St. 131. V Mariboru, četrtek 9. novembra. IT. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejoman. aii v Mariboru s pošiljanjem na dom, aa celo leto 10 jrold.. za pni leta 5 goM., za četrt lota 2 ffolđ, 60 kr. — Za oznanila so piačuje od navadne četiristopne vrste 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. će so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štorapelj za 30 kr. — Dopisi naj sc izvoio frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. O p r a v n i 11 v o, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči. je v riskamki: F. Skaza in dr., v koroški u'Sci hišn. št. 229. risti in samohlepnosti. Da bi se maščeval nad liismarkom, kteri ga je iz Saksonskega izrinil, bil je njegov namen to polovico Avstrije topel na vrhovnost cele Nemčije spraviti in popolnoma zasluženo kazen bitve pri Sadovi obrusiti. Slovani, ki niso nikdar podpirali pustolovne Frankfurtske politike, pritisnil je na steno, Nemcem pak je dal ..svobodo," da bi sc po njej tudi severnim bratom skominati začelo. Dasiravno je-bilo v razrušeni naši državi neizmerno važnih, životni mozeg ognjijoeih tegob, vendar je bila prva stvar, ktere sc je lotil bubanje na konkordat, civilni zakon, itd. — vse samo pesek v oči inozemstvu, posebno nemštvu, ktero naj bi gledalo ^svobodo kakor na Angležkem." Da je med tem na Ocskem vladal izjemni stan, da so v Krivošiji vešala dvigali, v Hrvatskem po od Bcusta avtori-ziranem Andrašiji rnz'bojniki in tatovi višje deželne službe zavzemali, to vse je bila Ucustova svoboda, ktera se ve da je naposled imela atraktivno moč na Nemčijo, — ali tako, daje letos, po 5 letih, moral iti isti Bcust od svojega protivnika H i sm arka v Gaštanj in Salcburg milosti za Avstrijo beračit. S ščuvanjem ncmŠkoga elementa na Slovane takraj, in prepustivši Slovane onkraj Litave ma-gjarski oholosti, dotiral je ta človek srečno Avstrijo do tje, kjer je denes: da v Evropi ne šteje več kot država, ki se mora v račun jemati in je zasluženo tudi dosegel otovrej , ko je v vzhodn jih vprašanjih svojo besedo zalagal, sc ve samo besedo. Daje na severu in jugu sebe in Avstrijo blamira] in povsod z napačno politiko neizmerno in nepopravljivo oškodoval, — kaj je to moža brigalo, ki ni bil domačin v naši domačiji, ampak najemnik, ki je gledal na svoj dobiček. In kako je gledal! Ni imela menda nobena civilizirana država najvišjega ministra, ktcrenm bi bila javna glasila toliko sleparske dobičkarijc očitala, — a se on nc bi bil branil. ,,1'olitik", „Vaterland", „Waudcrcr", „Volks\virthsohaftliehc Presse^in kdo bode naštel vse liste, ki so javno pred vsem svetom obdolžili Ucusta samopridnostl. Vsak delavec bi bil pred sodnijo iskal opravičiti se, samo ta mož je imel nesramno čelo, da je očitanja čul, pa molčal, pa dalje roval in intrigiral zoper vse, kar je z Avstrijo dobro mislilo. Menda ga ni moža med državniki" naše cesarjevinc, kteri bi si bil med Slovani toliko sovraštva zaslužil, kakor mi, ki si jc sam mero svojih zmot napolnil in ujel rc v mreži iutrig, ktere je drugim nastavljal. Krik občne nevolje je šel po vseh pokrajinah posebno zadnje dui, ko se je temu možu posrečilo Upropastiti edino avstrijsko politiko llohcnvvartovo. In da je padel ravno potem, ko jc zmagal, to nam mora biti še največje zadostenje. Kaj ponienja padee Peustov, kteri vplivi so bili, ki so ga (ali ga bodo) vrgli, koliko to more nam koristiti, vse to se v tem hipu ne da prera-čuniti. Da je za nas in za državo, ako je ikako mogoče da sc zopet povzdigne, dobro, da sc tega pogubnega nemškega politikarja iznebimo, t > nam priča vikanje in strah, ki je obvzel vse nemške ustavovernc kroge, ko čuje jo to najnovejšo novico. In to je gotovo, da jc za nas dobro, kar naše smrtne sovražnike slabi in straši. Ob enem z naznanjeni padca Bcustovcga sc naznanja druga novost: da ni a g j a r s k i grof Andraši stopi na njegovo mesto. To, se ve da, nikakor ni veselo. Upajmo, da se poslednjo ne bode potrdilo. Kajti Andraši na krmilu zunanje politike, na Reustovem mestu, ne bi bil nič bolji, — morda v uckterih prizadevanjih še slabši. Reklo bi se torej lehko po svetopisemsko: hudiča so z belccbuhoin izgnali. Kajti Andraši se bode hotel po drugi strani še cnergičneje v pustolovno politiko spuščati. Kot Magjara ga obdaja trepet pred Slo-vanstvoni in zlasti pred Rusijo. Vendar, razen tega da on še ni Beuitov namestnik, pomisliti jc i to, da smo Andrašija imeli tudi zdaj, tudi poleg Ucusta. Andraši bode zdaj vsaj sam , in obrabil sc bodo tem prej, in tem prej šel pot, kterega je nastopil njegov drug Hcust. Domače in slovansko novosti. — Beremo i da kranjska trgovinska zbornica razpošilja prospekt o mednarodni politehnični razstavi, ki bode 1. 1*72 v Moskvi. Glasilo kranjskih prusomanov, ,,L. Tagblatt", se tej novosti roga z ironičnim pristavkoin: „upati je, da bode velikansko razvita tehnična obrtnost „Slovenije'' svoje vredno zastopanje našla." Hinavci! Tisoč let ste nam Slovencem Nemci in nemšku- Deust na odhodu. Med mnogimi novicami, ktere so te dni iz Dunaja prišle in kazale, kako čisto nič ni tam razumljenja za blagost in bodočnost avstrijske monarhije, — prihaja zdaj nepričakovano in na nagloma ena, ktera mora vsacega, kdor ima količkaj ljubezni ali naklonjenosti še do te monarhije, z nekim veseljem navdati. Renat je padel, — tako sc najnovejša novost glasi. Isti Beust, ki je pomirjenju in spravi v trenotku nit prestrigcl, ko jc bila blizu izvedenja, isti Ileust, ki je baš v tem trenotku zmagonosen na višku stal in s samodopadljivostjo mogel gledati premaganega Hohenvvarta, — denes je, pravijo, sam doživel, kar smo mu Slovani želeli od onega hipa, ko jc v Avstrijo pripotoval in ministerski stol zasedel. Dunajski listi, pred vsemi Ileustov organ „N. fr. Pr., kot gotovost pripovedujejo, da se jc od najvišjega mesta Rcustu želja izrekla, naj odstopi. Na ta migljaj je BeUft prosil za odpust in ga ustineno baje od cesarja že dobil. Kot polepšalni uzrok bode zapisano stalo, da odstopi „zarad slabega zdravja". Posadili ga bodo za poslanika v London. Da to prihaja zdaj, ko ni nihče pričakoval, da to prihaja tako kasno, ko je Hcust otroval žc vse naše politično življenje, to in uzroki, ki so skrivno delovali, vse se umakne pred važnostjo dogodjaja samega: da kopita pobere nam naj-sovražnejši mož, „pritiskovalee Slovanov na steno". Nc bodi si plemenito, za padlim nasprotnikom kamenja metati: licust je nad,avstrijskimi narodi, nad bodočnostjo cesarstva, nad dinastijo, nad pošteno politiko preveč pregrešil, da bi ono pravilo zanj veljalo. Kot ubožen in zadolžen baron v Avstrijo prišedši, postal je tukaj z lepimi in nelc-pimi pomočki bogatin, grof in državni kancelar. Nesrečno nemško politiko, ktera ga jc izpahnila iz njegove domovine , prinesel in presadil jc po večini nenemško Avstrijo, in prvo kar je storil, bilo joto, da je Belkredija, kteri je s svojo politiko Avstrijo ob pravem času rešiti mogel, z minister-skega sedeža izpodrinil, da sc jc sam nanj vsedel. Komaj na vzvišenem prisleparjenem mestu, začne v tej ubogi Avstriji politiko svoje samoko- Listek. A ivin-Tin-in Lincoln« (Konec.) Nasprotje med amerikanskimi državami, kjer ni bilo sužnjev in onimi, ki so še sužnje imele je vedno raslo. Lincoln jc pomagal, da so bili voljeni možje njegovega mišljenja v senat ze-diujcnih držav. L. lsi>o sc jc bilo določilo, da se imajo sužnji po vseh krajih, ki leže više na severu ko 30° 30', odpraviti. Zdaj je pa senator Donglafl storil, da sc jc vsaki državi prepustilo, svoje reči uredovati, torej tudi določevati o suž-njesti. Tako so se odprle sužnjesti duri in vrata. Zoper to določbo se je ustanovila posebno na severu in severozahodu stranka, ki je hotela, da bi imela zavezna vlada pravico, braniti širjenje suž-njosti in omejiti sebičnost in terorizem južnih gospodarjev, ki so imeli sužnje. Stranko so imenovali republikansko in postavili polkovnika Fremonta za kandidata za predsedništvo, Linoolna za kandidata za podpredsedništvo. Pa voljeni so bili možje nasprotne stranke. Republikanci države Illinois so Linoolna hoteli 1. 1858 spraviti v senat, nasprotniki bo kandidirali Donglasa. Vsak dan sta ta dva moža kot kandidata govorila pred ljudstvom, včasi zaporedoma v enem kraji. Lincoln je očitno pri tej priložnosti govoril zoper sužujištvo in zoper politiko južnih držav. Vse se jc zanimalo za boj med kandidatoma. Voljen je bil sicer Douglas, pa Lin-col i si jc pridobil veliko popularnost. L. 1800 se jc republikanski narodni konvent zbral v (nedavno pogorelem) mestu Obicago v lllinoisu. Konvent postavi Lincolna za kandidata za predsedništvo in izvoljen je bil. Lincoln je postopal zmerno in premišljeno, vendar ni mogel braniti ločitve južnih držav pod vodstvom južne Karolinc. Pa bil jc trdne volje, snžujiško vprašanje rešiti, če ne v smislu abstraktnih človekoljubnih idej, vendar nc po želji južnih držav. Vedel jc, da jc težko delo prevzel in pri odhodu iz Springfielda v »belo hišo", sedež predsednika v WashingtonUj je rekel: rMoja naloga je težja, nego kterega drugega predsednika v VVashingtoiiu." Odločno se je izrekel zoper sklepe južnih držav, če tudi je tem nektere koncesije privolil. Lincoln je bil šestnajsti severo-amerikan-skih prezidontov. Glasovale so zanj vse države , razun države Ncw-Jerscy. To jc bilo suž-njiškim državam povod za ločitev od zveze in za začetek velike amerikanske državljanske vojske. 4. marca 1861 je L. predsedništvo nastopil z govorom, s kterem je hotel južne države pridobiti. Pa te so sc očitno spuntale in začel sc jc 41ctni bor, kterega je Lincoln 1.1864. novic za predsednika voljen, srečno po svoji želji izpeljal. Upal je sedaj srečnejšo in mirno prihodnjost. Ali 14< aprila 1805 o pol 10 zvečer j,ra fanatičen jugovec glediščni igralec Booth v Fordovem gledišču v Washingtonu v sredi predstave ustreli. tarji rinili in urinili sc za učitelje, oskrbnike, gospodarje itd. Če torej nemarno nič, kdo je kriv, ko vi in vase nemčurstvo, vaše zatiranje, vslcd kterega iz našega naroda ni vzraslo to, kar bi lahko bilo. In da si vidite jalovost vaših sistem, koprcate vendar na vse štiri, da bi svoje nemško gospodarstvo ohranili. Samo naj se razvoj prepusti naravnemu potu, ki ga zahtevamo in v ">0 letih dosežemo več, nego smo pod siljenim nemškim jerobstvom v 500 letih. — Mladi srbski knez Milan je 1. novembra prišel iz Livadije od ruskega carja nazaj v Kragujevac. Srbski poslanci iu narod so ga navdušeno pozdravili, mesto je bilo razsvetljeno. Knez je prinesel mnogo odličij (ordeuov) od ruskega carja za srbske državnike. — Vladni srbski listi pravijo, da to potovanje 1) zagotovlja Srbiji pomoč Rusije, da na Balkanu Jugoslovane zediui; 2) utrjuje dinastijo Obrenovičev. — Veliki ruski list „Moskovskija Vedo-mosti- govore o padci llohemvartovem in prisvajajo ono razlaganje stvari, ki trdi, da je pruski vpljiv pomirjenje v Avstriji zabranil. Nemci in Magjari so prav spoznali, da bode tudi zunanja politika avstrijska od notranje odvisna. Kdor bode imel v državnem zboru večino, ta bode imel tudi v delegacijah. Slovani v delegacijah v večini bi morali — po nemškem in magjarskem izračuuanji — slovansko zunanjo politiko tirati, v zvezi z Rusijo orieutalno vprašaje v slovauskem zmislu rešiti. In ker je v tem tudi mnogo nade za Francosko, zato Prusija tega ni mogla trpeti, ter je z Beustoiu in Andrašijein uovo premeinbo podkopala. A kako je to da se jo poleg tega Germauija bratila z Rusijo, zdaj pa se brati s tako Avstrijo, ki hoče biti Rusiji protivna? Iu Frusija se je Rusiji ponujala, dajo hoče pomiriti z Avstrijo? „Gospodstvo Ger-mauije je za zdaj v Ileču tako zagotovljeno, kakor t Monakom — prave ..M. V." r Avstrija je kot neodvisen faktor političnega ravnovesja izginila za evropsko diplomacijo." Dopisi. Iz € Viju. 6. nov. flzv. dop.j Tukaj seje ustanovilo društvo z naslovom ..deutscher Verein" in njegov načelnik je prof. Marek. rojen Čeh, nemščine ne popolnem zmožen iu prav ubožec na duhu. Takega plitvega človeka bi iz srca privošili celjskim ..Nemcem" za voditelja, ko bi mož dolžnosti učitelja vestno spolnoval. Se ve da on menda ne ve, kolikokrat ga njegovi učenci zasmehujejo, ker jim pravi reči, kterih deuašnji svet že davno ne verjame, kolikokrat se rote boljši učenci viših razredov, da ne gredo več v njegovo uro itd. Gospod Marek bi naj ustanovil p od uče val no društvo za celjske gimnazij al ne učitelje, ker on sam in mnogo njegovih tovaršev bi mnogega poduka potrebovalo. Žalibože ima celjska gimnazija ti učiteljev, ki niso Se nikoli Batno« Btojno mislili in sodili — nočem sc spuščati v po- Lineoln je bil mož orjaške postave; bil je 6' 4" velik. Truplo ni bilo videti polno in mUS-kulozno, prej medlo. Roke je imel dolge, vender no brezprfanerno. Hodil je počasno in premišljeno, roke na hrbtu: v obleki ni bil pazljiv, v obnašanji priprost in prisercen; v družbah je rad pripovedoval anekdote. Njegova priljudnost je bila odkrita, lice je kazalo krepek značaj, pa ni bilo Lepo j nos je bil rirask, usta široka, barva lioa rajava, lasje črni in redki. Z njim je padel naj bolj priljubljeni nor/, v severni Ameriki za Washingtonom. Bil je pošten človek trdega. čistega značaja, vselej prave razsodbe j jasnega razuma, pa pri delovanji včasi prepočasen. Nikoli se sicer ni prenaglil ali zmotil do extrenmih del, pa ni sledil vselej javnemu mnenju in prehiteli so ga včasi dogodki, namesto da bi jih bil on vodil. Stališča, na ktero je enkrat stopi), ni zapustil in končal je nesebično, svoj«: dolžnosti si svest, reči srečno za svojo domovino. sameznosti. Odločno je potreba tirjati, da se da vodstvo gimnazije v druge roke. Gospoda direktorju Frcmru-u je vsak učenec premoder, če zua citirati nekaj Sehillcrjevih verzov — drugih modernih klasikov ni treba, ker jih direktor ali ni bral ali ni razumel, — in če zna iz latinskega precej prestavljati. Privatni nauki so po njegovih mislih odveč. G. Marek celo mladenčem, ki pri njem stanujejo, brani hoditi v privatne ure. Oster učenik gospodu direktorju ni po volji, posebno ne tak, ki je oster nasproti vsem, gosposkim in kme-škim. Vemo, kako je nekemu suplentu zapovedal, da mestnih otrok nc sme rmetatiu in kako je vrlega učitelja 'če tudi slavofaga). ker je nekemu mladenčeku, ki jo pri vodji stanoval, zapisal drugi red , dobro priporočil, da je bil prestavljen in je tako direktorju zopet postalo mogoče, s supleuti absolutno vladati. Največa zasluga za celjsko gimnazijo, ki si jo gospod Premru sedaj pridobiti more, je njegov odstop. Morebiti bi bil on dober direktor za prejšnje ali za začotek tega stoletja, pa čas ga je prehitel. Treba da se odpravi Šlcndrian, s kterim uekteri profesorji še vedno učence pitajo. Končno opazim, da nisem nasprotnik nobenega uda profesorskega kolegija v Celji zato , ker sc na gimnaziji narodna agitacija zadržuje. Za to smo gospodom celo hvaležni , ker gimnazija je za vednostni poduk, nikoli za politiko in gimnazijalcem, ki bodo ta dopis brali, kličem v spomin besede Tomšiča, ktere je govoril tistim, ki so mu o tiskovnih pravdah leta 1H70 podoknico zapeli: ..Pustite politiko, ona je v zanesljivih rokah, učite se zdaj, pridobivajte si lasten razsodek, da boste, kadar Vas bo narod na delo poklical, razumni samo-svestni. značajni, pa brezozirni!" Zlate besede, mladina zapiši si jih v srce! Iz *v«»t. l*ri*lot-»a. G. nov. [Izv. dop.] Naš občinski odbor je dne 6. augusta že ukrenil, naj županstvo brezizjemno v slovenščini posluje : toda izvrševaje to odločbo ima ono silne zapreke, ne samo pri uradih marveč tudi pri posameznih Nemcih in zagrizenih neinčurjih, pri takih, katerim na slovenskoj zemlji slovenski kruh precej dobro diši, — in ki da le narodnemu napredku količkaj ustavljati sc morejo že mislijo, da so materi ali mačuhi Germaniji na sto let življenje podaljšali. Omeniti moram, da po zadnjem ljudskem popisovanji občina sv. Krištof-a šteje 47si> duš. Ce je med temi 20 Nemcev, tako jih je veliko, ti se proti omenjeni številki množine tako rekoč popolnoma izgubijo. Ce sc pa ozremo na slovensko ravnopravnost, tako moramo omeniti, da c. kr. uradi na Laškem nimajo ni eneira uradnika nastavljenega kateri bi bil le kolikaj slovenščine v pisavi zmožen in vse. kar se slovenskemu kmetiču piše, piše se mu le v nerazumljivi nemščini, — on. slovenščine še zahotevati ne sme! Kaj pa ošabni Nemec in ostudni nemčur? — Ta dva kri-5aČa terjata, županstvo mora za to. kor ga ona razumeti uečeta, ne nerazmnita, zaradi njih v nemščini pisati. Ce bi Slovenec v Bruku naselil sc. da ne rečem v Rajhu in bi nemškega spisa sprejeti ne hotel, kaj neki bi Nemec rekel, ali bi zaradi tega ne bila vsa Nemčija v nevarnosti? Kaj ^-e pa narobe pri nas zgodi? nič: iu tudi ce-Barska vlada pravi; da v taki reči nima u p 1 j f v a. To hočem dokazati: Županstvo sv. Krištof se je v nekej službenoj zadevi obrnilo do rudnarstva gosp. 11. viteza Drasche na Brezdui. razume se v slovenskem jezika z dopisom, in kaj soje zgodilo; odgovorilo se je takole: Z. .'Jll. Loblichcs Gcmeiudeamt! Angeschlossen libersenden limon Ihre Znschrift d. d. 17. Oktober a. c. Z, *>!»7 mit dem Bemerkon zurttck, dasa naebdem sich iu der hiosigen \Vorks-kanzlei niemand betindet, der der slovoniscben SchrifNpraehe iniiohtig ist. Sic uns gofalligst in deutscher Spraebe lnittheilen vVOllen, nas Sie von uns begebren i'iir dio Berg vervvaltung, C. Hcintze m. ji.. Kassier. Drugokrat se županijsko pismo še odprlo ni; le zavitek se je črez napravil in poslalo tako pod nadpisom: An das lobliche Gemeindeamt, in tretjič pa se pismo še sprejelo ni in le zapisalo: Wird nicht angenommen. Da bi se županstvo pri odboru ne pregrešilo, poslalo je s sporočilom, seveda ne vkup, liste c. kr. okr. glavarstvu, prose naj ono potrebno odloči. Ta pa jc že dva ednaka odgovora dalo, glasita se: pŠt. 10215—1021«». Županstvo sv. Krištofa. Poročilo se vračuje z opombo da v omenjeni reči nobenega upliva ne morem imeti. V Celji, 28. oktobra 1871. za c. kr. okraj, glavarja, Komatz 1. r. Da neki posestnik in tako tudi opravnik isterjatve užitninskega davka na slovensko pisane pobotnice denarja izplačati nečeta, ne bom na drobno pripovedoval, jaz le omenim, kaj hi bilo, ko bi mi Nemce in uemčurje posnemali in bi nobenega spisa prevzeti ne hoteli na uašej zemlji, kateri ni v slovenščini pisan V ali bi Nemci in ucmčurji jutri mogli pri nas še poslovati? Naj verjame Nemcu, kader pravi, da ne želi našega jezika naše narodnosti zatirati, kdor mu hoče, jaz mu ne bom nikdar. J. Kačič. Politični razgled. Na D u n a j i se znamenja in čudeži gode. Iznenada je prišla prevažna novost, da je Hcust odpuščen. Dunajske novine si tega ne morejo razložiti in vse sc vpraša, kako, od kod? da ravno zdaj pade Heust, ko je vse mislilo, da najbolj trdno stoji. „N. fr. Pr." pripoveduje da se je Beustu naložilo, naj prosi za odpust „iz obzirov svojega zdravja. rStara „Presse" pa pripoveduje, da gaje cesar pred-se poklical iu mu svojo nezadovoljnost izrekel, zakaj jc glede Hohenvvartove politike oglasil se še le zadnji čas. S tem je bil Hcust prisiljen prositi za odpust , kterega je tudi ustmeno že dobil. Državni svetovelec Braun (kteremu so pripisovali sostavljenje Hohemvartovcga minister-stva) mu je baje naznanil, da jc odpuščen. Tudi dozdaj šc ni gotovo, ali bode popolnoma iz državne službe odpuščen, ali pa pojde v London ali Carigrad za diplomatičnega poslanika. Vendar vse kaže in nekteri listi tudi povedo, da najbližji OZ-roki, zakaj je Heust pri dvoru tako naenkrat v milost padci, niso znani. To je čisto dvorsko delo. Neposredno na Beustov padec se navezuje vprašanje, kdo bode njegov naslednik. Na prvi mah, ko sc je izvedelo, da Beust ni več kancelar, pripovedovalo seje, da bode predsednik ogerskega ministerstva grof Andraši na njegovo mesto stopil in „ Pester LloydM je takoj pristavil, da to pomenja vojsko z Rusijo (!! ). Najnovejši glasovi pak so v tem različni, da dvomijo nad vstopom Andrašijevim. Iz Pošte se telegrafira, da Deakovci mislijo, ka Andraši ne bode prevzel ministerstva zunanjega, in tudi tega ne žele. — Med drugimi nasledniki se imenuje Lonvav, pa tudi — Metternich, Kllbeck, VVimptfen itd. Vse jc še nejasno. Povsod pak so politični krogi iznenađeni. Poleg teh reči jc popolnoma nazaj potisneno vprašanje kodaj in kako se bode cislajtansko Kellerspergovo ministerstvo ustanovilo. (lotovo je, da bode Beustov odpust imel velik vpliv na osnovanje ministerstva in na imena njegova. — Da bi bil nam Slovanom prijazen, bi dvomili, ker ravno denes ..\Vieiier ZeitUng" prinaša — odpust češkega namestnika i;. Choteka, čegar federalistična mer je znana. Ceski deželni zbor bode na reskript cesarjev od .'JO. oktobra t. 1. odgovoril z resolucijo, ki ima sledečo glavne misli: Kralj je z najvišim reskrip-ti-in oil 12. septembra priznal cesko državno pravo, nas pozval, naj stavimo predloge za rešitev drža-vopravnih vprašanj, kar smo storili tako, da ni nobeno pravo izključeno, po svojem državnem pravu Ccsko no priznava pravice kakega drugega postavodajuega zbora soditi o njem in izrekamo torej, da ostanemo na stališči državnega prava in samostojnosti Cesko v zvezi avstrijske monarhije, branimo pravico češkega naroda, da določuje samo sebi in zavrženo volitve v dr ž av ni zbor." Andrassv je v ogrskem zboru odgovoril Helfy-u in Tisza-tu ter rekel, da ni pretrgal niti cislajtanske poravnave, udeleževal se je posvetovanj kot svetovalec krone in zagovarja pravno stališče, da poravnava sklenena po postavnem potu s postavnimi faktorji ne more biti odvisna od novega faktorja. — Tisza-tu je odgovoril Andrassv. da «e mu personalna unija ne zdi zdaj in nikoli primerna. Razne stvari. * (V Mariboru) se bode zidala po višji dovolitvi nova jetnišnica. * (Šesta predstava dramatičnega društva) v ljubljanskem gledišči je denes četrtek i), novembra. Predstavljala se bode prvikrat veseloigra v .'> dejanjih „Lažnjivi strijc", ktero je poslovenil poleg Francoskega g. Fr. Zakrajšček. Pred tem se prestavlja prvikrat solovi nastop s petjem „Stirjc temperamenti." Sedeži se dobivajo, kakor po navadi zjutraj od 10—12 ure in zvečer pri gledališki kasi, ktera se bode odslej odpirala ob l/91 zvečer. * (Z a namestnika tir ž. pravnika v O «1 j i) je imenovan adj. dež. sodn. v Ljubljani g. J. Ledenig, in za nam. drž. pr. v Trstu adj. dež. sodu. tam g. M. Urbančič. * (Za kontrolorje pri davkarskih uradih na K r a n j s k c m) so v novem organizmu davk. ur. imenovani: Za kontrolorje drugega reda : davkar J. Pirnat, davkarski kontrolor Ferd. Sucha-dobnik, davkarji Jan. Kolarczek pl. Sternhof, Jan. Tomaschoviz in St. Bobik, davkarski kontrolor Kugo Planinz, računska oficijala Mart. Rissmaul in Ant. Flelsclnuaun, kontrolorji Fr. Mladič, AL Lilleg, Pel, Staudacher in Fr. Schittuig, vsi de-fiuitivno, potem kontrolor Jož. Hernoth provizorično : dalje so imenovani za davk. kontrolorje tretjega reda: kontrolorji Fr. Kovačič, Lovro Seschun, Jem. Jcrmann, Jan. Jagodic, Fr. Modrian, Max (Corel Hermanu, Andr. AntonSič in Vil. Lukescb, potem davk. otieijali J. Krenu, Bud. Kotter, Igu. Urbančič in St. Supančič detinitivno, Fr. Schcscheg provi« zorično. Dvakar 1. reda ima 1 l?0O gl., 'J. reda 1100 gl., reda 1000 gl.. Kontrolor I. reda olče 1O0O gl., 2. reda 000 gl., 8, reda 800 gl., ofi-cijali 700, 000, 500, gl., na leto. * (V novem organizmu davkarskih uradov na S t a j e r s k e m > je tin. min. imenovalo: za davkarja pri davk. ur. v Gradcu : davkarja Toni. Stempela in za kontrolorja pri istem uradu davkarja Jan. Kern-a. Za davkarje 1. reda: davkarje Fr. Krempl-a, Avg. Wenedikter-a in Ant. Vouk-a: za davkarje 2. reda: davkarje Jež. Farz-a, Pavla Koos-a, Ljud. Zeugner-a. Kd. Schauer-a, Fr. Kiese-vretter-a, Jož. Wisluczil-a, Ant. Schebesta, Ant. Pctschnig-a. Jož. Plenk-a, Rad, Sohlangenberg-a, Jož. \Vadsak-a, Igu. Bartos-a, Ant. Sehweighofer-a, Jož. llerfort-a, Al. Scherer-a, Sini. Lubetz-a. Karla LTrbitseb-a, Fr. vit. Leonardc-a, Viuc. Scliwockl-a, Toni. Zigrosser-a, Karla Kriso-ta, Ant, vit. Ro-muni-ja, Avg. Fisenback-a. Karla Mendl-a pl. Steinfels, Fr. Sormann-a, davk, kontr. •'<»/. Krin-ner-a, in davkarje Al. llirliinder-a, Jan. Farkasch-a, Jan. \Vurja, in Jož. Martinek-n. Za davkarje 3, reda so imenovani: davkarji Kaj. \Voninger, Vene, Rozbaud, Fr. Macliala. Jak. l.astnig. Jož. Neupaucr, Jan. Kukula, Ant. Paik, Al. pl. Formacber, Adalb. Lochmann, Berm. pl. Kaler, r.ust. Knotgon, Kd. Riehter, Jož. Skerbs. K. Sehepitz, Bajni. Vdv, Jan. Schott, Jož. Etoschanz, Ford. Sohmutz; potem davk. kontrolorji: Juri Osterreicher, Alex. Napreth. Jož, Valeutinič.. Lud. Staniptl. Jan. Kiivhma\er, Jan. Koniozek, Fr. Ziegler, Kari Kamor. Jož. Leoh, in Jod. Faist. Davk. kontrolorji 1. reda so postali: davk. kontr. Jož. Sambson, AL Bregant in Gust: Anders. Provizoricai davkarji so postali: davk. kontr. Hugo Zivvsa, Edm. Nowak, Vinc. Fuehs, Juri Spielberger. * (Pri celjski sudu i j i; so sodili 28. okt. Terezo Šelekar iz Pristove v kozjanskem okraju. Tereza Šelekar je 8 mesecev po smrti njenega moža rojeno, 5 tednov staro dete v noči med 25. in 20. julija t. 1. k sebi v postel vzela, da bi ga potolažila. Med tem ko jc otroče sezalo , žena zaspi, dete se zdrsa pozneje z glavico pod blazino in ob enem pod mater in sapa mu je bila tako zaprta. Ob 1,'i.*> zjutraj stok otrokov ženo zbudi, s klicem: »Jezus , kje je moje dete!" plane kvišku, ga vzame na roke, pa otroče je v malih minutah umrlo, ker predolgo ni sape imelo. Zdravnik, po kterega je mati sama letela, je že prepozno prišel in ogled sodniškega zdravnika je pokazal, da je otrok zadušen. Po končanem dokazovanji predlaga drž. pravnik, naj se obtoženka obsodi po 4?. 885 k. z. za dolžno, naj se pa z obzirom na mnoge polajialne uzroke samo na 14 dni zapre. Zagovornik dr. Langer predlaga, naj se izreče nedolžnost obtoženke , ker je iz gole ljubezni otroka k sebi vzela. Sodni j a obsodi po kratkem posvetovanji obtoženko na tri dni zapora. * (Izpraznenc službe.) Služba oficijala pri ljublanski dež. soduiji (700 ali 000 gld. plače, (slovenski jezik potreben), služba podučitelja na c. k. rudarski šoli v Idriji (.'JOO gld. 30 kr. plače, dokaz učiteljske zmožnosti in znanja slov. jezika), učiteljska služba v Zatičini (210 gld. plače, potrebna spričala), ravno taka v Čatežu ('JAO gld. Đ4 kr.), v Planini (2O0 gld.), v Gornjih Gorjah 860 gld.) * (Otrok je zgorel) v Sterucu blizo Postojne, ker ga je mati brez varuha zraven ognjišča pustila. * (Pri dež. glavni kasi v I le rm a list a d tu) se je nabralo v zadnjem času polkraj-earsnikov za l< KOGO gl. Fin. min. je toraj ukazalo, naj kasni urad pri mcnjevauji vsaki stranki za kakih 20—80 kr. polkrajčaršnikov daje. dokler ne odpravi teh 2,0< )0.OQO kuprastib zlatov. * (Sin bivšega cesarja Napoleona 111.) jc vstopil kot učenec v Londonu v tako zvani Kings Collegcu (kraljeva šola) in posluša tam predavanja prof. Adamsa o naravoslovji iu mehaniki. * (Severna lu 8) se letos že ka/.ati začenja. Videla se jo med drugim .'J. t. m. v Gabloncu na Ceskeni. Ta naravna prikazen vidi se največkrat v jeseni in jc posebno lansko jesen intenzivno in mnogokrat nastopila in nevedne ljudi strašila. Ta ko vselej in posebno lani ostrašeni kmetje popraše-vali, kaj ponienja čudna iu lepa luč .,proti polnoči." Dasiravno š»* severna luč ni popolnem spoznana, je vendar toliko gotovo, da uzrok njej je zemeljski magnetizem in ker je ta samo električna prikazen v posebni obliki, mora se imeti severna luč za električno raztovoritev. Ravno tista moč, ki 'vlada magnetno iglo, ki nam dela mogoč sedanji telegraf itd. se kaže tudi v severni luči, ker dokazano je. da je zemlja tudi en velik magnet, katerega moč se vidi posebno na naj bolj severnem in naj bolj južnem kraji. Ta prikazen elektro-magnetična se vitli na južni polovici zemlje ravno tako, ko pri nas, in govoriti ln prav za prav morali o „polarni luči," pa mi jo po svojem kraju imenujemo severno. V Perziji) je lotos huda lakota. Mnogo ljudi se zbira vsako jutro pred vladnimi poslopji, čakajoč na milosrčne darove. Po cestah leže otroci, kterih skoraj ni mogoče poznati, da so Človeškega rodu. akcijske tiskar niče hrvatske s sedežem v Zagrebu. (Koior, i Dalje glavna skupščina sklepa o: 7. Spremembi pravil. 8. <> podaljšanji trajanja društva ali raziđu njego vena, Z obzirom na §§84, in >~>. tel i pravil. Sklepi o točki 4., 7.. in 8. se imajo dati na znanje vis. kralj, deželni vladi. V. OilHi'k. Up ra va p odvze tj a. £ iT). Kadar bode podpisano 160 delnic, bodo delničarji imenovali začasni upravljajoči odbor, kteri bode prevzel tiskarnico g. Ivana Vončine, ustanovil jo v Zagrebu in vodil nje posle dokler prva redna glavna skupščina ne izbere rednega upravljajočcga odbora. Upravljajoči odbor obstoji s predsednikom vred iz 7 delničarjev, kteri se v glavni skupščini izbirajo s tajnim glasovanjem iu z absolutno večino nazočih. Ce kak član absolutne večine nazočih glasov ne doseže, ponovi se volitev izmed onih dveh, ki sta dobila največ glasov. Izmed teh izstopijo vsako leto trije člani, ktere srečka zadene, dokler se turnus ne spremeni. Izstopivši se mogo zopet voliti. Ravno tako voli glavna skupščina 2 namestnika za slučaj, ako voljeni volitve ne sprejmejo. Vsaj pet udov upravljajočega odbora mora stanovati v Zagrebu, in nobeden ne sme se udeleževati kakega drugega konkurentnega podvzetja. Vsak član upravljajočega odbora mora kot poroštvo položiti tri delnice v društveno blagajnico, za cel čas dokler svojo čast nosi. tj 26. Upravljajoči odbor se zbere vsak mesce vsaj enkrat na poklic predsednika: in razen tega, kolikorkrat predsednik ali trije člani upravljajočega odbora to zahtevajo. Vsak član upravljajočega odbora mora biti pozvan, če jc uazoč v Zagrebu. Da se more sklepati , treba da so vsaj trije člani nazoči. Sklepa se z absolutno večino glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, ima se ono mnenje sprejeti, kterega se poprime predsednik. Predsedajoči ima oblast ustaviti vsak sklep upravljajočega odbora in dolžen je v takem slučaji v treh dneh sklicati sejo, v kteri se ima odločiti o sistirauem predmetu. V vsaki seji upravljajočega odbora ima se sestaviti kratek zapisnik, kterega predsednik in perovodja podpisuje. § 27. Upravljajoči odbor zastopa društvo v vseh slučajih kteri niso pridržani glavni skupščini, pa tudi v takih, v kterih jc po državljanskem zakoniku potrebno Specijalno pooblastilo. S 28. Upravljajoči odbor imenuje uradnike in služabnike podvzetja. razdeljuje jim plačo, nadzoruje knjigovodstvo, blagajnico in vodbo posla. £ 29. Upravljajoči odbor voli iz svoje sredine, z večino glasov, vsako leto, predsednika iu podpredsednika. Predsednik zastopa društvo nasproti oblastim. VI. Odsek. F ir m a. Društveno firmo, da zavezuje društvo, bode s pečatom firme podpisoval predsednik ali podpredsednik in eden član upravljajočega odbora; ali eden teh in eden uradnik podvzetja v ta namen določen. Firma se bodo postavno vknjižila. via. OiiMrk. P. i 1 a n »• a. £ 31. Bilanca ima se sestavi jati koncem vsakega leta strogo po trgovskih načelih z obzirom za odpis svnt odločenih za kupovanje strojev in drugega imetja. Stirnajst dni pred vsako redno glavno skupščino ima se bilanca izložiti na ogled delničarjem. Prva bilanca se bode sestavila koncem leta 1872, ^ .".l', '/a pokritje uiogoče izgube se bode ustanovila reservna zaklada tako, da se bode od dobička prihajajočega i/, bilance . vsako leto dodalo reservni zakladi 5° , , dokler da bode znašala l,( 1 o delnične glavnice. .">.'!. od letnega Čistega dobička ima se, potem ko so jo.si«.vni stroški že plačaui, 10% prepustiti upravljajočemu odboru kot tantiema. Ostanek se ima po sklepu glavne skupščine razdeliti med delničarji' kot dividenda. Vili. **<:•..-u. Raz i d društva ali podaljšanje trajanja. 34. Leto in dan pred kakor obrok tra- janja društva mine. omenjen v § 1., imajo delničarji skleniti, ali se bode društvo razšlo ali bode še dalje trajalo. g 35, Tudi v slučaji, ako delniška glavnica do polovice propade, ima upravljajoči odbor brez zamude sklicati glavno skupščino, ktera s prosto večino glasov sklene, ali se hoče društvo raziti ali kako se bode dalje ravnalo. . 86. Ako bi delničarji , razuu slučajev omenjenih v §§. 1., 84, in BB., v glavni skupščini, sklenili, da se društvo razide, k čemur je pa potrebno privoljenje posestnikov f/a vscn delnic: tedaj se mora precej skleniti tudi o načinu likvidacije in imenovati odbor, ki jo bode izvršil, iv. 0iteki S o d u i š t v o. §. 37. Vse iz društvenih razmer izhajajoče prepire posameznih članov med seboj ali enega člana proti upravljajočemu odboru ali narobe, koučno rešuje Bodnii* 0. Vsaka stranka si izbere enega branitelja in ti si izbero načelnika. Ako seri v osebi načelnika ne more jo zediniri. odločuje se to z žrebanjem. Te čat. V pečatu društva Jc izrečena njegova firma (§. D Prid Bil «1«* za kopanje in prevoženje zemlje na koleah, dobijo vsak čas za dobro plačilo delo čez vso zimo na ž c 1 e z u i c i blizo Gradca. Oglasijo naj se pri podpisanem društvu pi^meuo ali osobno. (G4—1) Hauunternebmung JPi'fTMC'.rliiiilt-of Ar Oomi>. in Graz, M U uz graben Nr. 88. Kovane uradno preiskavam? tlrcttMtnfite vafj*' oetirioglate oblike' Nositeljna moć: Cena, gld. l 10 1") cent. 40 45 66. 50 cent. JO 30 fnt. S* 16 18. 80 fnt. I 1S4 21 >'5 Nositeljna moč: •_'<> -•"> Cena, gld.: 70 80 90 100 110. litiffiiM-iš-iH- Vftfff ; NoBiteljna moč: 12 4 10 Cena, gld.: 5 ti 7.50 12 Nositeljna moč: 40 50 nO 70 Cena. gld.i 20 22 26 JT.rai 30. i iift«' 9n itviš»«» l telesnim obrodjem in ntegi (gevihtit Nositeljna moč: 15 20 25 30 40 50 cent Cena, gid.7 150 170 200 230 300 350. .fWomt§>0* viiffc t Nositeljna moč: »0 HO 70 80 100 cent ('ena. tfld.V" 3oT) 400 450 500 500. Nositeljna moč: 120 150 200 300 cent. Cena. gld. t 600 «350 750 900." «i00 660 o>U IIii^ani f « oui|» MtnMje v*e ftarte drugje v€M§je Iti Mtcgfi. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej : (11—98) fabrikanti vag in utegov. Dunaj, mesto. Singerstrasse Nr. 10. 4'urti>z r #a <>ztwtiki ! Noben pomoček za lase barvati. c. k. privilegirana prava (12—9) pomafla za lase ohraniti Debra za orne, rujavein rumene lane. namestnje vsak lasoharven pomoček. narodi da osiveli lasje in osivela brada kmalu zopet dohodu prejšnjo barvo: precej v prvih dneh rabljeni a so vidi'že vspeb zabrani prerano ali daljne ocivenje. kakor izpad las in zapiodi gosto rast !as. kakor s.' v i «1 i navadno pri krepki mladosti. Ta pomada dela laso fine in svetle, a no (»masti pokrivala, kar jo zavoljo ekonomije in po letu poBebne vrednosti. — Za potov vspeh garantira! Dajf Veliki lonce 2 gld.; t/i ducent gld. 4.80; Vi dueond pld. 9; 1 dueend gld. 10.5S<» a. v. Mali lončeki 1 gld. '/4 aUO. gld. 3,701 1 3duc. 5.H); 1 dne. 9 glđ. a. v., proti gotovi plači ali poštno povzetje. Zapokanje ceno. Centralni in razpošiijavni dep6 je pri iznajditelji: "VVicu, Mariahilf, Gumpendorferstrasse Nr. 43, 1. »točk. Prof. Dr. Lappierre-a Vbrizgovalno zdravilo ozdravi*) v S dneh vsak tok iz scavnika. kakor tudi beli tok pri ženskah, če je tudi zastarel. Cena za steklenico s podukom o rabljonji 1 tolar 20 sreb. gr. poslan denar 10 strogo skrivno dobi po A. Wltt-ii. Linđ en-Stras se 1B. Berlin. *) Na stotino ozdravljenih. (59—2) Po ]) r e i s k a v anj i Dr. J. G. Poppovo Anatherinove vode po gosp. prof Oppolaer, (rektor liiagnit'. profesor c. kr kliniko na Diuiaji kr. saški dvorni svetovalec itd. je bila spoznana za vsa ustne in zobne biilezui priporočevanja vredna in na c. k. dunajski kliniki prodpisavana. — Isto tako se ona priporoča po najznanejšib zdravnikih in profesorjih drugih 111 -st za 5ii6enja in ohranjonjo zob. Ur. J. I*o|»|»-o v Čisti zobe tako, da s kamen odpravi, temuč tudi f. njegovo vsakdnovno rabo ne saia:j tako sitni zobni ;la/.ura balejla in fineji postane. Cena za škatljo 63 kr. a. v. Aiiathcriiiova zobna pasta. Ta zobna pasta zasluži z vso pravdo, zarad vrednosti svojih, namenu slu-žečih lastnosti, k »r H.ijStjš* sobno z dravllo priporočana biti, ker njeno rabi)enje pusti v ustih prijeten okus in ugoden hlad, kot izvrst ta pomoček proti vsakeraa smradu v ustih. Nič inenj s» priporoča ta sobna pasta onim. kterih z>bj1 so nečisti in zgniti, ker so z rabljenjnm te past >. škodljivi zobni kamen odjiravi, BODJe beli ohranijo in zobno meso zdravo in trdno ostane; prav koristn > je to zdravilo mornarjem in obalovcov, kakor povodnim potnikom. kir varuje proti skrobutu. Cena eno škatlje I gld. 22 kr. a. v. (26—2) Dobi se v Mariboru v Uankalarjevi lekarni, pri g. A. W. Konigu, lek. Marija pomočnica, pri g. P, Kolletnigu in v Tauehmann-ovi hukvarnici ; v ('olji pri OrlsperjU in v Baumbacbo vi lekarni t v nerolkem Landsberga pri A. L. atttllarju. lekarjui v Gleiehenbergn pri P. pl. Feldbachn, lok.; v Konjicah pri C. Pisoherjn, lek.; LelUnltc, lek. vdove Krotzlg; Ljutomeru lek. V. lVssiak; Mucek lik. L, pl. Steinberg; v 1'tiiju lek. E. Reithammer; Radgoni lek. F. Seliulz in J. Weitziu^;>r; v Itrcžculi .1. Seliui-ders liitseh; Kogatcc lek. Krisper; Kislivndi v lekarni: Stainz V. Tiuioiisek.lek. ; SI. Bistrici J. Diones. lek.; Slov (•radiu J. Kaligarič; i'otlćetrtek Vasulik lek. Varaždinu A. Eialtor, lekarniei. Jaz Vlljelmlflia Ki\ tukaj javno izrekam, da som kot udova ran j k. dra. Klin Ke osem let edina in sama izdelovalka prave in nepokvarjene original-paste Po m p n «1 <» ti r. ker le jaz poznani skrivnost pripravljanja S tem torej naznanjam, da se odsehmal omenjena pasta Pompadour nepopačena dobiva le v mojem stanovanji naDtinaji, Leopoldstadt. grossi« Mohren-gasse 14, 1 Stiege Thhr 02; svarim, naj so nikjer Prava Pasta Ko bi no imela za-/."ljenega vspeba, bode se denar brez ovir nazaj poslal. ija na po pov- drugje ne kupuje, kor zdaj temi (Naahnahme), nimam ni depota ni filiale in sem vse depoto r a spustila zarad ponarejavanja. Moja prava pasta Pompadour, tudi ('Mroltim pasta Imenovana, nikdar no ostane brOS VSpeha, ki jo v/.visen nad vsako pričakovanje edino naru 11O1111 iiu sredstvo za hitro in nezmotljivo ud-pravljanjo vseh mozoljov na obrazi, sajeveev, ]ieg, sin j in ogoroev. daranefjaje tako gotova, da so denar retour poiye, ko bi vspehi izostali. Pislcero t<« Izvrstne paste s podukom 1 gld. 50 kr. a. v. (19—0) Vse. kar p. t. prejemnikom ni všeč, se vzame nazuj ali se za drugo blago zamenja, dokaz najstrože solidnosti. 1 Jnji po nizki ceni za gospe in gospode. Ta iz novega metala .novo aii Ittliiil-zlalo" iinciiovaneg/a)narejen lišp dela pravi lišp nepotreben, kor ta novi izdelek za pravim no stoji no v barvi ne v fasonu iu jO zraven to dobre*, da cela reč četrti del no stane tega, kar se jiri pravem lispu samo za fason plačati morft] UlOgOOejO tedaj si toliko večkrat najnovejšo in najmodernejšo pripraviti. Se strokovnjaka ta izdelek lahko prekani, tako dobro JO vso ponarejono. Naj novejše reci za lišp. ii:ijii\rlil. i. iiHJlinejii. gU. i..'"'. I, 8,60. trnrnitiirc, liroie in uhu l.:'o, l.t;o, |ir<*tliio Izdelan 5J, S.B0. 1 iliieea lirua veriiicu tU ROSpodl tU. 1.40. 1 par pnmbM |iri'«l«raji-iiiki' gli, 2.10, 3..">0, «lo l..*>0. i 1^'ln zu gospodo kUI. i.so, b.ho, a. 4. prstani z briljanti iz zlata £ltl. I.SO, l.fiO, I •J, i. •jg^p. kriZci iti srcu za okoli vratu fflđ. I, .1, 4. 3^ Večno dišeči lišp, iz prave ladlikfl vnstllnr, ktora nanivno vonjavo | tiV...Vi''L, >.o ve.lii.i oinlrf.i in ki j»- v najnovijil obliki. Klejran:-' , Ji\ J" '.. r" V." nejiena ko tu Hip n»j in zavoljo vonjave je zelo h ' ' " priljuliljen ; če prodpa garnituro teffa USpa nosi in nraseleto, lin... 1 k. kr. .Vi, SO. gU. .. v kak salo... pri.lc jra v malil, ,..i,,,,iul. ,.arfti...iru. »effionMlnl. kr. »0, 40. no. ' kr- ^ lio *M- ut^\ priiliii. kr. 60, jrliJ. 1, l..ri0. •-lavnikl. z ntttiko.i. iz novemu, zlata, kr. so, trm. 1.1.50, s, s, Eleaanten, moderen in sijajen prstani, /.moti iivo podolinL c raznimi pona- ■ ' * * rejoniml kamini 1 k. kr. 30, 40, BO, *5">, ho. jo novi rokobo-lllp, ktorepa «'> VHreilnu.in veku i, |e knežje osebo nudile: tak li.p pa, moilercii iti nailepie urne veriliee za fjospodo kratki1 preiiar.-t je zares umeten iti lep. kr. .r»o. mi. gld, l-io. j. 1 Bamlturii, It..... >" ukani Klil. L'„'.o, 3. najlepto vcrlJUoe za okolo vrata, fin bene-1 n nojtlnojiii Borm gld. t.60, :>, 6, Banski fason «id. 1.10. t.80, j. 1 ineiialj-o. Bjld. -■■r|(,• ikrl<- za KOS pode kr. 80, 10, 00, 80. 1 ,. prav tln slo. 4, .r>, r.. prediralono gumbe, kr. io, ir», 20, :»>. t par Igel za na glavo tzUl. S, 1, s, 6. niaiiietno gltmbo 1 [>ar kr. tO, 3'», 40, «0, 80. 1 krilce za okoli vratu gld. 1.80. i(..r-o, 3. gumbe /11 ovratnike po :> in 10 kr. 1 zapeslnik, sijajen },'M. O..V'. cele garniture, predsrajfino in n.anietne 1 ovratnik „ gld. r,..riO, 4.r.c», ,ri..ri0. gumb«, nojiopn izpeljava kr. do, to, čemi, črtverovoflelni lišp. 1 zvezek urnih priveskov, zelo lepo s. stav- ,|..| „„„,,„.„, uip j(. lm illr, Vo«le bn.ien, sc zato! I.I111 ki. 80, so. gia. I. ......... posebno gnala iti jO veu.lar Stidno dober kup. prstani i/, pravega zlata s kameni gld. 1.60, , Jj.u.Ilitl,ni. hroi^ iu uht,ni, BO, 50, 80 kr. -»^srebrne verUlcc, ISlOtaO, poneirune ognji1 uk"» vluUl l~* 8" 8vw,n«»' «U- jćđiltraiiHt visinu tte ##e? M'ax0lii'ttaJ<*. 2.00 srebrne veriZice, e.lotue, poneirune ognji pozlaeene, kratke, glđ, ■. 50, 4- h lotne pUUCIranO dolge verižice za okolo \ ^ » • l ^.1 v (gl. j i 30 kr. vratu gld. ti, 7. 18 lotili srebrni medaljoni V ognji pozlačeni in einailiri.ui gld. L'.f.o, a. Jrlno izpeljan, niurlotill fason in zelo trpou iz | ■tekla, Jota, lave, blvolovoga rogu in kavčuka. 1 broiu kr. i'o, ;u>, fa», so. gld. I. Moderni črni lišp, Prefino izpeljan briljanten lišp. 1 ThiU strokovnjak so pri tem lul.ko zmoti .« ,,raw.l,.,|l kr. 30i 50 w; Wo, gld. 1. lup Jo v pravo srebro vkovnn. z zlatimi podlaga- i^af > . nl.uieiv kr tfl 'lr. 50 80 Bfld 1 lui in iglami, oo.iaiejeni briljanti so iz pretim. JS^ ' 1 T kc^vnlti. kr t u *1 bruienega gorskega kristala, kteri Živega "guja JSJT" kr ttk V veriiie-i m uro kr 15 ' Ju (iu ■TLar>iTC!£f-lJ 4 R r, SI 1 l'"r t-'1'"'1' 'il »"T-ete kr. 1.',, i<0. 30, 40. ^!!::;; ui.-'novvid. i, B, & t*«-« loc*»**. »o, m, m, so. 1'reiUtojeOe blng;o se dobi po tej reni v taki vrednosti le v podpirani zalogi. Zapisnike con | dajiimo zastonj od vseh v zalogi leZeeil. reči. Posestvo enega eirinplaru jc za vsaketru zanimivo. Der Pracht-Bazar ^V- Friedmann, Wien, Praterstrasse 26. lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Lastnik Kapoc iu drogi. Tiskar: F. iS kaza iu drugi. 722711