Štev. 34.
V Ljubljani, dne 6. septembra 1934.
Leto L
Izhaja vsak četrte! Naročnina ietno Din 30’—
Uredništvo in uprava: Kolodvorska uiica št. 8 v Ljubljani
Teieion št. 3770 Pošt. ček. račun št. 10 499
Pozdravljeni, odposlanci ljudstva!
V soboto se vdrugič zbero v Ljubljani delegati krajevnih organizacij »Boja« in bojevniških skupin. Ker je sedaj organizirana že velika večina občin dravske banovine — nekateri okraji so že popolni in se pripravljajo na nove naloge —, lahko rečemo, da se bodo sešli v Ljubljani pravi in resnični zastopniki slovenskega ljudstva. V teh izrednih časih je velika tolažba, da je naš narod instinktivno spoznal, kje se lahko bratski, tovariški druži, katera je tista organizacija, kjer ne čuti — ker ga ni — pritiska, komande in volje peščice, kjer lahko svobodno sam odločuje, kam naj gremo vsi in kako naj korakamo.
Komaj dva meseca sta minula od prvega delegatskega zborovanja. Za nami pa je že dobršen del poti, ki jo je to posvetovanje resničnih ljudskih zastopnikov določilo. Nasprotniki so' upali, da bo po silnem razgibanju ljudskih množic na dotlej neviđenih, mogočnih bojevniških taborih naš pokret začel polagoma hirati in da se bo neopažen ubil sam v sebi, da se bo sesul. Tej srčni želji svojih straho-Valcev se danes prebujeni slovenski narod v pest «meje, ker je v teh dveh mesecih delal in si postavil organizacijo, kakršno rabi in kakršne mu mogotci Vseh barv in kalibrov niso nikoli prisodili, še manj privoščili.
Slovenski delegati so svojevrstni ljudje. Malo jih briga, kaj jim svetujejo poklicni svetovalci, ki mislijo predvsem na«e in bi želeli, da ostane ljudstvo ne-SattK>stojno ter drvi za papirnatimi ide-
jam; samozvanih pismoukov. Slovenski delegati si odločno prepovedujejo, da bi jim kakšen cagavi nebojevnik razkladal, kaj naj počno bojevniki, kakšen je položaj in katera je prava pot slovenskega naroda. Naše ljudstvo se je osamosvojilo in cagavih poklicnih politikov ne rabi.
Slovenski borci in bojevniki so si prostovoljno izbrali pot, nad katero sc zastrmeli pritlikavci srca in duha: izbrali 80 si trnjevo in dolgo pot, ki vodi v popolni politični in moralni preporod cele Jngoslavije. Slovenski ljudski zastopniki Se pač zavedajo, da brez ozdravljenja Jugoslavije tudi Slovenija ne bo nikoli 2drava. Naš ponosni narod se vljudno £°ga tistim, ki so zdaj v strahu, kaj bo, noče njih poslušati. Poklicni sveto-^alci in vodniki si bodo pač morali iskati drugačno zaposlitev, kjer bodo počeli kaj bo)j splošnokoristnega kakor doslej. V Začetku pojde sicer malo težje, pozneje Pa se bodo že privadili.
Naša slovenska peščica je začela boj Za gospodarski, socijalni, moralni in Plošnopolitični preporod cele države. V ein boju je neomajno vztrajala ves čas, ar obstoja njeno Združenje borcev Jugoslavije. Mi smo bili trdno prepričani, a pogumen vzgled vleče. Nismo se mo-sj '■ Danes že lahko rečemo, da se Jugo-avija prebuja, nova Jugoslavija pošte-v'> ’ Pravičnih in delavnih bratov. Slo-Ve1) • bojevniki se lahko s ponosom zalih* a^0’ S° k ^emu prebujenju ve-Vzt° PriPomc>sli- Njihove žrtve, njihova ^jnost niso bile zaman.
Po začeti poti, ki se je izkazala za z av°, pojdemo naprej. Kdor se ne upa . nami, naj ostane doma. _ psi laiaio, davana jaše.
^Ustanovni občni zbori in sestanki »Boja«.
^ SePh: Zg. šiška ob 20. ust. obč. zbor.
sept.: Zbor delegatov v Trg. domu v Ljubljani.
9
^ sept.. Bučka ob 7. ust. obč. zbor.
9 s®P*-: Skoci jan pri Mokronogu, sestanek. 9 s Horjul ob 15. ust. obč. zbor.
9	';P:: ®iZeUsko ob 15. ust. obč. zbor.
9' aP ®re“?e d°P- sestanek.
9- senf '	Je °b Krki’ ob 15. ust. obč. zbor.
o«: .IT“ ^ T»a-k"’ »'> '»• “*■
Brez spremembe
Z vsemi svojimi raznimi članki smo hoteli — ne dokazovati — temveč opomniti vse tiste, ki imajo v rokah državno ladjo, da se ta ladja ne vodi tako, kot bi to želeli tisti, ki se s to ladjo vozijo. Povdarjali smo, da so moralno močni ljudje, ljudje neomacleže-vani od grehov preteklosti danes neobhod-no potrebni ne samo na vodilnih mestih, temveč tudi tam, kjer se zdi na prvi pogled, da se s teh mest ne more vplivati na smer in brzino premikanja ladijskega stroja.
Toda škripanje koles te državne barke je resen opomin, da vseeno vse ni v redu. Za to, da bi napravil red v stroju in da bi ladjo osposobil za nadaljnje pravilno premikanje, brodar ni smatral za potrebno, da stopi in pregleda, zakaj stroj škriplje, temveč je na splošno začudenje nas vseh s svojimi sodelavci krenil v ladijsko restavracijo, odkoder je prepričeval vse tiste, ki se bojijo za usodo ladje, da ladja »ne bo zašla na pota, ki bi jo mogla privesti v nezaželjeno situacijo...«
Naj se uradno govori karkoli, naj se razvijajo stvari kakorkoli — mi dvigamo svoj glas proti vsemu, kar premetuje in prevrača našo državno ladjo, ter proti vsem, ki s svojim vzgledom pogrezajo vso družbo navzdol, ker nočemo dovoliti, da bi kdorkoli iz naše sredine izgubil vso vero v državo in v njeno pravico.
Mi se hočemo boriti z vsemi zakonitimi sredstvi proti gotovim pojavom, ki nam dajejo povod za misel: da smo prišli v čas, ko je često koristno kazati svoje napake, toda vedno nevarno kazati svoje vrline.
Z nobenim političnim in strankarskim preganjanjem ter nadkriljevanjem se ne more ozdraviti zlo, ki se je vkoreninilo v naši sredi. Še manje se more s temi metodami nadomestiti izgubljena vera, ki je tako potrebna sedanji državi v teh nemirnih dneh. Toda še manj uspešno je, če se v narodu ubije vsaka vera in upanje, če se mu da na znanje: da ni nobenih drugih potov in pe-tod za ozdravljenje kakor tista, katerih so se doslej posluževali in po katerih so doslej hodili.
Vsi pravi rodoljubi
so brali v vsem dnevnem časopisju, kako je .gospod predsednik JNS v Nišu povedal med drugim tudi to-le:
»Mi bi bili srečni, ako bi na nam nasprotni strani bilo kaj upanja. Bože moj, mi starejši smo vodili, a za nami naj vodijo oni. Naša smola pa je, da te možnosti danes ni, ter smo mi oni, ki moramo še za dogleden čas ostati na teh položajih. Ne mi osebno, temveč naša stranka, naša politika in organizacija, kajti pameten človek nikdar ne iz-izvrši izpremembe, dokler ni stoodstotno siguren, da bo tisto, kar naj pride, koristnejše in boljše za državo in narod
*
Dokler se ne napravi nekaj, da bi se tisto, kar je moralno zdravega in nacijonalno čistega, več ne pritiskalo in rinilo v stran; da bi splošno grabljenje že enkrat prenehalo, da ne bo več more nad zasebnim in državnim; da se izpodbijejo slabi vplivi raznih »patentiranih patrijotov«, »paradnih na-cijonalistov«, »državotvorcev«, »narodnih mučenikov«, »rešiteljev družbe in države«, zlatih brzobogatinov, raznih Staviskih in Sta-viskičev, ki se dvigajo vsepovsod in pred katerimi bi se morali pošteni ljudje zateči v mišje luknje, — vse dotlej tisti, ki krmarijo, ne bodo imeli ničesar, s čimer bi se mogli pohvaliti.
Dokler so tu celi bataljoni takih, ki z denarjem zaradi denarja rušijo vse; dokler so tu one znane nemoralne veličine, ki nam vsakodnevno kličejo: ali se mi pokloni, ali mi se ukloni, — vse dotlej se ni storilo tisto edino in glavno, kar bi bilo potrebno. Vsa njihova skrb je, da s svojih mest, na katera 80 *e zy*jačno povzpeli, ugašajo svetle pojave močnih značajev, da uničujejo resnične na-cijonalne borce; da pritiskajo na nevstrašne rodoljube in vse naše moralne puritance —
borce za resnico in pravico, ki so vedno nesebično služili pravim koristim Domovine, ki predstavljajo njeno pravo moč in na katere se v nobenem slučaju ne bi mogla nanašati ona figarska, suženjska prislovica: pokornih glav sablja ne seka ...
Vse naše marljivo ljudstvo je z redkim potrpljenjem pričakovalo, da bo doseženo polno spoštovanje državnih in moralnih zakonov; da se napravi tako, da pravičnik ne propade ter da krivec ne uide zasluženi kazni; da se združi pravica z močjo, da bo tisto, kar je pravično, tudi močno, a da bo tisto, kar je močno, tudi pravično, kajti pravica brez moči je slaba, a sila brez pravice je tiranska. In kakor se zruši zgradba, ako je arhitekt prekršil zakon matematike, tako se podirajo tudi carstva, ako se iz njih pre-■žene večni zakon o pravici
*
Mi pa, ki smo našo misel: »Ljudje iščejo svobodo, svoboda pa išče ljudi,« izrazili z besedami:	»Politične oblike morajo kar
najbolj odgovarjati družabni stvarnosti; temelj družabnega življenja je globoko moralnega značaja, čim več morale, tem krepkejša skupnost« — mi, ki smo pazljivo brali zgodovino in se iz nje učili, mi se bojimo, da ne bo	-	.	nacijonalne
stranke v svojem prepričanju demantiran.
(Iz »Otadžbine«, Beograd.)
Zgodovina narodov začenja ob morju. Borba vsakega naroda za razvoj in obstanek je tesno zvezana z močjo in silo, s katero je znal izkoristiti to neizmerno cesto. Skozi vsa stoletja se vleče borba za nadoblast na morju. Samo narodi, ki so imeli prost dostop do morja in ki so znali njegovo vrednost pravilno ceniti, čuvati in negovati, so se gospodarsko osamosvojili. Ta borba se danes izrazito kaže ob vseh morjih in vse države skrbijo, da se vsa pomorska vprašanja rešujejo pred vsemi drugimi in da so v najtesnejši zvezi z ostalimi gospodarskimi težnjami.
Kako pa smo mi do sedaj razumevali naš položaj ob morju? Najboljši odgovor na to je gotovo naslednji odlomek iz Jugoslovanskega Loyda z dne 7. VIII. t. 1. iz članka »Na morje«, ki pravi med drugim: Pomorska svijest odrazuje se samo u raznim manifestacijama za plavi Jadran, dok se vrlo malo misli a još manje radi na torne, da se naš položaj na moru izrabi u korist našeg političkog i ekonomskog prestiža.
Kdor pozna razmere v našem Primorju, ve, koliko se je storilo, da se da tej naši nadvse važni gospodarski panogi tisto, kar je najnujnejše potrebno.
Razvoj našega brodovja nam nudi na videz zelo lepo sliko, ki pa nikakor ne odgovarja normalnemu razvoju trgovske mornarice, še manj pa potrebam države. Zapuščina Avstro-Ogrske po sporazumu Trumbič-Bertolini, z dne 7. sept. 1920 je znašala 140 parnikov s 142.264 BRT. Od teh 140 ladij je bilo 31 parnikov dolge plovbe s 108.267 BRT, 3 parniki velike obalne plovbe z 2782 BRT in 106 parnikov male obalne plovbe z 31.215 BRT. Naša mornarica beleži v naslednjih letih kvantitativno velik porast, kakor nam kaže sledeči statistični pregled:
L. 1927 je imela 172 parnikov z 257.486 BRT, 1. 1928 165 parnikov z 267.587 BRT, 1. 1929 167 parnikov z 290.764 BRT, I. 1930 172 parnikov z 322.676 BRT, 1. 1931 183 parnikov z 352.783 BRT, 1. 1932 188 parnikov z 375.649 BRT, 1. 1933 je imela 177 parnikov z 352.177
BRT.
Ta statistika nam kaže, da je od leta 1920. do 1. 1932. številčno tako napredovala, da je dolga plovba pridobila v edinicah za celih 150%, a po tonaži za 188%; velika obalna plovba 500%, a po tonaži za 1100%. Nasprotno pa je mala obalna plovba nazado-
limiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiimüiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiH
Kongres dobrovoljcev se bo vršil dne 14. oktobra v Novem Sadu. O čem bodo sklepali, se še ne ve, upati je, da se bodo potegnili za obči blagor tiste države, za katero so se nekoč borili.
Zavarovanje vsega naroda v Jugoslaviji
bosta predlagala na zdravniškem kongresu na Bledu dva naša zdravnika. Ogromna zamisel. Ako bi se dala izvesti, bi se v Jugoslaviji lepo živelo. Vendar pa je za vsako lepo mislijo tisoč nevšečnih malenkosti, ki izvirajo od nas samih, od naših navad, izročil in ustanov in, kar ne .smemo prezreti, od človeškega nagnjenja k hudemu, od naše skrite želje, da zrušimo vse dobro, tako da rajše pokličemo v našo hišo hudiča z Belcebubom kot da bi se dali vladati od dobrih duhov. Zato bo ta lepi načrt gotovo ostal za enkrat v sferah socialnega sanjarenja.
Programski govor, ta izraz se zadnje čase pogosto čuje v našem političnem življenju. Programske govore imajo odlični politiki. Kaj je programski govor? To je lep govor in tudi dolg, ako ne udari po sredi dež. Posebnost programskega govora je to, da spada v poezijo, v področje sanj, in ne v področje dejanskega dela.
V Moskvi so obsodili na smrt štiri poštarje, ki so odpirali pisma in jemali iz njih denar iz inozemstva. Tudi pri nas so se že dogajali podobni slučaji, da so brezvestni ljudje kradli v dolarjih zgoščene solze in muke delavcev, pa jim niso kdo ve kako stopili na prste.
vala za 14 %, po tonaži pa za 7 %. Te številke nam jasno kažejo, v kakšnih razmerah in s kakšno pomorsko politiko smo gradili svojo mornarico. Padec male obalne plovbe ne gre samo na račun starih parnikov, vzroke za to moramo iskati tudi v nezdravi pomorski politiki v zvezi s celotnim gospodarstvom. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da tudi morsko bogastvo ni bilo izkoriščeno v racionalni obliki, kar bi tudi povzdignilo kapaciteto domačih luk in povečalo aktivnost domače mornarice. Ni potrebno, da naštevamo tu vse one industrijske panoge, ki danes hirajo, ker ni bilo razumevanja na merodajnih mestih. Napaka leži tudi v tem, ker se pri nas na mestih, kjer bi morali biti izključno pomorščaki in pomorski veščaki, kakor je to v vseh pomorskih državah, nahajajo ljudje nestrokovnjaki, ki poznajo morje le kot letoviščarji, ko hodijo tja na brezplačni oddih. Navidezno velik napredek dolge in velike obalne plovbe pa nas tudi ne sme razveseliti. Tu je treba namreč pojasniti tudi to, da znaša starost našega brodovja 57 % preko 35 let, a 23 % 40 in celo več. To se pravi, da je 80 % našega brodovja že zdavnaj odslužilo svojo dobo, kajti pomorska gradnja se je v zadnjih letih tako razvila, da izgleda omenjeno še starejše. Ni čudno torej, da smo tekom 1 leta nazadovali za 11 parnikov z 23.472 BRT. Torej naš razvoj, oz. porast od 1. 1920. ni bil morda v modernih ladjah, temveč smo kupovali povečini stare, ki so jih velike družbe izločile iz svoje floti-Ije. To je pomorskim družbam navidezno koristilo, da so mogle konkurirati z noli ostalih evropskih mornaric, kajti amortizacija je vsaj izgledala neznatna. Plače posadke, katera ni bila po nobenih zakonih zaščitena, pa so tako sramotne, da jih ni mogoče primerjati z nobeno drugo mornarico na svetu. Pri tem ni nihče mislil na bodočnost, da ladje že dolgo nimajo več dovoljne kvalifikacije za parnike. Kvalifikacija in zavarovalnina, ki sta-v ozki zvezi, sta mnogo pripomogli k temu, da nikdo ni več zaupal ladjam, ki se samo še drže na površini, a njih brzina je zaostala za jadrnicami. Seveda je tudi splošna kriza pripomogla padcu tega nenormalnega razvoja, ki kaže stalno tendenco navzdol. Krivdo pa nosijo gotovo tudi, kot je uvodoma že rečeno, gotovi krogi, ki niso sprejeli mišljenja našega najboljšega pomorskega strokovnjaka, pokojnega dr. Ve-
llHllIlliiiiiiiilllllllilllllilillllhlliliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiii
Naša trgovska mornarica
rone, ki je svetoval, naj se stari Code de Commerce, katerega 4. del obravnava pomorsko pravo, v toliko izpolni, dokler ne pridemo do moderne pomorske zakonodaje, ki bi ščitila razvoj mornarice. Pripomniti moram namreč, da do danes nimamo v pom. pravu institucije, tako potrebne pomorske hipoteke, ki je predpogoj za razvoj mornarice, ki se šele gradi. Potrebno je v tej borbi, ko vsi narodi tekmujejo med seboj, da povečajo promet v svojih lukah, da se gospodarstvo organizira v zvezi s pomorstvom tako, da bo šla vsa trgovina skozi domače luke. Ko bi naša trgovina imela izhodišče na morje, bi vsi bogati kraji Jugoslavije prišli do veljave. Tako pa ležijo njih bogastva neplodna v veliko izgubo nacionalnega premoženja. Mislim, da smo v današnjih časih, ko se vsa gospodarska politika in vsa tekoča vprašanja rešujejo brez programa, ki bi imel stvarno bazo in vpogled v zahteve in položaj
države, tudi mi poklicani, da skušamo zanimati javnost za nujne zahteve pomorstva, ki so v ozki zvezi z gospodarsko politiko. Zato pa je potrebna subvencija po gotovem načrtu in smotrena pomorska politika; ne smemo pa izrabljati umetno ustvarjene konjunkture, kar ima za posledico, da bo naše bro-dovje kmalu le kup železa.
Rešitev jadranskega gospodarskega problema je v ozki zvezi s pospešitvijo našega gospodarstva. K temu delu pa spadajo naši vrli pomorci, ki so že marsikje v svetu organizirali in tudi vodili pomorsko politiko. Na noben'način pa ne smejo ostati na odgovornih mestih ljudje, ki se izražajo, kot je omenil naš ugledni pomorski strokovnjak in univ. prof. na nekem svojem predavanju Jadranske straže v Ljubljani, da mu je nekdo na merodajnem mestu rekel, ko je poudarjal važnost našega morja:	»Šta će nam more,
kad imamo Dunav!« Dr. Sovdat Miro.
Gibanje »Boja
Zgaga in zdražba
Je že tako pri nas, da brez teh dveh glavnih lastnosti našega ljubega slovenskega naroda ne gre in ne gre, četudi bije smrtna ura. Ni dovolj, da smo obremenjeni mi slovenski ljudje z nepremagljivim alkoholnim davkom, ni dovolj, da smo znani po vsej mili domovini kot intrigantje, denuncijantje naj-grše sorte in kot nevoščljivci — ne, postavljati se moramo ob vsaki priliki povrhu še kot čudovito izvežbani zgagarji in sijajno izučeni zdražbarji.
Mi mladi ljudje tega ne razumemo in ne moremo razumeti. Ali res ni mogoče, da bi se enkrat že iznebili vseh teh žalostnih pridevkov našega značaja? Ali tudi na j višja sila, kot leži sedaj nad nami, ne more spraviti vseh teh pojavov v kraj .. ? Ljudje, dajte za božjo voljo enkrat že mir — vsaj nam mladim ne grenite, da smo Slovenci, ne kalite nam naše čisteč misli, da smo v domovini, kjer ne bi smelo biti vsega tega! Ako se morate prepirati, storite to pri svojem omizju in ohranite vse te malenkosti zase. Nas mlade muči negotovost naše bodočnosti, nas muči težka skrb, kaj bo z nami in našo domovino, ako se vse te zgagarije in medsebojno klanje ne prenehajo. To edino nas muči, da veste, vi1 misleci, ideologi in teoretiki! Ne govorite nam o razliki med borci in bojevniki, ne govorite o razliki med narodnjaki in nacionalisti, med Slovenci In Jugoslovani, kajti nas vse to absolutno ne zanima in basta! Tega smo doslej že dovolj čuli in smo ravno radi tega tudi tako daleč prišli, da nas jemlje vrag.
Poglejte raje okoli sebe, ljudje za uredniškimi in pisalnimi mjzami: vse polno kam-nolomov je ob cesti, vse polno ljudi je na cesti brez kruha — cesta sama pa taka, da se skoro (ubiješ, ko voziš ali hodiš po njej... Ali ni ta problem veliko resnejši in občud-nejši, kot je vaše ugibanje, ali smejo bojevniki biti borci ali ne? Med tem ko okoli njih poginja tisoče ljudi lakote in vsega hudega, pa pisuni vihte peresa in čvekajo o »diktaturi« in »demokraciji«. Koga pa briga danes vaše teoretiziranje! Prvo je delo, in sicer pravo delo, ki prinese kruh! Potem je počitek, da se naberejo moči za jutrišnji dan — in šele potem, ako si opravil svojo dolžnost, odpri psta in govori. Prepričani smo, da ti tedaj ne bodo hodile na misel take malenkosti in dlakocepstva, kot ti hodijo sedaj.
Kdo dela vse to? Nezadovoljni meščanski napihnjenci, ki vsak sebe smatra za edino primernega voditelja in je do smrti užaljen, ker ga ljudstvo ni tudi spoznalo za takega, delajo ljudje, ki jim je dolgčas sredi vsega hudega na svetu, delajo ljudje, ki jim prirojena zloba in zavist ne da miru.
Takim ljudem seveda smrdi močna volja, ki bi jim zavezala nergaška usta. Nam mladim ljudem pa, ki vemo, da brez dela ni jela, ki vemo, da nas čakajo drugi problemi ne£° prepiri o svetovnem nazoru in narodnjaštvu, se gabi jn nas.do dna ogorčuje dejstvo, da nimajo vsi taki ljudje nobenega drugega cilja, kot sejati med slovenski, težko preizkušanj narod novp zgago in zdražbo. Ogorča nas dejstvo, da ni človeka, ki bi takega malkontentnega pisuna prijel za vrat in vtaknil na prisilno delo, kjer bi na svoji koži čutil, kaj je danes bitni probleni slovenskega ljudstva: imeti delo, ki živi!
To, gospoda, je, , kar nas, zanima in kar zanima .celo tisto .slovensko ljudstvo. S svojimi »npčelnimi« problemi in razglabljanji .R? ostanite lepo za svojim prijetnim,omizjem in dajtp mir ubogemu ljudstvu z vašim beganjem in zgagarijp. Saj veipp vsi: kritika je potrebna, ni vse dobro, kar se kje zgodi — toda kadar se enkrat ubere široka pot, ki
(Misli, ko berem razne liste in lističe.)
vodi do cilja in katero si je izbral cel narod, kot sedaj vidim to pri našem bojevniškem gibanju, potem je tako besedičenje o borcih in bojevnikih in tem in onem ne samo neumestno, ampak zločinsko, ker se zanaša v še neutrjene vrste zmeda in razdor — od česar bo imel koncem vseh koncev škodo samo naš ubogi slovenski narod. Ko bi se takemu nergaču vsaj kaj hudega zgodilo potem, ko se je otresel svojega strupenega jezikanja! Ampak on sedi lepo na toplem kot poprej in z novo naslado išče dlake, katere bode zopet cepil in študiral do najmanjše podrobnosti ...
Dajte si vzeti ta opomin in nauk k srcu, učeni pismouki in prenapeti zdražbarji, kajti mi mladi ljudje smo v svojem impulzu večkrat zelo nepreračunljivi — dolgo časa itak ne znamo potrpeti, potem pa, kadar enkrat prekipi, nas nihče več ne ustavi. Mnogo sem jih že slišal, ki ob čitanju takih zgagarij rečejo samo eno in to je: »Sedajle naj ga dobim v roke, pismouka nesrečnega
—	ali bi ga osvetlil...!« To ni naš argument, kak iskren vzdih, ampak izraz naše jeze nad zaslepljenostjo ljudi, ki v zadnjih trenutkih obstoja celega naroda iščejo, kako bi ga vznemirili s kako novo učeno iznajdbo svojih zastarelih pisalnih miz.
\eč ko človek govori s starejšimi in več ko spoznava potankosti naše slovenske zgodovine, bolj strmi nad strašno malenkostjo in zagrizenostjo onih pismoukov, ki jim nobena stvar nikoli ni bila dovolj dognana in razčiščena. Čudim se slovenskemu ljudstvu, da kljub svoji prislovični potrpežljivosti že davno ni vse te »učene« smetane zgnetlo v maslo in vrglo preko plota. Ko bi to storili vsaj enkrat in tedaj energično, bi bilo že davno boljše. Ko mi mladi ljudje spoznavamo počasi preteklost našega naroda, ko slišimo o »svetlih« imenih narodnih mož o vsej njihovi malenkosti in pritlikavosti, nam vsa reč kar ne gre v glavo, da se ni našel nikoli človek, ki bi z energično roko vsekal v gozd teh »hrastov« in jim stesal krsto, nad katero bi potem slovenski narod svobodno dihal in brez skrbi hodil na delo, brez dvomov, ali bodo prišli v nebesa kot klerikalci ali liberalci ali Jugosloveni ali Slovenci.
Vročekrvni, kot smo, bi še mnogo lahko rekli k vsem tem pojavom in si z besedami olajšali razgrete glave. Ampak kot bojevniki smo lepo tiho in se pripravljamo na obračun. In ko nam bode lepega dne vsega tega dovolj, kar pa žalibog ni več tako daleč, ker so vsi ti naši pismouki ravno zadnje čase posebno plodoviti v svojih iznajdbah in domislicah, pa bo, kar bo; bomo pač udarili nekoliko in pomedli z vsemi temi nergači. Tudi pes, ki neprestano laja; ne utihne drugače, kot da, jo dobi pošteno po grbi. Gluh in slep je za vsako prigovarjanje.
Ali pa naj morda gledamo in pustimo, da postanemo mi in naši zanamci tudi taki in še slabši? Ali naj se slovensko ljudstvo nikoli ne otrese vseh izrodkov in slabih navad? Nov duh roora pomesti vse staro ravno v teh najbolj zakoreninjenih, tipičnih slovenskih lastnostih, katere nam jemljejo ugled v svetu
—	in potem šele bo drugače pri naš. Ni dovolj, da dobimo samo nove ljudi-voditelje, ampak tudi „hovo! ljudstvo inora1 stati ža njimi,, kajti z invalidi se neldai vojskovati. V ta namen;je treba najprej; ohladiti vse tiste prenapeteže, ki pri polni skledi išČdjo dlako v jajcu. Hvala Bogu, jih itak ni toliko,: da bi jim ne bili kos. Kolikor pa jih je, morajo že enkrat utihniti, da bo mir v naši
, lepi ljubljeni slovenski zemlji... c
Mi mladi, vas, torej prav resho opozarjamo, ,da prendhate «s svojo zgagarijo in
»BOJ« V SLOVENSKIH GORICAH.
Dva uspela občna zbora pri Sv. Juriju in pri Sv. Jakobu v Slov. gor. — Zmagovit pohod naše zdrave ideje.
V nedeljo, dne 26. avgusta so pohiteli iz Maribora v okrašenem avtobusu in privatnih avtomobilih mariborski borci v Slovenske gorice, kjer se je vršila pomembna slovesnost: v prijaznem Sv. Juriju in v istota-kem Sv. Jakobu so ondotni naši fantje in možje vršili svoja odlična ustanovna občna zbora. Pri Sv. Juriju je čakalo blizu 400 ljudi govornike »Boja« iz Maribora. V gostilni Caf, ki je bila z zastavami, zelenjem in emblemom Boja okusno okinčana, so čakali udeleženci kljub tesnemu prostoru v pričakovanju pomembnega dne. Občni zbor je otvori! vrli tamošnji predsednik pripravljalnega odbora posestnik Anton Cučko, ki je uvodoma v lepih besedah raztolmačil namen združenja borcev, nato pa je podal z vzklikom našemu Kralju in Domovini besedo tov. dr. Pihlarju iz Maribora. Le-ta je v navduševal-nih besedah pozval udeležence k slogi in edinstvu v okvirju »Boj-a«. Za njim je tov. Matičič iz Ljubljane raztolmačil na prigo-den način pravila »Bpj-a«. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Anton Cučko, podpredsednik Janez Križan, tajnik Ivan Zorec, blagajnik Jožef Bauman, gospodar Roman Roškar, arhivar Ignac Klampfer. Odborniki so: Peter Korošec, Jakob Lorber, Karl Planer, Anton Vrabl. Namestniki: Friderik Kraner, Jožef Šumandl, Alojzij Šef in Karol Kraner. Nadzorni odbor tvorijo Janez Damiš, Konrad Repa in Konrad Korošec. Lista odbora je bila v strumni enoglasnosti brez ugovora sprejeta. O ciljih, smernicah, položaju in bodočih nalogah našega boja so govorili tovariši Matičič, kapetan v p. Šturm, oba iz Ljubljane, in tov. Golob iz Maribora. Zborovalci so temperamentna izvajanja vseh govornikov z navdušenjem sprejeli in marsikateri izmed njih je dejal, da že par let ni bilo v Jurjevskem dolu tako lepe manife-sacije narodne sloge in volje za obnovo državnega življenja.
Ob pol 11. uri se je nato vršil drugi občni zbor pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Tu je naš vrli tovariš Franjo Žnuderl vse tako temeljito pripravil, da sploh ni bilo treba bog-vekake priprave zborovalcev za občni zbor. Ljudje čitajo tam »Prelom«, o ciljih našega »Boja« so tako dobro poučeni, da je lahko marsikaterega izmed njih smatrati za popolnega agitatorja naše svete stvari. Občni zbor »Boja« se je vršil v baraki za pakovanje sadja, last tov. Šnuderla, otvoril ga je tov. ŠJtuderl v zelo markantnem in mestoma neizprosno resnem govoru, ki Je izzvenel v veselju, da je tudi pri Sv. Jakobu bilo mogoče položiti temeljni kamen »Boja« in s tem našega upanja v obrambi Kralja in Domovine ha' zunaj in znotraj. Zopet so govorili tovariši dr. Pihlar, Matičič, kap. Šturm in Golob, vsak na svoj način, zlasti duhovito pa naša ljubljanska tovariša Matičič in kap. Šturm, ki si je privoščil temeljito nasprotnike in ugovore proti »Boju«. Soglasno je bil nato izvoljen sledeči odbor »Öoja«: Franjo Šnuderl, posestnik in trgovec, za predsednika; Josip Ketiš, posestnik in gostilničar, za podpredsednika; tajnik je Božo Vauhnik, posestnik in stud. iur., blagajnik Anton Rošker, gospodar Franc Pezdiček, arhivar Jakob Snpanič, vsi trije posestniki. Odbor tvorijo: posestniki Anton Šantl, Ferdo Lorber, Franc Šuman in Franc Zelenik, posestniški sin Anton Jarc in viničar Anton Žmavc. Njih namestniki so: Anton Zelenko in Rudolf Rošker, oba posestnika, Jer viničar Franc Breg. V nadzorni odbor so poslali sledeče tovariše: g. župnika Martina Erhatiča, posestnika in gostilničarja Dominika Peklarja in posestnika Jožefa Jarca. Z zadovoljstvom nad storjenim delom in v znamenju splošnega, glasnega pritrjevanja je tov. Šnuderl zaključil lepo zborovanje, nakar so se udeleženci v miru razšli, kakor pri vzornih državljanih in strumnih borcih tudi drugače biti ne ,more. Oba ustanovna občna zbora sta pokazala, da je narod ide-
zdražbo, opozarjamo vas na pereče probleme, katerim sč pravi z eno besedo eksistenca, in prosimo, da zastavite Svoje1 sile na reševanju teh, za' rtas važnih vprašanj. Dokler pa nimamo'zagotovljenega prvega pogoja, kje bom jedel in spal, pa dajte mir s .•svojim kulturobojstvom — kajti mi nismo siti za pišalniškimi mizami, ampak lačni na cesti! In s teni, mislim; je povedano dovolj! Ce pa nas v tertL he poznatč^pa se ne čudite, ako» «Vas ne bohio poznali mi, ko ' nam pri-kipi jeza: in ■ se Sprostimo A.	J. fcuČek.
jo Boja pravilno razumel, jo zagrabil in spoznal kot svojo. Izven Boja sedaj ni nikjer več nobene globoko zasidrane ljudske organizacije. Borci v zbor^
Stara Loka. Starološka dekanija priredi na dan 8. septembra (Mali Šmaren) cerkveno slavnost s škofjeloško godbo. Darovali se bosta dve sv. maši. Prva ob pol 10. uri za padle vojake, druga pa za vojake, ki so se srečno vrnili iz vojne. Cerkveni govor bo imel bivši vojni kurat g. Franc Bonač.
Dobrepolje. Dne 15. avgusta 1934 se je vršil ustanovni občni zbor Združenja borcev Jugoslavije (Boj). Zbor je vodil tovariš Drobnič Anton. Povdarjal je v svojem govoru, da se morajo vsi dobromisleči kmetje, tako stari bojevniki kot mlajši bivši vojaki vpisati v naš pokret. Pred volitvijo odbora je tovariš Drobnič tudi omenil delo pripravljalnega odbora, v katerem času se je vršil lep shod, ki je o njem pisal »Prelom«. Pre-čital je tudi poročilo, ki ga je prejel od sre-skega načelstva v zahvalo za vdanostno brzojavko Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru L, odposlano iz zbora borcev dne 10. jun. 1934, ki se glasi: Sresko načelstvo v Kočevju, dne 19. junija 1934. No. 8393. Gospod Anton Drobnič, posestnik, Podgorica. Po najvišjem naročilu, ki mi je sporočeno iz Dvorske pisarne potom ministrstva notranjih poslov, izrekam zahvalnost na rodoljubnih izrazih vdanosti in vernosti, ki so sporočeni Njegovemu Veličanstvu Kralju z zborovanja »Združenja borcev« dne 10. junija 1934. na Vidmu. — Sreski načelnik A. Platzer, 1. r. Žig. — Pred volitvijo je opomnil tovariše, naj izvolijo take tovariše v odbor, ki bodo vse delo v organizaciji izvrševali kot pravi bojevniki. Pri volitvah je bil izvoljen odbor, kakor sledi: Predsednik: Drobnič Anton, posestnik, Podgorica; L podpredsednik: Goršič Jože, poslovodja, Podgorica, II. podpredsednik: Novak Anton, pos. in trg., Mala vas, tajnik: Babič Alojzij, posestnik, Bruhanja vas, blagajnik: Prelesnik Anton, posestnik, Videm, gospodar: Erčulj Franc, posestnik, Zdenska vas. Odborniki: Prijatelj Joahim, posestnik, Kompolje, Šteh Franc, posestnik, Cesta, Hren Franc, posestnik, Podpeč, Lenarčič Jože, posestnik, Ponikve, Gačnik Franc, posestnik, Podgora, Kastelic Jože, posestnik, Zagorica, Vidmar Jože, čevljar, Bruhanja vas, Okorn Rudolf, pos. sin. Vodice. Nadzorni odbor: Samec Matija, posestnik, Kompolje, Žnidaršič Anton, posestnik, Podgorica, Indihar Mihael, pose^ stnik, Cesta, Erčulj Franc, posestnik Zagorica, Levstek Jože, posestnik, Zdenska vas. — Po izvolitvi odbora je dal predsednik besedo tov. Vlad. Fabjančiču, ki je v globoko zasnovanem govoru razložil sedanji splošni in zlasti tudi gospodarski položaj v državi in po-vdaril, da je edini izhod iz težav v temeljni izpremembi vseh dosedanjih metod. Pojasnil je tudi, da se naše gibanje navzlic vsem oviram nepremagljivo širi in bodo kmalu organizirane v »Boju« vse občine naše banovine. Naš duh pa je zajel tudi že brate Hrvate in Srbe. Med govorom in po njem so navzoči tovi Fabjančiču navdušeno pritrjevali. — Za njim sta govorila še dva zastopnika mladine iz Ljubljane, katerih temperamentna izvajanja so navdušila zlasti tudi naše mlajše članstvo. Udeležba je bila velika in ljudje so bili zadovoljni z izvajanji govornikov ter so izrazili željo, da bi še večkrat prišli med nas. Predsednik tov. Drobnič je v imenu vseh. obljubil, da bomo vedno podpirali naše vodstvo, ako se bo držalo neomajno na začeti poti, in da lahko, vedno računa na nas.
Dolenja vas pri Ribnici na Dol. Dan 19.
avgusta t. 1! ostane v zgodovini naše lepe občine zapisan ž zlatimi črkami, ker pomen ja ta dan za’-našo občino začetek novega življenja, prostega duhomorriega pritiska na vseh straneh, kjer bo nehala bojazen pred polnim narodnim udejstvovanjem na gospodarskem in kulturnem polju. — Obenem pa je ta dan tudi glasen opomin vsem onim-ki so Mislili, da se z našim narodom lahko pometa po mili volji, ali ki ga poznajo sam0 takrat, kadar ga rabijo. —-'Na ta dan je imeU naša krajevna organizacija »Združenja borcev Jugoslavije« (»Boj«) ustanovni občni zltof' Z malo agitacijo in brez reklame in pritiska se je zbralo v dvorani bivšega Prosvetnega društva okrog 210 mož in fantov; samih je' klenih značajev večinoma že v borbi za pra' vico in ppštenje. — Ob K4. uro je otvoril predsednik pripravlj. odbora tov. Hrib»r občni zbor. Pozdravil je vse navzoče ter
predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, kar je bilo sprejeto z velikim aplav' zom. Nato je pozdravil govornika izvršnega odbora tov.' Fabjančiča ter jostple goste lZ Ribnice. Za rijlm je povzel besedo tov. Fu bjančič, ki je v krasnem, dve uri trajajoče!*1
govoru obrazložil vse napake našega javne-političnega" in gospodarskega življenja pri “as, tako v ožjem krogu Slovenije kot v celi fbžavi. Obenem je podal smernice za na-daljno uspešno delo, kako bi se premagala kriza v našem gospodarstvu, kot si jih zamišlja in postavlja naše združenje. Vsa izdajanja govornika so izzivala navdušeno Pritrjevanje in odobravanje vseh prisotnih, ker je govoril iz srca in ker so uvideli, da je v delu in zbiranju okrog našega združenja mogoč procvit in napredek našega nareda in naše lepe domovine, ki se bo z na-šim delom osvobodila strankarske borbe, ova-duštva in denuncijantstva, ki samo uničuje, “e pa gradi veliko in močno državo in ne “stvarja zadovoljnih in srečnih poedincev. Po končanem govoru tov. g. Fabjančiča so se izvršile volitve. Z odobravanjem je bila sprejeta sledeča lista: Odbor: Rigler Josip, Dojenja vas; Čampa Jože, Npmška vas; Ilc Ka-rol, Prigorica: Cinkel Albert, Grčarice; Henigman Jože, Rakitnica: Češarek Jože, Dolenja vas; Starc Jože, Prigorica: Gorše Franc, Dolenja vas; Bojc Karel, Prigorica; Oberstar Ran, Rakitnica; Kromar Ivan, Rakitnica: Gbajnar Ignac, Prigorica: Zobec Anton, Blata: Mihič Franc, Grčarice; Češarek Ludovik, Nemška vas; Levstik Franc, Lipovec. Namestniki: Tanko Franc, Nemška vas; Nosan Janez, Prigorica; Šteblaj Franc, Jelendol: Henigman Anton, Rakitnica; Mrhar Franc, Prigorica. Nadzorni odbor: Hribar Karel, Prigorica; Lešnika Mihael, Dolenja vas; Češarek Pavel, Nemška vas. — Izvoljena lista Jamči za delo v naši občini. Članstvo se veča 0d dne do dne, organizacija se širi, ker vsi uvideYaj0! da je samo v složnem, nestrankarskem delu, kot ga proglaša naša organi-Zaeija, možna rešitev iz težke krize. Dolenja vas je vstala in se pridružila mogočni ,l0nti neustrašenih borcev za pravico, red jj1 poštenje in nikdar in nikoli ne izstopi. °°rci, v zbor!
Sodražica. Sporočamo vam o poteku usta-“ovnega občnega zbora Združenja borcev Ju-£°slavije, skupina Sodražica, ki se je vršil 'k'6 19. avgusta ob 8. uri zjutraj v dvorani ^metiškega društva v Sodražici, kjer je bilo Približno 250 udeležencev. Predsednik pri-Pravljalnega odbora tovariš Mihelič Jakob 'l' “vodoma pozdravil navzoče, odposlanca ?Sredajega izvršnega odbora iz Ljubljane ‘ Staneta Vidmarja, in nato došlega g,
|.‘iSt0Pnika oblasti. Spomnil se je našega ve-hkega in prvega borca Nj. Vel. kralja Aleksandra L, kateremu so udeleženci vzkliknili trikratni »Živijo«. Nato je pričel s svojim govorom in spomnil, da obhajamo danes jRajsetletnico, odkar smo prvi odhajali na Pojne poljane. V spomin na padle tovariše je odredil dveminutni molk, nakar je dal be-S<|d° tov. Vidmarju. Ta nam je obrazložil o g adovni stavki rudarjev v trboveljskih ro-Vl‘i, nato je razpravljal o vseh aktualnih 'Prašanjih, posebej o javni upravi, ter je “gotovip da je svoboda, poštenost in pravič-°st ter odgovornost javnih funkcijonarjev ^edpogoj zdravega gospodarstva. Nato je ‘Zjasnil naše stališče do strank, ki vabijo Judstvo v svoje mreže in povdaril nujno R’trebo, da se vsi poštenjaki organizirajo v ■ ‘djh »Boja«: — Prešli smo na volitev od-: °ra. Predlagali sta se dve listi. Prvo je 'P'edlagal tov. Belaj iz Sodražice, drugo pa '• Košir, za katero je tudi večina glaso-'“la. — v odbor so bili izvoljeni sledeči to-!a'iši: Predsednik: Gregorič Anton, Sodra-
II.
Ca: L podpredsednik Oblak Anton, Graben:
p' Podpredsednik Arko Anton, Gora; tajnik Sl!sl Ivan,- Sodražica';’ blagajnik Zajc Ivan, “dražica; arhivar Vesel Jože, Sodražica; J mrniki: Belaj Janez, Jelovec; Škrabec Jo-j^Podklanc: Zajc Franc, Star. Globel; Cvar ^ *e’ Zamostec; Tihlen Jože, Žimance. Na» jetniki: Matko Jože, Podklanc; Oražem Q^n’ Sinovca; Zabukovec Viktor, Vinice: n eg°rič Andrej, Vinice; Stare Jože, Gore-Laze; Adamič Anton, Sveti Gregor. ri r' slučajnostih se je odločilo za člana-°J>č •Ila ^	^e*no' Nato. se je ustanovni
ri 1 2I>or zaključil in lepo mirno razšel.
av-f!’ Vid n»d Ljubljano. V soboto, dne II.
g’Jsta zvečer se je vršil v društvenem do-I?'l(.|'',»tnT'0Vn' °bfr,i' zbor kraj. org. »Boja«
so I i 1 ° Se £a ie llad 280 borcev- Zastopane l^o de vse vaši vblike šentviške občine. Tov. |)()bai J6 kot načelnik pripravljalnega od-“tik* 0^.Vord zborovanje z lepim nagovorom, Ulj. ai ie P°dul .besedo tov. Lorgerju, zastop-til "i kJ-srednjega izvršnega odbora Združe-ir|U| °rcev Jugoslavije v Ljubljani. V lepih v ^ ’andl Predali ,j,e tov. Lorger raztolmačil : Čin» av P°Idri,8p uro dolgem govoru navzo-’ jo čl 30Jevm®kt pokret in naloge, ki jih imu-ve,,.3"! lzyrševati. Ideja »Boj-a« je razgibala "’ tn k!IaM,1arod;'rfa'sti'faše trpeče delavsko
joč a StrankaTSki -^i-ciji. Dolgo traja-aplavz je kvitiral tehtne in globoko za-
mišljene govornikove besede. Kot drugi govornik je nastopil tov. Kafol, ki je podal v glavnih obrisih gospodarski program »Boja«, omenil nujnost ustanovitve kmetijskih zbornic, načrtnega gospodarstva, škodljivost strankarske zagrizenosti in borbo našega malega človeka za mir, poštenje in pravico ter enakost pred zakonom vseh državljanov. Domačin tov. Marinko je obračunal z nekaterimi klevetniki v občini, nakar je v temperamentnem govoru povedal resnico vsem ti stim, ki smatrajo pokret »Boja« za nekak pojav prehodnega značaja. Za svoja izvajanja je žel veliko pohvalo zbranih bojevnikov. Sledile so volitve odbora. Za načelnika je bil izvoljen z veliko večino tov. Logar Jernej, v odbor pa so bili izvoljeni še tov. Štibelj Gašper, Medno, Babnik Janez, • Stanežiče, Mrak Valentin, Gumilje, Erjavc Karol, Brod, Slavič Jože, Vižmarje, Arhar Jože, Vižmarje, Cerar Franc, Št. Vid, Plevel Vinko, Poljane, Rupnik Jože, Podgora, Babnik Andrej. Dol-nice, Arhar Vinko, Glinice. Namestniki: An-žin Franc, Stanežiče, Sitar Franc, Trata, Hafner Stanko, Dolnice, Kovač France, Podutik, Suhadolc Anton, Čeplje. Nadzorni odbor: Šuštaršič Franc, Dolnice, Rozman Štefan, Vižmarje, Možek Anton, Vižmarje. Razsodišče:	Trnovec Ivan, Brod, Magister Albin,
Vižmarje, Langer Andrej, Trata. Delegati: Rupnik Jože, Logar Jernej, Babnik Andrej, Štibelj Gašper. Pri slučajnostih so se oglasi-sili tov. Magister, Marinko itd., ki so dajali duška napram razmeram, ki vladajo. Zborovanje, ki je zadovoljilo vse navzoče, je bilo zakljupeno po 11. uri zvečer.
Tišina v Prekmurju. 19. avgusta se je vršil v gostilni Žiikš na Tišini sestanek bojevnikov. Sestanek je ob 11. uri otvoril tov. Anton Koder iz Murske Sobote in v kratkem govoru razložil razloge, ki so dovedli do ustanovitve Združenja borcev Jugoslavije. Za njim je tov. Bajlec France iz Murske Sobote v daljših izvajanjih pojasnil današnji težki gospodarski in socijalni položaj v državi, zlasti pa tu pri nas in razložil pravila »Boja«. Razvil se je prost razgovor, ki se ga je udeležilo večje število navzočih. Nato sta se sestavila pripravljalna odbora za občino Tišino in za občino Kupšinci. Za Tišino je vstopilo v pripravljalni odbor 22 posestnikov, ki so si izvolili za predsednika tov. Šadla Štefana, posestnika na Tišini, njemu ja namestnika tov. Srdta Štefana, posestnika na Tišini, za tajnika tov. Gaborja Jožefa, pos. v Tropov-cih. Za občino Kupšince je vstopilo v pripravljalni odbor 13 tovarišev iz cele občine, ki so si izvolili za predsednika tov. Jožefa Giderja, posestnika v Vančavasi, njemu za namestnika tov. Majcana Franca, posestnika v Rankovcih, za tajnika pa tov. Viktorja Žoharja, pos. v Rankovcih. Iz' navdušenja, ki je vladalo na sestanku, sklepamo, da bo število članstva v obeh organizacijah prav mogočno. Sedaj pridejo na vrsto še vse ostale občine.
Bela cerkev. Tu smo imeli ustanovni občni zbor 19. avg. ob 15. uri, ki ga je vodil tov. Bevec Florjan. Govorila sta razen njega predsednik novomeškega »Boja« tov. dr. Gros, ki je predvsem povdarif, da se borimo za poštenje in pravico, in tov. Šmid iz Ljubljane, ki je priporočal, da se tudi mladina vpiše v Združenje borcev Jugoslavije. Obiskalo nas jc pri tej priliki še več drugih bojevnikov iz Ljubljane, ki so prišli iz sosednje Šmarjete. Soglasno je bil sledeči odbor kraj. org.: predsednik Bevec Florjan, podpredsednik Ajdnik Franc, oba iz Bele cerkve; tajnik Gorenc Leopold, Družinska vas; blagajnik Zajc Jože, Draga: gospodar Kaplau Avgust in arhivar Bevec Vinko, oba iz Bele cerkve; odborniki Krašovec Janez iz Družinske vasi, Bregar Janez iz Tomažje vasi, Kukman Janez iz Građenja; namestniki: Pavlin Ignac iz Druž. vasi: Cvelbar Franc iz Stranj in Hočevar Janez z Vinjega vjba: nadzorni odbor: Bračika Jakob in Jenškovič Leopold iz Družinske vasi, Bevec Albin iz Bele cerkve ter Kostrevc Mihael iz Breške vasi; razsodišče: Gregorčič Valentin iz Družinske vasi in Klobučar Leopold z Vinjega vrha. — Bela cerkev vstaja. V nedeljo 9. sept. pride pa Šmarjcta na vrsto. S tem bo skorg cejg, dolenjska stran organizirana v »Boju«. »Borci v zbor!
Bela cerkev. Nekateri menda res mislijo, da ima vsak kmet stroj za izdelovanje denarja. Karkoli počno, vše priča, da sami niso kmetje, seveda, saj sami itak ne poznajo nobene krize. Tudi kadar pravijo, da hočejo ščititi kmeta, se že tako obrne, da se ubogi zadolženi kmet še bolj potaplja. Gpspodje, ki se nam dobrikajo, naj nam povedo, kje naj vzamemo denar, da bomo vračali, naj gledajo, da bodo živina in kmetski pridelki dražji, ne pa vedho cenejši in da bodo po trgovinabr čeme, kakor so- bile pred vojno. Gospodje naj uredijo tako, da bo kmet dobil za en par prascev eno obleko, kakor je bilo
čevlji
Gorski čevlji od Din 145 - dalje
Zahtevajte veliki ilustrirani cenik, katerega dobite zastonj !
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar!
Din 18‘—, 21*— otroški Din 28--, 33'- dekliški Din 48-—, 66'— fantovski Din 66'—, 89— ženski Din 661—, 80’— moški
Snežni čevlji
Din 24-— otroški in dekliški Din 30’—, 34-—, 38 — ženski
fr* TRGOVSKI • m
iMim'kt
i DVAMA-PERILA-tn-OBIH
Celje, št. 32
pred vojno, ne pa, kot je sedaj, da mora prodati pet parov prascev, če hoče dobiti eno cajgasto obleko! In kje so še druge potrebščine? Kmet je zvezan na rokah in na-nogah in si ne more pomagati v nobeno stran. Ali gorje tistim, ki se iz nas norčujejo, ko bo kmet pretrgal vezi. Kmet je podoben biku, ki je privezan, in gorje takrat, kadar se strga, tistim ljudem, ki so v bližini njega. Tako svetujem tistim gospodom, da naj že prej pot vberejo, po kateri bödo bežali, ker takrat je ne bo več čafsa vbirati. Še eno: ti gospodje menda ne vedo, da je kmet glavni nosilec države; menda mislijo, da tisti so glavni, ki imajo kupe denarja, kmet pa da je ničla za državo. O, ne, ni tako; kmet je steber države; če on propade, propadejo tudi kupi denarja. Prosim tiste gospode, ki imajo vse ključe v rokah, naj od-pro prava vrata kmetu, da ga bodo izpeljali iz te hude krize.	B. J.
Vič pri Ljubljani. Dne 22. prošlega meseca smo končno tudi v naši občini dobili posestrimo »Boja«. Ustanovni občni zbor, ki se je vršil ta dan v prostorih restavracije »Strelišče« pod Rožnikom, je bil popolnoma zaseden in preko 150 resnih fantov in mož je nestrpno pričakovalo otvoritve. Imenom pripravljalnega odbora krajevne org. »Boja« Vič je prav toplo pozdravil navzoče tov.
% Šimnovec, posebno pa tovariša Vidmarja in polkovn. Andrejko, kot delegata izvršnega odbora. Po pozdravnem nagovoru je dobil takoj besedo tov. Vidmar, ki je v skoro dve-urnem govoru tako temeljito in stvarno podal gospodarska, kulturna, socijalna in naci-jonalna vprašanja, da je bil vedno in ponovno prekinjen s stvarnimi medklici in odobravanjem.
Ravno pri tem nadvse stvarnem referatu tov. Vidmarja se je zelo opazila zagrenjenost nad sedanjim političnim in gospodarskim stanjem, : zato tudi toliko hvaležnega odobravanja.
Tov. Golob je v temperamentnem govoru orisal naš nacijonalen položaj, posebno v naši banovini, ter v lepo zaokroženem govoru pozval navzoče, naj se. še z večjo ljubeznijo oklenemo našega prevzvišenega vladarja Nj. V. kralja Aleksandra I., 'ki je tudi naš vrhovni vodja. Tudi tov. Golob je bil za svoja izvajanja toplo pozdravljen.
Doma in na tujem
Jesenski velesejem v Ljubljani ima poleg trgovskega tudi vzgojen pomen. Na velesejmu se namreč nahaja več razstav, ki dokazujejo, koliko se da doseči ž umnim udejstvovanjem na raznih področjih gospodarsko-ustvarjavnega udejstvovanja. Tako imamo tamkaj hranilnično, arhitekturno, perutninsko, ribarsko razstavo poleg drugih, ki nam odpirajo pogled v plodonosno delovanje mnogih naših institucij in poklicev. Tudi plemenite pse smo yideli. Lepe živali in šmentano drage. Opažati pa je, da imajo-p^ogojstvo še vedno le tujejezična gospoda v rokah. Tudi lani se je pji razstavi žlahtnega monta-fonskega gSveda čula večinoma nemška govorica. Isto je bilo čuti na lovski razstavi in tudi na ribarski je podobno. Vse te panoge goje, kot je videti, predvsem tujerodni grajščaki ali takozvana »Heršoft«. Ali se res ne bo nič spremenilo?
Morsko pošast, dolgo 7 m 75 cm in težko 2100 kg so ujeli ribiči blizu Kp-dj^yice. Baje ; jo bodo kazali ’na-Ijubljanskeiii velesejmu. Menda je taka riba požrla nekoč preroka Jona in ga čež nekaj dni spet izpljunila. Črevesje je tehtalo'300 kg. In. vendar, sp RQ-šast pogumni ribiči ugonobili» Pogumni ljudje n gonobe vsako pošast, samo združiti se morajo. Torej združimo se in ugonabljajmo
Pri volitvah je bil izbran naslednji odbor: tov. Rudolf Gale, predsednik, tov. Kozamernik,-tajnik, tov. E. Čokert, blagajnik, tov. Drnikovič, gospodar, tov. Sedej, arhivar, odborniki pa:	tov. Mohar, Vinko Podobnik,
podpolk. Masek, tov. Pogačar, M. Zupanc, Kušar, F. Šibenik, in R. Zalokar. Namestniki: tov. Punčuh, Gabrijel in Šimnovec. Nadzorni odbor: Sluga Franc, Gale Ivan, Ažnik V., Sluga Ivan in Kopač Lovro. — Po izvolitvi, ki je bila soglasna, se je tov. Gale toplo zahvalil za zbupanje z željo, da gredo vsi na delo, do končne zmage. — Po zaslugi tov. Gombača se je na obč. zboru zbralo tudi Din 90 za bedne trboveljske rudarje, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Zg. Šiška. Osrednji izvršni odbor »Boja« je priredil 1. t. m. lepo uspeli informativni sestanek v restavraciji »Čarman«. Delegata tov. Lorger in Kafol sta nam v jedrnatih besedah razložila namen bojevniškega pokreta in njega razmah, za kar se jima najtopleje zahvaljujemo. Občni zbor krajevne skupine se bo vršil, kakor že najavljeno, v petek, 7. t. m. ob 20. v restavraciji »Čarman«. Na občnem zboru bo med drugimi govoril tudi tov. Vidmar. Vabimo vse bojevnike in zavedne može, da se občnega zbora sigurno udeleže! Vabljeni tudi bojevniki sosednjih občin!
Stopite pod zastavo našo stopite v naše vrste vsi!
Skrbite za bodočnost svojo — bodočnost Jugoslavije!
Pripravljalni odbor krajevne skupine »Boja« v Zg. šiški. * v
Zanimiva tiskovna pravda. V četrtek, dne 20. sept. t. 1. se bo vršila pri Okrožnem sudu
v Zagrebu, odelenje VIII. ob 8. zjutraj sodna razprava v tiskovni pravdi, kjer nastopa kot tožitelj g. Avgust Praprotnik, kot toženec pa g. Jakob Hrovat, *>ba industrijalca iz Ljubljane. Inkriminirani šo znani članki zagrebške »Pobede«., ki so izšli sredi lanskega leta in ki so po mnenju, tožitelja škodovali njegovemu ugledu. Za to razpravo vlada v naši javnosti zelo veliko zanimanje. Ta stvar se v naših gospodarskih krogih živahno komentira in nestrpno se pričakuje sodba, ki bo morda pojasnila marsikaj, kar doslej ni jasno.
pošasti, ne le morske, ampak tudi zemeljske, ne le živalske, ampak tudi človeške.
Balkanske igre v Zagrebu so zbrale vse najboljše atletč balkanskih držav, Grčija je dobila največ točk: 164, druga je bila Jugoslavija‘s 155 točkami, nato je prišla Romunija z 61 točkami, nadalje Bolgarija s 33 točkami, Tnrčij^z 32 in Albanija s 7 točkami. Srebrno kupo Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je bila najvišje odlikovanje, je dobila grška skupina.
Tvrdka Teokarovič iz Paračina,. ki nas hvalevredno zalaga s cenenim suknom, je izgubila' Isvojega dolgoletnega blagajnika Baziloviča. Mož se je ustrelil. V-blagajni niso našli nobenega nereda. V naših časih ta dogodek lahko za registri ramo med jugoslovanske rekorde. Toda zadnji listi pišejo, da je poneveril Din 60.000. Škoda,, torej rekorda ni. Kaj hočemo,,je že tako.
Angleško brodovje je končho' priplulo v naše vode. Dolgo smo jih čakali, zato smo jih tem bolj veseli. Razočarane so le .elegantne ,d am e, ki so vse poletje'čakale ob sinjem -morju": angleške mornarje pa zastonj. Se bodo že potolažile.
Kongres pravnikov iz vse države bo ?, t. m. v Zagrebu. Ob, ko bi pravniki mogli sgirtoži-■ ti-zakon, - ki bi odpraviL.tisočere krivice, za katere tisočeri ljudje ne dobe nobenega leka. Kajneda, potem bi bil raj na zemlji.
Doktor Schacht, gospodarski diktator Nemčije, je poudarjal v svojem berlinskem govoru, da je Nemčiji potreben večletni popolni moratorij. Francozi pravijo, da se hočejo — po domače — iznebiti vseh obvez. Trd oreh bo to za tiste, ki ga bodo morali gristi, marsikdo si bo polomil zobe, ne ve se pa še, kdo — ali dr. Schacht, ali upniki Nemčije. Bomo videli, to je edina beseda modrosti v tem slučaju.
, Hitler je v Koblencu za las ušel smrti.
Ko je ogledoval saarsko razstavo, je na mesto, kjer je pred sekundo stal, padel več sto kil težak gasilni aparat. Nekateri pravijo, da je bil to gol slučaj, policija pa je zavohala atentat. Čnjte in molite, ker ne veste ne ure ne dneva!
Kruppova tvornica v Essenu ima danes isto število delavcev kot pred vojno. Ali se jim mudi delati topove!
Minister Sušnik, novi avstrijski kancelar, se je zadnje čase kar pridno vrtil po Evropi. Tudi na Francosko je mimogrede skočil. Po kaj drugega neki kot po denar! Francoska vlada je načelno že pristala na to. Sušnik bo seveda moral obljubiti, da bo priden in da ne bo preveč poslušal hudega Mussolinija. Če bo dobil denar, bo to gotovo tudi storil.
Bodečo žico okoli meje bodo napenjali v
Avstriji, da preprečijo beg narodnih socialistov v tujino. Bolj kot bodeča žica nemara
J Drobni ogla« J
KOKOŠJE PERJE, naravno 6 Din, čohano 30 Din kg. Vsakovrstno živo in zaklano perutnino nudim po najnižji ceni. Cenik brezplačno. A. Ekart, Rače.
KUPIM KNJIGO Vladimir Levstik: Zapisniki Tine Gramontove. Naslov v upravi »Preloma«.
Kupujte samo »SVETOL«, čisti vse kovine in zrcala!
ČEBULO, beli in roza krompir dobavlja va-gonsko in kosovno najceneje, Uršič, Mo-škanjci.
Za naš
naj se kupujejo naši domači proizvodi:
prašek za pecivo, vanilin ■ sladkor,'* rumenilo in puding praški znamke »ADRIA«
DIAMANT
Pokromana kolesa
Najboljši šivalni stroji »ADLER« in »GRITZNER«
po izredno nizkih cenah samo pri tvrdki
Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika, za vodo. Večletna garancija! Pouk v umetnem vezenju brezplačen!	Telefon Štev. 29-13.
bode avstrijsko vlado zavest, da je v Avstriji toliko narodnih socialistov.
Rusija in Japonija sta se zadnje čase pisano gledali in rožljali z orožjem. Šlo je za japonsko nastopanje proti ruskim državljanom v Mandžuriji in za japonsko kolonizacijo na mandžurskih tleh. Vedeti pa je, da imajo tudi druge države prste vmes po pravilu: kjer se kregata dva, tretji dobiček ima. Zadnje dni pa je rožljanje popustilo. Menda so tako uredili, da bo volk sit in koza cela. Ker pa se je začela Anglija hudo. približavati Japanu, se je prestrašila Amerika za svoje interese na Tihem oceanu. In zato so naenkrat Amerikanci postavili državno nadzorstvo nad tovarne orožja, da bi ameriške tovarne nikakor ne zalagale držav, ki bi jih ne smele. In tako se svet vrti lepo naprej in so med nami ljudje, ki sanjajo o vesoljnem miru med narodi.
Med Rusijo in Francijo se že več časa opažajo prisrčni odnošaji. Dne 31. avgusta je bila otvorjena direktna telefonska zveza med Parizom in Moskvo. Ob tej priliki je Bar-thou, franc, zunanji minister, spregovoril nekaj zelo toplih besed. Časi se spreminjajo, politika je modra stvar, taka pota si izbira v dosego svojih ciljev, ki bi jih navaden smrtnik ne smatral za možne, da ne rabimo druge besede. Sicer pa prav. Živela vzajemnost med Francozi in Rusi, živela razprtija med slovanskimi narodi!
Vsak zaveden Borec zasleduje, kdo oglašuje v našem listu in kupuje pri njem!
Nogavice - rokavice
kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga, šolskih zvezkov itd., po najnižjih cenah pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
Za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Najboljše boste postreženi v restavraciji
Slamic
Velemesarija, tvornica mesnih izdelkov in konzerv
Ljubljana
Gosposvetska cesta 6
Telefon: Restavracija29-72, Mesarija 29-73, Podružnica v Prešernovi ul. 5 22-56
Tiskarna Andrej Sever
Ljubljana-Moste
Zaloška cesta 25
Tiskovine za trgovce, urade itd. - Lepaki, letaki, ceniki, vizitke itd.
SLOVENIA-TRANIPORT
ŽELEZNIŠKO • CARINSKO. ŠPEDICDSKO IN TRANSPORTNO PODJETJE
Ljubljana, Miklošičeva cesta
Ekspoziture: Maribor, Jesenice in Rakek
Naslov za brzojavke: SLOVENIATRftNSPORT — Telefon interurban 27-18 Poštni predal 239 — Čekovni račun pri poštni hranilnici v Ljubljani 14.650
O
tec
cd
3
O)
>c->
cd
E
o
•a
a>
•S'
o.
▼
Odeje, pletilno volno in barete dobite po ravnokar znatno znižani ceni
Oglejte si zalogoi, ne da bi morali kaj kupiti
SUKNO TEOKAROVIC
Naše cene in kvalitete vsakega zadovoljujejo 1
§.ßUBLßAH,
GRADIŠĆE 4 NAsraoTidrami
V novo šolsko leto v novih
PEKO
čevljih
Okusen in trpežen otroški čeveljček iz črnega in rujavega usnja št. 18—27 Din 35.—. Iz laka, št. 18—22...............Din 50.—.
Priljubljen dekliški čevelj iz črnega in rujavega boksa v okusnih kombinacijah.
Iz laka, št. 28—30 ................Din 75.—
Iz laka, št. 31—35.................Din 85.—
Din 65a
Din 75-
Higijeničen, močan športni čevelj za deklice in dečke iz rujavega boksa s prvovrstnimi podplati.
Št. 26—27 Din 65.—	št. 28—30 Din 85.—
Št. 31—35 Din 95.—	Št. 36—39 Din 125.—
Proti prehladu: visok dekliški in fantovski čevelj za slabo vreme, črn ali rujav boks. ‘Št. 25—30 Din 75.—	št. 31—35 Din 95.—
Št. 36—39 Din 125.—
Din 28-
Trpežni in udobni čevlji, predpisani za telovadbo.
Št. 28—30 Din 28.—	Št. 31—35 Din 32.—
Št. 36—41 Din 38.—
Kdor želi svojemu otroku zdravje, kupuje zdravo, usnjeno obutev!
PEKO čevlji so izdelani izključno iz prvovrstnega usnja.
Direktna prodaja konsumentom naravnost iz tvornice v lastnih tvorniških skladiščih vseh večjih krajih države.
(LAVIJA
zavaruje
izplačilo kapitala ob doživetju starosti in ob smrti, ter proti škodam požara, vloma, toče, strele, odgovornosti pred zakonom, telesnega pohabljenja, avtomobilskih nesreč, nesreč na železnicah, pri sportu itd.
Centrala v Ljubljani, Gosposka ulica 12, telefon št. 2176 in 2276 Naslov: »SLAVIJA«, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani Podružnice in zastopstva po vsej državi
Priporoča se renomirana tvrdka:
Matej Orehek
Ljubljana, Kolodvorska ul. 26
Ustanovljena leta 1897
Ugoden nakup raznovrstnega dobrega blaga po nizkih cenah. Posebno se opozarja na veliko zalogo „ORO“ čevljev, domačega ročnega izdelka.
Trgovci uživajo poseben popust!
Konfekcija, manufaktura in modna trgovina
Josip Olup, Ljubljana
nudi v veliki izbiri moške in deške obleke, suknje in površnike. Kamgarni iz domačih, čeških in angleških tovarn stalno na zalogi. Obleke izvršujemo tudi po naročilu. Velika zaloga moškega perila iz lastne tovarne »Triglav«.
Sprejemamo blago tudi v izvršitev. Trgovci znaten popust.
Trgovski prostori: Stari trg 2, Pod Trančo 1, Kolodvorska ulica 8.
DEŽNIKE
NOGAVICE
na drobno in na debelo kupite najugodneje v tovarni
JOSIP VIDMAR
Ljubljana
Pred Škofijo 19 podruž.: Prešernova ul. 20
Beograd
Kralja Milana 13
Zagreb
Jurišičeva ul. 8
zdaja za konzorcij »Preloma« dr. Bogdan žužek. Urednik Vladislav Fabjančič. — Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani, predstavnik A. Kolman. — Vsi v LjutÜ40