Kar je bilo včeraj sprejemljivo, jutri ne bo več NOVA POSLOVNA FILOZOFIJA Časi, ko smo ocenjevali uspešnost nekega podjetja v tonah, komadih in metrih, izgleda počasi, a zagotovo tonejo v pozabo. Na dan prihajajo časi, ko se bo uspešnost podjetja ocenjevala v realizaciji na zaposlenega, bruto dodani vrednosti, skratka na dan prihajajo kriteriji, ki so v tesni navezi z denarjem. Ta poslovna filozofija že nekaj časa prodira v zavest vodilnega teama v Steklarni in vse aktivnosti zadnjega časa so podrejene temu cilju. Seveda se vzporedno trudimo tudi za čimvečjo produktivnost, to je proizvodnjo v kg na zaposlenega, pa vendar izjemno natančno vsakodnevno beležimo realizacijo v DEM po proizvodni liniji, preši, IS-stroju in brigadi. Proizvodni program, ki se v zadnjem času pospešeno uveljavlja, je IZ VSEBINE Poslovni utrip Dom starejših občanov Upokojitve Lastninjenje Intervju - Franci Zajc Zadnja sindikalna dogajanja Horoskop Zanimalo vas bo Križanka rezultat nove strategije v Steklarni. Težimo k tehnološko zahtevnem proizvodnem programu z mnogo vloženega znanja in truda. Naše podjetje z ozirom na prostorske pogoje ne more preživeti s poceni produkti. Tudi cen starega asortimana ne moremo poviševati, ker nam trg tega ne dovoljuje. Zato iščemo svoj prostor za preživetje in razvoj v novih izdelkih, ki jih ne izdeluje vsak ali pa celo nihče drug, in temu primerno višje so tudi cene. Tej novi poslovni filozofiji bo v bodoče podvrženo prav vse, kajti za uspešno prodajo tovrstnih izdelkov moramo do temeljev predrugačiti tudi sebe. Vse kar je bilo morda do včeraj še sprejemljivo, jutri ne bo moglo biti več. Kvaliteta našega dela se bo morala trajno povečevati, pa ne samo zaradi zmanjševanja stroškov, temveč predvsem zaradi dejstva, da je za uspeh in dosego teh ciljev potreben perfekcionizem vseh služb, obratov in sektorjev, ki danes funkcionirajo v Steklarni. V tem času je v zaključni fazi zagon našega lastnega informacijskega sistema, ki bo omogočal vrhunsko obdelavo podatkov brez Zasavskega računskega centra, obenem pa že načrtujemo in pripravljamo vse potrebno, da informatiziramo tudi proizvodnjo. Vzporedno s tem smo začeli z vsemi potrebnimi aktivnostmi za pridobitev certifikata ISO 9001. Pa ne zavoljo certifikata samega, temveč zaradi zmanjševanja stroškov predvsem pa zaradi reda v podjetju. Današnji način dela še omogoča in dovoljuje takšno stanje v podjetju, v bodoče pa nas bodo novi principi in pogoji dela prisilili h mnogo večjemu redu in disciplini. Upam in trdim, da jih bomo vsi sprejeli in spoštovali, kajti to bo pogoj za zasedbo delovnih mest. Steklarna že danes izvaža 85 % proizvodnje na najzahtevnejše trge in procent izvoza se bo s povečevanjem proizvodnje še povečal. Izvoz v tem obsegu žal ni bolestna ambicija vodilnega teama podjetja, temveč preživetvena nuja. Zato moramo biti v primerjavi z zahod- noevropskimi konkurenti ne samo primerljivi, temveč boljši. Takšna poslovna politika nas že danes dela prepoznavne v slovenskem ekonomskem prostoru, v perspektivi pa nas bo prav gotovo povzdignila visoko nad slovensko povprečje. Seveda ti cilji niso dosegljivi preko noči, trendi in dinamika spreminjanja kvalitete dela nas vseh pa nam bo približal te cilje mnogo hitreje, kot sem si še pred nekaj leti upal misliti. Zavedam se, da bo zaradi nenehnih pritiskov za kvalitetnejše delo nas vseh občasno prihajalo do slabe volje, predvsem pri vodstvenih in vodilnih v podjetju, vendar sem prepričan, da bodo doseženi rezultati, ki jih bomo sproti ugotavljali, zadostno zadovoljstvo, da ne bomo obupali in omagali sredi prehojene poti. Direktor Stojan Binder POSLOVNI UTRIP Krepko smo že zakoračili v leto 1996 in prav je, da naredimo kratko inventuro stanja naše prodajne politike ob koncu leta 1995. To je pomembno iz večih vidikov, predvsem pa zaradi tega, da ugotovimo, s kakšno popotnico stopamo v tekoče poslovno leto, na katere probleme moramo računati in katere korake moramo ubrati, da bi bila prodaja naših izdelkov čimbolj uspešna. V letu 1995 smo poslovali z velikim številom kupcev, ki jih sicer ne bi našteval, pomembno pa je, da je več kot 125 kupcev doseglo promet, ki presega 50.000 DEM. Prav tako pa je več kot 10 kupcev doseglo promet, ki presega 1.000.000 DEM. Kar zadeva tržišča, je po pomembnosti krepko v ospredju Nemčija, sledijo pa ji Italija, Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Švedska, Grčija in druge, tako da je skupno število držav, v katere smo izvažali, preseglo število 30. Nedvomno je kupec kot subjekt glavni cilj, h kateremu so bile in bodo usmerjene vse naše aktivnosti, in igra v vsaki presoji najpomembnejšo vlogo. Ne smemo pa zanemariti dveh sklopov problemov, ki so v neposredni korelaciji z obnašanjem ciljnih skupin kupcev. Prvi je popolnoma neodvisen od nas samih in zadeva poslovno klimo na tržiščih, ki so za nas interesantna. Tako so danes udarne teme predvsem hlajenje konjukture v Nemčiji, politična kriza v Italiji in nestabilnost lire, gospodarska stabilizacija razmer na Hrvaškem in potencialne možnosti na drugih tržiščih bivše Jugoslavije, nastajajoči tranzicijski problemi držav na prehodu in nenazadnje največkrat opevana tema makro in mikroeko-nomskih pogojev poslovanja izvoznikov v Sloveniji. Drugi sklop pa zadeva našo konkurenčno sposobnost in je odvisen od večih dejavnikov, med drugimi tudi od naše tehnologije in sposobnosti trženja izdelkov. Gre za preprosto dejstvo, da je za uspeh vedno potrebna neka komparativna prednost pred konkurenti, pa naj si bo to tehnologija, design, kvaliteta, strokovni kadri, fleksibilnost, dobavni rok, asortiman, itd. ..., in v skrajnem primeru nekaterih srečnežev tudi monopol na trgu. Oba sklopa vprašanj sta izjemno pomembna pri načrtovanju naše prodajne politike tudi v naprej. Operativno je na področju prodaje stanje zadovoljivo, čeprav je čutiti določene težave izpada naročil, predvsem pri skupinah enostavnih artiklov razsveljavnega programa, ki so pod izjemnim pritiskom cenene konkurence iz vzhoda. Pred nami je tudi remont G-peči kot osrednji dogodek in največja investicija leta 1996, ki bo kljub temu, da je planirana ter da smo okrepili zaloge na namiznem programu, imela določene posledice na prodajo. Prihaja pa tudi čas sejmov, s tem da so za nas pomembnejši naslednji: 9.-12. Feb.- 1996 Macef Prima-vera-MILANO 24.-28. Feb. 1966 Ambiente Internationale-Frankfurt 16.-20. Apr. 1996 ZAGREB 22.-27. Apr. 1996 HANOVER Neposredni razgovori s kupci in analiza utripa na posameznih sejmih pa so najboljši pokazatelji prihodnjega razvoja dogodkov na tržišču in posledično naših možnosti prodaje. Mirt Aleksander Protagonisti našega uspeha FRANCI ZAJC »Franci Zajc sodi v krog tistih vrhunskih strokovnjakov, katerih rezultate dela ni možno izmeriti, skratka prešteti, so pa ključnega pomena za doseganje s planom zastavljenih ciljev. Izjemna prizadevnost in talent na svojem strokovnem področju sta vas znatno dvignila od povprečja v svoji stroki in sredini. Izvirne tehnične rešitve so pri vašem delu običajna praksa, ki je dopolnjena z vam lastno marljivostjo in odgovornostjo.« S temi besedami je bilo pospremljeno priznanje, ki ga je direktor podjetja Stojan Binder na Prazniku stekla in svetlobe izročil Franciju Zajcu v zahvalo za dobro delo v preteklosti in vzpodbudo za še boljše v jutrišnjem dnevu. V Steklarno Hrastnik vas je pot zanesla pred več kot 10. leti. Kaj vas je vodilo pri izbiri prve zaposlitve? Zaposlil sem se še nekoliko pred koncem študija na I. stopnji Elektrotehnične fakultete. Glavni razlog je bil, da sem potreboval denar. Z vlogo sem poskusil v nekaj firmah in dobil kar nekaj pozitivnih odgovorov. Mislim, da me je pri končni odločitvi pritegnil prav prvi razgovor za zaposlitev, ki ga je poleg kadrovika vodil današnji direktor. Nakazal mi je področje mojega bodočega dela. Takrat je bilo v povojih vodenje steklarskih peči s sistemom PM 500. Vodenje procesov in regulacij sta temi, ki sta mi pisa- ni na kožo. Poleg tega je bila Steklarna tudi lokacijsko najbližja. Na katerem delovnem mestu ste pričeli svojo poklicno pot? Najprej je bilo seveda potrebno opraviti pripravništvo, ki sem ga opravljal na delovnem mestu elektronika. V prvih letih moje zaposlitve se je v Steklarni začela nabavljati nova oprema z računalniškim vodenjem. V teh letih se je gradila zmesarna, ki je računalniško vodena. Projekti so bili v glavnem že narejeni, na sam sistem izvedbe in programa pa sem imel že kar precejšen vpliv. Instalirali so se tudi računalniško vodeni IS stroji in pa kompleten si- Vodenje procesov in regulacij sta temi, ki sta mi pisani na kožo. stem vodenja steklarskih peči. Ta sistem smo pričeli vpeljevati v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan. Čez nekaj časa pa smo dobili ugodnejše pogoje pri firmi Honeywell, s katero sodelujemo še danes. To so bila področja, kjer je bilo potrebno tujo tehnologijo dokomple-tirati z lastnim znanjem in tu sem pravzaprav zares zastavil svojo poklicno pot. Kako pa se je ta razvijala v naslednjih letih? Bil sem vodja različnih oddelkov, v glavnem s področja elektrike oziroma elektronike: elektro obrata, vzdrževanja, oddelka za meritve in regulacije, od lanskega leta pa sem na delovnem mestu vodje vzdrževanja in investicij. Šolske institucije dajejo določena znanja, praksa pa navadno terja še mnogo drugih. S pomočjo koga ste si jih nabirali vi? Če se v teoriji določeno pravilo izide, je tudi v praksi možno, da zadeva deluje, kot jte predvideno v izračunih. V nasprotnem primeru se z njo sploh ne splača ukvarjati. Vedno sem bil tudi zelo radoveden, pogovarjal sem se z ljudmi, ki so imeli veliko praktičnih izkušenj. To sta bila Jože Pavlič, Tine Kreže in še mnogi drugi. Iz njihovih pripovedovanj, s kakšnimi problemi so se srečevali v preteklosti, sem vlekel nitke, da sam napak, ki so jih drugi že naredili, ne bi ponavljal. Še danes se veliko pogovarjam tudi z delavci in tudi skupaj z njihovimi sugestijami smo odpravili že marsikatero napako. Problemi navadno niso načelne - tehnične narave, ampak nam greni izvedbo kakšen droben detajl. Tu pa je sodelovanje Skupaj s sugestijami delavcev smo odpravili že marši katero napako. delavcev, ki na teh področjih delajoče kako dobrodošlo. Kateri so po vašem mnenju tisti projekti, za katere si štejete v ponos, da ste pri njih sodelovali? To je enostavno moje delo, za katerega me podjetje plačuje. Zato mislim, da je tu kakšen poseben ponos odveč. Naštejem pa lahko kar nekaj projektov, v katere sem vložil veliko svojega truda in znanja. Eden od njih je naprava za tempiranje steklarskih peči. V določeni meri je sicer kopirana od nemške firme, veliko pa je tudi originalnih naših rešitev. Posebej mi je pri srcu morda zato, ker ne gre le za moje področje - elektriko, ampak gre za rešitev s področja plinskih naprav. Včasih pa gre tudi za drobne stvari, ki pa so v praksi zelo pomembne. Ena izmed njih je vlagalec izdelkov v hladilno peč v PC pogrnjena miza, ki je bil finančno cenen, efekti pa so zelo veliki. Pri vodenju steklarskih peči je takšnih stvari še zelo veliko, na primer kontrolna razmerja zrak-plin, krmiljenje odpiranja zraka in plina. Celo strokovnjaki iz Honeywella so bili presenečeni, da je to možno narediti na njihovem sistemu. Vsi projekti, ki sem jih vodil doslej, v praksi oziroma naši proizvodnji tudi delujejo. Polovičarskega dela ne maram. Zato pred njihovo izvedbo stvari do podrobnosti kar najbolje pripravim, se pogovorim z vsemi, za katere mislim, da bi lahko dali še kakšen prispevek k boljši izvedbi in upoštevam vse dileme, ki ne govorijo v prid optimalnim rešitvam. Stvari morajo dozoreti, za to pa je potreben čas. Morda kdo zaradi tega sodi, da sem prepočasen pri vpeljavi določenih rešitev, vendar mislim, da se premišljenost tukaj vedno obrestuje. Polovičarskega dela ne maram. Kaj mislite, da mora vodstvo firme storiti za še boljše delo v prihodnje, kaj boste za to storili vi in kaj pričakujete od drugih? Prva stvar, ki jo mora dati vodstvo, je jasen cilj, da vemo, kaj želimo doseči in kako. Moja naloga pa je, da najdem optimalne poti realizacije teh ciljev. Za svoje poglavitne bodoče naloge v širšem smislu štejem varčevanje z energijo, izboljšanje splošne logistike in informatike vzdrževanja. Zaenkrat žal zaradi splošne situacije težko rečem, da sem vodja vzdrževanja, ampak se mnogokrat počutim kot vodja gasilske ekipe, ki mora dušiti že nastale probleme. Preventivnega vzdrževanja, razen Svetovnim trendom jev vsakem primeru potrebno slediti. pri kompresorskih napravah, skoraj ne poznamo. Mislim, da bi bili v globalu stroški bistveno manjši, zastoji pa krajši, če bi temu namenili več pozornosti. Pri tem pa naletimo na dva problema. Kompletna ekipa delavcev je zaposlena s kurativnim vzdrževanjem, za kaj več ni nikoli časa in pa preslaba finančna situacija podjetja, da bi bil ta premik narejen. Vesel pa sem, da je remont na G kadni peči, kar se tiče spremljajoče opreme, zastavljen bistveno bolj obsežno, kot smo se tega lotevali doslej, zajema celotno plinsko opremo peči in feedrov. ... Kateri so projekti, ki so vas v tem obdobju največ zaposlovali? V lanskem letu je bilo ogromno energije vložene pri vpeljavi novega sistema ogrevanja v podjetju. V januarju letos smo uvedli sistem kompenzacije jalove energije na transformatorski postaji TP 7. Njegov finančni učinek je približno 430.000 SIT mesečno. Trenutno se veliko ukvarjam z racionalno porabo vode. V letošnjem letu računam, da se bo z določenimi ukrepi zmanjšala poraba vode za 50 %, kar pomeni 10. - 15.000 DEM prihranka mesečno. Pri izvedbi me skrbi predvsem osveščenost zaposlenih. Na vsaki odprti pipi, ki hladi pijačo steče mesečno za 100.000 SIT vode. Da bo stekla le določena količina vode predvidevam mehanski ali elektronski nadzor pri vsaki pipi, za hlajenje pijače pa nabavo hladilnikov. Tako bo pri minimalnem vložku dosežen velik prihranek in problem rešen na bolj kvaliteten in kulturen način. Remont na G in H kadni peči pa sta seveda največja zalogaja, ki pa sta preobsežna, da bi ju opisal z nekaj besedami. Na področju, kjer delate, so spremembe zelo nagle. Kako jim sledite? Od leta 1985, ko sem pričel delati, pa do danes, je bilo na področju elektronike in njene uporabe v praksi toliko sprememb, da skoraj ni več moč vleči vzporednic. Včasih se ob tolikih novostih človek kar zgrozi. Najbrž imam srečo, da sem jim primoran slediti že zaradi študija na II. stopnji, tako da sem v stalnem stiku s fakulteto. Prav tako pa bolj podrobno naštudiram tudi tiste zadeve, za katere mislim, da mi bodo koristile pri delu. Svetovnim trendom je v vsakem primeru potrebno slediti, čeprav naša glavna elektronska oprema še ni iztrošena do te mere, da bi jo bilo potrebno zamenjevati. Vedno pa se pojavi kakšna nova potreba. V letošnjem letu nameravamo npr. vpeljati novo telefonsko centralo. To je področje, s katerim se še nikoli nisem ukvarjal. Verjetno se bomo odločili za ISDN cen- tralo, ki bo omogočala prenos govora, slike, računalniških podatkov. ... Kako ocenjuješ svoje odnose s sodelavci, tako nadrejenimi kot podrejenimi in kako usklajuješ te interese? Glede na svoje delovno mesto sem nekje na sredi med interesi nadrejenih in podrejenih. Mislim, da je sodelovanje na obeh relacijah dobro. Ogromno je tudi sodelovanja z zunanjimi institucijami - podizvajalka dela, dobavitelji, tako iz Slovenije kot iz tujine. S tujimi partnerji je sodelovanje praviloma boljše, predvsem ker razpolagajo z boljšo tehnologijo. Na katerem delovnem mestu ste se najbolje počutili in kako ste zadovoljni s trenutno razporeditvijo? Najbolje sem se počutil kot vodja oddelka za meritve in regulacije. Glede na mojo starost in želje, ki bi jih želel uresničiti, mislim, da bi strokovnost še morala predvladova-ti. Bojim se, da bom s preokupacijo z drugimi področji na strokovnosti izgubil. Mislim, da je v tovarni na tem področju potrebno še mnogo stvari izboljšati. Če bomo v podjetje poleg dosedanjega elektronika, s katerim ne moremo pokrivati vseh področij, uspeli pritegniti še kakšnega, ki bi lahko dajal samo navodila, bi bilo tudi zadovoljeno našim potrebam. Mislim pa, da se moram na delovnem mestu vodje vzdrževanja in investicij, ki sem ga prevzel v lanskem letu, še izkazati. Ali obstaja v sklopu vašega dela področje, ki se ga lotevate z odporom? Kot kaže sem bolj tehničen tip človeka, zato imam včasih težave s papirnato vojsko in pismenim prikazovanjem zadev. Meni osebno nekaj številk več pove, kot nekaj strani »filozofiranja«. Rad operiram s konkretnimi podatki, še najraje pa imam grafične prikaze. Kako uskladite čas - študij, odgovorno delovno mesto, družina? Res je, da sem razpet med te tri stvari. Zato pa se lahko pohvalim, da mi ni nikdar dolgčas. Dneve, ki so nekako prekratki, podaljšam na račun spanja. Pri študiju vsako leto planiram pet novih izpitov v indeksu in ta plan zaenkrat izpolnjujem. Res je, da je delovno mesto, ki ga opravljam sedaj, bolj odgovorno in zahtevno. Večkrat terja tudi popoldansko delo in tudi nočne intervencije. So pa tudi stvari, ki se jih da rešiti že s telefonskim posredovanjem. Marsikdaj je za določena dela potreben mir, ki ga v službi navadno ni, tako da mi kar ustreza, da jih naredim doma. Sicer pa moje delo navadno ni zaključeno, ko zaprem za sabo tovarniška vrata. Probleme, s katerimi se ubadam pri delu, odnesem s seboj in jih rešujem tudi doma. Določen čas pa se je seveda potrebno posvetiti tudi družini. V prostem času se rad smučam in igram tenis, čeprav je tega časa iz leta v leto manj. Franci Zajc je človek, ki mu je delo eno od osnovnih vodil v življenju in zato zna izkoristiti sleherni dan. V želji za napredkom je s svojimi idejami razrešil že marsikateri »nerešljiv« problem. Izumitelj Edison, ki se mu imamo zahvaliti tudi za to, da nam v stanovanjih svetijo žarnice, je nekoč zapisal: »Nemir je nezadovoljstvo človeka, a nezadovoljstvo je prvi korak k napredku. Pokažite mi povsem zadovoljnega človeka in pokazal vam bom neuspeh.« V skupno zadovoljstvo bo, če Franci v smislu gornjega reka tudi v prihodnje ne bo povsem zadovoljen. Podjetje pa se bo moralo potruditi, da bo mera ravno prava. Marinka Anžlovar ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj bi se vam rad prav lepo zahvalil, drage sodelavke in sodelavci za prelepa darila, ki ste mi jih podarili. Še posebej se zahvaljujem ge. Brini in ge. Rozi za uspešno operacijo, hvala tudi g. Liparju za spominčke in ge. Blajevi za humanost, prav tako Ediju, Kadiju in ostalim, ki so zaposleni v materialnem skladišču. Celotnemu kolektivu pa želim veliko uspeha in napredovanja v novem letu 1996. Da bi vam ostal dolgo v spominu. »Štemplar« Maks - Milan Roter DOM STAREJŠIH OBČANOV V HRASTNIKU je 16. februarja praznoval svoj 1. rojstni dan, odkar je v zavetje sprejel prve stanovalce in pričel uresničevati svoje poslanstvo. bilo primera, da zdravnik ob našem klicu ne bi prišel v dom. Zdravstveni dom zagotavlja 2 x tedensko ambulantno zdravljenje za naše stanovalce (ob torkih in četrtkih). Del storitev se opravi v ambulanti, za nepokretne ali težko pokretne stanovalce pa pridejo tudi v dom. Dom starejših občanov je polno zaživel v februarju 1995. G. Kopušar, kot direktor doma nam opišite vaše začetke in težave, s katerimi ste se srečali? Na naše prvo obvestilo o možnosti sprejema v Dom za starejše občane smo prejeli velik odziv pri ljudeh. Prioriteto pri sprejemanju smo seveda namenili Hrastničanom. Naša ponudba o prostih zmogljivostih je bila poslana tudi v Dom v Trbovljah in na Izlakah, kajti tam so ljudje izrazili željo, da bi radi prišli v domači kraj. Prijav je bilo izredno veliko, za novo nastale kapacitete se je razvedelo tudi v drugih krajih Slovenije in tako smo prejeli številne prošnje. Proti koncu leta 1994 smo bili na delovna mesta postavljeni: socialna delavka, glavna sestra in direktor. Potekale so intenzivne priprave na prve sprejeme, čeprav smo ob dejanskih sprejemih ugotovili, da se marsikdo, ki se je prijavil za bivanje v domu in tu tudi dobil svoj prostor, iz različnih vzrokov ni odločil za bivanje v domu. Tako smo bili postavljeni pred dejstvo, da zaradi velikega izpada zmogljivosti niso bile zasedene. Postavilo se je vprašanje, ali naj čakamo na nove prosilce iz občine Hrastnik ali naj vrata odpremo tudi za širšo Slovenijo - ta odločitev je v končni fazi tudi prevladala. rijo, da ne smemo nikomur odkloniti gostoljubja, ker je za prostor zaprosil Hrastničan. Problem smo izpostavili tudi na decembrski seji občinskega sveta in z njihove strani dobili podporo. V pogodbi Zavod in vsak posameznik opredelita vrsto nege. Vsakodnevno se evidentirajo storitve s področja zdravstva, in sicer po imenu in priimku koristnika, na koncu meseca to sumiramo in v obliki fak- Pri nas nismo bili nikoli pristaši trenutnih rešitev (npr. dodatne postelje poleg obstoječih), saj takšni ukrepi lahko bistveno vplivajo na kvaliteto življenja v domu ter na drugi strani otežijo delo našemu osebju. Formalno je ustanovitelj doma država, ki je z ustanovitvijo doma hotela pokriti določene potrebe na področju socialne varnosti državljanov in je torej dom ustanova za državljane in državljanke R Slovenije. ture pošljemo na Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki fakturo plača. Socialno varstvene storitve so storitve v bivalnem delu, in sicer od prehrane, spanja, pranja posteljnine, čiščenja prostorov in podobne usluge, ki jih vršimo za koristnike doma za starejše občane. Prav tesna povezanost z zdravstvenim domom daje stanovalcem doma občutek varnosti, saj vedo, da zdravnik pride dvakrat tedensko na obisk, pa tudi če ga potrebujejo izven tega obiska, se na naš klic odzove. Ste stike navezali tudi z bolnico Trbovlje? Kadar je kdo potreben bolnišnične oskrbe, se ga na podlagi napotnice zdravnika iz Zdravstvenega doma Hrastnik napoti v bolnico Trbovlje. Odnos bolnice Trbovlje do naših oskrbovancev je zgodba zase, katero v tem trenutku ne bi komentiral. Skratka, zdravniki v bolnici se v skladu s svojo poslovno politiko odločijo, ali bodo pacienta obdržali ali ga še isti dan pošljejo nazaj v dom. V tem primeru skuša naše strokovno osebje po svojih močeh poskrbeti za bolnika. Kako se vključujete v širše družbeno dogajanje? Najprej bi izpostavil odnos občine Hrastnik oziroma gospoda župana osebno do Doma za starejše občane, ki je pohvale vreden, saj župan budno spremlja dogajanja v našem domu. Prišel je na razgovore z našimi stanovalci in to nam vsem veliko pomeni. Sodelujemo tudi z Društvom upokojencev, s katerim smo organizirali družabno srečanje s kulturnim programom, z OŠ heroja Rajka Financiranje doma je iz dveh naslovov: plačevanje oskrbnine za osnovne stvari, katere imajo koristniki doma, ter prihodek s strani zavoda za zdravstveno zavarovanje. Kakšno politiko vodenja doma ste si zastavili v začetku? Kapacitete v domu so bile kmalu polno izkoriščene, kar je bilo vzrok, da smo se včasih znašli v neprijetnem položaju, ker smo morali odkloniti številne prošnje, pri tem pa smo naleteli na različne reakcije pri ljudeh. Slišali smo tudi mnogo kritik, češ Hrastničani ne dobijo prostora v »svojem« domu, ljudje iz drugih krajev pa so v njem našli svoj novi dom. Mnogi pa se niso zavedali dejstva, da so ti ljudje iz širše okolice pri nas že od samega začetka in jih ne moremo enostavno postaviti pred vrata, ker je za prostor v domu zaprosil Hrastničan. V naši hiši smo vedno zagovarjali teo- Glede na to, daje vaš dom socialno varstveni zavod, me zanima vaša povezava z Zavodom za zdravstveno zavarovanje R Slovenije? Zaradi potreb stanovalcev izvajamo določene zdravstvene storitve in smo v tem delu vezani na pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje R Slovenije, ki nam priznava določeno število kapacitet za zdravstveno nego ter določeno strukturo zdravstvenih neg. Pri nas namreč ločimo različne nege: nega 1 - najmanj zahtevna, nega 2 - nekaj vmesnega, nega 3 - najbolj zahtevna, saj so koristniki te nege v večini vezani na posteljo in je zanje potrebno opravljati posebne zdravstvene usluge. Kakšni so vaši neposredni odnosi z Zdravstvenim domom v Hrastniku? Izvajalec vseh zdravstvenih storitev v našem domu je prav Zdravstveni dom v Hrastniku. Z velikim zadovoljstvom lahko rečem, da smo vzpostavili izjemno korektne odnose in osebje zdravstvenega doma jemlje dom starejših občanov s polno odgovornostjo. Zaenkrat še ni Hrastnik (enota Hrastnik in Dol), OŠ Vitka Pavliča, pri nas so gostovali otroci iz WZ Hrastnik. Vsekakor pa se vključujemo tudi v širše družbeno življenje, saj sodelujemo z raznimi kulturnimi društvi, pevskimi zbori, godbami na pihala, Glasbeno šolo Hrastnik ... Kontakte vzpostavljamo tudi izven občinskih meja z raznimi društvi, katera smo že povabili v naš dom, sodelujemo s centrom za socialno delo. Dobro sodelovanje imamo tudi z Rdečim križem, s katerim smo vpeljali stalno obliko sodelovanja, to je praznovanje rojstnih dni. Vsak mesec se Rdeči križ vključi v praznovanje, saj se poleg čestitke s strani vodstva doma ter rožice, RK pridruži s čestitko. To praznovanje je tako utečeno, da bi ga prebivalci doma prav gotovo pogrešali, če ga ne bi bilo več. življenjem v tem prvem letu. Organizirali smo čajanke s stanovalci. Na teh čajankah so stanovalci komentirali dogajanja v domu, dali predloge in ocene za bodoče delo. V petek smo organizirali tombolo za stanovalce, 15. februarja smo ob 18. uri uradno odprli razstavo ročnih del naših stanovalcev, isti večer pa smo popestrili tudi s kratkim kulturnim programom, ki sta ga pripravila ženski pevski zbor Svoboda iz Dola in glasbena šola iz Naše aktivnosti popestrimo tudi z raznimi izleti, ogledi razstav tako v Hrastniku kot tudi v bližnjih domovih za starejše občane, dnevno prebiramo časopis, gledamo video kasete in sodelujemo tako na kulturnem kot tudi športnem področju s prebivalci domov v Trbovljah in na Izlakah. Kakšen je vaš vtis o življenju v domu? Mislim, da lahko vsak prebivalec doma v naših dejavnostih najde delček zase in zadovolji svoje potrebe in interese. Ljudi poskušamo spodbuditi k sodelovanju, saj je za skladno življenje potrebno sodelovanje z obeh strani. Ponosni smo na naše aktivnosti ob praznovanju novega leta: stanovalci so okrasili dom z ročno izdelanimi okraski, postavili smo novoletno jelko, na obisk je prišel dedek Mraz, organizirali smo tombolo, skupaj zapeli in se poveselili. Vodstvo doma se po svojih najboljših močeh trudi razgibati življenje v domu. Pred dnevi, natančneje 16. februarja, ste praznovali 1. rojstni dan. Kako ste obeležili to pomembno obletnico? Za seznanitev širše okolice z našim delom smo organizirali tiskovno konferenco z novinarji, kjer smo prisotne seznanili z našim delom in Hrastnika. Občina nam je ob tej priliki podarila laserski aparat za fizioterapijo, v domu pa smo izdali tudi časopis ž naslovom »Jesenski listi«. Vodstvo doma bo v pomladnih dneh organiziralo izlet za stanovalce še v sklopu praznovanja 1. rojstnega dne. Upam, da bomo tudi v prihodnje skrbeli za razgibano življenje v domu in dobro počutje naših stanovalcev. Steklarna Hrastnik iskreno čestita ob praznovanju 1. rojstnega dne z željo, da bi v domu starejših občanov ljudje našli svoj novi dom in preživeli nepozabno jesen svojega življenja. Dolores Urbajs PETER BENKO: Že od mladih let se ukvarjam s pisanjem, pa tudi v dramski skupini sem se dokazal. Napisal sem že približno 300 pesmi in v kratkem bo izšla moja zbirka pesmi. Sicer pa sem bil 20 let rudar v Zagorju, nato pa sem se kot invalid po 12 letih dela v Siporexu v Zagorju upokojil. ANJA Mimo gre čudno dekle, nji pa Anja je ime. Spet za roke se držita, včeraj z enim, danes z drugim Bogve s k’terim jutri spet. Anja, Anja ne tako. Srce, ki zares je zvesto, se samo enemu podari in ne dela kakor ti. Rosna mladost hitro mine, nam zapušča le spomine. Lepi ali tudi grenki so. Mladost pošteno preživimo, da nam starost svetla bode. Da nas ne bode sram ozreti se nazaj. Zrela leta tukaj so. Anja, Anja ne tako. Svojemu srcu ukazuj, le pri en’mu obmiruj. Peter Benko IGORJU Leta trideseta so se zavrtela, Igorju prostost bodo vzela. Ko ga Metka gledala je tako milo, se v srcu Igorja je zganilo. Igor pa se nič ni branil, tako ljubko deklico pa rad vzamem. Jo bom ljubil, bal se, da bi jo izgubil. Z njo zaplaval bom v zakonske vode, pa prav nič bal se usode. Veselo pričakoval prihod boginje rojenice, da položi v naročje mi mlado, novo lice. Peter Benko ŠTEFKA STOPINŠEK: Kmalu bom dopolnila 90. rojstni dan in sem v domu že skoraj leto dni. Zadovoljna sem z osebjem, vodstvom in kuharicami. Aktivno se vključujem v dejavnosti doma, imam veliko prijateljic in v tej ustanovi sem našla svoj novi dom. JASNA RIŽNER-KOSM, socialna delavka: Vsak posameznik potrebuje določen čas, da se prilagodi novemu načinu življenja, vendar to obdobje običajno ne traja dalje kot dva tedna. Večina stanovalcev je dobro razpoložena in se aktivno vključuje v dejavnosti, ki so organizirane. Pomembno mesto ima shajališče v dnevnem prostoru, kjer se stanovalci srečujejo in kjer se odvijajo razne prireditve. Koristniki našega doma radi izrečejo lepo misel in pohvalo, pa tudi njihove kritike so dobrodošle, saj bomo le tako lahko uredili življenje na način, ki bo odgovarjal koristnikom. Vzpostavljen je tudi pristen odnos med zaposlenimi in stanovalci v domu. Naša ustanova je odprtega tipa. Ljudje lahko hodijo tudi ven, na sprehode, obiske, zaradi same varnosti pa svoj poznejši prihod v dom evidentirajo na recepciji. Priljubljeno zbirališče stanovalcev doma je »ta mali Kal«, to je park ob domu. MAGDA SREBOTNIK: Mislim, da sem ena prvih stanovalk tega doma in moram povedati, da sem zadovoljna z nego. Rada se vključujem v ročna dela in se družim s prijateljicami. Moja pokojnina je zelo majhna, zato se ob tej priliki zahvaljujem Centru za socialno varnost za pomoč pri doplačevanju oskrbnine. MARIJA GANZA: Naj povem, da sem upokojenka Steklarne in tako redno dobivam vaš časopis. Z njegovo pomočjo sem še vedno seznanjena z dogajanji v podjetju. Pohvaliti moram tudi organizacijo praznika Stekla in svetlobe, saj mi je zelo všeč, da se na taki prireditvi zberemo različne generacije. V domu se dobro počutim, saj nisem nikoli sama. Vedno imam ob sebi svoje prijateljice, organizirane so razne dejavnosti in tudi osebje je prijazno in vedno pripravljeno na klepet. Steklarna Hrastnik iskreno čestita ob praznovanju 1. rojstnega dne z željo, da bi v domu starejših občanov ljudje našli svoj novi dom in preživeli nepozabno jesen svojega življenja. ČAROVNIJE PRED STEKLARSKIM GRADOM Mrzel, bolj mrzel, najbolj mrzel zimski dan - 28. december 1995. Težko pričakovani dan za večino otrok, katerih starši so zaposleni v hrastniški Steklarni. Nemirno so že odštevali dni oziroma noči, ki jih še morajo prespati ... Dedek Mraz jim je namreč sporočil, da bo tega dne popoldan prispel pred steklarski grad, kamor so vabljeni, z željo, da si kaj lepega povedo, da skupaj zapojejo, rajajo ... Skupinica pogumnih nadobudnežev iz steklarskega vrtca se je odločila, da dedka Mraza seznani z nekaterimi novimi pesmicami, ki jih morda še ni slišal. Note in besedila novih pesmi, namreč tja, v Snežno deželo dedka Mraza bolj redko prispejo ... Težko pričakovano popoldne. Mraz je pritiskal kot za stavo. Zbali smo se že, da bo dedek Mraz mislil, da je zgrešil pot in namesto pred steklarski grad iz svoje snežne dežele prispel v ledeno deželo ... Vsi so prihajali z rdečimi noski in kot da se hočejo mrazu postaviti po robu, se niso želeli ogreti s čajem in odrasli ne še s čim krepkejšim. »Mraz nas že ne bo pregnal!« so menili tudi vrtčevski cicibani in debelo uro vztrajali pred steklarskim gradom. Vse skupaj so malce ogrele Izine čarovnije, otroci so peli kot pravi profesionalci, v drugo celo malo preveč pogumno in glasno, tako da je nazaj zatulil celo mikrofon, ki so mu za kazen (ker jih je prestrašil) izpulili žico. K sreči sta uporabo svojega ozvočenja in instrumentov ves čas budno spremljala napol zmrznjena fanta - muzikanta - dua VEDRINA, ki sta za delno okvaro hitro poskrbela. Otroci pa so svoj program nemoteno »peljali« naprej ... In ob koncu le-tega je bil že čas, da se od nekod prikaže dedek Mraz. Otroci, ki so bili že lani obdarjeni pred steklarskim gradom, so kar predvidevali, kje se bo prikazal. Njihove oči so se zazrle proti stolpu, od koder jim je pomahal v pozdrav. Ob pesmi Siva kučma, ki so jo peli vsi skupaj, je čisto zares prišel dedek Mraz in otroci so ga lahko občudovali v vsej njegovi veličini, saj se je posvetil vsakemu posebej. Vsako leto je nekaj, kar daje prednovoletnemu vzdušju poseben čar ... Lani so v srebrni belini ob poti proti gradu žarele bakle, letos pa smo uživali v temi in se predajali le medli svetlobi posameznih lučk. Elektrike je bilo le za vzorec in za ozvočenje. Nista nas pregnala niti mraz niti tema, greli so nas otroška pesem in vsesplošno pričakovanje ter topel občutek ob iskrah v otroških očeh. Dedek Mraz je obljubil celo elektriko, tako da so zasijale tudi oči odraslih. Najpomembnejši ob vsem tem pa je občutek, da smo ob nenehnem pomanjkanju časa preko celega leta, ob koncu vendarle naredili nekaj pomembnega za naše otroke, prispevali smo nekaj k njihovemu zadovoljstvu in iskre zadovoljstva in sreče v otroških očeh so najpomembnejše! Ohranimo jih vse leto! Pa SREČNO do decembra 1996! Maja Majcen NA KRATKO IZ SINDIKATA V mesecu januarju smo pričeli z aktivnostmi za izvolitev sveta delavcev. V skladu z zakonom o soupravljanju delavcev je bilo v januarju sklicanih 22 delnih zborov po posameznih delovnih sredinah, na katerih smo zaposlene v grobem seznanili z aktivnostmi, ki jih vodi sindikat za ustanovitev sveta delavcev. Hkrati pa smo na kratko opisali pristojnosti sveta, njegovo vlogo, ki jo uvaja in ki pomeni vzpostavitev novih odnosov znotraj podjetja. V vseh sredinah smo dobili podporo, ki jo zakon opredeljuje kot pogoj za uveljavitev pravic iz zakona o soupravljanju. Zakon nam namreč daje pravico do vzpostavitve delavskega soupravljanja. Pravico, ki jo lahko izkoristimo ali pa ne. Ker smo dobili podporo za nadaljevanje aktivnosti, smo se na izvršnem odboru dogovorili, da postopke od informiranja članstva, kandidacijskih postopkov in nenazadnje do izvedbe volitev opravimo v naslednjih mesecih. Dogovorjeno je, da vse postopke zaključimo do zaključka lastninjenja podjetja. Prva naloga, ki se je bomo lotili, je temeljito informiranje zaposlenih o vlogi in pristojnosti sveta delavcev. Cela zakonodaja, ki ureja področje delavskega soupravljanja, je narejena po nemškem zakonu in je pri nas novost. V Sloveniji je trenutno že izvoljenih preko 250 svetov delavcev. Do izvedbe volitev, ki naj bi bile predvidoma v mesecu juniju, bo izšla tudi posebna številka sindikalnega Občasnika, kjer bomo podrobneje poskušali prikazati vlogo, ki naj bi jo imel svet delavcev. Omenjene zbore pa smo izkoristili tudi za evidentiranje kandidatov za sindikalne zaupnike, ki naj bi v naslednjih štirih letih zastopali posamezne delovne sredine. V začetku februarja pa je bil organiziran občni zbor sindikata, na katerem smo izvedli volitve. Več o samem občnem zboru, volitvah in poročilu o delu sindikata v zadnjih štirih letih pa boste izvedeli v Sindikalnem občasniku. Na koncu prispevka pa bi rad izkoristil priložnost in se zahvalil za podporo, ki ste mi jo izkazali s ponovno izvolitvijo za predsednika sindikata. Omenjena podpoda je poleg priznanja za minulo delo hkrati tudi spodbuda in predvsem obveznost za moje delo in delo sindikata v naslednjem mandatnem obdobju. Predsednik sindikata Knežak Soniboj ZAHVALA V nesreči spoznamo prijatelje. Ko se je ta zgodila meni, jih je bilo precej, ki so mi bili pripravljeni priskočiti na pomoč. Še posebej se zahvaljujem Prostovoljnemu gasilskemu društvu Steklarne Hrastnik za hitro intervencijo ter Sindikatu Steklarne Hrastnik in sodelavcem na izmeni Kajič za finančno pomoč. Vsem iskrena hvala. Andrej ČASER ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, orne, prababice MARIJE VOLFAND se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja, še posebej pa govornikom za poslovilne besede, godbi in pevcem Steklarne Hrastnik ter vsem znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Sinovi Fredi, Viki ter Jože z družinami — 1--------------------------------------------------------------------------------------1 LASTNINJENJE V postopku lastninjenja, ki v Steklarni Hrastnik intenzivno poteka od decembra 1995, stvari tečejo svojo pot. Tako smo v začetku januarja podatke o zbranih certifikatih oddali na Agencijo za plačilni promet, nadziranje in informiranje ter na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Od tu smo dobili tudi nekaj pripomb, ki se nanašajo predvsem na to, da nekateri upravičenci oziroma vlagatelji certifikatov na svojih računih nimajo sredstev, kar pomeni, da so svoje certifikate vložili drugam in o tem niso obvestili Steklarne. Napake bomo popravili oziroma odpravili in ponovno zaprosili omenjeni instituciji za obdelavo podatkov ter za potrdilo, ki je pogoj za 2. soglasje Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo. Po prejemu tega soglasja se bomo kot delniška družba registrirali tudi na sodišču. Obenem s tem smo vam dolžni tudi kratko informacijo o certifikatih ožjih družinskih članov, katerih certifikatov nismo mogli uporabiti direktno v procesu lastninjenja Steklarne. Razlog pa je bil v zadostnem številu oziroma vrednosti certifikatov, vloženih s strani zaposlenih, bivših zaposlenih in ožjih družinskih članov. Za lažjo nadaljnjo odločitev pa smo za vse ožje družinske člane poiskali nekaj možnosti za vložitev certifikatov. Do konca meseca februarja namreč lahko ožji družinski člani svoj certifikat vpišejo v pooblaščene investicijske družbe KBM Infond, Probanka in Zavarovalnica Triglav, za katere menimo, da so med najbolj obetavnimi in varnimi med množico ustanovljenih investicijskih družb. V kolikor se ožji družinski člani oziroma njihovi zakoniti zastopniki do 29. 2. 1996 ne bodo odločili za eno izmed predlaganih družb, jim bomo deponirane certifikate vrnili na njihov naslov. Steklarna Hrastnik STEKLARSKA GODBA DOSLEJ IN V BODOČE Konec januarja je imela steklarska godba svoj redni občni zbor in na njem smo prevetrili svoje dosedanje delovanje in naredili nekaj planov za še boljše delo v prihodnje. Kljub slabim razmeram, v katerih godba deluje, smo z doseženim lahko zadovoljni. Po izgubi dolgoletnega vodje in dirigenta godbe Vilija Zaletela, je pred dobrim poldrugim letom za nekaj časa prevzel dirigentsko palico Adolf Šrenk, v začetku lanskega leta pa smo uspeli pregovoriti za to delo profesorja glasbe Aleša Stopinška. Že v tem kratkem času je opažen viden napredek, za kar smo mu godbeniki zelo hvaležni. Predvsem mu gre zasluga za delo z mladimi godbeniki, ki so se priključili godbi. To nas navdaja z upanjem, da se nam za prihodnost godbe ni bati. Tudi sodelovanje z Glasbeno šolo Hrastnik je dobro. Računamo, da bo takšno, če ne še boljše, tudi v prihodnje. Kljub določenemu napredku in dobremu delu smo zaskrbljeni predvsem zaradi finančnega oziroma materialnega stanja godbe. Zelo kritično je stanje godbenega doma, katerega že več let poskušamo ustrezno obnoviti. Stavba je stara nad 30 let. Streha kljub vsakoletnim krpanjem prepušča in dež zamaka cele stene v notranjosti. Tudi zunanja fasada, predvsem na stenah, ki sta tik ob gozdu, prepušča vlago. Nujno bi bila potrebna izolacija. Vlaga je tolikšna, da je splesnela večina uniform, ki so bile shranjene v tem objektu. Dotrajana je tudi električna insta- lacija. Že pri sami gradnji so bili instalirani odpadni deli in ostanki. Naši prihodki so tako majhni, da lahko godbeniki le nemočno opazujemo, kdaj bo dom v celoti propadel. Dodatne skrbi nam povzročajo dotrajane obleke - uniforme, ki jih nosimo že 15 let, v letnem in zimskem času, v dežju, snegu in vročini. Ob javnih nastopih nam je že pošteno neprijetno, ker smo neenotno in pisano oblečeni. Za godbenika se na vsak način ne spodobi, da igra na javni prireditvi ali pogrebu v kavbojkah ali prekratkem in ponošenem plašču oziroma obnošeni uniformi. Tudi naši instrumenti so v zelo slabem stanju, saj so bili nabavljeni že pred 20. ali 30. leti, nekateri pa celo pred 2. svetovno vojno in so bolj primerni za muzej kot za dejansko uporabo. Ne dajo se več uglasiti, na vseh koncih puščajo zrak, dotrajan material se lomi in razpada. V lanskem letu naj bi se na pobudo Zveze kulturnih organizacij Hrastnika udeležili državnega tekmovanja pihalnih godb. Zelo smo si želeli, da bi se po mnogih letih tega vsakoletnega srečanja ponovno udeležili. Pa smo na žalost skupaj z dirigentom morali ugotoviti, da za to nimamo nobenih pogojev, zlasti zaradi slabih instrumentov, pa tudi zaradi nezasedenosti orkestra. Da izpopolnijo zasedbe godb in izboljšajo kvaliteto izvajanja, ostale godbe, ki sodelujejo na tovrstnih tekmovanjih, pritegnejo v svoje vrste številne profesionalne glasbenike. Zaradi skromnih finančnih sredstev si mi tudi tega nismo mogli privoščiti. Upamo pa, da se bomo pojavili na tem tekmovanju vsaj čez leto ali dve. Želimo si doseči nivo drugih kvalitetnih godb v Zasavju in širom Slovenije in se brez sramu preizkusiti z njimi. Kot kaže, smo doslej premalo glasno prikazovali naše cilje in potrebe. Stanje še ni tako kritično, da ga ne bi bilo možno sanirati. Pri tem računamo predvsem na podporo in razumevanje matičnih podjetij, to sta Steklarna Hrastnik in TKI Hrastnik, ki sta nam tudi doslej vedno pomagali. Novoizvoljeni odbor godbe je zelo pomlajen. Upamo, da bodo imeli mladi več elana pri vzpodbudah in napredku. Veseli in hvaležni smo, da so v zadnjem letu pričeli sodelovati z nami nekateri mlajši godbeniki iz Trbovelj, večinoma študenti ali profesorji glasbe. Želeli bi tudi, da bi starši svoje otroke v večjem številu vpisali v glasbeno šolo in da bi se le-ti učili takšnih instrumentov, ki jih godba potrebuje. Nekaj pa jih lahko poučujemo tudi pri godbi. Takšna priu-čitev je brezplačna, prav tako tudi pouk v glasbeni šoli financira godba, na razpolago pa da tudi instrument. Tako otroci kot starši lahko pridejo na vajo godbe, da bodo slišali igranje posameznih instrumentov in jih spoznali. Tako se bodo lažje odločili za tistega, ki jim ustreza. V zvezi z vsem naštetim pričakujemo ugoden odziv. Radi bi obvestili tudi vse zaposlene v Steklarni in TKI Hrastnik, ki plačujejo v godbeni fond za igranje na pogrebih, da lahko na željo svojcev zaigramo tudi žalostinko »Tišina«. Le željo morajo izraziti, ko naročajo naše usluge. Adolf Barič OVEN od 21.3. do 20. 4. ra BIK od 21. 4. do 21. 5. I¥l DVOJČEK od 22. 5. do 21. 6. RAK od 22. 6. do 22. 7. LEV od 23. 7. do 23. 8. Wì DEVICA od 24. 8. do 23. 9. © ZVEZDE GOVORIJO Horoskop od 20. 2. do 20. 3. 1996 Piše: Astrologinja Milena Zakrajšek V prihajajočem obdobju boste nabiti z energijo, zato tudi zdravstvenih težav ne bo, pač pa vas bo včasih bolela glava, posebno takrat, kadar boste hoteli vzbujati pozornost. Dobro bi bilo, če izkoristite prosti čas pozitivno in občasno zamenjajte okolje. V ljubezni boste preveč zagledani sami vase, zato bo s partnerjem kar nekaj težav. Poskušajte jih rešiti z odkritim pogovorom, tokrat je to res najboljša pot. Pri denarju boste imeli srečno roko, še posebno tisti ovni, ki ste rojeni ob koncu marca. Ponosni boste na to, saj vam nihče ne bo mogel očitati, da vam je poklonjeno. Vseeno pa ne bodite preveč razsipni in si ne privoščite več, kot ste zmožni. Naslednje obdobje ne bo več tako ugodno. Harmonično se boste razumeli s strelci, izogibajte pa se bikov, ki vas s svojim treznim razmišljanjem prizadenejo. TEHTNICA od 23. 9. do 23. 10. Drobne težave v zdravju naj vas ne obremenjujejo, ker bodo sčasoma tudi te izginile, tudi tistim, ki ste rojeni v drugi in tretji dekadi. Čeprav boste nagnjeni k dramatiziranju, le ne pretiravajte preveč. Tu gre za višje duhove, za moč naključja in neznanega ... lahko pa se vaše misli tkejo v čudovite vzorce, pa boste včasih težko razumeli njihov namen ali pomen. Bodite pozorni in hitro boste spoznali in zbistrili svoj pogled ter se res močneje zavedali samega sebe. Finančno stojite v tem obdobju na trdih tleh, zato se ni treba bati, če si boste privoščili kaj dobrega, predvsem zase. Sorodnikom se nikar ne opravičujte. Če ste še samski, boste tehtnice precej zadržane, saj nikakor ne boste verjeli v iskrenost čustev drugih ljudi. Bodite iskreni in se odzovite povabilom prijateljev, lahko napravite dober vtis. V nasprotnem primeru lahko vaša priljubljenost pade. Padla vam bo fizična energija, kar pa ne bo brez vzroka, ukrepajte pravočasno, da posledice ne bodo trajnejše. V ljubezni boste nepopustljivi, partnerja boste skušali na vsak način spraviti v svoje kalupe, upiral se vam bo, poskušajte biti tolerantni in razumeli boste njegov upor. Prepričani ste, da sami najbolje veste, kaj je za njega dobro, to pa zato, ker čutite sebe kot središče vsega, spet drugič pa se doživljate v rokah usode, na katero nimate neposrednega vpliva. Ustvarjali boste dogajanje, drugič pa se boste prilagajali situaciji. Če boste znali modro ločevati ti dve poti, je vaš problem že na pol razrešen. Na področju financ boste izredno uspešni, čeprav ne boste posebno marljivi, vam denarja ne bo primanjkovalo. V tem obdobju se ne spuščajte v večje naložbe. V začetku marca boste najbolj srečni v zavzemanju za nekoga ... ŠKORPIJON od 24. 10. do 21. 11. V naslednjem obdobju boste iskali v podaljšanih delavnikih in v nalogah, ki zahtevajo potrpežljivost ter natančnost duševni mir, ki vas včasih tako zelo muči. Kovali boste načrte za boljšo prihodnost, bodite previdni, saj vam ne bo šlo vse po vaših željah. Mogoče bi morali spremeniti taktiko. Napetosti med planeti bodo povzročile spremenljivo razpoloženje. Posebno taktični bodite v petek, 8. 3., ko bo polna luna stopila v vaše znamenje, lahko bi se pojavile težave povezane s preteklostjo. Agresivnost je odveč. Že takoj naslednji teden boste največ zaupali bikom, ker se vam bodo zdeli odkriti in pošteni, zato boste imeli občutek, da so na vaši strani. Ob vsej tej zmešnjavi se morate pravočasno odločiti, da ne boste čutili pritiska v želodcu, obenem pa spremenite prehrambene navade. Jejte počasi, pred seboj pa imejte velik krožnik zelenjave. Dobro je bilo, da ste v preteklem obdobju malce izpregli. Zdaj ste že spoznali, kaj je za vas pomembno in kaj ne. Že v naslednjem tednu se boste naučili, na katerih področjih delujete sami od sebe in na katerih ne, zato boste morali združiti moč in voljo, da boste dokazali, kaj zmorete v resnici. Pozorni bodite na misli, ki vas včasih obhajajo in ki vam bodo pokazale, kaj se v resnici z vami dogaja. Lahko je nekaj povezanega s preteklostjo. Fizično počutje se bo zrcalilo v pogledu na prihodnost in tudi v tem, kako boste sprejeli partnerja. Misel se vam bo razjasnila, če ne boste preveč obsojali. V naslednjem tednu se v počasnem ritmu umirite in ne pretiravajte z novicami, ki jih boste slišali. Doma se boste dobro počutili, zato tudi večjih zdravstvenih težav ne bo. Poiščite si družbo rib, najbolje vam bodo znale prisluhniti. STRELEC od 2. 11. do 21. 12. V drugi polovici februarja se bo vaš odnos s partnerjem precej poglobil. V njem bo manj poudarka na aktivnostih in precej več na čustvih. Lahko se zgodi, da boste odnos malce zasenčili zaradi razglabljanja o nekaterih moralnih vidikih življenja. Večjih finančnih sprememb v tem obdobju ne bo, čeprav si jih močno želite. Potrpeti morate še nekaj časa in situacija se bo v kratkem bistveno izboljšala. Vseh svojih sposobnosti in znanja pa še vedno niste izkoristili, priložnost bo kaj kmalu prišla. Ne spreglejte je. Psihično razpoloženje bo v tem obdobju malce spremenljivo, zato boste iskali oporo in trdnost v zunanjem svetu. Filozofska razmišljanja vam bodo pri tem pomagala. Veliko vam bo do tega, da imajo ljudje dobro mnenje o vas, zato se boste zelo dobro razumeli z raki, ki bodo imeli veliko zaupanja v vas. Ne dovolite, da bi nevoščljivost drugih kalila vaš mir. Pred vami je obdobje, ko morate dokončati neko delo, ki ste ga že nekaj časa potiskali v kot. Nekdo vam bo očital, da se niste pripravljeni žrtvovati, vi pa boste razmišljali drugače. Prav je, da se res malo bolj potrudite in dajte na svetlo tisto, kar ste že ustvarili. V družbi prijateljev ne zapletajte preveč stvari, da ne boste po nepotrebnem zagrenjeni. Veliko boste razmišljali o ljubezni in ne boste si čisto na jasnem, kaj si želite. Odziv bo velik, kar pomeni, da je dober. Poiščite si družbo devic, ki so vam v tem času izredno naklonjene. Kar vam bodo drugi ljudje svetovali, je pametno, da poiščete ravnovesje med lastno in tujo spodbudo. Mogoče boste prejšnja razočaranja lažje sprejeli. Če ne boste tvegali, boste vse bolj razočarani. Neko zvezo boste prekinili. KOZOROG od 22. 12. do 20. 1. PS Fizičnih težav z zdravjem ne bo, obstajajo pa možnosti, da boste imeli težave s spanjem, kar bi lahko pomenilo upad energije in utrujenost. V ljubezni sprememb ne bo, le občasen občutek, da partnerju vsega ne morete zaupati, vas bo moril. Vse kar se dogaja v vaši glavi, je posledica psihičnega napora. Tisti, ki ste rojeni v tretji dekadi, boste pogosto napačno ocenili položaj in se nanj tudi napačno odzvali. Posledice na srečo ne bodo katastrofalne, saj boste v to kar počenjate, tudi verjeli. Veliko stvari se bo v tem obdobju spremenilo in zadovoljni boste, ker boste na te stvari imeli izreden vpliv. Večina ljudi bo imela do vas pozitiven odnos, ker se boste obnašali povsem drugače kot običajno, mogoče zato, ker je prišel čas, da potegnete črto čez preteklost in začnete znova. Ne odlašajte, saj ste v svoji notranjosti dovolj močni. Družba tehtnic vam bo prijala. Ne imejte slabe vesti, če sedite v tem obdobju križem rok. Opravičila so nepomembna, tudi takrat ko vas bodo zaposlovale pomembne reči. Prijetno razpoloženje vam bodo v naslednjem mesecu pokvarile zdravstvene težave, ki jih le težko priznate. Že nekaj časa čutite, da z vami ni vse v redu, pa se vseeno prepuščate usodi. Od vas pa je odvisno ali boste namig sprejeli ali ne! Finančno situacijo boste dobro obvladali, vseeno pa se česa novega ne lotevajte. Počasi in s preudarnostjo se lotevajte nove naloge, ki vam lahko prinese marsikatero korist. Psihično bo vaše razpoloženje precej spremenljivo, na kar zvezde ne bodo imele vpliva. Vživite se v svoje korenine, saj bo zadostovalo, če pomislite že na kraj, kjer ste se rodili. Privoščite si reden počitek, saj samo tako boste našli svoj notranji mir. Pridružite se tehtnicam. VODNAR od 21. 1. do 18. 2. V tem obdobju se boste vodnarji izredno dobro počutili, polni boste energije, odporni boste, zato si boste lahko marsikaj privoščili. Dobre volje boste, ker se bodo težave, ki so vas že nekaj časa mučile, umirile. Ponosni boste nase in na svoje delo, jezilo pa vas bo, ko boste ugotovili, da si želijo nekateri prigrabiti svoj kos pogače, čeprav za vaš uspeh nimajo nikakršnih zaslug. V tem obdobju boste nagnjeni k temu, da boste v vsaki stvari iskali globji pomen. Pogosto se boste umaknili vase in premišljevali. Vzrokov za takšno počutje ne boste iskali v sebi, temveč v ljudeh, ki vas obkrožajo. Izogibajte pa se temu, da bi bili vzvišeni do sebe in drugih. V petek, 15.3., bo polna Luna v vašem znamenju, vračali se boste v preteklost, zaradi česar boste pogosto otožni. Najbolj boste zaupali bikom in devicam, ker bo njihova kritika do vas najbolj mila. Vaše telesno počutje bo precej nejasno. Včasih se boste počutili močni in polni energije, spet drugič boste zapadli v depresijo in občutek, da ne zmorete najosnovnejših opravil, vas bo jezil. Partner vas bo skušal razumeti tudi takrat, ko bo sam prizadet. Včasih pa se vam bo tudi ognil. Na denarnem področju tokrat ne boste ravno uspešni, kar bo povzročilo napetosti. Že v prvi polovici marca pa bo situacija nekoliko jasnejša, zavedali se boste, kaj zahteva sedanja situacija od vas. Posebno bodite pozorni na vsebino pomenka v družbi in ne zgrabite prvega namiga, ki vam ga bodo ponudili. Psihično počutje bo v redu, le jezilo vas bo, ker boste nekoliko bolj odvisni od ljudi, ki jih imate radi. Zelo dobro se boste ujeli z ovni in škorpijoni in med vašimi znanci bo kar nekaj ljudi rojenih v teh znamenjih. RIBI od 19. 2. do 20. 3. Obdobje, ki je pred vami bo zahtevalo od vas bolj miren način življenja. Sedanja napetost vas izčrpava. Poskrbite, da bo vaša hrana raznolika in se izogibajte konzervansom in poživilom. Privoščite si več počitka in miru, v nasprotnem primeru bo stres načel vaše zdravje. V ljubezni boste precej pesimistični, čeprav se vaš partner v tem času ne bo prav nič spremenil. Na delovnem mestu boste mogli delati tudi inti-nutivno in ne samo z razumom. Sprijaznite se z varčevanjem. Če dobro premislite, boste uvideli, da ste si zadali previsoke cilje, posvetite se le najnujnejšim, ostalo naj počaka. Veliko se boste gibali v družbi, kjer se boste tudi najlažje sprostili, saj boste potrebovali tako službene kot privatne pogovore. Občudovali in spoštovali vas bodo levi, saj veste, ko mine noč, nastane dan. KRONOLOGIJA DELAVCEV, KI SO BILI UPOKOJENI V LETU 1995 V letu 1995 je bilo upokojenih 19 naših bivših sodelavcev. Na kratko predstavljamo njihovo poklicno pot. Nekateri med njimi so si jo tudi nekoliko skrajšali z dokupom zavarovalne dobe za čas služenja vojaškega roka, nekaterim pa je pri tem pomagala tudi Steklarna. Ob tej priliki se vsem zahvaljujemo za njihov prispevek in trud, ki so ga vložili v naše podjetje. Upokojeni so bili: Karlo BIČANIČ, rojen 12. 7. 1944 v Suhopulju pri Virovitici na Hrvaškem, se je v Steklarni Hrastnik zaposlil leta 1960 kot menjalec modelov v ročni proizvodnji. Kmalu se je priučil za delovno mesto nabiralca. Leta 1964 je odšel na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi v letu 1966 je še vrsto let opravljal dela nabiralca in kasneje mojstra v polavtomatski proizvodnji. Ob delu je leta 1973 končal tudi steklarsko šolo. Leta 1979 je napredoval v izmenskega vodjo v ročni in polavtomatski proizvodnji. Ta dela je opravljal vse do svoje upokojitve v mesecu juliju 1995, ko je dopolnil 40 let delovne dobe. Jožefa BRGLEZ, rojena Peklar, ki se je rodila 19. 3. 1948 v Gorah, je kot 17-letno dekle prvič prestopila prag Steklarne. Z delom je pričela v ročni proizvodnji kot odnašalka, kasneje pa se je priučila za izpihal-ko stekla. Po rojstvu obeh otrok je za nekaj časa ostala doma, nato je preizkusila srečo še v Jutranjki Dol. Leta 1976 pa se je v podjetje ponovno vrnila na staro delovno mesto. V 90. letih so jo začele pestiti resnejše zdravstvene težave, ki so jo pripeljale do invalidnosti 3. kategorije. Takrat je bila razporejena za pregledalko stekla, ker pa tudi tega dela ni več zmogla, je bila konec maja 1995 invalidsko upokojena. Dopolnila je 31,11 let delovne dobe. Esma DURMIŠEVIČ, rojena Filipovič, ki se je rodila L 3. 1951 v Prijedoru v Bosni, je leta 1970 sklenila delovno razmerje v Steklarni najprej za določen čas, naslednje leto pa za nedoločen čas kot skladiščna delavka v Skladišču gotovih izdelkov. Leta 1977 je opravila tečaj za voznico viličarja in nato do leta 1989 opravljala ta dela. Takrat je napredovala v vodjo nakladalne skupine oziroma komisionarko v VRS-ju. Zal pa so se v zadnjih letih tudi njej pojavile resnejše zdravstvene težave, tako da je od leta 1993 dalje delala v 4-urnem delovnem času kot invalidka 2. kategorije. Ker pa so se težave še stopnjevale, je bila konec januarja 1995 invalidsko upokojena, ko je dopolnila 23,11 let delovne dobe. Franc JERMAN, rojen 4. 3. 1943 v Trbovljah, je sklenil delovno razmerje v Steklarni Hrastnik v letu 1966, že pred tem pa si je nabral nekaj delovnih izkušenj. Prva leta je opravljal dela ključavničarja, vzdrževalca, strojnika in vodje stroja v avtomatski proizvodnji. Ob delu se je tudi izobraževal in pridobil poklic strojnega delovodje. V tem času je tudi napredoval za izmenskega vodjo avtomatske proizvodnje. Nato je vrsto let opravljal dela vodje menjav IS, v letih 1985-86 pa je bil vodja remontne delavnice. Ves čas se je aktivno vključeval tudi v delo različnih organov v podjetju. Leta 1986 se je odločil boljši kos kruha prislužiti drugje. Preselil se je v Zreče ter zaposlil v podjetju Unior. Po dograditvi hiše se je že po enem letu vrnil in se ponovno zaposlil v Steklarni kot izmenski vodja v Profitnem centru Pogrnjena miza. Ta dela je opravljal vse do upokojitve v mesecu marcu 1995, ko je dopolnil 40 let delovne dobe. Ignac JERŠIN, rojen 25. 1. 1936 v Hrastniku, se je zaposlil v Steklarni Hrastnik leta 1953 kot ključavničar v obratu vzdrževanja. Bil je tudi vajenec podjetja, tako da je prag podjetja prvič prestopil že tri leta prej kot 14-leten fantič. V letih 1956-58 je odslužil domovini, nato pa se je ponovno zaposlil v Steklarni. Vsa leta je opravljal ključavničarska dela pri vzdrževanju podjetja, od leta 1977, pa do upokojitve je bil skupinovodja te delavnice. Usposobil se je za mnoga področja, od hidravličnih naprav, varjenja itd., skratka bil je univerzalen delavec na svojem področju. Dolga leta se je trudil tudi z izobraževanjem mladih kadrov kovinarsko strojne smeri kot njihov mentor in jim je prenesel veliko svojega širokega znanja. Konec septembra 1995 se je upokojil s polnimi 40. leti delovne dobe. Jože KNEZ, rojen 14. 4. 1946 v Hrastniku, je z zaposlitvijo v Ste- klarni Hrastnik v letu 1961 nadaljeval družinsko tradicijo. Pričel je v ročni proizvodnji kot odnašalec. Po treh letih so ga premamile vabljive ponudbe drugje, tako da je delovno razmerje prekinil, že čez dobro leto pa se je v Steklarno ponovno vrnil. Ko je odslužil dolg domovini, pa je vse od leta 1967 dalje delal v obratu ročne proizvodnje. Ker je bil spretnih rok in poln volje do delaje hitro napredoval po ustaljeni poti. Več kot deset zadnjih let pa je bil brigadir svoje delovne sredine v blagovni skupini RDBO 5. S tega delovnega mesta je bil konec maja 1995 s polno delovno dobo 40 let tudi upokojen. Vlado KODRUN, rojen 7. 10. 1938 na Dolu, je vstopil v podjetje leta 1955 kot kvalificiran strugar in se v takratnih pomožnih delavnicah zaposlil na delovnem mestu, za katerega se je izšolal. V letih 1959-60 je odslužil vojaški rok, njegova stružnica pa je počakala nanj. Tako je kot kvalificiran strugar delal vse do leta 1982, ko je napredoval za kontrolorja orodja, nato za izmenskega vodjo strugarske delavnice, kasneje poslovodjo strugarsko cize-lerske delavnice, nato pa je postal poslovodja remontne delavnice. Po zadnjih reorganizacijah je nekaj časa opravljal dela poslovodje v kar-tonaži Steklarne, ki se je kasneje izločila iz podjetja. Nato je do upokojitve koncem avgusta 1995 opravljal dela kontrolorja orodja, tokrat za PC embalaža. Dopolnil je 40 let delovne dobe. Jože KOŽAR, rojen L 12. 1946 v Vrhovem, se je po kratkotrajni zaposlitvi v Celjskih mesninah zaposlil v Steklarni Hrastnik leta 1967. Najprej je bil razporejen v obrat brusilnice, kmalu nato pa v obrat transporta, t.i. zunanji obrat. Tu je opravljal težaška dela oziroma dela transportnega delavca do leta 1989, ko je bil razporejen za voznika viličarja. Kljub dokaj napornemu delu ni imel večjih izostankov zaradi bolniškega staleža, tako da so nas njegove resne zdravstvene težave v zadnjih nekaj letih presenetile, njega pa privedlo do invalidske upokojitve konec novembra 1995, ko je dopolnil 36,4 leta delovne dobe. Branko KRŠIČ, rojen 27. 5. 1958 v Doboju v Bosni, se je zaposlil v našem podjetju leta 1977. Najprej se je priučeval v polavtomatski proizvodnji. Še istega leta je bil vpoklican v vojsko, ko pa se je leta 1979 vrnil, je bil razporejen v avtomatsko proizvodnjo na delovno mesto pomočnika strojnika. Leta 1986 je napredoval v strojnika IS strojev. Bolezen ne vpraša za starost in žal so ga zdravstvene težave že okrog njegovega 30. leta pripeljale do tega, da ni mogel več opravljati svojega dela. Za kratek čas je bil razporejen za odnašalca stekla, ker pa tudi tega ni zmogel, je nato do upokojitve opravljal dela pomožnega delavca v Obratu pregleda. Konec januarja 1995 je bil invalidsko upokojen z dopolnjenimi 19,3 leti delovne dobe. Slobodanka MILIČ, rojena Nedelj-kovič, ki se je rodila 5. 9. 1955 v Kladovu v Srbiji, je sklenila delovno razmerje v Steklarni leta 1974 kot kontrolorka stekla. Leta 1989 je napredovala v kontrolorko brigadirko. Težave z zdravjem so tudi njo privedle do invalidskega postopka. Od leta 1992 je kot invalid 3. kategorije opravljala dela pakirke v istem obratu, februarja 1995 pa je invalidska komisija ocenila, da tudi za opravljanje tega dela ni več zmožna, tako da je bila upokojena z 20,4 leti delovne dobe. Slobodan MLADENOVIČ, rojen 18. 3. 1947 v Reki pri Zaječarju v Srbiji, je prišel v Slovenijo leta 1964 kot 17-leten fant. V našem podjetju se je zaposlil kot odnašalec stekla, pred tem pa si je nekaj delovnih izkušenj že nabral v domačem kraju. Dodeljen je bil v po-1 lavtomatsko proizvodnjo, nato pa je v letih 66/67 odslužil vojaški rok, po vrnitvi v podjetje pa je opravljal dela nabiralca stekla. Leta 1971 je preizkusil srečo in svoje sposobnosti v Steklarni v Puli, po petih letih pa se je vrnil na isto delovno mesto. Leta 1984 je bil zaradi zdravstvenega stanja razporejen v avtomatsko proizvodnjo za strojnika na prešah. Tu je delal vse do leta 1991. Ker so se zdravstvene težave stopnjevale, je nato opravljal dela dostavljalca orodja, tik pred upokojitvijo pa dela pomožnega delavca v obratu pregleda. S polno delovno dobo je bil upokojen konec oktobra 1995. Bojan PEKLAR, rojen 1. 7. 1972 v Trbovljah, je bil štipendist podjetja. Po končani kovinarski šoli se je leta 1990 zaposlil v podjetju. Najprej je opravljal pripravništvo za delovno mesto ključavničarja v obratu vzdrževanja, naslednje leto pa je bil razporejen na delovno mesto vzdrževalca v avtomatski proiz- vodnji. Leta 1992 je bil vpoklican v TO, vendar se je kmalu vrnil, ker zaradi zdravstvenih težav za vojsko ni bil sposoben. Iz zdravstvenih razlogov tudi v podjetju ni mogel več opravljati del, za katera se je izšolal. Nekaj časa je delal pri raznih pomožnih delih v obratu dodelave, problemi z zdravjem pa so ga privedli do invalidske upokojitve v začetku leta 1995, ko je pri komaj 22. letih starosti dopolnil 3,1 leto delovne dobe. Jožefa PREMEC, rojena Kumer, ki se je rodila 24. 1. 1944 na Dolu, je poiskala zaposlitev v Steklarni konec leta 1963. Z delom je pričela v ročni proizvodnji kot odnašalka stekla, kmalu pa je bila zaradi potreb prerazporejena v skladišče gotovih izdelkov na delovno mesto skladiščne delavke. Ta dela je opravljala dolgo vrsto let. Zdravje pa jo je vedno bolj puščalo na cedilu, od leta 1994 je delala v skrajšanem delovnem času kot invalid 2. kategorije, konec oktobra 1995 pa je bila invalidsko upokojena z 31,10 leti delovne dobe. Maksimiljan ROTAR, rojen 3. 10. 1946 v Dražen Vrhu pri Mariboru, se je srečal s Steklarno Hrastnik leta 1961. Kot večina začetnikov je bil dodeljen v ročno proizvodnjo za odnašalca. Delovno razmerje je prekinil le v času služenja vojaščine. Tudi on je napredoval od krog-ličarja, ročnega pihalca do brigadirja. Zaradi bolezni svojega dela ni mogel več opravljati in leta 1985 je bil razporejen v obrat pregleda. Naslednjih 10 let je tam opravljal različna dela od kontrolorja, do-stavljalca materiala, pomožnega delavca ipd., v glavnem pa je zvesto skrbel za žige in pomožni material v tem obratu. Upokojen je bil konec leta 1995 s polno delovno dobo. Leopold ŠINKOVEC, rojen 25. 6. 1947 v Hrastniku, se je leta 1962 kot 15-ledten fant zaposlil v Steklarni na delovnem mestu odnašalca. Ko je leta 1966 odhajal na odsluženje vojaškega roka, je bil že predstiskalec, naslednje leto pa se je na isto delovno mesto vrnil. Kasneje je v polavtomatski proizvodnji napredoval v nabiralca, leta 1975 je postal brigadir MDR 1. Naslednje leto pa je bil razporejen v avtomatsko proizvodnjo kot strojnik na prešah. Leta 1978 je napredoval v vodjo stroja P, od leta 1986 dalje pa je bil vodja menjav v PC pogrnjena miza. Kljub dokajšnjim zdravstvenim težavam v zadnjem obdobju je ostal na tem delovnem mestu do svoje upokojitve konec leta 1995, ko je dopolnil 40 let delovne dobe. Alojzija ŠOPAR, rojena 10. 7. 1945 v Trbovljah, je sklenila delovno razmerje v našem podjetju leta 1964 na delovnem mestu odnašalke stekla. Kasneje se je priučila za iz-pihalko v ročni proizvodnji. Zaradi potreb je bila leta 1970 razporejena v obrat pregleda in vseh nadaljnjih 25 let delala za tekočim trakom pri hladilni peči kot pregledalka oziroma brigadirka pri pregledu steklenih izdelkov. Da je dosegla polno delovno dobo 35. let, si je dokupila še nekaj zavarovalne dobe, pridobljene s kmetijsko dejavnostjo in se konec leta 1995 redno upokojila. Stanislav TRINKER, rojen 7. 9. 1944 v Zagorju, se je zaposlil v Steklarni Hrastnik leta 1959. Pričel je kot odnašalec. Leta 1961, ko je podjetje za kratek čas zapustil zaradi prehoda v drugo podjetje, je bil krogličar, ko je leta 1965 odhajal v vojsko pa že 2. pomočnik RDBO 5. V ročni proizvodnji je delal vse do leta 1988, ko je delovno razmerje prekinil in se nato čez dve leti ponovno zaposlil na delovnem mestu ročnega pihalca 2, od leta 1992 pa je bil brigadir RDBO 5. S polno delovno dobo 40. let se je upokojil konec junija 1995. Karl VIDMAR, rojen 24. 10. 1946 v Hrastniku, je pričel z delom v Steklarni Hrastnik leta 1961, tudi on kot odnašalec. Ob odhodu v vojsko v letu 1965 je bil že krogličar, po vrnitvi pa je skozi določeno obdobje napredoval vse do ročnega pihalca L V letu 1987 so ga zdravstvene težave pripeljale do invalidske ocene 3. kategorije. Takrat je bil najprej razporejen na lažja dela v ročni proizvodnji (odbijalec, rezalec na Dania, rezalec na Rossi), v letu 1993 pa v obratu pregleda na delovno mesto odnašalca paketov. Na tem delovnem mestu je delal vse do upokojitve konec oktobra 1995, ko je dopolnil 40 let delovne dobe. Janez ŽIŽEK, rojen 11. 1. 1947 v Poderadju pri Murski Soboti, je sklenil delovno razmerje v podjetju takoj, ko je dopolnil 15 let starosti. Kot večina drugih je tudi on pričel z delom v ročni proizvodnji kot odnašalec stekla, kasneje pa je napredoval v krogličarja. Leta 1967 je bil vpoklican v vojsko. Tu so prvič začeli ugotavljati resnejše zdravstvene okvare, zato je bil predhodno odpuščen, nakar se je ponovno zaposlil v Steklarni kot odnašalec stekla. Nato je opravljal še vrsto različnih del v obratu pregleda, od upravljalca peči, kontrolorja steklenih izdelkov, voznika viličarja, leta 1984 pa se je ponovno preizkusil v ročni proizvodnji kot odbijalec in kasneje predstiskalec stekla. Seznam njegovih razporedi- tev pa še ni končan. Bil je dostavl-jalec palet v dodelavi, dobro leto je opravljal vratarska dela, od leta 1993 dalje pa je bil odnašalec paketov v obratu pregleda. Konec novembra 1995 je bil invalidsko upokojen s 37,6 leti delovne dobe. V letu 1995 so bili trije delavci odjavljeni tudi kot trajni tehnološki presežki in bodo manjkajočo delovno dobo do upokojitve premostili na Zavodu za zaposlovanje. To so: Irfan DURMIŠEVIČ, rojen 16. 11. 1945 v Sanskem Mostu v Bosni, je sklenil delovno razmerje v Steklarni leta 1968 kot delavec v avtomatski proizvodnji. Kmalu je napredoval v pomočnika strojnika, leta 1975 v strojnika in leta 1981 v vodjo stroja IS. Ta dela je opravljal vse do konca leta 1995, ko je dopolnil 38,5 let delovne dobe. Marija KEREC, ki se je rodila 31. 5. 1944 v Hrastniku, se je prvič srečala s Steklarno leta 1963 kot delavka v slikarnici. Po določenem obdobju je bila razporejena na delovno mesto pomožne obračunovalke in kasneje obračunovalke osebnega dohodka v računskem oddelku. Ta dela je opravljala vse do konca avgusta 1995, ko je dopolnila 34,2 let delovne dobe. Esad RAKOVIČ, rojen 11.3. 1939 v Bosanski Gradiški, je prišel v Steklarno Hrastnik leta 1972 kot kvali- CENE: I. DNEVNI POLNI PENZION - odrasli - otrok - otrok brez postelje II. DNEVNI POLPENZION - odrasli - otrok - otrok brez postelje ficiran avtomehanik. Imel je že nekaj delovnih izkušenj, ki si jih je nabral pri Volanu Trbovlje. Razporejen je bil na delovno mesto avtomehanika v obratu transporta. Ta dela je opravljal vse do leta 1993, ko je bil v okviru mnogih reorganizacij in kadrovskih sprememb tudi on razporejen na drugo delovno mesto, in sicer na dela operaterja na kontrolni liniji v obratu pregleda. Ta dela je opravljal do septembra 1995, ko je dopolnil 37,5 let delovne dobe. Dragi bivši sodelavci in sodelavke! Nekatere med vami smo poznali bolj, druge manj, nekatere barke so se na reki poklicne poti zibale bolj, druge so plule bolj gladko. Važno je, da ste vsi dosegli cilj. Upamo, da pri predstavitvi nismo komu naredili prevelike krivice. Če pa smo jo, se vam opravičujemo. Krivi so seveda nepopolni arhivski podatki. Vsem želimo obilo sreče, radosti in zadovoljstva, da bi vam zdravje dobro služilo in da bi ohranili na svoje delovne sredine in dovčerajšne sodelavce kar naj lepše spomine. Nam, ki ostajamo, bo gotovo še kdaj potrebna vaša pomoč in sodelovanje, morda z delom vaših rok, morda z nasvetom, nenazadnje morda le s pozitivnim zgledom ali lepo mislijo, ki se nam prebudi, ko se spominjamo na vas. Brskala po arhivu Marinka ANZLOVAR ZIMSKE POČITNICE V BOHINJU Obveščamo vas, da bo v zimskih mesecih počitniški dom Steklarna Hrastnik« v Bohinju odprt in sicer od 5. 2. 1996 dalje. Cene posameznih penzionov pa so naslednje: Možnost plačila zimskega oddiha je na 3 obroke (na čeke ali pri osebnem dohodku), 1. obrok je plačljiv pred odhodom. Prijave se sprejemajo na sedežu podjetja Sinet d.d., oziroma na telefon 43-433 ali na interno št. 125 (Steklarna). Vabimo vas, da preživite prijetne počitniške dni v Bohinju - nasvidenje! SINET d.d. HRASTNIK domači gost tuji gost 3.000,00 3.500,00 2.100,00 2.450,00 1.400,00 1.600,00 2.450,00 2.900,00 1.600,00 2.000,00 1.050,00 1.200,00 ZANIMALO VAS BO Ob koncu vsakega poslovnega leta se delajo letne inventure, analize in poročila. Tudi jaz bom postregla z novimi podatki o kadrovskih spremembah za zadnji mesec, ob koncu pa podala tudi nekaj statističnih podatkov za preteklo leto. Še za kratek čas pa se vrnimo nazaj v mesec november 1995 in se spomnimo takratnega podatka o zaposlenosti v Steklarni, in sicer nas je bilo skupaj 877 zaposlenih, med katerimi je 411 žensk in 466 moških oziroma 13 delavcev sprejetih za določen čas in 2 pripravnika. Od tega zadnjega podatka so bile tudi spremembe, in sicer: V MESECU DECEMBRU 1995 smo na novo ZAPOSLILI 1 DELAVCA, in sicer se je: Sebastjan Zečiri vrnil iz služenja TO na delovno mesto odnašalca stekla z možnostjo priučitve za steklarski poklic. Delovno razmerje je PREKINILO 13 DELAVCEV, in sicer: UPOKOJENI (3 delavci): Maksimiljan Roter - pomožni delavec v pregledu, Leopold Šinkovec -vodja menjave v PC pogrnjena miza in Alojzija Šopar - pregledalka steklenih izdelkov UPOKOJENI - INVALIDSKO (2 delavca): Jože Kožar - voznik viličarja v skladišču gotovih izdelkov in Janez Žižek - odnašalec paketov TRAJNI VIŠEK (1 delavec): Irfan Durmiševič - strojnik v PC embalaži DOLOČEN ČAS (2 delavki); Delovno razmerje za določen čas je poteklo Olgi Bolte - kuharici in Marjani Zidarič - razdeljevalki hrane SINET (2 delavca): V hčerinsko podjetje sta prerazporejena Božidar Brajer - kontrolor bolnikov in Rajko Rorič - ključavničar SPORAZUMNA PREKINITEV (1 delavka): Vojka Počuč - pregledalka steklenih izdelkov IZKLJUČITEV (2 delavca): Aljana Muhvič - pregledalka steklenih izdelkov in Tomaž Palčnik - odnašalec steklenih izdelkov Glede na navedene kadrovske spremembe smo torej konec meseca decembra 1995 in obenem tudi konec leta 1995 zaključili in pričakali pričetek novega leta 1996 s skupnim številom 865 zaposlenih, med katerimi je 406 žensk in 459 moških, med vsemi pa imamo 8 delavcev sprejetih za določen čas, tokrat pa imamo tudi 2 pripravnika. PRIRASTEK V DRUŽINI Božično novoletnega veselja v krogu novega družinskega člana ni od zaposlenih v podjetju nihče prijavil. POROČILA STA SE: V teh predprazničnih dneh sta si obljubila zvestobo in stopila na skupno življenjsko pot naša delavka Mojca Deželak in njen izbranec Vilko Vene. Kot sem že v uvodu omenila, je čas inventur in zato bom tudi jaz postregla z nekaterimi statističnimi podatki in analizami za preteklo leto 1995. Pričnem pa naj kar na začetku leta, in sicer smo začetek leta 1995 pričakali s skupno 909 zaposlenimi delavci v Steklarni, med katerimi je bilo 413 žensk in 496 moških (v tem stanju smo imeli 18 delavcev sprejetih za določen čas in 3 pripravnike). Po podatkih pregleda gibanja stanja zaposlenih za celotno preteklo obdobje je razvidno, da je povprečno letno število skupno vseh zaposlenih bilo 889 delavcev oziroma 411 žensk in 478 moških. Največja sprememba stanja zaposlenih je bila izvršena v mesecu juniju 1995, ko je bil prehod oz. prerazporeditev zaposlenih iz podjetja Barbara, d.o.o. oz. jedilnice nazaj v Steklarno (prihod novih 15 zaposlenih). Pregled gibanja stanja zaposlenih za leto 1995 v Steklarni Hrastnik Mesec Prišlo tekom meseca M Ž Skupaj Odšlo tekom meseca M Ž Skupaj Stanje zadnjega v mesecu M Ž Skupaj 31. december 1994 V stanju so zajeti 3 pripravniki 496 413 909 Januar 3 3 4 1 5 495 412 907 Februar 3 1 4 3 3 6 495 410 905 Marec 2 2 3 3 6 494 407 901 April 4 1 5 490 406 896 Maj 11 11 479 406 885 Junij 1 15 16 4 2 6 476 419 895 Julij 1 1 4 4 473 419 892 Avgust 2 2 4 3 7 471 416 887 September 4 4 7 4 11 468 412 880 Oktober 3 3 5 5 466 412 878 November 1 1 1 i 2 466 411 877 December 1 1 8 5 13 459 406 865 Skupaj 1995 21 16 37 56 25 81 478 411 889 Povprečno Leto smo zaključili s tem stanjem, v katerem je vključenih 9 delavcev sprejetih za določen čas in 2 pripravnika. Pri prekinitvah delovnega razmerja bistvenih opaznih zaznanj ni, le da so se odjave nekoliko povečale v mesecih predvidenih za odhod v TO (maj, september, december), sicer pa je 6 delavcev povprečno število odjavljenih na mesec v preteklem letu. • • • Med celotnim letom 1995 smo na novo v redno delovno razmerje sprejeli 37 delavcev (opomba: v letu 1994 je bilo sprejetih 49 delavcev), in sicer 5 uslužbencev in 32 delavcev oziroma 16 žensk in 21 moških (od tega je 7 delavcev, kateri so se v delovno razmerje vrnili po služenju TO). Novi delavci so v delovno razmerje bili sprejeti za obrate: PC razsvetljava - 7 moških PC embalažno steklo - 7 moških PC pogrnjena miza - 1 moški obrat vzdrževanja - 3 moški finančna služba - 1 moški komercialni sektor - 1 moški in 2 ženske pravno kadrovska služba - 1 moški in 14 žensk • • • Med tekočim letom 1995 pa je delovno razmerje prekinilo 81 delavcev (opomba: v letu 1994 je delovno razmerje prekinilo 90 delavcev), in sicer 13 uslužbencev in 68 delavcev oziroma 23 žensk in 58 moških. Delavci so delovno razmerje prekinili iz naslednjih obratov: PC razsvetljava - 26 moških in 3 ženske PC pogrnjena miza - 5 moških PC embalažno steklo - 5 moških in 1 ženska obrat pregleda - 8 moških in 12 žensk obrat zmesarne - 5 moških obrat vzdrževanja - 5 moških skladišče gotovih izdelkov - 4 moški in 2 ženske pravno kadrovska služba - 1 moški in 2 ženske finančni sektor - 1 ženska komercialni sektor - 1 ženska Pri analizi vzrokov prekinitev delovnega razmerja se kaže podatek, da le nismo bili tako vestni, saj je največ odjav predvsem zaradi izključitve iz delovnega razmerja, in sicer 15 delavcev oz. 18,5 % od vseh odjavljenih. Da pa tudi delavci niso bili povsem zadovoljni, je razvidno iz podatka sporazumnih prekinitev delovnega razmerja, in sicer 12 delavcev oz. 14,8 % od vseh odjavljenih. Najbolj so pa vsekakor zadovoljni z odjavo naši bivši delavci - upokojenci. Le-teh je bilo v preteklem letu skupaj 19 oz. kar 23,5 % od vseh odjavljenih, od tega je 14 moških in 5 žensk. Ob tem podatku pa nikakor ne moremo biti ravnodušni do vrste upokojitve, saj se je redno - starostno upokojilo 11 delavcev, kar 8 delavcev je bilo upokojenih zaradi bolezni -invalidska upokojitev. • • • Ob vseh teh podatkih za Steklarno, pa ne smemo pozabiti tudi na naša »hčerinska podjetja«, katera so imela na dan 31. 12. 1995 naslednje število zaposlenih: Sinet, d.d. - skupaj 53, od tega 28 moških in 25 žensk Stedek, d.d. - skupaj 44, od tega 8 moških in 36 žensk Forstek, d.d. - skupaj 49, od tega 46 moških in 3 ženske Kadrovska služba Slavi Brajer Pregled vzrokov prekinitev delovnega razmerja v letu 1995 SKUPAJ Izklju- Spora- Dol. TO Razno Traj. -I Čerin. UPOKOJENI čeni zumno čas viš. firme redno invai. Januar 5 moški 4 2 2 ženske 1 1 Februar 6 moški 3 3 ženske 3 1 1 1 Marec 6 moški 3 1 1 1 ženske 3 1 1 1 April 5 moški 4 1 3 ženske 1 1-umrla Maj 11 moški 11 2 1 1 3 1 2 1 ženske Junij 6 moški 4 1 1 1-umrl 1 ženske 2 1 1 Julij 4 moški ženske 4 1 1 1 1 Avgust 7 moški 4 2 1 1 ženske 3 2 1 September 11 moški 7 2 1 1-tuj ec 2 1 ženske 4 2 2 Oktober 5 moški ženske 5 2 1 2 November 2 moški ženske 1 1 1 1 December 13 moški 8 1 1 2 2 2 ženske 5 1 1 2 1 Skupaj 81 moški 58 11 7 6 9 2 5 4 10 4 ženske 23 4 5 3 1 1 4 1 4 Skupaj 81 15 12 9 9 3 6 8 11 8 Nagradna križanka MEHIŠKI PESNIK,PISATELJ INI ESEJIST, NOBELOVEC ZA LITERATURO L.4990 C OCTAVIO) NASLOVLJENEC, PREJEMNIK,0-SE8A,USTANOV A .KATERI JE NASLOVLJENO PISMO PICA80 STREET OLGA REMS KISIK, OBSEC-) FRANCOSKA OPERNA PEVKA (DESlREE) MANJŠI OTOK OB ALJASKI GLASBENIKA ALESA KERSNIKA JELENOVO OGLAŠANJE DESNI PRITOK DUERA V SEVERNI ŠPANIJI VRSTA MODREGA BARVILA ■ZA STEKLO KLUB LJUBITELJEV LETALSTVA RAST- LINSKA BODICA SEVERNOAMERIŠKI SESALEC podrazreda VREČARJEV, VRSTA PODGANE PEVKA IN RADIJSKA NAPOVEDOVALKA RUPEL IRENA AVBELJ MESTO V ITALIJI RIBA IZ DRUŽINE KRAPOVCEV GORA V ŠVICARSKIH ALPAN MEHKONEB-NI GLAS POSODA l ROČAJI VOKALNI SOLI ST KRMA ZA KONJE ŽVEPLO, SEVER RAFKO. IRGOLIČ. SLOVENSKA IGRALKA CANCKA) GRŠKA Boginja ZVEZDO' SLOVJA SREDNJEVEŠKA. GLEDALI ŠKA IGRA FRANCOSKI PLESALEC IN KOREOGRAF C JULES) ZNAČILNA RUSKA PO KRAJINA UDELEŽENKA EKSKURZIJE TEKSTILNI DELAVEC PAUL ELUARD JAPONSKI FEVDALNI VOJAK AGAVI PODOBNA RASTLINA IGRANJE NA PIŠČAL DEL MLINSKE TRESNICE IVANA KOBILCA OSTANKI GORENJA V DIMNIKU NAJVISJI VRH NEMČIJE UJCEVA Iena PLITKO, SLA NO JEZERO V AZIJI PREDMET, POTREBŠil-N A, BLAGO C V TRGOV INI) ČLANEK,SESTAVEK ARNOLD ZWEIQ TWIST OLIVER SLANO PECIVO MUSLIMAN PRAZNIK BALKON, PLOŠČAD SLOVESEN OBHOD SLADEK JUŽNI SADEÌ ZVIJAČA, NAMEN EKSTAZA^ ZAMAK- NJENOST STISNJENA DLAN TONE . ANDERLIČ REDKA KOVINA (ZNAK Y ) AVSTRALSKI MEDVEDEK SLOVENSKI PISATELJ (VITOMIL) SMUČAR KOGLER odda- ljitev KRALJICA ŠPORTA ODPRTA TELESNA POŠKODBA ELEKTRlč-NA MORSKA RIBA AVTOR : KARLI DREMEL VRSTA PLESA IN GLASBE PRIPOVE- DOVALEC RIŽEVO ŽGANJE REKA V FRANCIJI SLOVENSKI IGRALEC (EVGEN) DOLGO-REPA PAPIGA RIBIŠKA MREŽA SENČNA STRAN naŠi RAZGLEDI DRUGI NAJ-VECJI IN- METROPOLA GORENJSKE LJUBIMEC NIMFE GALATEJE SODOBNIK KELTOV BIBLIJSKI JAKOBOV SIN TENISKI IGRALEC AGASSI KRAJ PRI KRŠKEM SLOVENSKA ZENSKA STARO -JUDOYSKI KRALJ Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev in sicer: 1. nagrada 5.000 tolarjev 2. nagrada 3.000 tolarjev tri nagrade po 1.000 tolarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 61430 HRASTNIK do 15. 3. 1996. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko objavljeno v STEKLARJU št. 12/1995 smo dobili 70 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada 5.000 tolarjev: Zoran Zore 2. nagrada 3.000 tolarjev: Lidija Kirn, upokojenka 3. -5. nagrada po 1.000 tolarjev: Branko Sebasu, Friderik Pavlič, Sabina Sihur Rešitev križanke iz prejšnje številke VODORAVNO: p, Klee, Hermes, I. B., SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1996 ŽELI (GLASILO STEKLAR), G. S., pirit, alet, malta, Salamina, NATO, Sta-el, amoniak, toskanščina, gib, Mo, amil, amater, atentat, sla, mokar, Rurik, akord, holokavst, Ana, D. L, efor, igla, O. P., Ava, jar, sep, Abelami, Merhar, puma, Dolinar, oktana, škar, Arabija. (K.D.) gTj STEKLAR Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen, Pavel Bauerheim in Dolores Urbajs. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman. Grafična priprava in tisk: Formatisk Ljubljana. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 42 006. Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-934) z dne 25. 1. 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.