LfSTEK V Spisal I v a n K e 1 c. Ne samo z ozirom na to, kar veleva že šolski zakon, katerega točno izvrševanje smo prisegli v svojem delovanju, tudi ne glede na to, da nam odlok okrajnega šolskega sveta predpisuje in naročuje gojiti patriotično čuvstvo iskrene ljubezni do svoje domovine ter čuvstvo vdanosti do Najvišje vladarske rodovine; nego čuvstvo natančnega izpolnjevanja svojih dolžnosti, kot vzgojiteljev nadebudne mladine nas veže, da z vsemi močmi in pri vsaki priložnosti gojimo in zasajamo1 vzvišeno čuvstvo patriotizma v nežna, za vse občutljiva srcai v vzgojo nam odločene mladine. 2e navadni naravni inštink^ vleče ptico vedno najbolje v tisto gnezdo, kjer se je zvalila, in celo petelin — kakor znano — brani domače dvorišče ali do skraijne onemoglosti ali do popolne zmage nad napadajočim ga sovražnikom. Ako že tedaj neumna žival ljubi in brani svoj domači kraj, koliko bolj se mora to javiti pri človeku, ki je obdarovan s pametjo in razsodnim umom! Kakor vsa čuvstva v nedolžnih mladih srcih, ki imajo hrepeneti po vsem blagem, lepem in dobrem, tako se mora harmonično z drugimi čuvstvi vzgajati čuvstvo tieskaljenega patriotizma, t. j. čuvstvo iskrene ljubezni do rojstne grude, do naroda, do skupne države, kakor tudi ljubezen, vdanost in popolno pokorščino do preljubega vladarja kakor do vse Najvišje vladarske rodovine. 2e čuvstvo nepristranske hvaležnosti nas mora vse navdajati do presvetlega vladarja, ki žrtvuje ves čas svojega dolgoletnega, mukotrpnega vladanja vse svoje življenje, dejanje in nehanje v dobrobit svojih podložnikov brez razlike vere in narodnosti Ni ga menda kraja v vsej Avstriji, ki bi: ne mogel svedočiti o blagi darežljivosti preljubega vladarja; Njegovo blago srce mu ne dopušča, da bi v sili ne pomagal izdatno in takoj, in o Njem se mora reči, da kdor hitro da, podvojeno da. — Da nam bo mogoče uspešno vzgajati čuvstvo iskrene ljubežni do rojstne grude, domovine in vse očetnjave pri mladini, jo vodimo v krasno ustvarjeno prirodo, pro-učavajmo z deco nieno krasoto in milino, razkazujmo ji raznovrstnost in edinstveno delovanje stvarstva božjega na licu mesta; poudarjajmo ji neprestano, kako je roka stvarnikova modro uredila vse, da lahko služi v dobrobit posameznikom, kakor vsemu človeštvu; k vsemu temu je podaril Vsemogočnik edino človeku pravo pamet in razsodnost, kar mu je na pomoč, da vse te stvarnikove darove obrača lahko v svojo korist, ako se le hoče posluževati navedenih duševnih darov božjih. V šoli sami negujmo čuvstvo patriotizma z naučenjem in jedrnim pojmovanjem narodnih pesmi in berilnih sestavkov, nahajajočih se v raznih šolskih čitankah in drugih knjigah. Učimo mladino zraven domoznanstva in zemljepisja spoznavati zgodovino preteklosti, hudih bojev, junaških činov, neustrašenih borilcev rojstne zemlje, navdušujmo jo k živemu patriotizmu s pevanjem narodnih pesmi itd. Ni skoraj predmeta, kjer bi se nikoli ne primerila prilika, da bi se ne moglo vzgajati čuvstvo iskrenega patriotizma; odvisno je to le od učitelja-vzgojitelja samega, da o pravem času porabi, in sicer prav izdatno, dotično priliko. Sedanji dogodki grozovite svetovne vojne nas skoraj vsakodnevno osvedočajo, koliko domotožja se izliva v preprosto pisana pisma po onih, ki so primoTani živeti daleko od svojih v tujih državah. Akoravno se jim tuintam ne godi še prehudo, nego časih celo udobno, vendar tožijo, kolikor morejo in smejO' po svojem Ijubljenem domovju in svojcih, s katerimi so živeli poprej toliko časa skupaj in ki se poznajo celo od zibeli. Rekli bi, da jih k temu domotožju sili že njih naravni čut, ali smelo tudi lahko trdimo, da izvira ta ljubezen tudi — in sicer ne v najmanjši meri — od vzgoje patriotizma v šoli. Šola je vedno, od tistega časa, ko se je učiteljstvo duševno dvignilo, storila v tem smislu svojo dolžnost, česar ne opusti in ne bode opustila nikoli, dobro vedoč, da človek brez iskrene ljubezni do domovine in svojega naroda niti ne spada v človeško družbo, vsaka žival je v tem oziru plemeniteja od takega nezavedneža, tak postane in ostane moralna propalica, ki se nam ga je vedno ogibati. Kdor ljubi svoj dom v ožjem smislu, ga bo ljubil tudi v širjem. Vsak razumen človek mora izprevideti, da je telo brez glave mrtvo; pri vsakem še tako majhnem gospodarstvu mora biti glava, t. j. gospodar-poglavar, katerega ukazom se morajo uklanjati vsi, drugače gre vse gospodarstvo rakovo pot — na nič. Ako je poglavarja že majhnemu gospodarstvu neobhodno treba, koliko pomembnejše je šele stališče tako velikega gospodarstva, kakor je država! Da je šola to velevažno stališče najvišjega državnega poglavarja dobro spoznala, svedočijo najbolje razmere sedanje svetovne vojne. Kdor se je le količkaj bavil s politiko — do česar ima vsak državljan pravico — ve dobro, kakšni strankarski prepiri so bili ne samo med posameznirni strankami, negO' med celimi narodi vse države. Da je stvarna tekma, zasledujoča realiziranje ali uresničenje najvišjega smotra v dobrobit človeštva potrebna in koristna, uvidi vsak trezno misleč človek, kakor je osebnostni prepir razdirajoč in kvarljiv, razvidno je vendar, kako hipoma so prenehali vsi ti prepiri, ko je naš sivolasi vladar poklical svoje podložnike v boj za čast in obrambo premile domovine! — Ni duha, ni sluha o poprej se pikro vršečih prepirih, na vseh širnih bojiščih vlada složna tekma hrabrosti za obrambo domovine in zmago nad številnimi sovražniki. Iskrena ljubezen do preljubega vladarja je združila vse stranke, vse narodnosti v eno samo skupino po geslu presvetlega cesarja: Viribus unitis! Da zasluži naš preblagi vladar popolno vdanost in iskreno ljubezen svojih podložnikov, razume vsakdo, kdor se je le količkaj brigal za njegovo življenje, muke in trpljenje ter vsestransko ljubavno delovanje proti svojim podložnikom. Vedno se je smatral sam prvim shižabnikom države; točnost, vestnost, natančno izpolnjevanje visokih in velevažnih vladarskih dolžnosti, vedna skrb, neprecenljiva darežljivost in ljubezen proti svojim podložnikom, združene z občudovanja vredno potrpežljivostjo in samozatajevanjem, vedno le misleč in delujoč za obstanek, napredek in dobrobit vseh državljanov brez razlike vere in narodnosti — to so lastnosti, ki so vedno dičile in še dičijo v Njegovi visoki starosti osebo našega presvetlega cesarja. Vse te vzvišene čednosti premilega vladarja so znane tudi ljudskošols.kemu učiteljstvu, ki je vedno in prii vsaki nujajoči se priložnosti temeljito poudarjalo1 v šoli in vcepljalo nedolžni mladini, neomajno- vdanost in iskreno ljubezen do preljubega vladarja, katera vdanost in ljubezen sta se v premnogih dogodkih cesarjevega življenja sijajno dokazali. Med mnogimi drugimi naj omenim sledeči slučaj: Pred več leti je obiskal naš presvetli cesar tudi zlato Prago. V navzočnosti nepregledne množice domačega in tujega ljudstva je hodil presvetli cesar brez vsakega varnostnega spremstva okolo pol ure med samo šolsko mladino, čemur sta se neki ruski in pruski princ čudila, rekša, da kaj takega je mogoče edino-le v Avstriji; resnično je tudi, kar je bilo opetovano javljcno, da sme avstrijski cesar brez vse skrbi položiti glavo vsakemu praivemu Avstrijcu v naročje, kjer lahko rnirno' zaspi. Noben pameten človek ne more reči, da bi takih -razmer iskrenega patriotizma ne bila vedno po- speševala vzgoja iskrene ljubezni do domovine ter vdanosti in pravega spoštovanja do presvetlega vladarja in vse vladarske rodovine tudi ljudska šola, ki ima že sploh po zakonih in svojem značaju polagati temelj vsemu, bodisi realnim, bodisi moralnim težnjam in potrebam. Gotovo vrši še to vzvišeno nalogO' vedno in jo bo vršila naprej do vshičene popolnosti. Učitelj-vzgojitelj mladine, ki ima srce za napredek svojega naroda in vse države na pravem mestu, bo pri vsaki priložnosti razmotrival jedrnato z gojenci vsako primerno, clomoljubno pesem ter druge patriotično čuvstvo povzdigujoče berilne sestavke, posebno še in najnatančneje pa besedilo navduševalne Cesarske pesmi. Vcepljal je in bo v občutljiva mladinska srca vzvišene ideje te lepe pesmi ter vedno nasvetoval, kako se imajo te ideje tudi realizirati. Prepričan sem, da se bo vsak zaveden učitelj-vzgojitelj vedno trudil, da se bodo vsekdar z navdušenjem in vso požrtvovalnostjo izpolnjevale besede Cesarske pesmi, ki vele: »Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago, kri!«