Poštnin-- nlacana v gotovini Leto LXXII., št. 69 Ljubljana, petek 24. marca loja Cena Din 1.— Iznaja vsa K daD popoldne tzvzemsi nedelje tn praznike. — InseraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst d Din 2 50. od 100 do 300 vrst A Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12. —, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNUTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ttev. 5 Telefon: 31-22, 31 23, 31-24, 31-25 tn 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, SlomSkov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 onec neodvisnosti slovaške države Pogodba o nemškem protektorata nad Slovaško — Nemčiia bo gradila svoje utrdbe na slovaškem ozemlju - Zunanja politika Slovaške bo mogoča le v sporazumu z nemško vlado BEZ.L.IN, 24. marca. w. V izpolnjevanju želje, ki jo je izrazila slovaška vlada kancelarju Hitlerju, da bi prevzel varstvo nad slovaško državo, je bila včeraj popoldne podpisana v zunanjem ministrstvu naslednja pogodba: Nemška vlada in slovaška vlada sta se potem, ko se je slovaška država postavila pod varstvo Nemčije, dogovorili, da uredila nastale posledice s pogodbo. V to svrho so se podpisani pooblaščenci obeh vlad sporazumeli o naslednjih določbah: 1. Nemčija prevzame varstvo nad političnimi zadevami slovaške države ter nad integralnostjo njenega ozemlja. 2. Za izvedbo tega po Nemčiji prevzetega varstva ima nemška vojska vsak čas pravico graditi v pasu zapadno od meje slovaške države in vzhodno od splošne črte, ki jo tvorijo vzhodni rob Malih Karpatov, vzhodni rob Belih Karpatov in vzhodni rob pogorja Javornika, vojaške naprave in vzdrževati v njih močne posadke, ki jih smatra za potrebne. Slovaška vlada bo dala na razpolago nemški vojski potrebna zemljišča, ki bodo ustrezala moči teh naprav. Nadalje bo slovaška vlada izdala določbe, ki bodo omogočale carine prosto preskrbo-vanje nemTIiih čet, kakor tudi vojaških naprav nemške vojske, v kolikor bo to potrebno iz Nemčije. V zasedenem pasu bo vojaške pravice izvrševala nemška vojska. Nemški državljani, ki jim bo poverjena na podlagi zasebnega pogodbenega razmerja graditev vojaških naprav v označenem pasu, bodo podrejeni nemškemu sodstvu. 3. Slovaška vlada bo svoje lastne vojaške sile reorganizirala v sporazumu z vodstvom nemške vojske. 4. V skladu z dogovorjenim zaščitnim razmerjem bo slovaška vlada izvajala svojo zunanjo politiko vedno v tesnem sporazumu z nemško vlado. 5. Ta pogodba stopi takoj po podpisu v veljavo in bo veljala za dobo 25 let. Obe vladi se bosta pred potekom tega roka sporazumeli o podaljšanju pogodbe. Pogodbo so podpisali pooblaščenci obeh vlad v dveh izvodih. Podpisi: Ribbentrop. dr. Tiso, dr. Tuka in dr. Durčanski. Amnestija na Slovaškem Bratislava, 24. marca. i. Predsednik Slovaške dr. Tiso je včeraj izdal odlok o obširni amnestiji. Madžarski vpad na Slovaško Budimpešta, 24. marca. e. Zunanji minister slovaške vlade je poslal madžarskemu zunanjemu ministru protestno noto, ker so madžarske Čete prešle s Podkar-patske Rusije na slovaško ozemlje. Grof Csaky je v odgovoru obljubil, da bo izvršena nujna preiskava in da bo o njenem poteku obvestil tudi slovaško vlado. Obenem je poudaril, da ni bila vzhodna slovaška meja nikdar točno določena, zato je mogoče, da je prišlo do kakega lokalnega spopada med slovaškimi in madžarskimi vojaki, ne more pa biti govora o vojaških operacijah in je trditev o vkorakanju in operacijah madžarskih čet v vzhodni Slovaški na pobudo ali celo s tihim odobravanjem Nemčije popolnoma orozoma laž. Protest, ki ga je poslala slovaška vlada Madžarski, je zahteval odgovor v zelo kratkem roku samo nekaj ur. Bratislava, 24. marca. i. Sef propagande Mach je včeraj govoril po radiu, na- glasu j oč, da jamči Nemčija za varstvo in integralnost Slovaške. Slovaki naj zopet tako kakor onega dne, ko je proglasil neodvisno slovaško državo, razobesijo v proslavo tega dogodka zastave in zvonijo naj zvonovi. Upam, je izjavil, da bo s tem konec vpadov na naše ozemlje in pohlepa sosedov po naši zemlji. Pariz, 24. marca. c. Kakor se je zvedelo, so madžarske čete vpad le na Slovaško tako na južni kakor na vzhodni meji in so prodrle 30 km daleč. Prišlo je tudi do manjših bojev med slovaškimi in madžarskimi četami. Slovaška letala so obstreljevala madžarske čete s strojnicami. Na slovaški protest so se madžarske čete sicer deloma umaknile, vendar pa so bile ponoči še vedno na slovaškem ozemlju. London. 24. marca. e. Vpad madžarskih čet na Slovaško je izzval v Londonu veliko presenečenje. Politični krogi si še niso na jasnem, kako je treba razlagati ta najnovejši kritični moment v mednarodnem položaju. Mislili so, da je bil med Nemčijo in Madžarsko dosežen sporazum, da odstopi Slovaška nekatere svoje dele Madžarski, po najnovejših vesteh pa je prestop madžarskih Čet na Slovaško izzval tudi v Berlinu nezadovoljstvo. Berlin, 24. marca. c. Slovaška vlada še ni poslala Nemčiji nobene prošnje za pomoč v sporu z Madžarsko. V nemških uradnih krogih smatrajo, da gre samo za brezpomembne obmejne incidente. Madžarsko uradno poročilo Budimpešta, 24. marca. AA. Uradno objavljajo: Madžarske čete v Podkarpatski Ukrajini šo zasedle včeraj več točk v zapadnem delu doline Uža,'da bi zavarovale železniško progo v tej dolini. Znano je, da mejna črta med Slovaško in Podkarpatsko Ukrajino ni bila nikoli točno določena, kar je tudi v preteklosti dalo mnogokrat povod za spore. Mir je sedaj obnovljen, da pa bi se v bodočnosti ne vršila razprava o tej meji, bo mešana madžarsko-slovaška komisija določila končno mejno črto. Madžarska vlada želi zaradi tega stopiti v zvezo z vlado v Bratislavi. Češka in Moravska samo-sto|no carinsko področje Dunaj, 24. marca. w. Včeraj je bil objavljen odlok, po katerem ostajata Češka in Moravska začasno še nadalje samostojno carinsko področje. Dosedanje carinske meje in carinski predpisi ostajajo še do nadaljnjega v veljavi. Pred imenovanjem nove češke vlade Praga, 24. marca. AA. Kakor poroča >Prager Zeitungsdienst«, bo protektor Češke in Moravske v. Neurath imenoval novo vlado takoj, ko se bo nastanil v Pragi. ^past šiđovs&ih zdrav-?- češkili bolnic Praga. 24. marca. AA. Oblasti so izdale odredbo o o-dstr-imitvi vseh židovskih zdravnikov iz državne službe in bolnišnic. Odpor čsL poslanika v Varšavi Varšava, 24. marca. e. Tukajšnje Češkoslovaško poslaništvo še ni v nemških ro-j kan. Predstavnikom Nemčije, ki so prišli, j da službeno prevzamejo arhiv in imetje češkoslovaškega noslaništva v Varšavi, je poslanik dr. Šlavek izjavil, da bo ostal v poslaništvu, dokler* ne bo prejel službenega akta svojih nredstojnikov. Prav tako so postopali tudi češki konzuli v Krakovu j in Lvovu. Doznavajo, da se je poljski po-j slanik v Pragi Pape, ki se je mudil v Var j šavi, vrnil zopet v Prago, ker poljsko po-l slaništvo v Pragi še ni likvidirano. i si H tast med Rumunijo in Madžarsko Prlčetek pogajanj za demobilizacijo vpoklicanih rezervistov Bukarešta. 24. marca. e. Vojaški ukrepi, k: jih jc odredila, rumuruska vlad**, so biLi le ref'cks na trenutni položaj, ki je nastal v sosednih državah in bodo preklicani takoj, ko bo položaj zopet normalen. V do-b_o poučenih krogih zatrjujejo, da se pogajanji med Rumunijo in Madžarsko za demobilizacijo madžarskih in rumunskih čet zadovoljivo razvijajo m da se more Tačunati z odpustom rezervistov v nekaj dneh. V Rumuniji je nistala zadnje dni prava vojna psihoza in je bil naval na trgovine z živili ogromen. Ljudie so kupovali si d kor. moko in razne druge potrebščine. Vznemirjenost prebivalstva se je sedaj že polegla in se razvija življenje normalno. Prenehal je tudi naval na državne hranilnice in demarne zavode, iz katerih so ljudje dvigali svoje vloge. Csaky o razmerju z Rumunijo Budimpešta, 24. marca. c. Madžarski zunanji minister Csakv je govoril snoči v zunanjem političnem odboru parlamenta o zaseabi Karpatske Ukrajine ter je izjavil med drugim: Dočim je Jugoslavija zavzela pri zadnjih dogodkih korektno stališče, je Rumunija kolebala. Sporočili smo rumunski vladi, da bomo zasedli vso Karpatsko Ukrajino. Ko so Rumuni koncentrirali svojo vojsko, smo sporočili Rumuniji, da naše čete zbrane ob meji ne bodo napadle Rumuni je, da pa bi vsak rumunski napad pomenil vojno. Rumunija je zahtevala zase ozemlje v Karpatski Ukrajini vzhodno od Chu-sta. To je bilo odklonjeno. Madžarska je pripravljena pogajati se z Rumunijo o ureditvi vseh medsebojnih vprašanj, toda ne, dokler bo romunska vojska mobilizirana. New York, 24. marca. AA. »Newyork Times« prinaša razgovor svojega posebnega dopisnika z madžarskim zunanjim ministrom Csaikvjem, ki je izjavil, da ne verjame v možnost vojaške operacije proti Rumuniji bodisi na pritisk Nemčije bodisi neposredno po Madžarski. Kar se tiče spora med M-.i d zanko vn Rumunijo zaradi Pod-karpateke Rusije, bo storil vse, da se ohranijo dobri odnošaji med obema državama in da se še zboljšajo. Na koncu svoje izjave je Cs-ky podčrtal zmerno zadržanje Jugoslavije, ki je vnovič do kaza a. da je najtrdnejši steber miru v tem delu Evrope. Rumunsko-nemški trgovinski sporazum Dobave orožja Rumuniji iz čeških tvornic bodo izvršene tf sonova misija v Moskvi Sondiranje terena za tesnejše politično sodelovanje med Anglijo in Rusijo Moskva, 24. marca. br. Včeraj dopoldne j« prispel iz Varšave v Moskvo angleški državni podtajnik za zunanjo trgovino Hu3son. Na postaji so ga sprejeli angleški Poslanik v Moskvi, osobje poslaništva ter višji uradniki ljudskega komisarijata za ZLman^e zadeve, Hudson se je nastanil v angleškem poslaništvu. Popoldne je imel prvi sestanek z Litvi-novom. Razgovor je trajal poldrugo uro. Hudson osrtane v Moskvi štiri dni. Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, je prišel Hudson v Moskvo nele z gospodarsko, nego tudi s posebno politično misijo. Po navodilih svoje vlade bo sondiral teren za tssnejše politično sodelovanie med Anglijo in Rusijo. Snoči so se razširile vesti, da bo angieška vlada skoraj gotovo dobila od ruske vlade ugoden odgovor na svojo pobudo glede skupne izjave držav miroljubne fronte. Hudsonovemu obisku pripisujejo v Moskvi vobče velik pomen. Moskovski krogi poudarjajo, fia je to prvi obisk odgovorne- ga angleškega državnika po le na pol uspelem obisku bivšega angleškega zunanjega ministra Anthonv Edena, ki je prišel v Rusijo skoraj pred dvema letoma. Splošni položaj, ki je nastal v zadnjih dneh je ustvaril atmosfero spričo katere Hudson lahko trdno računa, da bo v Moskvi dosegel večji uspeh, kakor ga je Eden. Klajpeda pridružena Vzhodni Prusiji Berlin, 24. marca AA. Nemški uradni list objavlja zakon o priključitvi Klajped-ske pokrajine Nemčiji. Zakon je podpisal včeraj Hitler na križarki »Deutschland«. Klajpedska pokrajina se priključuje Vzhod ni Prusiji. Prebivalci Klajpede, ki so izgubili 1. 1924 nemško državljanstvo, ga sedaj ponovno pridobijo. Nemški zakoni veljajo od 1. maja 1939 dalje tudi za Klaj-> pedsko pokrajina Bukarešta, 24. marca, i. Ministrski svet je imel včeraj daljšo sejo, na kateri sta zunanji minister in minister za narodno go-spodirstvo poročala o trgovinskem sporazumu z Nemčijo. M itn is trski svet je odobril vse sklepe. K temu pristavlja nemški list »Handelsblatt« naslednje: Prav v trenutku, ko se Ang'ija trudi, da ustvari blok, ki naj zaščiti Rumunijo pred nepiričinkovanim napadom, je »bojevita« Nemčija sklenila trgovsko pogodbo za dobo petih let. ki je tako dalekosežnega pomena, kakor gotovo še ni bila sklenjena med dvema državama. Pogodba določa, da bo Nemčija pospeševala im izpopolnjevala rumunsko industrijo m Rumuniji pomagala, da bo lahko še bolj temeljito izkoriščala svojo zemljo. Pomagala ji bo tudi dvigniiti njeno gospodarstvo na tako višino, da bo Ir.hko ustrezajo nemškim potrebam. Pokazalo se je zopet enkrat, da so gospodarski argumenti močnejši kakor van pol kika. Snoči je nemški poslanik izročil rurmum-ski vladi noto svoje vlade, v kateri se ru-munska vlada obvešča, da bodo izpolnjene vse pogodbe glede dobave orožja in municije, sklenjene med Rumunijo in češkoslovaškimi tovarnarji. Obenem je bil rumunski poslanik obveščen, da bodo municija in topovi, ki so bih že izdelani, odposlani v Rumunijo in da je že včeraj odšel v!ak s 30 vagoni orožja preko poljske meje v Rumuni jo. Vsebina sporazuma Bukarešta. 24. marca, AA. Rumunsko-nemški spona-zum, ki je biti snoči podpisan, se glasi: GL 1. Izdelal se bo gospodarski načrt za več let na osnovi načela ravnotežja rn vzajemne izmenjave, pri čemer se bodo upoštevale potrebe nemškega uvoza, možnosti razvoja rumunske proizvodnje in potrebe trgovine Rumunije z ostalimi državam L Rumunija bo ojačila sedanjo kmetijsko proizvodnjo ki kmetijsko industrijo ter ustanovila nove industrije na kmetijskem področju. Nemčija bo dobavljaj« stroje in druge potrebščine za izkoriščanje rudnikov v Rumuni jL T stanovi jene bodo mešane ru-nrunsko-nemske družbe za izkoriščanje rudnikov v raznih krajih Rum unije. Proučilo se bo tudi vprašanje boljšega izkoriščanja ležišč bauksita ter vprašanje morebitne ustanovitve aluminijske industrije. Ustanovile ae bodo mešane družbe za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in petrolej-1 skin industrijskem področju, ustanovile svobodne cone za mdustrijske in trgovske naprave ter skladišča za nemško plovbo. Načrt obsega razen tega naročila za oborožitev rurmurtske vojske, mornarice in letalstva. Izvršeni bodo ukrepi za nove prometne zveze in izpopolnitev dosedanjih, kakor tudi za sodelovanje ru.munskih m nemških denarnih ustanov pri finansiranju omenjenih načrtov. Cl. 2., 3. in 4. vsebujejo način izvršitve v čL 1. navedenih načrtov ter način plačilnega prometa. Čl. 5. določa, da stopi sporazum v veljavo mesec dni po izmenjavi ratifikacijskih instrumentov, ki bo izvršena čim prej v Berlinu. Pogodba su bo izvajata začasno od dneva podpisa. Sporazum bo trajal leto dni, ako ga katera izmed strank ne bo odpovedala v določenem roku Sporazum so podpisali rumunski zunanji minister Gafencu ter kmetijski minister Bizoiu, nemški poslanik v Bukarešti Fabri-cius ter šef nem-ke delegacije \Vohltat. Takoj po podpisu trgovinske pogodbe je kralj Karol sprejel v avdijenci predsednika nemške de'egacije Wohltafta, ki je odpotoval že snoči v Nemčijo Pogajanja za mir v Španiji Saint Jean de Luz. 24. marca. AA. (DNB). Iz Burgosa nrihaiajo vesti, da je Francova vlada spraje'.a republikansko delegacijo, kije ponudila brezpogojno kapitulacijo Madrida. Srditi boji na Kitajskem London, 24. marca. AA Reuter poroča iz Cungkinga: Japonske čete prodirajo dalje v šestih kolonah vzdolž 150 km dolgega bojišča. Na vsej fronti divjajo silno srditi bojL_ Sorzna poročila. Curfh, 24. marca. Beograd 10.—, Pariz 11.7675, London 20.81, New Tork 444.25. Bruselj 74.75, Milan 23.39, Amsterdam 235.80, Berlin 177.875, Praga--, Varšava 830.50, Bukarešta 3.37. Postani In ostani član [Vodnikove droibe! poCittcnt oCternU Odločna beseda Novosadski »Dan« in zagrebški »Obzor* poročata: Na sestanku prvaA'ov j u gosi oven-skega sokolstva iz Vojvodine v .Von*cm Sadu je imel delegat savezne uprave iz Beograda Lazar Betajčič vetik govor, v katerem je med drugim izjavil: »Mi delamo* mi se ne damo! Branili se bomo in kadar nastopi odločilni trenutek, ne bomo vprašali, kdo smo — doslužcm \x>jaki ali ne, marveč vsi bomo nastopili ramo ob rami. Ko so te dni angleški novinarji vpraša!i nekega našega vodilnega človeka, č:g:*r mnenje se visoko ceni. kaj on misli glede na zadnje dogrsJke. jim je odgpvotU: »Mi ne bomo prosjačili nikogar za pomor, marveč bomo vse semi cprcr\-ili, meščanske gospodinje stopile v zvezo s kmečkim prebivalstvom ter se začele živo zanimati za probleme našega podeželja v skoraj najbolj zapuščenih krajih. Uspeh tega je, da je bil v Radovici, Beli Krajini prirejen gospodinjski tečaj. Gospodarski odsek se je pa tudi odločno zavzel za konzumente, ko je bila napovedana pedražitev. Na njegovo pobudo bo jeseni prirejena na velesejmu zelo poučna razstava pod naslovom ^Mle. ko v gospodinjstvu in gospodarstvu .. Tajnica je še poročala o delevanju tržnega odseka, dalje da ima društvo tudi svojo gr/sjpOLiinjo, o knjižnieJi, o odnosu zveze do gospodarskih ustanov in oblasti :td. Blagajniško poročilo o zvezi in Gospodinji« je podala gdč. Vidmarjeva. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno. Zborevalke je pozdravila v imenu Jugoslovenske ženske zveze ga. Engoimanova in se zahvalila zvezi za delovanje, ki je bilo v splošno korist kakor akcije za znižanje cen. Dejala je, da mora gospodinjstvo postati upoštevani poklic, čestitala je zvezi in izrazila veselje, da je zveza ta. ko tesno povezana z JŽZ. Zborcvalke so izkazale priznanje dosedanjemu odboru s tem, da so ga zopet soglasno izvolile. Pri raznoterostih je bilo sproženih nmcg: koristnih predlogov še za večjo poglobitev organizacijskega delovanja. Živilsfc? teg Ljubljana. 24. marca Trg je bil danes tako dobro založen kakor le pred velikimi prazniki in poleti, ko je vsega v izobilju. Danes je bilo toliko več blaga zaradi dveh praznikov. Zasedeni so bili skoraj vsi tržni prostori. Ribji trg je še vedno nekoliko slabše založen z morskimi ribami, ker je bil zadnje čase ribolov na morju neugoden zaradi velike burje. Zato so tudi ribe nekoliko dražje. Izmed malih morskih rib so prodajali sardelice po 20 din kg, najcenejše so pa bile girice, po 12 din. Po 24 din so bile salpe in ciplji. po 26 palamide, po 32 osliči, skuše in trilje po 34 in kamenica po 26 din kg. Rečne ribe so bile naprodaj po nespremenjenih cenah. Posebnost so bile školjke dati ji. podobne datljem; prodajali so jih še žive. Danes je bilo na trgu še mnogo več zelenjave kakor prejšnje tržne dni, ko je je bilo vselej mnogo več kakor so je mogle prodajalke prodati. Zelo dobro je bil založen tudi perutninski trg. Danes je bilo najbrž naprodaj več jajc kakor jih bo pred veliko nočjo in težko je reči, če bodo čez 14 dni tudi tako poceni, za 10 din 16 do 18 komadov. Precej je bilo tudi perutnine. Bliža se pomlad, sicer oklevajoče, vendar so vrtnarji danes lahko dostavili na trg prvič letos nekoliko več cvetic lončnic. Največ je bilo pri mul. Trg je bil tako dobro založen s cvetjem zaradi jutrišnjega godovanja naših Mick. Kupčija s semeni še vedno ne cvete posebno, ker je mrzlo vreme zadržalo poljska in vrtnarska dela. Tatvina te*e§©Rške žice Hotič, 23. marca Pred tatovi n;so več varne niti telefonske napeljave. Zdaj kradejo že na debelo telefonsko žico z drogov in nazadnje bodo najbrž odnašali še brzojavne drogove. Nedavno je nekdo smuknil med Hotičem in Vačami že dvakrat telefonsko žico. Tatvino si nekateri razlagajo s tem. da bo v našo dolino spomladi napeljana elektr ka ter da bodo nekateri skušali krasti električni tok. na kar se že zdaj pripravljajo. Verjetno je pa tudi, da žico kradejo zato, da jo bodo prodali. Prvič je nekdo potrgal in ukradel telefonsko žico že jeseni, ko so k nam prodrli prvi glasovi, da dobimo elektriko. Tedaj je bilo ukradeno 50 kg bakrene žice v vrednosti 1.600 din. Po zakonu mora škodo poravnati tista občina, na katere teritoriju je bla poškodovana telefonska ali brzojavna naprava, škodo je morala plačati litijska občina. Lahko si mislite, kako so vznemirjeni občinski očetje zdaj. ko je zopet nekdo ukradel žico med Vačami in Litijo, in sicer 70 kg v vrednosti 2.160 din. Zopet drzen vlom v Višnji gori Višnja gora. 24. marca Minilo je nekaj nad leto dni odkar se je vsa Višnja gora razburila zaradi izredno drznega vloma v blagajno davčnega urada, kjer so našli vlomilci velik plen. Davi pa se je raznesla po mestu in okolici vest, da je bilo ponoči vlomljeno v blagajno -Kmečke hranilnicec v župnišču, kjer so bili na delu najbrž isti vlomilci, kakor pri vlomu v davčni urad. Drzni svedrovci so se najbrž ponoči pripeljali z avtomobilom nekam v bližino mesta, nakar so odšli k župnišču. Delati so morali zelo oprezno, kajti na dvorišču župnišča. v katerem je blagajna. ima župnik g. Franc Vidmar tri pse. ki pa niso lajali, kar je zelo čudno. Vlomilci so prepilili na oknu železno mrežo. V sobo. kjer je bla- gajna, so vdrli s pomočjo vitrihov, potem pa so se lotili železne blagajne. Na vrtali so jo prav strokovnjaško in pri delu niso povzročali nikakega ropota. Vlomilci so se nadejali tudi to pot bogatega plena, pa so se zmotili. Ko so blagajno končno odprli in posegli v njo, so našli samo za 50 din drobiža, dočim je bila shranjena večja vsota na varnejšem mestu. Razočarani vlomilci so stikali za denarjem tudi po milnicah, kjer pa seveda tudi niso ničesar našli. V jezi so razmetali po sobi papirje, nakar so odšli in brez sledu izginili iz Višnje gore. Vlom je zjutraj prvi opazil sam župnik, ki je nemudoma obvestil orožnike. Na kraj vloma je takoj prišel orožniški komandir, ki je ugotovil dejanski stan ter o vlomu telefonično poročal policijski upravi v Ljubljani. Orožmki so zaprosili policijo, da bi poslala iz Liubljane detektiva s po-cijskim psom, ki bi morda našel za vlomilci oravo sled. Dobili pa so odgovor, da policijski pes ni na razpolago, zaradi česar so se obrnili na orožniško oostajo v Litiji, ki ima tudi dresiranega psa. Iz Kranja ^7 \ eleganten gospod in dober sinko. V 9 I\ IV nosi klobuk znamke H I N K O. Kvalitete : »Piccadillv«, »HiickeL^ »Harvsson«, »Pichler«. »Moriss«, »Hillson«. Moda 1939: rjava. III it K O-Krnu j (poleg- farne cerkve) — Vojni razpored bo razglašen v soboto 25. marca ob 7. uri zjutraj na občinskem zbirališču v Štraheči dolini na desnem bregu Kokre v gozdiču pri Rupi. Razporeda se morajo udeležiti vsi obvezniki rojeni L 1889. do 1918., ki so pristojni v občino Kranj, nadalje vsi lastniki konj, volov in motornih vozil. Oproščeni so udeležbe 1. rezervni oficirji; 2. dijaki s položenim ofic. izpitom; 3. oni, ki še niso odslužili kader-skega roka; 4. stalno in začasno nesposobni. Kdor se pozivu ne bi odzval, bo strogo kaznovan po voj. kaz. za k. zaradi neizvrševanja vojaških dolžnosti. — V torek je prevzel posle direktorja od dosedanjega vršilca g. prof. Kmeta novoimenovani direktor g. prof. Korbar. — Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi v soboto 25. marca ob 9. uri dopoldne v poslopju stare ljudske šole strokovni sestanek. Vsi člani vljudno vabljeni. — Iz šahovskega kluba. Turnir za prvenstvo Šahovskega kluba, ki se ga udeležuje 19 igralcev zmagovalcev izločilnih ! turnirjev, poteka v najlepšem redu. Vsi i udeleženci so že odigrali po šest partij in v grobem se že kažejo igralci, ki bodo odločilno posegli v potek turnirja. Po tabeli, ki je izobešena v oknu hotela »Stara pošta- in zbuja veliko zanimanje javnosti, prinašamo prve rezultate, ik pa se bodo lahko še temeljito spremenili, saj ni odigrah niti polovico kol. Že po prvih igrah je prevzel vodstvo g. dr. Gabrovšek, ki ima sedaj 6 točk in nobene izgubi :ene igre, sledijo mu g. Pavlica s 5 in pol, ki tudi še ni izgubil nobene igre, vsi ostali imajo že po eno ali več zgubljenih iger in so dosegli g. Martelanc in g. ing. Skopal 4 in pol, g. Kos 4. g. Singer 3 in pol in g. Šuštar 3 točke. — Opozarjamo na današnji oglas ugledne tvrdke Hinko Podjavoršek, ki vam priporoča svoje novodospele klobuke najboljših znamk. — Del. kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v nedeljo 26. t. m. ob 9. uri dopoldne predavanje g. Cirila Štuklja: Vtisi s potovanja po Franciji«. Predavanje bo v ^Cankarjevem domu«. N ise gltađaSišše DRAM A Začetek ob 20. uri Petek, 24. marca: ob 15 uri: Upniki, na plan! Dijaška pi e .'.stava. Globoko znižane cene Sobota. 25. marca: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene Nedelja, 26. marca: ob 15. uri: Pikica in Tonček. Tzvcn. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20. uri: Upniki, na plan! Izven. Zrizr.ro cene Ponedeljek. 27. marca: Potovanje v Benetke. Red B OPEKA Začetek ob 20. uri Petek. 24. marca: Roxy. Izven. Znižane cene Sobota, 25. marca: ob pol 17. uri: Materinska proslava Krščanskega ženskega društva. Ob 20. uri: VVerther. Gostovanje Josipa Gostlčn. Red B Nedelja. 26. marca: ob 15. uri: Pod to goro zeleno. Izven. Cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Madame Butterfiv. Gostovanje Rosette Pampanini. Izven Cene zvišane Ponedeljek, 27. marca: zaprto o Umetnica Rosetta Pampanini jeva, ena najslavnejših italijanskih liričnih pevk bo gostovala v nedeljo zvečer v naši opori in sicer v naslovni \dogi Puccinijeve opere -Madame Butterfly . Rosetta Pampanini je umetnica svetovnega slovesa, povsod izredno priljubljena in nastopa pod vodstvom največjih in najznamenitejših dirigentov. Zasedba ostalih vlog bo naslednja: Suzuki — Kogejeva. Pinkorton — Franci, konzul — Janko ,Kate Pinkerten — španova, v manjših vlogah so zasedeni: Dolničar. Lup-Sa, Jelnikar. Skerjančeva. Sekula in ška-bar. Dirigent in režiser: kapelnik štritnf. Občinstvo opozarjamo, la bo gostovala slavna umetnica samo en večer v na.ši operi. — »Burka jezičnega, dohtarja«, ki so jo uprizorili v torek člani dramskega društva, ni občinstvo bogve kako zadovoljila, Občinstvo je od igTe pričakovalo več. ako-ravno so igralci svoje vloge odličuo odigrali. Vsebina sama na sebi pa gledalcev ni mogla zadovoljiti in tudi scenerija je bila preveč enolična. Režiserju g. živku moramo prizna ti t da se vsekakor trudi, da vzdrži gledališče, vendar bi si publika želela videti tudi kake druge igre. Gledaiišče jc bilo slabo obiskano, kar seveda moramo grajati. Tatova so prijeli škof j a Loka, 23. marca. škofjeloškim, orožnikom se je posrečilo prijeti dva precej podjetna tatova in vse kaže, da bo pojasnjeno mnogo tatvin. Aretirali so Antona Ziherla iz Kamnitnika in Lojzeta Svoljšaka iz Primskovega. Pri preiskavi so našii precej blaga. Oba. tatova s^a. zelo trdovratna in priznata le, kar jima lahko dokažejo. Svoljšaku bi ne bilo treba zaiti na ki iva pota. saj ima lepo hišico. Ob:i pa j asa zdaj skušata zvra-čati krivdo d mg na drugega ter se delata seveda zelo nedolžna. Vse pa kaže. da sta zapletena v velike tatvine in vlome v škofjeloški okolici, ki so bili precej časa nepojasnjeni. Tak o je bilo pokradeno trgovcu šifrerju za več tisoč din blaga, v Elektrarni so pa vlomilci povzročili okrog 25.0C0 din škode. Veliko škodo je utrpel tudi Thaler, ki so mu pokradli iz skladišč mnogo odej in rjuh. Nedvomno sta imela pri tem vmes svoje prste Ziherl in Svolj-šak. saj so orožniki našli pri preiskavi 40 odej in rjuh. Sokol 3z Ptnfa — Velik požar v Fobrežiu. V Pobrežju pri Ptuju je izbruhnil v sredo zvečer okoli 19. ure ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Rogine Se preden je prispela pomoč gasiicev. je ogeni že zajci tudi poslopja soseda Martina Goričana. Poslopja so bila s slamo krita in so pogorela, do tal. Posestniku Rogini so razen po slopja zgorele tudi tri svinje in devet malih prašičev ter nekaj denarja. Pohištvo so oboma gasilci le a težavo rešili. Na pomoč sg prihiteli .*_ silci iz Sv. viđa, Ju-rovoev in Ptuja. Skupna Skoda se ceni na okoli 100 000 din. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Istega dne pa je izbruhnil ogenj tudi v Prepol ah na Dravskem polju. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Rojiča. Zara :i vetra se je vžgalo tudi sosednje poslopje Andreja Kir-biša. Obema sta poslopji pogoreli do tal. škoda se ceni na 70.000 din. — Tečaj za izložbeno aranfcerstvo. Na pobudo trgovskega gremija, se je otvoril tečaj za izložbeno aranžorstvo in se predavanja vr3e v gremijalnih prostorih vsak ponedeljek, sredo in petek. Tečaj obiskuje zaenkrat 20 interesentov. — Padel s kolesa. V Selah pri Ptuju je padel s kolesa učitelj g. Sorec Karel, ki si je zlomil levo nogo. Prepeljan je bil v bolnico. — Mlada drevesca so uničili. Posestnik Alojz Meško iz Gajeve je šele pred kratkim zasadil lepa sadna drevesca. Našel pa se je neki zlobnež, ki je porezal 56 drevesom krone in jih tako uničil. Meško ima občutno škodo. Zlobneža zasledujejo orožniki. — Glavna skupščina Saveza SKJ. Uprava Saveza SKJ je poslala včeraj vsem sokolskim župam okrožnico, v kateri jih obvešča, da bo letošnja glavna skupščina 22. in 23. aprila v Beogradu. Jutri ob 3. popoldne bo v Beogradu sera izvršnega odbora, a zvečer ob 20.30 seja plenuma uprave Saveza SKJ. Z Jesenic — Slovenska služba božja. V nedeljo 26 t. m. bo ob 10. uri slovenska sv. maša v dvorani Delavskega doma« na Savi. Vstop vsakemu prost. SPORT Občni zbor GZSP Gorenjska zimsko športna podzveza na Jesenicah sklicuje za nedeljo 2. aprila ob 14.30 uri v hotelu »Triglav«: na Jesenicah i-edno glavno skupščino s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine in poročilo predsednika- 2. čitanje zapisnika za. inje glavne skupščine. 3. Poročilo tajnika, blagajnika in teh. referenta. 4. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica upravi 5. Določitev sedeža podzveze. 6. Volitev upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča. 7. Določitev podzvezinih prireditev v prihodnji sezoni in določitev krajev za te prireditve. 8. Samostojni predlogi klubov in društev GZSP. 9. Slučajnosti. Skupščina se prične točno ob napovedani uri. V slučaju, da ne bo navzočih vsaj polovico članov GZSP, se vrsi skupščina po § 12 saveznih pravil pol ure pozneje brez ozira na številc navzočih zastopnikov. Vsi zastopniki morajo ob pričetku skupščine predložiti potrjene poverilnice. Glasovalno pravico imajo samo oni klubi in društva, ki so poravnali vse denarne obveznosti do podaaveza. -— Občni zbor 8K Bratstva. V nedeljo, dne 26. ob 9. dopoldne se bo vršil občni zbor SK Bratstva v prostorih Kazine na Jesenicah. Udeležba je za vse člane strogo obvezna, Iz Litije — de je zima. čeprav je nastopila že koledarska pomlad, pa imamo še zimo. Vsako jutro je slana in tudi čez dan je Se tako mrzlo, da se narava ne more prebuditi. Naše gospodinje žele pričeti z deli na vrtovih, pa ne morejo, čez dan, ko posije solnce, se odtaja le nekaj centimetrov zgornje plasti, spodaj pa je zemlja Se zmrznjena. Zdaj, ko se bliža že april, je bolj mrzlo, kakor pozimi. Vojaški razpored. V nedeljo 26. t. m. ob ob 7. uri zjutraj vojaški razpored. Obvezniki se zbero na litijskem živinskem sejmišču, kjer bo razglašen vsakemu vojaški razpored. Iz Novega mesta — če želiš biti dobro oblečen, potem pohiti v krojaški modni salon Anton Re-telj. ki te bo oblekel za mal denar po najnovejšem kroju. 187—n (foe(e}ni ca KOLEDAR DANES: Petek, 24. marca katoličari: Gabrijel JUTRI: Sobota, 25. marca katoičani: Oznanenie Marije POJUTRIŠNJEM: Nedelja, 26. marca ka« toličani: Emanuel DANAŠNJE PRIREDIT V E KINO MATICA: ^Heidi^ Shirlev Temple KINO UNION: Nekronana carica Katja Dolgorukova KINO SLOGA: Kralj kraljev, matineja ^V zemlji brez zakonov^, ob 14.30 KINO MOSTE: Ešnapurski tiger in Mile Docteur« PODRUŽNICA DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA Ljubljana-Bežigrad ustanovni občni zbor ob 20. v telovadnici Sokola m. ob Tvrsevi cesti PEVSKO DRUŠTVO SLAVEC : občni zbor ob 20. v društvenem lokalu hotel M i klic DRUŠTVO ZA PRAVNO FILOZOFIJO IN SOCIOLOGIJO predavanje prof. Makle-cova -Osnovne smeri v kriminalni etio-logiji« ob 18. v juridični seminarski dvorani na univerzi ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: S cest« ob 20.15 PRIREDITVE NA PRAZNIK KINO ŠIŠKA: Hordu balovi OSTALI KINEMATOGRAFI ISTT SPORED DOM VISOKOŠOLK V. AKADEMIJA S PLESOM ob 20. v Knzini ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Slaba vest« premiera ob 20.15 OTVORITEV RAZSTAVE BOLGARSKEGA AKAD. SLIKARJA PAVLA FRANCA LIJ SKEGA ob 11. v Jakopiče paviljonu MLADINSKA AKADEMIJA SOKOLA ITI. ob 20. v bežigrajski ljudski Boli PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTT SPORED PODPORNO DRUŠTVO DRŽAVNIK EN BANOVINSKIH USLUŽBENCEV občni zbor v beli dvorani hotela Union JUGOSLO VENSKI LUTKARSKI SAVEZ občni zbor ob 10. v lutkovni dvoran« Ljubljanskega Sokola, Narodni dom ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: vest« ob 15.15 Mestn' dom TJ. DEŠKA MEŠČANSKA ŠOLA ZA BEŽIGRADOM akademija ob 15. v šol.-k i telovadnici SLOVENSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI občni zbor ob 9.30 v restavraciji pri ixSokolu« DEŽURNE LEKARNE PETEK: Dr. Kmet. TvrSeva cesta 43. Tra-koczy ded., Mestni trg 4 in Ustar, še-lenburgova ulica 7 SOBOTA IN NEDELJA . MT, Bakarcič, Sv. Jakoba trg 9, Rnmor, Miklošičeva ee sta 20 in Murmaver, Sv. Petra cesta 78 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽB bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni vi ;: zdravnik dr. Ahčin Marjan. Korvtkoi i 18. telefon št. 36-24. <0$ped s*ta Pred dne\'i me je obiskala družba iz nekega južnega kraja naše države. Na spre hodu po naših ulicah sem rim razkazoval že in še ne dograjene sfa\'be. katere so z vidnim zadovoljstvom ogledovali. Peli sem jih tudi v Ti\*oli. jim pokazal prostor kjer bo stal spomenik našega blaiiopokoi nega kralja ter jim s ponosom pripovedoval o ob tik i spomenika ter o lepem kraju s katerega so zanj določili. Sprehod smo nad al 'cvali po še nedograjeni cesti v Tivoliju, kjer je staTo bivše igrišče »Atena*, po Večni poti in za nameček sem jih peljal v renomiri.no restavracijo »Katrcar v Rožni dolini. Domov grede smo šli po ces:ti III. v R<~>ž-ni dolin: in ponovno smo govorili o modernizaciji in napredku naše bele Ljubljane v zadnjih letih. Priznam, da sem bil ponosen* da sem Ljubljančan, kajti vse, kar so videli dotlej, je bilo brez graje. Bd sem pre pričan, da bom lahko svojim znancem za nameček pokazal čedne hišice, podobne vi-fam z lepimi vrtovi. Res je tudi tako bilo* toda oj groza — eden iz družbe me je prekinit, ko sem pokazal lep vrt in tovarno g. Kovačiča, rekoč: »Jeli druže kako se zove ovo selo?« Nemalo ogorčen sem mu odgovoril, da to ni selo, temveč mesto Ljubljana ter da je spomladi to naj prikupijivejši in najlepši det mesta* ker ima vsaka hiša svoj lepo urejen vrt. kjer skrbno goje c\-etlice, da je edini kraj, kjer ni prahu in da se upravičeno imenuje »Rož na dolina«. Znanec me je pa zafrknil z besedami: »Lepo brate, ah kod nas u Južni Srbiji ima još samo po selima ovakovih šupa.« Pri tem je iztegnil roko in pokazal na vrt hiše št. 13 ob cesti ///., kjer res stoji trhla, na pot podrta precej visoka šupa. To sem napisal, ker se bliža pomlad in ker je pretežni del prometa* in tega ni malo, usmerjen ravno po tej ulici. Veliko je ljudi, ki imajo opro\*ka v tovarni g. Kova-čiča in cele trume ljudi hodijo posebno ob nedeljah — med njimi veliko tujcev — v restavracijo »Katrca«, mora pa jim biti ravno tako mučno kakor je bilo meni ob takem pogledu. Ker je mestni gradbeni urad v tem delu mesta podrl več podobnih in še bolje ohranjenih šup, kakor tudi barak, ki so služile revežem za bivališča v Zeleni jami, sem prepričan, da bo dal tudi to prazno šupo po-dreti* Ljubljančan Stev. ft9 »SLOVENSKI NARODc, petek, 24. marca 1989 Stan 3 NAJRAZKOSNEJSI FILM LETOŠNJE SEZONE! Razkošje, sijaj in blesk, odlična igra. režija in fotografija so odlike tega edinstvenega filma! DANES PREMIERA! KATJA DOLGORUKOVA Velika ljubezen carja Aleksandru II.. ljubezen, ki je tragično končala na dan kronanja carice, ker je nesrečni car padel kot žrtev uspelega atentata KINO UNION TELEFON 22-21 Predstave danes ob 16.. 19. in 21. Na praznik in v nedeljo vsakikrat ob 10.30 dopoldne (po znižanih cenah | ter ob 15.. 17., 19. in 21. uri: V glavnih vlogah lepa, še iz ^ZLORABE ZAUPANJA« nepozabna D ANIELLE D ARRIEUX in JOHN LODER Rezervirajte »1 za ta film vstopnice v predprodaji! Nova tekstilna tovarna Zida jo dražba Medic & Miklavc in obratovati junija začne že Ljubljana, 23. marca Brez industrije Slovenija nima bodočnosti. Ne moremo si tudi misliti, kako naj živi brez iodustrijskih podjetij sama Ljub-Ijana, /;U<> se pa ne moremo posebno veseliti, kakor Hi se sicer lahko, ustanovitve :h?vc tovarne v Aledvodah, ker bo zaradi nje izgubita Ljubljana tekstilno tovarno. Seveda bi bila netrreoa še mnogo hujša, če djefj-s Laser ilo iz Slovenije na jen*. n ^ vaj tolažimo, da bo ostala tovarna Tekstilne družbe Medvode d. z o. z. birzu Ljubljane. Družba Medic & Miklavc, ki /'da novo tovarno v Medvodah, ima zdaj r.ra: na Viču (talko /vana milarna). Nova tovarna bo začela obratovati že junija in tedaj se bo ustavil obrait na Viču. Viča ij prav dobro zavedajo, kako hud udarec ] >meni i/^uha tovarne za Vič. Izbi 9c bodo mnoga sta nova™ ja. ko se bodo delavci preselili, prizadeti pa bodo seveda tuda obrtniki i:i trgovci. Samo po sd>i sc razume, da pomeni za vbc mesto vsaka izguba industrijskega podjetja pravo ncsicčo ter škouio, ki je ni mogoče popraviti drugače kak^r z ustanovitvijo dru-^ega, enađvOvrednega podjetja. Toda naj-;. je. i.i Ljuhljina ni privlačna za in-usirijsku podjetja ter se nc moremo to-via bodo namestil ustavljenih tovarn ačelc obratovati kmalu druge tovarne, k.; -'. I vamarji po %ojni začeli iskati dež /a svoja podjetja in zlasti ko so ^e titla u« t.-.n.-.vl jat1 številna podjetja indu->Vc stroke, bi ljubljanska mestna ob-m cb razumnejši gospodarski politiki do-E .:. da hi imela Ljubljana tekstilne to-.irnc, ki jih ima /daj Kranj. Tedaj je bilo Ljubljani premalo električne enegije za vi), mdustrije, kapaciteta elektrarne je ia premajhna hi tok je bil tudi predrag. i'o nekem n3ertu bi se Ljubljana baje lako oskrbela s ceneno električno energijo u.iaii-vitviji) hidrocentrale v Medvodah n ko bi nudila industriji cenen tok, bi se število indiiiiruj-.kih podjetij v Ljubljani kmalu pomnožilo. Ljubljana bi ne pridobila / novimi tovarnami le vfre dohodkov od podjetij, temveč bi se tudi znatno po-živela njena trgovrna. saj bi delavci trosili svoj zaslužek predvsem v mestu. Razen tega bi imele industrijske dnjžbe tudi svoje sedeže v Ljubljani. Potrebovale bi lokale za pisarne in najbrž bi zidale tudi hiše za pisarniške prostore in stanovanja nameščencev. Toda zdaj je prepozno. Skrbeti bi nas moralo le. da bi ne povečali zla ter da bi ne izgubili podjetij, kolikor jih Se mamo. Obrnili smo sc na tovarnarja z vprašanjem, zakaj se tekstilna tovarna seli rz Ljubljane. Odgovoril je da so v Medvodah ugodnejši pogoji za industrijo kakor ▼ Ljubljani. Precej odločata cenena električna energija in voda, pa tudi mestna trošarina. Industrijska podjetja v Ljubljani morajo plačevati mestno trošarino, odnosno uvoz.nino tudi rua uvoz baiga, ki nc- ostane v Ljubljani, in ki ga podjetja pošiljajo v druge kraje, nc da bi jim povrnili, kar so plačali, ko blago izvažajo. To velja seveda tudi za surovine. Zaradi tega so produkcijski stroiki tovarn v Ljubljani znatno višji, kar dandanes nikakor ni brez pomena, ko je konkurenca zelo ostra in ko podjetja težko zmagujejo že državne davke in samoupravne d oklade Nova tovarna, ki jo je začelo /idari stavbno podjetje inž. A Pretner iz Ljubljane lani julija, jc precej velika. Stavbna dela so v surovem že končana. Glavno tovarniško poslopje je 94 m dolgo in 45 m široko. Tovarna stoji na 70000 kv. m velikem zemljišču, ki je bilo nakupljeno od 20 posestnikov. Zazidana ploskev tovarne meri 4.80X1 kv. m. Razen glavnega poslopja so sezidani posebej strojnica, vodni stolp in tovarniški dimnik, ki je 50 m visok. V glavnem poslopju se prostori delc na predpripravo, tkalnico, pralnico, barvarno in apreturo. Prednost je, da so vsi prostori pod eno streho. Tkalnica in predpriprava sta točeni od barvarne in arreture s prevozom, ki drži skozi glavno poslopje* počez ter deli tovarno v dva dela. Prevoz služi za tovarniško cesto, a je odprt samo, ko vozijo po njem. sicer pa bodo deavcj hodili iz prostora v prostor, nc da bi morali na prosto, kakor pri nekaterih zastarelih obratih. V strojnici bo postavljena parna loko-mobila s kapaciteto 130 ks. Tovarna je zidana v skeletnem sistemu, to sc pravu da je vse nosilno ogrodje že-iezobetonsko. polnilne in predelne stene so pa opečne. Tudi strešna, posebna Shedova konstrukcija je /elezobetenska. Sistem Shtdovih streh s*: pozna že na zunaj po zobati obliki strehe, podobno kakor /aga: svetloba prodira od severne strani, da je vedno enakomerna. Streha je krita s >alo-nitom. Tovarna jc zidana po vseh sodobnih, ne le tehničnih, temveč tudi zdravstvenih /a htevah. da jo bomo lahko prištevali med naše najmodernejše industrijske obrate. Vsi tovarniški stroji bodo novi. Tovarniški prostori bodo dobro zračeni in v ta namen bodo uporabjali posebne aparate. Podjetje bo v novi tovarni zaposilovalo okrog 50% več delavcev kakor v stari na Viču. Nova tovarna bo začela obratovati 15. junija. To bo prva tekstilna tovarna v Medvodah in največje industrijsko podjetje v tem kraju. Opozorilo tistim, ki prosijo za trafike Združenje trafikantov hoče posredovati, da se ukinejo v Ljubljani vse ne donosne trafike Ljubljana, 24. marca Kakor se v splošnem v trgovini še poznajo posledice gospodarske krize, tako si tudi trafikanti še niso opomogli od slabih časov. Navzlic temu pa se vselej najdejo nevedni reflektanti na trafike, zlasti v ^dnjem času so se v mestu ljudje na vseh koncih in krajih pričeli zanimati za nove trafike. Kdor pa prvič zaprosi za trafiko se, kakor trdijo v Združenju trafikantov, niti zdaleka ne zaveda, na kakšne težave 00 naletel, preden bo imel kaj uspeha. Šele končno, ko dobi dovoljenje, vidi, kam je zabredel. Lani decembra ie bila potom oglasa na ponudbo neka trafika. Oglas je imel velik uspeh, a je več interesentov takoj obupalo, ko so uvideli, kako je s to stvarjo v resnici Trafiko je oddajal sam lastnik hiše, ki je zahteval za odstop 500 din mesečnega plačila za lokal, ki je njemu donašal le kak;h 400 din. pri tem pa je moral ves dan sedeti v lokalu ali imeti nameščenca, ki je v njeeovi odsotnosti prodajal v trafiki. Ce torej gospodar hiše ni vztrajal, kako nai vrtraia najemnik, ki mora povrhu vesa plačati več za sam lokal, kakor pa mu dopušča sama trafika? Združenje trafikantov pripravlja vlogo na upravo monopolov, naj se ukinejo vse take nedonosne trafike, saj se ž njimi samo love po nepotrebnem vedno nove žrtve, ki se v veri, da bodo imele uspeh, občutno oškodujejo. Tolažba takih, da bodo imeli srečo s prodajo galanterije. ie navadno samo slepilo, ker ljeidje posečajo raje specialne trgovine s papirjem, kjer je izbira večja. V Ljubljani se je sedaj pojavilo tudi zanimanje za ustanovitev tako zvanih uglednih trafik. Ugledna trafika je tista, ki ima v prodaji vse inozemske časopise in tudi inozemski tobak. Pravilnik za tako trafiko predvideva zelo velik in lep lokal, v katerem naj bodo nameščeni fotelji za sedenje gostov, mizice za pisanje itd. Za tako trafiko v Ljubljani lokala sploh ni, odnosno ni na razpolago za tako ceno, ki bi jo mogel interesent plačati. Razen tega uprava monopolov tudi ni posebno navdušena za take ugledne trafike, in sicer zato ne. ker nobena izmed dosedaj drugod dovoljenih ne ustreza pravilniku. Zgodilo se je v Ljubljani, da je bil lokal za tako trafiko ;e najet in tudi opremljen, pa monopolska :prava ni hotela podeliti dovoljenja za rafiko, ker ni bil- p-vsem "-tr-ž-ro pred pisom. V Ljubljani je trafik že sedaj preveč. Združenje trafikantov skrbno bedi nad vsemi poskusi ustanavljati nove trafike že zato, da zavaruje svoje člane pred oškodovanjem in nesrečo. Razen 12 trafikantov so v Ljubljani vsi organizirani, tako da Združenje iz vseh koncev mesta takoj dobi točno poročilo, kje se kaj namerava. Vsak prosilec za trafiko naj bi se v izogib škode popreje obrnil za nasvet na Združenje trafikantov, kjer bo dobil naj-točnejše podatke in najboljši nasvet. Koncert mladinskih pesmi Ljubljana. 24. marca Mladinski zbor PJS na Rakeku je priredil v nedeljo zanimiv končen slovenske mladinske pesmi, v katerega je vključil obširen program starejših in mlajših skladateljskih avtorjev Adamiča. Dolinarja. Savina, Tomca, Premrla, Šivica. Osterca, Bravničarja, Cvetka in Pirnika. Uvodoma je predaval prof. Dragotin Cvetico iz Ljubljane o nastanku in pomenu mladinske glasbe, nakar se je zbor predstavil z Adamičevima pesmicama -Nmav čez izaro« in »Drežnicaponos francoskega filmac. Triumfalna je bila premiera v Parizu, triurnfalna je filmova pot po vsem svetu. Tudi Ljubljana bo ta grandiozni film nedvomno sprejela z velikim navdušenjem in občudovanjem. Razstavljene slike v izložbenih oknih in poseb nih aranžmajih kažejo dovolj jasno, da gre to pot za velik in lep film, v katerem zopet blesti zvezdnica francoskega filma lepa Danielle Darrieux. 1033 Izlet v Milan Ljubljana. 24. marca Zveza obrtnih društev za dravsko banovino priredi od 22. do 25. aprila p-u6en izlet na milanski velesejem. Podrobni pro gram smo objavili že 18. trn. Iz'eti Zveze so znani in priznani po svoji odlični orga_ mzaciji. Vodstvo izleta se je tudi to pot kar najbolj potrudilo, da napravi potovanje (Mm udobneje. Izletnikom bo dans prilika, d? Si poleg milanskega velesejma in znamenitosti milijonskega mesta samega ogledajo tudi bajne Benetke, Padcv«» Verono. Trst itd. Stroški za to potovanj«-so malenkostni. Vožnia z najmoderneji- urejenim avtobusom tja in nazaj vključno s kolek.ivntm prtnim listom in vstopninami na velesejem, v doževo palačo v Benetkah, v akvarij v Trstu in vožnja na 100 m visoki razgledni stolp z eleiktričnim dvigalom v Bene kah znaša 347 din. V ta znosek je vštet tudi honorar za posebnega vccinika po Milanu. Prenočišče in prehrana staneta ?3* dina i je v, kar pa ni obvezno. Vsi prija vijenci, Id ne spadajo pod območje ljubljanske policije, morajo imeti od pristojnega sreskega naičelstva dovoljenje, da lahko potujejo s kolektivnim potnim listom v Italijo. Vsak prijav^enec naj pošlje dve sliki in naslednje podatke: ime in priimek, poklic, ime očeta dekliško ime matere, kraj in datum rojstva ter stalno bivališče. Prijave se .sprejemajo do 10. aprila, vendar vodstvo prosi, da se p. n. interesenti prijavijo čim preje, ker si bodo s tem zagotovili lepše in udobnejše sedeže, vodstvu samemu pa olajšali delo v pripravah. Istočasno s prijavo nam sporočite, ali želite, da vam preskrbi tudi pr3noči§6e in hrana. Vse podrobne informacije in potovalne prospekte daje m prijave sprejema Zveza obrtnih druš ev za dravsko banovino v Lju-bljani, Sv. Petra cesta 4. Telefon 35-23 Vabljeni cbrtniki. kakor tudi prijatelji obrtništva . XAJGALANTNE.ISI ČLOVEK NA SVETU Slavni ameriški jazz-kralj Whiteman tehta 150 Kg. Chaplin je dejal nekoč o njem, da je najgaiantnejši človek na svetu. Kadar namreč vstane v avtobusu aH tramvaji, napravi I -i* -lor trema \ Stran 4 i »SLOVENSKI NAROD«, petek, M. uma n». Stev. c3 S UMEVNE VESTI PKOETKEi? oev PECILNI IMIASEK IN VANIL1NOV SLAIMCOI* «— Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Evgen Ravnik, Boris Prezelj, Jože Dobovšek, vsi iz Ljubljane in Karol Herzog iz Celja. Čestitamo! — Zatiranje nelegalne trgovine z devizami. Finančno ministrstvo pripravlja v sporazumu z Narodno banko uredbo o zatiranju nelegalne trgovine z devizami ter tihotapstva deviz. Nova uredba se bo nanašala na nedovoljeno trgovino z devizami, valutami, vrednostnimi papirji, plemenitimi kovinami in dragulji. — Vse turistične organizacije proti ■nravstvenemu fonda. Z novo uredbo mi- ] nistrstva socialne politike in narodnega ' zdravja je predvidena ustanovitev narod-nega zdravstvenega fonda, ki bi se vanj stekali posebni prispevki iz naslova taks na tujce. Ker so pa takse na tujce v naših kopališčih že itak visoke, je naletela ta naredba na upor. Vse turistične organizacije v državi so poslale trgovinskemu ministrstvu protestne brzojavke, ki v nji zahtevajo naj se uredba umakne tembolj, ker je bila izdana brez pristanka trgovinskega ministrstva odnosno turističnih ustanov. — Tečaj turističnega dinarja. Narodna tenka je sklenila stabilizirati tečaj turističnega dinarja, da bi ne nastale v turističnem prometu težkoče. Tečaj turističnega dinarja se bo določal na bazi tečaja angleškega funta in sicer 258 din. Tečaj bo -veljal dva meseca, potem se bo po potrebi izpremenil ali pa obnovil še za dva meseca. — Nov član centralne uprave Zanatske banke, V nedeljo 19. t. m. je bil v Beogradu občni zbor Zanatske banke kraljevine Jugoslavije, na katerem je bil izvoljen v centralno upravo dosedanji član poslovnega odbora podružnice Zanatske banke v Ljubljani g. Miroslav Urbas. S tem je postal g. Urbas tudi predsednik poslovnega odbora podružnice ZB v Ljubljani namesto dosedanjega predsednika g. Lovra PiČma-na, M ni več član odbora podružnice ZB v L^jiTbljanft, niti član centralne uprave v Beogradu. "^SsNAPUBŠKI^niER«^ „MLLE DOCTEUR" E>anes ob 20., na praznik in v nedeljo ob 14.30. 17.30 in 20.30 uri! KINO MOSTE — Industrijska podjetja po b»n»vmaji. Pt> najnovejših statističnih, podatkih so industrijska podjetja v naši državi porazdeljena po banovinah v odstotkih tako: savska banovina 28.52°/o. dravska 25.82%, dunavska 18.58^, o, Beograd 7.85°/©, drinska 5.81%, moravska 4.41° 'o, primorska 3.81,0/c vardarska 2.6%, \rrbaska 1-67% in aetska 0.93»/o. —. Produ^Jja zlata lani v naši državi sn^sa 2.417 Kg. V vseh naših rudnikih je b£k> Iffni pridobljeno 2.417 kg zlata, nekoliko manj kakor predlanskim in 1. 1936; predianskim je znašala produkcija 2.567 kilognimav, L 1936 pa 2,614 Kg. L. 1936 je torej znašala produkcija zlata skoraj 200 kg več kakor lani. Vse zlato je odkupila Narodna banka. Vrednost odkupljenega zlata znaša 912 milijona stabilizacijskih dinarjev, kar znaša s pri mom 117-2 milijona din. Narodna banka je lani odkupila v vsej državi za 94.5 milijonov stabilizacijskih dinarjev zlata, v borskih rudnikih je znašala produkcija zlata lani X837 kg ter je bila manjša v primeri s produkcijo predlanskim za 133 kg. To je treba pripisovati temu, da bakrena ruda, ki so jo kopali lani, vsebuje .-matno manj zlata kakor ona predlanskim. Mnogo večja je bila produkcija srebra lani, saj so ga pridobili v rudnikih podjetja Trepca nad 78 ton, ki ga je vsebovala svinčena ruda. Svinčena ruda v Trepči vsebuje povprečno po 800 g srebra v toni. Predlanski™ so pridebiH 69.560 kg srebra. Produkcija znaša lani S.600 kg več kakor predlanskim. — Ob dragi obletnici sporazuma, z Italijo. _ja jutrišnji dan pred dvema letoma je bal podpisan beograjski sporazum med Jugoslavijo in Italijo. V proslavo druge obletnice tega sporazuma so pripravili v Beogradu več prireditev. Jutri ob 18.30 bo predaval upokojeni pomočnik zunanjega ministra dr. Lujo Bakotie v italijanščim o pomenu tega sporazuma. Ob 19.30 bo isto predavanje v našem Jeziku. Predavanje bodo prenašale vse naše radijske postaje. Razen tega bodo prirejeni koncerti italijanskih in naših skladb, gledališča pa prisede svečane predstave. —Nova skladba: Peter Lipar, Bagatela m klavir. Mladi skladatelj Peter Lipar je pravkar izdal zbirko klavirskih bagatel, ki obsega dvanajst krajših skladb. V njih je prikazal smer, ki jo zastopa in ki je zelo blizu dokaj ostro uravnani skladateljski sodobni generaciji. Skladbe, ki so več ali manj dosledno vezane na obliko, so melodično zelo razgibane in izkazujejo v tem pogledu strogo, nekomplicirano linijo, ki ljubi zmanjšane in zvečane intervale, pa se kaj rada poslužuje tudi tradicionel-no rabljenih postopkov. Mnogo bolj radikalen je mladi skladatelj v harmoničnih kombinacijah, kjer prehaja do čestih se- j kundnih in drugih poltonskih skupnosti, » ki pa jih vendar zna tako urediti, da ne tež&> v nerazrešene napeto&ii, marveč da se razvijajo ,v dokaj gladkem in zvočno sprejemljivem potekanju. V vseh skladbah prevladuje lmeamo-kontrapuriktični princip, ki daje sicer mnogo pestre gibljivosti, vendar pa potiska harmonično stran precej v ozadje, razen v tretji, peti, osmi, enajsti in dvanajsti bagateli, v katerih je znal harmonični in kontrapunktični element povezati v dokaj zlito sintezo. Vprav omenjena polifonična strogost, ki se zavestno ali podzavestno ne podreja harmoničnim zakonom, ampak hoče hoditi svobodno pot, pa ustvarja občutek trdne zgra jenosti, v kateri je skrit marsikateri originalni domislek; sočasno pa je linearna doslednost vsaj posredni razlog pretežni konstruktivni naglašenosti, ki pa mestoma vendarle dopušča izrazito čustveno poglobljenost. Ritmično so skladbe enostavne, pa učinkovite, po celotni arrdtekturi pa zanimiva slika sodobno orientiranega avtorja iz najmlajše skladateljske generacije. Tehnično so z izjemo dveh, treh razmeroma preproste in tudi srednjemu pianistu ne bodo povzročale posebnih tež-koČ. cd.— — Elektrifikacija železniške proge Sušak—Brod McJavice. V Italijo odpotuje te dni na£a delegacija, da prouči vprašanje elektrifikacije železniške proge Sušak — Srbske Moravice. obenem pa, da se informira o nabavi električnih lokomotiv. Za elektrifikacijo železnice in nabavo lokomotiv je določen kredit 180.000.000 Hfrn — Bivša avstrijska jahta v Šibeniku. Bivša avstrijska jahta Universitas je priplula pred Šibenik. Na nji potuje skupina nemških študentov po E>almacijL — Smrt matere sarajevskega atentatorja. Včeraj zjutraj je umrla v Sarajevu Stoja Ihe, mati enega izmed sarajevskih atentatorjev r>anila Hica. — Darovi za bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov (III. izkaz) Od 20 februarja do 21. marca je prejelo Društvo slovenskih likovnih umetnikov za svoj bolniški sklad sledeče darove: Darovan so: din 3.000.— Neimenovani dobrotnik, Ljubljana; din 200.—. Zbornica za TOI, Ljubljana. Po din 100.— Bata, jugosl. tvornica gume in obutve, Borovo; Breg ar & Krek, veletrgovca, Ljubljana; Čeč Karel, ravnatelj JugosL tiskarne, Ljub Ijana; Eger Gustav, trgovec, Ljubljana; Jugoslovanska banka, podružnica, Ljubljana; Kolinska tovarna hranil d. d., Ljubljana. Po din 50.—: Buko vic Ljudmila, Ljubljana VII; Hotel Metropol, Ljubljana; Kleinmaver & Bamberg, družba z o. z_, Ljubljana, Šterk Pero, hotelir, restavra-ter in posestnik, Ljubljana, dr. Verčon Ivan zobozdravnik, Ljubljana. Po din 30.— Battelino Danijel, stavbno podjetje, Ljubljana VII; Kambič Miha, profesor, Ljubljana; din 25.— Brezovnik Viktor, Ljubljana — Vič. Po din 20.—: Fajdiga Marija, učiteljica v pok., Ljubljana in Vašte lika, pisateljica, Ljubljana; din 10.—: dr. Pivec — Štele, knjižničarka, Ljubljana, din 6.—: Spindler Fran, Sv. Lovrenc. Vsem dobrotnikom izreka svojo najtoplejšo zahvalo Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. 7iirn nrnJiA14 Vb! vem0» kako J8 iAVO OrOUje Qase delo odvisno od orodja. Tudi naše telo ima svoje orodje: zobe. Zato jih moramo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi Predvsem jih moramo Čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodonu Domači proizvod. — Uvedba telefonske službe pri pošti Jesenice — Fužine. Dne 18. marca je bila pri pošti Jesenice Fužine uvedena telefonska služba. — »Ribiško-iovski vestnik« objavlja že šesto leto zanimive in poučne članke o našem ribištvu in o naših ribah. Najnovejša številka, ki je izšla te dni, objavlja članek g. Alojza šulgaja »Boj proti onesnaženju vod«, ki je posebno aktualen sedaj, ko je pri Radovljici poginilo toliko rib. Poleg1 tega obširnega članka prinaša nova številka tudi ^Spomine« našega znanega ribiča Josipa Mačka, dalje članek Rafaela Bučarja o ribah v našem Jadranu, Savinškovo poglavje iz akvaristike in drobiž. »Ribisko-lovski vestnik«, ki ga urejuje dr. Janko Lokar, vsekako zasluži pozornost naših ribičev, ki jim je izvrsten svetovalec in učitelj . — Udeležite se in prijavite pravočasno za Putnikove izlete o velikonočnih praznikih. Spored na razpolago v vseh biletar-riicah Putnika. 189—n — V Trst, Gorico, Idrijo in Benetke priredi izlete Putnik za velikonočne praznike. 189—n Nemščino, italijanščino in esperanto se naučite lahko doma pismenim potom. TJč-nina zelo nizka. Zahtevajte prospekt in priložite znamko za odgovor! Jezikovna dopisna šola. Ljubljana, Knafljeva 9-II. (prej na Jesenicah). 16S—n — Dramatski odsek N. S. Z. podružnice Ljubljana, ki je gostoval v nedeljo na sokolskem odru v Radovljici z dobro izvedeno veseloigro »Pesem s ceste«, ponovi isto v soboto zvečer ob 20. na sokolskem odru v Laškem, na kar posebno opozarjamo vse one, ki žele preživeti večer poln smeha in humorja. — Jugoslovenski lutkarski savez v Ljubljani sporoča svojemu članstvu in prijateljem lutkarstva, da bo njegov V. redni občni zbor v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10. uri v lutkovni dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. (Vhod z Bleiwei-sove ceste). — Dravska sekcija Jugoslovenskega veterinarskega udruženja ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 25. marca 1939. ob 9. uri dopoldne v prostorih hotela Union v Celju. Vabljeni so vsi tovariši, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. — Odbor. 186—n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, nestanovitno in vetrovno vreme, padavine ponekod niso izključene. Včeraj je deževalo v Mariboru, snežilo pa v Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Dubrovniku 12. v Mariboru 11.2, v Zagrebu in Kumboru 11, v Ljubljani 10.8, ▼ Beogradu, Sarajevu, Visu in Rabu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 749.3, temperatura je znašala 4.4, na aerodromu 2.2 C. — Ukraden kovčeg. Na postaji Zidani most je bil pred dnevi ukraden železniškemu nosaču rjav kovčeg, v katerem.je bila rjava aktovka in razni dokumenti na ime Oskar Tausig, posestni list graščine v Loki ek* flirtangn mosta in fkrordjgvje za i NAJVELIČASTNEJŠI VELEFDLM VSEH ČASOV! — NAD tO.OOO SODELUJOČIH! — Najdražji in najinon»mentalnejftl film vseh časov! Največje delo reži- Grandiozna epopeja krščanstva WWW% m\ W W W^W% m\ %T VV^Vf se rja CECILA B. de MILLEJA. 0"^*£££J£1,D KRALJ KRALJEV ^ * ^ KINO SLOGA — tel. 27-30. lovala newjorška filharmonija. FIlm, ki ai ga mora ogledati vsak kulturen človek! Danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri in v nedeljo ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri! Nabavite si vstopnice v predprodajl ! TEL <^ 2 1 -2 -r PREDS TAV[ob IG 1 9 2 1 * Za odrasle in mladino SHIRLEY TEMPLE po Istoimenskem romanu J O HAN E SPYRI._ v filmu Heidi" i bivanje v Avstraliji. Poleg dokumentov je bilo v ukradenem kovčegu tudi nekaj obleke, perila, razne toaletne potrebščine ter ključ od hišnih vrat omenjene graščine. — Vlom v Veliki Pirešici. V trgovino Zofije Stamol v Veliki Ptrešci so oni dan ponoči vlomili trije cigani, izmed katerih je znan samo 45 letni Gregor Gartner. Cigani so odnesli iz trgovine 10 kg sladkorja, 4 kg rozin, nekaj mila in cigaret, v skupni vrednosti 400 din. Po vlomu so cigani pobegnili in jih orožniki 5e niso izsledili. — Nesreče. V bolnico so prepeljali mesarskega mojstra Alojza Cotmana iz Moravč, ki se je doma pri delu polil s kropom po rokbh in po životu. — Ana Luka-niČ iz Starega trga pri Ložu je doma tako nesrečno padla, da je zlomila levo ključnico. — Leopold Šuštar, sin posestnice iz Šmarja, je v gozdu podiral drevesa, pa ga je oplazila debela veja in mu zlomila desno nogo. — 4 letni posestnikov sinček Ivan Setnfkar iz črnega vrha nad Polhovim Gradcem je doma padel in si zlomil levo nogo, — Vpokojeriega rudarja Janeza Javornika, stamijočega na Igu, je včeraj podrl na cesti na Igu neznan kolesar. Javornik si je zlomil desno roko. — Težje se je včeraj poškodoval na nogi tudi šofer France J., ki se je z motornim kolesom zaletel v hidrant pred Leoniščem na Zaloški cestL — Krvava ljubavna tragedija Na Njivicah pri Zagrebu se je odigrala v sredo zvečer krvava ljubavna tragedija. Ljubavni roman se je pričel pred meseci v Benkovcu v Dalmaciji- Pri mizarju Pavlu Zaraku je shržfl m Iranski pomočnik Vojko Boban. Zaljubil se je v gospodarjevo ženo Katico, ne da bi mož to opazil. Med njima se je razvilo ljubavno razmerje. Pozneje si je pa nezvesta Žena izbrala drugega Ijub-čka, delavca Franja Kambera, s katerim je pobegnila v Zagreb. Zaljubljeni Boban je prigovarjal gospodarju naj odpotuje v Zagreb po ženo. Gospodar je res odpotoval in vzel seboj tudi njega. V Zagrebu je Boban ustrelil svojega tekmeca Kambera, težko ranil nezvesto ženo, potem si je pa končal življenje. Nezvesto ženo so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Iz žalosti za možem v smrt. Včeraj zjutraj so našli v Zagrebu obešeno ženo železniškega uradnika Elzo Steiner, staro 50 let. Obesila se je doma v kopalnici. Pred tremi meseci ji je umrl mož in to jo je tako potrlo, da je obupala nad življe-njem. — Ne pozabite. Nogam je treba isto pa. žnjo kakor zdravju vsega telesa. Toda često nanje pozabljamo, vse dotlej, dokler nas ne začnejo boleti. Nikdar ne smemo pozabiti, da ravno na nogah preživimo več kot polovico svojega življenja. Radi tega moramo prav posebno skrbeti zanje m jih negovati. Roke in oforaz negujete vsak dan, noge negujte pa vsaj enkra tna teden Obiščite našo peđikuro, kjer Vam brez bolečin in brez kemičnih sredstev odstranimo kurja očesa, zarasle nohte, trdo kežo in z masažo osvežimo noge. Nega nog1 z masažo 10 din. Prepričat je se sami, priporočite nas svojim znancem. Bata. Iz Lf ubijane —lj Izvedba Verdijevega Requiema v Ljubljani po članih Radijske postaje iz Torina bo gotovo prvovrstna in na najvišji umetniški stopnji. Turneja Turinskega radija je reprezentativna in se je prav gotovo udeleže najboljši solisti ter lirični mešani zbor in simfonični orkester turin-ske Radio-postaje. Orkester sam šteje 70 oseb. prav toliko tudi zbor. Verdijev Requ-iem ie pisan za 4 soliste, ki pojo deloma solospeve, dvospeve, kvartete, bodisi s spremi je van jem samega orkestra ali zbora in orkestra. Verdi nam je ustvaril z Requi-emom najveličastnejše delo te vrste v celi svetovni literaturi. Celotno izvedbo bo vodil dirigent Ahile Consoli iz Turina. Verdijev Recfuiem se bo izvaial v četrtek dne 30. t. m. ob 20. uri v veliki Unionski dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice, naroče se lahko tudi pismeno, sedeži od 80—20 din. —lj Razvoju našega glasbenega napredka najlepše sledimo, če stalno obiskujemo produkcije našega drž. konservatorija, ki nam z največjo vestnostjo in uspehi vzgaja naš glasbeni naraščaj. Prihodnja produkcija bo v ponedeljek dne 27. t. m. ob četrt 7. v veliki dvorani Filharmonične družbe. Podrobni spored, ki je obenem vstopnica k produkciji, se dobi v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj »Zelena rastlina — čudodelna tvornica«. Pod tem naslovom bo obravnaval g. prof. Wraber Maks v okviru Prirod o-slovnega društva edinstveno sposobnost zeelne rastline, da iz vode in zraka na čudovit način gradi naš vsakdanji kruh in da kopiči sončno svetlobo v neizčrpno zakladnico, ki daje ljudem in živalim življenjsko energijo. Predavanje se *vrši v predavalnici mineraloškega instituta v torek. 28. t. m. ob 18.15. —lj Preskromno je odšla mimo nas 90-letnica smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Zato se je odločil dramatični krožek »Jelka« v Ljubljani, da dostojno proslavi rujegov spomin s Prešernovo proslavo, ki se bo vršila v soboto 1. aprila ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani. O Prešernu bo govoril g. prof. dr. Slodnjak, dober poznavalec Prešernovih del. —lj Poskusi potapljačev na cbali našega Jadranskega morja. Prirodoslovno društvo javlja, da se bo poleg rednega predajanja g. prof. Maksa Wrabra »Zolera rastlina — čudodelna tvornica« vršilo v istem tednu tudi še izredno predavanje, ki ga Prirodoslovno društvo priredi ob sodelovanju Jadranske straže v četrtek 30. marca v dvorani kina Sloge točno od 18. do 19. ure. Predaval bo g. Marko Zalokar o poskusih potapljanja in rezultatih teh poskusov, ki so vzbudili precej pozornosti m o čemer so svoj Čas časopisi že obširno pisali. Za uvod v predavanje bo stekel barvni Sto »V nyrafcfh goDfcph« ki ljenje rib, rakov, školjk in drugih morskih živali. Predavatelj pa bo demonstriral aparature, ki se jih je posluževal in s pomočjo lastnih črnobelih posnetkov in posnetkov v naravnih barvah prikazal čudovito življenje številnih prebivalcev morja. Prireditev je tako edinstvena in zanimiva, da zasluži čim Številnejši obisk. —lj »Pepelka« v Sokolskem domu v ši- tsM. Opozarjamo šišensko javnost in mladino na pravljično igro v šestih slikah * Pepel j ko<, s katero bodo gostovali Šentja-kobčani jutri v soboto ob 15. uri v našem doma Spričo odlične igre sodelujočih, skrbne režije ge. Juvanove in razkošne opreme bo ta mikavna igra tudi v Šiški zbudila splošno odobravanje in navdušenje. Vstopnice se dobe na dnevni blagajni eno uro pred začetkom predstave. —lj »Slabo vest«, Anzengruber j evo ljudsko veseloigro s petjem in godbo uprizore Šentjakobčani d revi in jutri v soboto ob 20.15 ter v nedeljo 26. t. m popoldne ob 15.15. Dejanje poživljajo pesmi in godba, ki jo je priredil g. BostjanČič, ki ima tudi glasbeno vodstvo pri predstavi. Pri predstavi sodeluje skoro ves ansambel, režijo vodi g. Eypper. Kdor se hoče dobro zabavati, naj poseti predstave. Na praznik 25. popoldne ob 15. gostujejo Šentjakobčani v Sokolskem domu v Šiški, kjer uprizore pravljično igro »Pepelko«. Istega dne ob 20. pa uprizore na Sokolskem odru v Škof- ji Loki zabavno Vachekovo komedijo »Zvita Marfa« (Peč), v nedeljo 26. t. m. popoldne ob 15.15. pa isto igro v Sokolskem domu v Medvodah. —lj Indijski nagrobni spomenik se bo predvajal kot nadaljevanje filma »Ešna-purski tiger«, ki ravnokar teče v kinu Moste do vključno torka 28. t. m. Kdor si hoče ogledati nadaljevanje ali pa drugi del tega filma, ki je mojstrsko delo, kakršno se izdela le vsakih 10 let enkrat, in to s posebnimi protekcijami oblasti v Indiji, naj ne zamudi prilike, da si ogleda prvi del tega prekrasnega, globokega, intere-santnega filma in se potom drugega dela v celoti lahko ustvari sliko o življenju te ta-jinstvene zemlje. — Kot drugi film je »Mile Docteur«, znana nemška vohunka Anna Marie-Lesser. Ta veliki francoski vohunski film se odigrava v vrtincu svetovne vojne, in to na solunski fronti. Predstave danes ob 20. uri, na prazni in v nedeljo ob 14.30., 17.30. in 20.30 v KINU MOSTE. —lj Slovo. Dijaki IV. razredov II. deške meščanske šole v Ljubljani za Bežigradom se ob dvajsetletnici slovenskih meščanskih šol poslove od svoje šole kot dvajseti letnik naše več ali manj pridne mladine, da stopijo v življenje skozi ta ali ona vrata praktičnega poklica. Svojo poslovi-tev so zvezali s šolarsko akademijo, ki jo prirede v nedeljo, dne 26. marca t. L, ob treh popoldne v šolski telovadnici. Vse svoje tovariše in starše vljudno vabijo, da jih pridejo s svojim obiskom počastit in jih zagotavljajo, da bodo s sporedom in izvedbo gotovo zadovoljni. —lj Lutkovno gledališče Sokola I na Taboru ponovi v nedeljo, dne 26. t. m. ob pol 17. fantastično izvirno lutkovno igro »Jurček na Marsu«, ki jo je spisal br. Jože Šorn. Vsemirska raketa, Marsovci in živali bodo zadivile vsakogar. Krasnfe dekoracije! Med odmori igra »Jurčkov jazz«. 188—n —lj Novodošle državne srečke prodaja menjalnica Reicher & Turk. 185—n —lj Sprehajalcem na Rožniku se priporoča gostilna Strelišče. Pristna štajerska dolenjska in metliška vina. Dobra kuhinja. 184—n —lj Pedagoški tečaj za starše v Spodnji Šiški bo priredilo Pedagoško društvo v dnevih od 27. L m. do 1. aprila. Vsak večer se bodo vršila pedagoška predavanja o najvažnejših in najaktualnejših pedagoških vprašanjih. Vse starše ljudskošolske in meščanskošolske mladine vljudno vabimo, da se predavanj v čim večjem številu udeležujejo. — V ponedeljek dne 27. t. m bo predaval mestni šolski zdravmik g. dr. Logar o temi »Zdravje naše šolske mladinec Začetek ob osmih zvečer v ljudski šoli v Spodnji Šiški. Vstopnine ni. —lj Sadjarska podružnica Siska. V torek 28. t. m. ob pol osmih zvečer bo predaval v ljudski šoli v Sp. Šiški gosp. nadzornik Kafol Fr. o »Poletnem škropljenju sadnega drevja«. Za pridelovanje lepega sadja je to škropljenje velike važnosti, zato pričakujemo obilno udeležbo. —lj »Kralj kraljev« od danes naprej v kinu Slogi. V povestnici filmske produkcije ne poznamo nobenega filma, pri kateerm bi se potrošile za njegovo izdelavo večje vsote kakor je veljala izdelava gigantskega, monumentalnega filma »Kralj kraljev«. Ta film, pri katerem je sodelovalo nad 40.000 ljudi, je najveličastnejše filmsko delo o življenju, trpljenju in smrti našega Izveličarja. Kino Sloga si je kljub visokim nabavnim stroškom nabavil to filmsko delo ravno pred velikonočnimi prazniki, dasiravno so se ravno ob tem času naša največja mesta kar trgala za ta film. »Kralj kraljev« je tako pretresljiv in tako veličasten film, da napravi na vsakega gledalca nenunljiv globok in mogočen vtis. Pozivamo vse Ljubljančane, da si ogledajo to filmsko delo Ljudje s podeželja pa naj si vstopnice pismeno naroče, da se jim bodo rezervirale. —lj Tatvine v mestu. V nekem bufeju na Tvrševi cesti je odnesel tat Rafaelu Justinu rjavo aktovko z raznimi listinami, v vrednosti 500 din. — Z balkona stanovanja Jovana Mavčiča v Tavčarjevi ulici je nekdo ukradel 800 din vreden, svetlosrv moški plašč. — Heleni Medvedček, stanujoči v baraki v Mestnem logu, je tat ukradel 150 din. — Frančiški Vovk in Antoniji Modic na Viču 109 je neman prijatelj kokošje pečenke odnesel IS kokoši, vrednih 300 din. — V Komenskega ulici 14 pa rta bili ukradeni Frančiški Bajta* dne ko- Zvočni kino Sokolski dom v Šiški telefon 41-79_ češki film nepozabne vsebine liorcluhalovi V glavni vlogi Jaroslav Vojta Predstave v soboto le ob 7. in 9. uri (Predstavi ob 3. in 5. uri odpadeta radi gostovanja šentjakobskega odra s »Fepelko«), v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob u9. uri! Rezervirajte si vstopnice telcfonično! SOKOLI! Obiskujte in podpirajte sokolski kino! Prihodnji spored: VIVERE —lj Shlrley Teraple v Evropi. Iz Hol-lywooda poročajo, da bo mala filmska zvezda Shirlev Temple letošnje počitnice preživela v Evropi. To je prvič, da ona zapusti ameriški kontinent in kar bo se posebno vsakogar zanimalo, bo gost angleških kraljevskih prinčev. Ta njen obisk pomeni za London velik družabni dogodek m jo edinstven primer, da je filmski star gost najvišjeg-a. angleškega plemstva. Med bivanjem v Londonu bo mala primadona prisostvovala premieri njenega d ose daj najboljšega filma >Heidi«. s katerim je povsod dosegla največje tritunfe. Film, >Heidi« je posnet po istoimenskem romanu pisateljice Johane Spyri — prekrasna pripovedka za odrasle in mladino, ki bo vsakogar ganile do solz in zopet izzvala prisrčen smeh. Film se predvaja od danes dalje v kinu Matici. 1027. Iz Šoštanja — Učiteljsko društvo jo imelo zadnjo soboto v Velenju svoje zborovanje. Učitelj g. Lovše iz Maribora je referiral o Učiteljskem domu v Mariboru, njegovi zadrugi in internatu, predsednik g. Moneej pa je izčrpno obravnaval resolucijo Kmetijske zbornice o zboljšanju ljudskega šolstva. Zborovale! so po debati znvzeli načelno stališče do reoolucije, zlasti do on in točk, ki so v navzkrižju s pravnim in materialnim položajem učiteljstva in normalnega razvoja šolstva- — Zborovanje yi bilo lepo obiskano, — Prešernova akademija. V petek zvečer je priredilo Sokolsko društvo akademijo v spomin OOletnice smrti FranceLa. Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Ob lepi udeležbi občinstva je otvoril akademijo društveni prosvetar dr. Goričar in v svoji uvodni besedi osvetlil čas, v katerem je Prešeren živel in se jal narodno kulturo. Govornik je ob koncu naglasil potrebo, da kljub trenutnemu nasilju v svetu neneboma gradimo našo narodno kulturo z vero velikega Prešerna v srcu, da bo prišel čas, ko bo postal narod narodu brat in ko bo najvišji ukaz vsega dogajanja človečanstvo. Vrsto deklamacij je načela gdč. Lrftngusova, ki je občuteno podala svojo pesem o Prešernu. Sledile so deklamacije Prešernovih pesmi: Pevcu (Vein-gerl), Soneti nesreče (M. Dobravčeva), Izgubljena vera (M. Medvedova), Ribič (T. Kurnikova), Slovo od rmadosti (Plat-aer), Sonetni venec (Destovnik in H. Novakova). Daljši govor o Prešernu je imei K. Destovnik, pevske točke pa sta izpolnila moški zbor pod vodstvom g. Vrežeja s pesmijo >Pod oknom« in ga Lapajnetova xz Celja, ki je ob spremljavi klavirja zapela Ukaze, Kam in Nezakonsko mate*. Celotna izvedba Je bfla zelo dobra in na dostojni višini. Na koncu programa je stopil na oder akademik g. R6ck in se zahvalil občinstvu Jat udeležbo. Ko je povedal, da je ljubljanska akademska m -dina glede na resne <3baJ stvorila enot* akademski blok, je dvorana, navdušeno aplaudirala in stoje zapela »Hej Slovani*. Iz Laškega — Gostovanje igralske skupine NSZ is Ljubljane. V soboto 25. t. m ob 20. bo gostovala v Sokolskem domu v Laškem igralska skupina NSZ iz Ljubljane z veseloigro Pavla Šureka »Pesem s ceste«. Skupina je s komedijo na vseh dosedanjih gostovanjih žela velike uspehe. Na krasno predstavo opozarjamo občinstvo in prosimo, da predstavo v polnem številu poseti. Z Jezice Igralci sokofekega dramatičnega odseka z Jezice so igrali na sokolskem odru v Stražišcu pri Kranju dramo »Konjeniška patrola«. V nedeljo 36. t. m. zvečer ob 20. uri bodo pa igralci Sokola s Stražišča gostovali v Sokolskem domu na Jezici s tri-dejansko dramo »Nasmeh smrti«. Igra ima tragično lepo vsebino iz ruskega življenja, zato je pričakovati nmogoštevilne-ga obiska, posebno še z ozarom na to, da so igralci z Jezice imeli v Straži šču polno dvorano gledalcev in z lepim obiskom jim lahko vrnemo njih požrtvovalnost. Iz Trbovelj — A*bo fo je povozil. Ko je danes po~ pokine (23. III.) ofcrog 17. vozil neki celjski tovarni avto iz Gaberskega proti Tr-bovljein, je stala na cesti pred gasilskim domom odnosno občinsko kolonijo v Trbovljah 60-letna rudniška stairoupokojenka Marija Srrnad. Ženica, ki je naj^ušrta. kupanja avtomobila po vsaj priliki ni attšak in šofer je očfrvidno mantil, da se bo v slednjem trenutku vozmi ▼eodarle ognila, Toda bA> ježe prepozno. Avto je «*del v revo m jo trešči ob t!a taloo, da je neosvesb-na obležaJa. Bil je takoj pozvan zdravnik, ki pa je ugocoHl smrt nesrečne žene. — OM*4 abor trboveljskega »Zvonar bo oh 3Ql mm v msii Skoraj 200.000 letoviščarjev je bilo lani v Sloveniji Lanska tujsko prometna sezona je bila ********* — Naša letovišča z inozemskimi se še ne morejo kosati L; ibljana, 24. marca Tujski promet je za Slovenijo tako velikega pomona. da mu pri nas opravičeno posvečajo prvenstveno painjo. Nobena druga banovina v naši državi nima toliko tujsko-prometnih društev kakor dravska. Nase občine so pač uvidele, da jc dežela suma. na sebi prerevna. zemlja premao rodovitna, da bi tnogla preživljati prebivalstvo. V tem pogledu prvaci Gorenjska, ki jo je pa v zameno narava «ama obdarila s prirodni-mi krasotami in zdravim podnebjem, ki vabijo meščana na prijeten oddih v poletnem in zimskem času. Učinkovita propaganda, v mnogem pa tudi valutni položaj, je povzročilo, da prihaja leto za lotom zmerom več gostov, ne samo Jugosdovenov, temveč tudi tujcev. Lanska tujsko prometna sezona je bila v splošnem preoej ugodna. V zimskem času je obiskalo gorenjski kot mnogo inozemskih smučarjev, ki so se dalje časa zadržali pr: nas. Slabša jc bila pomladanska predsezona. Tujsko prometne ustanove so se sicer potrudile, da bi se pred glavno sezono privabile letovi>čarje, vendar je bil učinek v primeri z vloženim trudom neznaten. Prav dobra pa jc bita zaito glavna sezona, ki je obetala še znatno več, če je ne bi nenadno prekinilo slabo vreme. To in pa zunanji politični dogodki so največ povzročili, da je skoraj popolnoma izpadla jesenska sezona. Najboljši mesec za tujski promet je slej ko prej avgust, ko so vse naše letoviščaaake postojanke zabeležile 37.073 gostov, ki so plačali 296.221 nočnin. Naši kraji, ki so priznani kot letovišča, so do konca lanskega leta imeli skupno 197.793 gostov, kar je za 7121 več kakor v 1. 1937 Ti gostje so plačali 1.067.162 nočnin (68.340 m c ko L 1937) oziroma se je sleherni od njih zadržal pri nas 5 in pol dneva. Med gosti jc bilo 137.383 Jugoslovanov (2901 več ko L 1937), ki so imeli 769.637 (42.391 več) nočnin in 60.410 (4420 več) inozemcev z 29«.525 (26.039 več) nočninami. Med tujci jc na prvem mestu Nemčija z 31.211 leto-višcarji, kar znači povišanje nasproti predlanskim za 17.449 oseb aili 120%. Italijanov je bilo 6033 (430 več). Cehoslovakov 5412 manj). 4441 Madžarov (1844 več). 4200 Avstrijcev (13.394 manj) itd. Večina držav je lani dala manj gostov kakor prejšnje leto, znaten porast eta zabeležili le Nemčija in Madžarska. NASA NAJVEČJA LETOVIŠČA VeČina naših letovišč in zdravilišč je bila 7 lanskim tujskim piometom zadovoljna, kajti skoraj povsod je število gostov in nočnin znatno naravo. Med letovišči prvaci seveda Bled s 24.438 gosti, kar je za 6453 več ko v 1. 1937. Sorazmerno so se povečale tudi nočnine in znašajo pri 184 tisoč 637 /a 52.209 več ko predlanskim. Tudi Kranjska gora se ne more pritoževati. Od predlani je napredovala za 772 gostov in 41.-: • n. Lani jc imela 5825 gostov 6 65.3*2 nočnin.aiTM. Porast kaže tudi bohinjska Srednja vaft, ki jc od 3727 poskočila na 4241 gostov in od 13.535 nočnin na 34 tisoč 213. V Rittečith-Ptimici so s 3305 gosti za malenkost nazadovali, s 30.243 nočnima pa so napredovali za 2730. Napredek kaže tudi Dovje-Mojstrana s 1525 gosti in 12.961 nočninami. kar je povišek za 261 ozir. 2642. Prav priljubljen letoviSfianki kraj postaja Radovljica, ki je nnprc«dovala za 605 gostov, lani jih je imela 1660, ki so plačali 21.310 nočnin, kar znači poviSck 7632. Tujci so se torej tu zadržali povprečno nad 14 dni. Nazadovala pa jc Bohinjska Bistrica, ki je 'mela lani le 1527 gostov, za 261 manj ko leta 1937 in je tudi Število noenin padlo za 3844. Med zdnivrli>iči je seveda na prvem mestu &oga$fca Slatina z 8101 gosti in 105.242 nočninami. Po številu gostov je napredovala za 405, po nočninah pa je nazadovala za 2355. Nasprotno pa je v vsakem pogledu napredovala Dobrna, ki je imela 3940 go>tov z 61.937 nočninami. Isto velja za Lasfco, ki je s 3259 gosti napredovalo ta 315, v nočnin ah pa s 36.519 za 5322. POMANJKLJIVOSTI NAŠIH LETOVIŠČ Na živahnejši tujski promet jc zlasti neugodno vplivalo slabo stanje cest kakor tudi nezadostna preskrba z vodo. Tujci so se tudi priti zevali zaradi neprimerne pošt- ne službe, zlasti ?!ede telefonske službe. Kaže tudi. da bo treba spremeniti člena 11 in lla železniške tarife, ki določata razdaljo 200 km za popust na voznimi. Mero bo vsekakor treba zm2ati. kajti pokazalo sc jc, da je baš ta sAabo vplivala na dotok gostov v gorenjski kot fz Ljubljane oziroma v štajerska zdravilišča iz Zagreba. Zveza za tujski promet se je podrobno pečala z vsemi vprašanji, ki so v zvezi s tujskim prometom in je začela z velikopotezno akcijo za povzdigo tega, za slovensko gospodarstvo izredno važnega čfcnttelja. Predvsem bi bilo treba čim prej rzdetorti spored za ureditev naših najvažnejših leto v iscarakih krajev, pri čemer bi bik> gledati zlasti na saniranje, moderniziranje in povečanje kapacitete naših gostinskih obratov. Nujno je potrebna izgradba rnoderne-ga cestnega omrežja, pri čemer naj se ozira na že izvršena dela. Za učinkovito m smotrno propagando je treba zagotoviti zadostna s-edsrva. Letoviščarske. postojanke v gorenjskem kotu morajo biti urejene tako, da bodo lahko tekmovale z inozemskimi. To velja ne samo v pogledu športnih naprav, temveč tudi giledo higiene rn udobja, ki gA tujci pri nas najbolj pogrešajo. Pri nas nameravajo prirediti L 1942 tcikmovanje za svetovno prvenstvo v smučanju. Pri današnjem stanju si ne moremo zamišljati, kako bi spravili pod streho in pogostili vse množice tujcev, ki bodo prav gotovo prispele na to prireditev. Zlasti se bo poznalo pomanjkanje cestnega omrežja, ki bi dovoljevalo nemoteni in številni avtomobilski promet. Tudi ne glede na to prireditev je v interesu povzdige našega tujskega prometa, da se ukrene vse potrebno, da bodo smeli tujci v naših krajih enake udobnosti, kakor jim jih nudi naprednejše inozemstvo. Poudariti je tudi treba, da naš tujski promet ne sme biti odvisen od ene ali par držav, kajti nepredvideni politični ali gospodarski dogodki mwš ii vsako leto onemogočijo adi zelo zmanjšajo prihod gostov iz teh držav. Tujsko-promemo propagando bo treba razširiti velikopotezno ne samo na vso Evropo, temveč tudi na bližnji Orient. Naše rujsko^prometne propagandne pisarne v inozemstvu ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi, da bi lahko učinkovito propagirale naša letovišča, V pogledu prospektov se je sicer nasproti prejšnjemu stanju pokazal precejšen napredek, ki pa je v primeri z delom drugih držav še zmerom nezadosten. Država sama bi morala stremeti za čim učrnkovitejšo in čim bolj dovršeno propagando svojih letonriščarskih postojank. V ta namen ne zadošča samo izdajanje brošur in prospektov ter anonsiranje v listih, temveč je treba iskati še druga pota. Eno najučnnkovitejših sredstev za današnjo dobo je nedvxwnno film Država bi morala izdelati za v*»e pomembnejše tu jok o-promotne postojanke v državi, zilasti za one, ki so prvenstveno odvisne od tujskega prometa, kulturne in propagandne filme, ki bi prikazali lepoto teh krajev. Saj ne bi bili potrebni iiobeni režiserski triki, kajti nase pokrajine nudijo toliko prirodom krasot, da nam ni potrebno umetno poveličevanje. V zadnjem času so na£e rujsko-prometne ustanove prirejale številne ankete, vse z namenom, da pozive tujski promet. Na teh sestankih je bilo izrečenih dovolj zdravih in pametnih misli, ki čakajo le še na uresničenje, Prepričani smo. da vsi taki sestanki ne bodo pokazali vidnega uspeha vse dotlej, dokler ne bomo imeli v državnem proračunu redne in primerne dotacije, namenjene izključno povzdigi tujskega prometa. 15*683 avtov s 55.683 potniki je Slo lani čez mejo pri Planini — Ogromen porast prometa v zadnjih dveh letih LJUBLJANA, 24. marca. Jugoslovanski Touringklub, podružnica Ljubljana, ima obmejno postojanko v Planini, ki daje domačim in tujim avtom ob i -listom, motocikl istom in kolesarjem vse potrebne informacije, vodi pa tudi statistiko o prometu z motornimi vozili na mejnem prehodu. Sledeči podatki iz statistike, ki je bila prečitana na občnem zboru kluba, kažejo zelo zanimivo sliko o Sloveniji. Skupno je lani šlo v obeh smereh v Planini čez mejo 15.683 motornih vozil, ki so prepeljala skupno 55.683 potnikov. V zadnjih 8 letih se je promet z vozili na meji v Planini povečal skoraj štirikratno. V 1. 1930. je šlo čez mejo v obeh smereh 4885 vozil, v 1. 1931. 5232 vozil, v 1. 1932. 5378 vozil, v 1. 1933. 5079 vozil, v L 1934. 5649 vozil, v L 1935. 7257 vozil, v L 1936. 6961 vozil, v 1. 1937 11634 vozi lin v 1. 1938. 15.683 vozil. Izredno velik je porast obmejnega motornega prometa v zadnjih dveh letih. Velik del porasta lani in predi, odpade na ino zemska vozila. Promet jugoslovenskih vozil od 1. 1930. do 1. 1938. je znašal zaporedoma: 2028, 1869, 1780, 1701, 1870, 2811, 2685, 5786 in 7586 vozil. Dočim je šlo čez mejo v 1. 1937. skoraj toliko inozemskih kakor domačih vozil na obmejnem prehodu v Planini, je bil promet inozem:kih vozil lani precej večji, in sicer 8097 inozemskih vozil v primeri z 7586 domačimi. Porast inozemskih vozil gi~ predvsem na račun omilitve deviznih predpisov v Nemčiji. S priključit v-jo Avstrije k Nemčiji je bilo potovanje avtomo-bilistom olajšano. Do priključitve potnik iz Nemčije ni smel imeti pri sebi več kot 30 mark, kar mu je moralo zadostovati za prehrano in za gorivo po avstrijskem ozemlju. Če je imel defekt, se je moral v Avstriji zadolžiti, ker je mogei kreditno pismo vnovčiti Šele v Jugoslaviji. Razveseljivo pa je tudi. da se je povečal promet vozil iz severnih držav L. 1930. je bilo na mejnem prehodu v Planini zabeleženih le 7 vozil iz severnih držav (Holandska. Norveška, Skandinavija Finska). Statistika iz 1, 1938 pa izkazuje že 104 prehode na meji v Planini v obe smeri s 323 potniki. Zanimiva je tudi statistika o motornem prometu iz Italije v zadnjih 8 letih. Leta 1930. je prišlo iz Italije v našo državo 1437 vozil, L 1931. 1310, 1. 1932. 1741, 1. 1933. 1925, L 1934. 2100, 1. 1935. 2607, 1. 1936. 2192, 1. 1937. 3431, 1. 1938. že 4112 vozil. Številke kažejo, da se promet iz Italije razvija prav ugodno, vendar je manjši kot promet r.a?ih voz:l v Italijo Krive so slabe ceste, da italijanski avtomobilisti ne prihajajo k nam še bolj številno, upoštevati pa moramo tudi, da je večina naših potnikov namenjena v Italijo le za krajša potovnnia. Naša vozila vozijo naše ljudi večinoma na kratke izlete ob sobotah in nedeljah v Italijo, potniki italijanskih vozil pa ostanejo po večini za daljšo dobo pri nas kot poslovni ljudje ali kot izletniki. Za kratke nedeljske izlete so Italijanom naše ceste mnogo preslabe. Večina naših motornih vozil, ki prevozijo mejo v Planini in so namenjeni v Italijo, se tudi vrne po isti poti, torej čez Planino, zopet v Jugoslavijo. Za večino italijanskih, nemških in madžarskih vozil je Jugoslavija žal le tranzitno ozemlje. Italija dela veliko reklamo za svoja letovišča med Madžari. Madžarska vozila predstavljajo močan procent med inozemskimi vozili, morda tudi zaradi tega. ker je iz Madžarske preko Planine najkrajši prehod v Italijo. Nimamo pa statistike o madžarskih avtomobilistih. ki ostanejo v naši državi in pridejo iz svoje države. Promet češkoslovaških vozil je zadnja leta skoraj vsako leto enak. Okrog 209c nemških vozil več odide kot pride preko obmejne postojanke v Planini, ki je trnutno pač najkrajša zveza Nemčije do Jadrana. Promet v Planini bo začel padati, ko bo dograjena projektirana jadranska cesta med Ljubljane in Sušakom. Vsiljuje se vprašanje, kako bi avtomobilski promet v našo državo povečali. Odgovor je enostaven: Zboljšati in modernizirati bi morali naše ceste. To je vprašanje, ki je v tesni zvezi z razvojem našega motornega tujskega prometa, vprašanje, o katerem razpravljamo že leta in leta, ne da bi ga resili. Tujci, ki pridejo v državo z motornimi vozili, priznajo, da so občudovali prirodne lepote naše zemlje, a glede cest izrekajo ostre kritike in izražajo svoje nezadovoljstvo. Precejšnje je tudi povpraševanje po kratkoročnih triptikih, katere naj bi organizacija izdajala na meji. Skoraj vse evropske države so že uvedle izdajo dokumentov na svojih mejah, le pri nas to vprašanje še ni rešeno. Potnik, ki pride iz katerekoli države, dobi že na meji dokumente za naslednjo državo ter se med potovanjem lahko odloči za krajše izlete v državi, ki mu leži ob prvotni ruti. Uvedba kratkoročnih triptikov bi bila velika usluga vsem tujcem, pa tudi tujski promet bi imel od njih svojo korist. Velikonočne zbirke knjig Vodnikove družbe Ljubljana. 24. marca V trinajstih letih je razposlala Vodnikova družba svojim članom nad 250.000 knjig novejših slovenskih pisateljev in s tem opravila važno in potrebno prosvetno delo. Je pa pri naPri križu« na Kralja Petra cesti. Iz državne službe Beograd, 23. marca. p. Pri Narodnem gledališču v Ljubljani so napredovali za režiserja 5. pol. skupine Milan Skrbinsek, v 6. pol. skupino Drago Zupan, Štefanija Polič, Edvard Gregorvn, v 7. pol. skupino pa Niko Simik. — Premeščena yta pod poverjenika finančne kontrole v 10. pol. skupini Dušan Ratkovič i/ št. Vida nad Ljubljano in Viktor Lok in i/. Obrovca h glavnemu oddelku finančne kontrole v Ljubljani — Za pomožnega carinika 9. pol. skupine je napredoval uradniški pripravnik Josip A.ntič na Rakeku. —Premeščen je za višjega svetnika v 5. skupini k strojnemu oddelku glavnega ravnateljstva dr/, železnic inž. Dragutin Maric, doslej svetnik ljubljanskega ravnateljstvu, in za kontrolorja v 7. skupini na kolodvoru v Ljubljani Janez KuAar, doslej kontrolor v ljubljanski kurilnici. PIVKOV SOKOLSKI DON POMAGAJMO GRADITI tmvrcmr NAJLEPŠA izbira pomladnih novosti DAMSKI KONFEKCIJI P A U L I selenburgova ulica. E Kirchberger 99 „Pot čez mrliče" {i; i vohunski roman w •«w-*rmwmmm — To ste storili imenitno, — se je oglasil Freund za njenim hrbtom. Helena ni odgovorila. Imela je od groze izbuljene oči. Prav kar je bila ubila dva človeka — prav za prav enega, drugi še umira m tuli v strašnih bolečinah. Njegova kri je še razlita po hladilniku in po razbitem- reflektorju. Na vso moč je silila živce k miru, ker je Dilo jasno, da izbije avto in sebe ob prvo drevo, ki bi se prikazalo ob cesti, če bi se ji ne posrečilo pomiriti živcev. sta že daleč od tistega kraja in Helena je še vedno slišala tulenje povoženega orožnika. Pognala je še bolj. Brzinomer je kazal osemdeset. Bil bi očiten samomor voziti še hitreje po tej cesti, toda Helena je hotela prispeti tako daleč, da bi ne slišala več krikov na cesti ležečega moža. Devetdeset... sto ... sto deset. Avto je kar letel. Zavozila sta na kup gramoza, desna stran avtomobila se je dvignila in Helena je čutila, da se vozita po dveh kolesih. To je bil čuden občutek v tej strašni hitrosti na razrvani cesti, ko človek ni vedel, kateri strani bo dal avto prednost. Končno se je avto izravnal. Prispela sta na asfaltirano cesto onstran Dresdena. Krajina naokrog je spala in zvezde so bile ž~ ugasnile. Srečala nista nobenega avtomobila več. le njun avto je drvel v mlado jutro. Orožnik, ki ga je hotel ustaviti blizu češke mejo, je v zadnjem hipu odskočil. — Naprej ne moreva več, — je dejal Freund. Bila sta že prav blizu meje. Avto, ki je imel skriv-ljen blatnik in razbit reflektor, kjer so se še poznali sledovi krvi, bi moral vzbuditi pozornost vsakega orožnika, ki jih je bilo tod na cesti vse polno Helena je zavozila v gozdiček in ustavila. Vso pot skoraj ni izgovorila besedice in tudi zdaj je raz govor ni mikal. Freund je izstopil, pretegnil ude in se ozrl na njo. — Bledi ste, — je dejal. — Vidi se vam, da še ne znate krotiti svojih živcev. Glejte, v tem vas mi Nemci prekašamo. — Da znate hladnokrvno moriti? — Imenujte to kakor hočete. Umor? No, recimo, da je tako, toda umor v samoobrambi. Mar mislite, da bi se oni z nama ceremonili, če bi se jim oo-srečilo zgrabiti naju? Ne bodite naivni. Ljudje, kakor sva midva, ne pridejo v koncentracijska taborišča, ker nobena država nima interesa na njihovem življenju. Takega človeka, kakor sva midva, nekega jutra kratkomalo odvedo iz celice in ustrele, ne da bi mu poprej zavezali oči. Tudi umor, kaj ne? —Morda ... Helena ni bila razpoložena za dol^ razgovor. — Ločiti se morava, — je dejal Freund počasi. — Ni mogoče, da bi skupaj nadaljevala pot, kajti za oba skupaj so vsaka tla v tem srednjem pasu vroča. Jaz že pridem kako ven — naravno, da se preko češkoslovaške ne odpeljem — ker imajo tam izborno organizirano varnostno službo. Glejte — nočem biti sentimentalen — toda to je čudno. Nekaj ur je tega, ko bi vas bil mirne duše zadavil z lastnimi rokami, potem sem pa opazil, da ste prav za prav povsem prijetna ženska. In zdaj si še očitam, da sem vse to opazil šele zdaj. Toda utrujam vas — raje vam označim smer. Ne hodite po cestah. Krenite nekoliko proti jugozapadu in pojdite skozi gozd do meje, ker se boste morali najbrž skrivati, pridete do meje šele proti večeru. Vem za hišo, kjer vam postrežejo z informacijami glede prehoda čez mejo ... — Mislite VValdhaus? To mi je znano, — ga je prekinila Helena. Presenečeno jo je pogledal. — Imenitno! 2e davno se nam je zdel tisti kmet sumljiv, pa mu nismo mogli ničesar dokazati. Ne krenite po cesti od Waldhausa na desno, tam so vojaški zakloni in bodeča žica . . . toda to vam povedo tam v hiši. Zdaj pa grem. Skomignil je z rameni in iztegnil roko. Helena jo je topo stisnila in šele tedaj je opazila njegove čudne oči. Bilo je tako čudno to slovo ... — 2elim vam. da bi prišli na varno, — mu je dejala za slovo. — Mislim, da se bova še srečala. Toda ne več kot vojaka na bojnem polju... Helena se je zamislila. Bilo je hladno. Stresla se je. — Ne verjamem, — je dejala slednjič, — zla slutnja mi pravi, da z menoj ne oojde po sreči.. . Obrnila se je in krenila po gozdu. Ustavila se je šele pri jarku in se ozrla. Freund je stal na svojem mestu in gledal za njo. To je bil močan nasprotnik in čudno je, da sem prva med njegovimi nasprotniki, ki me ni zgrabil, — je pomislila. Bilo je že okrog šestih zvečer, ko je prispela Helena do Waldhausa. Bila je do smrti utrujena in lačna. Tudi živci so ji bili odpovedali službo, kajti vtisi in doživetja zadnjih štiriindvajsetih ur so bili za žensko premočni. Pot do te hiše blizu meje je bila zelo naporna. Morala se je skrivati v gošči, čim je zaslišala korake. Tvegati ni hotela ničesar, ker je vedela, da bi bil njen konec, če bi jo zasačili. Pri vsej grozi, ki jo je obhajala, je pa čutila v duši zadovoljstvo. Njena naloga je bila izpolnjena. Nič ne de, da je bila razkrinkana. Obenem z njo je padel največji vohun in pustolovec. Nič ne de, da je s svojim delom pri koncu. Pomagati hoče še polkovniku izslediti in zgrabiti žensko z značko BZ 11 in s tem bo končala ta način življenja. Saj je bil že itak skrajni čas, kajti voditi istočasno vohunstvo in protivohunstvo je najkrajša pot bodisi do samokresa ali pa v umobolnico. Nasmehnila 3e je, ko se je spomnila, kako zadovoljen bo polkovnik Krup, ko mu prinese vest o svojem uspehu. Zgrabiti samo še BZ 11 in tistega častnika tajne službe, ki je bil določen za Slovaško. Druge države bodo posvarjene. Potem se bo pa vse izpremenilo. Kaj vse? Kateri moški so dobri zakonski možje9 Nekaj misli o tem važnem vprašanju, ki mora zanimati vdovo pred možitvijo vsako dekle, pa tudi vsako Pravi mož je seveda za vas katerikoli, samo, da ga imate radi in da ima on vas rad. Pogoj je pa, da hoće in moie kakor vi prevzeti nase dolžnosti, izvirajoče iz pravice do skupnega življenja, će hoće izpolniti ta pogoj mora razumeti človeško vrednost človeka in priznati ji v vseh okornostih njeno pravico. V splošnem lahko razdelimo mooke v dve kategorij. V prvi so samozavestni in na-e zanašajoči se moški, tako da meji to včasih že na domišljavost, v drugi pa taki, o kate.ih se zdi, da nimajo nobenega zaupanja vase in v svoje sposobnosti. Niti prvo niti drugo ni zanesljivo merilo za ocenitev moškega. Prva misel, ki nam £ine v glavo, ko srečamo v Življenju preveč sam »zavestnega in domišljavega č^.cka je ta. da bi ga kres. nili po glav.. Toda ne smemo se prenagliti, saj vemo. da marsikdo v temi žvižga samo zato, da bi mu nt zlezel ves pogum v hlače. Drugi tip moramo presojati enako oprezne, njegova ponižnost in n?zaup*,nje vase. je lahko prav tali o ~^:no skromna lupina. V oben primerih jc- najbolje iskati potezo, vredno spoštovanja in ljubezni. Na tako potezo se lahko naslon'mo. Vzpodbujajte moža prve kategorije, da si bo prizadeval biti vre Jen sodne ki ste si jo ustvarili o njem Moža druge vrste vzpodbujajte, da se bo prizadeval clorasti do podobe, zaradi ka'erc se je vam prikupil. Potem boste lahko oba ovili okrog prsta Posebno vidni predstavniki obeh kategorij so prav za prav samo na njunih mejah nekakšni vmesn ;>oj:'Yi. Dodajmo pod: ob nejšo delite\ v štiri knte;rorr:e na katere naletimo tudi v življ inju zelo pogosto, ki pa niso tako vidne in zato je potrebna izvestna pozornost Ć" i:h hočemo 2 izlo- čevati. Intelektualec stroki. Glavno je, da ugotovimo, dali kaže nagnenje k abstraktnim — čisto intelektualnim načelom v osebnih stikih in k prenašanju svojega idejnega sveta v praktično življenje. Ljubezen in zakonsko življenje nista razmerje do sočloveka, ki bi se dalo rešiti po formuli diferencialnega računa, če spoznate, da moški to poskuša, ga pustite raje v samoti njegovega duševnega sveta. Intelektualec, ki bo dober zakonski mož je samo tisti, ki uporablja za človeške probleme Človeške vrednote in merila. Samo tak mo£ki postane dober zakonski mož Umetnik Umetnik so močno iaz..kuje od intelektualca, toda podobno kakor intek k'.ualcc se tudi on ne da določiti po svojem poklicu. V skrajnih primerih nima ta Up razumevanj a za ženo iz mesa in krvi. Kadarkoli in povsem neprićakovano se da ugrabiti iz resničnosti neotipljivemu prividu, kj ga je opazil samo on. Morate se zavedati, da se da zelo rad zazibati v abstraktni svet. odnesti iz resničnosti, odgovornosti in medsebojnih stikov, izraže-r.ih v kakem primeru z najpoštenejšim realnim načelom: Nekaj za nekaj. Ce se pogosto vda svojim izletom v oblast prividov in sL.nj, s * najbi ž ne bo dal predru-gačiti. Tip umetnika J2 pa lahko pogosto tudi dober zagonski mož. Tak mož se vrača s svojih izletov v idealni svet utrjen in osvežen z zdravim smislom za človeške vrednote On je občutljivejši od drugih moških in tudi laže mu kaj dopovemo. Če uveljavlJH v svojem življenju pretežno rsnićno ljudske vrednote je dober zakonski mož in lobtM človek najbrž pa še boljši umetnik Trgovec Intelektualac je moški, oigai duševni interesi so pretežno v abstraktni obiasti, v oblasti negmotnih idej. V skrajnih primerih se zgodj da potisnejo duševni interesi v stran vse druge ter dajejo značaj življenju in razmerju do ljudi. Ni mogoče vedno določiti ta tip po poklicu, čeprav se rabi večinoma izraz intelektualec za izvestne poklice Intelektualec je lahko profesor matematike, filozof, učenjak ali pisatelj, pa tudi tovarnar, bankir ali advokat in človek, zaposlen v katerikoli Najbrž mislite, da to vi-sto moških ialt-ko sp.izuamo pc njihovem poklic o. In pogosto Je res tako. So pa tudi pripadniki drugih poklicev in obrti, pa tudi umetniki po poklicu, ki so v svojih odnosih tlo življenja v prvi vrsti materialistični in ki spadajo v to kategorijo z večjo pravico, kakor marsikateri trgovec. Nevarna lastnost, ki jo imajo ti ljudje v krvi je. da rabijo zelo pogosto gmotna merila v človeških odnosih, da podrejajo tudi življenjsko srečo gmotnemu uspehu in častihlep- ju. Ljubezen in zakonsko življenje sta lahko v gotovem smislu tudi trgovina, ker morata biti osnovana na načelu: nekaj za nekaj, ne smeta pa postati kra-marija. Se manj smeta biti nekakšna borba ali tekmovanje. Če ju mož smatra za to, je verjetno, da bo uredil svoje življenje tako kakor svojo trgovino in navadno doživi polom v obojem. Nasprotno pa ima prav ta tip, utrjen v trdih preizkušnjah sveta, v katerih se giblje, pogosto več smisla za človeške vrednote in sposobnosti izrabiti ta smisel, kakor inte. lektualec in umetnik. Značaj in moč njegovega prizadevanja mu dajeta pogosto dragocene izkušnje za odnose do sočloveka, za disciplino in smisel za odgovornost. Pravi mož te vrste se ne bo zapiral, gotovo ga spoznate na prvi pogled, če ga v življenju srečate Viteški mož Najde se v vsakem poklicu, v vsakem stanu, skratka povsod. Tak moški je splošno priljubljen, on je miren, zna biti zelo prijazen in družabno uglajen. Je trezen in radodaren do zapravljivosti. če hoče postati pravi zakonski mož. ki zna ne samo ustanoviti, temveč tudi vzdrževati rodbino, potrebuje globok življenjski interes, neko čisto osebno častihleppost razen častihlepja, da je priljubljen, će ima velik življenjski interes in visoko razvit smisel za odgovornost v osebnih stikih, je to mož, ki se nanj lahko zanesete. Končno pa ne gre za to. kateremu tipu moški pripada. Vsak moški je lahko pravi zakonski mož, če ga ima žena rada in če ima on ženo rad. če je vreden ljubezni, če zna prevzeti odgovornost za bodočnost, če ceni ljubezen in zvezo, izvirajočo iz medsebojnega rame rja in če jo postavlja nad vse druge interese in končno, če je dovolj pameten, da zna bod< .%nost oblikovati in pomniti, da je človek navsezadnje samo človek niti ideal niti mrtev kip. To se spozna po tem, če so mu že v začetku skup ni interesi nad vse, kar bi ga moglo sicer mikati po lastnem temperamentu ali kar bi mu nudila prilika. Će podredi vse druge interese skupni bodočnosti in skupnemu življenju z vami, ste lahko prepričani, da ste našli pravega. »Bremen" vozila skozi Panamski prekop Vožnja je bila zelo težavna, pa tudi nevarna, vendar pa je Sla gladko 15. februarja je plula največja in najhitrejša ladja nemške trgovske mornarice Bremen« skezi Panamski prekop. Vožnja skozi prekop je trajala od sedmih zjutraj do šestih zvečer. Ponekod je imela ladja samo en meter prostora ob vsaki strani, tako velika je. Poveljniški mo^tič-ki so pa presegali na vsaki strani za 175 centimetrov bregove prekopa. Zato je bila velika navarnost. da bi ne zadeli v poslopja, stoječa na bregu prekopa. Na nekem kraju so morali potisniti ladjo na razdaljo 25 cm k steni plovne celice, da bi mostiček ne zadel ob poslopje, stoječe tik ob bregu druge stene. Ladja je priplula iz zaliva Cri stabala do prve plovne celice v Gatunu. Vožnja ( skozi drugo plovno celico v Gatunu je bila najtežja. Tam je morala ladja voziti nekaj minut samo 25 cm calee od stene celice. Tisoči radovednežev so opazovali to težavno in nevarno vožnjo. Vožnja skozi tri celice v Gatunu je trajala tri ure. Potem je pa ladja srečno privozila na Gatunsko jezero. Ob dveh popoldne je priv->zila do celic v Pedro Miguelu, ki jih je tik pred 18 srečne prevozila in prispela v Baibou. Tisoči gledalcev so navdušeno pozdravili uspeh nemške ladje ter nemških in ameriških pomorskih srokovnjakev. ki so vodili ogromno ladjo skozi Panamski prekop tako varno, da se ni pripetila niti najmanjša nesreča. Angleška „Magna charta" v Ameriki Prvič nastopi ta dragoceni dokument pot čez morje — Obsežni varnostni ukrepi V kratkem se odpel jej d iz Anglije čez Atlantski ccean kos ovčje kože. To je zelo dragocen pergament, kajti na njem so z umetniškimi gotskimi črkami zapisane določbe, ki so postale temelj angleške ustave in s tem tudi ustav mnogih drugih držav. Dragoceni pergament se imenuje >Magna charta«. Na tej listi zapisane določbe so si priborili bojeviti angleški baroni od kralja Johana pri Runnvmide leta 1215. Magna charta je brez podpisa, ker kralj Johan ni znal pisati. Tudi prečitali je ni mogel, čeprav je obsegala njegova pooblastila. Na livadi pri Ronnymidi v naselbini blizu VVindsora, kjer je kralj naletel na uporniške barone je bil edini mož, ki Je »al pisati canterburski knezoškof Ste-phen Langton in on je sestavil te določbe. Potem jih je prečital kralju in le-ta je pritisnil na nje pečat iz žoltega voska, na katerem ;c upodobljen kralj v po-iii bojni opremi na konju. Prvotne določbe so prepisali in poslali v vsako večjo naselbino. Niti kralj, niti bojeviti baroni takrat niso mogli slutiti, da postane latinski ■JiMjBi listina nekoč temelj državnega živ-Denja tretjine človeštva. Skoraj vsi prepisi originalne kraljeve listine so se izgubili. En sam se je ohranil v lincomski katedrali in p? "jem so sestavili temeljne deločbe angleškega com-mon law, javnega prava, ki je postalo: nepisano, izgrajeno samo na tradie-ji in precedenčnih primerih - temelj vsega pravnega življenja Velike Britanije, že sedem sto let so stare co!<>čbe te listine, nekatere so skoraj neizpremenjene prešle že davno v ustavo drugih držav. Naj omenimo samo nekaj zanimivejših določo angleške temeljne usavne listine Magna charta določa med drugim: V naši kraljevini ne smejo biti odrejeni nobeni davki, razen ob splošnem soglasju naše kraljevine. .. Noben državljan ne sme bitj aretiran, zaprt, proklet ali poslan v izgnanstvo, razen po zakoniti obsodbi, izrečeni po državljanih is.cga stanu in sicer po veljavnih zakonih... Prava in pravice nikomur ne prodamo, toda nikomur je ne bomo odrekli in ne bomo oklevali deliti jo___ Dragoceni dokument, ki je tudi temelj ameriške ustave, nastopi te dni prvič pot čez morje, toda ne pisan v s~c h pobožnih izseljencev, temveč v umetniško kovina- stem ekviru pou steklom, varnim pred kroglami. Dan pievoza jt- strogo tajen, angleška in ameriška policija pa pripravljata obrežne varnostne ukrepe, da bo listina dobro zavarovana. Ne da se točno ugotoviti, da ll je Magna charta iz lin. colnske katedrale res originalen dokument, ki je nanj v zgodovinskem trenutku pred 724 leti kralj Johan pritisnil pečat. Strokovnjaki domnevajo, da je ta dokument originalen, v resnici so se pa našle še tri kopije. Eno so našli na gradu v Dooveru, drugo v Salis«buryju. tretjo pa pri nekem londonskem starinar ju. Zadnja je bila v nevarnosti in malo je manjkalo, da je niso uničili. Dve ekspediciji na Gronlandijo Danska ekspedicija pod vodstvom ko-danjskega peka Mac van Hauena, zeta pokojnega raziskovalca Gronlandije Knuda Rasmussena, je dobila dovoljenje, da sme raziskati ptičji svet in geološke razmere na Grenlandiji. Ekspedicija krene na pot v juliju in sicer z ladjo, ki vozi enkrat na leto do Thule. Od tam krene naprej na saneh s pasjo vprego prati severozapadu, proti Kanadskim otokom, znanim pod ime nam ^Ellesmerova zemlja«. Tam hoče ekspedicija prezimiti, spomladi bi pa nadaljevala svoje znanstveno delo. Na Dansko bi se vrnila leta 1940, ko bi danski parnik zopet priplul do Gronlandije. Skoraj istočasno prihaja vest, da se pripravlja na Gronlandijo švedska znan. s t vena ekspedicija pod vodstvom prof. H. V. TJbJmanna. Ta skupina učenjakov hoče raziskati ledenike vzhodne Gronlandije. Nič več »bis, bis« Bis bis je klicalo navdušeno občinstvo pri italijanskih operah, kadar mu je bila ta ali ona arija posebno všeč. Bis bis! ponoviti! In pevec ali pevka je znova zapel arijo. Večkrat se je zgodilo, da je občinstvo od navdušenja tako ploskalo in vzklikalo, da je priglušilo orkester drugič ali celo tretjič. In tako dolgo je vzklikalo bis bis, da je tretjič ali celo četrtič zadonela z odra priljubljena arija. Zdaj je pa tega konec. 0 Italijansko prosvetno ministrstvo je namreč odredilo, da se pri operah ne sme več vzklikati bis bis in da se nobena arija ne sme ponavljati. Prepoved je nastala iz tega, ker je pri neki operi dirigent po uspešni ariji igral z orkestrom mirno naprej, čeprav je občinstvo navdušeno klicalo bis bis. Ker so pa poslušalci vedno glasneje kričali, in ker je tudi orkester vedno glasneje igral, je nastal v gledališču tak hrušč in trušč. da je morala nastopiti policija in napraviti red. Vsi italijanski operni dirigenti si bodo zdaj oddahnili, ker jih navdušeno cfcenstvo ne bo moglo več tiranizirati s klici bis bis. Tsievlzija v Angliji in Ameriki Lam je oddal angleški televizijski oddajni aparat v Alexandia Palače v Len. uonu 957 ur programa. Od tega je odpadlo na gledališke igre 246 ur, na zabavne prireditve 228, na oddajo izven ateljeja pa 13. na oddajo filmov pa 270 ur. Film so oddajali deloma redno, deloma pa kot primerke televizije. 29. januarja je BBC oddajala televizijsko reportažo iz mednarodne telefonske centrale v Londonu. Televizijski naročniki so lahko videli, kako se telefonira z ladij na morju v razne kraje sveta m slišali so tudi odlomke po-goverov. Gledališče CoMs?um Theatre je opremljeno s posebno napravo za televizijske prenose. Enkrat v mesecu bo namreč BBC oddajala prvo polevico zabavnega programa iz teg agledališča. Televizij-ki oddajni aparat W 2 XAX dmžfbe Co'umbia Broadcasting Svstem, ki začne obratovati v New Yorku bo prenašal zvok na valu okrog 5.38 m, slike pa na 6 do 5.43 m. Nati«>nal Broadcasting Oompany se je nedavno sporazumela s filmsko družbo RKO o televizijski adaptaciji filma Gunga Din in ta film je že prišel v Evropo. V televizijski obliki je bil ta celovečerni film skrajšan na dolžino 340, torej na dolžino dopolnilnega filma. Vrzeli v dejanju, ki so nastale s skrajšanjem v filmu, so bile zapolnjene s podna. slovi in zvočnimi efekti. Posebno jasne slike so bile narejene po novem kemičnem in fotografskem sistemu The Ima Press-cott, ki je več let delovala v Franciji kot novinarka, je zdaj zaposlena pri družbi NBC, kjer organizira televizijske modne revije in sploh prireditve, ki bi mogle zanimati ženske. V proslavo francosko-angleskega prijateljstva Skupen nastop Gracie Fieldsove in Maurica Chevaliera pred mikrofonom na obeh straneh Rokavskega preliva same Grete Garbo, doslej najbolje plačane igralke na svetu. Učenci neke londonske predmestne šole so na vprašanje, kdo so po njihovem mnenju trije najslavnejši Angleži, nedavno celo spontano odg Dvorili: prvič Shakespeare, drugič Nelson in tretjič Gracie Fieldsova. Francoski pevec M a urice Chevalier je pa enako dobro znan v svoji domovini kakor V tujini. Od mladih nog ga je prznala tudi Gracie IFleldsova, čeprav samo po pripovedovanju in kot začetnica je vedno nosila s seboj njegovo fo.ografijo. baje za srečo. V ponedeljek sta se oba slavna pevca končno spoznala. Se nikoli se namreč nista srečala. Tudi zdaj ju je sicer ločilo 220 milj, vendar sla se pa lahko vsaj Čez ocean pozdravila. Potem sta pa skupaj zapela nekaj angleških in francoskih resmi v radost obeh narodov. V ponedeljek, na predvečer prihoda pre-zidenta Lebrura na oficielni obisk v London in na predvečer velikih svečanosti, ki naj pokažejo vsemu svetu prijateljstvo med Anglijo in Francijo, sta poskusili dve največji zabavišči ter filmski zvezdi Anglije in Francije Gracie Fieldsova in Mau-rice Chevalier s skupnim nastopom zabavati in razvedriti občinstvo na obeh obalah Rokavskega preliva. To je bil sicer skupni nastop, toda Gracie Fieldsova pri njem ni zapustila Londona, Maurice Chevalier pa ne svojega rodnega Pariza. Gracie je namreč pela v londonskem radijskem studiu, ki je bil zvezan po dveh progah s pariškim radijskim studiem, kjer je nastopil Chevalier. Ta zračni skupni nastop, dovtipi, popevke in dueti so trajali v proslavo francosko angleškega prijateljstva dobro uro. O Gracie Fieldsovi izjemoma ne velja stari pregovor, da riihče ni prerok v svoji domovini. Ta pevka, ki njena pojava in glas nikakor nista iziedno lepa, je prav za prav malo znano v evropski celini, pač pa slovi v Angliji, v deminionih in v Združenih državah tako, da dobiva zdaj za vsak nastop y filrnu že večji honorar od Malta v egiptovskih piramidah je po svoji sestavi podobna najboljši naši malti Kdor je bil v rimskih katakombah ali v amfiteatrih, se kar ni mogel načuditi izredni trdoti malte, s katero so zvezali velikanske, drug na drugem položene kvadre v trdno celoto. Ljudje so slišali že prej in še zdaj podosto slišimo domnevo, da tako dobro ne znamo več graditi. Kemična analiza te malte iz teh starih stavb je pa pokazala, da je sestavljena prav tako, kakor naša. še mnogo starejše od ten rimskih in grških stavb so egitske piramide, ki pa še ne kažejo nobenih sledov razpada, čeprav so šla preko njih že tisočletja in pojdejo še nova tisočletja. Malta, s katero so stari Egipčani veza, li opeko in kamenje, je morala torej biti še boljša. Ameriški kemiki so proučili malto z najsarejše in največje Che pso-ve piramide, ki jo je zgradil okrog leta 2700 pred Kristusom egiptski kralj četrte dinastije Cheops ah tudi Chufu ali šu-fu, kakor so ga nazivali. Izkazalo se je., da je malta iz te egiptske piramide, po svoji sestavi močno podobna najboljši naši malti. Iz tega sledi, da bi megli tudi mi graditi tako dobro, kakor stari Egipčani in Rimljani, če bi le hoteli in Če bi gradili z najboljšim materialom. Laboratoriji sredi večnega snega Tudi v naročju gorskih velikanov opravljajo učenjaki važno znanstveno delo Menda nobeni zavodi niso bili zgrajeni s tolikimi težavami kakor oni na visokih gorah. Leta 1922 je bil ustanovljen v Da-vosu zavod za velegorsko podnebje in tuberkulozo. Flzi!c3lno meteorološki oddelek deluje tu poleg patološko anatomičnega in bakteriološkega. Zdravniki proučujejo podnebje visoko v gorah. Najbolj znana je pa visoko alpska znanstvena stanica na sedlu Jungfrau, ki prekaša po velikopoteznosti svojega prejekta vse druge podobne ustanove. Železnico na Jungfrau so začeli graditi 1894. 2e takrat so hoteli zgraditi tudi visokogorsko stanico, pa so morali ta načrt opustiti, šele na pobudo meteorologa De Querweina je bilo leta 1922 ustanovljeno švicarsko naravoslovno društvo, država je dala na razpolago nekaj denarja, podpora je prišla tudi od Društva cesarja Viljema za podpiranje znanosti v Berlinu ter od drugih društev in zasebnikov, med njimi tudi od Rockefellerjeve ustanove. In tako delajo od 1931 na sedlu Jungfrau v najmodernejše opremljenih prostorih znanstve nlki na vseh poljih. Zdravniki in fiziologi proučujejo kaj vse se dogaja v človeškem organizmu visoko v gorah, kjer primanjkuje kisika, proučuje se sestav krvi, dihanja in notranja sekrecija. Pri tem so zlasti važna dognanja, kako se izpremip.iajo in množe rdeča krvna telesca, kako se izpre-minja količina beljakovine in soli. kaj si organizem sam pribori in s čim si pomaga v zraku z izpremenjeno količino kisika. Znanstveniki se zanimajo zlasti za sestav krvi zato, ker igra to važno vlogo pri gorski bolezni, 'ki se pojavlja v obliki slabosti srca. bruhanja splošne oslabitve vsega organizma, izgube volje itd. Sestav krvi je v tem pogledu zelo važen. Ljudje ž ve večinoma v nižinah in zato njihova kri ni sposobna za višine, kjer primanjkuje kisika. To je važna okolnost posebno pri izbiri letalcev, plezalcev, pri gradnji gorskih železne in cest zaposlenih delavcev in podobno. Važna naloga pripada tudi fiziku na drugi stanici na Mtinchu v viš ni 4100 m. On proučuje električne razmere, ozračje, radijske valove in snežne razmere. Meteorolog v stanici na vrhu Sfinge se pa peča s proučevanjem vetra, megle in oblakov, izpremembe toplote in pritiska ter zračnih tokov, kar je zopet zelo važno za letalstvo. Ce bi znanost ne pomagala letalstvu, bi se še daleč ne moglo razviti tako uspešno, kakor se razvija zdaj. ZAKAJ JOKA — Zakaj pa tako jokaš fantek? —j Oh, bole me zobje, pa imamo danes itak pouka prost dan. A R OD*, oetek. 24. lftSt. Stran r HALI OGLASI Meseca 60 pai. aavek p*«^^ Prenuci :z)ave Deseda Uto L— 3avek pose D« j £a pismene odgovore gieoe maiib jgiasov )e creDa pruOZit1 znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo- RAZno Beseda 50 par i a ve k posebe) NairnaniSi znesek 8 Din M K O A R N A Prva specijalna trgovina za med. Ljubljana, židovska Hi. 6. nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka ln od najizkuSenejših čebelarjev po najnižji ceni Na debelo in drobno 12 T. PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ZA VSAKO DKL2LNO NAJLCI'SA OBLAČILA Posebno moške obleke, trenč-kotl. krasno perilo Itd si nabavite najboljše in najceneje pri f tt C 6 ft C B» Mnhllana Sv Petra cesta 14 za hodnike in stopnišča v vseh barvah v zalogi pri SEVER RUDOLF, LJUBLJANA — MARIJIN TRG 2. Koffiis tekači MOŠKI, ki trpite na seksualni nevraste-oiji odnosno impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite O K A S A 100 tablet 880 dio Pošiljamo diskretno, ki so jih mnogi zdravniki preskusili tn so kot hormonski preparat odobreni. Pošiljamo naravnost Poštnine ne zaračunavamo. LEKARNA MR. KOZ MAN, Beograd, Terazije br. 5. Izvozna oanka. Ree S. br. 5732-1934 OGLAŠUJTE male oglase „Slovenski Narod"! Beseda samo 50 par. SEMENA prava erfurtska, uradno preizkušena, dobite v trgovini pri M. WIDMAYER LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje št. 3 Podružnica: Tvrševa c. 51 Stojnica: Nabrežje 20. septembra 50 PAR CNTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monograinov, gumbnlc Velika zaloga perja po 7.— din »Julijana«, Gosposvetska cesta 12. 8. T Sporočam cenj. odjemalcem, da sem preselil dipl. krojaško delavnico za civilne in vojaške obleke na Gosposko ul. 16 poleg križanske cerkve. Priporočam se za nadaljnjo naklonjenost. Modno krojaštvo MALIS — Ljubljana DOBRO IDOĆO GOSTILNO na prometni cesti, in dvosobno stanovanje se odda. Pojasnila: Ciber, Cojzova cesta. 991 PRVOVRSTNEGA VTNA trgatve 1938 prodamo cca 200 hl. Vlastelinstvo Pongratz, Ma-ruševec pri Varaždinu. 999 AKO PRODAJAŠ. KUPUJEŠ OGLAŠUJ V .HALI OtiLASNIK „SLOV. NARODA44! NAJCENEJŠI IZDATEK GOSPODINJE! _ Za medene potice je edino le pristni ajdov med najboljši. — Dobite ga v »MEDARNI«, — Ljubljana, židovska ul. 6. 24.T. LES Imam cca 6 kub. m popolnoma suhih lipovih hlodov od 2 do 4 m dolgih in 40 do 100 mm debelih. Ivan Rus, Grosuplje. 1001* Sveže najfinejše norveško ribje olje lz lekarne dr. G. PICCOLUA V Ljubljani se priporoča bledim tn slabotnim osebam ŠIVALNI STROJI proti gotovini kakor tudi na obroke. — Zahtevajte prospekt! Sprejema zastopnike Josip Ur-šič, šivalni stroji, kolesa, otroški vozčki, Celje, Narodni dom. 23/T. cV lepo dekle *ma krasne noge, kot služba, kot dota, to več Je kot vse. — Kateri v Ljubljani čevljar, to povej, ti čevlje o reže kot FRANCE TRUPE J — Dolenjska cesta 7. 1019 LEPEGA SENA Imamo naprodaj več vagonov. Reflektanti naj se javijo na naslov: Družba Jelšingrad z o. j., Šmarje pri Jelšah. 1026 PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte naše modele in nedeljsko razstavo. Živko Braj-kovič. Igriška 3. 1028 SPALNICA orehova imitacija, Čedna oblika naprodaj. Bitenc, Gosposka ul. št. 10. 1030 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmnnisl znesek 8 Din VSAKI OSEBI ali družini nudi stalen zaslužek »MARA« — Maribor, Oroznova 6, Celje, Slomškov trg L — Pletilnica — razpošiljalnica, 22/M. PLAČILNA NATAKARICA s sezonsko prakso, ki gre tudi za servirko, najraje ob morju, želi službe. — Naslov: Marija Hrovat, Sv. Jurij 97 prt Celju. 1000 SLU2KTNJA srednjih let zeli p remeni ti službo. — Zna kuhati in opravljati vsa druga hišna dela. Gre v gostilniško kuhinjo ali v privatno. — Naslov: Strigl Vera, del. kuhinja, Crna pri Prevaljah _ 1018 BRIVSKEGA POMOČNIKA " dobrega delavca, sprejme takoj v stalno službo Dolar Stane, frizer, Dol. Logatec. 1025 VSAKDO moški ali ženska, v službi ali brezposeln, lahko zasluži tedensko 252 Din. Za pojasnila poslati 5 Din v znamkah, eicer ne odgovorim. Lindič, Ljubljana 245, n. 1029 ŽEnlTEV GOSPODIČNA poštena želi poročiti Inteligen-ta. — Dopisi »Nemka« upravi Naroda«. 1008 POSEST Beseda 50 par. davek posebej. Naimanfši znesek 8 Din Folkloristično literaturo celotne slovenske zemlje v vseh jezikih kupim. — Ponudbe pod : Literatura« na upravo. 963 95.000 DIN. VILA NAPRODAJ v Celju. Krasno letovišče! Vila obdana z vrtom, pod gozdnatim, s črnogozdnim drevjem poraslim bregom. Stanovanje obstoji iz treh sob in pritiklin, verande, balkona, z električno razsvetljavo in vodovodom. — Vprašati: Biro Artur svabenic, Zagreb, Masarvkova 5-IV. 1015 TKGOVCI! Za Din M**—v sJia s* H*cl v zagret* naprodaj. Lokal v velikosti 10 X 4 in S X 2 s pisarno in potrebnimi skladišči ter stirisobnlm stanovanjem a popolnim kom-f o rtom. Obstoječa trgovina 8 špecerijskim in kolonialnim blagom, laki, barvami in kemikalijami obstoji od leta 1922 z velikim krogom odjemalcev. Naprodaj tudi lepa enonad-atropna vila s urejenim velikim vrtom v najlepšem predelu mesta a 3 stanovanji in 1 lokalom za din 540.000.—. Oboje skupaj se lahko zamenja, toda ni pogoj, za niso v vrednosti do 1,700.000.— s potrebnim doplačilom. Vprašati: Biro Artur svabenic, Zagreb, Masarvkova 5-IV. 1015 HMA z malim posestvom, v zelo lepem kraju Posavja, najprimernejše za upokojenca, naprodaj. Zraven cerkvica, najlepši razgled, 10 minut od postaje. Informacije direktno brez posrednikov od Kurnika Matije, Šmarje SL 37, Sevnica ob Savi. 1024 KUPIM B»aeda 50 par. davek posebej Naimanišl znesek • Din SKOBELNI STROJ dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe pošljite na Jofiko Ma-jaron, lesna industrija. Borovnica. NOVO HIsO in nekaj zemlje takoj prodam. Potreben kapital din 20.000.—v drugo lahko pozneje. Dolinar, Latkova vas 81, SL Pavel pri Preboldu. 986 Prodajalna čevljev »TRIUMF« KOLODVORSKA ULICA 11 odprodaja moške čevlje No. 40, 41. 46 po 90-— din, ženske po 60.— din, otroške od 35 do 45.— din. NOVO TRGOVINO smo pa odprli na Miklošičevi cesti še. M ter jo oskrbeli s krasnimi spomladanskimi modeli. Največja izbira umetnih cvetlic Naročila strokovno izvršuje Milena Zor Ježek, Frančiškanska nI. 8, dvorišče Otroški vozi 9d smjnovejafh iS motorji, triclkli PO ZELO NIZKI GENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA, Karlovfka cesta 4 — Aleksandrova amsšs 86 SAMO NEKOLIKO PAR VEC in Vase zdravje je sigurno zavarovano Neprimerno bolj Ona to zdrava. Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, RnaSljeva ulica štev. 5 PAL BARABAS: Trije lasje To je tako vsakdanja zgodba, da je ni vredno pripovedovati. Njeni junaki so trije lasje. V nji nastopajo tudi trije ljudje... Ti niso važni. Začelo se je tako, da je mož sklonil svojo že nekoliko sivo glavo k pla-volasemu dekletu, rekoč: — Kličite me AbeL čeprav to ni moje ime. Hočem vam prikriti, kdo sem, ker ste dražestno dekle in ker ste mi všeč. In... če hočete... se lahko preselite v novo stanovanje. Včasi pridem k vam in živeli boste brez skrbi... Tako je govoril že nekoliko sivi mož in z roko je pobožal plavolaso dekle po roki. Dekletu je bilo ime Lil. — Veste kaj, — je dejalo dekle. — do iutri si premislim. Lil je bila barski metuljček. Vedela je, ca poreče da. toda mislila je, da ji more to kratko odlašanje samo koristiti. Mož je prikimal. Na parket je privršalo šest deklet v črnih nogavicah in zaplesalo kan-kan. Ves navdušen jih je opazoval. A dekle je opazovalo rokav moževega suknjiča. Na rokavu, spredaj, kjer so prišiti gumbi, je ležal las. piav las, eden izmed stotiso-čev njenih skrbno pobeljenih las. Zamisli-ia se je. Da . tako je njeno življenje, tako blesteče, svileno, na plavo pobarvano življenje. Zamislila se je--in raztreseno je navila las na gumb moževega suknjiča. Potem je mož odšel. In dekle se je šele drugo jutro spomnilo na las. Nekoliko se je ustrašilo. Kaj ko bi imel mož neprijetnosti? Morda ima koga, ki bo privezani plavi las opazil. Toda pomirilo se je. Prav mu je, je pomislila. Zato žene navadno sovražijo može, ki so dobri z njimi. Ljubijo raje ničvredneže. Tudi Lil je imela rada takega ničvredneža, godbenika v jazzu. Abel, ki so ga klicali doma Štefan, je ležal doma na postelji in mislil na Lil, na dražestno dekle, ki poreče danes da. Njegov suknjič je visel v sosedni sobi na stolu. Na sosednem stolu je sedela njegova žena, zajtrkovala je in na temnem rokavu je zagledala las. Ni bil prvi, ki ga je opazila. V dvajsetih letih zakonskega življenja je doživela marsikaj. V začetku se je razburjala, jezila in tarnala, potem se je pa polagoma privadila, da ima mož vedno kakšno pojasnilo o tujem lasu, prinesenem od zunaj, o madežu po pudru, o rdečih sledovih po ličilu na ustnicah. Zadnje čase o tem sploh ni več govorila. Sklenila je molčati tudi zdaj. Las jo je bodel v oči. Stresla je rokav, pa ni padel z njega. Segla je po krtači in potegnila z njo večkrat čez rokav — zaman. Vražji las! Približala se je z dvema prstoma, hotela ga je prijeti, a tu se je malo ustrašila. Opazila je, da je las ovit okrog gumba. Srce ji je jelo močno utripati in nekam pod grlo ji je sililo. Tu ne bo pomagala nobena laž, to ni naključje, las je bil namenoma ovit okrog gumba. To je nepobiten dokaz o moževem drugem življenju, ki ga ona ne pozna, dokaz... ali sporočilo. Sporočilo! Ta beseda ji je obtičala v ušesih Kdo ve, kakšen cilj zasleduje tista, ki je las ovila okrog gumba. Morda je to res sporočilo, vprašanje... na katero čaka odgovora? Zena je odstranila plavi las in ovila na- mesto njega okrog gumba drugega, iz svojih temnorjavih las, v odgovor. Mož, ki se je dal v baru klicati AbeL je prišel naslednji večer po odgovor. LIL ki je vedela, da poreče da, je dala najprej odpreti steklenico šampanjca. Sele opolnoči. Potem... Šele potem mu pove, kako se je odločila. Ko sta trčila prvič, se je spomnila na prejšnji večer. Ozrla se je na možev rokav — — in ni mogla popiti niti duška Šampanjca. Las je bil postal temno-rjav. Ni dvoma, nekdo ga je zamenjal Odstranil je njen svetli las in ga nadomestil z rjavim. Toda čemu? Kdo? Kdo je ta človek, ta mož tu pri nji, ki ga kliče AbeL čeprav to ni njegovo pravo ime? Kje živi. kakšno življenje, v kakšnem neznanem svetu, ki ga prikriva in iz katerega je prišlo zdaj sporočilo? Tam so vzeli na znanje, da ona, Lil, dekle iz bara, živi-in sporočili so ji to. Podlež je ta človek, svoje ime prikriva... Ima ženo, otroke ima, zato pazi na ime, a ta las je last prestrašene žene. Ul je začela piti Z naglico, vzbujajočo strah, je izpraznila eno časo za drugo, Jazz je donel, ona pa ni ničesar slišala, opazovala je samo las. Kaj neki more biti to? Kakšno je sporočilo, ki ga prinaša? Borila se bom s teboj in ne bojim se te, — mar govori to? Ali pa prost morda pomoči, usmiljenja? Odstranila je las In mož tega ni opazil. Potlej sta šla plesal Točno opolnoči je rekla Lil da. Domenila sta se, da se sestaneta naslednjega dne popoldne, da bi uredila vse drugo. Naslednjega dne sf zena nI upala pogledati na možev rokav. Tresla se je Se nikoli ni stala tako blizu gole resnice. Toda Blago za DAMSKE PLA8CE, KOSTUME in OBLEKE ter vse vrste SVILE v najnovejših modnih vzorcih mjar LIIIUIll UflUUEn H.1U3 Pred Škofijo 3 70 letnica obstoja zato posebne ugodno«ti I Zima je za nami! Za najugodnejši nakup manufakture na obroke za pomlad in poletje, če hočem biti resnično zadovoljen, se obrnem na NARODNI MAGACIN, Sv. Vetra c. VJ-% NAPODNA ISKABNA L3UBL3ANA CNAAJEVA S OVRfiDJE VSB VRSTE TlSKttVLN »BRPBOSTB /JV NAJF1NBJŠS „PROTEZA" VEROVŠEK €* CO je odprla svojo specialno trgovino in moderno opremljeno strojno delavnico ortopedičnih aparatov, umetnih udov, vložkov za ploščnate noge, opor ln ravnalcev hrbtenice itd.., vsakovrstnih bandaž, kilnih in trebušnih pasov itd. v LJubljml na Krekovem trgu št. 10. — Sprejema tudi vsa popravila teh strok. Za dame damska postrežba. Usfcladlščenie vsakovrstne robe in tudi pohištva v novih javnih« mestne trošarine in uvoznine prostih skladiščih. Vam najkulantneje obavi JAVNO SKLADIŠČE ŠPEDICIJE TURK LJUBLJANA, KOTNIKOV A 12 (tel. 30-73) nasproti mestne elektrarne Globoko ganjena po prisrčnosti in ljubezni, katero so izkazali številni sorodniki, prijatelji in znanci ob smrti mojega dobrega, nepozabnega soproga ZAHVALA veleposestnika se najis krene je zahvaljujem čč. duhovščini, posebno č. g. župniku Erklavcu za toiažilne besede ob odprtem grobu, C. g. župniku Omahnu za asistenco, č. g. kaplanu Pregeljcu in domaČim pevcem za ganljive žalostinke, starosti črnomaljskega Sokola br. Vrankoviču za prelepi poslovilni govor, uči-teljstvu semiške šole za častno spremstvo, sokolskim društvom iz Semiča, Črnomlja in Gradaca ter gasilskim četam Semič, Stranska vas ln Stre-kljevec za častno spremstvo s prapori, vsem številnim darovalcem krasnih vencev in Šopkov, vsem, ki so mi ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje, in slednjič vsem, ki so mojega predobrega soproga v tako častnem številu spremljali na njegovi zadnji poti in mi s tem lajšali mojo neizmerno bol. Vsem — prisrčna zahvala. VRTAČA — SEMIČ, dne 26. marca 1939. IVANKA OGULINOVA, soproga zaman... Treba je pogledati, biti mora pogumna. Stopila je k suknjiču in si ogledala vse gumbe na njem... nič! Preble-dela je! Sedla je, bolest je začutila v prsih, danes že drugič. Zjutraj je bila opazila svoj prvi sivi las. Tako nepričakovano, — je pomislila. To je kakor da bi vrgli proč pismo, ne da bi ga prečitali. To se ni smelo zgoditi. V duhu je videla pred seboj plavolaso ženo in videla je jo prav tako, kakršna je bila Lil. Mlado, brez očitkov vesti, neusmiljeno. In ta žena se ji gotovo posmehuje. Ve, da je zmagala, ve, da ni mogoče boriti se proti nji, gotovo je srečna. Ženska je vedno srečna, če more ono drugo one-srečiti. En sam pogled v zrcalo in videla je, da... da je tako stara, kakor je v resnici. 2ivljenje ji ni bilo dober kozmetik, napravilo jo je staro. Videla je, da ne more tekmovati... Skrivaj, malo sramežljivo, strahopetno, toda razumela je svojega moža Zdaj je vse zaman... Tu se da storiti samo nekaj. Lepo prositi. In prosila je... izpulila si je enega izmed svojih treh sivih las in z drhtečimi rokami ga je ovila okrog gumba. Lil je sedela pri oknu in kadila. Mislila je na svoje novo stanovanje, na mimo življenje in ni se veselila. Res, tega ni mogla povedati možu, ki je bil potegnil k sebi njeno roko in jo položil v svojo. — No, torej, jutri se preselite. — Jutri se preselim, je dejalo dekle in opazilo belo nit na moževem rokavu. Prvi hip se sploh ni zmenila za njo, pozneje si jo je pa ogledala pobliže: bil je siv las. Zgrozila se je. Bala se je starosti in groza Jo je spreletela. kadarkoli je prišla tako ali drugače v stik z njo. — Mila Lil, je dejal mož in jo hotel objeti. — Ne, Se ne! — je dejalo dekle, — malo... samo malo me pustite in ne spregovorite niti besedice. Mož je molčal. Vedel je, da mora ubogati Priletni možje so tem ubogljivejši, čim mlajša je ženska. 2eno ima, je pomislila Lil. Njegova žena je stara ženska, siva ženska, ki njeno srce zdaj trepeče in ki je poslala svoj sivi las, da bi spregovoril z menoj. In nestrpno pričakuje, kakšna bo moja odločitev. Nesrečna žena! Gotovo jo boljša od mene, ki mi je prav za prav deveta briga mož, za katerega se ona trese. Ljubi tega moža. Gotovo ga ljubi, pa sedi pred menoj in laže doma in tu. Celo svoje ime je zatajil. Trde so postale poteze njenega obraza. — Čujte torej, — je spregovorila LiL — vzemite lepo svoj klobuk, ne vprašujte ničesar in pojdite. Mož je presenečen vstal. — Kaj pravite? — Nočem vas več videti. Ne preselim se k vam, ne, ne morem. Pojdite domov in povejte ženi, da vas pošiljam nazaj... k nji. — Kaj? Bog mi je priča, da ničesar ne razumem. — Vprašajte svojo ženo, ona vam vse pojasni. Samo izginite hitro, prosim vas! Mož je pobral klobuk, stopil k vratom in se obrnil: — Vi... vi poznate mojo ženo? — je vprašal, preden je prestopil prag sobe. — Poznam, dobro je poznam, — je odgovorilo dekle in ni lagalo. Potem je ostala Lil sama in čutila je, da je srečna. 01 Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 24. marca 1930. fitev. gg ©lepšijmo in izgradijo Ljubljano! Kaj bi se dalo Se z boljšati, preurediti, izpopolniti in modernizirati Ljubljana, 24 marca Da spada Ljublj-na po svoji lepi le>pi in slikoviti okolici med lepa mesta* je vsakomur, ki je vsaj nekoliko pogledal v svet, jasno. Da se je to naše sta odavno mesto, ki se pocvrSa z mnogimi pomcmbn:mi starimi zgradbami, po vojni tudi zelo razmahnilo, moderniziralo nn izgradio, to more potrditi vsak. ki rride k nam po daljšem časovnem presL.Iku. Ljubljana izpied vojne in Ljubljana v letu 1939 — to je velika razlika In vendar ves ta napredek ni bil vedno smotren, zamudilo m opustilo se je marsikaj, tako da so še v strogem centru mesta nezazidane parcele in stare stavbe, ki kaze lepo lice mesta in ovirajo, ker so še izven nove stavbne črte, promet. Na em strani je mesto samo p emalo podpiralo m usmerjalo privatno gradbeno deav-nost. na drugi strani pa sc včasih prestrogi gradbeni pr.dpisi un velike davščine onemogočili izvedbo marsikaterih lepvh zasnov. S k a tka Ljubljana se nam je vse preveč razlezla v okolico, dojim je še v sredini dokaj slabo izgrajena z izjemo nekaterih mestnih predelov. Ljubljana je važno križišče železnic, cest m tudi že letalskih prog. Je kulturno, politično in deloma tudi gospodarsko sredi če S oveni je. postaja pa tudi pomembno turistično mesto, zato nam mora njen nadaljnji razvoj biti vsem, ki jo iskreno ljubimo, resnično pri srcu. Napravimo torej izprehod po mestu in ogleimo si. kjer se kaj manjka, kje bi sc daio to in orno izboljšati, preuredita izpopolniti in modernizirati. Zdanimo kar pri kolodvoru kjer tujec stop- na mestne ulice. Ze kolodvorsko p;*slopje samo kljub nekaterim predelavam na-pravija dokaj boren vtis. Treba ga bo pač temeljito prezi-dati, p bti mu nove trakte, obnoviti fasado itd. Toda to jc vpr> kinološke organizacije iz dTvg:h držav knjigo sprejele z zanimanjem In izrekle svoje priznanje. Državna na^.et«iva psov v Ljubljani je v/budila veiko pozornost Prijavljenih ie bilo 177 psov in psic ki so prip dali 42 piismaim. na'.sitavliem'h je bilo pa 156 psov. Oceno je dobilo 148 nsov, in sicer je dobilo 51 psov oceno odlično, od teh pa 24 naslov orvaka Jugoslavije za 1. 1938. Oceno CACIB je dobilo 15 psov. prav dobro oceno 62 psov. dobro 29 p«ov, povo'jno pa 6 psov. Od 148 ocenjenih osov ie b:lo 35 ptič^rjev in španijelov. 19 bakov, 12 bra-kov-jazbe-č^rjev. 25 jazbe'arjev in terijer-jev ter 58 uiporabnostTrh in spor*nih r*ov. V tekmovanju skop? in vzrejnih skupin je sodniški zbor določil priznanje psa nam Osoje, Rožnik. Sair-p^Via \Voodand, Pa-chenegg, Čemšenik in Piry. Od prireditev posameznih organizacij je omeniti teoretični in praktični tečaj za dresuro psov in vod&tvo ptira*iev, ki ga je prrredi'Io Društvo ljubiteljev pfčairjev v Ljubljani od 14 do 19. mairca L 1938. To društvo je priredilo še pomladansko vz-rej-no tekmo ptioa-jev v Mariboru in v Ljubljani, poljsko tekmo ptičarjev pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, jesensko vzrejno tekmo ptiča-rjev v Liubljani, m'admsko vzrejno tekmo nemških prepelieaa-jev v Dobu pri Domžal h in uporabnostno tekmo p epelioarjev v Dobu. DriTitvo bra)k-,ja7TbeČTar je priredilo upo-naibnostno tekmo br^ov-jaabeearjev v Šmartnem pod Šmarno goro. Jugoslovanski kub ljubiteljev b akov je priredil dve smotri, ki sicer v Kamniku hi v Žužemberku ter tekmo brakov v Cerknici. Jugoslovanski klub ljubiteljev športnih psov je vodil akcijo za ustanovitev živalske ambulante. Iz Društva prijateljev psov v Zigrebu je izstopijo več članov lovcev, ki namer'vajo ustanoviti svoj klub LTd -uženje goji tel jev psov v SomboiTu je bilo razpuijeno zaradi premajhnega števila članov. V preteklem letu je savc' presedal 195 rodovnikov. Dcf/ej je b:;o potrien'h skupaj 1112 ro-dovTiikoT-. Ps.'rn je bilo na novo prijavljenih 22, tako da ie sedaj skiipaj 122 psa n V seznamu je 24 sodnikov in 6 ocenjevalcev. Savez ima skupaj 6362 članov, in sicer so č3*ni razporejeni po društvih takole: DLP 218 članov, JKLSP 156 članov, JKJT 106 članov. JKLB 9S članov, DBJ 78 čla-nov. DPPZ 100 članov. KKB 106 članov in ZLD 5500 članov. Savez je naro;en na kinoo.ške revije iz vsega sveti. Za tekoče leto so predvidene te-le prireditvi: mednarodna razstava psov vseh pasem v Za-g ebu dne 7. maja in smotra psov vseh pasem dne 29. aprila v Novem Sadu. Ker bo letos izvoljen predsednik saveza dr. Ivan Lovrenčič za podpredsednika FCI. Čaka naše kinologe težka n:Ioga pripraviti mednarodne kino!o-ke dneve v Ljubljani za 1. 19 i i. Z zadovoljs'! vom gledajo naiši ki'nolcgj na uspehe, ki so jih dosegli v preteklem letu, ki je leto velikega n?.p edka v razvoju naše kino'ogije. Pri volitvah je bil na občnem zboru izvoljen ponovno ves pre&nji odbor s predhodnikom dr. Lovrencicern. Vir;m v glavna zalogo tsbaka Brežice, 23. marca V noči od srefe na če rtek je bilo v Biežicah vlomljeno v g"lavnn- ' zalogo to-balka, katere lastnik in zakupnik j"e g". Edo Ivanuš, veletrgovec v Krškem. Vlo-rnilcu ali vlomilcem so mora'e biti znane razmere v hiši. S ponarejenimi kjluči je brez vsakega ropota odklenil najprej vezna, vrata, petejn s ran.:ka vrata, ki vod jo v trafiko in končno pomižno ključavnico na teh viatih. Tik poieg tega prostora je spalnica gospodične, kj pomPga pri-pzodaji tobaka. Ona pa vso noc ni čula nobenega repo a, ki bi kazal na to, da je kdo v sosednem lokalu. Vse kaže, da je moral b-ti vlomilec demačin in zelo dobro vešč svojega posla, kajti ne si šno je dospel do miznice. kjer je bil čez dan spravljen der-ar. Gospa, ki vodi blagajno, je oddajala denar dnevno na pešto .le usoanega večera tega ni stori a, nego ga je pustila v nezaklenjeni miznici. Pretkani vlomilec je pobral iz miznice ves papirnati denar v znesku 7.100 din, dočim je pomo orna pustil v nji bankovec za 100 din in nr men orna ves k: vani denar, ki ga je bi!o precej, da bi z njim ne povzročal ropota. Na pult si je še pr:pravil predpasnik, na kat£Tega je naložil okoli 50 zavojev Morava c ga et, ki jih pa iz neznanega vzroka ni odnesel. Seveda ni izključeno, da ga je kdo prepodil, ker bi sicer g:tovo naležil znatni tovor najboljših egaret in tobaka, ki ga je imel na razpo'ago. Orožn'ška stenica in mestna policija sta uved.i najstrožjo preiskavo in upamo, da bo vlcmilec kma'u izsleden Omeniti moramo, da je bilo v isti lekal v zadnjih letih že večkrat vlomljeno. Pred kakimi 6 leti je bilo iz bls.gajre ufkradene-ga denarja okoli 16 C00 din. katerega pa lastnik ni dobil povrnjenega, ker ni bilo mogoče izslediti vlomilcev. Lani poleti pa so vlomilci vlomili v isto blagajno v opoldanskem odmoru, ko so bila vrata irafike le pr.pita, in ukradli 6-000 din iz miznice. To-a naš- orožniki so jih neposredno po vi:mu aietirali in jim vzeli vso ukradeno go.ovino. Upamo, da bo tudi tokrat pravici zadoščeno in zlikovci izročeni sodišču. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. Župančičeva pesnitev, 4. gora v Grčiji, 8. esebni zaimek, 10. osebni zaimek, 11. trclilnica, 12. turški plemič, 14. enota za merilo električnega upora, 15. prislov časa, 17. mesto v Dalmaciji, 18. bajeslovni angleški kialj, 19. slo. vem kj bog, 21. prealog, 23. mestece v r»alrnaciji, 24. pamet, 25. razdobje, 27. predlog, 28. hi\atski skladatelj, 29. del Primorske. X»vpično; 1. Otočje v Egejskem morju, 2. reka v B:sni, 3. osebni zaimek, 5. ka-zalni zaimek, 6. osebni zaimek, 7. asirska kraljica, oziroma boginja, 9. orožje, 12. vrs a pesnitve ali pripove Jncga spisa, 13. brivska potre'bseina, 15. čut, 16. s? nje, 20. živilo, 22. vrsta papige, 24. časomer, 2o vzklik, 27. kem znak za prvino. Rešitev križanke, objavljene v soboto Vodoravno: 1. Pelonez. 8. abuna, 9. ko, 11 ara, 12. Al (aluminij), 13. Apo, 15. Eva, 16- anatema, 17. ave, IS. ali, 20. za, 21. Una, 23. ar, 24 orehi, 26. lipicanec. X^vpično: 1. pika, 2. La, flantan), 3. cba, 4. puritanec, 5. ona, 6. na, 7. Žila, 10. Opava, 12. Avala, 14. one, 15. Ema, 17. azil, 19. Irec, 21. Uri, 22. aha, 24. Op (opus), 25. in. V senu ss fe zadušil Brežice, 22. marca S svoj;mi tovariši je v nedeljo. 19. t. m. ves dan popival v P šecah posestnikov sin Kunej Dominik iz Osredka, star 24 let. Fantje so popivali od gostilne do gostilne, v popoldanskih urah pa je prišlo na vrsto še žganje. Sam zase je že precej vinjeni Kunej naročil en liter in četrt brinjevca ter ga na dušek izpil kljub temu. da so mu tovariši to branili. Ni čudno, če so potem odpovedali fantu vsi ucije in se je zgrudil, ko je proti večeru m slil zapustiti gost lno in oditi s sopivci domov. Tovariši so ga odnesli v bližnji živ nski hlev graščine v ePšicah in ga polož li na seno, meneč, da se bo skoro onesveščeni tovariš prespal in iztreznil do jutra, nato pa sam prišel domov. Pa so se zmotili. Ko so tovariši pustili na senu ležečega Kuneja in odšli domov, je prišel v hlev hlapec Kržan Anton, uslužben pri graščini P šece. Ko je zagledal hropečega Kuneja, ga je vprašal, kje se je tako napil in zakaj ne gre domov. Jedva je fant spravil iz sebe trikratni kl c »Auf — biks«. nakar je Kržan zapustil hlev in odšel k počitku." Drugo jutro okoli šestih pa je prišel hlapec Kržan pokladat ž vini in opazil je v veliko presenečenje, da lež" na senu Kunej mrtev. Ležal je na trebuhu, dočim je bil z obrazom močno zarit v seno. O tem je Kržan takoj obvestil tajnika občine Pi-šece ki je to te'efonično javil orožniški postaji na B zeljskem. Še dopoldne istega dne je banovinski zdravnik dr. Popov Vasilij iz Stare vosi — Bizeljsko v prisotnosti bizeljskih orožnikov točno pregledal mrtveca in ugotovil, da je nastopila smrt tako, da se je Kunej v senu zadušil. Kunej je moral biti zelo pijan in se je valjal po senu. Končno re je zvalil na trebuh, z obrazom pa je r'nil v seno. Zaradi s Ine pijanosti niti čutil ni pomanjkanja zraka in se ni mogel obraniti opasnosti z reakcijo organizma. Tako je moral ležati delj časa, končno se je pa zadušil. Iz Slovenfgradca — »Deviški venec«. V soboto ob 20. uri in nedeljo ob 15. uri priredi marljiva podružnica NSZ v Sokolskem domu veseloigro »Deviški venec«. To je ena najduhovi-tejših francosk:h veseloiger in nazorno nam prikazuje življenje tako zvane visoke pariške družbe in velik vpliv modistinj, manekenk, slikark itd na te sloje. Poročeni mož se dvakrat zaroči in kor>*-no ponovno poroči s svojo ženo. Veseloigra nam bo prinesla par veselih uric v sedanMh skrbi polnih dneh Zato v soboto in nedeljo vsi v Sokolski dom. Nedelja, 26. marca 8: Radijski šramel. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.^5; Vercki govor, (dr. R. Tominec). — 10: Koračnice (plošče). — 10.30: Koncert Radijskega orkestra. — 12: Nastop pevskega zbora Delavskega glasbenega društva. — 13: Napovedi (vmes plošče). — 13.20: Citraski dueti I. Kosi — V. Skok, vmes plJšče. — 17: Kmet. ura: Spomladno zatiranje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju (g. Franc Kafol). — 17.30; Delavska godba »Zarjac. — 19: Napovedi, poiočila, vmes plošče. — 19.30: Nac. ura: Prostovoljne bolničarke in njihova vloga v vo^ni in miru (Svetozar Tomič) Bgd. — 19.50: Violinski koncert prof. I. Slaisa, pri klavirju ga. Ruža šlais. — 20.30. Veseli zvoki, igra RadijSki orkester — 22. Napovedi, poročila, — 22.15: Samospevi gdč. Marije Tiran, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. Konec ob 23. uri Ponedeljek, 27. marca 12: Pevski zbori in solisti (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Paberki iz vsakdanjega zdravstva O dihanju (g. dr. Anton Brecelj). — 18.20: R. VVagner: Sieg-friedova idila (plošče). — 18.40: Umetnost v Ptuju (g. dr. Fr. Štele). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30. Nac. ura: Zlati-bor&ki zlati vir (ing. Sa~ix Omenovie). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Grieg: Sonata v G duru op. 13 za violino in klavir. Violina Albert Sammons klavir: VVilliam Murdoch (plošče). — 20 30 Koncert opernih dvo-spevov. Sodelujejo: gdč. Vera Majdičeva, g. Svetozar Banovec in Radijski orkester. Dirigira: D. M. Sijanec. — 22: Napovedi: poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbi iz restavracije »Emona«. Konec ob 23. uri. Torek, 28. maTca 11: Šolska ura. Zdrava in lepa pokončna telesna drža — ponos in odlika človeka (g. dr. Franta Mis). — 12: Plesne pesmice pojeta Jožek m Ježr;k. — 12.45. Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Uverture (plošče). — 14: Napovedi. — iS: Pe.*ter spored Radijskega orkestra. — li40: oblikovanje človeka (g. dr. Stanko Gogala). — 19. Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Slovenska kmečka hiša t dr. Ivan { SimoniC) L.j. — 19.50 Deset minut zabave. — 20: Beethoven; Pomladna sonatn v F-duru (plošče). — 20.20: Josip Danes Mali oglasi, veseloigra (člani Nar. gledal, v Ljubljani). — 21.30: Plošče. — 22 15: Vsakemu nekaj, igra Radijski orkester. Konec ob 23. uri. Sreda, 29. marca 12: Plošče po željah. — 12.15: Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: šramel »štirje fantje«. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura. — 18.40: Zavarovanje in zaščita poljedelskega delavstva (g. M lan VidantK —19: Napovedi, poročila.—19.30: Nac. ura: Možnost jadranskih festivalov (M Fotez) Zgb. — 19.50: Prirodopisni količek 'g. prof. Fr. Pengov). — 20: Tamunjški orkester (A. Karmelj). — 2045: Roussel: Suita (plošče) — 21.15: Akademski pevski kvintet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Klarinet solo, igra g. Urbanec Franjo, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. Konec ob 23. urL Četrtek, 30 marca 12: Pesmi Benjamina Ipavca, n a zvari e-ga »slovenski Schubert« in pesmi Franza Schuberta poje ob spremljevanju klavirja g. Drago 2agar. Pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Duet harmonik: brata Goloba. — 14: Napovedi. — 18: Koncert simfonične glasbe (Radijski orkester). Haydn: Simfonija št. 2, Franck: Eolide, simf. pesnitev. — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje Sokola kralj. Jugoslavije. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Ob 100-letnici smrti Musorgskega. Predava g. De-metrij zebre in plošče. — 21.15: Narodne pesmi, Fantje na vasL—22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert nabožne glasbe (Radijski orkester). Konec ob 23. uri. Petek, 31. marca 11: šolska ura: Po izletu— razgovor z učenci (vodi g. Miroslav Zor). — 12: Iz domaČih logov (ploSče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13 20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18' ženska ura: Jedilnik za april in za Ve"iko noč (ga. Vida Peršuh). — 18.20: Plošče: Dvofak: Slovanska rapsodija. — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Dunaj, Momkovo, Pariz — šole naših umetnikov (Momčilo živa-novič). — 19.50: Deset minut za gasilce: Organizacija kongresa in program (g. Ja-pel Pavle). — 20: Koncert. Sodelujejo: Radijski komorni zbor in Radijski orkester. Dirigent: D. M. šijanec. — 21: Nastop skladateljske šole Srečka Koporca. Sodelujejo: gdč Herta Seifert (klavir, gdč, Valerija Hevbalova (sopran), g. dr. A. Dolinar (predavanje). — 22: Napovedi, poročila. — 22 20: Angleške plošče. — 22.50: Esperantsko predavanje: O letošnjem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani (g. A. Golobic). Konec ob 23. uri. PRI GRAFOLOGU — Te vrstice je pisal dobrodušen, prizanesljiv in potrpežljiv človek . (. — To mi zadostuje. To je namreč krojač, pri katerem hočem naročiti novo obleko, «nnilaJlP>Mni!i