania norot iasno kaže. če niih vneliava ni se , kj er so po te vilo kazenskih djanj od leta da so zapnsezenci Vsi primerljeji, od kterih se trdi, kakošnega nedolžnega krivega obsodili, zadenejo le jih Pelj tedaj sodništvo. Če pa tako sodnija svoje dolžnosti ročilo naznanja? 1*1 -1 1 1 • 1*1 1 V j 1 od časa vpeljanja porot jasno kaže, ce s takimi přednostmi združena, kakor jih odborovo po v • 1 • c\ m • • • • v • "1 l 1 j To je najjasnejsi dokaz j da porote ni spolnila, pokaže s tem, da bi ga bila tudi ona obsodila. Ta pripetljej, kakor smo ga slišali, je res milovanja vreden; al ne vém, zakaj da se nam tudi tisti primerljej ni povedal, kterega smo, žalibog, pred nekimi v časnikih brali, daje neka francozka porota neko ker tst P dorednost, krepčajo (pravice) v ljudstvu, kakor javno ču- Se ene opazke moram omeniti, o x^iu ^ m^ izvrševanje prava pospešiti, to je, odstranjenje dokazne teorije. Dobro vém, da dokazna teorija ima malo prak tične vrednosti, ker sodnik, 1 —— s ktero se meni mesci ženo očetamora krivo spoznala in spoznati mogla če je krivice zatoženca pre sama obstala 7 11vu ojjuzmcfcaol ali ojjuzixacvlx xxxv^lč* , ivu i 1/xvyxx^ v a v^vaaav/o ix, avwa uvuuli»., jv jlw. .. » ~ ~ ------ „ -----~ ^ daje očeta umorila. Al zakaj je to pričan, postavne dokazne pripomočke tako nateza in % t i 1 • 1 • v • il i • I V • • • 1 t 1_____^ X ^ Al X/\ v\ m /> w obstala? Zato, ker jo je preiskavni sodnik v ječi tako razteguje, da z njimi naredi, kar hoče Al če P duševno mučil in je ona tako telesno trpinčenje prestati učeni sodnik razsojuje 7 Je mogla, da se zadnjič ni vedila drugače pomagati da je obstala najgrozovitnejše hudodelstvo očetamora. Ce 7 kakor se jaz zoperstavljam odstranjenj zatoženec kriv ali ne u dokazavne teo ; ua jc uuoiaia iiaj^iu^uviiiicjiac nuuuucioivu uuc lcaiíiux či. \jkj nje, jvci xc*vxxw v xxja j v* a « ^ -—^ ---- — se je kaj tacega v državi zgoditi moglo, kjer so porote, proti oni navadi, ktera se je pri več sodnikih izcimila, se pač toliko lože tam najde, kjer jih ni, kjer imajo da v vsakem zatožencu hudodelnika vidijo. Tako, gospoda moja, sedaj pa glasujte ! al pomi- da vaše glasovanje bode veliko tehtalo in da se morebiti po njem bode vprihodnje pravica v naši deželi jevala. Nočem omeniti, da ne najdemo ne enega 'da. ker ravno v nji je d bramba za zatoženca vso kázeňsko obravnavo stanoviti sodniki v rokah. Na Francozkem se je vendar resnica pojasnila; ondi porote ne bile, težko bi se bilo to zgodilo. ko bi slite 7 „Zoper razsodbo zaprisežencov se Človek ne more x^jovaxa. ^wv^xx vux^u.— —— — pritožiti. zoper razsodbo sodnij, sestavljenih iz pravo- deželnega zbora, kteri je to vprašanje pretresaval ? 14 bi bil zoper vpeljavo porot glasoval ampak VI Uli ZiUjJCI vpcijttvu ^UIUI giaou v ai , auijjon. vox prav goreče priporočevali. Nočem tega opomniti A 1 . • • • • v •• 1 • V vsi so jo loma izginili in pustili na mestu ie tri svojih pajdašev ker s Kosinskim vred, kteri, vès razkačen, je silil vjetnika prav gUICUtí jJllJJUHJVÍC Villi. A^U^OIll IC^a U JJUlllillLX , » yx^v«., xvi^xx, v v^o iM/iivc vsakteri naj po svojem prepričanji glasuje, pač pa je naj hitreje hodi in pa trdo molčí. y Pri vsi našo sprevid- to si zapomníti^ da "to glasovanje bode zeló tehtno za nosti so bili vendar poklicani od neke druge straže ^ - - skoro četrt ure po tem. Dva moža sta pobegnila, pu- stivši tam samega Kosinskega, polnega nemira in te-žave. Kralj, ki ni mogel več naprej od muke in truda prosi Kosinskiga deželo. (Živa pohvala). Ozir po svetu. Hrátek ogled nekdanje Poljske za en hip. naj mu dovoli, da se y spo čije vsaj Al Kosinski mu to naravnost odreče in dr- 5 zaje mu proti srcu mec y njene zadnje osode in pa osode njenega zad- Kralj omolkne in pohlevno uboga. ga naganja trdovratno naprej njega kralja Stanislava. (Dalje.) Razbojniki so jo potegnili iz mesta; videči pa Ko gresta svojo pot, zapazi kralj Stanislav y m da To da je da je njegov voditelj nekoliko pozabil gledati na-nj nazadnje bil celó utopljen v resnih mislih. koliko razvedri. Kosinskivo zamišljen je mu daje upa, ga ne- «v jv, , . 7 "— iiuiiJiu razveun. xvusixisi^iYu zaimsijeiije mu ua kralj oslabljen po zgubi krvi, ki mu je tekla iz ran, da bi se utegnila stvar vendar na bolje obrniti! ne bo mogel dolgo živeti, ako bi ga še tjè vlekli 7 so ga djali na konja in ga podvizali naprej kolikor jim je bilo mogoče. Pridši do jarka (rova), ki obdaja Var- so ga silili skočiti čez-nj. Skušaje pa to storiti Je predrznil mu pregovoriti te-le besede: „Vidim, da savo skoraj ne veste, kako da bi z menoj ravnali. Menda ste si svesti, da početje vaše je polno nevarnosti za vas 7 7 je bil tako nesrečen, da mu je dvakrat konj padel in tak0 ra(j znebil vas kakor mene. si nogo zlomil. Čeravno je bií zdaj kralj že brez moči in v omedlevcih po tako velikem trpljenji, so ga vendar u tu ux u * uuti^ jjvwuj v ▼ ju ^viuv umrtvi uuoii /ici v aoj naj se stvar obrne kakor si li hoče. Pulaski bi se ravno Ognite se tedaj te bojte se ničesa od moje strani. prisilili zajezditi druzega in ga z ostrogo suniti čez. Brž ko so zarotniki pregazili rov, so vrgli kralja na tla in ga tu nekaj časa držali. Zdaj mu Je neki nevarnosti, in ne štite me vsaj v samostan po tem pa skrbite sami, da se zavarovate kjerkoli si bodi." Pu- Biklany, ki ni deleč od tukaj 7 Kosinski, ves brezumen v stanji v Lukvaski strgal trak črnega orla in demantni križec z vrata. Lukvaski je tako gotovo vedil, vi«, x^u. xiv, ^ ušeljetnik, da, celó popustivši svoje opravilo okoli zdaj čutil zapletenega, mu da ta odgovor : ktero Jaz da mu ne bo recmi k Pulaskemu, da mu njega, je letel z naropanimi jih pokaže in mu šprica s tem, da je bil srečen v svojem početji. Njegov izgled je posnemalo več jev 7 ki so pustili tam druzih ropar- sedem druzih tovaršev s Ku- se je sem prisegel; zatoraj raje žrtujem svoje življenje, kakor pa svojo čast." Kralj ni imel takrat več ne moči ne po-guma, mu na to kaj odgovoriti. Sla sta tedaj naprej memo ondašnje dobrave. Kmali prideta do tistega kraja ki mu se pravi Marimont. Kralj Stanislav, gibati > nezmozen se vec naprej, naslonivši se sinskim, vodnikom svojim, za spremljanje nesrečnega Stanislava. giuaii ou v uu îia^A vjj xic^ox v/xixTox tukaj na neko drevo, ponižno prosi Kosinskiga, naj mu dovoli vsaj en hip počitka, da se nekoliko spočije, in dobi potrebne moči Noč je pa med tem postala tako temna 7 da jim se pot ni več zdela varna. Njih konji, spodtikaje se pri vsaki stopnji čez drevesne panje in čez globine, so jim tako množili strah, da so celó silili kralja ž njimi peš iti. Spolnovaje z vso potrpežljivostjo njih povelje je zaznamoval s krvjo svojo pot, zlasti ker je bil zgubil šolne že ob borbi in brambi v kočii, kjer so ga bili za dalj no pot. Kosinski se udá. To pa dá kralju srce, da Kosinskiga nagovarja, da njegova prisega, ki jo je grda in grozovita, in da ne more vezati storil Je poštenega člověka. (Kon. prih.) Jugoslavensko blago. * V „Narodnih Novinah" oznanja Aleksand er vjeli zarotniki. Nadaljevali so potem pot, potezaje se Nikolič iz Temešvara, da je napeve štirih moških sèm ter tjè okoli varšavské o graje po tami dopuščala vediti, kje da liodijo ž njim. xta^j^ , *vx w u«* ou ^ ^xiijuunv, xi^x^^w. * v ga varovali, so se bili pa nazadnje nekoliko prestrašili, zvezkih na véliki osmini. V prvi knjigi bodo te pesmi: 7 ki Možj e ni so glasov naredil 100 pesmam , take, da so se priljubile narodu. ki so ali narodne 7 ali Te pesmi izidejo v pa in ravno to je vjetniku služilo v pomoček da včasi ušel 7 tako 7 tiiixvu. oxu^uu v ^/WiLiuucft. , ua j 11 da so Kosinskiga prosili, naj jim • 1 i 1 v 9 1 ^ • 41 T7 • jim je „Nevjerom me zva ljubavi do- voli, pripraviti ga vsaj enkrat ob življenje. Al Kosinski tega ne dovoli. Kar se pa tiče Sobieskiga noge toliko okreval, se Je bil ležal. da je mogel vstati od tal, Popraševaje po tej in uni reči svoje ljudi , v_____ , „Ti plaviš^ zoro"', „Divno jest čuti", „Rujna zora ljepo svita", „ Cuj Dušane", „Sto se sije u prozorje", ^,Gdi ptičice", „Sta — _____v_______ ____ w iz gustog luga." po ovezi svoje Prva knjiga iziđe 1. dan maja meseca, in stala (koštala) lj ub o zar ostavljaš me? in Vec kjer je ki so bode gold. a. vr. Za vsak zvezek se naprej placa. Drugi zvezki bodo po 70 kr. na prodaj. Naročevanje stali okoli kočije, je zapazil, da jih je vse zgrabil neki bode trajalo , dokler ne iziđe vseh 10 zvezkov, izmed strah. Niso vedili, kaj da bi počeli. Sobieski si je pri- kterih bode vsake 4 tedne eden na svitlem. zadeval, kolikor mu je Cena v bilo mogoče, razgnati tisti trgovini bode zeló povikšana. Naročila naj se pošiljajo njih strah. Neizmerno skrben skušati kakošen si bodi v Temešvar (Festung Nr. 77.) pomoček za rešenje kralja, je dal svojim ljudém oštro * II y TIHI K. MeceiHii *iaconne aa aaoaBy if HayKy. povelje, naj brzo posedejo na konje in sledijo po zarot- „Putnik" (potnik) donaša zgodovinske in iz narod- nikih. Opominjal jih je ob enem, da ne smejo marati nega življenja povzete novele in pripovedke; črte zgo- v svojem teku ne za temno noč, ne za kakošno si bodi dovinske, zemljopisne, národopisné, potovanske in ži- nevarnost. To povelje je bilo sicer za hip dopolnjeno; votopisne; gleda na običaj in življenje našega ljudstva konjiki so se pa v kratkem vrnili vsi brezupni. Našli so namreč m sploh slovanskega naroda, spremlja s kritičnim oče- več sliti kraljevo suknjo v rovu, tako raztrgano na som vse jugoslavenske pojave na društvenem, javnem krajih in tako krvavo, da se ni moglo drugače mi- in književnem svetu in se trudi pripomoći k obci slogi, kakor da so tamkaj ubili kralja, in ga po tem brez ktere napredka ni. Redovno izhaja od prvega kam clrugam vlekli. Med tem ga je pa sedmero zarot-nikov gnalo naprej do tamošnje bližnje dobrave. Pridši dne vsacega mesca, ter obsega vsakokrat 4 pôle v osmini z litogralirano sliko iz naše povest- maja, prvega neki strážnici so se bili zeló prestrašili, zagledavši nice in pesmami za glasovir in pevanje. Putnik veljá ne deleč pred seboj stražo (patrolo). Štirje so nag- s poštarino za celo leto gold. na pol leta gold. 143 50 kr., od maja do konca leta 3 gold. 30 kr., za tri kmetje si v roke 'u i_li cxj * iwaç SOgaj 0 , uaopuu oc uiui tu.ua gold. 30 kr., pojedini ■ list 50 kr. Narocnino kmetje) sploh roke podajajo, pa tudi v obraz poljubu- • • T ' • T^l 1 1 • 1 •« •••• V • ti • 11 , • 1 mesce nasproti se Srbi (tudi prejema^knjigar Ignaci Fuks, ali pa vrednik sam gosp. Emil Cakra v Novem Sadu. jejo in ízprasavajo: „kako si, kako deca" itd. Dopisi. Rekel sem, da se Srbi o Božicu in o veliki jejo, ;; / rodil, Kristus je noci roku- Iz Topcidera v Srbii 15. aprila. * Pri nas na poljubujejo in lepo pozdravljajo : „Kristus se je —, —I—~ ustal (uskres)". Dodati moram, da je odgovor: „istina Kristus se je rodil: istina Kristus je UStal.ťí - _ : „^ i__i____ Tudi Srbi imajo o veliki ? noči pirhe kakor ■ ma i upnuti u ? cr i un ajJiiia« j x n iiwo ^^ auiwjv \j y v/iiivi uwui 11 li ^ j ivaivui Srbskem se bo tisočletnica v spomin sv. Cirilu in Me- pri nas, dá! še veliko bolj; tukaj tudi gospoda go- todu slavila 11. maja. Društvo srbské slovesnosti (li- spôdo s pirhi počastuje; precej terature) je bilo namenilo svoje članove iz vseh držav uskres" si podajajo pirhe, brez kterih Srb ali Šrbkinja za besedo „Kristus i^a aiui j jv uiiu íiaiu^uiiw o v vju uianw v u xu y ovu ui^miy j^v^mjwjv ^^ nv j wx vzj ivtvi n v Beligrad na ta veliki praznik povabiti in tako tisoc- o veliki noči iz hiše ne gré; se ve i n/uiit/u apuoLuiuma , zvi oia oxu vaxioiv^mu uaiuuu y vu- .. ^ ía* ^ čavno luč kristjanstva prižgala, z največo krasoto slaviti, svoje pa druge dobi itd. kolikor ljudi da jih na sreča letnico apostoloma, ki sta slovanskému narodu izveli- skoraj toliko krat premeni,------ v— Re s se čudim, da Srb, da poti za ki se Ker pa nad milo Srbijo še zmiraj črni oblaki stojijo, od svojih junaških očetov ni druzega učil kakor vražjega slavno društvo odstopilo od tega namena, samo zato, Turčina zalezovati in napadati, puško pucati (streljati), da ae bi zbog svetih reči po svetu krivičen hrup in hanžar brusiti in turške glave sekati, je vendar vrlo krik postal. Dobro došel pa bo vsak, ki ga je volja se udeležiti zgodovinske svečanosti, naj pride odkodar priljuden, zraven iz Celja. O MVlXWtl y JV T vy pa poln národně ponositosti. Akoravno v 6 so nase „besede" memo koli, če tudi ne povabljen, v Beligrad 11. maja. — Zdaj pa drugih nekako redke , je pa vendar vsaka, tako tudi naj še nekoliko običaje v srbskega naroda poslednjemu zadnja v nedeljo 26. aprila zopet bila kaj vesela. Hvala svojemu popisu dodam. Povedal sem zadnjikrat v „No- najpoprej pevcom, ki so pri vseh pesmah, kolikor je vicah", da je Srbin hvaležen človek. Ta je gotova; ako program jih imenoval, prav dobro, da izvrstno se ob- storiš Srbu dobro, te hvali brez konca in kraja rekoč: da Bog poživi tvoja deca, tvojo go- ,,Da te Bog zivi, našali, posebna hvala Jaellove „Noeturné" pa Gr. Tribniku, ki je A. tvojo majko in tvojega o tea, da v^xxv.tv „o.wv«uiuv in svoje lastne „Variacije , teharskemu učitelju g. A. Salmhoferju, ki sta a in spoj o, da ti Bog poživi te Bog naplati, Bog ti daj srečo in tvojim decoma na glasoviru, ta pa na goslih „Variacije, štajarske (otrokom) itd. tO ]6 y uaii °v nioin^^ct |jauuiici u nctj y v^uu uv^tv/j- ; «v^^jx, v *** nostjo slavi, in da za povabilo svojim prijatlom v zna- meče poslušavce očarala menje velikega češčenja kako lepo jabelko , pomarančo sta jih morala ponoviti. dan svojega hišnega patrona z največo dostoj- pa uni na- ■■■■■■■ m^^H^H^Pm^^H^^Higr a 1 a tako milo , zbudljivo in izvrstno, da sta vse radosti str- »U^ ti oicjvju III IVUJ1U1 VlOVUIllC* xxv« ^xmiuv t , vm, um ^vuviu ,, » «ij. xwvjlj v j O «1 Rekel sem, da Srbin svoj slavni dan, rodne pesmi za gosle spremljevane na glasoviru 7 ki niso dali poprej miru 7 da Res, skazal se je gosp. Salm- ali kako limono pošlje. Pridejo pa na ta dan k njemu hofer ta večer mojstra na goslih, da mu blizo okrog ni tudi nepovabljeni znani in neznani ljudje; tem vec jih pride, veselje. tem bolj mu je v čast in slavo, veče je njegovo Izmed obilo deležnikov besede ne smem po besedo Ce močno žali 7 pa da kdo p ravi : znancov njemu ne ni ga bilo pride ga to para sebno dveh čč. gostov prezreti, ki sta oni večer našo počastila, in ta dva sta č. gosp. Ribič, okraj ni misli, da mu poŠljem limono"? (to je, da ga bom prosil in častil). Sploh je to, ako mu na povabilo ne priđeš, da k meni; caka in misli, da meni! morda predstojnik vranski in naš novi celjski predstojnik č. Lichtenegger, kteri je s svojo ljubeznjivo se huduje ter pravi: mu poŠljem limono." 77 Ni ga Rekel sem gosp. priljudnostjo se med 7 #. _ b vsem, ki ga še niso poznali, prikupil in 7 božen, svoji veri zvest Človek tudi, da je Srb po- , in da se pri vsaki priložnosti prekriža. In res, ako daš Srbinu čašo (kozarec) vina ali rakije, kos kruha ali kar si bodi, se bo Srbin vselej Boga in tebe za přejeti dar hvaleč pobožno pre- selim družtvom primerno, navdušeno in z gromovitimi druzimi presrčno napil zdravico naši čitavnici Njih eksc. preč. grofu Strassoldo-tu, deželnemu namest-niku štajarskemu, kteremu je sosebno hvalo dolžan, da je med svoje rojake v domačijo přišel, in pa kmeckemu stanu. Te zdravice vse je gosp. ravnatelj s celim ve- križal, rekoč: „Hvala Bogu hvala ti gospodine a m z slava- in živio-klici odzdravil. Složnost in vzájemná IV11ÙU1 J 1V1WV/ . V * CKÍCV , XJ. V CviCl lil , IU IÁ ' « v v« , r^^v/^^^v ---J------ besedo „spasi Éog!" povžije přejeti dar. Po zavžitku ljubezen ste nam še vselej, tako tudi pri zadnji besedi 7 (í zdravje" reci 7 ako mu moras: „na si od tebe misli, da si sirov človek kadar on čašo zvrne: „na zdravje!" On a ^ ti drugač ga razžališ, in on rodile nepopisljivega veselja, ter storile vsako „besedo" v v mu ne reces 7 se za vošilo „na zdravje" zopet lepo zahvaljuje in pa govori : nam nepozabljivo. Bog daj še v zanaprej tako! Zahvala. Sprejmite ljube „Novice" od celjskih gimnazijskih učencov presrčno ..zahvalo" in naznanite 71 Hvala ti gospodine, da te Bog usliši! — Rekel sem, jo v njih imenu častitima rodoljuboma gospod prof. J. Macunu v Zagrebu in gosp. prof. A. Janežiću v Ce- „Cvetje ' da Srb ima lepo navado po pozdravu izpraševati : „kako itd. K temu moram še pri- lovcu, unemu za lepe slovanské knjige, temu za si, kako ti deca, gospoja djati, da je Srbin izobražen človek, in da ti bo, ako" ga ki sta jih naši slovenski šolski mladini poslala, pozdraviš in izprašuješ Hvala kako ťv*vxx«,Yx» XXX xv«,iw i,i deca" itd. vselej hva- íežno odgovoril in rekel: „blagodarim za pitanje (vpra- Vama in slava! iguvuni in reivei; „uiHguuanm za pnanje ivpra- Iz Celovca 1. maja. V. — „uum^muu ^^ ^uiwx hvala Bogu vsi smo zdravi", in te bo brž po- osterreich" ne izhajajo več. Gosp. Einšpieler je v svojih Stimmen aus Inner- šanje), prašal: 77 pa kako ti, kako mu: li blagodarim za pitanje 7 so ti deca" itd., in odgovori poslednjih listih oklical, da v sedanjih časnikarstvu zelo u neomikan Švaba, besede: ,,izvolite' Rekel 5 sem c drugač si dalj e, misli da si m „brate" vedno v ustih pridati moram, da Srbin tuđi ženski ne govori drugač, kakor: i težavnih časih Leonova tiskarnica ni mogla najti^ ne da so 'Srbinu vrednika ne založnika. In tako je nehal časnik, ki je v kratkem času si mnogo naročnikov in bravcov pridobil, čeravno so gospodu Einšpielerju od več strani dohajale i izvolite brate." Srb ženski pravi „brate", bodi si go- prošnje, naj izdaj a svoj list; al gosp. Einšpieler noče sposka ali kmetiška žena, „izvolite gospoje" se k večemu ter pravi, da se bo odslej Iz Kočevja 30. apr i li v Belemgradu sliši. Sploh je Srb priljuden človek, da več u pečal s slovenščino. Danes je bila volitev mu ga para ni; za ti roko poljubi, in se vsako dobroto se ponižno odkrije lepo zahvaljuje. Slovenski i naši poslanca; radostno naznanjam, da izpolnilo *) Napovedana Valvazorjeva „Ehre des Herzogthums Krain prodana. -, C C • V " je ze Vred. se je priporočilo „Novic" in „Naprej-a" , ker z nena-vadno veliko večino glasov izvoljen je bil gosp. Luka kterimi jih je 51 Luka Svetca: ostalih S ve tec. Prišlo je volivcov 65, med volilo našega občespoštovanega 144 14 glasov se je razcepilo na 5 druzih gospodov. Ni me volja pisati zgodovine današnjega dne; rečem le to, da volivci slovenski in nemški, navdani živega kon-štitucijnega duha, so kaj možato in lepo skazali zau-panje, ki ga stavijo v gosp. Svetca, in so z odkrito-srcno besedo odbili vse rovarije zoper njega. Pa se bojo tudi prepričali, da so volili pravega moža. Deželni zbor kranjski po njem dobi zastopnika deželi, ki je ravno tako zvěst Avstrijan kakor iskren domoljub, ravno tako pošten v srcu kakor zgovoren v besedi. In takih mož nam je treba dandanašnji. Y Kamnji na Vipavskem 1. maja. Vsem gosp. naročnikom zgodovinski povesti „Čudne poti Božje vsegamogočnosti" itd. naznanjam, da zavolj mnogo tiskárně tvarine v tiskarnici gosp. J. B. Zajca v Gorici ni mogla omenjena povest v rečenem času na svitlo priti. Ker se pa ravno zdaj pridno tiska, jo bodo, brž ko na svitlo priđe, po pošti přejeli. France Bune, učenik. Iz Loke. 10. dne t. m. na večer bomo v naši čitavnici imeli spet besedo, h kteri so prijazno povab-Ijeni vsi uđje loške čitavnice pa tudi druzih čitavnic. Iz Ljubljane. Sejm v pondeljek je bil dober, da že dolgo ne tak; ljudi je prišlo obilo, kupčije je bilo dokaj, ceravno živinskega sejma ni bilo zavoljo kuge živinskev — Čitavnica kranjska je te dni poslala čitavnici nasi vabilo, naj bi udje njeni v ustanovljenje slovesne crne mase, ki se za rajnega Prešerna ima služiti vsakoleto, darovali toliko, da se nabere kakih 200 gld. Dosihmal se je nabralo 93 gold. Nadjati se je, da v ta blagi namen bo kmali skupaj, kolikor se potřebuje. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Přetekli teden je bilo več novih c. kr. deželnih poglavarjev izvoljenih; v Trst pride Ernst baron Kellersperg, dosihmal namestnik deželnega poglavarja v Pragi, — v Line Franc baron Spiegelfeld, dosihmal c. k. dež. poglavar v Salcburgu, — v Salcburg Ed. grof Taaffe , — v O p a v o Her. baron Pillersdorf, — za Česko ni še nihče izvoljen poglavar, namestoval ga bo Rih. grof Belcredi, dosihmal c. kr. deželni poglavar šlezki. — Veliko in dolgo se je govorilo, da za Šolske zadeve našega cesarstva se bode na Dunaji ustanovilo šolsko svetovavstvo ; zdaj pa se zopet govori, da iz tega „svetovavstva" ne bode nič, ampak da se bo napravilo zopet samostojno ministerstvo za nauk in bogočastje kakor je nekdaj bilo, in da minister bode gosp. žl. Levinski, ki je zdaj predstojnik odseka v državnem ministerstvu; baron Helfert prevzame vodstvo komisije za ohranjenje starih spominkov itd. — C. kr. ministerstvo denarstva je sklenilo, še tistih 40 milijonov gold, obligacij od zajema (posojila), ki je bilo leta 1860 napravljeno pa ne spečano", ampak du-najski banki izročeno, zdaj izdati. Zato je oklicalo, da 4. dne t. m. popoldne do treh naj se oglasijo tisti dnar-ničarji (bankirji), ki želijo proti do stojnému poroštvu vse te obligacije prevzeti. Menda se je Rothschildova hiša za to oglasila. — Ceravno ni še oklicano, je vendar že gotovo, da erdelj ski deželni zbor se začne 1. julija. — Deputacija Rumun co v erdeljskih, ki ima Njeg. Veličanstvu izročiti pismo poslednje skupščine, je že na Dunaji; škof Zaguna ji je vodja. — Hrvatom na čast, ki so na zabavo (razveseljenje) s posebnim vozom prišli v četrtek iz Zagreba na Dunaj, so tukajšni Slovani napravili slovesno besedo v dvoranah Sperlnovih. — Po milosti cesarjevi je bil 1. dne t. m. clr. Tkalac iz ječe izpuščen. Vsi drugi nasledki obsodbe pa mu ostanejo. — „Ost und West" edini časnik dunajski, ki je obširneje zastopal zadeve slovanskih Avstrijanov, bode zopet začel izhajati na Dunaji. — Za praznovanje tisoč-letnice sv. Cirilu in Metodu na čast 5. julija t. 1. se na Velehradu na Marskem delajo velike priprave; knez in veliki škof olomuški je narocil slavnému skladatelju cerkvene muzike, Beraneku, naj prevzame vodstvo cerk-vene muzike tisti dan. — Veliko hrupa je přetekli teden prizadjala novica, da je bivšega vojskovodja poljskega Langieviča avstrijanska vlada iz Tišnovic na Marskem nenadoma 28. dne p. m. v trdnjavo Jozefov na Ceskem preselila. Izprva se ni vedilo, zakaj ; zdaj se za gotovo vé, da je hotel pobegniti, pa se je to pred zvedilo po policijskem čuvaju, kterega je hotel podku-piti s 300 gold. — Ruska vlada je odgovorila avstrijanski, francozki in angležki; željno se je pričakoval odgovor; kakošen je od besede do besede, ni še prav znano; le toliko se vé, da je miren in ni zdražil ni-kogar, pa tudi nič ne dovoljuje, kakor to, v česar Rusijo vežejo pogodbe, kterim bo vlada še dodala več, ako se pomirijo Poljaki; poglavna overa temu pa so spletke unanje; zato se nadja Rusija, da pripomorejo vlade, da se konec stori temu rovarstvu, ki iz unanjih dežel strup puntarski cepi domaćim. To je bitstvo ruskega odgovora. Kaj pa bo zdaj dalje? — Poljski punt se, zlasti v Podolii in Volhinii, čedalje bolj krepi. Ruski general Berg je zato zahteval še 30.000 vojakov in jih bo tudi dobil, tako, da bo ruska armada pod njegovim povelj-stvom blizo 120.000 vojakov štela. Se bo krvavih bojev veliko. Kakor v Galicii, ki je pod avstrijansko vlado, tako so tudi v Poznanjskem, ki je pod vlado prusko, že zasledili marsiktero sumljivo početje. — Kralj danski je sprejel za svojega sina kraljevića Vilj em a krono grško; kraljević ostane še leto in dan domá: začasno bo namestna vlada; mesca maja 1864 se bo oženil s četrto hčerjo kraljice angležke. — Turški sultan se je po dokončanem potovanji vrnil domů v Carigrad; velike priprave so narejali za slovesen sprejem; celo mesto ima razsvitljeno biti z oljenkami; al zunaj boljarjev so prebivavci večidel odgovorili, da nimajo olja, ker jim še kruha manjka za otroke svoje. — Od političnih novic prestopimo še na druge, ker nam ostaja nekoliko prostora. 3. dan t. m. se je imela v Parizu začeti pasja razstava; 12.000 franko v je določenih za najlepše pse. To bo velik dobiček za deželo ! — V Kikindi je neka ,,za-maknjena" Inka Milosztiva, 46 let stara ženska, ozdravljala ljudi, da jim na čelu puše a, noter pa jim daje masla in vođe. Okrajna gosposka aradska je Inki ustavila dohtarstvo in jo zaprla. Mi ne potrdimo celó tega, ker mislimo, da je prav storila, ako je takim, ki so se k nji prišli zdravit, „puščala na čelu." — 17. dan t. m. popolđne bo sonce mrknilo; vidilo se bo to večidel po vsi Evropi. Listnica vrednišťva. Prečastitemu pisatelju „Spominovk- v 11., 12. in 13. listu letošnjih „Novic": Tisti gospod France, ki ga prijateljsko omenujete v „Spominih" svojih v 13. listu, nam je sporocil, naj Vaš ljubeznjivi pozdrav sreno Vam odzdravljamo v njegovem imenu, pa Vam povemo, da tuđi on se s strahom še spominja tistih Časov, ko je „sigismund" kraljeval v šoli, pa se raduje zdaj, da so šli rakom žvižgat — „tisti časi, tisti dnovi!a Kursi na Dunaji 5. maja. 5 % metaliki 77 fl. 35 kr. Ažijo srebra 10 fl. 50 kr. Narodno posojilo 81 fl. 35 kr. Cekini 5 fl. 29 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.