178 št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 1*60 K V L%*blfani, Sobota 30. 1921 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 30 K. Letno 360 K. Inozemstvo: Mesečno 40 K. Letno 480 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 3 GO, Uprava: /v' trg 3. Telefon 44. f,'n„h tic vračajo. priložiti znamko Jgovor. w/ Sela zakonodajnega odseka. Beograd, 28. jul. Danes dopoldne ie imel sejo zakonodajni odsek. Po-četkom seje je predsednik dr. Mom-čilo Ninčič sporočil, da je treba izvoliti novega predsednika. Na predlog posl. Miše Trifunoviča je bil nato izvoljen za podpredsednika posl. dr. ?erjav. Zatem je naznanil predsed- nik dr. Momčilo Ninčič da je 2. točka dnevnega reda razprava zakona o zaščiti javne varnosti in javnega reda v državi. Nato so govorili razni govorniki k dnevnemu redu, med njimi minister notranjih zadev Svetozar Pribičevič in komunist Triša Kaclerovič. RUSKI POMORŠČAKI IN STRADAJOČE PREBIVALSTVO. Iz koroškega deželnega Celovec, 29. jul. Ustavodajni de-lelni zbor je danes sklenil, da se takoj fatveljavijo omejitve prometa z fi-Jrino, ki še obstojajo in da se takoj od-prarijo maksimalne tene za meso. V. Odgovoru na vprašanje glede tega, da se delajo teikoče Korošcem pri potovanju v Jugoslavijo, se je odgovorilo, 'da so imeli ponovni protesti deželne Vlade radi pasivnega zadržanja jugo-»lovenakiti oblasti le malo uspeha. [Vlada bo napravila korake pri zvez- nem ministrstvu za zunanje zadeve, toda interpelanti morajo predložiti natančen materijah Na vprašanje slovenskega poslanca Poljanca radi sramotenja in klofutanja dne 5. julija, se je ■ odgovorilo, da je krivec 20 letni mladenič in da vlada ostro obsoja to sramotenje ter da bo storila vse potrebne korake, da se storilec, ki je dal poslancu dne 5. julija klofuto, ostro kaznuje. Madžarska vlada organizira naše teroriste. sednika, bana dr. Tomljenoviča in drage. Vodja te organizacije je zloglasni Gagllardi, ki prejema madžarski denar in z njim nabira bivše madžarske rdeče čete v ta namen. >..2a«rebt.Jul. »RijeČ« javlja iz dobro poučenih virov, da pripravlja 5 Ylada organizacijo terorističnih čet, ki bi Imele začeti akcijo državi s tem, da bi vršila atentate na regenta, ministrskega pred- Vlada in razveliavlienje komunističnih mandatov. Beograd, 29. jul. Z ozirom na razveljavljenje mandatov komunističnih poslancev bo vlada tekom tega tedna določila, kdaj se vrše volitve za oseminpetdeset poslancev. NOVE POŠICJATVE DROBIŽA. Beograd, 29. jul. Finančno ministrstvo je prejelo 6 vagonov drobiža Po 10 in po »5 par. Novci po 10 par Se pustijo takoj v promet, novci po 35 P^r pa se bodo nekaj časa zadržali. 'Zaenkrat pridejo v promet novci po ?5 par, ki se kujejo sedaj v Novem Sadu in Zagrebu. IZVEDBA AGRARNE REFORME. . Beograd, 29. jul. Po odloku finanč-“®ga ministrstva z dne 14. t. m. je te*pisan konkurz za izdelavo načrta ** štiri procentne obligacije ta. finančno likvidacijo agrarnih' odnošajev i* Bosni in Hercegovini. Za načrt so tazpisane tri nagrade, ena 7000 dinarjev, druga 5000 in tretja 3000 dinar- Jev, Rok za izročitev načrtov je 31. ivgusta. Načrti morajo biti zasnovani jpo naših' narodnih' motiviH. Ocenjevalni sod bodo tvorili gg. 'Andrej Ste-jfanovič, vieučiliiki profesor, načelnik tauustrstva za javna dela Pera Popovič m vseučiliščni profesor, Branim Zazanovič, Vsa podrobnejša pojas- Žo^ov ^ genenillU direkdia državnih ITALIJA IN SEJA VRHOVNEGA Rim, 29. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Bonomi je sklenil, da se z ministrom vnanjih' zadev udeleži zajedanja vrhovnega sveta. ŽELEZNIŠKA ZVEZA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN JUGOSLAVIJO. Praga, 29 juL (Izv.) ^ Pragi so jse začela češkoslovaška - jugoslovanska pogajanja v svrho direktne ielezniške zveze med Češkoslovaško ln Jugoslavijo preko Madžarske . ČEŠKA POMOŽNA AKCIJA RUSIJI. Praga, 29. jul. (Izv.) Minister zunanjih zadev dr. Benesch je predložil ministrskemu svetu predloge o pomožni akciji za Rusijo .kateri se bo priklopila še privatna pomožna akcija. *. . STAVKA ČEŠKIH BANČNIH * URADNIKOV KONČANA, r Praga, 29. jul. (Izv.) Stavka bančnih uradnikov definitivno končana. Praga, 29. julija. (Izv.) Stavka bančnih uradnikov je danes popolnoma končana. Delo se je danes' po vseli bankah' zopet pričelo. Borza se otvori v ponedeljek. Bančni ravnatelji so skoraj vse svoje pogoje uveljavili. SESTANEK MASARYKA S SCHOBROM. Praga, 20. julija 1921. (Izv.)’ Sestanku med predsednikom češkoslovaške republike Masarykom in ministrom notranjih zadev Hainischem, bo prisostvoval zvezni predsednik doktor Schober, KRIZA V ČEŠKI VLADI. Praga, 29. julija 1921. (Izvirno). Po vrnitvi predsednika češkoslovaške republike Masaryka bo ministrski predsednik Cerny demisijoniral. LAKOTA NA RUSKEM. London, 28. julija. Kakor javlja »Morning Post«, se . pomikajo proti Moskvi velike množice kmetov, ki beže iz krajev, kjer divja glad. Med potjo pustošijo. DELEN IZVOZ MESA IZ ČEŠKOSLOVAŠKE V AVSTRIJO DOVOLJEN. Praga, 29. julija. (Izv.)' Vlada je dovolila delen izvoz mesa v Avstrijo. Moskva, 28. jul. (Izv.) Pomorščaki baltiške flote sp sklenili, da da. ujejo mesečno gotov del svoje plače za stradajoče prebivalstvo v Rusiji. ODPRAVA MADŽARSKIH FAKULTET V BRATISLAr IN KOŽICAH. Praga, 28. julija. (Izv.) Ogrske pravne fakultete v Bratislavi in v Kožicah se opuste; HRVATSKA KMETSKA ZAJEDNICA IN KONFERENCA HRV. OPOZICIJO-NALNIII STRANK. Sarajevo, 29. jul. Osrednji odbor hrvatske kmetske zajednice je imel včeraj svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni delegati, ki se udeleže v Zagrebu konference, hrvatskih opozicl-jonalnih strank, ki se vrši koncem tega meseca. VSTAJA PROTI ALBANSKI VLADI. Pariz, 29. jul. V Skadru je izbruhnila vstaja proti albanski vladi. POLOM BOLJŠEVIŠKEGA REŽIMA. Kodanj, 29. julija. (Izv.) Iz Revala se poroča, da je Lenin kot poslednje sredstvo za rešitev Rusije iz sedanjega položaja predlagal, da se prizna državni dolg, ki so ga svoječasno bolj-ševiki anulirali. To pa bi bilo izvedljivo le v tem slučaju, da -se z izplačilom obresti in vračilom dolga ne prične pred 1. 1925. ANGLIJA IN FRANCOSKA NOTA. Pariz, 29. jul. Listi poročajo, da je imel angleški ministrski svet pod predsedstvom Lloyda Georgea včeraj v Dewning Streetu dve seji, katerih so se udeležili vsi člani kabineta ter Balfour, ki bo baje zastopal Anglijo pri zborovanju vrhovnega sveta, kakor tudi ministrski predsedniki domi-nijonov in zastopniki Indije. Na teh dveh sejah’ je razlagal lord Curzon položaj, ki je nastal vslcd zadnjih korakov franoskega poslanika, nakar se je sklenilo, da se odloči o tem vprašanju popoldne. Opoldne pa je zopet obiskal poslanik Saint Aulaire lorda Curzona, nakar je imel ministrski svet drugo sejo, na kateri se je sestavil odgovor na francosko noto. REŠITEV GORNJEŠLEZIJSKEGA VPRAŠANJA. Pariz, 29. julija. (] zv.) Prvo zasedanje poverjenikov 'za ureditev gor-nješlezijskega vprašanja se je vršilo v zunanjem ministrstvu. Posvetovanja se vrše strogo tajno. GRŠKO-TURŠKA VOJNA. Atene, 29. julija. (Izv.) V zasedanju vojnega sveta, ki se je vršil v Kartaniji pod predsedstvom kralja, se je ugotovilo, da so kemalisti poraženi in za nadaljevanje boja nesposobni. Izvzemši slučaj; da bi bila Grčija prisiljena iz političnih vzrokov, svojo operacijsko bazo razširiti, ni v bodoče pričakovati nikakili večjih bojev več; grške čete bodo vršile le še ohranje-valno službo. PADANJE MADŽARSKE KRONE. Budempešta, 23. jul. »Magyar Hirlap« priobčuje danes izjavo finančnega ministra Hegeduša, v kateri pripisuje ta padec madžarske • krone izključno izplačevanju nemške vojne odškodnine, čim se ta prehodni pojav premaga, bo madžarska krona zopet poskočila. Na delo. Dolžnost vseh političnih činiteljev bi bila, celiti med narodom rane, ki mu jih je zasekala vojna — tako v moralnem kot materijelnem oziru. Toda po večini so naši politični voditelji na krivi poti. Mesto da bi ljudstvo vzgajali, so se poprijeli hujskanja. Vzeti hočejo ljudstvu zadnji preostanek morale in ubiti v njem vsak čut pravičnosti in poštenja. V tem so se po prevratu predvsem odlikovali komunisti. Z demašoškimi frazami so sejali med delavstvom razdor, s čemur so le podpirali kapitalizem, ki jih je zato tudi skoro do zadnjega favoriziral, ker resne nevarnosti vkljub našemu svarenju v njih ni videl. Kapitalizem je šel celo tako daleč, da je javno proglasil, da spada delavstvo v internacijonalne organizacije in da so narodne organizacije zanj brez pomena. S tem je seveda pomagal onim, ki so pri vsaki priliki skušali našemu ljudstvu vcepiti prepričanje, da sme pričakovati pomoči le od zunaj in ki so učili, da jugoslovanski proletarijai nima sam dovelj moči, da bi se uspešno zamogel boriti proti izkoriščanju. Vzeti so mu hoteli slednje zaupanje v lastno moč. V sled pomanjkanja politične na-obrazbe se je tem voditeljem pod direktno protekcijo kapitalističnih strank posrečilo pridobiti za svoje prevratne namene velik del proletarijata, kateremu je šlo edino le za zboljšanje gmotnega svojega položaja in je hotelo to zboljšanje doseči magari tudi potom nasilja. Ker mu ni nikdo pokazal drugega pota, po katerem bi prišlo do svojih pravic, se je delavstvo oprijelo internacijonale in pričelo smatrati narodnost le kot puhlo frazo. Politični demagogi in pustolovci, po večini ljudje brez vsake zavesti odgovornosti, so ga spravili z farizejskimi, nikdar izpolnjivimi obljubami na kriva pota in dosegli —■ ne zmago proletarijata, temveč zmago kapitalizma. Naša vlada je takrat vse to mirno gledala in dosledno prezirala naše ponovne svaritve, s katerimi smo opozarjali na okuženje, ki so ga razširjali plačani tuji agenti s pomočjo domačih protidržavnih elementov in lahkovernih idealistov in pustolovcev. In kljub temu, da je naše delavstvo v svojem jedru pošteno in zdravo., je hodilo in še hodi zapeljano po brezvestnih elementih po krivih potih. Ljudsko nezavednost so izrabili komunisti v zvezi z ostalimi internacijonalci v svoje svrhe in naše vladne stranke niso storile ničesar, da bi mase našle pot, po kateri bi jugoslovanski proletarijat prišel do svojih pravic brez nasilja in atentatov. Pač pa so ovirali pri njihovem delu vse one poštene delavne ljudi, ki so videli, kaj prihaja in se po svojih močeh trudili, da preprečijo ali vsaj omejijo komunistično zlo. Sedaj ko so začutile komunistično nevarnost vladne stranke kot ogrožanje njih samih, so se odločile končno za odločen nastop proti komunistom. Ta nastop samo pozdravljamo, ker oni, ki proglaša nasilje nima pravice protestirati, če se tudi proti njemu uporablja najstrožje odredbe. Paziti pa je seveda pri tem, da ne bodo z krivimi zadeti tudi nedolžni. Sveta dolžnost vseh pa, ki res ljubijo našo državo in narod, je, da gredo med naše ljudske mase in jih pouče, da obstoja socijalizem, ki je pripravljen za razredne koristi vedno žrtvovati narod in njegovo svobodo, da pa obstoja tudi narodni socijalizem, ki se zaveda svojih dolžnosti napram narodu in katerega gtovna*b?nova je ljubezen do domovine. w; 'Ako se^opiašlo tolitioŠplešnično našo državo in narod ljubečih učiteljev-delavcev " kolikor se je pokazalo zadnje dneve denuncijantov, potem se našim delavskim masam ne bo težko odločiti: ali naj deluje socijalizem za Jugoslavijo ali proti njej, ali naj utrdi našo samostojnost ali naj bo le orodje v rokah prevratnih življev, ki se igrajo z našo bodočnostjo. Pojdite med delavstvo v imenu srečne bodočnosti naše države. Preiskava radi atentata na rešena« Beograd, 29. jul. Ker je zapletenih v afero atentata na regenta večje število oseb, ki se nahajajo v tem času v inozemstvu, bo zahte- vala vlada diplomatično, da se ji do-tične osebe izroče. Izročitev dr. Sime Markoviča se bo zahtevalo še danes. POLOŽAJ V GORNJI ŠLEZIJI. Pariz, 28. jul. Na današnji seji ministrskega sveta, ki se je vršila v elizejski palači, je obrazložil ministrski predsednik Briand položaj v Gorenji Sleziji. Ker se bo angleška vlada naj-brže šele danes posvetovala o vprašanju, ki ga je sprožila franc, vlada, bo ministrski svet jutri zopet zboroval, da prouči odgovor angleške vlade. LEO STEIN UMRL. Duuaj, 29. jul. Znani pisatelj in libretist mnogih znanih operet Leo Stein je umrl po dolgi mučni bolezni v starosti 59 let. Curili: Berlin 7.55. Newyork 610, London 21.81). Pariz 40.70. Milan 25.30, Praga 7.70, Budimpešta 1.65, Zagreb 3.50, Bukarešta 7.75, Varšava 0.30. Dunaj 0.67, avstrijske krone 0.64. Dunaj: Dolarji 963—967, marka 1189 —1195, šlerlingi 3444—3465, Iranc. franki 7384—7450, lica 4020—4060, juf.osl. dinarji (tisočaki) 2145—2165. (stotaki) 2125- 2145, poljske marke 45.50—46.50, švicarski franki 15865—15875, češke krone 1200- i' 10, madžarske krone 248—252, ltvi 750— 60. Zagreb. Devize: Dunaj 18.65—70, Berlin 220—222. Budimpešta 17.50, Bukarešta 225—228, Italija 73;;—'742, Italija 738—742, London (izplačilo) 632—650, London (ček) 0—640, Newyork 178—170.50. Pariz 0—1367. Praga 223—225, švicr .‘25 —2975. Valute: Dolarji 170—174, avsirijsii« krone 19—21, carski rublji 20—30, češko, slovaške krone 222—0, angleški L.;iti 0—640, napoleondori 596—600, nemške marke 210 —219.50, italijanske lire 736'—740. Klic iz noti. Parit. Jektiv?« ^*nIcinsi‘ zasebni de-»Tako je. c * n ' h. b,uže- Zdelo se je, jla Je hodil naglo, zakaj ves je bil za- lopel In upehan. —< »Slišal sem o va-nenavadnih zmožnostih. Mr. Jen-*tas,« je izpregovoril z vidnim naporom. Besede so se mu trgale iz ust ta trepetal je po vsem telesu. Detektivu se je zdelo, kakor bi imel pred seboj bolnika — ali pa človeka, ki ga je spravilo nekaj v smrten strah. ^Prositi vas moram oproščenja, Mr. Jenkins,« je1 povzel čudni gost, >ker sem vdrl že ob sedmih zjutraj v vaše stanovanje. Toda stvari, ki sem jih preživel nocojšnjo noč, me silijo k temu. Vem, da ne bi lmčl miru, dok-•C oe bi govoril z yaml. Moje stano- vanje je čisto na iztočnem koncu Pariza, v ulici St. Fargeau v 20. okraju; tri ure sem hodil k vam, peš, da veste. Pomagajte mi, Mr. Jenkins, ne zavrnite moje prošnje.« » »Zakaj se ne obrnete na policijo?« »Moj doživljaj je takšen, da se mu človek, ki ni vajen gledati nekoliko globlje od navadnih policijskih komisarjev, nemara sploh ne bi čudil. Policija hoče videti dejstva, a tu jih ni! In vendar me navdaja slutnja, da mi preti neposredna smrtna nevarnost.« »Odklej vas navdaja ta slutnja?« »Od snoči; se pravi, od davi. In zato sem prišel k vam, Mr. Jenkins. Morda se vam posreči pretrgati za-|t°r» ki je razgrnjen nad mojimi doživljaji, ter dognati, kaj me je spravijo v tolikšen strah in trepet.« »Nu,« je dejal Mr. Jenkins z bo-orumm glasom, »pomirite se. Za prvo silo ste spravljeni pri meni; nič hudega yam ne preji ta hip. Sedite, brez ceremonij. Ali bi pili z menoj čašo čaja?« Možev prečuti obraz se je vidno razjasnil. »Da, prosim lepo!« »Trenotek!« Mr. Joe Jenkins je odšel iz sobe in nekaj naročil v kuhinji; kmalu nato je vstopil sluga z japonsko čajno posodo. Detektiv je postavil skodelici ter vprašal, naliva-je čaj: »S kom imam pravzaprav čast ?« »Oprostite,« je rekel gost z bledim nasmeškom, »v svoji zbeganosti sem pozabil najpotrebnejše! Moje ime je Francois Sabin, tehniški poslovodja v tovarni za stole. Moje stanovanje V ulici St. Fargeau se nahaja na zemljišču, ki je last tovarne. Hiša, kjer prebivam, je tik ob cesti, zadaj pa, onkraj nevelikega dvorišča, stoji tovarna.« »Ste li oženjeni?« »Sem. Toda moja žepa in najin otrojc, petletno dekletce, sta baš zdaj v posetih pri njenih roditeljih v Mar: selju. Zato spim ta čas sam; žive duše ni v hiši razen mene.« »Kolikšna je vaša hiša?« »Enonadstropna. V pritličju so tri, v prvem nadstropju štiri sobe. Moja spalnica je pri tleli, zraven pa imam pisalno sobo s telefonoih. Ta telefon je stranska postaja naše tovarniške telefonske napeljave. Kadar odidem zvečer ob sedmih iz tovarne, pretaknem telefon na- svoje stanovanje; časih , se namreč zgodi, da me pokliče še po delopustu kak odjemalec, ki se mu mudi z naročilom.« »Kako včasih: pogosto?« je vprašal detektiv. — »Zelo redko; zadnjih pet mesecev sploh nikoli. To noč pa se je pripetilo nekaj, kar me navdaja s tem večjim strahom naravnost smem reči: z grozo — ker mi je medsebojna zveza dogodkov povsem nerazumljiva.« »In ta doživljaj se tiče telefona?« »Da. Kakor po navadi sem legel snoči ob poldvanajstih spat. Družba prijateljev se je bila zbrala pri meni; pili smo par kozarcev vina. Nekako ob enajstih zvečer sem obhodil tovarno in sem našel vse v najlepšem redu. Telefon -— o tem sem se prepričal še posebej — je bil pravilno pretaknjen na moje stanovanje.« »Kje so bili vaši prijatelji, ko ste bili vi po tovarni?« — »Ostali so par minut sami v obcdnici. Bili so stari, preiskušeni prijatelji In vrhiitegs sami imoviti ljudje.« »Pruv. Dalje.« (Dalje prih.. 3BBSBE Razširjajte Jugoslavijo*. Stran % JUGOSLAVIJA« SO. julija lffi) rr> DenundJantL Še izza težkih" dni strašne svetovne vojne, ko so nas preganjali avstrijski rablji, čutimo globok stud do ljudi, ki so letali na policijo in denuncirali. Očividno se gotovi ljudje tudi danes ne morejo odvaditi tega ogabnega posla. S hinavskimi obrazi in pasjo ponižnostjo se plazijo okoli policije in denuncirajo poštene Jugoslovane, ki so ne samo z dušo in srcem vneti za naršo državo, marveč tudi delajo za njo. To sramotno delo počenja gospoda okoli »Jutra« z edinim namenom, uničiti vse, kar je nevarno ko-ruptni demokratski kliki. Vse hočejo spraviti pod ključ, ki ne soglašajo^ z njihovim narodu škodljivemu počenjanju. Kaj neki dobijo za svoj sramotilni posel? Gotovo globoke fonde, da lažje finansirajo »Jutro« itd. — Danes je jasno kakor beli dan, da so demokrati poslanca Brandnerja de-nuncirali z edinim namenom, da mu škodujejo, da; škodujejo narodno-soci-jalistični stranki in poleg tega onemogočijo potrditev ljubljanskega žrupana tov. Pesdca. Hinavsko zvito in lainjivo poročilo o shodu v Trbovljah, ki ga je »Jutro prineslo v sredo, je na četrtkovi seji zakonskega odbota že imel v rokah minister policije Svetozar Pribičevič in ga prečita!. O tem poroča včerajšnje »Jutro« v svojem poročilu iz Beograda, kakor sledi: »V nadalnjern govoru je povdarjal minister Pribičevič, da zakonski načrt ni naperjen samo proti komunistom kot takim, ampak proti vsem, ki se poslužujejo komunističnih metod. Prebral je med drugim govor poslanca Brandnerja v Trbovljah, ki je najboljši dokaz, da se mora dati zakonu za zaščito države čim širša podlaga.« Kdo sedaj, po zgornjih’ dokazlH 8e dvomi o tem, da se je demokra- tom šlo samo za to, da s tem da podtaknejo poslancu Brandnerju proti- državna dejanja, da ga očrnijo kot komunista in zaveznika atentatorjev, preprečijo potrditev ljubljanskega župana, Brandnerja pa spravijo v zapor. To so povedali dovolj jasno v, včerajšnjem uvodniku. Pri celi stvafi pa je najepše to, da včerajšnje »Jutro« uvideva svojo pobreško in se umika, da bi napravilo lepši utis na javnost in ublažilo svoje težke obdolžit ve. Sedaj, ko je denun-djacija že izvršena, ko ima Brandnerju podtaknjen govor, ki ga je objavilo »Jutro« že v rokah minister policije Pribičevič, sedaj šele denuncijant v »Jutru« priznava, da si ni zapisoval Brandnerjevih besed, pač pa, da je objavil v poročilu o trboveljskem shodu samo vtis, ki jih je napravil Brandnerjev govor na prisotne. Za njega je bilo zadosti slisati nekatere delavce, češ, saj skoraj ostrejše govori, kot naši govorniki«.. Dočim je prineslo »Jutro« od srede in predvčeraj težke in pozitivne očitke na-pram poslancu Brandnerju, mu v včerajšnji številki samo še očita, da se je zaletel. Mi hočemo objaviti tozadevne stavke iz včerajšnjega »Jutra«, da či-tatelji vidijo, kako neopravičen je bil težak napad na . poslanca Brandnerja. »Jutro« piše: »Naš članek ni bil ni- žesar drugega kot izraz vtiskov, ki jih je Vaš govor napravil na poslušalce. Ce so pa utisi taki, da se celo delavec poslušalec izrazi: »Saj skoraj ostrejše govori, kot naši govorniki,« potem pač morate priznati, da ste temu edino le Vi krivi. Verujemo, da je Vaš govor kolikor toliko namenjen temu, da pridobite komuniste, delavce, na svojo stran. Da ste v tej želji šli z Vašim govorom v takšne dimenzije, se je začelo o Vašem političnem prepričanju dvomiti, potem pač morate posneti iz tega dober nauk za bodočnost... Ce jiiso navedene vse besede, nam pač morate oprostiti, ker ni bilo posebnega stenografa na shodu — kar je mogoče še bolje. Naš članek, kakor že rečeno, je izraz vtiska, ki ga je Vaš govor napravil na prisotne, bodite torej drugič previdni, če držite agitacijske shode, četudi so ti vedno v korist Vaše stranke«. Tako piše včerajšnje »Jutro« in se skuša opravičevati, ker je denunči-jante najbrže vendarle nekoliko sram svojega denuncijantskega posla. Redakcija »Jutra« včerajšnjega članka, ki je ovrgel laž, objavljeno v sredo in četrtek, gotovo ne bo poslalo ministru Pribičcviču, ker nima namena popravljati krivice, marveč hočejo hinavci samo napram javnosti pokazati lepše obraze. Kajti demokratom je šlo samo za to, da Belgradu dokažejo, kakšni so narodni socijalisti, da s tem na eni strani preprečijo potrditev ljubljanskega župana, na drugi strani pa dajo policiji v roke orožje za preganjanje koroškega rojaka poslanca Brandnerja. Demokratski denuncijanti se nam gnusijo. Ozračje je bolj zadufilo, kakor leta 1914., ko je izbruhnila vojna in so naše ljudi avstrijski rablji eskor-tirali v ječe in internacije, ■iiiTwnriiiiiir.7iBW-.ir 178 štev.’ Obsodba denunci* Jantov. Da s? zgražajo nad denuncijaflt-stvom, ki so ga pričeli izvajati zadnji čas napram NSS in g. Pesku demokratski intriganti, tu'di naši načelni politični nasprotniki je umevno. Včerajšnji »Slovenec« prinaša o postopanju demokratov ostro toda težko ob<-sodbo, ki jo deloma ponatiskujemo: Drugače pa moramo soditi in obsoditi Slovenske policajdemokrate, ki pišejo o »črnifi in rdečih jezuitih«, podtikajo svojim političnim nasprotnikom, da v praksi izvajaijo načelo »namen posvečuje sredstvo«, dejansko pa » le sami drže tega načela. To je dokazalo včerajšnje »Jutro«, ki podtika narodno8ocijali8tičnemuposlancu da je na nedeljskem shodu v Trbovljah vrgel z obraza nacijonalno krinko in se brezpogojno proglasil za komunista. Ni naš namen, braniti poslanca Brandnerja, ki v svojili izvajanjih ra’d podtika grelie demokratov tudi Ljudski stranki, da bi na ta vse prej kakor, objektiven načih dvignil slavo svoje stranke, ampak pokazati Hočemo, da je metoda demokratskega časopisja nemoralna. Kdor pozna poslanca Brandnerja, mu pač ne bo mogel očitati, da je komunist ali boljševik in mu odrekati nacijonalnega čustvovanja. »Jutro« je pa to storilo, ker mu je dobrodošlo sredstvo v nepošteni borbi proti potrditvi ljubljanskega župana. Zato »Jutro« na podlagi podtikanj, ki jih’ je posl. Brandner, že izvaja: »Nepobitno sledi iz Brandner-jevega govora, da je g. 'Anton Pesek tudi na strani terorističnega gibanja. In konsekvence? G. Anton Pesek mora biti toliko moža, da je pripravljen nositi za svoje principe tudi vse konsekvence. Dolžnost vlade pa je, da neha že s protežiranjem in zaščiti državo pred prevratnimi elementi, pa naj nastopajo ti že pod to ali onojmnko. — Zgoditi se zato ne sme,^(ia|$?i? spričo komunističnih atentatov -fha ljubljanskem magistratu gospodoval »narodni komunist«. Odtod torej krokodilove solzel Posl. Brandnerja je treba proglasiti za komunista, da se more nato stigmatizirati g. Peska za terorista — zakaj ne kar direktno za atentatorja? — in potem zahtevati, da se g. Pesek ne potrdi za župana ljubljanskega! Po-licajdemokratom je pač vsako sredstvo dobro, samo da dosežejo svoj namen. G. Pesek ni naš človek in nimamo nobenega povoda zavzemati se zanj, toda v danem slučaju gre za načelo. G. Pesek je bil pravilno izvoljen ljubljanskim županom in zgolj demokratske intrige niso in ne smejo biti noben zadostni vzrok, da vlada ne bi Peskove potrditve potrdila. Nili to naravnost škandal prve vrste, da bosta kmalu potekla dva meseca, odkar se je izvršila volitev ljubljanskega župana in vendar Ljubljana še danes nima svojega župana. Tako se onemogoča redno gospodarstvo v ljubljanski občini in kdo ve, kdaj pride vsled demokratskih intrig do »reda in rada« v mestni občini ljubljanski? Demokratsko časopisje pa je vrhtega tako drzno, da zagovarja to nezakonito stanje z — atentati zločinskih teroristov, ki niso v nobeni zvezi z vprašanjem ljubljanskega župana, in poštene ljudi vzporeja s političnimi zločinci. Mislimo, da ni treba samo zaščititi državo pred prevratnimi elementi, ki z nasilstvi, rušijo red v držaji, ampak da spadajo na zatožno klop ludi tisti javni funkcijonarji, ki govore sicer o redu in radu v državi, sami pa s strankarskimi sekaturami onemogočujejo red in rad v občinskefn gospodarstvu z zavlačevanjem potrditve župana. Ce ima vlada res kake zakonite pmi^leke zoper potrditev ljuljanskega župans — česar seveda ne verjamemo — naj bi izvajala konsekvence takoj po županovi izvolitvi, če jih pa nima, pa naj župana potrdi in tega vprašanja ne zavlačuje v neskončnost. Prav nič ne bi škodovalo, ako bi se v zakonski predlog o zaščiti države' sprejel tudi člen, ki bi varoval red v državi tudi proti posameznim ministrom, ki po pravici zahtevajo red od drugih’, sami ga pa ne drže! O sestavi komuni* stične stranke. Za presojanje notranje sile in odpornosti komunistične Stranke v Ju-goslaviij, je primerno, da si ogledamo njeno sestavo, in se poučimo, iz kakih elementov sestoji in kakšne so teh' težnje. Stranka je stigmatizirana kot protidržavna. Ta 02načba je pravilna iz dveh vidikov, prvič hočejo komunisti uresničiti svoj program na podlagi razdejanja sedanje države in njenega ustroja in so si v dosego svojega cilja principijelno zbrali revoluci-jonarno pot. Drugič je komunistična metoda škodljiva državi v svojih' posledicah, to se pravi, da bi nam prineslo sovjetiziranje Jugoslavije nepopravljivo narodno škodo. Kajti v. slu* čaju, da bi se komunistom posrečilo zmagati, bi mi izgubili znatne obmejne napol potujčene predele, ki bi se priključili soednjim državam. O tem smo si popolnoma na jasnem in o tepi ne bomo dalje razpravljali. Manj enostavno je drugo vprašanje, v koliko so komunisti y Jugoslaviji iz narodnih ozirov za razrušenje naše države. To nam bo pokazala analiza skupin, ki so se zbrale v komu-* nistični stranki. '* Značilno je, 'da so Corhiinisti v Sloveniji najmočnejši na Jesenicah’, v Ljubljani in v premogovnem revirju Trbovlje-Hrastnik-Zagorje, sploh da imajo veliko premoč nad soc. demo-krati na ozemlju bivša Kranjske, do-čim so le neznatno a&stopani v Celjskem območju ter v ! iVtariboru in v vsem severnem obmejnem, to je nem-škutarskem ozemlju. Iz tega lahko sklepamo, da so ostali nemškutarski delavci v socijalni demokraciji, za kar leži razlaga v okolnosti, 'da je zanje v glavnem merodajen vzgled avstrijske socijalne 'demokracije, ki je odklonila komunizem« - - •. - H komunistom so šli v glavnem mlajši neizkusni in neizšolani, zlasti pa oni, ki jih je šele vojna in ruska revolucija pridobila za socijalizem. To nam kaže tudi število glasov po kmetih, ki so jih oddali za komuniste bivši ruski vojni ujetniki. Na Hrvatskem je protidržavne, protijugoslovanske elemente povečini pobral Radič, med komunisti jih' ne bomo našli mnogo. Pač pa je brez dvoma v Vojvodini obilo ljudi v stranki, ki so pred vsem Madžari ter Nemci in ki izrabljajo komunistično stranko v svrho razkrajanja države. Najbolj pa je protidržavno načelo merodajno v južni Srbiji, kjer je znano, da so vstopali v stranko bulgarski agitatorji, dasi je zraven tudi obilo ljudi, ki so šli pod rdečo zastavo, da s tem (demonstrirajo proti brezkončnemu nacijonalnemu boju, ki je deželi kot posameznikom povzročil za'dnje desetletje toliko gorja. Vrh tega se je južna Srbija odločila za 'komuniste po vzgledu severne Srbije, kjer je šla na levo takorekoč celokupna bivša sod-jalna demokracija, dasi so stari vodje ostali na strani in šele v , poslednji dobi nastopajo pozitivno in organiza-torično po predvojni socijalnodemo-kraški poti. Toda povrh vsega tega dajo zelo važno obilježje komunistični stranki ljudje, ki so vstopili vanjo šele — po osvobojenju, ki so pa bili preje naj-hujsi — nacijonalisti; To velja o vseh prečanskih pokrajinah, pa tudi o stari Srbiji. So to ljudje, ki so stali dolga leta v najneizprosnejši borbi z avstrijskim režimom in sicer pod izrazito jugoslovansko egido. Ljudje, ki imajo za seboj mesece in leta avstrijskih ječ in še več, ljudje naposled, ki so tvorili kadre starih komitašev v balkanskih vojnah. Publicistika je že govorila o tem tipu. Ko se je izvršilo osvobojenje in ujedinjenje, se niso mogli ti vneti borci nacijonalne svobode uživeti v dejstvo, da je nova država človeško delo, kot so druge države na svetu, z slabimi in dobrimi stranmi, kjer si je treba pravično notranjo uredbo in občno jednakost izbojevati polagoma z novo borbo. Čutili so se razočarane, nova nacijonalna država ni bila svobodna država njih sanj in vrgli so se z vso silo v boj za njeno neposredno, takojšnjo in popolno preobrazbo. — Razumljivo je, da so se ti ljudje vrgli v komunistične vrste,’ saj so bili dotlej nositelji in propagatorji neposredne akcije, brezobzirnega boja, ljudje, ki jim je od načrta do izvršitve Je en korak. Socijalna borba se jim zdi ravno taka kot nacijonalna, kar je seveda silna pogreška. Zato imamo v vseh naših pokrajinah obilo bivših nacijonalistov in dobrovoljcev med kpmunisti, dostikrat celo na vodilnih mestih. Da imajo ti v sebi malo pravega socijalizma, je jasno. Posebno pa ne pozabimo, da so to ljudje, ki so neštetokrat tvegali življenje za svojo idejo, najizrazitejši možje dejanja in borbe, kakor jih je obilo dal vsak čas ravno srbski del našega naroda. S tem dejstvom, ki je davno znano, moramo računati, kar ni brez pomena. Sodimo, da bodo ti nebrzdani ljudje še dolgo nastopali, ko bodo široke množice že davno sprejele nauk, da z glavo ni mogoče skozi zid, ■■naRrisMMMiHMaMtaaMMMMMinMMMHauuaHnNssBlHSBiaHMMManaaHHMM Prizadevanja nem-ike publicistike. Pred svetovno vojno je pripravljala angleška žurnalistika javno mnenje na bodoče dogodke s tem, 'da je vedno slikala rastočo nevarnost Nemčije. Najpodjetnejši angleški publicisti so objavljali najdrznejše načrte o izkrcanju nemške armade po zračni flotili. Med svetovno vojno se ni niti desetina napovedanih svetov uresničila, a an- gleška javnost je bila preparirana za vse eventualnosti. Danes sedi Francija Nemčiji za vratom. Na zahodu jo tišči s svojimi sankcijami, da ji je zasedla najproduktivnejše industrijalne pokrajine, na vzhodu ima pa Poljsko, ki je popolnoma v rokah' Francije. Nemčija točno plačuje težke milijarde ter se skoraj brez upora pokori za svoje grehe, a vse nič ne pomaga. Po prebivalstvu šibkejša Francoska si hoče za celo razdobje zavarovati napram žilavi sosedi ter jo neusmiljeno pritiska k tlom. — Anglija, v preteklih' stoletjih največja nasprotnica Francije, misli nekoliko naprej ter se nikakor ne strinja s francosko uničevalno taktiko, seveda ne iz ljubezni do Nemčije, ampak iz stališča previdnosti za bodočnost. To angleško-francosko nasprotje prav pridno izrablja nemška publicistika. V 170. številki »Slovenca« navaja neki dr. H. pod naslovom »Neizogibna vojska« brošuro »Der unvermeidliche Krieg zwischen Japan und Amerika« Od Fr. Wenckerja v Stuttgartu. Par dni prej pa poroča »Neue Zuricher Zeitung« v uvodniku o knjižici, ki je izšla v Berlinu pod naslovom ».Wer. ist der Beherrscher Europas?« kjer slika neznani pisatelj grozeče rastočo moč Francije, ki bo zavladala Evropi. Take brošurice nemškega izvora je treba sprejemati z največjo rezervo, ker so vse več ali manj nerodni poizkusi nemških publicistov, da splašijo — Anglijo, od katere upajo pomoči * svoji gospodarski kalamiteti. Razmere v Tihem oceanu res niso brez napetosti, a do vojne prav gotovo ne pride, ker jo bo ravno posebno stališče Anglije med Japonsko in Ameriko za-branilo. Ce kdo danes sanja o političnem vodstvu Japonske nad 400 milijoni Azijatov, je ravno tako, kakor bi hotel spojiti Poljake, Ruse in Ukrajince. Anglija pomaga navidezno Nemčiji, ker potrebuje Francosko pri svojih diplomatskih spletkah, ki slonijo navadno na — kompenzacijah’. Nemška publicistična, kampanja ne bo ustvarila nobene vojne in tudi ne bo Nemčiji mnogo pomagala, dasi ni dvoma, da si bo nemški narod vslecj svoje solidnosti in silne odporne sile sam prej pomagal kakor marsikdo misli. Se Gospodarstvo. enkrat Jeklarna v GuStanJu. Prevalje, 26. julija >!i92i. Jeklarna grofa Vincenc Thurna na Ravnah pri Guštanju je pred vojno zaposlovala preko 600 delavcev. Blago, katero je izdelovala se je pošiljalo po celem sve^u, slovelo je povsod radi kakovosti, a danes zgubila je skoraj že svoj ugled, ker je blago vedno sla-bejše. Kje leži vzrok, to lahko le preišče -strokovnjak, naš strokovnjak. Da se je v najkrajšem čašu odpustilo preko 300 delavcev, ki danes tavajo po svetu, daje se krivdo mar- , sikateri strani. Nekateri pravijo: država nima interesa za industrijo, zato ne uvede zaščitne carine, (op. deloma jo je, a premalo). Prav imajo tudi ti, a glavno bode pa to, ker je kakovost jako padla. Zakaj in kako, na to vprašanje je odgovor gori. : Strokovnjak ima tu izreči sodbo.'Kaj bode z ljudstvom, ako propade podjetje, to je treba rešiti. Trg Guštanj.f ki leži med Dravogradom in Prevaljam, živi samo od tovarne, druge življetiske možnosti nima. Ljudstvo se ne bavi s kako domačo industrijo, malih’ obrtnikov tudi nima, sploh nima nič, samo lepo lego, a od tega se ne živi. Gospod Savič, ki v beograjskem »Trg. glasniku« piše, da bi se tukajšnja jeklarna premestila v sredino državei in to V Bosno, gotovo ni mislil na tukajšnji narod, ni se vprašal, kako bode ljudstvo živelo, kaj naj napravi tukajšnji kmet, ki tudi živi od tovarne, saj delavec je njegov odjemalec, druzega odjemalca ni, Maribor je predaleč, da bi kmet mogel svoj pridelek prodati tam, vožnja in tovornina je predraga, a tu delavec pride kot kupec na dom. Tukajšnji kmet ne more hoditi spo-redno s kmetom doli v bolj rodovitnih krajih s eno, delavna moč je dražja kakor tam. Tudi tega posestev ni taka, je po večini v goratem kraju, zato več truda in manje pridelka, a vendar plačati mora davek, celo razmeroma več kakor tam. Ne vem ali bode državi ljubo, 'da bi tvorili obzid malkontenti. Mislim, da je vsekakor treba imeti ob meji moč, ki brani sovražniku vhod. Ta sovražnik ni uniformiran, ni vojak, ta sovražnik je netivo, katerega prižigajo Nemci in nemčurji z one strani meje ali pa pošiljajo svoje pionirje tu sem, da netijo ogenj na grmadi, katero sami skupaj nosimo, ker ne'da država ono, kar je dolžna dati državljanom, to je življenje.^ Prebivalstvo Mežiške doline, po številu 18 tisoč, protestira proti nameri o selitvi jeklarne, protestira proti izjavam gospoda Saviča. Isto prebivalstvo zahteva, ako hoče država, da ji bodemo ščitili mejo proti upadom nemške sile, naj nam da življenje, a naše življenje je industrija, katero je treba temeljito prenoviti, t. j. tuj* element ven, a domačega notri. Pa danes prevlada nas domačine tujec, vsa vodilna mesta ima v rokah tujero-dec, kateri bo gotovo raje videl, da propade naša industrija, potem se bode naši državi cena industrijskega blaga narekovala iz tujine, ‘razumljivo je zakaj mora biti lastnik naših industrijskih' podjetij tt^jerodec ali celo plemič, ki sovraži dinastijo in državo, katero smatrajo le za molzno kravo. Mislim, da ako smo demokratska kraljevina. rii nam treba grofov, ki so v srcu le pripadniki aristokratske Avstrije. Nima H država toliko moči, da prisili te grofe zapustiti njih podjetja, katera so vstvarjali sužnji za modro-krvce, ki so naše dedove pretepali z bičem, da so zadoščali svoji perverznosti. Podjetja naj se da narodu, narodnemu kapitalu, kateri ima življenj- ske sile vstvarjati sebi in državi živ* ljenia. Or. R. Obersnei, državni nadzornik jeklarne na Ravnah. V Vašem cenjenem listu z dne 33. julija t. 1. je objavljen članek z naslovom »Zakaj jeklarna v Guštajnu peša«. — Kpj se naha'ati’ Daš danes v Ljubljani mi je zelo všeč da mi je mogoče informirati Vas takoj nekoliko natančneje o sproženem vprašanju, Predvsem nekoliko pozitivnega odgovora na vprašanje samo. Jeklarna na Ravnah hira iz istih razlogov, radi kstNrih hira vsa, naša domača industrija’ teleza in jekla', torej tudi tvornice na Jesenicah, v Štorah in v Zenici. Poslednja tvornica je ustavila 15. t. m. popolnoma svoj obrat in odpusti 400 delavcev, skoraj vse, kar jih ima. Od^ ločitev pri drugih podjetjih bo odvis-« na od prihodnjih dni, zlasti od tega,, ali finančni minister resnično in nemudoma uvede dodatek k carini na uvoz iz držav z devalvirano valuto in z industrijo, ki uporablja takozvani »dum-ping«. Ako finančni minister uvede, to dopolnilno carino, in sicer vsaj napram Nemčiji in Avstriji in v najmanj 100 odstotni višini temeljne carine, potem je verjetno, da bo zgrajen enkrat prepotrebni jez proti preplavlja-nju našega domačega trga š proizvodi tuje industrije, ki s pomočjo nase dosedanje gospodarske politike uničuj« naša podjetja. S tem sem podal v bistvu odgovor na vprašanje samoj kdor bi se zanimal natančneje za zadevo, naj prečita moje članke v 4. in številki letošnjega »Narodnogospodarskega Vestnika« in v »Njivi«s ki izide prihodnje dni. Sedaj pa nekoliko pojasnila gle za izdelovanje poljedefskega orodja. To jeklo se je izdelovalo vedno le v takozvanih pudlarskih pečeh, in sicer iz 140 kg sirovega železa 100 kg| jekla, Tako »pudlano« jeklo se odlikuje po izredni zvarljivosti. Po prevratu se je pojavilo v naši državi ve* ■ liko povpraševanje po'jeklu. Jeklarna na Ravnah -bi se bila rada zadostili potrebi trga, a ni bilo mogoče dobiti potrebne množine sirovega žeteza. Vs<( države, ki producirajo sirovo želežo, so takrat zaprle Svoje meje izvozu sirovega železa in ga dovoljevale le; proti posebnim kompenzacijam. Naš« država, ki je imela v poljedelskih proizvodih prvovrsten kompenzacijski ob« jelct, se je takrat na sirovo železa očividno desinteresirala. Vsa prizadevanja podjetja, da bi državo interesiralo za uvoz sirovega železa, so ostale brezuspešna. Jeklarna je morala radi tegaj da z ostnki starih svojih zalog, kolikor, možno štedi, proizvajati jeklo le v martinskih pečeh, kjer se poleg sirovega uporablja t.udi staro železo. Seveda tako martinsko jeklo ni tako dobro zvarljivo kakor pudlano. Domači trg je pričel to jeklo odklanjati, čim je jje-r klarna-zopet začela proizvajati pudlano jeklo, kar je bilo mogoče, odkar inozemstvo ne zabranjuje več tevoza. sirovega jekla. Jeklarna je pa vse množine martinskega zabojnega jekla, ki so bile še na trgu, takrat zopet vzela nazaj, ker ji je bilo mogoče nuditi odjemalem zopet svoje prvovrstno pudlano jeklo. Da torej kakovost takratne fabrikacije ni ustrezala zahtevam, ki so se stavile z ozirom na svoječasni izdelek, na tem so bile krive okolnosti, n,a katere ni podjetje, ne lastnik, ne uredništvo; ■imelo' nikakega vpliva 178 štev. JUGOSLAVIJA*, dne 30. julija 1921. Stran 3. Dnevne vesti. — Molče. V predvčerajšnji številki nasega lista smo v članku »Itio in partes« zapisali tudi sledeče besede: »Naj demo- kratska stranka jasno in javno odgovori: so njeni pristaši v Zagrebu in Osijeku direktno glasovali za komunističnega župana li ne? Ali so njeni pristaši pri zadnjih občinskih volitvah v Zagorju ,torej v industrijskem kraju, ki je eminentno važen za razvoj mišljenja našega delavstva iz sa-mefra strankarskega sovraštva do narodnih socijalistov pripomogli komunistom do žu-Pana, samo, da no bi postal župan narodni socijalist? Kje pa so narodni socijalistl podpirali kako komunistično kandidaturo? To so jasno in javno stavljena vprašanja, na katera zahtevamo ravno tako jasen in javen odgovor. Drugače imenujemo za pisanje demokratskih listov odgovorne činitc-Ije javno in odkrito lažnjivce in hujskače naluodlejše vrste.« — In na ta poziv, ki ga je čula vsa slovenska javnost, demokratska stranka molči in s tem obsoja sama sebe: d* le podpirala komuniste, medtem ko se je NSS proti njim borila in da se enači njena politična morala morali najpodlejših denun-djantov. , -i- »NSS la slovensko učiteljstvo. — Neki učitelj, ki je, kakor je videti, zelo površno prebral moj članek, priobčen v predvčerajšnji »Jugoslaviji«, se v »Jutru« huduje, ker' sem obsodil ono učiteljstvo, ki Vsled svoje lenobe in domišljavosti, ne vrši narodnega dela med narodom, osobito ne med delavstvom. Jaz učiteljski stan visoko spoštujem in nisem imel v mislih vsega učiteljstva. To sem tudi izrecno naglasil in navedel celo število 60 (toliko šteje trboveljsko učiteljstvo). Jaz vztrajam v polnem obsegu pri svoji trditvi, ker vem, da nisem nikomur delal krivice. Da je bila resnična za to jamčijo moji somišljeniki v Trbovljah’ K »° me o stvari večkrat informirali. To šo' potrdili tudi učitelji, ko sem bil z njimi skupaj na predvečer shoda v Trbovljah v gostilni Forte. Za priče ne navajam samo številne dane naše stranke, marveč sta bila prisotna tudi dva voditelja trbov. soc. uSi ’ kakor ml vsi, obsojala T1)Ske,Ka udteljstva. Eden iz-^ f k 1B "a jjiole očitanje, zakaj ne po-c em dolu, odgovoril: »Jaz ™"le” samo svojo službo, izven šolskih te ™ 77 « -m storiti ničesar«! Tudi se jim ob DrpJ?f*n)eniem večeru očitalo, da so se trbnvoiicui *• se ie ustanavljala JDS, cpv ^ . učitelji upirali sprejemu delaven „7 krajevno organizacijo, češ, delavci Irn p vep surovi. To je bilo v tistem Času, noo- se trboveljski rudarji radostili narod-h]iw°S7p!^enia'in ujcdinjenja ter šli (pri-9 , .po številu) z rdečo zastavo . vojski nasproti, da jo pozdravijo. V ti? ki i«C | ko je bilo delavstvo navdušeno «« KH ? naro(ino delo najbolj uspešno, ko i bi, treba vzbujati in nadalje vzgajati arodni čut in ljubezen do domovine, so se Jboveljskl učitelV branili delavca v svoji W Od daleč so prilfaj&li komunistični nujskačl in mamili delavstvo s sovjetskimi nebesami, domače učiteljstvo pa ni genilo ni? z.mezlncem. Toda ne samo to! Tudi tli! naivažnejšem društvu, »Sokolu«, se uči-sa|tv° ne udejstvuje. Vaditelji so skoro ami delavci in risarji premogokopne dru-biimi je menda en sam učitelj. t Xr 60 'Učitelji sta samo dva agilna, ki pa za V? gresta med delavstvo, kar bi bilo trdit vil® velike važnosti. Da so moje stv» 0 nedelavnosti trboveljskega učitelj-tau* resnične, dokazuje najbolj to, da iz kie? .Va^,eza kraja, kakor so Trbovlje, Štirni8 delavski center in center komuni- Iistiw ga gI9,anla> ni nikdar čltati v naših irjlknoročil. Kot nadaljnji dokaz naj velja noi? dei9tvo. da v Trbovliali kot tretji usL n Slovenile še do danes ni »«vll8na Podružnica Jugoslovanske matice. To so lakta, preko katerih ne morem iti. Zato sem povedal trboveljskemu učiteljstvu kar mu gre po pravici, nadeja-Joč se,, d* se Poboljša. Drugega učiteljstva nisem imel v mislih, ker bi sicer delal krivico neštetim agilnim učiteljem pri »Sokolu« ta raznih drugih društvih širom naše domovine, kakor tudi učiteljem, ki so člani narodno - socijalistične stranke in se kot taki trudijo zapeljano delavstvo pridobiti za narodno Idejo in s tem za državo. A. Q. — Sodba zemljoradnlkov o današnji vladi. Glasilo zemljoradnlkov »Selo« piše povodom atentata na ministra Draškoviča-»Kakor so komunisti v vlogah atentatorjev na poti nepravde, kot manjšina s svojim Programom na potu neuspeha, odgovorni za svoje zločine, tako in še v večji meri So za vse to odgovorni in krivi današnji vlastodržci, ki hočejo s silo ohranjevati krivičen razvoj človeške družbe. S silo se atentati ne onemogočujejo, ker izhajajo iz morja nezadovoljstva, ki ga je ustvarila vladavina neomejenega kapitalizma. Sila todl silo. časopisi In kratkovidni politiki, <1 pozivajo vlado na: oko za oko, zob za *ob„ žagajo morda nehote tisto vejo, na kamri sadijo oni, katerim to svetujejo. Vlastodržci, zapustite svoja mesta, ako nimate sposobnosti za obnovo družabnega reda, ker vaša dela izzivajo in kriče po zločinih.« .... — Izjava. Ker so se po poročilih v 11-sdh v Srbiji in na Hrvaškem vrinili v komunistično stranko neodgovorni elementi, jv 8 sY°jir? načelom komunizma naravnost nasprotujočim delovanjem stranko oneča-m?l0, j av^am’ da nočem imeti od današ-nobenega stika več s Bil č« hi iz nLe, tudi formalno izsto- Luhittna .v.,®loveniJI še poslovala. Ljubljana, dne 29. julija 1921. Ljudevit Venci. ?ad* Protidržavnega vcdcala in spremljevalca vagonov “ trvnvlil?! ij»,“ L"dvlka H““ te Nemške •°dnlk južne železnice Franc Brenčič -iiI“Pl0 Ponesrečenca so prepeljali y yub-o, sn°21 so ga pokopali. ~ N’ Ajichel Zevaco: »NOSTRADAMUS." Z obličja skrivnostnega zdravnika ie izginila radovednost in se umeknila odsevu sočutja... Sočutja!... Nostradamus, Ren:.'id. ta človek, ki se ga ni usmilila živa duša, je v trenutku pozabil, da nosi na svojih ramah vse človeško gorje, kakor je nosil Krist svoj težki križ. Dobrotno se je nasmehnil, prijel umirajočega za roko in zamrmral: »Poglejte me ...« . Prestolonaslednik ga J pogledal. »Zaupajte vame...« »Zaupam,« je zahropel Franc. Nostradamus se je sklonil še bliže K njemu. Izustil je čudne besede, ki jih je prestolonaslednik jedva razločil: »To noč sem zaklical nekomu iz sVoje celice, da je Kajn. Sreča je hotela, da sem prišel pravočasno. Pomirite se, vlsočanstvo, in zahvalite Boga, da me je pehnil fanatiški meni v temnico. Gotovo je bilo to volja višjih sil, zakaj če me ne bi bilo tukaj, yaa ne bi otelo nič na syetu...« ' ,*A zdaj?« je dehnil nesrečnež. »Zdaj, ko sem tu — boste ži-Utelil«, V trenutku, ko je izrekel te besede, se je pokril Nostradamov obraz z nepopisno vedrostjo. In kakor hitro jih je začul bolnik, je izražalo njegovo lice le še brezmejno zaupanje. Gotovost, da ostane živ, ga je prešinila s svojo vročo silo. Povzdignil je oči klečniku ter se mu nasmehnil z neskončno hvaležnostjo, z brezumno blaženostjo človeka, ki se vrača iz brezdna, odkoder ni vrnitve za druge ljudi. Nostradamus je vzel iz jopiča majhno škatljico, odprl jo in ponudil princu belkasto krogljico. Franc je željno pogoltnil. Skoraj hipoma je začutil, kako se mu vračajo moči in kako se dviga kvišku iz naročja smrti. »Otet sem!« je zamrmral goreče. »Ne Še,« ie dejal Nostradamus smehljaje. »Zaužili ste le mogočen izvleček, ki ima nalogo okrepiti v vas pojemajoče življenje in ga podaljšati za n c k a j ur.« »A potem?« je vztrepetal princ, izkušaje se dvigniti. »Kaj bo potem, ko mine teh nekaj ur? »Ne bojte se! Saj sem vam rekel, da boste živeli. Teh nekaj ur je več ko dovolj, da vam pripravim « »Da mi pripravite —5 —?« »Nu da!« je dejal Nostradamus z mrklim glasom. »Potrebno je, da veste: pripraviti vam moram protistrup!« »Protistrup?!« je zatulil Franc. Potemtakem so me_ « »Zastrupili!...«' (Dalje prili.) Proda se: ■ *■ VODNA,MOČ 60—80 PH v bližini Bleda na pripravnem kraju na prodaj. Prostor pripraven za kako večje podjetje, kajti pred časom se je nahajala na istem mestu večja tovarna. Naslov pove uprava tega lista. 1548 SKORAJ NOV PISALNI STROJ »ADLER«. Pojasnila pri up.avl tega lista. 1553 POSESTVO četrt ure od žel. postaje, farne cerkve, šole in pošte na ravnini v najlepši občini v Kočevju v Staricerkvi, se proda iz proste roke in po ugodni ceni. Isto se lahko z žetvijo, živino in z vsemi pritiklinami takoj prevzame in meri 28 oralov. Gozdi so polni lesa in le 2—3 četrt ure oddaljeni od hiše. Les črn in bukov. Hiša, klet in hlev so zidani in pokriti z opeko. Vse v najboljšem stanju. Več se poizve pri posestniku Francetu Godetu v Koblerjih 28, Kočevje. 1535 POSESTVO s hišo In gospodarskim poslopjem ter 16 oralov njiv, travnikov, gozdov in pašnikov se vsled družinskih er iz .proste ~oke takoj proda. Posestvo leži pol ure od kolodvora,. šole (liudske In gimnazije) fais in mesta Kočevje in se proda za 85.000 K. Več pove trgovec Ivan Hiinlgmann v Kočevju. 1541' TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM. dobrovpeljana na zelo prometnem prostoru v Mariboru, pripravno za vsako obrt alt trgovino na debelo, se pod ugodnimi pogoji odda. Vpraša se v Mariboru, Koroška cesta 48 pri lastniku hiše. 1563 Kupi se: NOV ALI ŽE RABLJEN ELEKTROMOTOR. za vrtilni tok od 7—10 K~ 220 Volt. Ponudbe z navedbo cene je vposlati na Ignacij Gesenj, elektrarna. Brod 7. Št. Vid nad Ljubljano. 1556 ŽE RABLJENA PISARNIŠKA MIZA. Ponudbe na upravo lista. 1558 Službe: SAMOSTOJEN MIZAR želi radi stanovanjske zadrege preineniti mesto. Pripravljen je vstopiti kot samostojen vodja, kakor tudi k mojstru, ki bi mu mogel nakazati stanovanje. Vstopi povsod in takoj. Cenjene ponudbe pod »Vešč mizar« na upravo lista. 1551 5 MLADIH DELAVCEV Prednost imajo absolventi obrtne šole ali oni, ki Imajo obrtno Izobrazbo. Kartonaž-na tovarna Ber.ač, Čopova cesta 16. 1555 SLUŽBE IŠČE GOSPODIČNA vajena vseh pisarniških poslov, strojepisja in stenografije. Ima že 2 letno pisarniško prakso. Cenjene ponudbe prosim pod šifro 1557 na upravo lista. 1557 DOBRO IZURJENI KOVAČ se sprejme s takojšnjim nastopom. Plač* po dogovoru. Ponudbe na grajščino Kasteh Nova Sela pri Kočevju. 1566 SPREJMEJO SE: 1 strojnik k lokomobili, 1 žagar (gatrist), 1 delovodja k tovarni za lesene žeblje. Nastop 15.. avgusta. Tovarna lesenih žebljev in parna žaga Miiller, Plut in Vrščaj, Cr-nomelj, Slovenija. 1565 TRGOVSKEGA POMOČNIKA IN PRODAJALKO izurjena, sprejme takoj A. Petek, Konjice 156» DVA URARSKA POMOČNIKA1 se takoj sprejmeta. Oskrba eventualno V hiši. Rudolf Bizjak, Maribor, Gosposka ul. 1564 Razno: ZA »LJUBLJANSKI VELIKI SEMENJ« se ima Izvršiti večje število različnih napisov, napisnih in reklamnih plošč. Dobri črkoslikarji, ki relektirajo na ta dela, >• pozivajo, da se priglase pri g. arh. Costa-peraria, obratno ravnateljstvo južne železnice ob popoldanskih urah. 1561 Zenitne ponudbe: korespondenca. Vsled pomanjkanja znanja, se želi mladenič, 27 let star, s stalno službo, ter lastnim domom, seznaniti z mladenko, pošteno in samostojno, njemu primernih let, ki M mu bila sorodna po duši. Interesentlnje na] se oglasijo pod »Mirni dom« na upravo Jugoslavije. 1560 SE p „VERA“ roman O.Waldowe je izšel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 26 K vplatno vezan 32 K. mfmmmmmmmmm mmmm • IJupslov.tovama za gumira in kovinske predmete d.zo.z. Slovenska Bistrica Oferiramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez kon- kurence Zahtevajte cenike! Prodaja na veliko! RAZNASALCE Sprejme upravništvo „Jugoslavije“ za Vodmatski okraj. Zglasiti se je v upravništvu lista. prvovrsten, spodnješta- jerski, primeren za in- dustrije in za domačo porabo dobavlja na va- grone, kosovec, orehovec ali zdrob, pot dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog“ na upravništvo lista. Nagrobni spomeniki, grobnice, mavzoleji, marmornate plošče vseli vrst barv za oprave in stroje, luksuzni izdelki in dekoracije, Itiji« in portreti po fotografiji, cerkvena kot vsa stavbena dela FRI KAMNOSEŠKI INDUSTRIJI Alojzij Vodnik, Ljubljana USTANOVLJENO. LET A 1860. Dobra knjiga je najboljši prijatelj! Liina knjiga je kras vsaki hiši! v Zahtevajte cenik od im t®ai“, v Litji, lin ia 1. Zahvala. Vsled raznih neugodnih razmer smo bili podpisani primorani zapreti kavarno,Zvezda*. Cenjenim gostom in stalnim posetnikom kavarne izrekamo našo zahvalo s prošnjo, da nam v eventuelnem slučaju ostanejo zvesti. Zagotavljajoč, da se bodo podpisani tudi v bodoče potrudili ustreči v največji meri željam občinstva,bilježimo z odličnim spoštovanjem Josip hranSi in brata Sedal. V Ljubljani, 30. julija 1921. Obvestilo. Imam v zalogi vse sokolske potrebščine, kroje, telovadne obleke, čevlje, ovratnike gumbe za člane in članice. Ceniki na razpolago 1 PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S. Trgovina s inanufaktumim blagom in oblekami domačega izdelka priporoča po znižanih cenah. VEC TESARJEV sprejme IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster PARNA ZAGA Ljubljana, Dunajska cesta itn. 46. i Radioaktivno termalno kopališče | j Joplice pri Novem mestu j zdravi rheumatismus, protin, neuralgijo, posledice zlom- ” : ss==== ljenih kosti, ran in eksudate. ============= ■ Sezona od 1. maja do 30. septembra. J [ .• 'Zel. post.: Straža-Toplice. Pojasnila daje ravnateljstvo. hmaHB BaaBHBst£aH£UQKtgcaaasaQ(iS!zsBSinEciaBBNN Elektrotehnična obratovodja * večletno prakso se takoj sprejme. Ponudbe s prepisom spričeval in položeno izkušnjo z navedbo plače (prosto stanovanje, gorivo in razsvetljava) na ravnateljstvo tovarne cementa Zidanimost. I $ I Brez i NB PRODAJ Imam sledeče vozove: koieseljne, eno in dvo-vprežne, polkrlte lovske vozove, prsna In ko-matna konjska oprava, isiotam se proda tudi en glasovlr. Ivan Strelec, Celje Samostanska ulica številka 2. jancigaj & gagel LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 8. priporoča bombaž za pletenje nogavic v vseh barvah in debelosti, najelegantnejše športne cepice od 40_ K naprej, 835 kakor tudi različne čevlje in gamaše po najnizjih cenah._ Sprejema se vsak* množina nogavic na podplate««*. *CENE: z bombaževlno 22 K, s svetlim sukancem podpleteno 30 K. Skladišče novih nogavic, kakor tudi fcombaševlne. ter svilenega sukanca za ročna pletenja po najnizjih cenah. Sprejema naročila po meri ^ I. Mariborska strojna pSetarna * IVO BARTA, Maribor # Orožnova mIžiSsS šit. iS. m Viktor Horvat pleterski mojster Radovljica - Baraftta. Priporočam svoje pletarske izdelke kakor potne kovčege, košare, vseh vrst mize, stole, cvetlične košare, mizice za ročna dela, kakor tudi vsakovrstne izdelke iz rafije. Moji izdelki se dobivajo v Radovljici št. 24, v Ljubljani Stari trg št. 21, kjer se tudi vsa naročila sprejemajo. Trgovci na debelo znaten popust. Za obilna naročila se priporoča Viktor Horvat. Haznanib! Naznanjam cenjenim veletrgovcem in mlinarjem, da sem otvoril komisijsko in agenturno trgovino z vsemi deželnimi pridelki, kakor pšenico, moko, ovsem, mastjo, slanino itd. Prejemam tudi v komisijo v moje skladišče razno sveže sadje, ter kolonijalno in špecerijsko blago. Naročila se bodo strogo, solidno in točno izvršila, za koja se Vam priporoča Jakob Hemler Novi Sad Bačka, Futoška ulica 56. NhltaLitaritti. cigare in cigarete po izvirni nizki ceni in vse vrste sadja po 200 do 500 K, za 100 kg. Bosanski pridelek! Zahtevajte cene! Prvo bosansko izvozno podjetje c. i. mn. Tozii. ion „PhilIigpafit“ siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah „Promet“ (ehn. industr. podjetje, Ljubljana. Spisal Ivan AM. Cena 16 kron. Izdala in zalotita Mm knjigarna" i LjobljanL Raznovrstno • Bohlerovo jeklo na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah „PHQfflET“, telili, ind. podjetje LJUBLJANA. Na prodaj! Žaga • clrkularjem In mlin z dvema tečajema ob »talol vodi,- zraven lepe gospodarsko poslopje e hlevom, .dva In pot oral* vinograda s kletjo Ip dobra stiskalnico, sadonosnlk. Naslov pri anončni družbi Aloma Company, Ljubljana, Kongesni trg 3. .Primorske pesmi' »NARCIS** Spisal IGO GRUDEN. Broširan 24 K, vezan 30 K. Izdala in založila Zvezna knjigarna, Ljubljana, Wolfova ulica štev. 1. Promet tehn. in industrijsko podjetje dr. z o. z. v Ljubljani, Gradišče štev. 9. jako poceni zaradi premenjene dispozicije proda 1 električni motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obra tov, izdelek Brown - Bovveri z reostatem in drugimi pripadki. I električni motor II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra tov, kompleten. Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost Stalno primerno stanovanj« brez kuhinje ali z souporabo v centrumtt ali n* periferiji Ljubljane,1 išče mala rodbina za takoj. — Cena postranska stvar. Cenjene ponudbe na Inž. Miljutln, Ljubljana, Pred Škoiljo 21./Ul. Gostilničar izPrimorsKe ffltav najem alinaratiumtstHMi pivo — vinotoč v katerem koli kraju Slovonije. Gre tudi kot poslovodja ali podobno. -Ponudba pod »Gostilničar« h* podružnlob lista v Mariboru. Živi raki, veliki izredna atrakcija za fine bifeje in gostilne. Komad po 4 in 2 K. Prvo bosansko izvozno podjetje G. A. Vasiljevič, Tuzla. Bosna. Novo! Novol Spisal: Emil Stefanovič Novo! Cena Z V, din. Novol dobije se najpovoljnije sa skladišta koa TRDITniC, Zagreb Jurišiceva 24. ..Odgovorni urednik: Dominik Čebin. Izdaja konzorcii dnevnika »Jugoslavija«, Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani,