a 1 NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. a nitn SmMm and Organi- zatkrn«. lo. 84. CLEVELAND, OHIO.FRIDAY, JULY 19th, 1918. lenske dobijo enako plačo kot moški MESTNE NOVICE V Četrtek ob 5. popoldne je Cleveland praznoval prvo večjo ameriško zmago na francoski fronti. Ko je dospelo v Cleveland poročilo, da so Amerikanci osvojili dvajset mest in vasi, ujeli nad 4000 Nemcev in napredovali za šest milj, je zavladalo v mestu divje veselje. Tovarne piščalke so žvižgale, cerkveni zvonovi so se oglasili in vsak je čutil prijetno veselje v sebi. Cleveland je dostojno proslavil prvo večjo zmago Amerikancev. Trgovska zbornica je določila, da v sedanjih časih, ko je na delu toliko žensk v raznih tovarnah, ki so prevzele moška dela, da morajo te ženske dobivati Isto plačo kot moški, če opravljajo ista dela. Preiskava je dognala, — Iz Camp Shermana se poroča, da lastniki restavrfcn-tov in hiš v dotičnem mestu silovito odirajo vojake in prebivalce. Rent se je povišal za 200 procentov. S preiskavo je sedaj začela vojaška komisija, ki bo kmalu naredila konec tem pijavkam. Vojak, ki Dusti svoje dobro plačano delo in riskira svoje življenje v boju za skupno stvar, pačne|nico, odnesli zasluži, da bi bil predmet iz- kvortov žganja. — Mrs. Whitty, ki ima gostilno na 3002 Superior ave., je štela xv četrtek zvečer denar, ko je zapirala salon. Str-žila je $350. V zadregi, kam bi spravila denar, ga je vtaknila v ledenico med steklenice za pivo in pop. In ko zjutraj odpre gostilno in seže po .denarju — njega ni bilo. Ponoči so tatovi udrli v lede-denar in 5 ves koriščanja od strani onih, ki v obilici živijo doma. — Kakšno mnenje imajo Bavarci o Prusih, pripoveduje nizozemsko časopisje, ki je pravkar dospelo v Cleveland. V tem časopisju se bere, da Bavarci očitajo Pru-som sledeče: Le pruskim svinjam se imamo zahvaliti, da nas celi svet sovraži! — Zvezina oblast bo odsta- Otroci družine Mesnik iščejo svojega očeta F. Mesnik, ki je neznano kamodpotoval. Prošeni so lepo vsi rojaki, da pozvedo kje se nahaja F. Mesnik in naznanijo kar vedo družini na 665 E. 160th St. Collinwood, O. Otroci so sedaj lačni/in brez rednika. Naj se jih oče usmili in vrne k njim. Kaj bi vi naredili s kaj- da je 64 procentov žensk u- vjia delničarje tukajšnje- zerjem, če bi vam prišel v ro- I Kri službenih v tovarnah bolj u-spešnih pri delu kot moški, 24 procentov jih je ravno tako uspešnih kot moški, le 12 procentov ženskih delavk ni zmožnih moškega dela. Poleg tega so Ženske pri delu točne in natančne. Tovarnam se bo priporočilo, naj plačajo ženske po isti lestvici kot moške. — Danes zvečer ob pol osmi uri je sestanek vseh onih slovenskih dečkov, ki nameravajo stopiti v organizacijo boy scoutov. Slovenski stari- « svojimi sinovi, da se stari- šem natančno razloži, v kako dobro organizacijo pride njih sin. Pomnite, da je častni predsednik boy scout organizacije sam predsednik Wilson, in vsak fant je lahko ponosen, če se nahaja pri boy scoutih. Navzoč bo slovenski govornik ter glavni-scout mojster iz mesta. Torej nocoj ob polosmih zvečer v dvorani javne knjižifice na 55. cesti in St Clair ave. — Dotična oseba, ki je naznanila našemu uredništvu o nekem rojaku, ki je nekaj sramotnega naredil s sliko predsednika Wilsona, je u-ljudno prošena^a se nemudoma oglasi v našem uredništvu. Stvar je strogo tajna. Neki "bos" v neki.cle-velandski mesnici, kjer je u-službenih mnogo Slovencev je pred kratkim odpustil od dela dobro znanega rojaka, in ga povrhu celo pretepel ter vpil nad njim v nemškem jeziku. Mi smo se za stvar zavzeli in dognali, da je bil do-tični "bos" nemudoma odpuš čen iz službe, a Slovencu se je prijazno vrnilo delo. Tako je prav. Nam Slovencem ni treba biti nikomur za hlapca, najmanj pa kakemu cesarskemu* Nemcu! Treba se je postaviti, da drugi ne teptajo po nas. — Starišem John Papež je umrl 6 mesečni sinko na vročinski bolezni. Starišem naše sožalje. N — Nevarno je zbolel za vročinsko boleznijo Anton Remec, stanujoč na 64. cesti. — Clevelandčani bodejo i-meli 18. avgusta izvan redno priliko, da opazujejo bitko v zraku. Kot naznanja Committee on Public Information, gride v Cleveland dne 18. avgusta cela eskadra velikih angleških zrakoplovov z bom bami, in uprizorili bodejo iku bitko prve vrste. Ti zrakoplovi so najnovejšega Vodili jih bodejo sa-zrakoplovci, ki razbil^^totin ga lista "W und A", ter jih bo nadomestila z onimi, ki so ameriški državljani. Premoženje sovražnih tujcev, ki imajo delnice v/ameriških podjetjih, se lahko zapleni. Poleg tega bo vlada narekovala, kaj naj piše dotični list, da ne bo delal reklame za kajzerja. —. Petdeset vojakov in Italijan James Derico seje spopadlo v sredo na 1426 Hamilton ave., potem ko je Derico udaril nekega vojaka. Na lice mesta so prišle policijske r^erve, ki so aretirale Deri- ca. 217 glasovi napram 157, katere je dobil John Crowes. J. G. Owens je nonovno zvoljen tajnikom in Thomas George blagajnikom. — Vlada' išče 25.000 žensk v starosti 19 do 35 let, da jih izobrazi za bolniške strežnice Rudečega Križa. Vse prtn silke morajo imeti vsaj eno leto' višje šole in morajo biti zdravniško preiskane. * na katerokoli banko, kjer vam z veseljem in uljudno dajo vsa natančna pojasnila. ke. Tu imate nekaj vzgledov, kaj mislijo razni Amerikanci: A. Adams pravi, da bi privezal kajzerja in njegovega sina v dobro razsvetljeno sobo, kjer bi bile narisane vse njih grozovitosti. Zvezana bi morala do smrti gledati kaj sta povzročila. Za jesti bi dobila samo enkrat na dan iz korita — in sicy limburger sir in kislo mleko. Paul Mc-Cormick pravi, da bi moral kajzer delati do smrti, pomagati graditi hiše, katere je podrl Belgijcem. Louis Eros je mnenja, da bi morali m Yanks napredovali (i milj ili 20 mest in vasij ujeli so 4000 Nemcev. Predsednikom Clevelan- podgan, kjer bi dobival gnji-ske delavske federacije je Ho hrano, in kadar bi znorel, bil zvoljen Frank R. Smith z I bi ga izročili kakemu Ajri- Pariz, 18.- julija. Francos-ko-ameriška armada je prešla sinoči v protinapad na fronti 28 milj med Fontenoy, severno od Soissonsa do Chateau Thierry. Brzojavke iz bojišča poročajo: Amerikanci so napredovali za 6 milj. Več kot dvajset vasi in mest ve. Nezmožni so, je prišlo zaveznikom v roke. Amerikanci so ujeli 4000 u-jetnikov, mogoče celo več, zajeli 50 topov in nad 400 strojnih pušk. Ameriška in farncoska kavaletoja preganjati sedaj presenfečene Nemce. Nemci se nahajajo v nevarnem položaju in pričakovati je nadaljnega umikanja. Amerikanci kot veterani. Ameriška fronta v Franciji, 18. julija. — Ameriške čete, ki so se borile z Nemci včeraj, niso bile niFdar prej še v boju. Toda v bitki so se obnašale tako, kot da bi štele, same veterane. Duh ameriške armade se kaže v sledečem: Včeraj je stotnik Mac-key peljal svojo kompanijo 250 mož prot sovražniku. Ta kompanija je bila obkoljena od dveh regimentov Nemcev. Namesto da bi se Amerikanci udali, so se presekali skozi nemške vrste. Zgubili so pri tem 222 mož, ostalih 38 riil0 ^ LETO XI. - VOL. XI. 'i im ■ cih ujetniki. Nad 400 Nem- 1100 ujeli. To delo so opravile večinoma tri ameriške kompanije, 750 mož. Zaničevani Amerikanci. Nemško časopisje je še pred kratkim pisalo o ameriških vojakih sledeče: Ti ameriški vojaki so krma za topp-da bi se u-stavljali našim izvežbanim četam. Amerika je brez moči, da izvežba svoje prisiljene vojake, katere je poslala v Evropo. — Amerikanski vojaki to dobro vedo. Zato pa je tako lahko na fronti, da e-na ameriška kompanija zadržuje in odbija cel nemški regiment, in navadno je posledica, da Nemci bežijo pred maloštevilnimi amer. vojaki. Zato so se tudi Nemci spreobrnili. Berolinski Local An-zeiger piše sedaj o Amerikan-cih: "Ameriški vojaki ne poznajo nobenega strahu. Čuditi se je njih hrabrosti, le skušenih poveljnikov nimajo. . . Nemcem preti poraz. Pariz, 18. julija. — Nemcem na južni strani reke Mar ne preti poraz, enak kakor je zadel Avstrijce ob reki Piave. Zavezniški zrakoplovci razbijajo z bombami nemške Zjedinjen narod mora dobiti svobodo. Slovenska Nar. Zveza deluje za edinost Ko je bil dne 4. julija, na ljudje, voditelji SRZ, ki jav-dan proslave ameriške neod- no pišejo, da mora delavstvo visnosti, položen v imenu ju- korakati pod rudečo zastavo, goslovanskega naroda v A- da se ustvarijo razmere kot meriki venec na grob nesmr- so v Rusiji, ne morejo biti ni-tnega George Washingtona koli pripoznani, ne morejo v Mount Vernon, je bil to pr- med narodom nikdar doseči vi trenutek v zgodovini Ju- niti najmanjšega uspeha, goslovanov, ko so se uradno Kar je priporočati danes a-pcfklonili velikemu duhu pr- meriškim Slovencem, je slo-vega predsednika Amerike in žen nastop, skupno delovan-prvega boritelja za svobodo, je, in to se more zgoditi le v V navzočnosti predsednika Slovenski Narodni Zvezi, pri Zjed. držav, Wodrow Wilso- kateri se združijo lahko vse na, se je zastopnik Slovens- stranke brez razlike, v skupke Narodne Zvere ter drugih nem namenu: Za svobodo! jugoslovanskih organizacij Rojaki bodejo to spoznali izjavil, da mi Jugoslovani prej ali slej, če pomislijo, ka-gledamo na Ameriko kot na ko ogromno moč bodemo i-našo prvoboriteljico v boju meli, kadar združeni nasto-za svobodo. Zjedinjen narod pimo. Slovenci širom Ameri-mora doseči svobodo, kar je ke, le pri Slov. Narodni Zve-povdarjal nad grobom Wa- zi je vaš prostor, tu se znaj-shingtona predsednik Wilson de lahko katoličan, svobodo-ko je priporočal složen nas- mislec, narodnjak, socijalist. top napram sovražnikom svo-. Vsi skupaj za svobodo dobi-bode — Nemčiji ter Avstriji, mo zmago, vsak za sebe, raz- Od dneva, ko se je uradno klani, bodemo uničeni. Brez raznesla vest, da Zdr. dr-mržnje, rojaki, z ljubeznijo žave odobravajo našo borbo, eden napram drugemu, ne z od dneva, ko je bilo sprejeto blatenjem, psovkami, ampak poslanstvo Slovenske Narod-:bratsko roko v roki, tako bo ne Zveze pri državnem tajni- šlo. In če zakrknjeni ne pri- ku Amerike in pri predsedniku Wilsonu, od tega dneva se je delovanje Slovenske Narodne Zveze silovito razširilo po celi Ameriki. Narod uvideva, da je na naši strani resno delo, da je naš boj priznan po najvišjih oblastih A-merike, in pri tem pade v dejo do tega spoznanja, tedaj bo potrebno v imenu narodne svobode uničiti vse one, ki hočejo, da je narod v teh najbolj kritičnih trenutkih razcepljen, ker mi ne bodemo nikdar trpeli, da nastanejo pri nas razmere kot so v Rusiji, da bi se bratje klali med seboj. En milijon rabljev za spomenik Marksa šu". Ana Metzger misli, da bi kajzerja zaprli v ječo, kjer bi dan poslušal gromenje London, 18. julija. Vodja ruskih boljševikov, Nikolaj Lenine, je brzojavil v London svojemu zastopniku Lit-vinovu, naj izroči družini ranjkega socijalista Karla Marksa en milijon rubljev, da se postavi temu Nemcu spomenik. Marks leži pokopan na nekem londonskem pokopališču. Litvinov, poslanik boljševikov v Londonu, je seveda brez denarja, in je na prosil banke v Londonu, da mu izplačajo predujem na depozite, katere imajo razni Rusi v Londonu, toda banke se odločno branijo tega, ker vedo, da boljševiki nikdar ničesar ne plačajo nazaj, kakor so tudi razveljavili ves dolg, ki ga je naredila Rusija v vojni proti Nemcem. Skrajno škandalozno pa je, da vodja ruske "vlade", boljševik Lenine zapravlja ljudski denar, en milijon rubljev, da se postavi kamen socijalista — Nemcu. To jasno kaže, v kakšni zvezi so Boljševiki. V Rusiji strada milijone Rusov, in milijon rubljev bi lahko nasitilo en mi- ves topov ter jok in stok umirajočih. Ruth Maurer pravi, da je prva stvar kajzerja ujeti, potem pa ga izročiti Belgijcem, da naredijo z njim kar hočejo. Robert Tuce pravi, da je treba kajzerja zakopati do glave v zemljo, glavo namazati z medom, potem pa spustiti nanjo mravlje. Drugi so istega mnenja s to razliko da se ne namaže samo glava, ampak celo truplo, da imajo mravlje "večji čenč". — Pod obtožbo, da je z E-rie železnice vzela pol tone premoga, se je zagovarjala v četrtek Mrs. Josipina Pidik 3579 E. 81st St. Železniški detektivi so jo prijeli, trdeč, da hodi žena vsak dan ob gotovem času po premog. Sodnik jo je obsodil na 10 dni zapora, toda ji je kazen odpustil, ko je obljubila, da bo od sedaj naprej dobivala premog od prodajalcev in ga tudi plačala. — Gostilničar . John Spil-ker na 101 St. Clair ave., se je bridko pritolil v četrtek na policiji. Njegov bartender je zginil in ni ga več. In danes, ko je taka sila za bartender-je, ki se tako teško dobijo. Pa ne samo to, ko se je bartender po francosko poslovil, je odnesel s seboj tudi $480 gostilničarjevega denarja. — Predsednik Slovenske Narodne Zveze Mr. Schnel-ler je cjobil iz Rock Springs, Wyo., porofcilo, v katerem poroča podružnica SNZ, da so člani te podružnice dobili dne 4. julija, na praznik a-meriške neodvisnosti izmed vseh narodov prvo darilo $40 za najboljši nastop. Darilo je bilo razpisano od mestni^ c-blasti. Lokalni časopis v tem mestu prinaša štiri kolojje berila o Slovenski Narodni Zvezi ter o jugoslovanskem gibanju. Mi gremo naprej! cev je padlo v spopadu. Boji pri Mezy. Silovit boj med Nemci in Amerikanci se je vršil pri Mezy. Poroča se, da so Amerikanci tukaj uničili skoro eno celo nemško gardno divizijo. Tu so Nemci prekoračili reko Marne, toda ko so se pokazali Amerikanci, so Nemci začeli divje bežati nazaj, stotine Nemcev je bilo ubitih pri t?m. V bitki pri Mazey so Amerikanci pobili najmanj 7000 Nemcev ter jih prah vsako prizadevanje Slo-1 Hlj mostove preko reke tako hit-|venskega Rep. Združenja, kaj Le skupaj, rojaki^Poi ra kot iih Nei Nemci so BIH t _____ Vidimo vsi jasno, da nasprot-|no od ameriške niki niti do danes, dasi delu-, veznikov in od vseh oni nazaj, kjerkoli so jih odbija- lli Amerikanci, le tam, kjer skupno ameriško-francos- so ke čete, so prišli Nemci pre ko Marne. Rooseveltov sin. Oyster Bay; 18. julija. — Bivši predsednik Roosevelt je dobil sporočilo iz Francije, da je še mogoče, dp se najde jijegov sin Quentin med živimi. Prvotno je bilo poročano, da se je ponesrečil v zrakoplovu in da je padel med sovražne vrste. Roosevelt ima na bojišču štiri sine. Avstrijski ministri hrepenijo po miru. Amsterdam, 18. julija. — V avstrijski državni zbornici je imel včeraj govor avstrijski minister za zunanja dela baron Burian. Tekom svojega govoraje izjavil, da je nadaljevanje vojne "blazno in brezpomembno prelivanje krvi", in da bodejo zavezniki to tudi kmalu izprevideli ter nehali z voino. Avstrijski lu do tega prepričanja, kaj ti Avstrija sovraži nadaljevanje vojne! (Mm! Hm! Ali ima že dosti palice po grbi? Kdo pa je začel?) Nadalje se je minister izjavil, da bo Avstrija po vojni imela tako zvezo, ki ne bo ogrožala nikogar in ne pretila nikomur. (Ker je ne bo več!) Nato je minister Burian priporočal, da jejo in intrigirajo že nad leto dni, niso imeli niti najmanjšega uspeha, niso dobili niti najmanjšega priznanja, kajti narodu želijo prave svol in neodvisnosti. Naprej z meriško vlado do jugoel ske svobode! Hiljukov, ruski narodnjak za, Remce? Geneva, 18. julija. Ukrajinski odbor v Lausanne, Švica, je prejel neko dvomljivo brzojavko iz Kijeva, Rusija, v kateri1 se trči, da profesor Miljukov, znani ruski narodnjak, ki je največ pripomogel, da je nastala revolucija v Rusiji, prestopil na stran Nemcev. Stranka, kateri je pripadal Miljukov, je bila največja sovražnica Nemcev, in v uradnih krogih skoro ne morejo vrjeti, da je Miljukov resnici na strani .Nemcev, minister se je nadalje iz j a vil,, stopi Avstrija v tesnejšo zve-da bi se vsi cilji, za katere se,zo s Turki in Bulgari. (Bul-vrši vojna, lahko dosegli mir-'gari? Kdo neki v Ameriki nim in diplomatskim potom, j proslavlja* Bulgare po . avs-in da pridejo zavezniki kma-|trijskem naročilu?) Živež je glavna stvar vojne. Washington, 18. julija. — Vsakdo ve, da ameriška vlada danes neprestano priporoča narodu, naj varčuje s hrano. Ameriško ljudstvo je sledilo opominom .svoje vlade, in tekom enega leta je bilo Ameriki mogoče poslati zaveznikom 844.000.000 funtov mesa ter 82.000.000 bušljev žita več kot se je pričakovalo. Zvezini administrator živil, Hoover, je pisal predsedniku Wilsonu pismo, v katerem pravi, da vsi ljudje, kateri so sledili naukom vlade in hranli živelj se lahko čutilo rešili mili- jone ljudi lakote in smrti in pomagali našim zaveznikom, da so vztrajali in branili nemškemu volku vstop v Ameri ko. Poleg tega, da so se A-merikanci vzdržali hrane, pa je splošno priznanje, da ni v Ameriki nikjer pomanjkanja in da je ljudstvo veliko bolj zdravo kot je bilo prej. Delavci, ako ne čitajo časopisov, so podobni blagu, za katerega se neprestano baranta. m- i;.i rim i i --- Ne ettajte listov, ki pissjo pro * ' _ _ _ TI *—A. *--- — ru.i. A __ ti vasun interesom, oente le te, ki se poganjajo za vafte pravice! ampak se splošno domneva, da so poslali v svet to novico boljševiki z namenom, da bi uničili ugled Miljukova pri ruskem narodu in pri zaveznikih. Iz Washington^ se poroča, da ni ameriški vladi ničesar znanega, da bi Miljukov prestopil na stran Nemcev. Povdarja se tudi v Wa-shingtonu, da prihaja ta novica najbrž iz boljševiških aH nemških krogov z željo, da se upljiv Miljukova prt zaveznikih oslabi. . $900.000.000 davka na pijače. Washington, 18. julija. — Postava, ki bi prepovedala o-pojne pijače po vseh Zjedin-jenih državah, ne bo narejena najmanj do 26. avgusta. Kongres je šel na počitnice in medtem vse delo počiva. Toda posamezne stranke pa ne mirujejo. Dozdeva se, da Wilson ni za prohibicijo, posebno v tem času ne, ko je vlada prepričana, da dobiva od opojnih pijač na leto $900. 000.000 davka. Če se ta davek zbriše, tedaj je vladi skoro nemogoče najti nadomestilo. In ker se danes potrebujejo ogromne svote za vodstvo vojne, vse kaže, da administracija ne bo zahtevala prohibicijo, ampak bo mimo trpela, da ostanejo drža v,e, ki so mokre, tudi v naprej mokre. Vlada potrebuje za prihodnje leto $8.000.000.000 v samih davkih, zagnati $000. 000.000 proč, ni malenkost. Kljub temu pa tudi "pristaši suhih ne mirujejo ravajo zmisliti nove davke na druge stvari, da pokrijejo izgubo pri pijači. PERMIT. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Pe«t Office ef Cleveland, Ohio. By order ef the PreticUat, A. S. Burleson, Poctmaiter General Tiskarny merika" Je unijska ij A V VBLANDSKA AMERIKA IN PETEK. NAR#CN!NA. Amtrft« - Clifl pm poiiif+.OO Evropo - f4.60\Tosam9*na Jte*>tiKa - Je ■ - -.-■ i. <>nrr uj n imMJ* m "Orntato AaHitta" 1 rlWUMn. OHIO TWJBPHOHK (KIT flMCCTPH K» EDWARD KALTSH, Publisher LOUIS J. PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only i \ jf\ i—' __———— _ ^__.. --S.——______1__i____'t:—--' : —i.—~*r.. ^ • Entered as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. No. 84. Friday, July 10th, '18. Mount Vernon na dan neodvisnosti 1918. Predsednik Wilson ie došel na srečno misel, doCim se Združene države borijo v sedanji gigantski borbi za svobodo malih narodov in za Človeško pravo, da istočasno zbere okoli sebe na grobu velikega George Washingtona ne samo diplomatske zastopnike ententinih zaveznikov, marveč tudi predstavnike 33 nardnosti, ki žive v Ameriki in ki tvorijo prebivalstvo Združenih držav. Pisec teh vrstic je imel izredno čast, da je bil tega dne - na dan proglasitve ameriške neodvisnosti — s svojo soprogo eost predsednika Wilsona ter ga je doletela sreča, da e ta dan prvikrat po objavi Krfske deklaracije predstavljal naš troimeni jugoslovanski narod, čigar zastava je bila tega velikega historičnega dne prvikrat razvita v Washing- t0I1Ukrasnega julijskega dne, točno ob dveh popoldne smo odpluli na vladni jahti Mayflower, na kateri se je nahajal poleg predsednika Wilsona, njegove gospe soproge ter ičerke Margarite, ves diplomatski zbor in 33 predstavnikov raznih narodnosti. Krasna romantična okolica v bujnem razkošju priro-de kateri se je divilo oko ob obeh straneh široke reke Potomac, neobičajna, izbrana družba, glasba in neko ugodno duševno razpoloženje, kot da se ima zgoditi nekaj velikega, tajinstvenega, vse to je ugodno vpljivalo na predsednikove goste na krovu, da se spoznajo in zbližajo. Najbolji primer nam je dal gospod predsednik sam, ki je takoj pričel ogovarjati poedine goste, katerim je prostodušno stavil vsakovrstna vprašanja. Ob strani predsednika sta bili vedno njegova soproga in hčerka, ki sta si s svojo ljubeznivostjo in milobo namah osvojili srca vseh navzočih. Priznati moram, da je bil za mene vedno neki kočljiv problem demokracije, namreč izmed prostega in uradnega občevanja z narodom ter osebnim zadržanjem, to je osebnim dostojanstvom. Mi Evropejci, ki smo preživeli dobo svojega detinstva v strahu pred šibo božanstv«nega in apostolskega prava ® < t ______If A. __H naših gospodarjev, smo vedno pretiravali to naše zadržanja aLi "odzgoraj doli" ali "odzdolaj navzgor". : mislim, da ie današnji predsednik Zdr. držav u-...ojstersko rešil baš ta kočljiv problem, in to s harmoničnim zadržanjem svoje demokratske naravi in s svojo veliko ulogo dostojanstva predstavnika te dežele. To harmonijo je opaziti na predsedniku v vseh njegovih črtah, v vsem njegovem govoru; nikake poze, nikake afekcije, vse naravno, vse neprisiljeno. Črte lica izrazite, redovite in pravilne, pogled blag, globok, beseda tekoča, angleščina klasična, izgovor točen in razumljiv, dikcija označuje človeka. In na tem gladkoobritem obrazu ni opaziti niti ene pege, niti enega kolobarja okoli oči. Zobje kot slonova kost in redoviti — znak ameriške energije in civilizacije. Odtod tudi ta obilni dar narave, to ravnotežje duha in telesa v tej gorostastni borbi, ki bo vedno zabilježena tot ena najsilnejših v zgodovini sveta. Pomislite si duševno delo, odgovornost, moralno in razumno, ter bistro delo predsednika Wilsona tekom te vojne! Pomislite na zadnji dve leti ustvarjanja/delovanja ter proučevanja vojnega problema, zadobivanje javnega mnenja in kritike ter ogromnih dolžnosti vodstva zaveznikov in države. V resnici, čudež v naravi! Historlk, filozof, idealist, patriot, vse to združeno v eni osebi. Čujte njegovo razlaganje velikih načel, s katerimi protežira vse narode sveta. Feliks J. Streyckman iz Chicage, Belgijec, je nagovoril predsednika Wilsona n^ grobu velikega Washingtona: "Mi, ki smo prispeli na ta posvečeni kraj, predstavljamo 33 narodnosti — vsi Amerilcanci. Mi ne prihajamo sami. Za nami so milijoni našega naroda, vsi zedinjeni in enodušni, da se bore do konca za načela te velike borbe, za načela, ?a katera se bori Amerika in njeni zavezniki. Na to je odgovoril predsednik Wilson: ' * "S tega brda so pri ustvarjanju svojega naroda oni, ki so bili v družbi George Washingtona, pregledali svet, in v zarji žarečega neba je videlo njih preroško oko svetlo bodočnost, ravno nasprotno prošlosti, kakoršne svoboden človek ne more prenašati, zato *ie moremo smatrati ta posvečeni kraj mestom smrti, temveč mestom vstajenja. "Na tem svetem mestu se je izpolnilo, osnovalo in u-resničilo obetanje za vse ljudstvo. "S te zelene ruše tudi mi gledamo v svet, ki nas ob-krožuje in od tu ponovno razmišljamo o odlokih, ki bodo osvobodili človeštvo. "Značilno je" — nadaljuje predsednik — "da so na tem mestu Washington in njegovi drugi govorili in delovali ne samo za del naroda, temveč za celi narod, a nam je dano. da ne govorimo samo za en sam narod, marveč za vse ve-roljno človeštvo. "Oni niso mislili nase niti ne na svoje materijelne koristi — kakor ne misli noben narod, ki se hoče osvoboditi — oni so stremeli le po tem, da postane Amerika kraj, kjer bo našla pribežališče vsaka narodnost, ki želi, da deli pravo svobodnega človeka. "In mi mislimo, kar so onimislili. "Mi tukaj v Ameriki verujemo ter smo trdno uverjeni, je naše sodelovanje v tej borbi plod njihove setve. "Naša stvar se razlikuje od njihove samo v tem, da mi jemo z ljudstvom vseh narodnosti, kar ne dela sigurno svobodščin Amerike, temveč tudi svobodsčine vemo, da delujemo tako; bilo ustvarjeno v Ameriki v oni v mo mi svojo nado n svoje navdahnjenje. "To je posvečeno in dostojno mesto, zato od tu lahko mirne vesti gledamo na naše korake in tu si jačimo duha za izvedbo naših ciljev. In tu je pravo mesto, kjer se zave-l i prijatelj, ki drži na sveto vez prijateljstva kot prijatelj, s katerim bomo mi srečno združeni delovali v veri in nakani, za katero se borimo." ^ Tolmačenje te velike borbe po predsedniku Wilsonu je sledeče: ."Odigrava se strašna tragedija: Na eni strani stoje narodi sveta, in to ne samo oni, ki sodelujejo, marveč tudi mnogo onih, ki ne morejo sodelovati, narodi raznih plemen z vseh strani sveta, med ostalimi tudi narodi Rusije, ki ie začasno brez organizacije in moči. In proti tem narodom *toje mojstri vojne osamljeni, brez prijatelja, vlada jim skupina, ki ne govori o skupnih ciljih ljudstva, temveč o sebičnih osebnih ambicijah, od katerih nima nihče koristi izvzemši njih samih, in narodi so le gorivo v njih rokah. ., "Prošlost in sedanjost sta v smrtni borbi, a narodi sveta so obsojeni na smrt. V tem slučaju ni mogoče, da bi dosegli samo delni uspeh. Ureditev mora biti popolna, nika-kega kompromisa in polumere ne sme biti več, o kakih po-lu-uspehih se ne da niti pojmiti. "In jaz vamgovorim s tega mesta s ponosno nado, da vam govorim o ustanku za osvobojen je lastnega naroda, ki je svojedobno osvobodil-Zdr. države, da se taka revolucija za osvobojenje razširi med vse narode sveta. "Slepi vladarji Pruske so zbudili sile, o katerih malo ali nič ne vedo, sile, ki enkrat zbujene, ne morejo biti nikdar premagane na zemlji, ker te sile imajo v svojem srcu tako navdahnjenje ter tak nesmrtni cilj, da morajo premagati." To je torej analiza globokega govora našega predsednika Wilsona, ki ga je govoril dne 4. julija 1918. Proglas neodvisnosti za vse narode sveta, kot oni iz leta 1776! — Kdor veruje v načela, ta ne propade, kdor ta načela izpolnjuje,1 se po njih ravna ter deluje, ta je pod mogočnim okriljem in varstvom Združenih držav in zaveznikov. S tem govorom je proglašena obsodba nad vsemi av-tokratičnimi državami kakor so Avstro-Ogrska in Nemčija, ki se protivita duhu ljudskega napredka in kateri hočeta — prežeti staroveških idej — držati narode v despociji in vojaški avtokraciji. Toda ta poskus se bo izjalovil, ker demokracija, ta strašna osvetnica je tu. Narodi, ki teže po samoodločevanju, se bodo razveselili te historične izjave, kajti nada nam pravi, da ni daleč čas, ko bodo vsi narodi sami sebi vladali ter da se bo ta način vlade udejstvil po vsem svetu. In tedaj bo na ruševinah Avstro-Ogrske proniknila nova država: Jugoslavija, država Srbov, HrvatoV in Slovencev, deviška, mlada, močna, celokupna in neodvisna! Venec, ki je bil položen dne 4. julija prvikrat v imenu jugoslovanskega naroda na Mount Vernonu na grob osvoboditelja in ustvaritelja Zdr. držav, je prvi kamenček one-^a spomenika, ki ga bo postavil naš jugoslovanski narod temu velikemu, nesebičnemu * ameriškemu narodu, kateri žrtvuje vse za najvišje ideale človečanstva, in onemu velikemu državniku, čigar močni glas je danes slišati v obrambo potlačenih in preganianih narodov, ki zahteva, da se ti narodi osvobode, da zadobijo svojo neodyisnost ter s svojo krvjo kupljeno svobodo. " .Ante Biankini. Iz stare domovine. Iz Sežane pišejo: Hvala lepa osebi, katera je objavila v "Edinosti", kako je z našo a-provizacijo v Sežani. Tudi jaz kot prizadet moram reči, da daleč naokoli ni para naši aprovizaciji. Kako vendar more človek izhajati ob tem, kar se tu dobi, namreč 2 in tri četrtine kg. moke na 14 dni na osebo, nekateri še celo manj, in kakor kaže za vse leto. V 3 mesecih sem dobil pol kg sirovega masla in pol kg slanine in to naj za zabelo porabim ali pa da nastavim mišim. Krasti ne puste in pa sploh ni kaj. Na Kranjskem ni dovoljeno.Kaj potem? In vse to se godi nam revežem, j ki nismo vpisani v knjigo, v; katero so vpisani gospodje uradniki. Pri njih je pa vse drugače, dasiravno smo vsi pod enim cesarjem, in se, če je treba kaj plačati, tudi nas ne ognejo. Seveda naš gospod skladiščnik pozna bolj svoje prijatelje kakor pa uradnike in tako naprej. Uradniki so dobili za praznike belo moko, jabblka, slanino, sirovo maslo, testenine. In vsega tega prav zadosti. Kakor se sliši moke 60 kg, jabolk'60 kg in tako vsega dovolj. A mi reveži pol kg testenin, pol kg( ječmena, pol kg moke, a obe-; liti pa ni s čim. Kakšna razlika je to. Pa tudi šikaniranja; ne manjka. Gospod skladiščnik s svojo nemščino pač ni' naklonjen nam južnim revežem. Prosimo torej naše gospode poslance, da te stvari malo prerešetajo, da bomo vsaj približno podobni drug drugemu v želodcu. Z Opčin. "Edinost" piše:; Naš capovila Tomaso Dajieu je spravil poštni urad na/bp-činah v svojo lastno hišo, ta-kozvano "Vila Valeria". In sicer to sporazumno z nekimi poštnim komisarjem. Ta hi-| enkrat za vselej: Vse, kar je §a je predzadnja na proseški cesti, tam, kjer se zavija pot na državno železnico. Ob tej cesti, na desni strani, je še druga hiša capovile, kjer je nameščena c. kr. orožniška postaja no Opčinah. Poštni urad in orožniška postaja sta torej sedaj na periferiji vasi, od rok prebivalstvu. Ker pa je treba ravno sedaj gledati na to, da se gre težko prizadetemu ljudstvu na roko, bi bilo umestno, da se rečena urada premestita v sredino vasi, da bi se strankam pot skrajšala. Danes, ko je obuvalo tako drago, pač ni pravično, ako se sili del prebivalstva, da mora hoditi pol ure daleč do rečenih uradov. In to le radi volje in koristi vaškega načelnika. In kak zagrizenec je ta človek! Ako bi v najemno pogodbo prišla določba, da se na rečenih dveh hišah priredi poleg nem škega in italijanskega napisa tudi slovenski napis, bi gotovo najemnino odpovedal. Zato zahtevamo, naj se ona urada premestita v sredino vasi, kjer je na razpolago dovolj drugih poslopij, primernih za tako uporabo. Poštni promet, s Turčijo. Sprejemanje poštnih zavitkov za Turčijo je zopet do voljeno, toda z omejitvijo, da sme isti pošiljatelj pri istem uradu in isti dan oddati največ deset poštnih zavitkov, ali dva poštna tovora. V Trstu se sme predajati samo pri poštnem uradu 2 (južni kolodvor). Špediterji lahko predajajo pod že razglašenimi pogoji za vsakega zastopanega odpošiljatelja dnevno največ deset poštnih /avitkov ali dva poštna tovora. - Grof Khuen-Hedervary. — "Slovensk Narod" z dne 21. febr. 1918, poroča: Dne 16. t. m. je umrl mož, čigar ime vzbuja pri žalostne spomine v jugoslovanskem svetu: nek- niso samo ne ampak so tudi lu. Potenje dela namreč noge boleče, da človek težko hodi; poleg tega pa dela potenje notf tudi hud in zopern smrad, čemu bi si torej ne pomagali v tej zadevi, ko imate zato lepo priliko in hitro od pomoč? Kupit« si Severn's Foot Powder (Severov PraSek za nogi). Umijte •i noge vsako noc z gorko vodo, ajutraj pa nadrgnite s tem praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Denite nekaj tega praška tudi v čevolj in v nogavico. Ta prašek je najboljše sredstvo za poge, če s« vam potijo, če vas bolijo, srbijo, če so otekle in utrujene. Ta prašek dela, da so noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 26 centov. VV. F. SEVtRA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA danji dvajsetletni ban kron. Hrvatske, baron Khuen-He-dervary. Ob smrti tega mad-jarskega državnika ie -nam južnim Slovanom res težko se ravnati po tistem, sicer lepem reku: De mortuis nil nisi bene. Nemožno nam je, da ne bi o tem možu govorili "slabo". Ali "slabo", ki je je on prizadel narodu hrvatskemu in s tem vsemu južnemu Slovanstvu. Priznati treba pokojniku, da je bil jaka individualnost in izvrsten psiholog. S tem svojstvom se je mogel tako dolgo zdržati in vladati v Hrvatski absolutno, brezobzirno kruto, kljub temu, da je bil splošno osovražen, kakor le malokateri javni funkcijonar. Znal je Izbirati ljudi okoli sebe, kakršne je potreboval, in jih postavljal na prava mesta. Ljudi brez značaja, dvomljive politične morale, ali — sposobne. Na te se je oslanjal, ti so mu služili slepo vdano — ifctota-ko malo izbirčni v sredstvih kakor je Uil on sam. Ti njegovi podajači so bili znani pod imenom Khuenovci, a ves sistem je bil označen s "khuenovščino". Mejniki na poti Khuenovega vladanja na Hrvatskem so bila ljuta preganjanja vsakega protivnika, persekucija, politični procesi, ječe, uničevanje eksistenc na eni, a favoriziranje udanih v vseh možnih oblikah na drugi strani. Politična korupcija na višku; na tej je slonel njegov sistem. Khuen je vse tvegal za politiko unijonizma, ža tisto zajednico med Hrvatsko in Ogfsko, v kateri je Hrvatska vedno bolj padala v odvisnost od Ogrske; da je poslednja vedno boli krčila državno samostojnost prve in jo poljubno izmozgavala gospodarsko in financijelno, in pri tem brezobzirno mad-jarizirala vse "skupne" naprave, posebno pa železnice, da je prišlo že tako daleč, da skoro nisi mogel potovati po Hrvatskem, če nisi znal mad-jarski. "Jutranji List" pravi, da je največja pogreška Khu-enova bila ta, da je po dvajsetih letih banovania rabil i-ste metode kot v začetku, da se ni znal evolucijonirati in prilagoditi duhu časa ter je tako dosegel nasprotno od tega, kar je hotel doseči. Duh časa je • bil močnejši, nego njegova individualnost. Ko je moral oditi po dvajsetletnem banovanju, je bil povsem tuj hrvatskemu narodu. — Tako je razumeti tedanje postopanje hrvatsko-srbske koalicije: boj se povratka takih hudih časov. — Grof Khuen-Hedervary se je rodil leta 1848 kot sin generala. Bil je torej v 69. l^tu svoje dobe. Banoval je na Hrvatskem do leta 1903. Pozneje je igral veliko vlogo v madjar-ski' politiki. ; Dvakrat je bil ministrski predsednik. In zopet eden! Pred tremi meseci je umrl na-bližnjem bojišču, blizu Ville Vincenti-ne, zadet od sovražne ročne granate mladostrelec Danilo Čok, sin zavedne narodne družine iz Lonjera. Pokojnik je bil star šele 18 let. Poko-! pan je na pokopališču na Villi Vincentini, njegovi tovariši, ki so Večina naših odjemalcev ve, da smo imeli mi zvečer odprto trgovino, odkar se nahajamo v poslu dasi smo imeli težave dobiti prodajalce za večerne ure. Zavedamo se, da če hočemo dati našim odjemalcem pozornost, katero zaslužijo, smo primora-ni skrajšati dolge ure. Raditega naznanjamo, da z začetkom avgusta, 1918, uvedemo sledeče trgovske ure? Odprto ob 7:30 zjutraj. Zaprlo ob 6. zvečer. ; Ob sobotah do 10. zvečer Mi in naši pomočniki iskreno upamo, da se bo-dete strinjali z nami v tem. Zahvaljujoč se vam za vso preteklo naklonjenost in se vam priporočamo za v bodočnost. Vam vedno naklonjeni F. WAGHCIC, trgovina z mešanim blagom in moiko opravo. - 746 E. 152nd St. zraven banke, Collinwood, Ohio ELEKTRIČNI GLADILNIK V POLETJU. Kupite električni gladilnik za poletne dneve v gorki, zaduhli kuhinji. Z električnim hladilnikom je prijetno likati perilo, delate kjerkoli hočete« .kjerkoli imate električno zvezo. Električni gla !ilniki niso dragi, veljajo jako malo. Prodajajo se v vseh trgovinah z električnimi stvarmi. THE ILLUMINATING COMPANY 1LLUMINA T INC, BDDG. PUBLIC SQUARE t i i Izvrstno zdravilo za želodec Kadar Imate bolečine v želodcu, potrebujete zdravila, ki ne bo samo ojačll ves organizem, ampnk bo tudi uravnal delovanje organizma, uravnal bo delovanje prebavi javnega organizma. Stari ljudje, predvsem, potrebujejo tacega zdravila. AJio nimate teka, ako ute zaprti, ako je jezik zatečen, ako imate slab okus v ustih, ako trpite vsled neprebavljanja Severov želodčni grenčec vam bo pomagal Imenitno. Kmalu se boste (počutili bolnega, zaprtje ito zginilo, zadoUli boste prebavltev, in veti prebavljalnl » organ bo dobil novih moči. Posebno Je priporočljivo za stare, onemogle ljudi In bolnike kot milo sredstvo proti zaprtju. N Tudi zdravi ljudje naj bi vzeli nekaj od tega zdravila. Pov-žije se pred jedjo. Naprodaj v lekarnah. Cena 75c In $1.50. Ako bi vač lekarnar slučajno ne imel v zalogi tega zdravila, potem vpui g:t pošljemo od nas naravnost potem, ko prejmejo denar. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa m i m —• i so ga zelo radi tm riredili lep pogreb tttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt^ ZA nakup pohištva, preprog, peči za plin in premog skupaj, lede- : nice ali Ice Boxes in vso domačo : pohištveno opravo, se kupi za GOTOV DENAR ali pa NA IZPLAČILA t*mpmmmmmmmmmmmmmmmm~^rn—mm pri znani tvrdki The Star Furniture Co. 5824 SL Clair Ave. I Stanovanje: O. S. Cent. 5821 W 902 ENGINEERS BLDG 'M^M^/MM. / SLOV. DOBRODELNA ZVEZA , -J rA« Slovenian Mutual Benefit Anin. Cleveland. Ohio ££ Zyezino premoženje dne 31. maja 1918. Posmrtninski sklad..............................,'..........$50.675.08 Bolniški sklad.........................................................$19.755.94 Upravni sklad .......................................................$ 1.854.77 Skupaj.....;.................$72.285.79 UPRAVNI ODBOR: »Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 39«4 St. Clair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6217 Št Clafc Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JEiRNEJ KNiAUS, 1052 E. 62nd Street. NADZORNI ODBOR: 'LOUBS J. PIRC, 6119 St. Clair ave. IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. , JOS. RUSS, 6517 Bona avenue. Ni E. POROTNI ODBOR: JOSIP- KALAN, 6101 St. Clair ave AGNES ZALOKAiR, io8r Addison FRANK ZORICH, 5W Prosser ave. FINANČNI ODBOR: FRANK M*. JAKSI'C, 1203 Norwood Rd. FRANK CERNE, 6033 St. Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave. VRHOVNI ZDRAVNIK: FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave. GLASILO ZVEZE: "CLEVELANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. . Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega odbora, naj se pošilja na,vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan. (Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. • ' • ' V : '' France Prešeren, at. 17. - C. 886 Lov Frank Podobnikar, 952 Louis Skoda, 1672 1400 J. Remžgar, 684 John Jevnikar. j Skok, 600 n Zugelj, l#!'r iliiil SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH V MESECU JUNIJU, ASESMENT ŠT. 56 — 18. ZOPET SPREJETI: Slovenec, št 1. — C. 51 Louis Zakrajšek, 124 John Sti-pic, 123 MikeVuk, 1045 John Papež, 162 Louis Murn, 50 lohn Zdovc, 91 Mike Jalovec, 942 Josip Žerjav 1308 Frank Zalokar, 1050 John Sadeč, 804 John OStir, 711 John Krhin, 152 Josip Straus, 56 Martin Rogel, 2307 Josip Grame, 1126 lohn Smolič, 1503 Maks IvančiS, 1521 Martin Kuhar, 1895 Frank CeleziC, 976 Mike Turk, 1347 John Pešec, 1462 Lov-ro Oršič, i240 Frank Cimperman, 1092 Anton Goml?aC, jjgl Frank Senica, 1032 Frank Bizjak, 991 Frank Gabrijel. Svob. Slovenke, št. 2. — 1558 Ivana Pekol, 1875 Karo-lina Golob, 1917 Fannie Pristov, 1307 Mary Poznik, 1213 federt Dolinar. Slovan, št. 3.— C. 1870 Josip Gregorič, 755 Frank Po-dobnikar, 1722 Anton Jankovič, 733 Ferdinand Cankar. Sv. Ana, st. 4. — C. 1638 Jožefa Drenšek, 2349 Ana Žabkar, 2350 C. BoStjanCiC, 2351 Frances Rutar, 416 Mary Telban, 72 Mary Hočevar, 644 Johana Arko, 1605 Johana Miklavčič, 1940 Alojzija Leskovic, 1221 Ag. Baraga, 1228 Mary Gorenc, 477 Frank Kozoglav, 1702 Frances Gerje-viC, 410 Mary Sile, ml., 1543 Mary Blatnik, 442 Mary Fink, i604 Ema LučiČ, 1341 Frances Muhič, 1578 Rosie Zobič, 409 Mary Šile, st. 1231 Jožefa Vegel, 1490 Alojzija Pakiž, 1492 Jera Skubic, 1243 Rosie Cnmperman, 1262 Mary No-li^vak, 1153 Frances ČuCnik, 1148 Mary Urbanič, 1300 Joha-11 a Petkovšek, 1271 Mary Kurent, 1238 Rozalija Hiti, 1392 Sv. CiriJ in Metod, št. 18. — C. 2288 T. Šipelj. Bled, št. 20,—C. 2231 John Laurič, 1991 John Boben, 2234 Fanny Tomažin. PASIVNI ČLANI. C. 330 Josip Ferlin 1, 976 John Hlad i, 1417 Johana Kralj 4,1641 Marjeta Česen 4, 1743 Ana Turk 4,1922 Mary Sila 4, 191 Peter Zupin 5, 2337 John Bernard 5, 2192 Andrej Krašovec 5, John Blatnik 5, 1800 John Hejler 9, 2160 John Valenčič 12, 2344 Geo Radolich 14, 1768 Tomaž Stre-kalj 14, i989 Jernej Strojin 20, 1992 Anton Maurič 20, IZOBČENI ČLANI: < ^ C. 48 Jurij Nagode 1, 1742 Mary Novak 4, 1196 Josip Petrič 9, 1028 Agnes Korošec 11, 2363 Frank Jug 14. NOVI ČLANI. C. 2478-37 Andrej Čeh 1, 2479-27 Uršula Kovačič 2, 2480-40 Ludovik Medvešek 3, 2481-26 Ella Anžur 4, 2482-28 Jožefa Kineze 4, 2483-31 J Jožefa Meserko 4, 2484-23 Frances Korenčič 4, 2485-30 Ivana Keržič 4, 2486-47 John Tomšič 5, 2487-22 Frank Kovačič 6, 2488-45 Frank Lisjak 8. 2489-31 John Debelak 9, 2490-27 Leo Milostnik 9, 2491-27 Josip Dolenc 9, 2492-32 John Medle 9, 2493-17 Josephine Furlan 11, 2494-29 Antou Carič 12, 2495-29 Frank Šilec 12, 2496-16 Math Križman 12, 2497-32 Josip Kastelic 14, 2498-34 Matija Cotman 14, 2499-17 Teod. Rossman 16. Novo društvo ustanovljeno 9. junija 1918 v Lorain, Ohio. Društvo "Jugoslovan", št. 21. SDZ. Pristopili so sledeči: C. 2500-36 Ivan Rajhar, 2501-33 Anton Slave, 2502-35 Jakob Skapin, 2503-47 John 2orž, 2504-30 Martin Hreščak, 2505-31 Krank Kocjan, 2506-33 fohn Ivančič, 5207-33 Ivan Božič, 2508-33 Frank Sambol, 2509-34 Paul Fundak, 2510-34 Louis Balant, 2511-34 Anton Eisenhard, 2512-34 Karol Pustaj, 2513-35 Remuš Mar-kač, 2514-35 Jožef Rupnik, 2515-35 John Suštaršič, 2516-36 John Jelerčič, 2517-37 Josip Božič, 2518-41 Klemen Meden 2519-24 Maks Božič, 2520-27 Frank Debevc, 2521-30 Anton Koss, 2522-32 Josip Urbas, 2523-32 Matija Matoš, 2524-33 Frank Mišič, 2525-35 Jura Ostrognaji, 2526-37 Josip Pau-lič, 2527-37 Frank Glavan, 2528-38 Frank Petrich, 2529-41 john Škrjanc. Skupaj 52 novih članov in članic v mesecu juniju. Cleveland, O. dne 12. julija,1918. Frank Hudovernik, vrhovni tajnik. Opomba tajnika: Iz mesečnega poročila je razvidno, da je pristopilo 52 novih članov in članic, iz česar lahko sklepamo, da imajo ljudje v Zvezo veliko zaupanje, ker je nepristranska in se ne vtiče v nobeno politično stvar. Le tako naprej kakor do-sedaj! Blagajna se vedno viša in kakor vidite zgoraj, je sedaj nad 71.000 premoženja, in to brez inventarja v gotovi! ni in v mesecu juniju smo prejeli nad $1700.00 samih obresti od naloženega denarja v Liberty bondih, vojnih znamkah, posojilih in bankah. Zadnje dni je odbor sklenil, da se nekaj denarj a prenese od The Cleveland Trust Co., na Slovensko Stavbinsko in Posojilno društvo, kar nam bo /opet donašalo en odstotek več kot prej. Vrhovni odbor ^leda vedno za napredek Zveze in da je vse v pravem redu. Knjige se redno vsak mesec zaključijo in vsakih šest mesecev pregledajo od naših domačih računskih pregledoval-cev, in vsako leto enkrat od zapriseženega izvedenca„če je vse v redu in na pravem mestu. Letos v jeseni dne 22. novembra bo preteklo pet let, odkar se je Zveza reorganizirala. Da se cenjenemu občinstvu« vsem novim članom ter vsem tistim, ki gledajo ojutr«j d* S. sv. Ob n.d.ij.h od 10 do 1. ■ POZOR! Kupite staro-krajska zdravila. Nova iznajdba za one, ki trpijo na revmatizmu, obistih uli želodcu ali so net-vozni. Pišite nam ali se oglasite na: Sachs - Mitcbel Drug Co. 2281 E. 14th ST. ttoT Mi imamo posebna zdravila za oslabele osebe VABILO NA SHOD katerega priredi PODRUŽNICA SLOVENSKE NARODNE ZVEZE v nedeljo dne 21 julija 1.1. POPOLDNE OB 2. URI V VELIKI HOERBERJEVI DVORANI, Blue Island Avenue in West 21. Place. I 13 MAGNIFICENT STEAMERS 3 Tk. Gr—t Ship "SEEAWPBEE" — *K3TY OF HTJE" - "Cm OP BUFFALO" CLKViFlAHI* — Daily, May 1 at to Nov. L^th ~ IKTl'FAM) Iswre CLCTSLAitn l!»0t P.M. U.S. Cont-nl Time Lent Bttr?Alx» 9iC J P.M. U.S. B, «rm Tiw Arrive Buffalo 7i JO A.M. U.S. Euten Time Arrive Clkvklaxd 7tG9 A.M. U.S. Ccturml T\m» Na sporedu bodo govori raznih znanil možjz Chicaga in Clevelanda. Pri tej priliki bodo nastopile tudi naše vrle Slovenke v narodnih nošah, ter. bodo : pele nekaj znanih narodnih pesmi. Vstopnina prosta. Chikaški Slovenci, in Sta e se tega shodi v obi l TROJKA POVEST SglkKS Spww/ DR. FR. DBTBLA k "Hvala!" je dejal baron, "sem pretruden." Lovro se je poslavljal kakor za večnost, se zahvaljeval za častni sprejem, za Iju-beznvo gostoljubnost, obetal, da jih kmalu zopet obišče, in vabil vse na svoj dom. Do voza sta ga spremili gospa in ospodična in obe sta poča-ali, da sta stekla izpred gradiča oba voza, prvi z Majer-jem in Lovrom, drugi z Edvardom. "Mama, daj mi šal, jaz poj-dem Še malo na vrt," je dejala Irma, se ogrnila in smuknila v verando. Ob stebru je slonel baron Berger in pušeč zrl v noč. "Gospod baron, vi ste bili nocoj neznosni," ga je ogovorila. "Možno," je zmignil baron z rameni. "A zakaj?" "Vi še vprašujete?" "Kaj je bil vzrok, to hočem vedeti." 'Vi sami." "Jaz? To je nezaslišno." "Kaj ste se dobrikali gospodu Bojancu?" "Oh, gospod baron ljubosumen! Le tragičnih prizorov ne! Prosim vas; teh ne maram." "Ne bojte se, gospodična! Ker že vi menite, da je odveč ozirati se name, bi jaz pač menila da je tudi odveč žaliti me." "Kaj pa vas je tako užalilo, ubogi gospod baron?" "Oh, užalilo! Neizmerno dobro mi je delo, ko ste vi ves večer dvorjanih gospodu Bojancu, se spogledovali se z njim in pod pazduho se vodili!" li Se kaj mojih gre-i ste hudi, da ne dvor-janim vam, da ne zabavam samo vas, da se ne kažem«ljubeznive samo napram vam, in ker nisem neprijazna, nepri-stopna vsakemu drugemu razen vas. Vi ne odpuščate meni to prijaznost; jaz pa naj prenašam vašo žaljivo nevljudnost? Kdaj sem jaz vam oponesla, če ste bli prijazni proti komurkoli? Vi ste sa-moltubni." "Koliko krivico mi delate, veste vi sami," je dejal mla denič in se začel bridko pritoževati o spogledljivem njenem vedenju ob toliko in to liko prilikah. Ona pa ga je prešerno zagrabila za roko in ga peljala na vrt; in šel je, vdan, brez volje, bolj jezen ko potolažen. "Žakaj ste bili tako prijaz ni z Bojancem, ki ga komaj poznate?" "Ker je bil on prijazen menoj." 4 In on se je tpkoj zaljubil v vas.' "Možno; slama se hitro vname. A kaj morem jaz za to?" "Vam je to jako všeč." "Neizmerno. — Eden, ki me liuh, mi je ljubši od desetih, ki ne marajo zame." "A vi ga liubite." "Kakor vse ljudi." "A zakaj ne ljubite mene?' "Vas li ne ljubim, gospod baron? Vsekakor sem jaz prijaznejša z vami kakor vi z menoj. Vi godrnjate, jaz se vam dobrikam; Vi javkate, jaz se smejem; vi mi odtegu-sete roko, jaz jo vam poda-jem. Niste li vi najkrivičnej-ši človek na svetu?" Baron je škripal z zobmi, 'ph/ je vzdihnil in strepetaf "vi me nočete razumeti. Vi se norčujete s čuvstvi, ki so meni najsvetejša." "Zop et dolgočasna sentimentalna razprava. Saj vendar veste," gospod baron, da jaz ne maram lirike in da so timentaina čuvstva zo-Kaj me mučite! Govorni) vsaj zabav-- noč. pa- metno, dasi ne zabavno. Zakaj mi nočete postati družica za življenje?" , "Soproga, mislite; baronica Berger? Odkod veste, vi, da nočem, ko še sama prav ne vem. Naslov mi je všeč, in kolikor se da soditi, postanete vi dober soprog. A ovira je druga, vam dobro znana. Stradati se niste učili ne vi, ne jaz, in jaz pričakujem, da se mi kot soprogi ne bo godilo slabše nego zdaj, ko se mi godi dobro." "Vi govorite kakor vaš pa-pa." "Ki je moder mož in mi želi srečo." ' "Vi bi tudi vzeli Bojanca?" "Morebiti. Zakaj ne?" "A ne boste ga; to vam povem. Ne boste ga," se je razvnemal baron, škripal z zobmi in udaril z nogo ob tla. "Oh, ta je dobra," se je smejala Irma in se ustavila. "Vi mi hočete predpisovati, koga naj vzamem, koga ne." "Jaz, jaz!" se je srdil oni. "Vi se ne boste norčevali z menoj in me zametavali, ko ste se toliko časa norčevali z menoj, se kazali prijazno in mi vzbujali nade, goljufive nade!" "Jaz, vzbujala vam nade!" je vzkipela ona. "Vi se motite, gospod baron, in ste se motili, ker vas je slepilo sa-moljubje in prevzetnost. Kaj morem jaz za to, da si razlagate vi mojo prijaznost in prijateljsko občevanje po svoje in žaljivo zame! Ali bi vas bila morala s palico poditi od sebe, da bi me ne sodili krivo? Vaše govorjenje je nespodobno. Zdravi!" — In šla ie "Irma, Irma!" jo je klical z zamolklim glasom baron. "Se eno beseao. Odpustite mi!" — Zaman. Prijet se je za čelo, grizel si ustnice in zmajeval z glavo v onemogli togoti. Srdil se je zlasti sam nase, da nima toliko moči, toliko krepke volje, da bi raztrgal vezi, ki so ga tiščale in rezale. Ta ponižujoča zavest mu je gnala sedaj kri lice, zdaj stiskala pesti. Hodil je nekaj časa po vrtu, postajal in vil roke, korakal zamišljen dalje in odšel napo sled v svojo sobo v visokem pritličju. Tam si je prižgal luč, zapalil smotko, se vrgel na divan in se prepustil pustim mislim. Iz gorenje sobe se je oglasil klavir; sanjava domišljija je vodila spretne prste po tipkah. Baron je sicer ljubil godbo; nocoj ga je jezila, ker je čul iz nje brezsrčen zasmeh. Pred gradičem se je ustavil voz, in kmalu je opozoril gospod Majer z glasno kletvijo vso hišo nase. Klical je Tineta, naj pride izpregat. "Da, da, že grem," se je o glasil hlapec izza ogla. "Janez, ali si ti? Kje pa je Tine?" "Na hlevu leži. Mrzlica ga trese. "Da bi ga tresel vrag! Do mov naj spravi, če ni za rabo. Za ležanje ga jaz ne bom plačeval.—-Konja prepelji, o peri mu kolena z jesihom, zo-banja mu daj, napajati ga ne pred pol ure I Razumel? — Micka, 4Jrša, Neža, coprnice, zakaj jd v verandi še luč? Edvard se je izgubil v baronovo sobo, gospod Majei pa je poiskal svojo Ženo. Soba gospe Majerjeve je bila po tleh pokrita s prepro gami in ob oknih in vratih pa preprežena z zavesami. Mize in omare so bile navlečene nagizdno drobnino, in piž-mov duh je plaval po vsem prostoru. Na marmorni mizici pod velikim zrcalom je gorela svetilka »pod krasnim senčnikom in svetila > gospe Majerjevi, ki je zložno slonela na gugalnem stolu irt brala nemški prevod francoske- je vstopil soprog, je zgenua knjigo ob kazalcu, prikrila zehanje z roko in ga vprašala, kaj da pomeni pohod. Gospod Majer si je mel roke: "Ne bi bila to slaba partija. Bojanec , je pošten človek in ima denar." "Je li že kaj omenil?" "Omenil!" je dejal nevolj-no soprog in se ustavil pred njo. "Da ali pa ne; kakor se vzame. Saj smo se komaj seznanili. Napeljano je dobro, zdaj pa izpeljita. A zapomnita si: Irma mora pustiti svoje muhe, ki ugajajo samo norcem. Jezdarila ne bo več in z baronom se ne bo več okrog podila. Baron naj ide, odkoder je prišel. Nocoj me je jezil zadosti in lahko nam napravi veliko sitnost." "A ona Še vedno upa." "Zato je treba z njim na- "Jaz bi svetovala, Flori-jan, da pustiva, da se zadeva sama razvije. Na Bojanca se ni zanesti, in če zapodiš barona, obsedi Irma." "Naj obsedi! Boljše nego da vzame tega lenuha, ki ga ti zagovarjaš iz gole ženske nečimurnosti. Naslov ti jemlje oči, da ne vidiš niti za korak naprej." "Florijan, ti si krivičen. Saj veš, kaj govore ljudje, da smo si prisvojili mi po krivici Bergerjevo posestvo." "Smešnof Ljudem so leni in zapravljivi sosedje seveda najljubši, ker se dajo skubsti kdor pa si pomaga, ta jim je goljuf." 0 "Vidiš, Florijan, če vzame baron Irmo, se zavežejo vsi jeziki, in krivica, če se je storila, bo popravljena." "Draga moja, ti govoriš, kakor umeješ. Jaz nimam toliko denarja, da bi ga baron in Irma ne pognala. Izbij si torej iz glave to nespametno misel! Irma je, hvala Bogu, modrejša videti od svoje matere. Bojanca naj se drži in pametna naj bo. Stpjanovim | bo novi graščak tudi všeč." "Anico je baje rad gledal prejšnja leta." "Zatorej pozor! Ona naj ne uganja norosti; ti pa se odpovej hrepenenju po baronstvu da ne izbebiš Irme." , Gospod Majer je šel nad barona. Na trkanje se je oglasil najprej z renčanjem baronov pes, ki se je bil vzdignil, a zopet legel k peči, ko je spoznal gospodarja. Baron in Edvard sta slonela vsak na enem koncu divana in puši-la. Redko je kateri izprego-voril, ne cele misli, ampak posamezne besede, ki so zadostovale duhoviti - zabavi o konjih, psih in dekletih. "Papa, tarok?" je pozdravil Edvard in odpiral mizni-co s kvartarni. "Spat pojdi!" je odzdravil gospod Majer. "Takoj," je dejal oni, ne da bi se premaknit; pokazal je s prstom napol popušeno smot-kof "Zunaj puši! Jaz moram govoriti z gospodom baronom." 'Z menoj?" se je oziral počasi baron. ' "Pardon", je dejal Edvard in ju ostavil sama. Majer je počakal, da se niso več slišali Edvardovi koraki; potem se je postavil pred barona, vtek-nil roke v žep in menil, da se gospodu dobro godi. Dalje prihodnjič. Nočni stražnik, ki ima dobra priporočila, dobi delo. Vprašajte pri The May Co. Naznanilo. Opominjam člane društva Z. M. B. da se gotovo vsak udeleži redne mesečne seje, ki se vrši 21. julija ob 2. uri popoldne. Vabljeni so tudi vsi tisti, ki mislijo, da so izobčeni iz društva, ker na redu i-mamo precej važnih društvenih zadev, katere je treba na tej seji rešiti*. Bratski pozdrav, < Andy Sadar, tajnik. Nabrala Julija Sekolič. Po $1.00 so darovali sledeči: Jovo Sučinovič, M. Pirca, S. Pavkovič, R. Kepič, G. Ko-vačevič; po 50c.: Mike Tus-hec, S. J. LUčič, Stanley Si-mich, Sretan A. KociČ, S. Meškovič, S. Sučuven, M. Ri-bich, Ostaja Latinovich, Pe-tar Donojevich, Petar Svaki-dan; po 25c.: J. Lukas, P. Herakovič. Skupaj $10.50. Gertrude Kolar nabrala nabrala $5.25. Na seji dne 27. maja so darovale sledeče članice: Po $2.00 Mandica Ata-lič; po $1.00 Luba Sambol, Josipina Grdina, Josipina Zorman, Ana Schneller; 55c. Mary Widervol, po 50c.: Helena Perdan, Dorothy Bra-jer 10c. Mary Bogataj. Skupaj $7.65. Skupno koncem maja nabranega $218.20. Avtomobil je naprodaj, za gotov denar ali se pa zamenja za lot. Vprašajte na 444 E. 158th St. Collin wood. (86). 50 carpenterjev dobi takoj vladno delo. Dobre plače in stalfio delo. Prosta vožnja do mesta. Vprašajte pri United Employment Agency, 313 Superior ave, N. 1 * "■ j Delavci pri zgradbah dobijo delo, $3.85 za 10 ur, 10 procentov bonusa tekom dežja ali če manjka materijala. Hra na $6.00 na teden. Vprašajte takoj pri Ohio Branch, Council of National Defense 109 City Hall. (86). Delavci dobijo delo za splošna dela. Dobre plače in stalno delo. Sherwn-Williams Co 609 Canal Rd. (86). Razlika. Kajzer vežba svoje vojake v trdih korakih, da se avtomatično borijo. Mi pa izdelujemo "vežbe", ki so boljše od "izvežbanih" Hunov. Pridite delat k nam in naučite se strojnega posla, ki je velikega pomena, da zmagamo v tej vojni. Brez ozira kakšno delo ste opravljali, mi smo pripravljeni vas izučiti, in vas pripraviti, da zmagate vi in vaša dežela. The Cleveland Trust Drill Co. 1262 E. 49th St. (86). Dve jako lepi sobi se oddajo v najem v prvem nadstropju. Dobra postrežba. Vprašajte na 1453 E. 53rd St. (89). Strojniški pomočniki dobijo delo. Cleveland Steel Castings Co. 69th St. and Hubbard ave. (86). Dr. S. Hollander, zobozdravnik :: 1355 E. 55th St. vog.St.aair :; Vstop na 55. cesti nad lekarno Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. ;; Zaprto ob sredah pop. " tudi v nedeljo zjutraj. Govorimo slovensko Soba se odda v najem za 1 a- li 2 fanta. Gorkota pozimi, kopališče na razpolago. Po-zve se na 1091 Addison Rd. __(85). Grocerija in stationary store v sredini slovenske naselbine je naprodaj. Dobro idoča trgovina. Proda se poceni. Vprašajte na 1115 Norwood Rd. (85). Priporočilo. Spodaj podpisani se uljud-no priporočam vsem Slovencem za podpiranje moje nove obrti, mesnice, katero sem odprl na 1217 Norwood Rd. Garantiram občinstvu, da bo vselej postreženo z najbolj svežim mesom pp zmernih cenah. Točna in prijazna postrežba. Za obilno podporo moje nove obrti se toplo priporočam. Frank Pavlič, slovenska mesnica, 1217 Norwod Rd. (85) Pozor! Takoj dobi delo pet voznikov (teamsters) . Jako dobra plača. Oglasite -se takoj pri Builders Supply & Fuel Co. 13205 Shaw ave. Tei. Eddy 500, Crest 40. ' (85). Oglejte si to vrednost predno kupite. Deset lotov, hiša z 2 velikimi sobami, cena $1900, plačate $800, ostanek na lahka odplačila. Lepa stara hiša, 4 sobe, en lot 50x100, cena samo $1700. Plačate $500 takoj, ostanek na lahka odplačila. Druga velika vrednost je hiša 4 sobe, lot 80x140, cena $1900. Samo $800 takoj, drugo na lahka odplačila. Hiša 6 sob, s 5 loti, cena $3200. Takoj $1000, drugo na odplačila. Corner lot, blizu cestne železnice, samo $450. Lot 50x 100 za $375. Lahka odplačila. Hiša za dve družini $2500, plačate takoj $500, drugo na lahka odplačila. Hiše za dve družini tudi po višjih cenah. Mi imamo tudi druga posestva, 5 akrov zemlje v Eu-clidu in 8 akrov blizu Euclid ave. Jako poceni. Vsa pojasnila dobite pri Geo. Travnikar, 191.12 Shawnee ave. Nottingham, stop 125, ali pri M. A. Kalozi, Nottingham stop 125. Znano je vsakomur, da je g. Travnikar vedno pošteno trgoval in vam jamči tudi sedaj, da bodete ' zadovoljni z vsako kupčijo. Se priporočamo. G. Travnikar in A. M. Kalo zi. (X 79). J« prva potrab«, od k »Ur« j« odvUoo dobro adrarj«. D« vsdrftojoU apotit in da poživit« »•• prabavljani aparat, d« pravilno i.vriujt .»oja dalo. U morali ob priliki jamati ana dozo dobro gnanega lelodčnego idravila, kateraia im« je SEVEROV ŽELODČNI GRENCEC (Sovara'a Stomach Blttar*} Poznan jo poeali Amariki kol dobro ia-lodfcno adravilo in dajal«« apatita. Po-maga »praviti U talaia nečist« »novi. odpravi saprtja in noprobavnoat. Pri hipa i mrzlici jo poaobna vradnoati, kajti po-manjia napado. olajia bolalitta in pomiri hr«o. Cena 7Sc in $ 1.50. Po lekarnah W. F. SEVERA CO. CCD AR RAPIDS, 1A. od špecijališta možem nam, Iki se bolni na kaiki nični ibolezni. Jaz sem zdi nik 32 let, in moje skušnje i privedle do zdravty me POROČNE fine svilene obleke., vence, tančice in vs nedetfjaJb od 9 do 12 ure. Dr. Cowdrick ( 2209 Ontario St. efi blok od marketa. il 1 Išče se Slovenec za mesarskega pomočnika. Dobra plača. Vpraša naj na 1217 Norwood Rd. (84). ČE POTREBUJETE kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da dobite boljše 'blago po nižji ceni kakor drugje pri Beno B. Leustig, 6424 St.Clair ave. , (X39) Naprodaj ■ sta dva para mladih konj, r vso opravo vrelci'. Odda se tudi stalno dlelo za Oba para. Zanesljivemu človelku se proda tudi na male obroke. Izvrstna^ prilika za Slovenca. Vprašajte pri M. Jalovec, 1011 E. 64th St Tel. Prine.2723. W. X65. 6127 St Clair Ave. Knausoro poslopje nad Grdi-novo trgovii.o. Najboljie zobo zdravniško delo po nizkih cenah. Uradne uro: od 8:30 ajutraj do 8:30 svečer. Glavobol. Teško mine dan, da ne bi kdo trpel v družini od glavobola. Torej bodete z veseljem čitali sledečo izjavo, katero nam je poslal Mr. Jos, Nec- \ kart, White Pine, Minn., dne 24. septembra 1917: "Izra^ žam vam svojo zahvalo za slane Severove vaterje^«.l glavobol in nevralgijo. So izvrstna pomoč pri glavobolu. Jaz sem vzel samo $nega bolečina je izginila v trenul ku." — Severovi vaferji glavobol in nevralgijo se prodajajo po lekarnah vsepovsod. Cena 25 centov za boxo 24 vaferjev. W. S. Severa Cedar Rapids, Ia. Pozor Slovenci! Spioidaj podpisani se pripoi cam IŠlovtencem za svojo jaško obrrt. Izdelujem vsi vrstne moške obleke in su po meri, garantirano da pris ji. Cene zmerne, blago ve< najbolje. Mnogdlettna sik uši v "krojaški obrti vam garant ra za najiboljšle delo. ANTON BRANISSL, 8001 St CUur ave. Tel. Princeton 1865 R. Rosedale 2885 J. (£0.155) Pozor! (Jčim igrati na kranj nemške in gramatik hi nike. Nadalje se pripoi cenjenim društvom in vencem za igranje na licah. Josip Ri -