Poštnina plačana v gotovini
Strokovno glasilo »Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani
člani Zveze prejemajo list brezplačno* za nečlane stane letno din 36' . Oglasi se računajo y oglasnem delu din 0-75 od mm in stolpa, t tekstnem delu in na zadnji strani pa din 1*- od mm in stolpa.
Izhaja okoli 20. vsakega meseca	ček.	rač.	št. 12.036
Telefon 89—14
$3<eto X.
Ljubljana, 120. novembra 1640.
Šlev, 9.
Med mlinskimi kamni
Razprava na sodišču, ki se je vršila proti nekemu našemu članu zaradi kršitve uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije nam daje povod, da nekoliko globlje razmislimo današnji položaj našega gostinstva. Letošnje leto je prava katastrofa v pravem pomenu besede, ker bo premnogo gostilničarjev prisiljenih zaradi pomanjkanja blaga, odnosno previsokih vinskih cen, ki niso v nobenem razmerju z dohodki ogromnega, števila konzumentov — zapreti obrate. Vinogradniku je prepuščeno, da določa cene svojemu pridelku po zakonu o povpraševanju in ponudbi, dočim prihaja gostilničar v položaj, ko ne ve, kaj bi storil. Nahaja se pod pri-
Ob vstopu v zimo
Razgibane zunanjepolitične razmere, ; morajo številne občine v državi, med posebno pa zadnji začetek vojne med j njimi tudi v Sloveniji osnovati svoje
Italijo in Grčijo, kar ima svoje posledice tudi za nas, nam včasih, od časa do časa vzamejo sapo in tedaj stopajo gospodarska vprašanja nekoliko v ozadje. Toda to se nam samo zdi, kajti dejansko si nihče ne more zakrivati važ-
prehranjevalne urade. Isto velja tudi za vsa industrijska podjetja z nad 50 delavci, ki morajo osnovati svoje konzumne zajednice, kot se uradno imenujejo te nove ustanove. Smisel teh novih ustanov je iskati zlasti v tem, da zbirajo
nosti gospodarske osnove za vse nase , prihranjevalni uradi in konzumi večje
življenje in nehanje in si brez urejenih gospodarskih razmer ne moremo misliti, da bi res imeli uspehe tudi na drugih poljih človeškega udejstvovanja. Zaradi tega tudi zanimanje za gospodarska vprašanja ne popušča in nasprotno postaja vedno večje. Cene so danes v ustih skoro slehernega izmed nas in mnoga druga vprašanja stopajo pri nas v ozadje. Koristno bi bilo, če
tiskom visokih nabavnih cen in pod pri- 5 bi ob te]- priliki potisnili v ozadje tudi
tiskom nadzirajočega konzumenta, ki razumljivo na vse kriplje brani svoje interese. Če sledi gostilničar dvigu nabavnih cen, pride takoj v konflikt s sla-bo plačanim konzumentom, če pa posluša konzumenta, rine v brezppgojno lastno gospodarsko propast. Razumljivo, da ni položaj gostilničarstva prav nič razveseljiv, posebno še, ko ne najde prav nobenega razumevanja pri konzumentu, ki gleda v njem največjega krivca, namesto da bi se boril proti onim činite-ljem, ki po mili volji diktirajo cene.
Isto je tudi s prehrano. V gostilni naj bo jed bolj poceni, kakor v domačem gospodinjstvu, ker eden mora biti žrtev današnje neurejenosti, ki jo tolikokrat opazujemo v naši prehrani. Na enega se mora zliti srd prebivalstva, ki ne more s svojimi dohodki nič več priti do najbolj nujnih potrebščin. Vsa krivda pade torej na malega gospodarskega človeka, ki je prepuščen, da se bori in to brezuspešno proti producentu, na drugi strani pa proti brezvestnemu špekulantu. Le poglejmo, kaj se je dogajalo od lanskega septembra dalje v Banatu, kjer so si nekateri na račun najnujnejše človeške prehrane zaradi
= nagrabili težke milijone. Tem špekulantom, kakor tudi producentom ni nihče stopil na prste, temveč se je prepustilo, da se je samo kruh podražil za preko 100%, ne da bi pri tem še govorili o drugih življenjskih potrebščinah, kakor so jajca, mast, surovo maslo itd., torej predmeti, ki se rabijo v vsakdanjem življenju in ki postajajo vsled draginje dosegljivi le še najbogatejšim slojem.
Vse uredbe o brezvestni špekulaciji in o pobijanju draginje, o kontroli cen in različni pravilniki so bili izdani v tako dolgih presledkih, da so se stvorile cele kaste starih in novih špekulantov, ki so delali, kar se jim je pač ljubilo. Namesto, da bi se cene vseh življenjskih in industrijskih predmetov ustalile, popisale zaloge in racionirali predmeti, se je pustilo, da so temni elementi izkoristili to počasno urejevanje cen, iz česar sledi, da je	capljala za
razmerami in da jih ni znala v naprej preprečiti. Namesto, da bi ■- « tako usodnih trenutkih dirigirala življenje, je pustila, da so jo razmere vodile in privedle do takega strahotnega položaja, v kakršnem se nahaja naša prehrana. Z ozirom na pojave, da zmanjka naenkrat, n. pr. olje, sladkor, mast in celo moka, je jasno, da organizacija! prehrane ne deluje pravilno in da se na ta način ne bo nikdar zajezila draginja,, temveč bo ravno -organizacija kriva za dvig ponovnih cendn za še večje osiroma-%nje <Siega sloja, ki živi od rok do ust.
Na žalost moramo: z ozirom na vse to, kar se je od začetka vojne pa do
vprašanja, ki nas preveč razdvajajo, saj nam spori za ta vprašanja jemljejo mnogo delovne sdle, ki bi imela pametnejše uspehe, če bi bila usmerjena v plodonosno delo.
Razni znaki kažejo, da še nimamo računati s popuščanjem cen, kajti z denarne strani, pa tudi z blagovne strani še nismo odstranili vzrokov, ki so bistveno vplivali na razvoj cen v naši državi, kar smo že večkrat pojasnili či-tateljem. Le počasi prihajamo do spoznanja, vendar žal pri nas traja dolgo časa, da ukrenemo vse potrebno. Tako zaenkrat nič ne slišimo o našem notranjem posojilu, čeprav je že skrajni čas, da pride do realizacije tega posojila, ki naj zajame na novo nastalo kupno moč, ki je šla na inflacijska pota. Psihološki moment za razpis našega notranjega posojila, ki naj služi predvsem državni obrambi, je ravno, v sedanjih časih dan, ko se je pokazalo, da se je naš narod prebudil iz zavesti, da je popolnoma varen v sedanjem svetovnem vojnem požaru. Državna finančna politika mora izkoristiti sedanjo dobo v svojo korist.
Tudi na blagovni strani se vedno bolj povečuje poseg države v gospodarstvo. Država je začela urejati tudi one panoge gospodarskega življenja, kjer doslej ni bilo zadostne discipline državljanov in kjer hoče uveljaviti popolnoma svoje smernice gospodarske politike. Tako smo dobili zadnje dni uredbo o reguliranju prodaje blaga. V prejšnjih člankih smo zastopali stališče, da je potrebno, uvesti racioniranje, za vse enako, sedaj smo k temu pristopili vendar na indirekten način. Kajti uredba o reguliranju prodaje blaga določa, da se sme prodajati blago potrošnikom samo do običajnega obsega. Razmere bodo pokazale, če bo uredba izpolnila narodnogospodarske in socialne nade, ki jo polagajo vanjo. V zvezi s tem je tudi nedavna uredba, ki je določila, da si
zaloge živil, da jih potem v časih več- 1 jih motenj na blagovnih tržiščih, ne bo j treba dokupovati. Pri nas ljudstvo samo v ogromni večini ne zmore zbiranja zalog živil za daljšo dobo, to so storile lahko druge države, kjer so razmere drugačne, pa še tam ni moglo iti vse tako, kot so pričakovali. V zbiranju rezervnih zalog hrane vidimo predvsem smisel novih uradov, dočim je gotovo, da glede cen vse te akcije ne bodo imele onega pomena, kot jim to nekateri pripisujejo. Doseženi bodo seveda znatni prihranki, toda tej potrebi bi ae lahko izognili z izpremembo dosedanjega .načina financiranja državnih potreb, kar bi vplivalo na cene v smislu ustalitve, katero pričakuje ves svet.
Ze v prejšnji številki smo dejali, da si je banovina pri nas ustanovila svoj prehranjevalni zavod. Poslovanje tega zavoda postaja vedno bolj obsežno in sega na vedno bolj različna polja našega gospodarskega življenja. Naloga zavoda ni samo v zavarovanju preskrbe Slovenije, temveč tudi v prizadevanja doseči pravično razdelitev obstoječih količin na vse prebivalce naše banovine. Poleg tega pa bo zavod dobil svojo vlogo tudi pri izvozu in imamo že konkreten pri- j mer, da bo zavod skupno s sličnimi za- j vodi v državi organiziral izvoz fižola, ; kar je zaenkrat po našem mnenju bolj j načelne kot pa praktične važnosti. Raz- !
Ing. Ivo Zupančič, Ljubljana
Novo
Vsako leto se veselijb pravi ljubitelji dobre vinske kapljice na nov mošt, ki je, dokler je še v vrenju in še nekoliko sladek, prav prijetno rezka, zdrava pijača, prava privlačnost po gostilnah.
Domačih moštov priljuibijene portu-galke pa tudi belih moštov srečaš letos v gostilnah prav malo, pa še ti niso kaj posebnega. Dalmatinski mošti, v katerih je v pretežni večini vrenje popolnoma zamorjeno, so samo sladki in niso mošti v pravem in našem smislu besede.
Trgatev nas je -letos močno razočarala, tako kar se tiče kakovosti, pa tudi glede množine pridelka. Pa to ni čudno, če vemo, da so vremenske neprilike nagajale vinogradom vse leto. Pozimi hud mraz, ki je uničil premnogo rodnih očes,
širjenje poslovanja banovinskega prehranjevalnega zavoda je bilo pričakovati v današnjih časih dirigiranega gospodarstva. Kajti na Hrvatskem je postal sličen zavod institucija, ki je tudi svoje poslovanje izredno, razširil in če bi bili brez tega zavoda, bi marsikaj ne bilo mogoče izvesti z našim zavodom in bi to ostalo prepuščeno drugim privilegiranim zavodom v državi, ki nikdar ne bi tako mogli zagovarjati naših interesov, kot bomo to lahko storili sami.
Med dogodki zadnjih dni ne smemo na zadnjem mestu omeniti zvišanje prispevkov za socialno zavarovanje, ki je stopilo v veljavo dne 1. novembra t. 1. Ob tej priliki moramo ponovno postaviti zahtevo, da se čimprej izvede reorganizacija socialnega zavarovanja v naši državi v smislu čim večje decentralizacije, da bodo naši delodajalci in delojemalci po svoje gospodarili z nabranim denarjem v največjo korist zavarovancev na našem ozemlju z ozirom na prispevke, ki se bodo pobirali v Sloveniji. Če pomislimo, kako velike vsote daje socialno zavarovanje v Sloveniji sedaj centralni ustanovi v Zagrebu in da te vsote ne slutijo povsem potrebam zavarovancev pri nas, potem šele vidimo, kako velik odtok kapitala nam vsako leto jemlje možnosti za takšno udejstvovanje socialnega zavarovanja v Sloveniji, ki jbl nam bilo v večjo korist kot doslej.
V	zimsko dobo, vstopamo z mislijo, da nam je potrebno veliko dela, zlasti pa nam je v sedanjih časih potrebno veliko delati. I£&jti v delu ni samo gospodarski namen, temveč tudi socialna nota. Kajti v delu pozabimo .tudi na marsikatere nevšečnosti, ki nas tarejo, in vsako razpoloženje, ki je nasprotno veselju do dela, škoduje posameznikom, še bolj pa celoti.	D.	P.
vino
deževno vreme, ko je vinska trta eve-tela in so se grozdiči osipali, marsikje huda toča, povsod pa preko poletja deževno vreme in premalo toplega solnea, kar je povzročilo peronoaporo na, grozdju in marsikje vzelo še to, kar je pustila zima, na koncu pa še klavrna jesen, da grozdje ni moglo dozoreti in še gniti je začelo.
V	primeri z lanskim letom nam je Bog dal letos malo vina in še to je v glavnem zelo podpovprečne kakovosti.
Ker je malo vina, je povpraševanje po njem nenavadno živahno in tudi cene so nenavadno visoke. Videz je, da kakovost letos skoraj da ne igra nikake uloge pri nakupu; zadostuje, da je vino, pa se plača zanj1, kar se zahteva. Cena za prav navadna mlada vina (mo-
da so se vse uredbe in predpisi, ki so imeli namen zagotoviti zadostno in ceneno prehrano prebivalstvu izdajale pre-obzimo do onih krogov, ki so vso dobo našega državnega obstoja uživali vidno zaščito.
Če imajo merodajni činitelji namen ohraniti obstoj duševnega in delovnega proletariata, potem morajo zagrabiti tudi produkcijo in določiti za življenjske potrebščine pri izvoru cene, ki bodo odgovarjale zaslužku delavstva in na-meščenstva. One parasite našega gospodarstva, ki so ves čas živeli na račun siromašnih slojev pa je treba z vso energijo in z vso brezobzirnostjo izločiti iz naše družbe. Ne samo mi, temveč tudi drugi majhni gospodarski ljudje se nahajajo med mlinskimi kamni, ki jih
_	vrtijo producenti in brezvestni špeku-
danee dogodilo in se Še dogaja, trditi,1 g. lan ti, kar ne more voditi do srečnega
konca. Vse one navijalce cen žita, masti, koruze itd. naj se pokliče na odgovor in zapleni njihovo premoženje v korist prehrane onih oseb, ki so na milost in nemilost izročene stalno naraščajoči draginji. V organizacijo za prehrano pa naj pridejo osebe, ki imajo smisel do organizacijskega dela, kateremu je osnova red, kar pa pri nas primanjkuje.
Gostilničarstvo mora seči po samopomoči in mora podvzeti vse korake, da pride do nizkih nabavnih cen, pa četudi potom skupne nabave najpotrebnejših živil, ker mu bo le na ta način mogoče držati cene v obratih, ki bodo dosegljive gostom. Kakor poudarjamo že na drugem mestu, imajo naše gostilničarske gospodinje pri tem silno važno nalogo, da poskuša jo kolikor mogoče same producirati na lastnem zemljišču, ker bo ta pridelek brezdvomno mnogo cenejši, ka-
kor na trgu. Racionelno gospodinjstvo se mora uvesti v vsakem obratu, ker se bo sicer zaprlo v tem katastrofalnem letu ogromno število gostinskih obratovalnic. Rešiti pa je tudi treba vprašanje cen v gostinskih obratih od strani merodajnih činiteljev, da ne bo gostilničar izpostavljen stalnemu preganjanju od strani žandarmerije odnosno sodišč in da se nadzorstvo nad cenami v prvi vrsti posveti tam, kjer se cene delajo, t. j. pri produkciji in pa v preprodaji. Usodno bi bilo za našo bodočnost, če bi se tudi sedaj spregledalo zločine bogatih in če bi se lovilo in preganjalo male krivce, ki se borijo v resnici le za vsakdanji kruh.
Treba je v prehrani napraviti z vso energijo red, ker je bilo eksperimentov na račun majhnega človeka tudi w Miše razmere že preveč.
šte) se suče okrog 8 din, za boljše sortirana pa še več; slišijo se tudi cene okoli 12 din.
Ne bo odveč, če si malo od blizu pogledamo kakovost letošnjih mostov. Sladkorja, kot glavno sestavino, so imeli navadni mošti povprečno okoli 14.5%, boljši okoli 16%, pa tudi 18% in še več. Le-teh poslednjih je razumljivo bolj malo. Seveda so pa bili tudi mošti, ki so imeli samo 12% sladkorja.
Kakšno bo vino iz takšnih moštov glede alkohola? Približno se da izračunati odstotek alkohola v vinu, ako pomnožimo odstotek sladkorja v moštu z 0.62.
Naj sledi kratka preglednica:
% sladkorja	da	%	alkohola
12%	v	moštu	da	7.44%	v	vinu
13%	v	moštu	da	8.06%	v	vfilnu
14%	v	moštu	da	8.68%	v	vinu
15%	v	moštu	da	9.30%	v	vinu
16% v.moštu	da 9.92% v vinu
17%	v	moštu	da	10.54%	v	vinu
18%	v	moštu	da	11.16%	v	vinu
19%	v	moštu	da	11.78%	v	vinu
20%	v	moštu	da	12.40%	v	vinu
Glede alkohola bodo torej vina po večini bolj lahka, navadna namizna vina. To pa nas ne sme motiti, če v vinu ne iščemo samo alkohola, temveč predvsem to lastnost, da dima vino dober vinski značaj, da je harmonično, pitno, kratko da ugaja brez ozira na odstotek alkohola.
Nastane vprašanje, da-li lahko nastanejo letošnja vina taka, da tudi morejo ugajati? Zakaj pa ne; samo to lastnost morajo imeti, da niso prekisla.
Na podlagi številnih analiz moštov iz raznih vinorodnih krajev Slovenije lahko ugotovim to, da imajo le-ti pač precej več kisline nego lanski, vendar pa z ozirom na spredaj navedene neugodne okoliščine, v katerih je grozdje raslo in zorelo, kislina v splošnem še ni prehuda. Suče se povprečno okoli 12.5%o. Seveda so pa tudi moštd!, ki imajo še več kisline.
Popolnoma napačno pa je naziranje, da je mogoče prekisle mošte, torej take, ki imajo mnogo kisline, zboljšati s sla-jenjem, z dodatkom sladkorja v mošt in
jih na ta način napraviti užitne, uporabne. Sladkor namreč pri vrenju mošta prevre, se spremeni v alkohol in ogljikov dvokis, prvotna kislina pa ostane zaradi tega neizpremenjena, ostane Ista.
Prej navedene številke za povprečno kliislino se ni treba ustrašiti, ker se kislina v teku zime lahko prilično zmanjša. To naravno zmanjšanje kisline je treba podpirati v kletarstvu z vsemi sredstvi.
Pred vsem bomo mlado vino po končanem vrenju, ko se že drožje seseda na dno soda, večkrat premešali v teku kakih pet tednov.
Nadalje bomo mlado vino pretakali čim pozneje, še le v mesecu februarju ali celo v marcu, zato da nudimo bakterijam, ki razkrajajo kislino in katerim služi drožje kot hrana, za njih koristno delo čim več časa. Z nepotrebnim odpiranjem in zračenjem ne ohlajajmo kleti, temveč jo držimo kolikor mogoče toplo preko zime.
Vsled delovanja teh bakterij se lahko zmanjša kislina v najugodnejšem slučaju skoraj blizu za polovico. Kdor se malo razume na številke, kfii izražajo kislino, ho znal pravilno oceniti vrednost takega zmanjšanja. N. pr. zmanjšanje kisline od 12.5%o na 7%o pomeni, da imamo opraviti že z normalno kislino in vino ki sicer ni posebno alkoholno lin polno, je vendar s tem postalo harmonično in pitno ter more ugajati.
Za slučaj, da se kislina v vinu naravnim potom ne bi zmanjšala v dovoljni meri, je še ena možnost, da zmanjšamo kislino na umetni način z dodatkom čistega kalcijevega karbonata za kakih 2°/oo, za kar je treba dodati tega sredstva na 1 hi 134 g.
Ko se bodo mlada vina očistila, pač v pretežni večini še ne bodo harmonična proti spomladi pa bodo pri pravilnem ravnanju v kleti brez dvoma uporabna.
pise na položnici ter jih primerjajte s prejetimi plačilnimi nalogi in vsa plačila na podlagi davčne knjižice oziroma prejetih pobotnic. Preizkusite seštevka predpisov in plačil in odštejte plačila od predpisa, da se prepričate o pravil-nosti zahtevanega plačila. Ako zasledite j pri tem kak pogrešek, je treba to takoj ustmeno ali pismeno sporočiti davčni upravi, da se položnica popravL Sicer pa je treba plačati zahtevani znesek čim prej, da si ne nakopljete še nadaljnjih eksekucijskih stroškov in predpisa zamudnih obresti.
Le ako nikakor ne zmorete plačila celega terjanega zneska, vložite takoj dobro utemeljeno, z 10 din kolkovano prošnjo za odlog plačiia do gotovega termina oziroma za dovolitev plačevanja v obrokih. Pripomnimo pa, da se dovolijo roki oziroma obroki običajno naj-dalje do 31. XII., le v izjemnih slučajih tudi sicer čez novo leto.
Davčni svetovalec
Važna pojasnila za prijavo zgrhdarine
Od vseh strani dobivamo številna pismena in ustmena vprašanja o davčnih zadevah, kakor: zakaj nekateri še niso dobili plačilnih nalogov; drugemu je odmera ene ali druge davčne vrste previsoka in bi se rad pritožil, pa ne ve kako, da bi basi uspeh sigurnejši; tretji pogreša obračunske položnice za četrto četrtletje tekočega leta; četrti jo je že dobil, pa je skupni predpis davkov letos precej višji kakor preteklo leto ter bi rad vedel, zakaj; peti vprašuje po roku za vlaganje zgradarinskih prijav; šesti, kako naj jih pravilno sestavi, da si bo olajšal davčno breme itd. itd.
Vsem tem odgovarjamo za danes v splošnem — po strokovnjaku sestavljenem sestavku — o davčnih zadevah. Ako pa bi kdo želel, da se na njegovo vprašanje posebej pismeno ali pa v prihodnji številki »Vestnika« posebej odgovori, naj pošlje pismeno natančno formulirana vprašanja in popiše tudi vse za odgovor važne okolnosti.
Ljubljanskim in okoliškim članom kakor tudi drugim z dežele pa sporočamo, da preskrbimo na željo za ustmeni razgovor strokovnjaka, ki bo po potrebi enkrat tedensko, na primer ob sobotah od 4 do 6 ure popoldne osebno na razpolago v i*aši pisarni. Za drugo popoldneve pa povemo eventuelno tudi njegov naslov v svrho domenka, da se ali zglasi strokovnjak na njih domu ali pa re-flektanti pri strokovnjaku za sestavo različnih vlog. S seboj k takemu razgovoru je prinesti davčno mapo., v katero vlaga vsak previden davkoplačevalec vse davčnih zadev se tikajoče spise, kakor koncepte prijav, plačilne naloge, pritožbe, položnice itd. Člani, poslužujte se te naše davčne posvetovalnice!
Sedaj pa k stvari sami. Letos je odmera vseh davčnih vrat pri večini davčnih uprav zakasnela zaradi vpoklico.v osebja na orožne vaje. Sicer pa plačuje vsak davkoplačevalec do končne odmere tekočih davkov le obroke na račun istih po lanskoletni izmeri, oziroma približno toliko višje, v kolikor sta se s 1. I. 1940 povišala dopolnilni davek in pa posebni prispevek za narodno obrambni sklad.
Proti položnicam ni nobenega pravne-
ga leka. Pri posebnih očitno previsokih ali računsko pogrešenih položnicah naj se vsak prizadeti sam zglasi pril davčni upravi, kjer pove svoje pomisleke in eventuelno tudi zahteva novo pravilno položnico.
Ko pa dobi pravilni plačilni nalog za kako davčno vrsto in ako se mu zdi odmera previsoka, naj takoj ustmeno, ali pismeno prosi za odmemo podlago, da more eventuelno potrebno pritožbo pravilno utemeljevati, oziroma odmero uspešno izpodbijati. Pri prejemu plačilnih nalogov nikar ne pozabite takoj napisati dan .sprejema, ker sc od tega dneva računa tridesetdnevni prizivni rok. Ako prosite za odmerno podlago s posebno pismeno vlogo, se prekine prizivni rok za toliko dni, kolikor jih preteče od dneva vložitve prošnje za odmerno podlago pa do prejema odgovora na njo. Pri zgradarini naj se obenem poizve, s katerim stanovanjem se je primerjalo njegovo lastno stanovanje in s katerimi poslovnimi prostori njegovi lastni, ozirgma, če je morebiti ocenil najemno vrednost prostorov davčni odbor. Ko prizadeti to ugotovi, naj prosi najemnika stanovanja oziroma poslovnih prostorov, da mu dovoli ogled ter izmero teh primerjalnih prostorov. Le ako so najemnikovi prostori lepši, kcimfortnejši, prostornejši ali ako je uspeh obrata pri najemniku uspešnejši kot pri njem samem, ali pa, če so se primerjali poslovni prostori popolnoma različnih obratov med seboj, kakor na primer gostilničarski pro3tori z brivskim salonom ali mesnico ali ključavničarsko delavnico, naj pravočasno vloži pri davčni upravi pdismeno dobro utemeljeno in obrazloženo pritožbo, katero je kolkovati s 30 din in sicer tekom tridesetih dni po prejemu plačilnega naloga. Ako pa so njegovi lastni prostori lepši, oziroma njegov obrat uspešnejši, naj lepo molči, ker si sicer lahko nakoplje s pritožbo še zvišano odmero zgradarine.
Obračunske položnice za četrto četrtletje 1940 se že dostavljajo v vseh davčnih upravah oziroma se bodo dostavile še nekatere zakasnele v najkrajšem času. Dobro premotrite vse pred-
e«!
/mm*
''i • V. •> \
||L .....
Ne zamudite
30 dnevnega roka za vlaganjje pritožb proti odmeri pridobnine potom davčne uprave na reklamacijski odbor!
Zvišanje davkov ste povzeli že iz dostavljenih plačilnih nalogov samih. Marsikomu se je zvišala letos pridobni-na zaradi višje ocenitve čistih dohodkov iz obrata. Ako se niste pravočasno proti zvišani odmeri pritožili, je postala ta v tridesetih dneh pravomočna. Le v posebno utemeljenih slučajih se spregleda na prošnjo, prekoračenje prizivnega roka, toda največ za petnajst dni. Prošnjo za prekoračenje prizivnega roka je napisati takoj v uvodu vložene pritožbe. Ako je zadnji dan roka nedelja ali zapovedan praznik, je naslednji delavnik vložena pritožba še pravočasna.
Splošno povišan je od 1. I. 1940 dopolnilni davek, tako pri pridobnini kakor tudi pri zgradarini in pa posebni prispevek za narodno obrambni sklad, za katerega preračun je merodajen lanski celoletni predpis vseh državnih davkov brez doklad. Mogoče je bil tu pa tam tudi odstotek avtonomnih doklad, kar lahko poizveste pri davčni upravi.
Rok za vlaganje zgradarinskih prijav za !. 1041. je določen letos na čas od 1. do 30. XI., s tehtnim opravičilom na prijavi pa do vštetega 16. XII. 1940, ker je 15. XII. nedelja.
Da dosežete pravilen in primeren predpis zgradarine, je treba pred vsem prirjavo pazljivo in v vseh rubrikah pravilno izpolniti. S tem prihranite sebi in davčni upravi vse mogoče neprilike in napake. Ze prva, naslovna stran je važna. Zgoraj je napisati ulico in hišno številko hiše, za katero vlagate prijavo, naslov vašega stanovanja oziroma even-tuelnih solastnikov ali pooblaščenca pa spodaj. Ako imate več hiš, na primer: prvo v Ljubljani, drugo v Št. Vidu, tretjo na Bledu, je treba poslati prvo prijavo davčni upravi za mesto v Ljubljani, drugo davčni upravi za okolico v Ljubljani dm tretjo davčni upravi v Radovljico. Nekateri pobašejo kar vse prijave v eno kuverto ali pa napišejo na ovoj le: Davčni upravi v Ljubljani, ne pa tudi kateri, ker sta dve, to je posebna za mesto in posebna za okolico. Napisati je pri moških fizičnih osebah zaradi pravilne odmere samskega davka rojstno leto, stan (samec, oženjen, vdovec itd.), število otrok, dalje zaradi pravilnega predpisa prispevka za narodno obrambni sklad, kakor tudi samskega davka natančne deleže eventuel-nih solastnikov (na na K, na K in podobno), ker se odmerja posebni pri-
Višek užitka pri kosilu
ni znabiti kaka posebno rafinirano pripravljena jed, ampak občutek, kadar vstanete od mize. Zgodi se, da od z vsemi mogočimi slasticami obložene mize vstanete vendar nezadovoljni. Želodec Vam stavka, in prebavni aparat Vam narekuje, da nekaj ni v redu. - Tu morate napraviti zopet red ! Dobro sredstvo za dosego je naravna Rogaška slatina. — Pijte pred in po kosilu po en kozarec in po možnosti tudi zjutraj na tešče, pa bo Vaša prebava kmalu zopet v redu. Lahko bodete zopet brez skrbi jedli kar Vam tekne.
- Pri mizi naj torej nikdar ne manjka Rogaška slatina !
spevek od na vsak posamezni delež odpadajočega davka posebej. Zaradi pravilne odmere dopolnilnega davka je navesti v zadnji rubriki na prvi strani vse svoje hiše na območju iste davčne uprave.
Pred sestavo notranjega dela prija,ve preberite pazljivo ne samo enkrat ampak dvakrat vseh trinajst točk pouka
na prvi strani prijave in se ravnajte točno po njih. Posebno pazljivo izpolnite notranji del prijave, da se ne boste pozneje jezili, ko bo pomota že napravljena. Merodajna je najemnina, ki ste jo prejeli za november tekočega leta, množena z 12 meseci. Prijave napravite in vložite takoj in ne šele zadnje dneve novembra, da se izognete gneči in čakanju pri davčni upravi. Rubriki 4—6 veljata za zgradbe, ki ne .uživajo več začasnih davčnih olajšav, rubriki 10 in 11 pa za hiiiše s še veljavnimi začasnimi davčnimi olajšavami. Rubrike 1, 2, 3, 5, 7, 8 in 9 pa so skupne tako za prve kot za druge, ako se le rubriki 4. in 10. pravilno izpolnita in da se na koncu prijave navede še termin, do katerega uživa zgradba, oziroma del zgradbe začasne davčne olajšave.'
Prostore (delavnice, skladišča, pisarne in slično), ki služijo za izvrševanje kakega obrta je navesti na posebno črto in napisati namesto ocenitve pripombo: prosto po čl. 32. t. 7. Zakona o. neposrednih davkih, pri popolnoma brezplačnih stanovanjih delavcev v lastnem obratu pa: prosto po čl. 32., t. 16. Zakona o neposrednih davkih. Trajna davčna prostost velja le za one obrtne prostore, ki so ali v isti zgradbi ali najbližji bližini zgradbe, kjer se obrat izvršuje, to je, kjer je delavnica sama. Med trajno davka proste obrtne prostore pa se nikdar ne vštejejo.: prodajalne, trafike, mesnice din slično, še manji pa gostilniški prostori ali hotelske sobe, ker spada gostilniški obrat med trgovske posle in ker za »hotelske industrijo«
Domača žganjarna in destilacija
f f
ML EH
• f
Velika zaloga vseh vrst pristnega domačega žganja, raznih likerjev, ruma, malinovca, vermoutha itd. na drobno in na debelo. • Dobro blago! - Nizke cene!
IVAN ZALETEL
Telefon štev. 7 1
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
Pozor!
Če želite govoriti v zvezni pisarni z davčnim svetovalcem, prijaviti svoj prihod najmanj dva dni preje. Razgovor mogoč le popoldan.
niso dani zakoniti pogoji za priznavanje trajne davčne prostosti po čl. 37. t. 7 Zakona o neposrednih davkih, to je za industrijske (tvomiške) svrhe.
Pazite, da bodo vsi najemniki v določeni rubriki z lastnoročnim. podpisom potrdili pravilnost prijave, ker ima sicer davčna uprava določiti v nasprotnem primeru najemno vrednost prostorov s primerjanjem odnosno z ocenitvijo po, davčnem odboru. Ne pozabite na koneu lastnoročno podpisati) prijave vsi solastniki zgradbe, oziroma priložite vsaj pooblastila solastnikov, ako podpi-
še prijavo, le eden izmed njih, odnosno , le upravitelj hiše.
Pri ocenitvi sob za prenočevanje tujcev je napovedati, upoštevaje število nočnin in čas oddajanja ter krajevne najemninske razmere, krajevne običajne najemnine praznih hotelskih sob. Pri ocenjevanju najemne vrednosti gostilniških prostorov ni1 upoštevati le kakovost in število prostorov temveč tudi lego in s to združen uspeh obratovanja, ker je uspeh obrata dostikrat v zakotni dalmatinski špelunki večji kot pa v lepi moderni restavraciji. Napovedujte pravilne najemnine, ker daste z nepravilnimi prijavami nabasan revolver v roke ovaduhom, ki vas potem strašijo z njim in ob prvi mogoči priliki tudi ovadijo davčni upravi, da si prislužijo Judeževe groše, vam pa povzročajo, neprijetne sitnosti in izdatno denarno, v gotovih težjih pa po noveliranih zakonitih določbah celo zaporno kazen.
Varčujte z živili
Letošnjo pomlad smo hoteli priobčiti članek v katerem smo priporočali naj-skrbnejšo obdelavo tudi najmanjšega dela zemljišča, ker smo predvidevali težkoče v prehrani. Tega članka pa nismo objavili, ker smo se bali, da se nam ne bi predbacivalo širjenje strahu in pesimističnega gledanja med ljudstvom. Danes, ko vemo, kako je s prehrano in smo prepričani, da bodo težave prihodnje leto še hujše, zato ni odveč, če spregovorimo nekoliko besed — o varčevanju z živili. Te besede govorimo predvsem našim gostilničarskim gospodinjam.
Naše načelo mora biti: dobra in zadostna prehrana, nikakor pa se ne sme tratiti živil, da ne povečamo pomanjkanja in da se čuvamo nepotrebnih izdatkov. Sestava obedov in večerij naj bo enostavna. S tako hrano je namreč zadovoljen naš človek, ki ni razvajen. Naročila za obede, večerje in bankete naj se plačajo v naprej. Ne kuhajte več, kakor je potrebno. Ne dopuščajte, da gosti spreminjajo menu-je. Pridelajmo v svojem gospodinjstvu kolikor mogoče dosti živil, redimo male živali, n. pr. zajce, perutnino itd. Vsi odpadki iz kuhinje naj se temeljito izkoristijo, ne zavržimo niti drobtine. Pri večjem gospodinjstvu ne pozabimo na svinjerejo.
HOTELIRJI IN GOSTILNIČARJI!
Nabavite si za Vaše goste
planinsko cvetlični med
ic v MEDARNI
LJUBLJANA - Židovska 6	®
katera Vas najbolje postreže
V	zimskem času bo torej dovolj časa za razmišljanje, o tem, kakšne za prehrano najbolj koristne poljske sadeže bomo posejali in posadili, kako bomo iz- ; rabili do popolnosti vrt, katerega smo do sedaj zanemarjali ali pa smo gojili le cvetlice, katere bodo morale za časa prehranjevalne krize odstopiti prostor solati, ohrovtu, špinači itd. Ne pozabimo tudi na tople grede. Mnogo je zanemarjenih in neobdelanih njiv, zato se naj vzamejo ta zemljišča v najem, da se vseje odnosno vsadi pšenica, koruza, krompir, repa, korenje itd. Naše gospodinje naj si torej napravijo prvenstvo v korist svoje družine in nadaljnega vzdrževanja gostilniškega obrata teme- ( ljit načrt smotrenega gospodarjenja v svojem gospodinjstvu. Cim več bomo pridelali in čim več bomo zredili na lastnem posestvu in z lastnimi močmi in čim bolj bomo štedili z živili, tembolj bomo brez skrbi v bodočem letu.
Pripravimo pa si že danes potrebno izbrano in očiščeno semenje, gnojila, | pripravimo orodje, da imamo na spo- I mladi vse takoj pri roki, ker ni izgle- i dov, da bodo cene nižje, kakor so danes. !
  '
Koliko gostilničarjev gre na letni dopust in odmor? 1 do 2°(0!! Vsi drugi pa se mnčijo in delajo brez ozira na zdravje !___________________________________
Gospodinje in njihove hčerke, ki do-sedaj še niso pravilno izkoriščale vrtov in so jih celo zanemarjale, naj se posvetujejo z onimi gospodinjami, ki imajo urejen in negovan vrt in naj iščejo nasvetov tudi pri kmetijskih referentih. Zanimajte se za vsa vprašanja vrtnarstva, sadjarstva in reje malih živali, zato pristopajte k Društvu sadjarjev in vrtnarjev in k Društvu rejcev malih živali!
Geslo naj bo: Iz lastnega vrta se mora prihodnje leto dobiti preko spomladi, poletja in jeseni vse, za gospodinjstvo potrebno sočivje!
Prodaja vsakovrstnih rib
Državno dobro-Belje razpošilja tudi v majhnih količinah raznovrstne ribe
Pristna in priznano pitna
HALOŠKA VINA
Zato vsaj doma pijte
Radenski zdravilni vrelec
C? V
tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo, kije obenem zdravilna za mnoge bolezni
srca, želodca, jeter, žolča, lcdvic, razne katarje in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev.
Dne 1. novembra 1940 uradno ugotovljene tržne cene v Ljubljani in Mariboru
Cene: v Ljubljani v Mariboru
Tujsko - prometna konferenca na Bledu
Ob odlični udeležbi tujsko prometnih interesentov, zastopnikov železniške in poštne direkcije ter Zbornice TOI, kakor tudi naše zvezne organizacije se je vršila dne 14. novembra v Park-hotelu na Bledu celodnevna konferenca, ki je razmotrivala vsa vprašanja, ki se tičejo povzdige našega turizma.
Razpravljalo se je o sanaciji hotelirstva, kjer so se iznesle tudi zadnje informacije v pogledu tega vprašanja, ki dajejo upanje, da bo ta, za hotelirstvo pereča zadeva očividno v najkrajšem času zadovoljivo rešena. Mnogo se je razmotrivalo tudi glede ureditve železniškega, avtobusnega, cestnega in poštnega prometa, kar pa naravno odvisi od raznih predpogojev, ki so več ali manj zaradi obstoječih prilik težko izvedljivi. Govorilo se je tudi o asanaciji turističnih naselij, o moderni propagandni službi in c cenah ter o prehrani v gostinskih obratih.
Zastopnik zveze je priporočal, da se posebno vprašanje cen in prehrane zaradi draginje in težke preskrbe s poedi-nimi živili temeljito prouči. Nemogoče bo gostilničarju pri tei prehrani držati dosedanje cene, kar zna usodno vplivati na nadaljni razvoj turizma. Zaradi tega bi se morala ustanoviti količina in obseg obrokov s tem, da se opusti iz me-nujev predjela in deserte, katere bi se moralo posebej naročiti in plačati. Prehrana naj bi odgovarjala prehrani, ki jo ima meščanski človek v svojem lastnem gospodinjstvu. Danes je nemogoče pri teh cenah zahtevati od gostinskega podjetnika, da bi dajal toliko obrokov, kakor je bilo dosedaj v navadi, ker bi se morale cene sicer dvigniti na tako stopnjo, ki bi jih večina srednjega sloja ne zmogla. Končno pa bi se morali gostilničarji privaditi temu, da ne bi dopuščali poljubno menjavo menujev, ker se prečesto dogaja zaradi prevelikega , kruhoborstva v naših obratih.
priporoča cenjenim gostilničarjem
VINARSKA ZADRUGA V PTUJU
Predmet	Količina	Din	Din
Goveje meso I. vrste kg	16-18	16—18
»	11.	»	»	13-15	13-15
»	»	III.	»	»	—	12
Jezik	»	18	12-26
Vampi	»	10	8—10
Pljuča	»	6	5	6
Jetra	»	14	8-14
Ledvice	»	16	12—16
Možgani	»	20	10—16
Loj	»	6-14	7-12
Telečje meso I. vrste »	18	16	-18
»	»	II.	»	»	14—16	14—16
Jetra	»	14	14-22
Pljuča	>15	—
Aložgani	»	7	16
Ledvice	»	16	—
Ledvična pečenka	»	—	16—20
Svinjsko meso I. vrste »	18 —24	20 —22
»	»	II.	»	»	—	—
Pljuča	»	8	—
Jetra	»	15	16
Ledvice	»	19	18
'Glava	»	9	10
Mast	»	28	26-30
Prekajena glava	»	—	12—17
Slanina	»	23-25	23-24
Salo	»	26	24
Klobase krakovske	»	30—35	30	45
Hrenovke	»	28—30	24—30
Posebne	»	25—30	22	—30
Safalade	»	28-30	22-30
Tlačenke	»	16—20	30
Prekajena .slanina	»	25 — 30	24—35
Piščanec	kom.	16—50	par 28—70
Piščanec zaklan	»	32—36	28
Kokoš	kom.	25-40	25—36
Kokoš zaklana	»	27-30	24	-25
Raca	kom.	25-35	,18—24
Gos	»	30-50	50-65
Sardele	kg	18	15—18
Cipli	»	28	22
Mleko	liter	2—2.50	3—350
Maslo presno	kg 36 - 40 34— 40
Maslo čajno	»	44—48	44—50
Sir trapist	»	28 -34	22-40
Jajca	kom.	1.75—2	1.50—2
Kruh enotni	kg	5.25	5 25
Kruh črni kmečki	»	—	5.50
Drobtine	»	—	16
Jabolka	»	4-10	5-12
Grozdje	»	10—18	12—18
Hruške	»	8 20	10-16
Orehi celi	»	12	14—16
Orehi luščeni	»	36—40	42—44
Limone	kom.	0.75—1	0.75—1.50
Kostanj	kg 5—8	4—5
Mandeljni	»	40 — 80	38—64
Vino belo novo	liter	15 —18	14—16
V	no belo staro	»	15 — 18	14—18
Vino rdeče	*	14	>	—
Vino črno	*	15—18
Pokalica	kom.	2 2.50	2.50
Žganje	liter	30— 36	28 36
Čaj	kg	250-300 200-500
Kava Rio	»	84-92	76-96
Kava pražena la	»	120—132 104-136
Kava pražena Ha	* 108—220	96 — 108
Sladkor kristal	»	16	15.50
Sladkor v kockah	»	18	17.50
Riž	»	16-18	11-16
Vinski kis	liter	4-5	3—8
Navadni kis	»	2 50- 3	2—3
Poper cel	kg:	90 110 80-150
Poper zmlet	»	90—110 88 150
Rozine	»	26—33	14-36
Testenine jajčne	»	16—20	14—25
Testenine navadne	»	10—14	10-14
Kaša	»	6.50-7	7
Moka enotna	,	»	5	4.70—5
Moka ajdova la	»	8—9	8
Ržena moka	»	5.50 6	5.50-6
Zdrob koruzni	»	6 7 4 50 - 6 50
Solata glavnata	»	6 kom. 0 50 —1 50
Solata endivija •	»	6	» 0.50-1.50
Cvetača	»	6 7» 1.50 — 10
Čebula	»	1.50—2	2 3
Česen	>	8-12	8-12
Kolerabe	kom.	1 kom. 1
Špinača	kg	4 kup 1
Zelje kislo	»	3—4	5
Ohrovt	»	2 kom. 0.50—2
Krompir	»	1.50—2	1.60
Repa kisla	»	3	3
Drva trda	m3	145—160	175
IZREDNA PRILIKA
V	lepem in velikem mestu Slovenije z jako razvito industrijo se proda zaradi opustitve poklica stara izborno idoča gostilna z obširnim senčnatim gostilniškim vrtom in modernim, novim enonadstropnim stanovanjskim poslopjem. Letošnja potočnja 200 hi. Potreben kapital cca 600.000 din. Samo resni kupci naj pošljejo svoje naslove na upravo »Gostilničarskega vestnika« v Ljubljani.
IŠČEM GOSPODINJO
Sem gostilničar in trgovec, nezadol-žen, v prijaznem zelo prometnem kraju Slovenije. Za vodstvo gospodinjstva iščem izobraženo, pošteno od 35 do 40 let staro žensko, prijetne zunanjosti, Id ima veselje do gospodinjstva in kateri bi nudil brezskrbno življenje. Izključene niso učiteljice itd. Ponudbe pod »Brezskrbni dom«, s sliko, na upravo »Gostilničarskega vestnika« z opisom dosedanjega življenja. Tajnost častna zadeva, Sliko vrnem.
ŽENITEV
Gostilničar in trgovec s krasnim posestvom ter dobro idočim podjetjem, išče v svrho ženitve skrbno in pošteno ženo, ki' ima veselje do mirnega doma. V poštev pridejo le osebe z neoma-deževano preteklostjo, v starosti od 40 do 45 let. Ponudbe s sliko in ostalimi podatki pod »Harmonija« na upravo Gostilničarskega vestnika v Ljubljani. Tajnost zajamčena. Slika se takoj vrne.
«1 !!■■■ !■—P——WM—M8BB
daljši vsestranski razpravi do soglasnega zaključka, in bo potemtakem v najkrajšem času izdana po g. banu posebna odredba, ki bo urejala do nadaljnjega minimalne mezde naših uslužbencev. V prihodnji številki bomo odredbo v polnem obsegu objavili ter jo zaradi lažjega razumevanja poljudno raztolmačili.
—	Anketa za ureditev minimalnih mezd v gostinski stroki. Dne 18. novembra ob 10. uri dopoldan se je vršila na banski upravi anketa med zastopniki delodajalske in delojemalske organizacije, za ureditev minimalnih mezd v gostinski stroki. Pri tej anketi je prišlo po
Nova gostilna v Novem mestu na vidiku
Pod gornjim naslovom smo objavili
v »Gostilničarskem vestniku« št. 8., X. letnika z dne 20. oktobra 1940 na str. 3, v četrtem stolpcu in na str. 4. v prvem stolpcu, članek, za katerega pa smo | prejeli popravek, ki ga v smislu čl. 26. zak. o tisku objavljamo:
POPRAVEK:
Ni res, da bi Zorc Jožefa iz Prečne ali Stične nameravala vzeti pošlo vodki-njo v gostilno, glede katere je vložila prošnjo za podelitev koncesije, ampak je prosilka Zorc Jožefa iz Velikega Gabra kupila hišo in prosila za koncesijo zato, da bo sama v njej izvrševala gostilniško obrt, brez kakšne poslovodki-nje. Ni res, da bi v razdalji 300 m bilo na tem mestu sedem gostiln, ampak je prva od zadevne oddaljena skoraj 300 m. Ni res, da bi v tej gostilni kdorkoli izvrševal gostilniško obrt brez dovoljenja, ampak je vodila gostilniško obrt Fischer Alojzija, ki je imela v podjetju vedno nadzirano pomožno moč, prijavljeno v bolniški blagajni Ni res, da bi predmetna gostilna ne bila potrebna, ampak je res obratno, da se je v isti hiši vršila gostilniška obrt že dolga leta in da je to v predmestju Novega mesta prva gostilna, ki ima tudi hlev in javno tehtnico. Ni res, da je v Novem mestu že 34 gostiln, ki komaj životarijo, ampak jih večina med njimi uspeva, nekatere celo dobro.
Z odličnim spoštovanjem Zorc Jožefa.
Veliki Gaber, dne 14. novembra 1940.
Pivovarna
los. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO NAJBOLJŠE KVALITETE
v;
»rn—kii
m
Poštarica Ivanka
Nekje živi poštarica Ivanka, ki vestno opravlja svojo poštarsko službo in ki je celo tako marljiva, da še v prostem času ne miruje in se posveča gostilniški stroki.
Da pa ostane poštarica še naprej poštarica in da ji ni treba nad gostilno razobesiti svoje gostilniške firme si je uredila zadevo tako, da ima njena sestra, ki živi najmanj 200 km oddaljena od svoje gostilne gostilniško koncesijo, za poslovodkinjo je prijavljena druga sestra, dočim izvršuje tretja sestra, to je namreč naša poštarica Ivanka, dejansko gostilniško obrt.
Mi smo na to poštarico Ivanko, ki je kakor se vidi silno spretna in polna trgovskega duha ter pridobitvenih teženj — že opozorili oblastva, vendar nismo od obrtnega oblastva dobili še do danes nikakega odgovora, kakor bi se tudi pritožba na finančno oblastvo kmalu izgubila med zaprašenimi spisi arhiva, ki bi se nato po petih letih, kakor je to pač za življenje aktov predpisano, za večne čase in v dobro ime poštarice Ivanke uničila.
Čudimo se le pozornim očesom tam-
kajšnjih nadzornih organov, ki smatrajo tako obrtno kritje in prestopek točilnega pravilnika za dopustno in polagajo očividno, kakor se vidi iz nekega uradnega spisa največjo verjetnost na izjavo gdč. poštarice Ivanke.
Gdč. poštarici Ivanki prav toplo priporočamo, da naj si v prostih urah poišče druge zabave in tudi drugega o-krepčila, kakor pa da šušmari gostilničarski obrti, s katero jo vežejo le sorodstvene vezi s koncesijonarko in s preplašeno poslovodkinjo — svojo sestro, s katero ne živi v prav prijateljskih odnošajih. Kako dela potem gdč. poštarica Ivanka s svojo sestro poslovodkinjo obračune njenega gostilniškega poslovanja, kakor to trdi uradni spis, si v resnici ne moremo predstavljati. Gg. organe finančnega in obrtnega oblastva pa vljudno naprošamo, da tej skrivalnici posvečajo najmanj tolikšno pozornost, s kakršno mi zasledujemo nadaljni razvoj tega za gdč. poštarico Ivanko lahko precej opasnega izigravanja predpisov.
Mi nismo sicer nobeni preroki, pač pa se lahko pripeti, da bodo zaradi obrtnega kritja kaznovani koncesijonarka, njena navidezna poslovodkinja in de-
janska gostilničarka — poštarica Ivan- 1 ka, ki bo imela potem najbrže opravka še z neko drugo oblastjo. Kakšno veselje pa bo imela nad njo davčna uprava, pa se naj izvoli poštarica Ivanka nujno informirati pri tamkajšnji finančni kontroli.
Raznoterosti
— Kakšne merice si bomo lahko nabavili? Uredba o mericah za tekočine v gostinskih obratih predvideva kovina-ste in steklene merice. Zvezna uprava je poskušala priti do steklenih meric, da se izognejo gostilničarji stalnemu žigosanju istih, vendar jih steklarna ne more izgotoviti zaradi' premajhnega naročila. Pocinjene merice so pa tako drage, da je najbolje, če si gostinstvo omisli emajlirane merice, ki jih dobavlja tovarna Westen v Celju. Seveda se morajo te merice žigosati tudi vsako drugo leto. Končno še pripominjamo, da so merice potrebne le za one gostinske obrate, ki ne prodajajo tekočin izven svojega obrata. Naše prošnje in predlogi pri Osrednji upravi za mere v Beogradu za odpravo teh meric so ostale brezuspešne, ker se iste zahtevajo tudi v drugih državah.
— Strokovni tečaji za pravilno izkoriščanje gostilniških vrtov in gojenje zelenjave. Zvezna uprava namerava prirediti tekom zime enodnevne strokovne tečaje za gojitev zelenjave in pravilne obdelave gostilniških vrtov na katerih bi predaval referent za vrtnarstvo pri kri banski upravi g. ing. C. Jeglič. Tečaji bi se vršili v krajih, kjer bi se prijavilo najmanj 30 tečajnic ali tečajnikov. Pozivamo združenja, da prijavijo takoj zvezni upravi te tečaje z obvezno izjavo, da se bo tečaja udeležilo najmanj 30 gostilničarskih gospodinj odnosno članov gostilniških družin. Izpod tega števila tečajnikov se tečaji ne bodo vršili in bi moralo v takem slučaju nositi vse stroške pristojno združenje.
— Zborničnih volitev ne bo. Kakor
smo doznali, bo v najkrajšem času izdan odlok o ustanovitvi samostojne obrtniške zbornice za dravsko banovino, nakar se bo izvršilo imenovanje v zbornični sosvet Zbornice za industrijo in trgovino. Zaradi vladajočih razmer ni torej pričakovati zborničnih volitev.
— Kdaj stopi zakasnjen občinski proračun v veljavo? Občinski proračun postane pravno veljaven šele z odobritvijo višjega oblastva, za občane pa obvezen z dnevom razglasitve. Če je bil tedaj občinski proračun n. pr. 11. junija razglašen na krajevno običajen način, potem je 11. junij oni dan, s katerim je občinski proračun postal za občino in za občane obvezen. Do tega dneva pa je veljal še stari proračun.
— Podražitev sladkorja, olja iti usnja. Kakor poročajo, bo znašala cena sladkorja franko kupčeva postaja brez skupnega davka, in sicer za kristal 1330 din in za kocke 1495 din za 10(1 kg. Potemtakem se bo sladkor v prodaji na drobno podražil približno za 2 din pri kg. Jedilno olje bo odslej po 26 din liter. Tudi usnje se je silno podražilo. Kg podplatov, ki je pred tedni stal še' 75 din, stane danes 135 din.
— Prodaja piva na Španskem. Na Španskem se je zopet začela prodaja piva. Cena 1 litra znaša 1.30 pezetov ali ca. 4.50 din.
— Na Bavarskem je 45.000 gostinskih podjetij.
— Prva kavama v Pragi je bila odprta leta 1706. v Dominikanski uliei. Kava se je kuhala na orientalski način. Bila je namreč gosta in trpka, kar pa Pražanom ni ugajalo. Zato so dodajali h kavi košček sladkorja, katerega so prigrizovali. V tem času je bila v kavarni vpeljana tudi igra »Tarok«. Na steni so tedaj že viseli časopisi. Ker pa tedaj še ni bilo dnevnikov je visela v kavarni velika črna deska, na kateri so bili napisani vsi važni dogodki iz Prage in okolice in celo iz daljnih krajev, šaj so novice prinašali popotniki, ki so prihajali iz drugih dežel v Prago in se zbirali v tej kavarni.
D	E L N I	S K	A
D	R U Ž	B	A
P	IVOVA	R N	E
„u m o n“ • ku u b hj a rm
PRIPOROČA SVOJE IZBORNE IZDELKE:
SVETLO IN ČRNO
union pido
v sodih in steklenicah vsem cenj. gostom in gostilničarjem
#
Z odličnim spoštovanjem
Delniška družba pivovarne
»*
umoir kuuBkjfliifl
rtr h. 7.^.»	T	OUn:	Jorin	Kladnik.	—	Za	Ustnika:	»Zveza	*druž.	gostil,	obrti	drav.	banovine	v	Ljubljenk:	Perc	KaroL	—	Oba	v	Celja.