Največji •loraDaJd dnevnik f ZrinriEanih ddanh Vefc ca v* leto • • • $6.00 Za poi leta • . . • • $3.00 Za New York cele leto « $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 list što^enddh delavcev v AmerikL i The largest Slovenian Daily io the United States. # Issued every day except Sundays .and legal Holidays. 76,000 Readers, TELEFON: GHelsea 3—1242 Intend m Beoond Otaa Matter September 21, 1901, it the Post Offlee at Hew York, H. vmdsr 1st of Oontrna of March 3,1879. TELEFON: GHelsea S—1243 No. 217. — Stev. 217. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 16, 1937. — ČETRTEK, 16. SEPTEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. ANGLUA IN FRANCUA PATRUL1RATA SREDOZEMLJE ITALIJA ŽE CINCA IN PRAVI. DA BI SE PRIDRUŽILA PATROLI, ČE JI JAMČIJO ENKOPRAVNOST)__ Anglija je poklala v Sredozemsko morje nadaljnih | IAPONCI SE deset bojnih !adij. — Roparskim napadom bo j napravljen konec. — Nyonsko pogodbo je pod-J PRIPRAVLJAJO pisalo devet držav. — Rusija se se ni odločila, VT A n i n če se bo udeleževala patrole. WA NAlAl/ John L Lewis je obiskal predsednika BERLIN, Nmčija, 15. septembra. — Nemčija se popolnoma strinja z Italijo, katera zahteva, popolno enakopravnost pri patroli v Sredozemskem morju. — Cemu bi Italijo in nas Anglija in Francija zapostavljali? — vprašuje vladno glasilo. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je Mussolini prej vprašal Hitlerja za svet, predno je odgovoril Angliji in Franciji glede patrole proti sub- marinom. Nekateri namigujejo, da je patrola le krinka, pod katero si skušata Anglija in Francija za jamčiti svojo nadvlado nad Sredozemskim morjem. — Franciji je predvsem zato, da vzdrži svoje zveze z Afriko, dočim Koče imeti Anglija prosto pot mimo Gibraltarja in skozi Suez v Indijo. LONDON, Anglija, 15. septembra. — Takoj, ko je bila podpisana "protiroparska" pogodba v Nyonu, je Anglija poslala v Sredozemsko morje 9 rušilcev in križarko Cairo, ki ima 4200 ton. Rušil-ci vozijo nad 36 vozlov na uro ter imajo na svojem krovu vsako orožje proti submarinom. . Anglija in Francija sta odločni v tem, da uničita vsak submarin, ki bi napadel kako trgovsko ali bojno ladjo, četudi sedaj že nekaj dni submarin-skih napadov ni bilo. Najbrže je Italija poklicala roparske submarine v svoja pristanišča, ker je videla, da Anglija in Francija mislite resno, ko ste napovedali boj proti submarinom. Ko bodo zadnji angleški rušilci dospeli v Sredozemsko morje, bo imela Anglija od Gibraltarja pa do Sueškega kanala 36 rušilcev, ki bodo pazili na submarine. Poveljnik angleškega vojnega brodovja v Sredozemskem morju admiral sir Dudley Pund je na svoji poveljniški ladji Barham na potu v Oran v Alžiru, kjer bo imel konferenco s francoskim vrhovnim poveljnikom. Sodelovanje med obema mornaricama bo bolj popolno, kot pa je bilo med svetovno vojno. Od koderkoli bo poročan kak napad submarina, bo na kraj takoj odhitel najbližji rušilec, pa naj bo angleški, ali francoski. Anglija in Francija bosta imeli v Sredozemskem. «1 je, ki so obstreljevale trdnja morju več rušilcev, kot pa jih ima Italija. RIM, Italija, 15. septembra. — V noti, ki je bila izročena ob 7 zvečer angleškemu in francoskemu poslaniku v Rimu, italijanska vlada odklanja svojo udeležbo pri sklepih nyonske konference, Na fronto pošiljajo vse moderno orožje. — Kitajci so imeli 35)000 izgub, Japonci pa 10,000 Kitajci so poškodovali japonske ladje. ŠANGHAJ, Kitajska, 15. septembra. — Japonsko "'veliko prodiranje'' je včeraj počivalo, toegnili, predno se je armada umaknila. Japonci najdejo |>o vaseh samo stare ljudi. ODVEDENA MRS. PARSONS JE MRTVA Odvajalci po pisali njenemu možu več pisem. Umrla je 9. julija za pljučnico in je bilo njeno truplo uničeno. Justični department je priznal, da ima v rokah pismo, ki naznanja, da je Mrs. Alice McDonnell Parsons, ki je bila 9. junija odvedena s svojega doma v Stony Brook, L. L, 9. julija umrla za pljučnico in da je bilo njeno truplo ''popolnoma uničeno". Od časa odvcdbe je njen mož Win. H. Parsons oil odvajal-prejel več pisem. V ANARHISTI SO PREVZELI VLADO V GIJ0N Nova vlada je pretrgala vsako zvezo z Valenci-jo. — Fašisti so zopet pričeli ostreljevati Madrid. H EN D AYE, Francija, 15. se.p. — Španski fašisti naznanjajo, da so anarhisti v Gijonu 'prevzeli poveljstvo nad vladno armado ter so obsodili na smrt visoke vladne častnike, "ki so izgubili Bilbao in San-tauder." Obenem je anarhistična vlada tudi prekinila zveze z republikansko vlado v Valenci- kem pismu je bila prvotna od- Na če,° nove vlade v Gijonu se je postavil kot diktator Belarmino Tomas ter je zaprl celi "reneralni štab vladne DELAV. VODITELJ IN ROOSEVELT STA SE NAJBRŽE POBOTALA WASHINGTON, D. C., I 5. septembra. — Dales je bil pri predsedniku Rooseveltu v Beli hiši John L. Lewis, voditelj Odbora za industrijalno organizacijo. Pri njem je bil skoro dve uri ter se je vrnil vesel in zadovoljen. cev ne- kupnina $25,000 zvišana na $40,000. Ravno tako je tudi prejela več pisem "grofica" Ana Kuprianova. ki je bila ar- made skupno s tujimi vojaški- Parsonovi hiši kot član druži- j™ strokovnjaki, ne dn se je pogosto celo poslu- Do uP0rn ->e Prusl°' ko Je ar ževala Parsonovega iinena, kakor je dala tudi svojemu 11 let siareinu sinu Kovu ime Parsons. Pisma so prihajala iz raznih krajev -v New Yorku, Newar-ku in Elizabeth, N. J. Piscti pisem sta brat in sestra in s«-deč po njuni pisan, sta precej izobražena. Odkar je Mrs. Parsons izginila, vodita njen mož William ill Kuprianova neko trgovino v New Yorku. katero sta pričela, še predno je Parsonsova žena izginila. Parsonsova hiša 'v vStony Brooku pa je naprodaj. ČasnLškim poročevalcem, ki so ga takoj obsuli, je rekel, da je ^ predsednikom razpravljalo o raznovrstnih stvareh, v podrobnosti se pa ni hotel spuščati. Kakor znano, je Lewi> pred-nekaj tedni ostro napadal predsednika. Sodeč po njegovem obrazu in kretnjah, sta se pa sedaj pobotala. Kakor znano, je očital predsedniku, da se ni zavzel za C. I. O., ko je izvajal slednji svojo veliko organizacijsko kampanjo. Ko se je kongres odgodil, je Lewis, očital, da ni vlada izpolnila obljub, ki jih je dala delavstvu tekom volilne kampanje. In pretil je tudi z ustanovitvi- SODNIK BLACK KUKLUXKLAN Ako se dokaže, da je bil Black res član kuklux-klanske organizaci j e, ne bo mogel ostati na svojem mestu. — Zdaj je na počitnicah v Angliji. , i i | ,... . j ,. . .. .v reko Kanton na potu v Kan- dokler Italiji ni dovoljena enakost v patruhranju %ton HONGKONG, Kitajska, 15. *ep. — Kitajski aeroplani in topovi trdnjave Boca Tigris so odgnali japonske vo. V tem boju sta bili poškodovani dve japonski bojni ladji. Štirje japonski rušilci so zgodaj zjutraj pričeli streljati na trdnjavo, ki brani vhod PRINC aOBU NA POTU V AMERIKO mada generala Franca sicer j j() tretje stranke, češ, da se de-počasi, toda uspešno prodira- iavei ne morejo zanašati la južno od gorovja Europa v Leon provinci. Ta armada se bo združila z armado, ki prodi-ob obrežju ter boste skup- na pol njene s cementom. Sredozemskega morja z Anglijo in Francijo. I Z letališča v Kantonu se je Pogojna odklonitev italijanske vlade je zbudi-1 Mignil Škadron kitajskih ae- la prijetno presenečenje, kajti iz pisanja italijan^P^nov ter je z bombami pre-, r v . j -i i • • i -i v .i japonske bojne ladje, s onskega cesarja Hirohita, je odpotoval v Hamburg, od koder se bo bojne la- odpeljal v Združene države. Princ Cičibu je zastopal Japonsko pri kronanju angleškega kralja Jurija VI. ter je od tedaj )>otoval po Evropi in večinoma i>o Nemčiji. Udeleži! se je tudi nazijskega kongresa v Nuernbergu. Tekom kongresa je princa Cičibua sprejel kancler Hitler v nernl>erškem gradu. Pri tem sprejemu so bili navzoči Hitlerjev namestnik Rudolf Hess, vnanji minister baron Konstantin von Neurath, vojni minister maršal Werner v. Blom-berg in generalni polkovnik Hermann WiUielm Goering. ra no napadli Gijon, ki je zadnja vladna utrjena postojanka ob Biskajskem zalivu. Prvi čin anarhistov je bil, da so naložili dve ladji z ujetniki ter so jim zagrozili, da jih bodo potopili, kakorhitro bodo fašisti še enkrat bombardirali Gijon. LEON, Španska, 15. sep. — General'Aranda, ki poveljuje fašistični armadi, ki z juga prodira proti Gijonu; ipravi. tla umikajoči se republikanci prisilijo vse prebivalce na potu, da se jim pridružijo ua begu. Predno so se umaknili iz Pola jle Gordon, so zažgali ali pa dinamitirali vsako poslopje, tako da je mesto ostalo v razvalinah. • MADRID, Španska. 15. sep. — Fašistična armada pred Madridom je zopet pričela napadati zapadno oil mesta z bombami in z raizstreljevanjem min. Vladni branitelji so napad odbili s strojnicami in s 'topovi proti tankom. Vladne postojanke okoli Madrida so že deset mesecev neizpremenjene jiavzlic posameznim fašističnim napadom. Vladni Častniki pa priznavajo, da še pred zimo pričakujejo večje ofenzive generala Frauea proti Madridu. na demokrate. Za demokratsko volilno kampanjo je ameriško delavstvo dosti prispevalo. Samo United Mine Workers so dali pol milijona dolarjev. Predsednikv tajnik je rekel, da je bil obisk že par tednov vnaprej določen. Ne ve se pa, če je Lewis samo prosil za sprejem ali če ga je predsednik povabil. WASHINGTON, D. C1., 15. septembra. — Nasprotniki senatorja Hugona Lafayette Blaeka, katerega je predsednik Roosevelt nedavno imenoval za člana zveznega najvišjega sodišča, so objavili dokaze, du je bil Black član Ku K lux Klan organizacije. Na konferenci časnikarskih poročevalcev je predsednik rekel, da takrat, ko je Blaeka i meno val za najvišjega sodnika, ni vedel, da je Blaek bil kdaj član Ku Klux Klana. Po Washingtonu krožijo govorice, da bo predsednik "izvedel drastično premembo", ako bo dokazano, da je bil Black v resnici kdaj član te tajne organi- WASH1NGTON, I). C., 15.lzaeiie-septembra. — Lewis M. Clark-j Predsednik Roosevelt bo Blaekovo imenovanje takoj preklical, ako bo dokazano, da je bil Blaek kdaj, ali pa da je še elan Klu Klux Klana. AMERIKANEC PRISILJEN V ZAKON Rusija, Turčija, Bolgarska, Romunska. Grška, Ju goslavija in Egipt. Sovjetski delegat Maksim Litvinov je izrazil svoje zadovoljstvo nad pogodbo ter izjavil, da si Rusija pridrži pravico, da bo imela svoje bojne ladje v Sredozemskem morju, ako se ji bo zdelo potrebno. RUSIJA ZAPRLA DVA JAPONSKA KONZULATA MOSKVA* Rusija, 14. sep. — Sovjetska vlada bo 15. sep. j a ponskima konzulatoma v Odesi in Novosibirskem odvze-jla uradno priznanje. Japonska vlada se upira, da bi zaprla ta dva »konzulata, četudi ima Ja son, ki je bil nekoč trgovec v Peru, je vložil tožbo za razve-ljavljenje svojega zakona z senoro Mercedes de la Quin-tana Viuda de Ludewig, češ, da ga je v ta zakon prisilil pe-ruanski predsednik August o M. Leguia leta 1925. Tedaj mu je predsednik Leguia zagrozil 44s slučajno smrtjo", ako je ne poroči. Clarkson v svoji tožbi pravi, da je senora de Ludewig na Zelo slabem glasu, da je zapletena v politične spletke in da jo v tem podpirajo razni j>eru-anski državniki, med njimi tudi predsednik. Leta 1925 je Clarksona, ki je tedaj senoro de Ludewig poznal eno leto, predsednik Leguia poklical v predsedniško palačo, kjer mu je Leguia rekel, da bo senora v kratkem postala mati in »la želi, da je Clarkson poroči. Leguia mu je tedaj zagrozil s "slučajno ustrelitvijo", ako senore ne poroči. Rusija na Japonskem ,pa samo šest. Sovjetska vlada pravi, da v Odesi in Novosibirskem ni Japoncev, da bi bila Japonska bte^,::: opravičena v teh dveh mestih ponska v Rusiji 8 konzulatov,držati konzulate. ■ tii .. it . it. Predsednik pa ne bo ničesar ukrenil, dokler Black, ki se nahaja na počitnicah v Londonu in je bral tozadevno poročilo v listiji. ne pojasni zadeve naravnost v Belo hišo. LONDON, Anglija, 15. sep. — Ko so časnikarji pričeli nadlegovati ameriškega najvišjega sodnika H. L. Blaeka zaradi poročila v listih, da je član tajne organizacije Ku Klux Klan. je naglo zapustil svoj hotel in se je odpeljal nekam na deželo. Ko so pričeli prihajati prvi časnikarji, se je pritožil ravnatelju hotela ter mu, naročil, da nobenega časnikarja ne spusti k njemu. Ko je na hodniku hotela srečal več časnikarjev, jim je jezno rekel: "Odkar sem šel od doma, me vedno zasledujete. Niti ne maram poslušati, kaj mi hočete povedati, kajti vem, kaj hočete. Hočete samo staviti mi nekaj vprašanj, da boste mogli pozneje pi-ati: — i*4Blaek noče odgovarjati.'' i* "GL1S vino»2« New York, Thursday, September 16, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IX VJB'Ji. "Glas Naroda" Frank ca 9LOTOOC n Saber, President toumm omrun 4. Lopaha, Sec. of mm of tte oorpa ntfctt awf -- M_ 4 , |fn , m W«al w-------- H^I ■at dir. M. 1. •OLA fl (ftto M1IOD1" 4m*fmm l»Mi mmn Iter 1 buapt flaadoya tad HalM« Um ealo h EftBAdo •to vaUft m lufti 1» I Ea Maw York m ealo 1 tmIs. aol tete.......... at* M.... ftjoo it pol tet fe fcm H «»*«•••*pe^p••«eeeeo | too [Za \mimm*fm wtoteu......97j00 LOOlZa pol teta |U0 4(1 m lip—1 * Al ril mM la oaetaoad m m prloMoJaJo. Desar aaj m btecoroll peMJJaU po Moaay Onter. Pri ^wM kraj« marotelkttv. pralno. da n nh Ml pRjtate blvailHe uaul, da hitreje SataerlpOw Taarly 98.00 "Glaa Naroda" lata* mU dan oeMJ la "ALAS NARODA". 218 W. 18th Street. New Telephone: CHelsea 3—1242 N. X. « NARODI SE NE SOVRAŽIJO MED SEBOJ" Anglež Detvitt Mackenzie, ki-pwe-za "Associated Pres.'' o inozemskih zadevali, je ob svojem prihodu v Združene države izjavil: — — Kolikor pridejo narodi vpoštev, ni svetovna vojna zapustila posebno grenkih občutkov. — S tem seveda ne mislim mater, ki so jim padli sinovi na bojišču, in s tem ne mislim žena, katerim se možje niso več vrnili s flandrijskih bojišč. In nadaje se moja izjava ne tiče tistih nesrečnikov, ki jim je vojna vzela vid ali jih drugače pohabila. — Toda če bi danes vzkliknil angleški vojni minister kot je vzklikal pred dvajsetimi leti: — Obesite kajzerja! — bi njegov vzklik ne našel nobenega odmeva. — Povprečnim državljanom vseh dj*zav, ki so bile zapletene v vojno, — se studi pobijanje ljudi. Izgube življenj v trm ljudskem klanju smatramo danes za nekaj neosebnega kot smatramo naprimer izgube (pri potresu ali pri kakšni drugi neizogibni naravni katastrofi. — Dejstvo je, da se med naTodi samimi zelo redko pojavlja sovraštvo. Sovražijo se le voditelji narodov. — Nemška gospodinja in njen mož. ki ljubita svoj doD«. se, kar se tiče življenskih vprašanj, prav nič ne razlikujeta od zakonskega para v solučni Italiji ali od dveh ameriških za koneev. Ljudje se brigajo za kruh, za otroke in za dom. Nikogar ne sovražijo in hočejo z vsemi v miru živeti. — Ako oblasteuež v eni dežali izdere meč in kliče na korajžo oblast noža v drugi deželi, ni s tem rečeno, da se bosta naroda, ki jima oblastnega načelujeta, zasovražila. — Ne bom rekel, da imajo Abesinei radi Italijane ali da bi Kitajci najraje objeli Japonce. — Rečem pa le to: — Če bi politiki in gotove mogočna interesne sknpine ne vtikale svojih prstov v zadevo, bi se Hooseveltove besede o dobrih sosedih vresničile in bi se ne bilo treba bati prerokovanja d ražav. tajnika Hulla o izbruhu rtove svetovne katastrofe. Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU t um SUN I 7J# tn.it $4Mt Dk IN dta. vm Dte. ▼ ITALUO f CM I llN $ NuN I 57.M finjt Ur m Ur M Ur NC Ur INt Ur NN Ur NN KEB SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOSI ALI DOLI Za liplaBla vetjih raeaker kat ipni mmšm* badlri v dfcarJh aU An* flmQajcBM «a Mjše pafaje. ^ Izplačila v ameriških dolarjih U Hptafllo S 5 v— »orala paated____f iN flC- " - ____________NfcN m— - - - _______J$VL- m « _________JfL— • H - ^ I Prejemnik dobi ▼ atarea Kraja lipteOto t dolarji«. IfiMM PO CABU lite it naStOJBDiO |L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGUo Naroda" IN wnr 1Kb WMIT NEW TOO* N. X. Začetek vdiltifi ixprtimemb v človečki družin. Jas ne vem, v kakšen vrtlnee je zašla naša Jjtfba, stara zemlja, vem pa, da smo nekje v čudnih nebesnih* skupinah. Premišljam zgodovino preteklih štirih, petih tisoč let. Bili so veliki, včaših tudi svetovni dogodki, a ko so se odigravali,1 se je vse vrnilo lepo v stari red, četudi mogoče nekoliko v drugi obliki. Kar se pa danes godi po svetu, je tako nekaj novega, velikega in pomemfbnega, da si človek ne upa niti misliti, kdaj in kako .se bo končalo. Ko je minila svetovna vojna in bil podpisan mir, se je ves svet globoko oddahnil, zakaj vsak je mislil, da smo končno vendarle prišli do tiste pameti, da bo živel človek poleg človeka, narod poleg naroda, ne da bi se davila in klala. Bili smo prepričani, da je bilo to zadnje veliko klanje ter da smo dem drugje primere, kakor v tistih bojih, ki jih je naša domovina imela s Turki. Izpremembe gredo pa še glo-bje. Kolikor daleč pomni zgodovina, je bila družina steber človeške družbe. Kako je pač mogla biii dnigačef Dom, polje, travniki — vse to je zahtevalo delavce. Mož je opravljal svoja dela, žena svoja. Rodili so se otroci, ki so prihajali polagoma na pomoč. In ko se vršile izpremeoribe v domači družini, je bil srn, ki je povzel dom svojega očeta in ga vodil primeroma tako, kakor je bil naučen. Otroci so prihajali na svet* kakor jih je Bog dajal — tako so rekli 1 jod je. Vrstili so se drug za drugim, dokler je šlo po naravnih zakonih. Ne-kaj jih je pomrlo, nekaj ostalo živih. Dekleta so se pomožila, fantje poženili.' Dom je dobil navadno prvi sin, drugi so do- prisli vsaj na prag tiste velike!^1 P* V prejftnjrh ča zaželjene dobe, ko bo vse bolj- Slh 80 domove tHdl ve*krat de se na sve^u za vse. Mislili smo in zmotili smo se. Tam v veliki Rusiji se je začelo nekaj gibati. Rekli so: vsaj ne bo dojgo. Ampak prerokovanja se niso vresničila. Iz obupnega, slabotnega in v velikih težavah porojenega gibanja je postala sila, ki je vsekakor v prvrh vrstah, če ne prva. Doli na juga v Italiji so po vojni plesali državniki, ne vedoč, kam in kako bi obrnili svojo ladjo. Prišel je Mussolini, pokazal smer in ljudje so začeli korakati za njim. In dobili smo fašizem. Tudi v Nemčiji so kolovratili sem in tje. Prišel je navaden človek iz Avstrije, barvar po poklicu, začel s svojim programom in danes imamo V9e veliko Nemčijo povezano v nacizem. Na Španskem je začel rogoloviti znani Franco in posledica je, da imamo že drugo leto domačo vojsko, v kateri je brat proti bratu. Daleč na daljnem vzho. du so se zdramili mali Japonci in začeli posnemati Italijo in Nemčijo. Potem imamo «ianjse satelite, kaklor je Avstrija, Poljska, Grška in druge. Celo v svobodno južno Ameriko se je zanesel ta dnh in po številnih republikah je to, kar imenujemo demokracija, samo še n« papirju. Pa tudi naše države niso o-stale nedotaknjene. Poleg raznih importiranih idej imamo ! razne domače vigilante, ki de-jlajo pod raznimi naslovi tisto delo, ki je na programih fašizma in nacizma. -Ni je ene državne skupine na svetu, ki bi mogla pri nas je pa vse tako, kakor mora biti. Povsod wre in kipi, če ne javno in glasno, po poti-homa. « Pa to ni še vse. So sami vrhovi, ki se najbolj vidijo. Če začneš raziskavati skupino v podrdbiKteffli, to je človeka za človekom, se bos kmalu prepričal, da je tadi v človečki dražbi v vsakem posebej neka revolucija, neko iskanje, kaj in kako bi, da bi bilo prav. Kdor wnaT ga skrtri, kako bi zavaroval, d« bi zirriraj imel, kdor nima, išče, kje m kako bi do-Kid.' Vse to so bolj politična in ekonomska vprašanja, torej nekaj bolj zananjega. Pod vsem tem se pa skrivajo tudi velike notranje rspremembe, ki so podrle vse dosedanje običaje, tradicije in čristva. Bes je lili med sinove. J^ato imamo v naši stari domovini večkrat njivice, ki so po par korakov široke, ker so bile po dvakrat, trikrat ali štirikrat deljene. Slo je tako na svetu po enem •kopita do primeroma sto let nazaj. Ker je dom rabil od J. drugih krajih sveta. Zanimiva je slika, ki jo najdemo kar med nami. Vzemimo starejše naselnike. Štiri, pet, šest otrok je bilo nekaj navadnega. Zdaj pa poglejte o-troke, ki so oklenili že kake zveze. Enega otroka — dva — koder jih je več, pa že ljudem prav ni. Družina, ki je bila steiber kmetske hiše, postaja v indnet-rijalnih poklicih odveč. Pred vsem je moški tisti, ki nekoliko pregleda svoje dohodke in svojo bodočnost. Ženiti se je lahko, nositi odgovornost za to, je drugo vprašanje. Delo v industriji je kakor aprilsko vreme. Nikdqr ne veš, kdaj bo aolnce in tadi ne, kako dolgo bo sijalo. Plače so umerjene večinoma tako, da jih je komaj za en želodec in eno telo. Ženiti se — boljše je, da si človek desetkrat premisli, kakor da se potem dan za dnem kesa Kaj pa ženska? Dober dom in preskrfm z vsem — vse to je lepo. Koliko ljudi pa je da-nes na svetu, ki morejo vse to garantirati? f*e povdarjam, da dva odstotka ljudi v naših državah kontrolira devetdeset odstotkov vsega premoženja in vrednosti, potem pridem do zaključka, da sita izmed sto moških le dve dobri partiji. Če se že delavec v negotovi službi poroči, gleda tako, da dabi žensko, ki je tndi delavska To se pravi: da gre dan za dnem po svoj vsakdanji časa do časa orodja in popravil, ^ H 9ev^a ne rao. je bil v vsakem večjem šefa po ^ ^^ ^ w ime]a ^^ en kovač, en čevljar in en kro- Torej. zakon brez otrok> ali ^ jao T, niso delali doma, am- z enim s8n)iniy ki je ^ pak 80 bdi klicani v hwe raz- ^^ ato spriden in scar tan, ven kovačev, ki niso mogli od da bi Vllo boljše ko bi ne POŠILJATELJE OPOZARJAMO, Pri svojega ognjišča. Vse to je bilo — danes ni več. Kmetije padajo po vsem svetu druga za drugo in baš čitam, da je v naših državah Še okoli 31 milijonov ljudi na farmah. Visi dragi — okroglo sto milijonov, so po mestih in industrijalnrh naselbinah. Enčas so živeli po industri-jalnih središčih tako, kakor so bili vajeni od doma. Rekel bi, da ni bilo do velike svetovne vojne posebnih izprememb. Delali »o po tovarnah in rudnikih, mesto na polju, ženili se, imeli otroke brez konca in kraja — nakratko — bilo je vse, tako, kakor so bili navajeni. In še nekaj. V vseh teh dobah je bil mož tisti, ki je vodil, služil, zapovedoval in bil, ka kor en majhen kralj. Mož je bil prvi, dragi in tretji doma, zunaj, pred oblastmi, v delu in je bil takorekoč vse in imel vse. Žena in ženske sploh so krnele kaj majhno polje. Če so se poročile, je bil dolga leta tisti "lejsem" ko so prihajali otroci na svet. Razven poroke ji ni preostajalo dosti drugega. V starem kraju smo- videli kje kako učiteljico, mogoče kako poštarico in s tem je bila ženska kariera zaključena. Kar jih je ostalo neporočenih, so bile ali dekle, kuharice, varuhinje otrok ali kaj podobnega. V*9e to je bilo, pravim — in še danes je — a ne več kot tista močna vladajoča Stara tradicija, kateri se je moralo vse pokoriti, temveč bolj ko ostanek iz nekdanjih časov. Vsa velika vrednost moškega je padla, kar je bilo nekdaj izključna njegova posest, to je po večini v rokah že neke. Ženska povsod — v mradn, med odvetniki in zdravniki, v trgovini, v obrti in industriji. Podjarmila je zase ogromna polja v tako kratkem časa, da se se vsak človek srednjih let lahko spominja vsega tega. Moški je izgubil — ženska beseda ne zaleše doa^i. Zakaj Najdeš'jih pri kakem zasilnem po Italiji in Nemčiji prav tako delu, ko izkušajo zaslužiti par padjfi število rojstev, kakor po centov. Koliko žeitek vidite v takih položajih? Jaz akoro nobene ne, pa živim med milijoni. Koliko moški-h je na reliefu? Do malega vsi, ki so brez sredstev. Žensk je le malo in še kar jih je, niso tam zato, ker bi ne mogle dobiti dela, če bi hotele prijeti za vsako priliko. Včasih premišljam, zakaj se Mussolini in Hitler tako pripravljata na vojno. Zakaj igrata s svojimi ljudmi same sol-date. Zato, ker jih nimata kje drugje poraibiti. Delo gre naprej z drugimi — torej ne preostane mnogo izbire. V uniformo, potem priprava na klanje, pa jih bo malo manj. Po mojih mislih ima narava ene zakone za vse svoje stvarstvo. Če je to tako, potem se človešstvo bliža tistemu redu, ki ga imajo čebele in mrav. Ije. Skupne, veflike kolonije, v katerih matice skrbe za rod. Delavci so sam ženski spol, moški so pa jako stranska vloga. Pri čebelah, ki jih je človek bolj opazoval in študiral, so dobili tudi svoje posebno ime: trotje. Ni jih dosti, a še tisti končajo, kakor vojak na bojnem polju: ali jih poda vi jo ali pobesijo — tega ne vem. Vem pa, da jih izvleče jo iz kolonij in zavale po tleh. Četudi so veliki svetovni dogodki tako vidni, da se človek skoro ves izgubi v njih, je vendar dobro, da včasrh pogledamo na najmanjše skupine. Zakaj vse veliko na svetu je sestavljeno iz majhnega. Tam najdemo tudi dostikrat rešena tista vprašanja, katera bi zastonj zastavljali velikim skupinam. Če iščejo zdaj velike skupine neke varnosti in gotovosti — je ne išče pravtako vsak posameznik? Armada stoji proti armadi — boj na življenje in smrt. V vsakdanjem življenju postavim, da nam kaže zgodo- pridobila. A še več. Ta dni vina nekaj notranjih bojev čitam, da so se odprle šole. Od med posameznimi narodi. ReS povsod prihajajo glasovi, koli-je pa tadi, da se kaj takega ni ko manj otrok je leto za letom godilo še na svetu, kar se go-.po šolah. AtusBolini in Hitler di danes v Španiji. Premislite, en nared, pa se tako strastno kolje med sabo* da ne naj- vpijeta: več otrok, več otrok! Ko prida lete okoli in čitamo porečtk, pa vidimo, da njihova bilo. Precej stika sem imefl v življenju z ljudmi — našimi ljudmi — ki so imeli po enega o-roka. In rečem vam: nekaj teh mi je tako ostalo v spominu, da mi vselej pridejo pred oči, kadar se kje menimo od živih lrudičkov. Poznam velika mesta, ker me je usoda od zmiraj držala po teh katakombah živih ljudi. Čim bolj poznam ta središča človeška, toliko bolj prihajam do prepričanja, da otrok ni za mesto. Otrok in pes — oba morata žive4i in rasti zunaj, v živi naravi koder je edini pravi dom človeški. Psa omenjam zato, ker jih je v New Yorku, ko nikjer na svetu, največkrat mesto otrok. In so tadi reveži, ker nimajo navadno druge prostosti, kakor vsak dan dvakrat po nekaj minnt in še tedaj na špagi. Pridem v stik tuka j in tam z mnogimi mladimi ženskami v teh ali onih službah. In če pride vprašanje ženitve ali možitve na vrsto, ti zavihajo nos, da bi lahko od kapa teklo vanj. Ko bi prišel tak — to se pravi od tistih dveh odstotkov — potem bi že bilo. Da se pa oženi samo zato, da je oženjena, pa bo v tistih luknjah čakala na tiste cente, ki jih bo prinašal mož domov — nak. Je pa že ra.fi svobodna in prosta, pa gre kamor hoče in dela, kar hoče. Tako govori ženska danes. Izpodrinila je moškega skoro na vseh poljih in živi dosti ložje, kakor moški. Je nekako bolj pripravna in bolje list varjena za zahteve življenja, kakor moški. Ni dolgo nazaj, ko ni imela žendka iti skoro kam, če se ni omožila. Danes je narobe: moški je tisti, ki nima kam. Ženska vedno lahko dobi, če ne drqgje, pri gospodinjstva in o-trocih. Moškega nočejo nikjer. Je pa še draga slika. Vsak čas narajmaš na sknpino starih mož, ki kje posedajo ali čakajo na kako namiljeno srce. MA8AKYK Bilo je poleti 1918. V New Yorku je bila strašna vročina. Posebno tistega nedeljskega popoldne. Komur se je ljubilo govoriti, je govoril o politiki in vojna. Takrat je bilo že precej gotovo, kdo bo zmagal. Vojna se je bližala koncu. Nemčija in Avstrija sta se krivili v zadnjih krčih. Ameriški Slovenci smo se prepirali, kakšno vladno obliko naj ima Jugoslavija. Še pod streho ni bila, pa smo se že prekljali, kakšen naj bo petelin na strehi. Ogromna Carnegie Hall se je hitro polnila. Do treh popoldne je bila zasedena do zadnjega kotička. Sedel sem tik pred odrom med časniškimi poročevalci. Oder je bil prazen. Ob pol štirih so začeli prihajati z obeh strani na oder v opravi, kakršne dotlej v New Yorku še niso videli — čeho-slovaški legfcjonarji. Iz Rusije so dospeli preko Vladivostoka v A-meriko. Visokorasli možje, ki jim je vojna vtisnila v obraze svoja znamenja. Raapostavili so se v dve vrsti. Najbolj postavna sta bila praporščaka z ameriško in čehoslovaško zastavo. Polagoma se je oder napolnil. Le pet prednjih sedežev je bilo praznil). Slednjič je vstopilo z leve pet mož: prvi nekoliko sključen, sivolas in živahnih kretenj — senator Hitchcock, predsednik senatnega odbora za vnanje zadeve; za njim mlad častnik skoro dekliškega ~ . .. v, , , , v obraza; tretjega smo nekateri pa elovek proti človeku, žele,- Jng09l0Vani p^. fetrti _ vsakdameffa kruha. w , ' proznega koraka, srepega po- sakdanjega kruha. Kato se vrši ta boj, 9e ne sporoča javnosti. Ampak je boj gleda, izbočenih ličnic, valovitih las in košatih brk; peti je v Vfflikih oblifrafo. Ti poizku-!bil pa dostojanstven suhljat, šaj samo z enim oglasom v new yorskem časopisju. Reci, da rabiš človeka in mu plačaš le kakih petnajst ali šestnajst dolarjev na teden. Zglase naj se zjutraj ob devetih. Kaj boš videl f Armado kakih stotih ljuda — nekateri so demokracijo pozdravil zboro-bili že pet ali šest ur poprej valce. In nato je začel pred-ipred vrati, samo da bi prišli stavljati: mladega romunskega bolj gotovo na vrsto. .častnika (imena se ne spomi- Grem kdaj pa kdaj mimo a- njam), Jugoslovana Hinkovi-gencij, koder oddajajo delo.'ča, Poljaka, Ignaca Paderew- Skupine ljudi, vseh barv in sta-l.skega in Čehoslovaka — To- prileten mož, čigar oči so dobrohotno zrle skozi z zlatom obrobljene naočnike. Senator Hitchcock je preči-tal brzojavko predsednika Wilsons, v kateri je tedanji odkritosrčni borec za resnično rosti, ki nosijo vse zmke rev ščine na sebi. Posebno težko je človeku, ko gleda tista počasna, negotova gibanja, tiste izgubljene poglede, in tiste po trte obraze, ki le z težavo za krivajo notranje boje. Imamo krizo, ki je večje svet sploh še videl ni. Zakaj maje-jo se temeflji, ki so bili od nekdaj naša tradicija in ustvarja se nekaj novega, nepoznanega. Kakšno bo? Kaj bo iz vsega tega? Je to eno izmed tistih vprašanj, ki jih lahko rešuješ na vse mogoče načine, lahko ga pa tudi pustiš nerešenega. Je vse jedno. Je tako, kakor s človeško smrtjo: lahko ugibaš in premišljuješ, še boljše je pa, če postiš vse skupaj na mire. Eno pa je gotovo: vsak problem se reši in rešilo se bo tadi to. Pravzaprav se že rešuje, če ne hitro, pa polagoma, ^a svetu so -zakoni, ki skrbe za to, da je vse v večnem razvoju in da pri tem vselej zmaga nekaj takega, kar imenujemo v vsakdanjem življenju: dobro, pravično in pravilno. Drugače pač ne more biti, ker bi bil že davno konec tega, kar imenujemo življehje. počutite se dobeo ¥ poletnih mesecih 1 — vzemite TRINERJE VO ANGELICA TONIKA Pri hkunarjlh aO ptOJite fLU n Joseph Trlner Corp., 8. <*fnl Ara, CMmh, Bt inaža G. Masaryka. Na odru so stali pod okriljem zvezdnate zastave zastopniki štirih narodov, narodov, ki so na znotraj dosti bolj zrušili Avstrijo kot so jo zrušili vsi njeni zunanji sovražniki. In Masaryk je začel govoriti Govoril je ko poslanec božji, sličen Mojzezu. ki je po vedel svoj narod iz noči, stisk in trpljenja v svobodo an na soince. Njegov glas je bil utrujen, toda iz njegovih oči je švigal ogenj odločnosti, ogenj sovraštva do vseh zatiralcev in sveti ogenj ljubezni do vseh zatiranih. Tistega njegovega pogleda ne bom nikdsr pozabil. Takrat se je začenjalo drugo in poslednje razdobje Masary kovega dela. Mlado državo je bilo treba naznOtraj organizirati ter ji dati vse pogoja za obstoj. In Masaryk jo je organiziral ter zbodil v naroda še tisto, kar dotlej ni bilo zbujenega v njem. Narod se je pošteno oddolžil svojemu največjemu sinu s tem, da zna kot malokateri drugi evropski narod ceniti vrednost svobode in demokracije. u OLrl S VAEO til" . •* sbgiurfT k i1 . New York, Thursday, September 16, 1937 THE LARGEST 'SLOVENE DAILY IV U.S2. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin MOJI VTISI IZ NEW YORKA Frank Gregorin, Little Falls, N. Y. Pusto megleno jutro. Malo prej, predno se začne svitati, se znajdemo na Washington mostu v New Yorku, žena, sin in jaz. Pod nami se vali ponosna Hikteon reka, ki je tako nekaj veličastnega za pogledati, ako se voziš ob njenem obrežju ob času vzhajajočega Bolnca in pod jasnim nebom. Sedaj pa tako pusta in mirna kot bi ne vedela, kje da je njen izhod. ■Na reki vso polno večjih in malih parnikov in čolnov, ali vse je tako nekam mrtvo, kakor bi spalo in čakalo lepšega dneva. Le sem in tam je videti kakšen ferry, ki vozi iz New Yorka preko Hudsona v New Jersey. Prometa je malo ob tej zgodnji uri. Ne vem, ali je napravilo megleno jntro, ali nedelja, da je vse tako počivalo na skoro vedno vrvečem Hudson«. Malo drugače je pa bilo na njegovem obrežja, na takozva-nem River Side Drive. Kare bo švigale sem in tje, kakor da bi Newyoreani se ne spali kljub zgodnji uri. Gotovo to se tiče Ramo River Sidea, ker malo pozneje sem drugače videl v drugem delu mesta. Mi smo dospeli v New York ob 5. uri. Vozili smo skoraj vso noč, oziroma od 10. ure zvečer, torej nič čudnega, da smo bili precej lačni, žejni, in utrujeni, ker nismo nič spali. Gledamo za kakšno jrasolinsko postajo, pa zaman. Ob strani se pa tudi ne sme počivati, in tako smo se vozili počasi na-naprej, ozirajoč se na levo in d«no, za primeren prostor, kjer bi lahko zadostili našim potrebam. Pa res. kakor slučajno. mislim, da je bilo blizu osemdesete ceste, kjer nekaj popravljajo, smo sli s ceste, da nas ni mogel nihče nadlegovati. samo obrniti se je treba. Na vzhodu boginja Svobode, mimo katere smo se peljali pred blizu četrt stoletja, vseh upov polni. No, pa to spada v preteklost. Obrnem se v drugo smer, pa vidim, da tukaj vlada re6 svoboda ne samo na papirju, pač pa tudi v realnem življenju. Par korakov vstran so se ravnokar začeli prebujati. Kdo T Pač tisti, ki imajo tudi vso svobodo, da lahko spe, kjer hočejo (saj so v Ameriki), po klopeh, za grmič je m in po travi. Za pod glavo jim je suknjič, Če ga ima, ali teh ni bilo dosti; za pregrinjalo pa časopisi. Kaj je .bilo za zajtrk, pa ne vem, ker nisem nobenega vprašal. Starost ne dela nobene razlike, ker sem jih videl od 16. do 60. leta. Pa tudi nežnega spola ne manjka zraven. Srečali smo ženlsko, okoli 30 let staro, z dvema moškima, eden je bil starejši, drugi mlajši. Kot je izgledalo, so tudi tam prenočevali. Vsi razkustrani in zmečkani, so tavali tam o-koli, no, pa saj so lahko gledali nebotičnike par sto čevljev stran. Gotovo je pa, da pogled na nebotičnike jih ne nasiti. Ali ni to ironija usode* Se stojim, ne da bi napravil korak, in gledam te usmiljenja vredne brezdomce, ki jim je park dom, klop pa postelja. Na drugi strani parka čez cefc-to, pa svetovno znana Broadway in Wall Street, bogastvo, ki ga nikjer drugje ne premorejo. In tako boginja Svobode lah. ko gleda na vse, tako brezdomce v parku, kot tudi na vsepo-sedujoče in jim varuje svobodo, pač. vsakemu svojo. Ker je čas le potekal, se od Tam se malo pokrepčamo s tis-|pravimo mjm0 teh ubogih pretim, kar smo imeli s seboj. j nočevalcev na Wall Street, Tako preskrbljeni za precej j Voeimo se počasi in tako do-časa, se podamo naprej iskat spemo do znanega X .Y. Stock stanovanja, kjer je bila naša I Exchange. Malo postojimo in hčerka po katero smo prišli. Bi-j gledamo poslopje, kjer se je že la je v New Yorku na počitni- napravilo toliko bogatinov, pa eah za en teden. Njeno stanovanje je bilo na Osmi cesti, ali takozvanem St. Marks Place. Kot tujci smo se pač morali posluževati zemljevida mesta N. Y. Ker je pa vse jako razločno zaznamovano, nam ni dolgo vzelo, da smo dospeli na cilj. Bilo je ob pol šestih. Spali so še vsi, in tudi nismo vedeli v katerem nadstropju iskati. Čakati je bilo predolgočasno, smo pa šli malo pogledati po mestu. Zavijemo proti Battery par-kra na skrajnem koncu Manhat. tana, od koder se vidi tudi boginja Svobode. Videli smo jo, četudi bolj v megli, ker se je k dežju pripravljalo. Ko tako stojimo in gledamo okoli sebe, mi pride na misel vprašanje, ki mi se sedaj vrši po glavi: Kakšna razlika v primeroma tako majhni razdalji! Vse se lahko vidi ob enem, še veliko več reveže v, kjer so igrali skoro bi rekel za usodo Amerike pred znanim polomom leta 1929. Težko si je misliti, da je ta ulica tako usodna. V času, ko smo bili mi tam, nismo videli nobenega človeka, nobene kare, samo mrtva poslopja na vsaki strani. Ob gotovih urah je pa tako kot v mravljišču. Težko verjetno, toda resnično. Gremo dalje na Broadway. Zopet vse brez življenja, med kanjoni poslopij. Napisi: First National Bank, in tako dalje, same banke blizu do Wool-worth Buildinga, kjer se malo odpre, in je v bližini City Hall Kateri jo je videl, /pač ve, da ne dela ponosa mestu New York. Kolikor mi je znano, ni tam zaradi mestne hiše, ali pa da bi ne mogli zgraditi nove mestu primerne, pač pa jo imajo tam kot zgodovinsko vrednost. Vse mestne pisarne so pa kar VABILO na V(H»SLAVN0ST» KONCERT V PROSLAVO 40 LETNICE Društva Sv. Frančiška, štev. 46, K. S. K. J., KI SE VRSl V NEDELJO, 31. OKTOBRA 1937 Dopoldne ob 10 uri: slavnostna sv. maša v slovenski ctkkvi na osmi cesti v new yorku Popoldne ob 4 uri: veliki koncert v slovenskem zraven v poslopju s 36 nadstropji in 33 elevetri, v tako zvanem Municipal Buildingu, kjer je pač vse, kar se dela za mesto New York. Tako sta ta-korekoč dve mestni hiši: prva za sprejeme in politiko, druga pa za delo, kar pač mesto potrebuje. Gremo dalje proti Osmi cesti. Včasih, kot sem slišal, je bilo tam precej Slovencev, sedaj pa najdeš tam vse druge narode, le Slovenca težko. Ne mislim, da bi Slovenci tja ne hodili, toda ako bi tam ne sa-movala slovenska cerkev, bi se jih pa res bolj težko videlo. Ker smo čakali hčerko blizu slovenske cerkve (vstali še niso), se podam malo pogledat okoli in vidim na tabli pred cerkvijo napis, kedaj so maše. Ob nedeljah ob 8. uri in 10; ob delavnikih pa ob 7. uri. Ker je bilo ravno 7:15, sem hodil tam okrog, ako l>i mogel kakšnega znanca dobiti, pa se mi ni posrečilo. Poznam jih samo pet ali šest, pa nobenega ni bilo blizu. Sploh pa sem gledal najbolj za Mr. Strnada, pa tudi njega ni bilo. Kot se mi je zdelo, niso v New Yorku dosti boljši kot smo mi tukaj, ker jih je šlo v cerkev jako malo. f'e pridejo v večjem številu ob desetih, ne vem, ker nisem bil tam. Ker nisem videl nobenega znanega, mi pač ni kazalo drugega kot čakati, da še zbudi družina, kjer je bila moja hčerka na počitnicah, in ogledovati to kozmopolitaiM-ko mesto. No, pa tudi to ni bilo zastonj. Nikoli bi pa ne pričakoval kaj takega v najbogatejšem mestu na svetu. Ko tako hodim med prvo in drugo Ave. po Osmi, vidim, kako nosijo iz stanovanj odpadke, papir, cnnje, stare igrače in sploh vse, kar je v stanovanju preveč. Ne mečejo pa tega v kakšne posode, ampak kar na cesto. Kmalu za tem pride prileten možak (ne eden, ampak več), z vrečo v roki in prebrskava, ali je še kaj za porabo. Ko sem stal pri njem, sem videl, da je pobiral kosce kruha, meso, ako ga je kaj bilo, cunje, ker se pro-idkjo, in tudi čafsm£ki papir, če ga je bilo več skupaj. Lahko 6i pač mislimo, kaj more revež dobiti v tistem, kar vrže stran preprost delavec, kot smo mi, ker porabimo vse, kar najbolj moremo. Sem naj bi prišli tisti, ki imajo na Wall Street in Broadway ogromne palače, bolj v zatišju kje pa razkošna stanovanja. Videli bi človeka, ki jim je garal celo svoje življenje zaito, da sedaj lahko gleda nebotičnike z očmi, z roko brska po smeteh, če more kaj (fcubiti, da ostane pri življenju. Ako ni to v nebo vpijoča krivica, potem ne vem, kaj je. Ko tako čakamo in gledamo, so se pa že tudi tam zbudili, kjer je bila hčerka. Vzeli smo jo s seboj in smo mislili ostati v New Yorku ves dan in še ogledovati to čudovito mesto. Mremenski bogovi pa nam niso bili naklonjeni. Kmalu je začelo deževati. v Z Osme krenemo na 5th Ave. do Empire State Building. Tam ustavimo, in gledamo, ako se vidi '11: r ■: ui^r; i- *ira enru tnifiiruiicrraqiiiftm v^g j MLIN 1 Piše Ločan i S MALI KMETJE IN DELAVCI. slojev so sicer različni, toda za nje, želja obeh je ena, namreč obojestransko izboljšanje rabi- želja po izboljšanju gospodar-ta drug drugega tako, kot rabi j skega položaja in previden roka prste, če hočeš, da bo kaj prijela. Ce pogledamo v delavske vrste, je ravno tako razlika: eden dela s krampom, drugi s peresom; eden zasluži manj, drugi več, pa se za to nihče ne prepira. Ravno tako razmerje bi moli ralo biti med delavci in kmeti. Vsaka pridobitev bo koristila obema, če bosta obzirna drug do drugega in če bosta tudi gledala na konzumente. Prav lahko se uredi tako, da bo prišel na površje tisti razred, ki dejansko dela. Vhodov je njici. POROKA. V soboto 11. septembra, sta se poročila Miss Anna Grame in Mr. Math Poturich. Miss Grame je hčerka znane slovenske farmarske družine Mr. in Mrs. Jos. Grame v Geneva, O., Ženin Poturich je pa iz pionirske hrvatske družine. . Kot povsod, so tudi v Ameriki kmetje dvoje vrste. Prvi se ubijajo s svojimi otroci in! dosti, samo če bodo prav iz-mogoče enim najetim delavcem! brani in stopnjema, ne po bliž-od jutra do večera. Sejejo in žanjejo na kosu zemlje, in če je narava dobra ž njimi, dobe po dolgem čakanju plačilo v obliki pridelka. Če pa slučajno pride kalina nepričakovana suša ali preveč dežja, gosenice, kobilice ali kar že, je pač nesreča, s katero se morajo radi | ali neradi sprijazniti. V drugo vrsto kmetov pa spadajo tisti, ki zaposlujejo izključno najete moči na velikih kmetijah, obratovanih po kom-panijah ali podnajemnikih. Kar se kmetije tiče, nimajo pojma o drugem, kot o dobičku ali zgubi. Oni kmetarijo s svinčnikom v roki, z dohodki in izdatki. Ta vrsta kmetov ni more in ne bo nikdar razumela položaja in stremljenja delavca, kajti prideluje za dobiček in reže vogale pri izdatkih, kjerkoli mogoče, najraje pa na račun delavca a i podnajemnika. Vse drugače pa je s prej o-menjenim malim kmetom. Mali kmet in delavec imata piruhe oba v enem. peharu. Če pride depresija potem, ko se kupna moč delavca posuši, je veliki kmet preskrbljen in lahko čaka nekaj časa izboljšanja. Svoj denar reinvestira drugje, četudi ne za tako visoke obresti kot bi želel, vendar pa že dobi nekaj, kajti po naravi je špekulant, med tem ko malemu kmetu takoj zastane kri. Malo ima prodati in še za tisto nič ne dobi. Saj smo videli med depresijo. Saloner je moral plačati več za vrečo žganja kot pa če bi kupil vrečo pšenice Delavčev dobrobit je dobrobit za vstop na politično polje. Ameriško delavsko gibanje ni sanjarija in ne stremi po zaplenitvah. Nasprotno, išče prostora na solncu, po pravičnih, preizkmšenili ter praktičnih metodah. Priznava v polni meri, da je to, kar si na pošten način zaslužil, tvoje, toda na drugi strani zahteva, da je človek, ki ga najameš, plačan toliko, kot se spodobi plačati človeka. Ne vem, čemu bi kmet « tem ne soglašal, kajti gospodarska žila vendar teče iz žepa v žep in če se pretrga členek v verigi, 'je šla moč verijre k vragu. "ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA.. » pot lepo vreme in veliko bolj | kmeta in nasprotno, kajti oba hladno kot prejšnji dan. Bili smo samo pet ur v New Yorku v nedeljo pred Delavskim praznikom. Newyoreani gredo iz mesta, kateri pač morejo, za nas je pa prav prišlo, da nismo bili v tisti veliki gneči. Res je veliko in lepo mesto, v katerem ne manjka revščine, prijetnejše je pa vseeno živeti v malem mestu, ker je vse bolj domače, in bližje matere narave. ___ sta navezana na medsebojno knono silo. Če kmet še toliko pridela, in ee ni nikogar, ki bi kupil, mfa segnije, česar sam ne poje. Če delavec nima za odjemalca kmetov, __ Dne 4. septembra je umrla v llennine, Pa., v bolnišnici na posledicah operacije Ana Mani stara 5(> let in doma iz Višnje gore na Dolenjskem. V Ameriki je bila 23 let in tu zapušča moža, dva sinova in dve hčeri. * Za poškodbami katere je dobil v avto nesreči, je v Clevelandu umrl Frank Seme, star 20 let. Rojen je bil v Clevelandu. 9. septembra je po dolgi in mučni bolezni preminul v Clevelandu Vincent Savijik, star 47 let. Zapušča soprogo in o-sem otrok. Ranjki je bil rojen v Dolenji vasi na Štajerskem, kjer zapušča dve sestri. V A- meriki je bival 32 let. * V petek 3. septembra je v o-krajni bolnišnici v Milwaukee preminul rojak John Vodjo v-nik, star 49 let in doma iz Na-zarjev v Savinjski dolini. Napadli so ga čeljustni krči — lockjaw — ter je podlegel na oslabelosti srca. Bil je samec ter je bival v Ameriki okoli 30 let. * V ubožnici na Ely, Minn., je umrfl Jože Novak, podoma če Avguštinov Jože, star okrog 50 let in doma iz Cerkl jan na Gorenjskem. V Ameriki je bil nad 35 let. Na farmi v Shel-donu, Wis., zapušča brata. Dne 27. avgusta je v General Hospitalu v Rock Springs W'yo. umrla Minka Po renta, stara 49 let in rojena v Puštalu pri Skofji Loki na Gorenjskem. Zapušča moža, dva sinova in tri sestre, v stari domovini pa brata in sestro. FRANCES TAVČAR DOBILA PETNAJST MESECEV Los Angeles Evening Herald Express v Los Angeles, Cal., poroča, da je bila Frances Tavčar dne 3. sept. obsojena na 15 mesecev zapora zaradi izmenjave ničvrednih čekov. Krivdo je priznala sredi obravnave Obsodba se glasi, da mora biti 10 let pod policijskim nadzorstvom, toda po enem letu in treh mesecih lahko zapusti o-krajno ječo. Sodnik Charles Fricke, ki jo je obsodil, je rekel, da ne verjame njeni sto-riji o "milijonski dedščini" v starem kraju. ROJAKINJA V BOLNICI. Žena Louisa Koziana na Ely, Minn., je dobila poškodbe v avtni nesreči, ko se je z več drugimi vozila iz Towerja proti Elvju. Nahaja se v bolnišnici v Soudanu. Naročniki! Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo* prva mesec* druga dan in tretia pa leto, kdaj vam naročnina potrto. Naprimer: — 9:10:37 TO POMENI, da vam je naročnina potekla 1 0. Sep. 1 937 Pošljite pravočasno, da prihranite GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York _ I r~ "» "gl'AV riBwi^ ^ > ■-JLiL II III ' • r - ~ icv New York, Thlil-sc^, September 16, f 937 TEE LARGEST SLOVENE .DAILY IS qj3.'A. pouCne knjige RXZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA » 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y . I&^aimmmi^ .....i....................................................................................................................................................................................................... i : ZEMLJEVIDI : a MOLITVENIKI iA IGRE v f* « I« « mm ROMUNI-SPISI-POVESTI ANDREJ TERNOVC. (autor). ia reliefna knrtka- TIN DNEVNIK, aplasia Lolsa Pesjakov*. — 184 strani. Ceaa---------------— Poleg Pavline Pajkom Je Lulsa Pesjakova takorekoč edina ienska, ki ae Je koncem prejšnjega alotetja miejstvovala t slovenski knjl-tevnoatl. Njeni spisi razodevajo čutečo len- ako dušo. NOČI, MALI JUNAK, atojevakL 1SS apiaal F. M. De- Kratke povesti ls »lvljenjepla pisatelja. To ao prva knjlievna dela alavnega ruafceca ro-manopiaca. DEKLE EUZA. apiaal atraaL Cena - de CencourL 112 Coacoartova dela ao polna flnea In zanimivosti, slasti v risanja snsfajev, čljlh nekateri ao mojstrsko podani la Ima flov*k med branjem t tla, da poaaaaeane oaebe aadljo t raj nJega In kramljajo t nJim. DON KIHOT spfe»l Miguel Cervaatea. 158 str. Cena To Je klasično delo slavnega Španskega pl-aatelja. To Je aatlrt na vltaitvo, ki Je le vedno bolelo obraniti avoj ponos In vellflno, pa ae ni zavedalo, da le umira. "Dos Kthot" apada med mojstrovine svetovne literature. Mrike. 183 straaL DVE SLIKI. Dre «rki enega naBlb najboljših plaateljev vsebaje ta knjiga. "Njiva" In "Starka". Oba eta atoisteraso aevrfieal kot Jih more asvrtlti edlnoie nai neino-čutečl Meftko. P1LOZOVSKA ZGODBA. 182 Kdor ne poena dljaikega tlvljenja, naj prečita ta roman. Ob čltanjn ae mn bo odpri povsem nov svet, poln nealoteolb dogodkov. GLAD. Spisal Knot Hanson. 240 strani. Cena J8 Koman snanega nordijskega pisatelja Je svojevrstno velesanlmlv ln odkriva Msto nova strani človeškega tlvljenja. GOSPODARICA SVETA. (Kari Flgdon) ...... M Kart Mar- GOZDOVNIK, 888 ta 188 8plat Karta Maya ao mani nailm starejilm čltateljem. Marsikdo ae apomlnja njegovih romanov "V padliabovl senci". "Vlnetov", "žut" Itd. Dejanja "Gosdovnlka" ae vr* na nekoč divjem amertfkem Zapadu. OOMPAČ1 IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 atranl Cena.......« Paetre Mike aanjavega Uvljenja tiste aauja-ve, bajne deiele, Id smo Jo do nedavna po-imU komaj po Imenu. To Je pesem ljubezni In avestobe. GREŠNIK LENART, apiaal Ivan Cankar. 114 at. Cena .11 HUDO KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, Jules Večne. 88 atranl. Cena____ Mend* nI bilo pisatelja na svetu, ki M Imel tako Sivo domišljijo kot Jo Je imel Franom Jules Verne. In kar Je glavno, akoro vae njegove napovedi ao ae vresničUe. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, submarta. polet v stratosfero Itd. KMEČKI PUNT, spisal Au*. Sena* Zgodovina naSega kmeta Je agodovlna neprestanih bojev. Bojev a Torki in grafičakL — "Zadnji kmečki punt" Je mojstersko opisal •lavni hrvatski pisatelj Senoo. Krasen r> man bo sleherni a oiltkom prečita v. LA BOHEME. Spisa; H. Mntger. 402 str. Cena..JI Knjiga opisuje življenje umetnikov v Part-eu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga h svetovno snaoo det«. LISTKI. (Ka. Me8ko\. 144 stmnt ............ .98 MALI LOBD. spisala Frances Hsdgessa 188 atraaL Globoko zasnovana povesi o otroku, ki odljudnega čudaka. Deček Je plod amerilkr vsgoje, ki ne potna rallk med bogatini In reveži, pač pa sna rasllkovatl le med dobrim la slabim. PRIHAJAČ. spisal Ft. Deteta. 157 Cena 48 Kakor vae Detelove povesti, je tudi ta vzeta Is naSega pristnega domačega tlvljenja. PRI STRICU, apiaal Gnngl 111 steni........ M PRODANI DUŠE, 8fi6S! Ml LttevK. Ill Mr. Oeam Kdor hoče vedetL kaj počno fallatl a nsKm ubogim ljudstvom na Krasu, nai nrečlta to pretresljivo zgodbo. ptice selivke, M .n Prgeovori, eseji ln misli alavnega indijskega pisatelja. RDEČA MEGLA, apiaal Kart FIgor. m atranl. Oeam .18 V Širokem Stilu zasnovsn avanturističen roman znanega plsitelja, ki ana dejanje rat-plesti s tako čutiuvlto flneao. da mora Bta-telj nehote a napetim pričakovanjem Citati do konca. ■OMANTrtNE DUŠE. Ivan Cankar 81 MALKNKOSTL Ivan Albreht 188 Ceaa M fttirl zanimive Črtice naSega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 14« Zanimiva povest ls dslmatlnskega Uvljenja. IdLUONAR BREZ DENARJA, apiaal 88 strani. Cena . Do skrajnosti napet roman It modernega tlvljenja. Oppenhelm Je znani angleSki ro-anoplaec poznan po celem avetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 atranl. Cene....... MIMO ŽIVLJENJA, JVI 888 str. Ona MLADA LETA. (Jan. K. -rek), 188 str. MOŽJE apiaal Eaaeraen Hugh- 808 atraoL CcnaLM Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu člta-telju. Prevod prav nič ne saoetaja za orlgl-nalom. NADEŽNA NKOLAJAVNA Spisal V. M. Gariin. 112 atranl Cente Junaki tega romana blodijo In tavajo skoal temo tlvljenja. Vzpenjajo ae kvilku, a sredi pota omagajo. NAŠA LETA, spisal Milan PogelJ. 188 strani. — Ceoa ves.........— .78 Broi.-----— Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-gljs, ki Je poznal duSo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois SPISJE. Hale povesil is kaae&ega llvljeaja. — 81 atranl Cen ------------...————--- SUKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 atranl Cena ........................ To Je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleikega pisatelja. Roman Je Izredno zanimiv po avojem stilu, po svoji fantastični Tseblnl, po svoji globoki miselnosti ln napetosti. ki vele bralca a nepremagljivo silo LSI si ik*, apiaal Kanver Metko. 188 ašABl Cmm.... Osem povesti ki zaslutijo, da Jih sleherni prečita. Student naj ro. - nas vsakdanji KRUH. apiaal F. K. Finigar. 88 atranl Cena Nat moJstersU pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega ulitka. STRAHOTE VOJNE, sptata Bertha pL Sotteer. 888 strani Cena--------------------- To je ena naJslavneJMh knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pofin-sini prizori ao opisani točno ln natančna Vsaka mati bi morala Čltatl to knjigo, kajti to je Izpoved lene In matere, ki Je izgubila na bojlKu svoje najdralje. TATIČ, apiaal France pevk. Trda vez. 88 str. .18 Nai Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti ki Jih Je poavetil svoji materi TARZANOV SIN. Vetano, 301 atranl.......... TUNEL, spisal Berafcard fee n atraaL Cena Nai Uboren pripovednik ln poznav*trij narave sodi čitataljn lepoto nallh kraiev ln aanlmlvosti in tlvljenja nallh UudL IDIOT. Hplaal F. H. DoatoJevakL ftTlRI KNJIGE. Gena ..... 838 tsUav. Borna a snega najboljših rnaUh vsebuj* nad tisoč atraaL IGRALBC. apigal F. H. Dastiju*! M Cean M Slavni ruski pisatelj Je v tej povesti klasično oplaal Igralsko stiasL Igralce lagublja to do-biva poaituia i*n vsa nafln^ apiet- kart.' doUvlJa In poaabUa. tods atra* do Igranja gs nikdar aa JERNAČ ZMAGOVAČ, 183 vaahaje nega poljakega plaateUa tadi povest Kad plasovt". Oba sta zanimivi la vradal da Jih Oovek Sta. JUTRI, Knjiga Je la pričakovanj*. Juaafltvm. oalm, ki so BI akosl bol Js njihovemu tl- JAi UCAU mtm 188, 118 1^114 PlaatotJ nam v tab trata knjigah ta MvllaaJe !■ il^SBft taata. ki ao ga i 1 potfatt T iota tttr 88 Jt tMbt»1 a atari. aar al aftadaJM priboril v Hvijo- ptaaae Baakaa, 0» čttaain aa kt fAaaa M Zanimiva povest ls časov, ko ao bili Francoal na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZftUN. Trt* n-118 strani Cena M Knjiga vsebuje "misli ki so ae rodile v Bo* veku v prvih letih svstovue vojne". PESMI V PROZL atraaL Ceaa ~ 11S Verna Mika pestrega v Uenja ln apomlnov panj. vellkomestnega Bv- PING VINSKI OTOK, To Je aatlra na francoake pretekle In aeda-nje razmere. V tej knjigi Je slavni franco-akt pisatelj najbolj dram in bresobslran v tvoji aabavUlcl plat siona, Poleg naslovne povesti atavanga aatelja vsebuje kajiga le dve, sel v megli" ln "Brendno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (8 sv.) POPOTNIH, spisal HDna PagelJ. 88 181 Vi* "Ml- IJB 0m J| V tej knjigi Je tbral mani Pugelj deset črtic In Uenja. POVESTI IN HIJKE, 18 BV- Knjlga vsebuje tri ppvesd nalaga prOJnhlJe-nega pisatelja, mojatra v optaovuju. Nta-fov Slot Je ltratlt, njegove miril ao globoke In mebko. Posebao kuke so vnete sg PRED NEVIHTO, Mojstersko delo PRAVICA KLADIVA, spisal M« MnaL Cm- Pevsat ta voJae dobe, U * Jf t «t(k »8* šarita vasandafh Uodi porajala ariaa^ aa Jngsstavija. Levstik Je ta ktasl-Z 28S str. Cena L* Globoko pod aemljo vrtajo orjaikl stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev ae sarivajo vedno globlje v oarčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje atrahovl-ta katastrofe, katere irtev Je na tisoče la tisoče delavcev. Toda ielezna volja intinirja Allans ne odneha, dokler na steče med Evrtv po ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. .71 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOHA. Spisal Dostojev-JevskL L DEL 260 strani II. DEL 212 str. L-Vellkl Dostojevski je podal v tem svetov-noananan romanu sliko tlvljenjs makih Jetnikov takozvanlh katorgah, utrjeaia letalskih taborih v SiblriJL ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..L3S Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče nI tako opisal dulevnostl zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Coonn Doyle. 388 atranl Trda vet. Cena.... JO Broširana ........... .88 Čl ta tel j se mors do solz nasmejati, ko H ta poglavja: Kako Je izgubil Napoleonov huzsr uho; Kako Je zavzel Saragosao; Kako Je u-bil "brata"*: Kako ga Je budlč skuSal Itd. ZBRANI 8PISI, 388 straaL OI. tvetek). Ceoa 2.58 V tem svetku so tbranl spisi naSega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podllmbarskega, ki Je pogledal v Široki svet ter deloval za idruienje ne samo Jugoslovanov, pač oa Slovanov v splošnem. ZMAJ IZ BOSNE, straaL Ceaa , Jea. Ev. 88 .75 Roman ls krvave boeenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodlvSBne; temeljit opis najbolj kravave dobe Bossncov. ZGODBE ZDRAVNIKA HUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 straaL Cena--------------— Pregelj je eden nsjboljSib slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne saostaja ta njegovimi drugimi deli. Pregelj Je globok, navzlic temu pa lahko rasumljlv tudi preprostemu čltatelju. Zbirki ZANIMIVIH POVESTI PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMUE-NA Z LEPIMI SLIKAMI . J5 ...601 .... 35e .... 35e __________35« _________________________45« TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika izdaja. Bros. 3 knjige. Cena......3.25 TURKI PRED DUNAJEM _______________________________38« VOJSKA NA BALKANU s slikami več tvetkov po ............................ 2% VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Metko; s slikami) .................................................81.88 Trda vez.......1.28 NABAVNI USTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po -------------------------------------------------68e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _______60e ILATOKOPI (povest Iz Alaske) ...........................25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del------------40e II. del ..............48r ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 18 povest; Vinski krat; osem povest! in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku.......56 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. M i POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ M 13 POVESTI. (III. sv.), Oangl .............. J8 ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 stranL Cena ........... ANDREJ HOFER --------------------- BENEŠKA VEDEŽEVALKA — BELG RAJSKI BISER ------------ BOŽIČNI DAROVI ________________ BOJ IN ZMAGA ---------------------- CVETINA BOROGRAJSKA CVETKE (pravljice za stare in mlade)-------------30« ČAROVNICA S STAREGA GRADA ------------85« DEVICA ORLEANSKA _________________________________50« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ----------------------40« ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA------35« FRAN BARON TRENK___________________________________35« FRA DIAVOLO _____________________________________________50e GOSPOD FRIDOUN ŽOLNA. Spisal Fran Mll-člnskl, veselomodre humoreske, 72 strani VEČERNA PISMA, apmata Marija Trda vet. 51 strani. Cena Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki Jih preveva iskreno občutje. Plants govora o aa-njah lenakega area, o ljubeac.', - sorodnli KOREJSKA BRATA , Koreji) ............. KRALJEVIČ IN BEBAČ KRVNA OSVETA (povest iz akruiklh gora) KAJ SE JE MAKARU SANJALO MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON, verne duse v vicah Spisal prosper Merimee. 80 stranL Cena.. J8 Eden najboljših spisov francoskegs mojatra. vneta la natege kmetakega Bvljenja. .. . KREMPLJIH INKVIZICIJE, ftal MUtal Zevace. 481 straaL Ceaa------1* To Je mojaterako delo v svetovnimi Uteraturi a nettetiml aapletljajl ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čltatelja, ki ga vsa-m v roko. GORSKEH ZAKOTJU, 188 atraaL Ceam----m Zanimiva povest Is peajftajafa atoletja i VRTNAR, apiaal Raltao nizki ceni dinaputno patro-no. Položite patrono v poleno in čakajte. Mi iz Petrovskega /.uvoda delamo doma vedno tako in tatovi se tresejo pred na-ini, da ni v našem domu nobene tatvine. To je imetnitno sred- t\l)! — Prinesi jo — sem dejal nečaku — še danes jo položim \* poleno. Nečak mi je prinesel dina-mitno patrono. Tzdolibel sem v poleno luknjico in položil vanj patrono. In kar tako mimogrede sem vrgel; jwleno na skladovnico. Potem! -eni pa čakal, kaj bo. Zvečer je zadonel v hiAi pok. j Ljudje so se silno prestrašili.; Mislili so, vrag ve kai se ie ziro-i lilo, jaz in moj nečak Miška' sva pa vedela, kaj pomeni ta pok. Dinamitna patrona je bila eksplodirala na četrti številki v pf či Serjože Pestrikova. Vpričo Serjože Pestrikova nisem ničesar omenil, samo, pomilovalno sem se ozrl na njegov podli obraz, na razdejano stanovanje in na kup opeke, ki je ležala tam, kjer je stala prej peč, potem pa še na razbita vrata. In molče sem odšel. Eno žrtev je pa ta potres le zahteval. Serjožin podnajemnik invalid Gusjev je bil umrl od strahu, opeka ga je bila zadela na glavo. Pestri kov pa stanuje zdaj a svojo ponesrečeno, mamico1 v razvalinah. Po novem letu pride vsa družina pred sodišče zaradi tatvine drv. Samo še ena sitnost se je iz-cimila iz tega: Miška Vlahov pripisuje vse lavorike sebi. Jaz pa porečem pred sodiščem, da lavorike ne pripadajo njemu, ker sem jaz izdolbel poleno in položil vanj patrono. Naj sodišče samo razdeli lavorike. S POTOVANJA V DOMOVINO IN NAZAJ FRANK PETRIČ, Park Hill. Penua. Že par let me je nekaj vleklo, da bi obiskal mojo rojstno \*as, katero sem zapustil pred nekakimi 46timi leti. Res, težko se je pripraviti za ta korak, najtežje pa zato, ker se čuje in čita tako vsakovrstne stvari o domovini, da si je težku prestaviti primerno sliko. Toraj tako sem po posredovanju "Glas Naroda'' dne maja zapustil mesto Jolins- oster veter, ter je začelo me-tati ladjo kakor orehovo lupino. Tako se je pot nadaljevala celili 8 dni. Mnogo sem slišal v teli osmih dneh glede ruske armade in španske revolucije, toda mislim, da je najbolje, da o-stane tam. — Dne junija smo se izkrcali v mestu Havre na Francoskem ter takoj odrinili proti Parizu. V Franciji med Havre in Pa rizom izgleda kakor največja town, ter odrinil proti New | industrijska pokrajina v Evro- Yorku. Dobil sem pri tvrdki "G. N." vse potrebne informacije in uljudno postrežbo, kakoršne res nisem pričakoval. Mr. F. Sakser (mlajši) me je spremil na ladjo 44La Fayette'' ter mi pokazal kabino tretjega razreda, katera je iz gledala kakor soba udobnega hotela, in ob 12. uri opoldne, dne 25. maja. je parni k odplul iz New Yorka proti — domovini. Da, proti domovini do 46tili letih! Na ladji je bilo mnogo Slovanov, a nobenega Slovenca, namreč ne v tretjem razredn. Bili pa -o Poljaki, Rusini. Slovaki itd., kateri so razumeli angleško in eni tudi dobre nemško, tako, da je bilo dovolj zabave. Morje je bilo prve dni mirno, ko tpa smo prišli pod New Foundland, je začel briti mrzel pi. Tovarne, večinoma nove, in obdane z lepimi zidanimi delavskimi hišicami in vrtovi. Niti ene lesene šende nisem videl. Proti večeru smo bili že v Parizu, kjer nas je čakal zastopnik C. G. Transatlantiquc in nas od vedel v hotel, kjer smo prenočili. Dne 3. junija smo se zopet podali na vlak, krrteri je imel priklopi jen voz za vožnjo v Beograd. Bilo je notri več delavcev, kateri so se vračali nazaj na Hrvatsko, ker delalo se je slabo na Francoskem. — Le 1 do 2 dni na teden, nekateri pn 3 dni na dva tedna. Pravili so, da navaden delavec zasluži na 8 ur 40 do 50 frankov, izučeni delavci pa 70 do 110 frankov. Bilo pa je takrat 17 frankov za en dolar. Med pogovori smo se pripeljali do krasnega mesta Troves, katero je obdano s krasnimi vrtovi in kmetijami, katere so v ZRAKOPLOVNA NESREČA V CALIFORNfJI r t reaniei imenitno urejene in obdelane. Izgledajo kakor (pravi raj. Na vlaku Je bil tudi Bus, kateri je bil (kakor je on trdil) še v carski armadi kot stotnik. Govoril je dobro angleško in me vprašal, kakšno godbo ima ameriško časopisje o sedanji ruski vojaški moči. Rekel sem mu, da ameriško časopisje opisuje rusko vojaško moč kot nekaj nadnaravnega, vojaški strokovnjaki pa trde, da če bi oni imeli tako silno moč, bi ne pustili Japoncem vzeti ozemlja, katero je veliko približno kot Zjedinje-ne države ameriške in to brez enega strela! Seveda, rekel je potem, da tudi on bi ne pustil to tako poceni. S takimi pogovori je minul čas kaj hitro, in že smo bili v rajski Švici. O, bov! Ta mala svobodna industrijsko in poljedelsko razvita država! T o krasne Alpe, reke in jezera! M je še kaj takega na zemlji? In ta švicarska specialiteta "Emen-thaler". O, bov! ta okus. Da "ementhaler" je mislim najboljši sir, kar ga je na svetovnem trgu. In mesto Zurich iu njegovo jezero, motorni čolni in cele trume ljudstva veselih in zadovoljnih obrazov, — da, dežela svobode in svobodnega ljudstva. Zdaj smo pa v Avstriji, -seveda na Predarelskem ali v Vorarlbergu in Tirolskem. Tu ■so veličastne gore, pokrite z večnim snegom. Izpod njih vro studenci kakor apnena voda, kar daje rekam in potokom kaj čudno sliko. Vsaka ped zemlje pa je obdelana zelo skrbno, in uri vsaki hišici se pase par krav in koz. V Inomostu (Insbruck) so nam dali kave, katero so računali 15 ameriških centov za čašo. Vprašal sem če imajo mnogo turistov. Pa rekli so, da letos je bolj slabo. L. Ganghofer: Grad Hubertus :: Roman ;; i 191 DALJE PRIHODNJIČ NAZNANILO Rojakom po Pennsylvania i (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastopni> FRANK AHLIN Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda "Kaj pa počenjaš, mala košutica! 'Aberi se! I^odi moja hči! iMočna! — Gundi! Vzemite o-troka! — In ti, Tas, pokliči naše ljudi? In lovce! Mojega pridnega Franceta. Ta je bil krep ko na moji strani. Zdaj naj mi vošči tudi lovsko srečo k lovu čez vse'gore. Tega ne izpusti, Tas! To je imeniten dečko! Pa tudi drugim '»odi dober lovski gospod. Zaslužijo! Le eden ne!'' Grofu Bggeju je glas oliripel, in med stisnjenimi ustnicami so se zasvetili zobje. — uTa-! Svarim te pred njim! Po mrhovini smr-li. kakor genzdo v Prepisni steni in kremplje ;uia kakor moj zadnji orel. Samo malo gibno — še ne opaziš ne — in si že zastrupljen. Zn-)ri ga! V kletko! Ne, Tas, kletko razbij, prekleto gajbo — smrdi! V nos mi sili, vraga, za-»rite okno! Gajba smrdi! Zaprite okno!" "Saj je vendar zaprto!" je prestrašeno de ala Gundi Kleesberg. Grof Egge menda ni cul. Govoril je vedno bolj '.medeno in s težavo. Uro dolgo je ležal tiho v iopi dremavici. Lov, vedno lov — in Vilijevo :me. Ko so zazvonili jutranji zvonovi v beli dan, se je grof Egge s težavo vzpel pokoncu in segel riod vzglavje. Izvlekel je ključ in ga dal Tasilu v roke. "Vzemi in odkleni omaro. Tvoja roka j.-1 varna! Odkleni omaro in "prinesi mi rubine! Xa levo leže v predalu. Ubogaj! Ali ne čuješ. -a Jaku t MobamedanakJ svetnla Cena __________LM WINUTOT IS knjig. • slikami, ITN Hrani Vsebina. Prvikrat na divjem anpado; Zs Clvljenje; NDo-A. lena Indijsnka; Proklestvo alata: Xa detektiva; Med KomaaCt In Apa«; Ns nevarnih fmtth; Wlnnetevov roman; Baaa Bar: Pri Komanfib; Wlnnetova smrt; Win* aetova opofoks ---m t 0 ti 4 knjiga a ritkami, m Vsebina: Boj a medvedom; Jama draguljev; Kon-«no Rib. in ajegava poslednja pot .LM Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 Wert 18th Street New York, N. Y. • „iu wi* • ■ . . »r;*-,,... k *. li^iiiiai r^iiii^ " QL'A 8 N A RODA" New York, Thursday, September 16, 1937. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3X IE MOREM TI RAZDDETI <1 M ROMAM I? ?IVl IF HI A fTTs 71 »A1 At iiPflfU" PbiQcr.li Iz slovenski naselbin. CD 5371 Vračajo se v gra«l in Klaus zo|»ct koraka ob Renini stra1-ni. I*ravi, da je zelo lawn in žejen in tesno zadrgne pas, da )N»kaic. da mu je ob trebuh« mogo prostora. Garda ga potolaži, da bo kmalu imel kavo in svoj najljubši sendvič, ker je kuharici naročila, on:ledoni ji odgovori: "Vi ste angel. ifr*| licu Holl." "Za naslov angela mi ni prav nič — danes se veselim na maslene kekse, ki jih zna raneAki kuhar izvrstno napraviti, kakor sendviče. Imam jih še rajše." "Kaj, tudi masleni keksi? Garda, prav gotovo namera-\atc atentat na naše vitke postave." dar« In mu smeje prikima. "V nek«m modnem časopisu sem brala, da bo m« lika obleka zojiet v modi," se šali. "O, to velja samo za dame." Med takim veselim razgovorom pridejo v grad. Na te-ra-i pod šotorom je pogrnjena miza, ki je z»-lo vabljiva. Oba brata naglo sedeta. Sluga pri|»eljc že pripravljeni voziček s čajem in Rena liatoči skodelice ter ponudi okoli. (Jarda pa nalašč položi 'eno roke v naročje. "Ali vidite, kako dobro mi je! Goapica Holl mi vzame vse gospodinjske dolžnosti, ne gleda nato, da mi tudi sicer v vsakem utira pomaga." KIhii« pridno jemlje jestvine. "Hm! ?a> mislim, da va- moremo zavidati, Garda. Tako bi tudi jaz rad itn« L" "Samo ne zavisti. Klaus, imate vedn<» svojega brata," s«* šuli Garda. "<>. ta! Ali mislite, da mu kdaj pride na misel,, «1a bi mi .talil čaja! Lc|hi Čaka, «ia t »stori sluga." Vsi se morajo smejati njegovemu šaljivo očitajočemu ob-.'Mii: Werner pa odgovori, ko brata snne poti rebra: "Da, na Burgvcrltcnu imaš zelo slabo; vsakdo te mora pomilnvati." "pulim, da to saj enkrat izprevidiš," pravi Klaus za-«jo voljno. Tekom čaj« j«* bilo mnogo smeha. Toii« kot navadno, ko -o bili najbolj veseli, j«* njihovo veselje nanekrat skaljeno, kajti pred gradom se vstavi majhni avtomobil iz Gosega in v lijem se« I i Ijena. Lena .«koci iz avtomobila, še predno se ' stavi ter naglih korakov steče proti terasi. Premagati mora nupntl jeze, k«> zagknla štiri oseb«' tako vesel«, sedeti. In ne opazi, «la se obema gospodoma nekoliko zategnejo obrazi, Gar«Ia pa zatajuj«' svojo nevoljo. "O, ravno v pravem času pridem! Upam, da bom tu«li jaz dobila malo čaja." "Kolikor hočeš. Lena." pravi Garda, ko nejevoljno sprejete Len i o poljub. 1 Oba gospoda \Manota in se priklonita preti Leno. ^" Milost I ji va gospica, srečo imate, da nam je še kaj ostalo," pravi Klaus zelo uljudno, to«la H«'iia opazi, da mil Lena ni bila posebno v^r. In sama se more na«l tem samo veseliti. Tudi Werner Leno spodobno pozdravil in ji uljudno ponudi stol. Za Renu >e L« na skoro ne zmeni, sede in takoj prične razgovor, jim izrini pozdrave svojih starišev in brata ter prime skodelico, ki jo ji ponudi Rena, z malomarnim priklonom, tako kot se kdo zahvali svojemu slugi. Takoj pri prvem pogledu ji Rena ni bila nikakor všeč, ker je bila toliko l«pša k«»t pa sama. .lezi j«., da ta lepa tajnica kot enakopravna si'di s sestrično in obema bratoma. Garda takoj pograja to neotesanost. "A'li ne boš najprej pozdravila moje tajnice, gospioe Ilollove, l^enaf" Oarila pri tem napravi z roko kretnjo, s katero ji Reno uredstavi, Lena od jeze zardi. "O «la, sedaj imaš tajnico!" In Lena se nekoliko prikloni Reni. R«na ji poz«lrav vrne, toda niti za las prijaznejše. Rena takoj izprevidi, da mora tej neomikani mladi dami plačati vse z istim denarjem. To Leno zop«t jezi in zato sklene Reni pustiti čutiti, da ;e podrejena in da se mora tudi sama kot tako kazati. K«> Lena nekaj časa suhoparno govori, se lahno strese. "Tukaj piha hladna sapica," v avtomobilu pa je bilo zelo vroče. Prosim, gospica Holl, prinesite mi iz avtomobila moj jopič," pravi skoro zapovedovalno. Rena takoj opazi nj« n natnien, da jo hoče ponižati, toda brc« obotavljanja vstane. Tedaj pa že Klat* poskoči. "Prosim, sedite, gospica Holl, bom jaz prinesel jopič." In z nekaj skoki je s terase ter steče k avtomobilu. Pri tem m kaj mrmra pred se, kar pač ni bilo nič ljubeznivega za I>*no. * Rena vstane in pogleda (Jar«lo. "Ali mi ukažete, da odidem, Garda!" Ganla pa Reno prime za roko ter jo zopet potegne na atol. Uni obstoje usta odprta, ko sliši, da sta se Garda in R>-na klicali po imenu. Vsa prt^enečena in nejevoljna pogleda Wernerja, kot bi hotela vprašati: Ali se vam zdi, da je to na mestu! Ali ni Dremninmn? ~ - PETINDVAJSETLETNIMA POROKE V dolžnost si ste jeva, da se prav iskreno zahvaliva prijateljem za tako izvrstno pripravljeni surprise party k 25-letniei najine poroke dne 25. avgusta. Najbolj se morava zahvaliti moji prijateljici Mrs Agnes S K v še k in njeni družini za tako lep wc \ S POTA Letošnje poletje smo imeli v Minnesoti mnogo obiskoval-cev. Me«l dru&mi nas je obiskala tu«li gospa Zupanova, smproga ure«lnika Glasila K. S. K. J. ter -voječasnega uslužbenca pri Glasu Naroda. — Spremljala sta jo sin Stanley ter hčerka njenega najmlajše ga sina. V lepem avtomobilu so se odpelali v Jackson, Mich., kjer je poročen neki njen na-daljni sin. V družbi svojih sorodni«.' z Gilbert, Mi'nn., ter moje nečakinje Jerice Kunaver iz Hotts-ston, Texas, smo se prav dobro imeli. Nečakinja je vedela dosti povedati o farnierjili v Texas, med katerimi je tudi ne- z:i Važno l>otovanje Ktlor »r HHMifiijrii potovati v stari Kraj alt dobiti kt»r.a «d tam, i* |m»Irrbiitt. «*» J»- pnti^eti \ vsrli «t«arfll. VsIhI liaA« dolgo-l**ltie iloMiJr \itm /iininmiiu ilati najtHiljša ptijnsiilla in (udi vae pvlrrbnu preskrbeti, da je potovanja uablino iu bitre. ®*U m *»-•ii.no obrnile na lian im tna pojasnita. t .Ml pre<4«riiini« int, IhmIUI prošnje /a poimln« «lot«ilJenJa polni liKle. ti/rje In »pluli Vse, Kar je /a politvanjr jHilrrhna « najlulrejst m in kar jr jclavno, ta najmanj«* Mro*k-. Nedriavljanl naj ur odlašajo do /.adujt*«:a Ireiailka, ker pirdn« v dobi l> UasbiiiKloua povratno dovoljenje. KK-KNTK* I'k-.KMIT. trpi najmanj en mesee. rišite lorej tako) /a hrezplnfna navodila in lagntavljamo Vam. •la Mr poeeni in uilidmo poluvali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) '>1* VWsf 18th Street \r*w N f#rk. iN. Y kaj Slovencev. Nekateri se ba- dr. Stojanovič, ki se je z v«'se-vijo tudi z oljem. Slovenci sojljem odzval našemu vabilu, imeli že lepo oljno poiljetje. ki! Nato nastopijo slovenski je pa vsled smrti njih vodite 'pevski zbori in godba pod vod- Ija propadlo. Pozdrav! Matija pogorele. Zg^Tg VAŽNO ZA NAROCNIKF Cule« uaniot-« je .k-.liibu u« ' dni plu «uu uaroouiuo Kr»r 'in* i Kitar u i uieci-. Jrmpi dati in u*lj» i« .«ho. Da mun pribr* u!.« b'-julr«.i«ui'Ku dela Iu atrjftVov, Van iirosimo. da ukuAate narudil-au pidVitOtiiuic poravuaU Cos'Jile uaruCuiuu juravnuM uatu aU Jo P« i'lu£u.iie iiurtemu u«t ueravl teui ubiakatl tudi uruKe uair*]btu«. kjer Je Kaj našit) rojakov uaaeljeulb veČina tkh zastoi nikov ima v zalogi tudi koledarje i> BRATIH K; C'E Nt Jltl PA ZA VAS NAROBE. — ZATO UBI^ETt /ASTOI'MKA, CK K.y I'OTKKBtJKTE GALIKUKM : 8*d Frauctaco, Jacob L-auahla 'X) LOK A DO: Pueblo, Peter Cullg, A. safrW Waiaenburg. M. J. Bavuk INDIANA: IodlaDapolla, Fr. Zupaodi •LLINOItf: Chicago, J. Bcvdf«. j. uikaolcb Cicero, 4. Fabian (Chicago. Cfc n la (illpola) JoUet, Mary BamMrh La Halle, J. »|M>lloh Uaacoafah. frank. Anmi.tlt North Cbloagu in Waukcgar. -tfalaa WarMt MARYLAND: Kitamiller. fr. Vodoplvoe MICHIGAN: Detroit, L Plankar MINNESOTA: Chiaholm, Frank Gnufte Ely. Joa. J. Peabel Eveletb, Loala tioole Gilbert, Loala Veeael Hibblng, JoLa Po*«e Vlrgioa, Frank Rrratleb LONTANA: Bouodup, II. M. Paulas Waahoe, L. Champa linger, Ja«tob Rean!k lobu Slanoo tilrard, autuo Nattode Lorain, Lonla Baiant, John Kiwf loungatown. Auton Kik«*U )RjflGON: Oregon City, Ore, j. K.oMai PENNSYLVANIA: Be^aemer, John Jevaikw B rough ton, AntMi I paver Conemangb, J. Braaavae Corerdale In okolica. Mrs. na mestu? Ali ni premiumno?! Werner prav dobro razume to vprašanje, toda, mesto da bi na to vprašanje odgovoril, z ljubeznivim nasmehom ponudi Reni avojo skodelico, rokoč: "'Ali hočete bit tako prijazni in mi dajte še eno sko-dtlieo čajaf" { (Dalje pnhodsiULV - ' NEBRASKA: Omaba, P. Broderlrk NEW TORE: Gowanda, Kart rjttla Valla. OHIO: Barbarton, Otovalaad, Aaton Export, Laula 8apao«l# Farrel. Jerry okorn Foreat City. Malh Kamin Greenaburg, Frank Noval Hjmer City, Fr. Fereucb k Joboatown, John Polanta Erayn, Ani TanfelJ Lnaerae, Frank Rallnrr Midway. John %n*t , Pittaburgb In okolica, Philip Profi« l*hillp Pragar StMlion. A. Hran Turtle Creek, Fr. Behlfnr Went Newton, Jnwnh into WISCONSIN: Milwaukee, Weal AlUa, Fr. m A Sheboygan. Jaaeph KakeT WYOMING: Rock Bprlnga, Laola TaMkar DUmondflile, Joe Roll«« l-tvoni Mr. .Icrrvja Koprivška. /cl«> zanimivo bo tudi kazanje kiin»->lik naših najlepš:h krajev v stari domovini, ki jih i«' posnela ('unaivl Line. (Idbor j.' neumorno ua delu, PRI PR A VK ZA 40-LKTX1CU i)a h(( za,j0V0lji| Vjsak| ^ DRUŠTVA SV. FRANriŠKA jmeznika. STV 4!i, K". S. K. J. j Pozdrav! Kot j«- bilo že zadnji četrtek 1 John ('vetkovich, por orai i o, bomo praznovali dne j predsednik. .U. oktobra v Xc\v Vorku -M) j letnico obstoja dr. sv. Franci . ška št v. 41 i K. S. K. J. V tuj svrlio smo prosili newyorska lil broklvnska slovenska «lru-štva, naj omenjeni «lan ne prirejajo veseli«*, in društva so nam ustregla, za kar se jim iskreno zahvaljujem. I've rje r. sem, da nam ho šlo cenjeno občinstvo tudi pri proslavi na roko. Xatančiiejši program bo pravočasni) objavljen, za dane i naj le omenim.