Poštnina olafana v eotovInV
MBrmor. iponeflellek 11. aeccmTira 1033 štev.	ueto	v».
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo In uprava: Maribor, Ooapoaka uk 11 / Talaloo uradaillvo 3440, oprava 2400 Uhaja razo« nadaljo In praznikov vaak dan ob 18. url / Volja aaoaatao prajamaa V upravi aO po po4tl 10 Din, doatavljon no doai 12 Din / Ogtaat po oanltai / Oglaao oprajema tudi oglasni oddalak _Jutra- v Ljubljani I boOM Ookovnl roOun M. 11.40»
11
JUTRA
11
Napori Ilalije in njen končni cilj
ZAHTEVA PO REORGANIZACIJI DRUŠTVA NARODOV.
Kdor zasleduje pazljivo evropsko mednarodno politiko, se mora nehote čuditi trdoživosti Mussolinijevih napojev, da bi kakorkoli dosegel svoj cilj. prva leta svoje vladavine se je lotil z vso intenzivnostjo rušenja Jugoslavije, ker je spoznal, da mu je pri njenih imperialističnih in hegemonističnih načrtih najbolj na poti. Takrat je vodil bo; več ali manj neposredno, in taka je °stala njegova taktika do nekako pred dvema letoma. Takrat je pa nenadoma spoznal, da po tej poti ni mogoče do cilja, zato se je z vso silo lotil r e v i-z' o n i z m a. Računal je, da se mu bo Potoni revizionističnih stremljenj Bolgare, Madžarske in Nemčije posrečilo žfušiti Jugoslavijo in ustvariti novo Podonavje in nov Balkan, na katerem bi Kalija uveljavila svojo hegemonijo. Bi! -'e prepričan, da se mu bodo revizionistični načrti posrečili s pomočjo moralnega in diplomatskega pritiska. Poglobitev pogodbe male antante ob začetku letošnjega leta je pa podrla tudi te njegove upe. In od takrat datira italijanska taktika velikih ovinkov.
Da bi razbil zvezo med Francijo in državami ina’e antante, je forsiral nenadoma pakt štirih velesil. Namen te akcije ie bil ustvariti forum štirih velesil, na ^t^rem bi bili dve velesili. Italija in Nemčija, direktno za revizijo mirovnih Pogodb in meja, tretja, t. j. Anglija bi s* dala za revizijo na koncu koncev tudi Pridobiti, morda vsaj posredno, četrta, francija, bi pa bila tako osamljena 'h prisiljena vdati se volji večine. Toda todi s paktom štirih ni imel duce Benito Mussolini več sreče kakor z nepo-Srednim revizionizmom. Spoznal je nam-£eč, da bo ostala praktična moč pakta »tirih velesil tako dolgo iluzorna, dokler uq obstojalo v Ženevi Društvo narod o v s statutom, ki zagotavlja enakost vseh držav, torej tudi male antante in Poljske. In čim je v Mussoliniju dozorelo to spoznanje, takoj se je porodil tudi načrt za rušenje Društva narodov samega. To Se bilo treba najirej Oslabiti In v ta namen se je porabil izstop Nemčije. Ker pa tudi ta izstop de^ lansko ni spremenil položaja, je bilo treba zagroziti še z izstopom Italije. Ta grožnja je služila nato za podlago sklepa vebkega fašističnega sveta, sprejetega te dni. Sklen se glasi, da more ostati Italija še nadalje v Društvu narodov samo pod povsem, da se te-njpiujf) spremene niegova pravila.
Kaj hoče s tem Italija? Dejansko isto, kar je hotela s paktom štirih velesil. Društvo narodov nai se preuredi tako. da bodo v njem odločale samo velesile, male in srednje države pa se jim
bodo morale v vsem pokoriti. Če bi se to zgodilo, bi izgubili mala antanta in Poljska svoja zastopnika v svetu te ženevske institucije, a izpadli bi seveda tudi sporadični zastopniki vseh ostalih malih in srednjih držav. Društvo narodov bi postalo tedaj isto, kar forum štirih velesil po paktu štirih. Položaj Francije, odločene od podpore male antante. Poljske in Belgije, bi bil v prenovljenem Društvu narodov enak, kakor v okviru pakta štirih. Revizija mirovnih pogodb in meja bi se spet lahko diktirala. V tem primeru bi se seveda Nemčija takoj vrnila v Ženevo, morda pa tudi Japonska, ki bi izkoristila diktaturo velesil proti Kitajski. Mussolini je zatrjeval, da bi potem pristopili tudi Amerika in Rusija, toda iz VVashingtona in Moskve to zanikajo. To je torej zadnji Mussolinijev načrt, da bi dosegel svoj namen: razbitje male antante in v prvi vrsti Jugoslavije ter oslabitev Francije. Kakbr sledi iz tega, se poslužuje pri vsakem novem poizkusu večjih ovinkov, toda tisti, ki pazijo na njegovo pot. vidijo vsakokrat kam je namenjen, tudi če krene navidezno v čisto nasprotno smer.
To so Francija in njeni zavezniki Edino ob občudovanja vredni neizprosnosti in budnosti Francije so se razbili doslej vsi ti M u s s o 1 i n i j e v i načrti, neposredni in posredni, in razbil se bo tudi najnovejši, ki zasleduje reorganizacijo Društva narodov. V Parizu so te dni odgovorili Rimu tako odločno, da ne more biti nobenega dvoma več, da je tudi ta najnovejši Mussolinijev manever obsojen na neuspeh. Sam francoski zunanji minister P a u l - B o n c o u r je podal izjavo, v kateri je dejal, da Francija nikoli ne bo privolila v tako reorganizacijo Društva narodov, kakor sl jo želi Italija, pa četudi ga zato zapusti. Francija se ne pusti ločiti od svojih zaveznikov, ne dovoli razdelitve držav na vladajoče in podrejene, ne dovoli revizije mirovnih pogodb in s tem seveda tudi ne razbitja držav male antante in hegemonije Italije v Podonavju in na Balkanu. Pariz bedi kakor detektiv nad vsako gesto fašističnega Rima, da ji še pravočasno določi pomen in. moč ter ji odbije ost. Kakor ie torej občudovanja vredna vztrajnost 11 a li je pri zasledovanju svojih ciljev, tako je vredna občudovanja tudi čuječnost in neizprosnost Francije. Če pa vodi tako politiko sedanja francoska vlada, ki je še najbolj elastična, bi vodila vsaka bolj desno orientirana še odločnejšo. Tako je že sedaj gotovo, da Mussolini tudi reorganizacije Društva narodov po svoji sedanji zamisli nikoli ne bo dosegel.
Angleški upor proli Mussolinijevim načrtom
DRUŠTVO NARODOV NAJ RAJŠE RA ZPADE, KAKOR DA BI POSTALO ORGAN HITLERIZMA IN FAŠIZMA.
PARIZ, ll. decembra. Po londonskih Ooročilih sloviti angleški publicist Garvln *elo ostro kritizira italijanski načrt za Oreosnovo Društva narodov. Garvln priznava, da je ugled Društva narodov oslabel, trdi pa, da Italijanski načrt ne bo Drav nič pomagal za pridobitev ponovna ugleda. Italijanski načrt, pravi Gar-vin, preveč diši po poskusih složnega sodelovanja med hltlerizmom in fašizmom, <1 bi rada zavojevala vso Evropo. Prav gotovo pa bi izvedba tega načrta samo le povečala Mussolinijevo moč. Preden 'n bi postalo Društvo narodov hitlerjevsko a*! fašistično orožje, ie bolje, da pre-teha delovati. Končno še opozarja Gar-
vin Italijo, da vsebuje pangermanski načrt samo razdrobitev velike Italije. Tudi VVickhan Steed je mnenja, da Italija, ki želi razna pogajanja In pakt Društva narodov ločiti od versailleske pogodbe, stremi za tem, da bi sebe osvobodila obveznosti, ki jih je sprejela v Locamu.
HITLERJEV SPOR S ČRNCL
PARIZ, 11. decembra, h Monrovie poročajo, da je sklenila vlada afriške črnske republike izgnati vse Nemce, če uveljavi Hitler zakon o manjvrednosti črncev. Večina trgovcev v Liberiji ie Nemcev.
IfliHja Um Jii Slovanov
SPREJEM IN BIVANJE BOLGARSKE KRALJEVSKE DVOJICE V BEOGRADU. KONFERENCA MUŠANOVA S SRŠKIČEM IN JEVTIČEM. OBISK V SKUPŠČINI IN SENATU. ODLIKOVANJA POLITIKOV IN SPREMSTVA.
BEOGRAD, 11. decembra. Prestolni Beograd preživlja včeraj in danes zgodovinske ure izrazov prijateljstva in bratstva Jugoslovanov in Bolgarov, ki jim prisluškuje tudi druga južnoslovanska prestolnica Sofija. Takega sprejema, kakor ga je pripravil Beograd včeraj bolgarskemu kraljevskemu paru in sprem stvu, že dolgo nismo videli. Sprejem je bil najveličastnejši ob prihodu ob 15. uri na kolodvoru in pred kolodvorom. Z dvornim vlakom, okrašenim s cvetjem, zelenjem ter bolgarskimi in jugoslovanskimi trobojnicami, so se pripeljali Nj. Vel. kralj Boris III., Nj. Vel. kraljica Ivana, Nj. Vis. princ Ciril, ministrski predsednik in zunanji minister Nikola Muša-nov, maršal dvora Panev in drugi. Na kolodvoru so jih sprejeli Nj. Vel. kralj Aleksander I., Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. princ Pavel in Nj. Vis. princesa Olga ter vsi člani vlade, predsednika senata in skupščine, zastopniki vojske, cerkve itd., zunaj pa množica najmanj 50.000 ljudi, ki je navdušeno vzklikala bratstvu z Bolgari in obema vladarjema. Po sprejemu so se visoki gosti odpeljali z avtomobili v dvor, ob 16. uri pa na Dedinje, kjer bodo nastanjeni. Na sporedu je med drugim izlet k grobu neznanega junaka na Avali in kralja Petra na Oplen-cu. Bolgarska vladarska dvojica ostane pri nas štiri dni.
BEOGRAD, 11. decembra. Člani bolgarske in naše vladarske hiše so se udeležili danes dopoldne lova v okolici Zemuna, popoldne pa napravijo izlet na jahti »Dragor« po Savi in Donavi. Ob 21. url bo na dvoru galadiner s koncertom, na katerem nastopi tudi slovenski pianist Ivan Noč.
BEOGRAD. 11. decembra. Bolgarski ministrski predsednik Mušanov je obiskal danes s poslanikom Kjušeivanom ministrskega predsednika dr. Srškiča. Razpravljala sta več ko pol ure o naših in bolgarskih razmerah. Nato je Mušanov odšel v skupščino, kjer je bil slovesno sprejet, enako pa tudi v senatu. Ob II. uri se je podal k zunanjemu ministru Jevtiču in dolgo konferiral ž njim. Ob 13,30 je bil pri dr. Srškiču banket.
BEOGRAD, 11. decembra. Kralj Boris je odlikoval dL Srškiča z najvišjim bolgarskim odlikovanjem, velikim križem sv. Aleksandra. Kralj Aleksander je pa odlikoval Mušanova z velikim križem Jugoslovanskega orla, poslanika Kfušei-vanova, dvornega svetnika Gnijeva in dvornega maršala polkovnika Paneva z redom Jugoslovanske krone I. reda, * istim redom II. reda pa dvorno damo Pe-trovo-čomakovo, polkovnika Lukaša, stotnika Berdarova ter osebna tajnika kralja in kraljice Peteva in Naumova.
Nova Španija v boju z revolucijo
OD SOBOTE DALJE SKUŠAJO LEVIČARJI OSVOJITI OBLAST V REPUBLIKI Z REVOLUCIJO. NEVAREN POLOŽAJ.
MADRID, 11. decembra. Predvčerajšnjim in v noči na preteklo nedeljo so izbruhnili po vsej Španiji budi revolucionarni nemiri, v katerih je bilo doslej 40 mrtvih in več sto ranjenih. Vlada je sicer včeraj popoldne objavila, da je gospodar situacije, toda iz vseh krajev države prihajajo vesti, da traja revolucija še dalje. Pri atentatu na progi Barcelona—Sevilla je bilo ubitih 10 ljudi in ker atentatov ni konca ne kraja, so železnice sklenile ustaviti ves promet. Ekstremisti zažigajo cerkve in samostane, v Lacorunl pa so proglasili generalno stavko. Ves javni promet je ustavljen, ne izhaja pa tudi noben časnik. V Madridu je eksplodiralo
okrog 600 bomb, ki so povzročile precejšnjo škodo. Vstaši pa tudi vsepovsod kjer ie morejo raztrgajo vse telefonske in brzojavne zveze, tako da so nekatera mesta popolnoma odrezana od sveta. V provinci Huesta so se nekatera mesta popolnoma predala vstašem. V Barceloni je bila v neki kavarni strahovita eksplozija, ki je povzročila ogromno materialno škodo in zahtevala večje število človeških žrtev. Med temi žrtvami sta bila tudi dva znana anarhista brata Ada-rerja. V Saragozi je prišlo tudi do hudih pouličnih nemirov in krvavih pretepov in je več sto mrtvih.
Pobeg nemškega princa iz | Avstrije
DUNAJ, 11. decembra. »Politische Ko* respondenz« javlja, da je princ Bernhard Sachsen-Meinlngen s svojo ženo, s katero sta bila radi dokazane nacionalno-socialistične propagande obsojena na 6 tednov zapora, pobegnil v Italijo. Princ Sachsen-Meinigen je bil obsojen, da prestane kazen v WolIersdorfu, vendar pa je bila izvršitev sodbe po ponovnih intervencijah nemškega poslaništva dvakrat preložena, kar je princ izkoristil za beg s svojega posestva pri Celovcu. Odgovorni policijski komisar, ki je Imel nalogo stražiti princa, je bil takoj odpuščen iz službe. Vso nadaljnjo preiskavo pa bo vodil poseben varnostni organ, ki Je bil poslan v Celovec. Tudi so včeraj pripeljali večje število znanih narodnih socialistov, kl bodo internirani v WdlIerdsdoriu*
RAZPUST ORGANIZICIJE ROMUNSKIH FAŠISTOV.
BUKAREŠTA, U. decembra. Vlada je razpustila fašistično organizacijo »železno gardo« z vsemi podorganlzacljami, Pri izvajanju odredb o razpustu so povzročili fašisti v Bukarešti in drugod nemire. Pri tem so bili nekateri policijski organi in fašisti celo ubiti in ranjeni. Doslej je aretiranih okoli 300 fašistov. Sinoči so bile tu demonstracije akademikov ir. članov razpuščenih organizacij. (0 romunskem fašizmu smo napisali pred dnevi v »Večerniku« uvodnik.)
ITALIJANSKI DRŽAVNI PRIMANJKLJAJ.
RIM, 11. decembra. Osnutek italijanskega državnega proračuna za prihodnje leto izkazuje 17.663 milijonov dohodkov in 20.636 milijonov izdatkov. Primanjkljaj znaša skoraj 3 milijarde. Z enakim primanjkljajem zaključi tudi letošnje oro* ačunsko leto.
Stran 2
Mariborski »Večernik« Jutra
V Mariboru, dne 11. XII. 1933.
■bmmmmmmbbmbbbbbbpbc egBBCBgat gaež *>—■~5
Dnevne vesti
Visoko odlikovanje generala Rudolfa
Maistra. Z ukazom Nj. Vel. kralja je odlikovan z redom sv. Save I. stopnje divizijski general v rezervi g. Rudolf Maister. K visokemu odlikovanju iskreno čestitamo osvoboditelju našega mesta in njegovega zaledja!
Ustanovitev gasilske zajednice. V smislu novega gasilskega zakona so imele v zadnjem času vse gasilske žuipe in vsa gasilska prostovoljna društva svoje izredne občne zbore, na katerih so bile izvoljene nove uprave, kakor jih predvideva zakon o gasilstvu. Včeraj pa je bil v Ljubljani občni zbor vseh žup iti društev v Sloveniji, ki ga je vodil bivši starešina Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani Josip Turk in na katerem je bila izvoljena Gasilska zajednica 'za Slovenijo ter njeno vodstvo. Za starešino je bil izvoljen Josip Turk.
Javna zahvala. Ob premestitvi priljubljenega primarija kirurgičnega odde!-. ka mariborske splošne bolnišnice g. dr. Lavriča se bolniki kirurgičnega oddelka najtopleje zahvaljujejo odhajajočemu gospodu primariju za njegovo požrtvovalnost in uspešno prizadevanje v prid bolnikov kirurgičnega oddelka ter mu žele vso srečo na novem mestu. Prav tako se prisrčno zahvaljujejo usmiljenim sestram za.blagodušno oskrbo, s katero so jim -lajšale bolečine.
Uvedba nove avtobusne vožnje. Ravnateljstvo mestnega avtobusnega podjetja opozarja prebivalstvo Kamnice in Bresternice, da je uvedlo popoldansko vožnjo in bo vozil mestni avtobus vsako sredo iz Maribora z Glavnega trga ob 17.30, iz Kamnice 17.38, iz Brestcr-niee, gostilna Bruderman, povratek ob 17.50, iz Kamilice na povratku 17.58, s prihodom v Maribor ob 18.06. '
Občni zbor Zveze mladih intelektualcev bo v nedeljo, dne 17. decembra t. 1. ob pol 10. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. Dostop imajo samo člani zveze s člansko izkaznico.
Tri razpisane službe. Razpisane so sluižbe treh banovinskih cestarjev v območju celjskega okrajnega cestnega odbora in po enega cestarja v ptujskem in murskosoboškem okraju. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23. in ne starejši od 30 let. Prošnje morajo vložiti do 31. t. m. in dobe vsa podrobnejša pojasnila pri zadevnih okrajnih cestnih odborih.
Gruštvo »Šola in dom« v Mariboru. Odbor društva »Šola in dom« v Mariboru se je sledeče konstituiral: predsednik dr. Leopold Poljanec, podpredsednik Franc Minaiik, blagajnica Štefanija Plan tanova. tajnik Franjo Žebot. Predsednik nadzorstva Franc Rožman. Člane sprejemajo posamezna šolska vodstva in člani odbora.
Starešine AKD »Jadrana« imajo svoj redni sestanek v torek 12. t. m. ob 20. uri v lovski sobi pri »Orlu«. Vljudno vabljeni so tudi starešine izven Maribora.
Starešinsko društvo »Triglava« ima v
torek, dne 19. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« izredni občni zbor z dnevnim redom; 1. počastitev spomina po blagopokojnem predsedniku prof. Bro libu; 2. volitev novega predsednika in enega odbornika. Vsi gg. starešine so vabljeni, da se tega obč. zbora v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
Starešine akademskih društev »Triglava« hi »Jadrana« imajo svoj prvi skupni sestanek v torek, dne 12. t. m. v lovski sobi hotela »Orel«. Vljudno vabljeni so tudi starešine obeh društev izven Maribora.
Obrtniki tuji državljani imajo prav take dolžnosti do naše države in poleg tega so dolžni v isti meri spoštovati nas narodni jezik in naše narodne ustanove, kakor vsak naš državljan. To pribijemo radi tega, ker je v Mariboru vrsta tu rojenih in od rojstva v Mariboru živečih podjetnikov, ki so pa avstrijski državljani. S tem se, odtegujejo državljanskim dolžnostim, uživajo pa vse državljanske pravice. Opozarjamo pristojno oblast, da danes v dobi brezposelnosti reši vprašanje koncesij vseh mariborskih tujih državljanov v korist domačinov.
Nočna lekarniška služba. Ta teden ima nočno lekarniško službo Krn: igo v a lekarna Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Prošnja revne obmejne dece. Pa saj
skoraj prositi ne upa, ta naša revna de-ca, ki je malokatero leto pričakovala tako brezupno in potrto božičnih praznikov ko letos! — Dvakrat jc pri nas divjala in uničevala huda toča in pomagale so ji še mnoge druge vremenske ne-prilike, zato pa ni za prodajo nobenih pridelkov, saj jih še za hrano ne bo dovolj. Brez pridelkov pa ni denarja ne oblek ne obuvala ne šolskih potrebščin itd. Kdo naj nam pomaga? O, vemo, božiček onstran Mure se kakor vsako leto tudi letos ponuja, je radodaren, je bogat, a mi slovenski otroci 'rajši trpimo, kot bi sprejemali darove iz sovražnih rok. Imeli bomo pri Sv. Marjeti ob Pesnici 17. dec. skromno božičnico. Smemo, skoraj ne upamo, ker vemo, kako hudo je povsod, vendar dovolite, prosimo vše mariborske rodoljube za vsaj nekaj skrotn nih darilc v blagu ali denarju, ki jih blagovolite za nas izročiti v Učiteljski knjigarni, zgornja Gosposka ulica. Vnaprej se vam za uslišanje zahvaljujejo: mali revni Šfnarječani!
Nov upravni odbor Delavske zbornice. Včeraj se je sestal v Ljubljani plenum Delavske zbornice. Zasedanje je trajalo dopoldne in popoldne in so bila na dnevnem redu razna pereča vprašanja, ki se tičejo našega socialnega položaja, kakor tudi volitve verifikacijskega in upravnega odbora. Pri .volitvah so bili pri tajnem glasovanju izvoljeni v upravo trije narodni socialisti, in sicer Juvan, Zemljič in dr. Bohinec ter triie marksisti in triie krščanski socialci. Za zborničnega tajnika p.a je bil ponovno izvoljen Filip Urafnik.
Organi mestnega načelstva pobirajo že nekaj dni naturalije, ki so jih hišni lastniki in najemniki vpisali na nabiralnih polah, ki so bile dostavljene vsem hišnim lastnikom, in obljubili darovati pomožni akciji. Da se olajša in čimprej završi zbirka, naproša mestno načelstvo vse dobrotnike, da imajo predmete, ki so jih obljubili darovati, pripravljene, da nabiralcem ne bo treba čakati in po večkrat hoditi k eni in isti stranki. Nadalje naproša mestno načelstvo vse darova-telje, da zlasti obnošeno obleko, obutev in perilo, koliko ni celo, izročijo v zakrpanem oziroma čistem (opranem) stanju. Kdor pa ni vpisal v nabiralni poli stvari, ki jih hoče darovati pomožni akciji, se naproša, da to sporoči socialnopolitičnemu oddelku mestnega načelstva Rotovški trg 9 (tel. 2755), nakar se bo občinski organ zglasil pri njem in prevzel darilo.
Razglednice Jadranske straže. Poleg nacionalne si je nadel oblastni odbor JS v Ljubljani tudi veliko socialno nalogo ter hoče zgraditi svoj lastni dom ob Jadranu in s tem omogočiti ceneno letovanje naše mladine na morju, pa tudi pospeševati izlete naraščaja in članstva na inorje. Zato je potrebna večja glavnica, v ta namen je ustanovljen posebni socialni sklad. Ta socialna akcija je razpredena na široko, da čimprej udejstvi veliki in važni svoj program. Socialnemu skladu je namenjen tudi čisti dohodek od prodaje razglednic, ki jih je izdal oblastni odbor pravočasno. Na finem papirju je umetniško izdelana slika pokrovitelja JS Ni. Vis. prestolonaslednika Petra, mladega mornarčka ob krmilu, ki nad njim vihra državna trobojnica. Slika je okvirjena z narodnimi motivi, med katerimi se plete trak z napisom »JS svoji deci«. Pod sliko je tudi znak JS. Razglednice so prav pri merne za božične in novoletne čestitke ter se bodo prodajale po vseh večjih papirnicah po ceni 1 Din. Opozarjamo naše narodno čuteče'in mladini, naklonjeno občinstvo, naj pridno sega po teh razglednicah, ker se bo s tein zopet širila naša ideja po državi in pripomoglo se bo naši mladini do čimprejšnjega lastnega doma in izletov na morje.
Namesto venca na krsto inž. Albina ( Černeta sta darovala Podpornemu dru-j šivu slepih v Ljubljani ravnatelj Kari j Fischer Din 500 in tovarna Doctor in •: drug v Mariboru Din 500, g. Adolf Mar-i van pa je daroval iz istega namena Pro-i tituberkulozni ligi v Mariboru’znesek D: i
Važno za službodajalce. Davčna uprava v Mariboru ponovno opozarja na dolžnost službodajalcev, da morajo od l. julija 1933 naprej za vse svoje nameščence, .dekivce, domače služabništvo (služkinje, kuharice, sobarice, vzgojiteljice itd.), ki so zavezani socialnemu zavarovanju, odvajati davščino za kritje izrednih izdatkov proračuna »Bednost-nega sklada« dravske banovine. Ta dav
ščina znaša za nameščenca '/?% od
j. 100. Deiiar naj se dvigne v upravi »Ve-
černika«
brutto zaslužka, mezde, odnosno plače, če od teh svojih prejemkov plačuje u-službenski davek, dočim znaša delež službodajalca 1% od vsakega zaslužka, rte oziraje se na to, če je zavezan usluž-benskemu davku ali ne. Naturalni prejemki se pa ne.vzamejo v podlago za odmero te davščine. Oni delodaialci, ki so še vedno v zaostanku s plačilom te davščine, se v lastnem interesu opozarjajo, da takoj plačajo zapadle obroke pri davčni upravi, ker imajo sicer nepotrebne stroške za opomin in event. prisilno izterjanje.	..	...
Obrtno gibanje. V mesecu novembru so bile na uovo izdane naslednje obrtne pravice: Bogomir Jurij, prevažanje tovorov z avtomobilom, Taborska ul. 10; Franc Milavec, špedicija, Aleksandrova c. 49; Franc Prohaska, gostilna, Strma ul. 11; Cvetko Marin, brivec, Orožnova ul. 1; i z b r i s a n e pa so bile: Mila Plaučeva. gostilna, Aleksandrova c. 17: Friderik Reisman. mesar. Glavni trg; Marija Senekovičeva, gostilna, Koroška c. 79; Mihael KOkot, kavarna, Aleksandrova c. 45; Jožefa Sparovičeva, trgovina z mešanim blagom, Ob bregu 16 in Marija Majdičeva, restavracija, Grajski trg 4.	.	•
Uvoz žive in zaklane perutnine v Švico. Uvoz žive in zaklane perutnine v Švico je omejen in se radi tega perutnina ne more uvažati brez posebne odobritve, katero mora prejemnik blaga dobiti od Service des importation pres Deoarte-ment de 1’ economie publiaue. a Berne. Prošnje za uvoz perutnine se morajo predložiti navedenemu oddelku na predpisanem obrazcu. Svetujemo, da izvoznik; ne odpremijo perutnine namenjene za Švico, dokler jih uvozniki ne obvestijo, da so prejeli uvozno dovoljenje, ker bodo švicarske pošte vračale vse pošiljke s perutnino, glede katerih jim ne bo predloženo uvozno dovoljenje.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 99. številki: Uredbo o izvajanju javnih del, naredbo o kontroli kakovosti jajc za izvoz v Nemčijo, na račun carinskega kontingenta; odločbo o ukinitvi okrožnih inšpektoratov; objavo uaredbe o pobiranju trošarin po uredbi o izvajanju javnih del; objave glede statističnih podatkov o gibanju dohodka od taks; podaljšanje začasnega trgovinskega sporazuma z Romunijo; razna tarifna obvestila ter objave iz »Službenih novin«.
Radio Ljubljana. Spored za torek 12. t. m. Ob 12.15: reproduciran vokalni koncert, jugoslovanski kvarteti.in okteti; 12.45: poročila; 13: čas, reproducirani valčki; 18: otroški kotiček; 18.30: reproducirane glasbene slike o lutkah in cvetkah; 19: francoščina, poučuje prof. Prezelj; 19.30: »Moja pot po Norveški«, pripoveduje dr. Škerl; 20: pevski koncert primadone bukareške opere; 20.45: radio orkester, eksotična glasba; 21.30; čas. poročila; 21.50: radio-jazz; 22-30: angleške plošče.
Kino Union. Danes zadnji dan igra dunajska veleopereta »Kralji valčka« z Willijem Fritsciiem, Renato .Milller, Roso Barsony in Paulom Horbigerjem. Prihodnji spored bo prekrasni ljubavni film ameriške produkcije »Poslednji korak« s filmsko divo Joatio Crawford in Nilsom Alsterjem; v nemškem jeziku.
Grajski kino. Še nekaj dni teče sijajen vtlefilm »Sen o sreči<■■ (Tbo^nm lepi dnevi). Brigita Helm. Krasen film poln melodiozne glasbe in izbornega pelji,. Bujni naravni posnetki Šmniie, zemlje razkošja, strasti in pesmi. Pariš. Nic-1 Biaric, znameniti Lurd, svetovno kopali-sšče San Sebastian. Revija nnjkrasnsiših toalet, zabava, napeto zanimivo deianje mnogo veselja in še več razkošja, sijaj in ljubezen.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne	Jnse-
fove« grenčice, če ga popi'Ve vsak cUn .zr-t-aj iv«, 'cšče, lagodno milo iztrebljenje črevesa,
Na
REPERTOAR.
Ponedeljek, 11 decembra:	Zaprto.
Torek, 12. decembra ob 20 uri: »Orlov«-Red A. Poslednje gostovanje Djukc Trbuhoviča.
Sreda, 13. decembra. Zaprto.
Poslednjič gostuje Djuka Trbuhovič v opereti »Orlov« v torek 12. t. m. Dosedanje predstave te operete so bile vse izborno obiskane ter so pokazale veliko priljubljenost Djuke Trbuhoviea, ki je dokazal, da je Dorošinski res njegova najboljša uloga. Rezervirajte si vstopnice! Predstava je za red A.
»Mala Eforamye«, popularna in tudi izven naših meja znana opereta Iva Tijar* doviča, ki ,ie nedvomno najboljši jugoslovanski operetni skladatelj, bo prihodnja glasbena noviteta. Premiere pričakujejo v Mariboru z velikim zanimanjem ter bo o Božiču. Režija je Skrbinškova.
»Trnjulčico«, pravljično igro s petjem in plesom, ki jo je spisal Bolton-Backers, bodo uprizorili kot drugo letošnjo otrp-ško premiero v. kratkem. Režira Pavel Rasberger.
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu. sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oč in ušes, skrbimo zato, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, Znameniti strokovnjaki za nego zdrav ja svedočiio, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Jose* fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Sreda, 13. Večer eksperimentov gosp. Svengalija v »Veliki kavarni«.
Ljubljanska Vzajemna pomoč v kon-kurzu. Banska uprava je razglasila nad ljubljansko Vzajemno pomočjo, registrirano pomožno blagajno, konkurz. član-
stvo in upniki naj predlože svoje zahteve pristojnemu sodišču.
Velika mednarodna razstava perutnine, kuncev in golobov v Beogradu. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije bo v času od 16. do 21. decembra v Beogradu velika državna in prva mednarodna razstava ter sejem perutnine, kuncev in golobov. Mimo naših perutninarjev, kuncerejcev in gojiteljev golobov se je
prijavilo za udeležbo na razstavi tudi že
6 tujih držav. Odobrena je za razstav-ljalcein za prevoz živali četrtinska vožnja, za ostale obiskovalce pa polovična.
Lastno sestro je obstrelil. Včeraj dopoldne se je dogodila v Št. liju v Slov. goricah huda nezgoda. Ko je 201etni posestniški sin Tonček Hag vzel očetovo puško, ki je bila nabasana, je ravnal pri tem tako neprevidno, da se je puška sprožila in so svinčena zrna obstrelila njegovo 5!etno sestrico Jerico. Dekletce je od hudih bolečin in od močne krvavitve omedlelo ter so ga poklicani mari- • borski reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Mlada sraka. Včeraj dopoldne se je zglasil na policiji mariborski elektrotehnik Tichy z Aleksandrove ceste in prijavil, da mu je neka 12!etna dekla ko je beračila, ukradla iz pisalne mize 390 Din. Tichy je tatvino opazil šele tedaj, ko je mlada beračica že izginila brez sledu.
Sejem za prašiče. Sejem 7. t. m. je b'l zelo slab. Pripeljali so 68 prašičev, od katerih jih je bilo prodanih le 34. Prodajali so: 3 do 4 mesece stare po 200—500 Din, 5 do 7 mesecev stare 300—360 Din.
8 do 10 mesecev stare 400—550 in leto stare 600 do 700 Din; kilogram žive teže 6 do 7 Din, mrtve pa 8 50 do 10 Din.
Izredni občni zbor Združenja sadnih eksporterjev. Včeraj je bil pri »Orlu« iz-'•edni občni zbor Združenja sadnih eks-porterjev, ki je obravnaval razne aktue'.-ne zadeve, tičoče se združenja. Uprav' je bila izrečena ponovna zaupnica za vestno poslovanje in prizadevanje za ureditev naše trgovine in izvoza sadia
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 12.1 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura 12.6 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 18.8 stopinjah 741 5. re4'"’:"»n nn mčlo 7^0 re-Utivua vlaga 86; vreme je jasno h* mrzlo.
V Mariboru, dne 11. XII. 1933.
Mariborski »V e čer ni k« Jutra
Stran 3
Pomagajmo si sami!
KLIC MLADIM ZASEBNIM URADNIKOM IN BREZPOSELNIM ABSOLVENTOM TRGOVSKIH AKADEMIJ IN SO RODNIH ŠOL.
Mnogo, premnogo se po vsem svetu govori in piše o brezposelnosti in o krivičnem izkoriščanju najmlajših nameščen cev: kronični bolezni današnjega socialnega življenja. Ta sodobni pojav je v tesni zvezi z ogromnim kompleksom problemov, katerih korenine segajo v vse gospodarsko, kulturno in socialno življenje sodobne družbe, je eden izmed naj-bujšili udarcev, ki more zadeti zlasti naj-mlajše duševne delavce.
Na stotine in stotine nas živi v obupnem položaju in vzdušju brezposelnosti. To je eden izmed najaktuelnejših sodobnih socialnih problemov, ker ne upropa-sča samo fizično in psilrčno tisoče in tisoče mladih delazmožnih in delaželjnih narodnih sil, temveč nevarno izpodjeda vso pravilno socialno, ekonomsko in kulturno življenje človeške družbe. Vsekakor bi bila najsvetejša doižnost družbe, 'da izvede najintenzivnejšo zaščito brezposelnih. Sicer se je res začel zadnje čase na merodajnih mestih reševati problem brezposelnosti, a'žal vse preveč ostajamo pri anketah, diskusijah, spome-frcah, kongresih in resolucijah. Vse to še n> odn. je rodilo premalo dejanskega uspeha. Mi vsi smo ostali še vnaprej za-Pos+avljeni in izkoriščani, v negotovosti, bedi. nestalnosti in brezposelnosti. Naš Položaj je de:ansko le vedno slabši in s,atši. In bo tak vedno, dokler se ne zga-Uemo sami!
" Pomagajmo si sami!-n?j bo geslo nas Vseh. Združimo se vsi brezposelni in za-PostavPeni v enotr.o fronto ter začnimo reševati svoj problem brezposelnosti skuono. Zato moramo imeti svojo organizacijo, ki bo izšla iz nas in bo delala med Pami, z nami in za nas. Mi sami moramo omejiti strahotne etične in materielne posledice brezposelnosti. Mi sami si moramo pomagati la:šati bedo. Mi sami moramo poživiti in z vsemi sredstvi povečati svojo aktivnost. Vcepiti si moramo novo silno zaupanje v svojo moč in si zopet pr boriti vero v življenje — v bodočnost. Sami. si moramo zopet pridobiti zmagujoči mladinski ogenj, ki se ne plaši nobenih ovir in mu niso nobene zapreke Prevelike. Na nas je, da si organiziramo razne akcne samopomoči, da si osnniemo Svoje urade za posredovanje dela. Da si Pridobimo pravic, ki nam na vsak način Pripadajo. V našem interesu je in sami moramo skrbeti za to, da čim bolj izkoristimo čas neprostovoljnih počitnic in Prisiljenega brezdelja ter dočakamo ko-oec krize s čim manjšimi žrtvami.
Vse to in še več bomo dosegli, če bomo šli na delo z združenimi močmi vsi brez izjem. Šele ko ne bo med nami resi-gniranih pesimistov, polnih predsodkov, nevere, bojazni in nezaupanja ter naivnežev, ki se lovijo za besedne obljube in nasedajo raznim frazam in meglenim obljubam, temveč bomo vsi zavedni, aktivni, trdni in vedno pripravljeni pomagati drug drugemu, tedaj bomo vodili uspešen boj v korist vseh nas neupoštevanih. Zato je naša nova parola:	»Intelektualci
vseh stanov, združite se! Vsi brez izjem!« Prav vsi, ki smo brezposelni in tudi oni, ki ste po službah na milost in nemilost odvisni od dobre volje svojega delodajalca, ki vam, kakorkoli se mu zlju bi, znižuje plače, vas reducira, a ostale ne reducirane preobremenjuje s prekomernim delom. Združiti se moramo, vsi ki smo se doslej vsak zase brezuspešno borili proti našim socialnim krivicam in proti našemu izkoriščanju. Šele, ko bomo vsi združeni, bomo lahko izvedli uspešno zaščito svojih ekonomskih, soci-| alnih in kulturnih interesov, šele tedaj j bomo lahko preprečili zniževanje plač, j krivično reduciranje in preobremenjenje (drugih ter istočasno prisilno brezdelje najmlajših. Zahtevah' bomo in le z združenimi močmi bomo dosegli enako plačevanje enakega dela, bodisi žen ali začasno zaposlenih. Doseči, moramo odpravo večkratmh zaslužkarjev. Le z združenimi močmi bomo dosegli državno pod poro vsem brezposelnim, ki se bo stekala iz novega progresivnega osebno dohodninskega davka na vse družinske dohodke, t. j. na dohodke moža in žene, ki znašajo letno skupno nad 50.000 Din.
Vse to bomo lahko dosegli le z lastno organizacijo, ki pa mora biti v najožjem odnošaju z vsemi ostalimi strokovnimi organizacijami, da bomo tako stvorih enotno fronto proti našim izkoriščevalcem. Zato skhcujemo za četrtek 14. t. m. ob 20.15. uri (četrt na 9. zvečer) naš ustanovni sestanek, in sicer v mali sejni dvorani Delavske zbornice (Sodna ul. 9, 3. ndstr.). Na sestanek vabimo vse absolvente trgovske akademije, srednjih in sorodnih šol. pa tudi tiste, ki imajo le nižjo srednjo šolo ter so dovršili trgovske tečaje.
Pripravljalni odbor Krožka brezposelnih privatnih nameščencev in Zveze mladih intelektualcev, Maribor, Sodna ulica 3, 3. nadstr.
Pevsk' nasloo koroškem zbora
LEPA MANIFESTACIJA SLOVENSKEGA BRATSTVA.
Na povratku s svoje turneje se je ko-'Poški pevski zbor iz Podjune ustavil tud: v Mariboru in priredil včeraj dopoldne Ob 10. uri v veliki kazinski dvorani koncert s sodelovanjem mariborske Glasbene Matice, namenjen naši srednješolski mladini. Prostorno dvorano in galerijo je še pred napovedano uro napolnila mladina, med katero pa se je pomešalo tudi precej odraslih, v prvi vrsti koroških rojakov in ljubiteljev lepe koroške pesmi. Pevski zbor. ki ga tvorijo sami kmečki fantje, je predstavil navzočim predsednik centralnega odbora Kluba koroških Slovencev, državni pravdnik g. dr. Fel-facher iz Ljubljane, in ob tej priliki spregovoril nekaj tako toplih besed, da je bil deležen burnega aplavza. Tudi so navzoči njegov govor večkrat prekinjali * viharnim odobravanjem in »živio«-klici.
Nato je zbor zapel štiri pesmi, ki so vsem zelo ugajale. Naša dekleta so se Pojavila na odru. s cvetjem in pripela Vsakemu pevcu rdeč nagelj z zelenjem na prsa, pevovodja g. Kernjak in župnik g- Poljanec pa sta dobila krasne šopke, fo končanem sporedu je spregovoril Župnik g. Poljanec navzoči mladini in končal svoj govor z vročo željo in prošnjo, naj nikdar in nikoli ne pozabi svojih bratov in sester onstran meja.
Pred nastopom mešanega zbora Glasbene Matice pa je pozdravil koroške Pevce pevovodja prof. VasiMj Mirk in ^ed drugim dejal, da se je Glasbena
Matica rade vol je odzvala povabilu mariborskega Kluba koroških Slovencev k sodelovanju pri koncertu in da je namen njenega nastopa pokazati dragim gostom ’ moderno in narodno pesem, ki je v svoji domovini nimajo prilike slišati. Pazljivo so poslušali koroški pevci pesem našega domačega zbora in jim je, kakor so sami pravili, segla prav do srca. Po končanem sporedu so koroške pevce po-J zdravili še nekateri mariborski javni de-| lavci in predstavniki mariborskega Ko-; roškega kluba ter vsi zaporedoma v svojih izvajanjih izrazili iskreno željo, naj pridejo zopet kajkmalu in naj nam prinesejo svojo pesem.
Nato so koroški pevci bili gostje Mariborčanov in so se po prisrčnem slovesu vrnili v svojo domovino preko Prevalj.
Zmaga JNS v Limbušu
Včeraj so bile v Limbušu ponovne volitve občinskega odbora. Zanje je bilo med občani veliko zanimanje in je bilo pied voliščem ves dan precej živahno. Vloženi sta bili dve listi, in sicer prva JNS, katere nosilec je bil posestnik Anton Jauk, in opozicionalna z nosilcem Avgustom Javnikom. Ob 18. uri je bilo glasovanje zaključeno in se je volitev od 695 upravičencev udeležilo 408, tako da je bila udeležba 58.7 odstotna. Lista JNS je dobila 230, opozicijska pa 178 glasov. Tako se je tudi limbuška občina pridru-i žila nacionalni fronti slovenskih občin.
Letošnja uprizoritev operete »Orlov"
Granichstaedtenova opereta »Orlov« je dosegla v Mariboru že ob prvi uprizoritvi lep uspeh, kar je menda napotilo gledališko upravo, da jo je ponovila tudi letos, sicer v malenkostno spremenjeni zasedbi. Kot gost je nastopil v ulo-gi Dorošinskega g. Djuka Trbuhovic, ki je s svojo sijajno kreacijo znova vzbudil stare simpatije. Kot Nadja Nadjakovska je briljirala gdč. Udovičeva, ki šteje to ulogo med svoje najboljše. Izvrstna komika sta se zopet izkazala g. Daneš kot
Walsh in g. Harastovic kot Jefferson. Ljubka Kitty gdč. Rarbičeve se je zopet polno razgibala. Sijajno kreacijo je ustva ril g. Pavle Kovič v ulogi tolmača Ste-panova. Osiale uloge so igrali Harryja g. Nakrst, Freda g. Blaž, itngresarija g. Tovornik, sobarico gdč. Starčeva, detektiva g. Gorinšek, biljeterja g. Rasber-ger, poslovodjo g. Furijan, kontoristinjo ga. Gorinškova in slugo g. Cmcbori. Harastovičeva režija je storila kar se je dalo in je zadovoljila. Orkester je bil pod vodstvom g. Herzoga dober, prav tako tudi zbor. Tako je celotna ponovitev prav dobro uspela.	—r.
Rače
Proslava prvega decembra. Res slavnostno smo proslavili naš največji narodni praznik. V bivši kapeli Tattenbachov se je vršila služba božja, pri kateri so prav lepo prepevali naši šolarji. Maše se je udeležilo kakih 30 gasilcev iz Podove in iz Rač v krojih, zastopniki Sokola in vseh drugih društev, orožništvo in fi-nanca, pa tudi lepo število vaščanov. Na poziv župana je skoro vsaka hiša razobesila državno zastavo. Vendar je še bila tu in tam hiša, celo obrtniška, brez nje, nekdo pa je menda smatral za potrebno, da tudi izobesi nekako dvajsetcentime-tersko cunjo na dvoriščno stran, morda v posmeh? V nedeljo popoldan je bila na šolskem odru proslava, ki jo je priredilo Sokolsko društvo v zvezi s šolsko mladino. Poleg telovadnih točk vseh oddelkov je priredila šolska doca igrico »Sirota Jerica in Marko«, mladinski zbor podmladka Jadranske straže pa je zapel nekaj pesmi. Vsa proslava je vzorno pokazala misel in zmago zedinjenja. Prirediteljem gre vsa pohvala za delo in trud. Tudi proslava je bila zelo dobro obiskana. Vendar smo pogrešali pri njej celo mnoge člane Sokola, pa tudi marsikateri vaščan menda ne bi izgubil ničesar na svojem ugledu, ko bi se vsaj tokrat v letu spomnil na svojo državljansko dolžnost. Vse graje je vredna taka abstinenca. in če se prebivalstvo ne zaveda svojih dolžnosti do Sokolstva, bi se jih vsaj lahko in moralo zavedati do svoje šolske mladine. Smo radovedni na 17. december.
staršev, g. krnet, svetn. Kuret o pomenu takih tečajev za izobrazbo kmet. mladine, g. šol. upr. Vauda v imenu učit. društva o važnosti srčne, državljanske in nacionalne vzgoje takih tečajev in g. šol. upr. Cujnik zahvalo v imenu odsotnega g. župana Senčica. Vmes so imele poučne in poslovilne govore dekleta, udeleženke dnevnega tečaja, in sicer prav lepo izbrano in podano. Na pobudo g. Vaude se je improviziral moški kvartet ter zapel nekaj lepodonečih, večinoma domoljubnih pesmic. Vsa družba je ob primernem govoru stoje zapela d Pl. himno, ki je odmevala daleč po Jakobskem dolu. Nad vse hvalevredna je bila ter se izkazala kot prvovrstno uspela prireditev istočasnega večernega tečaja, katerega je obiskovalo 30 žen. Gospa voditeljica, gdč. hčerka in gdč. pomočnica, vse so torej posvetile naipožrt-vovalnejše svoje moči in sile ne le dnevnemu, marveč tudi nočnemu delu v tečaju, našle pa so tudi pri Jakobčanih globoko razumevanje In še globljo pa hvaležnost in ljubav za ta svoj trud, zato pa je slovo v nedeljo bilo težko, solzne. Pozdravljamo pa tudi ukrepe in skrbi banske uprave in mariborskega okrajnega kmetijskega odbora, zlasti njegovega razumevnega in agilnega pred sednika g. Schikerja, ki vsi roko v roki nudijo našemu obmejnemu kmetu in njegovi mladini prodiranje v gospod a rsko-krretijsko prosveto. Da, gospodarski problem je nacionalni problem našega obmejnega ozemlja, tega se zavedajmo in v ta namen obrnjene skrbi in vsote so spomeniki narodne posvetitve.
Poljčane
Praznik rudarjev. Naš rudnik Stanovsko, ki je bil do leta 1931. več let zapuščen in je spočetka zaposloval le malo nad 10 rudarjev, jih šteje danes že nad 100. Vsi ti so svoj praznik na dan sv. Barbare obhajali prav slovesno. V dolgi procesiji z državno zastavo na čelu so šli dopoldne k slovesni službi božji, potem pa so imeli pri rudarskemu tovarišu Ma-tavžu skupno kosilo ir. prosto zabavo. Za naš kraj je to kajpak vselej poseben dogodek.
Ledenice se polnijo. Zadnji mraz je pomagal, da so si nekateri že začeli spravljati v ledenice prvi led, ki je dosegel debelino 1 dm.
Smrtna kosa. Umrla sta v Poljčanah kar dva skoro ob istem času, in to priletna, blizu 801etna Zofija Zorkova, ki so jo pred dnevi pripeljali iz bolnišnice, in družinski oče Ivan Tramšek, ki ga bodo otroci, ki hodijo še vsi v šolo, težko pogrešali. Blag jima spomin, ostalim naše sožalje!
Sv. Jakob v Slovenskih goricah
Sklep kmetijskega gospodinjskega tečaja se je obhajal v nedeljo 3. t. m. v stari šoli. Pod vodstvom strokovno priznane gospe Premroujeve in njene pomočnice gdč. Mlakarjeve so pridna dekleta in žene Šentjakobčanke priredile razstavo številnih in dovršenih gospodinjskih izdelkov, kakor: perilnih, pe-civnih, vkuhavank itd. Po zaključku razstave, obiskane po velikem številu žup-ljanov, je bila prirejena zakuska. S pozdravom jo je otvorila ga. voditeljica Premroujeva in pozdravila goste, pred-stavitelje oblastvenih korporacij ter vse ostale udeležence. Govorili so: g. živi-norej. inšnektor Zupanc s kmet, strokovnega vidika, g. žunpik Frha*!č o razvoju tečaja, g. Knuplež zahvalo v imenu
Sokolstvo
Sokol Tezno. Naše društvo je proslavilo 151etnico zedinjenja na prav svečan način. Dne 1. decembra ob 15. uri je slavila sokolska deca in mlajši naraščaj skupno s šolsko mladino. Slavnostno besedo je govoril šol. upravitelj in starosta Sokola, mladina pa je izvedla bogat in pester spored. — V nedeljo 3. decembra ob 10. uri se je pa zbralo v šolski dvorani vse člar.stvo in starejši naraščaj. Starosta društva TuŠak je otvoril svečano sejo s primernim govorom ter prečital poslanico Saveznega prvega namestnika starešine br. E. Gangla. Sokolska deca je ponovila svoj nastop na tako presr-čen način, da so bili navzoči ginjeni do solz. Naše male sestrice so v svoji igrici »Pomladkarica na dan Zedinjenja« pokazale, kako treba na človekoljuben način pomagati siromašni tovarišici in njeni družinici — prav na ta naš največji narodni in državni praznik. Pokazale so nam odraslim, kako se izvede na tak praznik veliko dobro delo ir. odkrije plemenitost zvestega sokolskega srca, kaka se deli bratska ljubezen v teh težkih časih. Sledile so domovinske ljubavi polne deklamacije in pesmi mladinskega zbora Ob sklepu slavnosti se je na najsvečanej-ši način izvršila prevedba dece v naraščaj, naraščaja pa v Članstvo ter ginljiva in sveta zaobljuba članstva. Prvič je tokrat nastopila domača društvena godba na pihala pod taktirko br. Domicijana Se-rajrnka. Zaigrala je našemu društvu posvečeno koračnico »Zdravo Sokol!«, kom pozicija br. kapelnika ter zaključila slavnost z mogočno državno himno. Proslave se je udeležilo mnogo prijateljev Sokola — posebno starši naše mladine. Moralni uspeh je bil nad vse sijajen. R.
Sokol Matica. Odborova seja se nadaljuje danes ob 20. uri v društveni so . hi v Narodnem domu. Pridite vsi in to 1 čno. Zdravo! Tajnik.
Stran i
MarlborSTfl »V e 5 e r n 1 Tt « Jutra
i “iatn 11 r j * nTtfilMP'1 t '7811
V IttariTJorti, dne II. XII. 1933-
Denis Diderot:
Skrivnosti
Roman.
Mati je ostala hladna in mi je ukazala, naj vstanem. Pokorila sem se ji in tako sve tiho nadaljevali vožnjo, dokler se ni voz ustavil pred neko osamljeno hišo. Stopili sve z voza in odšli v hišo, kjer so me odvedli v neko prostrano sobo. Na stopnicah sem še skušala omehčati mater, toda tudi tistikrat sem zaman pokleknila pred njo in objemala njene noge. Ona me je samo ostro in prezdjivo pogledala.
Tako sem stopila v novo ječo, v kateri sem preživela šest mesecev ter se zaman trudila, da bi mogla govoriti z očetom. Služkinja mi je prinašala jed, me ob nedeljah spremljala v cerkev ter me po vrnitvi zopet zaklenila. Delala sem, čita-!a, se jokala, a včasih tudi pela. Dnevi so potekali žalostno in dolgočasno; hrabrilo me je samo čustvo zadovoljstva, da nisem v samostanu. Toda bilo je sklenjeno, da moram postati redovnica, in postala sem.
Trmoglavost in nepreprosljivost mojih staršev mi je čimdalje boli iMiuiMa misel, da sem nezakonski otrok. Ta sum je postal tudi kmalu verjeten in prišli so dokazi.
Za časa svojega jetništva sem imela zelo malo časa za izvrševanje verskih dolžnosti. Samo ob velikih praznikih so me puščali k spovedi. Mati in jaz sve ime li istega spovednika in njemu sem se po-
tožila radi svojih nezgod, ki so me trle zadnja leta. SpovedniK je bil dobrohoten človek, posluša! me je in mi odgovoril: »Ne pritožujte se zaradi matere, hčerka, ona je dobra. Pomislite vedno, da mora biti tako okrutna proti svoji volji.«
»Proti svoji volji! Kdo jo more k temu siliti? Me mar ni ona rodila? Jeli kakšna razlika med menoj in mojima sestrama?«
»Zalibog, je.« ,
»Ne razumem.«
Hotela sem omeniti še nekaj primerjav med nami, ko je spovednik rekel:
»Ne, vaši starši niso nečloveški; sprejmite potrpežljivo njihovo ravnanje in glejte, da zaslužite vsaj v božjih očeh milost. Govoril bom z vašo materjo in storil za vas vse, kar bo mogoče.«
Nekaj dni nato — bilo je zvečer — je stopila v mojo sobo služkinja ter mi po materinem naročilu velela, naj se oblečem in od;dem ver.. Voz je bil že pripravljen. Služkinia in jaz sve vstopili ter se odpeliali v Feuillants, kjer naju je pričakoval oče Serafin. Ko sem razburjena in radovedna ostala z niim sama. mi ie pričel govoriti:
»Dobil sem dovoljenje, da vam odkrijem skrivnost, ki je vzrok obnašanja va-š’h staršev napram vam. Dovelj ste razumni, zato se vam more odkriti skrivnost, dasi nimate za to nobene pravice.
Dolgo sem brezuspešno nagovarjal vašo mater, da vam vse odkrije. Pomisliti pa morate, da je strašno za mater, če mora svoji hčerki sama izpovedati svoj greh. Trdno je upala, da se bo lahko ognila te-j mu ponižanju ter vas bo tudi brez tega ! vodila po svoji volji, toda na žalost se je 'uštela. Skratka: Vi niste hčerka gospoda Simonina.«
»Slutila sem,« sem dejala.
»Pomislite zato, če vas more mati brez očetovega dovoljenja pustiti živeti skupaj z ostalima hčerkama, katerima niste sestra? Je-li treba možu priznati stvar, ki jo on že sluti?«
»Toda, kdo je moj pravi oče?«
»Tega ne vem,« je odgovoril oče Serafin. in nadaljeval:
»Toda, kdo je moj pravi oče?«
»Tega ne vem,« je odgovoril oče Serafin, in nadaljeval:
»Ukrenjeno je že tako, da ne dobite zakonite zapuščine, tako da bi v primeru tožbe pred sod>ščem izgubili pravdo. , če vam umro starši, se bo komaj kaj našlo za vas; zato je bolje, da greste v samostan, ker boste sicer pozneje to obžalovali.«
»Nemogoče. Ne zahtevam nobenega denarja.«
»Mar ne veste, kaj je revščina, delo in pomanjkanje?«
»Zato pa poznam vrednost svobode in trpljenje jetništva. Poznam muke poklica. za katerega nisem rojena.«
»Povedal sem vam vse, kar mi je bilo treba, vi pa sedaj premislite.«
Po teh besedah ie oče Serafin vstal.
»Še eno vprašanje,« sem rekla.
»Kakor želite.«
»Vesta moji sestri za skrivnost mojega rojstva?«
Odgovoril je, da ne vesta. Jaz pa sen? dejala:
»In kljub temu sta pripravljeni okrast) me, ti moji sestrici! Saj sem vendarle sestra v njunih mislih!«
»Sebičnost, sebičnost, drago dete,« Je odgovoril. »Na tem svetu misli vsak samo na sebe. če ne bi bili imeli denarja, se ne bi bili tako hitro poročili, če bi sedaj hoteli tudi kaj storiti za vas, bi to preprečila njuna moža, ki bi težko pristala na kakšno delitev. Svetujem varm da se sporazumete s starši in da poslušate zlasti mater. Pojdite v samostan! Dala se vam bo mala renta, od katere boste tam lahko mirno — ne rečem srečno mogli živeti. Sicer pa vam nočem tajiti, da vaš oče dobro sluti, da ste mu hči samo pred zakonom. Bodite torej razumni in ravnajte se po mojem nasvetu.«
Vstala sem in se razjokala. Tudi oče Serafin je bil ginjen. Oči je dvignil proti nebu, kakor da bi molil, nato pa me 38 spremil do voza, ki me je odpeljal do«
mov.
Bilo je kasno. Vso noč in ves naslednji dan sem premišljevala o vsem, kar trt) je bil povedal. Očeta nisem ime'a, mati mi je bila odtujena radi grižnje vesti, doma sem bila zaprta, brez upanja in brez izgleda na boljše. Če bi me bili po poroki obeh sester pustili mirno v rodbini, bi me bil morda kdo poročil tudi brez dote-toda sedaj, po onem samostanskem škandalu, je bilo to popolnoma izključeno. Hotela sem pa poizkusiti še zadnjo možnost. zato sem zaprosila mater za raz« govor.
So«rS
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo končano. Včeraj sa je v Zagrebu odigrala zadnja prvenstvena tekma za državno nogometno prvenstvo, in sicer med Haškom in novosadsko Vojvodino. Zmagal je Hašk v razmerju 7:2 (4:1). Državno prvenstvo si je to leto priboril BSK z 31 točkami, na drugo mesto se je plasiral Hajduk z 28, 3. Jugoslavija 23, 4. Hašk 23, 5. BASK 23, 6. Gradjauski 21, 7. Concordia 18 in 8. Primorje 17 točk.
Macanovič. II. tajnik dr, Gavrančie, blagajnik Jankovič, v nadzorni odbor pa dr. Heinz, Boškovič in Dobrin. Zborovanja se je udeležil tudi zastopnik N.i. Ve’
Koliko športnikov je v naši državi. Po
statistiki Zveze športnih zvez je v naši državi 12 športnih zvez s 36 podzve-'ami. Športnih klubov je v Jugoslaviji
kralja general Damjanovič in drugi zna J ')16, ki imajo skupno 49.000 tekmoval-
I C£
ni športni delavci.
cev in 150.000 odras'ih članov.
Bo jšev ško zakonsko življenje
ZAKON IN LOČITEV V SOVJETSKI RUSIJI.
Včerajšnje nogometne tekme. Gradec:	Siidbahn:Hakoah	5:1 (4:1);
Sportklub:Sturm 3:1,
Amsterdam:	Avstrija	:Holandska 1:0
(0:0).
Praga; DFC:Sparta 2:1; Teplitzer FC: Sla vi ja 2:1.
Lausanne; Admira (Dunaj):Lausanne PC 2:2.
Turin:	Milan:Juventus	2:1;	Ambro-
siana:Roma 1:0.
Kongres Zveze spdrtnih zvez. Včeraj se je vršil v Zagrebu četrti kongres SSS, katerega so se udeležili zastopniki skoraj vseh športnih organizacij. Po poročilih posameznih funkcionarjev je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik dr. Stevan Hadži, I. podpredsednik general Kneževič (Beograd), II. podpredsednik dr. Pavlin (Ljubljana), III. podpredsednik Ugrinič (Zagreb), tajnik
V državnem uradu za sklepanje zakonov v Moskvi ni težko biti priča primerom, ki se ponavljajo dan za dnem v današnji Rusiji.
Mlad par je stopil v pisarno in izročil uradnici, čednemu dekletu, svoje listine.
»Vi ste že skoraj leto dni poročeni?« je vprašala uradnica. »Imate Jjidi otroke?«
»Ne . . .« odgovorita mož in žena oba hkrati.
»Katero ime želite imeti v bodoče?« vpraša nadalje uradnica ženo.
»Deklško.«
Po odgovoru je uradnica nekaj napisala na listine in jih vrnila mlademu paruv
»Ločena sta « je rekla precej glasno in jima ponudila roko.
Sklenitev zakona je v današnji Rusiji čisto navadna pogodba. Izginile so vse stare ceremonije. Še bolj preprosta pa je ločitev. Odkar Rusi uživajo to svobodo, so se družinske razmere popolnoma spremenile.
Za ločitev zakona je pristojen državni urad, in radi tega službeno registrlranie zakona sploh ni obvezno. Ko mož in žena
osnujeta skupno gospodinjstvo z namenom, da se poročita, se to smatra, da sta že zakonska mož in žena brez ozira na to, ali sta sklenila zakon v državnem uradu za ženitve ali ne. Zadostuje, da obvestita samo svoje prijatelje in najbližje sosede, pa je zakon popolnoma veljaven. Za srečno zakonsko življenje v Rusiji torej ni potreben noben poseben blagoslov in niso potrebne nobene ceremonije.
Odnos med moškim in žensko je popolnoma svoboden in .spominja na primitivno kulturo.
Osemnajstletni mladenič in šestnajstletno dekle imata pravico, da se brez posebnega dovoljenja poročita. Naravno je. da mladi ljudje zelo radi tako prakticirajo Gospodarske, finančne in rodbinske razmere, ki v drugih državah pri sklepanju zakonov igraio veliko vlogo, v današnji Rusiji sploh ne pridejo v poštev. Leta, preživeta v revobicili so pripravila ljudi, da so zadovoljni z najmaniš!m. Zadovoljni so, če imajo streho nad glavo, če imajo košček kruha in vsaj eno oble-
ko. In če imajo to. tedaj so spolnjeni vsi pogoji za zakon.
Mladina obiskuje pozimi razne sovjetske klube, poleti pa hodi na izlete v prosto naravo. Mladenič in mladenka kaj kmalu skleneta prijateljstvo, in 02 ima on svojo sobo, je sklenjen že tudi zakon.
Nekaj dni nato se dekle preseli s svojimi stvarmi v sobo svojega kavalirja, in sicer samo takrat, če nima sama prostornejše sobe. V tem primeru se preseli ■ on k njej.
Motivov za ločitev zakona sploh ni treba navesti, vendar pa zahtevajo oblasft da se roditelji brigajo za svoje otroke. Če se mož in žena glede otrok sporazumeta, tedaj ni prav nobene ovire za ločitev zakona in je ta izvršena v nekaj minutah.
Izraz »nezakonski otrok« je v sovjetski Rusiji nepoznan. Če žena ali dekle prijavi rojstvo otroka, jo vprašajo samo. kdo je oče, in to brez ozira na to, ali je njen mož ali ne, vendar pa je obvezan, da skrbi za otroka. V vsakem primeru pa ščiti oblast mater in otroka.
Pri vsem tem igra veliko vlogo omejevanje porodov, ki mu sovjetski režim nudi veliko zaščito. Vendar se na ta na-; čin ugonabljajo milijoni zdravih deklet, j Mlade žene, ki so se poročile s stare1'
1 Šimi moškimi, se ločijo od njih in iščejo i mlaiših. Pri tem jih nihče ne more ovira-: ti. V Moskvi je mnogo žen. ki po štirikrat : na le+n —emam može. in prav isto se do-; gaja tudi z moškimi. Kakor je iz tega raz-I vidno, Rusi na svoj poseben način rešu-’ jejo problem zakona in ločitve.
Mali o
Rasno
OPOZORILO.
Opozarjam, da nisem plačnik za dolgove v denarju ali blagu. ki bi iih naredila moja žena Terezija. — Vaupobč Franc, gostilničar, Oovčeva. Sv. Lenart v Sl. g. 4715
SANKE,
prvovrstne in zelo poceni, kupite pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor Tattenbachova ulica 14.	4650
Stanov a me
DVOSOBNO STANOVANJE
solnčno. suho, oddatn takoj mirni stranki. Vprašati Koroška cesta 102, pritličje,. 4711
Sobo odda
" DVA ALI TRI DIJAKE
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. 4718
OPREMLJENO SOBO.
sotnčno. s posebnim vhodom, električno lučjo, oddam. Stritarjeva ulica 5. I.	4694
Sluibo dobi
JUGOSL. RADNIŠKA (DELAVSKA) ZAJEDNICA,
oblastni odbor v Mariboru po trebuie za takoj 180 tkalk In tkalcev. Zjdnsio nai Se vsaki dan od 17 do 19, ure v hotelu Mariborski dvor
5d " m*vte ** CMD
SLUŽKINJA
z dobrimi spričevali se sprej-k manjši družini. Predstaviti se je med 2. in 4. uro v
Dr. Rozinovi ulici št. 14.
Pouk
KOVAŠKI POMOČNIK
z večletno prakso se takoj sprejme kot vodja. Naslov v upravi lista.	4689
Sluibo išie
PARISIENNE DONNE
Letjons de francais. Lipavec Tržaška cesta 53.	4700
NEMŠČINA!
Inteligenčna metoda, brez učenja posameznih besed Od ličen uspeh tudi pri jezikovno nenadarjenih. Naslov v upravi lista.	4865
Dopisi
KLJUB VSEM PROŠNJAM
ni glasu o Tebi. Nuino Tf prosim, iavi se mi pod »Madona kie sl«.	4646
Nova
„Jutrova mladinska knjižica" je Izšla
JELARJEV! ČUVAJI
BANČNI URADNIK
s 15. letno bančno prakso išče zaposlitve v industriji ali kakem večjem podjetju. Ponudbe na upravo »Večernika« nod »Vsestransko verziran« 7005
Dob.te jo v upravi „J U T R in „V E Č E R N l K A" Maribor, Gosposka ulica U
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
izdajatelja •’ urednik:	RADI	VOJ RFHaR
STANKO DE 1 ELA v Mariboru
v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik