LETO XXIII. — številka 83 Vstanovlteljl: obe. konferenc« SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar Odgovorni urednik Albin UCakar GLASILO SOCIA KRANJ, sreda, 28. 10. 1970 Cena 50 par List izhaja od oktobra 194? kot tednik. Od J. |anu; rja 195« kot poltednik. Od i. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od L Januarja 1964 kot poltednlk. in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJS K O ■BsaSMSSaSBBlMBJBJBflMBjBjSHBBNW»^-333(9 Tovarna pil Triglav iz Tržiča pri Metalki V ponedeljek, 26. oktobra, je bil v tržiški tovarni pil Triglav referendum o priključitvi k ljubljanski Metalki. Referendum je uspel. Od 103 upravičencev jih je glasovalo 96 ali 92,71 odstotka. 7 upravičencev jih je bilo upravičeno odsotnih. Za priključitev je glasovalo 86 upravičencev, 8 jih je bilo proti, 2 glasovnici pa sta bili neveljavni. Referendum bo začel veljati 1. januarja 1971. leta. Novi naslov Triglava bo Metalka Ljubljana, tovarna pil Tržič. — jk V ncdelgo so odkrili spomenik generalu Maistru Blizu 10.000 ljudi se je v nedeljo udeležilo slovesnosti ob odkritju spomenika generalu Maistru. Bila je to resnično veličastna manifestacija, rahvala in priznanje generalu Maistru in vsem borcem za severno mejo. Nobenega dvo-*na ni, da so sedanjo severno m«Jo začrtali borci za sever-no mejo pod poveljstvom pr-vega slovenskega generala Rudolfa Maistra. Ko je v nedeljo z govornice Jože Hribar, predstavnik borcev oroslovolj-Cev za severno mejo, vzkliknil: »Hvala ti, general Maister!« je več tisočftiava množica spontano zaploskala. v nedeljo zjutraj se je Kamnik prebudil okrašen z Ustavami in cvetjem. Organizacija proslave je brezhibno delovala. Kdj ve, koliko takšna proslava terja dela, se b° strinjal, če zapišemo: organizatorji slovesnega odkri. lJa spomenika v Kamniku založijo priznanje in pohvalo. Ob salvah vojakov JLA Je *Pomenik odkril Franc Le-*košek. predsednik častnega predsedstva odbora za postavitev spomenika. Kip generala Maistra je delo akademskega kiparja Antona Siguli-na. Kip je visok preko dva metra in stoji na podstavku iz pohorskega granita. Kipar Sigulin je resnično upodobil generala tako, kot smo si ga le želeli. Lahko rečem, da sem v nedeljo na slovesnosti slišal številna priznanja namenjena kiparju. Po pozdravnem govoru predsednika kamniške občine je spregovoril ing. Pavle Žavcer, ki je orisal lik generala Maistra in opisal dogodke pred dvainpetdesetimi leti. Maister ni bil samo general, temveč tudi pesnik. Na slovesnosti v Kamniku smo slišali njegove pesmi Završki fantje, Rožmarin, Naprej, Go-sposvetska straža, Kraški piloti in Kazen. V programu je sodelovala godba iz Mengša, združeni pevski zbori kamniških osnovnih šol, dijaki kamniške gimnazije in pevsko društvo Lira. J. Vidic Od L—31. oktobra v vseh prodajalnah KOKRA — KRANJ reklamna prodaja »JESEN V KOKRI« z nagradnim žrebanjem 1000 lepih dobitkov. Žrebanje bo 4. novembra Brezplačno robljenje zaves! Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo od 1. novembra 1970 dalje v krojaški delavnici Blagovnica — Kranj sprejemali proti predložitvi paragonskega bloka na brezplačno in kvalitetno robljenje vseh vrst zavese kupljene v naših prodajalnah v Kranju: Dekor, Koroška 35 — Tekstil, Prešernova 5 — Gorenje, Prešernova 11 — Blagovnica, Poštna L Bogato izbiro kvalitetnih domačih in uvoženih zaves vam ob vsakem času nudijo prodajalne Kokra. KRANJ Obiščite nas! KOKRA — KRANJ Franc Popit v Tržiču Danes bo obiskal Tržič predsednik centralnega komiteja ZKS tovariš Franc Popit, že dopoldne bo obiskal Bombažno predilnico in tkalnico ter tovarno Peko, ob treh popoldne pa se bo v sejni dvorani občinske skupščine udeležil razgovora s političnim aktivom tržiške občine. Tema tega razgovora bo predvsem reševanje problematike občine v okviru celotne družbene skupnosti. Tova- riš Popit bo tudi gost na sire. ca ni seji delavskega sveta t področju. Potroš-Sfkl ce„ter je simbolno Qb navzočnosti predstavnikov gospodarstva, občtae, družbenopolitičnih organizacij in prebivalcev odprl predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. — A. Z. T Foto: F. Perdan Podjetje Murka je na Jesenicah poznano tudi po modnih revijah. Ogledalo si jih je veliko obiskovalcev. Poleg modnih revij v novembru (ob prikazu večernih coctail oblek, usnjene in krznene konfekcije, modnih pokrival), bo zanimiva tudi modna revija, ki bo v blagovnici na Jesenicah 29. oktobra. Obiskala jo bosta tudi Slovenski par 70 v narodni noŠL Del teritorialne obrambe kranjske občine je imel minulo soboto na področju Cer-kelj, Poženika, Brniika in drugih sosednjih krajev že tretjo vajo teritorialne obrambe. Tako kot prvi dve je tudi ta vaja zelo dobro uspela in pokazala zelo dobro pripravljenost udeležencev vaje in prebivalstva. Po uspešno končani vaji so borci v spremstvu praporov, harmonike s partizansko pes- Po končani vaji so borci s prapori, harmoniko in partizansko pesmijo prikorakali v »osvobojene« Cerklje — Foto: P, Perdan Veselo srečanje v Cerkljah mijo prikorakali na ploščad pred osnovno šolo v Cerkljah. Tod pa so jih pozdravili učenci osnovne šole, taborniki kranjskega taborniškega odreda, prebivalci in številni gostje, med katerimi je bil tudi predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. Po himni in govoru komandanta teritorialne enote in predsednika krajevne skupnosti Cerklje Mihe Stcnovca, se je pred šolo začelo veselo srečanje. Mladinke so pripele vojakom na prsi trobojnice s cvetjem, taborniki so prikazali različne veščine, pevski zbor osnovne šole je zapel več pesmi, predstavniki krajevnih skupnosti Cerklje, Poženika, šenturške gore, Brni-kov, Zaloga in Grada pa so v pogovoru obujali spomine na dni, ko je tudi na tem področju okupator izvajal zločinski pritisk. Skratka vaja in srečanje sta pokazali visoko zavest udeležencev in prebivalcev in geslo: Garancija miru je borbena pripravljenost je opozarjalo, da so takšne vaje tudi v prihodnje potrebne A. Z Financiranje zdravstvenega zavarovanja kmetov V sestavku, ki je bil pod enakim naslovom objavljen v Glasu 24. t. m., je bilo med drugim omenjeno, na kaj bo treba posebej paziti pri določanju višine pavšalnega prispevka na člana kmečkega gospodinjstva. Zaradi lažjega razumevanja tega vprašanja bomo skušali na primerih in s približno postavljenimi stopnjami oziroma pavšalnimi prispevki pokazati razliko med sedanjim in novim načinom financiranja oziroma med obremenitvijo večjega in manjšega posestva z različnim številom družinskih članov. Pri tem izhajamo iz naslednjega: a) masa celotnega dohodka sklada naj bi bila ob upoštevanju obsega pravic, povečanja stroškov za zdravstveno varstvo in povečanja rezerve v letu 1971 za 45'% večja kot v letu 1970; b) kot večje posestvo vzemimo kmetijsko posestvo z 10.000 din kat. dohodka in 4 družinskimi člani, kot manjše pa kmetijsko posestvo s 4000 din katastrskega dohodka in 7 družinskimi člani; c) obremenitev večjega posestva po lotos veljavnih predpisih znaša po vseh variantah 1900 din, manjšega pa 880 din (obremenitev je izračunana po sledečih elementih: 9% prispevek od KD, 200 din pavšalni prispevek na gospodarstvo in 8% republiški prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti); č) prikazane variante so izračunane na podlagi naslednjih elementov: I. varianta: prispevek od KD po stopnji 24 % pavšalni prispevek na člana gospodinjstva 100 din; II. varianta: prispevek 28%, pavšal 50 din; III varianta: prispevek 30%, pavšal 20 din. Izračun obremenitve: Večje posestvo Manjše posestvo Obremenitev višja od letošnje za Večje posestvo Manjše posestvo I. II. III. 2800 3000 3080 1660 1470 1340 47 % 58 % 62 % 88% 67% 52% Iz gornjega pregleda je možno nedvomno ugotoviti samo to, da bo obremenitev kmetov zavarovancev znatno višja v letu 1971 od obremenitve v letu 1970. Vprašanje je le, kako čimbolj pravično razdeliti večje breme med vse zavezance. Temu vprašanju bo morala skupščina skupnosti posvetiti posebno pozornost. Z. Bogataj Graniča rji dobili vodo Graničarji v karavli Slatna v Ratečah so bili 25 let brez vode. Ponjo so hodili v pol kilometra oddaljen studenec. Na pobudo jeseniških družbenopolitičnih organizacij pa so pred mesecem začeli z gradnjo. Sredstva za vodovodno napeljavo so prispevala podjetja, ki imajo patronat nad graničarskimi ka-raviami v jeseniški občini. Dela pri gradnji vodovoda je izvajalo gradbeno podjetje Vodovod z Jesenic, medtem ko so zemeljska dela opravili graničarji sami. — jk Poročilo o žrebanju blagovno-denarne loterije športnega društva BOREC KRANJ, ki je bilo v nedeljo, 25. 10., v Kranju vse srečke s končnicami: so zadele: 385 50,00 din 526 50,00 din 912 50,00 din 976 50,00 din 626 100,00 din 1048 500,00 din 4613 500,00 din 9510 500,00 din 9863 500,00 din 7409 pralni stroj »Gorenje« 00003 osebni avto »Zastava 750« 13061 osebni avto »Zastava 750« 52059 osebni avto »Zastava 750« 54727 osebni avto »Zastava 750« 93358 osebni avto »Zastava 750« 13743 osebni avto NSU Pretiš 1200 60899 osebni avto Fiat 125 PZ Dobitke izplačuje upravni odbor blagovno-denarne loterije športnega društva Borec Kranj, Kranj, Trg revolucije 1, soba št. 215/11. Prevzem ali izplačilo dobitkov zapade v 60 dneh od dneva objave rezultatov žrebanja. Blagovne dobitke dobitniki osebno prevzamejo pri prireditelju, za denarne dobitke pa dobitniki lahko pošljejo izžrebane srečke v vrednostnem pismu. Upravni odbor 30 LET JE BILO POTREBNO DA<£MO DOBILI NIL. IC Večanje vlog hranilno -kreditnih služb Po priključitvi Žiri k škofjeloški občini je na Gorenjskem devet kmetijskih zadrug, ki imajo svoje hranil-no-kreditne službe. Te službe zbirajo hranilne vloge od zasebnih kmetijskih proizvajalcev, na podlagi tako zbranih sredstev pa lahko najemajo kredite pri poslovnih bankah. Z zbranimi in pridobljenimi sredstvi pa potem dajejo kredite zasebnim kmetijskim proizvajalcem. Hranilno-kreditne službe pri kmetijskih zadrugah so nastale iz nekdanjih hrani! no-kreditnih odsekov. Danes hranilno-kreditna služba opravlja za zadrugo, ki je v tem primeru ustanoviteljica, določene finančne in blagajni- 20 let samoupravljanja v LIP Bled S slavnostno sejo delavskega sveta je v soboto dopoldne kolektiv Lesnega industrijskega podjetja Bled proslavil 20-letnico samoupravljanja. Svečane seje, ki je bila v prostorih hotela Jelovica, so se fazen članov delavskega sveta in dosedanjih predsednikov delavskega sveta ter vodstva in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij podjetja udeležili tudi predsednik radovljiške občinske skupščine, tajnik občinskega sindikalne- ga sveta in predstavniki sorodnih delovnih organizacij iz radovljiške občine. Na seji je direktor orisal razvoj podjet ja zadnjih 20 let in poudaril, da je kolektiv s skupnimi napori dosegel lepe proizvodne uspehe. LIP Bled je danes največji proizvajalec gradbenih plošč v Evropi. V prihodnje pa nameravajo proizvodnjo ie-teh povečati še za okrog 2 milijona švicarskih frankov. Prav tako nameravajo za pol drugo mili- jardo starih dinarjev povečati proizvodnjo izošpan zidakov. Predsednik občinske skupščine in tajnik občinskega sindikalnega svela Radovljica sta v soboto kolektivu zaželela še veliko proizvodnih uspehov, predstavnik gorjan-skih godbenikov pa se je s spominskim darilom zahvalil za pomoč, ki jo je podjetje v zadnjih letih prispevalo godbi. Ob slovesnosti so izročili spominska darila tudi vsem dosedanjim predsednikom delavskih svetov: Matiji Fajfarju (prvemu predsedniku DS LIP Bled), Ivanu Robiču, Francu Mencingerju, Jožetu Lavriču (namestnik), Zdrav-ku Cerkovniku, Niku Talerju, Cirilu Kocjančiču, Vinku Čudnu, Avgustu Delavcu, Zdravku Knafliču in Janezu Žitniku. A. Z. ške posle. Posebno v zadnjem Času po postajajo hranilno-kreditne službe vse bolj zanimive. Zelo uspešno namreč že usklajujejo interese zadružnikov in programe zadrug pri kooperacijah in modernizacijah v kmetijskem gospodarstvu. Sredi tega leta so imele hranilno-kreditne službe devetih gorenjskih zadrug zbranih 9,6 milijona novih dinarjev hranilnih vlog. V zadnjem času pa zbiranje sredstev še narašča. Tako je pri hranilno-kreditnih službah do sredine leta vložilo denar 5549 zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Kmetijske zadruge so pet milijonov novih dinarjev zbranih sredstev porabile za kreditiranje obratnih sredstev, prek milijon novih dinarjev so kot obvezno rezervo vložile v Gorenjsko kreditno banko, prek 3,5 milijona novih dinarjev pa so namenile kot kredit zadružnikom oziroma članom kmetijskih zadrug. Gorenjska kreditna banka zelo ceni hranilno-kreditne službe pri kmetijskih zadrugah. Zato službam odobrava precejšnje kredite, s katerimi te potem lahko znatno povečujejo kredite zasebnim kmetijskim proizvajalcem na Gorenjskem. A. Z. turistično prometno podjetje K R A N J Posebni vozni red za 31.10.1970 KRANJ mesto — POKOPALIŠČE — KRANJ mesto IS 14.15 14.16 14.17 14.20 Avtobus„vozi ocl pokopališča po Ručigajevi ulici, Cesti Staneta Žagarja, Oldhamski, Cesti JLA, na avtobusno postajo, nato po Koroški, Prešernovi, Zupančičevi ulici in po Cesti talcev do pokopališča in obratno. Cena vozovnice v eno smer je 1,00 din. Cenjeno občinstvo obveščamo, da bomo za dan mrtvih, 1. novembra, organizirali prevoz svojcev v Begunje in Drago. Odhod z avtobusne postaje v Kranju ob 8.30, cena povratne vozovnice 10,00 din. Predprodaja vozovnic je na avtobusni postaji v Kranju in v turistični poslovalnici CRFINA Koroška 8, tel. 210-22. 14.25 14.28 14.29 14.30 14.31 14.32 14.35 ■8 a a 18.00 18.01 18.02 18.05 Pokopališče 14.20 14.35 Primskovo J. 14.17 14.32 Vodov, stolp 14.16 14.31 Avtobusna postaja 14.15 14.30 Creina hotel — 14.27 Evropa hotel — 14.26 Pokopališče — 14.25 o •o 18.05 - — 9.25 18.10 18.02 — — 9.26 0 •0 18.11 18.01 - — 9.27 -C 18.12 9.15 9.30 na vsaki 15 minu 18.15 18.00 18.15 18.12 9.16 9.31 i 18.11 9.17 9.32 a TJ S N 18.10 9.20 9.40 nj N za 1. 11.1970 KRANJ mesto — POKOPALIŠČE — KRANJ mesto Pokopališče Primskovo J. Vodov, stolp Avtobusna postaja Creina hotel Evropa hotei Pokopališče 9.20 9.35 zadnji 9.17 9.32 0 •7-1 — 9.16 9.31 na vsakih 15 minut < _ 9.15 9 30 — 18.15 — 9.27 18.12 9.26 9.25 78.11 18.10 .......... f! (Nadaljevanje) V dosedanjih zapisih o gorenjskih tiskarnah v obdobjih do časov osvobodilne vojne hote nismo omenjali tako imenovanih »internih« tiskarnic, ki so jih imela v svojem sestavu večja industrijska podjetja, zavodi in ustanove. Te interne tiskarn •-ce — seveda le manjšega obsega — so delale v glavnem le za potrebe svojega matičnega podjetja. Vemo, npr., za take tiskarske oddelke v bivši kranjski tovarni Jugočeška, v tovarni vate na Viru pri Domžalah, v tovarni barv na Dolskem ob Savi idr. Tudi pošta in železnica sta imeli včasih (pa tudi še danes) v svojih sestavih lastne tiskar-nice za potrebe svojega poslovanja. Omenili tudi nismo ljubiteljev (ali nekdanjih tiskarjev), ki so navadno imeli doma kak odslužen tigcl (mali tiskalni stroj) in tiskali na njem vizitke, voščila in podobno drobno robo. TEHNTKE IN TISKARNE V ČASU NOB •clja pa s tem večjim poudarkom vsaj na kratko opisati tiskarstvo na gorenjskem partizanskem ozemlju v času od 1. 1941. do 1. 1945. Sprva so to bile le »tehnike«; tako so v času NOB poimenovali poseben oddelek na terenu, ki je posedoval pisalni stroj in ciklostilni aparat, nekaj tiskarske barve in manjšo zalogo papirja — Pa obiio hrabrosti, vzdržljivosti in iznajdljivosti. šele proti koncu vojne so pričele iz nekaterih tehnik rasti prave tiskarnice, saj je bila potreba po »literaturi« (s tako ponosnim imenom 9j v partizanih označevali ves svoj tisk — pa naj je bila to le ciklostirana okrožnica ali poziv). Bilo je značilno, kako so ljudje v času okupacije — pa naj je to bilo v z žico obdani Ljubljani, na podeželju, na terenu ali mod partizani samimi — hlastali po tej literaturi. Seznanjala jih je z vestmi, ki jih je okupator v svojem časopisju zatajil, predvsem s poročili z bojišč na vzhodu in zahodu. Hkrati pa je naša partizanska literatura takrat povezovala vse dobromisleče Slovence. Sovražniku, kot tudi njegovim domačim hlapcem, je bil seveda sleherni partizanski tisk kot trn v peti; zato je iskal in uničeval tehnike po gozdovih, zapiral in celo streljal pa je vsakega, pri katerem je našel izvod Slovenskega poročevalca. Tak je bil tu- di vzrok smrti slikarja Hinka Smrekarja: v žepu je imel enega od izvodov SP, ki je tedaj krožil med zaupnimi znanci, sledeč geslu: preberi in daj naprej! ADOLF ARIGLER C- e smo poudarjali nekatera imena slovitih gorenjskih tiskarjev, je gotovo prav, če imenujemo v sklopu naših zapisov tudi ime človeka, ki je bil osrednji organizator skoro vseh gorenjskih ilegalnih in partizanskih tehnik, pozneje tudi tiskarn. Seveda je svoje delo na terenu Adolf Ai\gbr uskla-jal z navodili pokrajinskega vodstva OF. Ariglerjovo delo je že jeseni 1. 1943 kazalo tale uspeh: v tedanjem kamniškem, kranjskem, jeseniškem in škofjeloškem okrožju je dejalo kar enajst ciklostilnih tehnik, ki so skoro neprekinjeno razmnoževale narodnoosvobodilni tisk. V začetku 1. 1944 je bila ustanovljena centrala, katere naloga je bila povezovati vse ilegalne in partizanske ciklo-stilne tehnike, pozneje pa tudi t:skarne na področju Gorenjske. Pokrajinska tehnika KPS za Gorenjsko, kot se je ta centrala imenovala, je imela svoj sedež v Davči; njen vodja je bil Adolf Arigler. PRVE PARTIZANSKE TISKARNE Zrazvojem organiziranega osvobodilnega boja so postajale potrebe po literaturi iz dneva v dan večje. Ctklostilne tehnike niso bile več kos povpraševanju. Zato je vodstvo OF pričelo misliti na ustanavljanje partizanskih tiskarn. Povedali smo že v prejšnjih zapisih, kako so si partizani to stvar urejali: sporazumno z lastniki manjših tiskarn so iz njihovih obratov odpeljali manjše tiskalne stroje in črkovno gradivo. Tako je bilo pri Pogačniku v Stražišču, Blažeju na Jesenicah, Knezu v Kamniku in Veitu na Viru pri Domžalah. S stroji je odšlo v partizane tudi nekaj strokovnjakov, stavcev in strojnikov. Omeniti velja vsaj nekatere od teh: Karel Zupančič, Lojze Praprotnik, Lado Jeretina, Rudi Snoj, Zivko Vrtačnik, Franc Pirnat, Jože Simončič, Drago Dolanc, Gustav Guzej, Mara Veit, Franc Boštjančič, Edo Bregar, Ludvik Pogačnik, Stanislav Hain, Janez Fi-ster in Jože Novak. (Nadaljevanje sledi) Črtomir Zoreč Lep uspeh okteta »Sava « V okviru posvetovanja o kulturi v delovnih organizacijah, ki sta ga organizirala Glasbena mladina Srbije in sindikati v dneh 23. in 24. Doktor Zivago Igrajo: Omar Sharif, Ge-raldine Chaplin, Julie Chri-stie, Rod Steiger, Rita Tu-shingham, Alec Guinness. Režija: David Lean. Že pred leti smo pri nas dobili prevod romana Nobelovega nagrajenca Borisa Pa-sternaka Doktor Zivago. Kasneje smo spoznali znano Jar-rovo Larino pesem in končno, letos, še filmsko upodobitev znamenitega Pasternakovega romana. V sodelovanju s Carlom Pontijem in ameriško filmsko družbo je literarno delo prenesel na filmski trak režiser David Lean, ki ga že poznamo po spektaklih Most na reki Kwai in Lawrence Arabski. Carlo Ponti je pravice za snemanje odkupil že leta 1963, ko roman še sploh ni bil znan. čez dve leti, ko je roman postal bcstseller, ga je dal v obdelavo dramatiku Robertu Boltu, ki je tudi napisal scenarij za film. S snemanjem so pričeli l. 1965. Snemati so morali v Španiji, ker ga v SZ niso smeli — roman je bil namreč v SZ prepovedan. Zgraditi so morali Moskvo s kulisami in pripravi rusko pokrajino. Kmalu so pričele prihajati prve pohvale na račun filma. Povsod je film naletel na ugoden sprejem. Največje priznanje pa je prav gotovo prejem šestih Oscarjev. Zdaj, ko smo film spoznali tudi pri nas, se lahko vprašamo, če zasluži tolikšno pozornost? Brez dvoma ne. Tako bo pritrdil zlasti tisti, ki po?.na roman. Junak Pasternakovega romana zdravnik in pesnik Jurij Zivago doživi oktobrsko revolucijo in čas po revoluciji. Izpostavljen je dvema viharjema — vojni in revoluciji ter ljubezni do La-re. Sicer pa ostaja glavni junak zunaj dogodkov, sam s svojimi osebnimi problemi. To nas v romanu pretrese v filmu pa ne, ker dogajanje pred nami nekako visi v zraku, človek in njegovi osebni problemi pa ostajajo zunaj posnetega dogajanja. Prav zato je ostal Pasternak nekje zelo daleč in neizpovedan, zlasti tistemu, ki romana ne pozna. Res pa ima film vse lastnosti spektakla — kostumi, tehnika, scena in glasba. Zato je tudi verjetno, da so bili številni Oscarji podeljeni za tehnične dosežke — igralci kljub odlični zasedbi nisu izpolnili pričakovanj. Kljub vsemu pa Doktor Zivago privablja gledalce. Pojdite in si ga oglejte ter presodite samit J. Govekar oktobra v Pirotu, je na svečanem koncertu sodeloval tudi vokalni oktet tovarne Sava iz Kranja. Koncertni spored so izvajali najvidnejši jugoslovanski umetniki: dramski umetnik Branko Pleša, pianistka Darinka Mihajlovič, mezzoso-pranistka Djurdjenka čaka-rovič, kitarist Jovan Jovičić in amaterski vokalni oktet Sava. V prvem delu koncerta je oktet zapel pet slovenskih umetnih pesmi, v drugem (zaključnem) delu pa pet na- rodnih pesmi jugoslovanskih narodov. Poleg 350 delegatov iz vseh jugoslovanskih republik jo koncertu prisostvovalo prek 400 poslušalcev, kolikor jih sploh lahko sprejme fizkul-turna dvorana v Pirotu. S povabilom na ta svečani koncert in z odličnim nastopom si je oktet pridobil polno simpatij in ponovnih vabil za gostovanja. V okviru festivala najboljših jugoslovanskih kulturnih skupin bo oktet 10. in 11. novembra gostoval v Valjevu. —ar Veliko zanimane za nemščino Na Jesenicah je iz leta v tos prijavilo blizu 200 kandi- leto večje zanimanje za uče- datov,'tako da bo le-ta m* nje nemškega jezika. Na raz- rala organizirati dva začetna pis se je delavski univerzi le- in dva nadaljevalna tečaja. Turistična poslovalnica »CREINA« Kranj prireja v oktobru in novembru naslednje izlete: 30. oktobra popoldanski izlet v Trbiž 31. oktobra celodnevni izlet po Kanalski dolini in Reziji 14. novembra celodnevni izlet po avstrijski Koroški 21. novembra celodnevni izlet po Beneški Sloveniji Vse informacije vsak dan od 7. do 19. ure v turistični poslovalnici Creina Kranj, telefon 21-022 MODNA HIŠA 7 5? iesensko-zimsko se-jg»o 70-77 je Modna nrn ,V LJublJani pri-io J. bogato kolekci-l e*skluzivnih modeli ienskih plaščev in s'*mov v aktualnih Tnalih, barvah in lr°nh, tako da bo lah- sehVSaka ienska našla ot primeren model. Kranjski sindikati v Savoni Ko smo se vozili na družabni večer po strmih ovinkih v hrib, se jc pokazala rožna obala z domala pretirano domišljavostjo v svctlika-jočih se očarljivostih. Tja proti Genovi z leve in proti Sanrcmu na drugi strani je bilo povsod videti migetajoče signale ribiških, izletniških in večjih ladij. Vendar, kot sem ugotavljal, je bilo to zamaknjcnje le za nas Kranjce, kajti vo-dalni sindikalni delavec, glavni gostitelj tistega večera je prav v tistem času najbolj zavzeto pripovedoval o 20. maju, to je o Statutu o pravici delavcev, ki je bil sprejet letos 20. maja in ga oni skrajšano imenujejo kar »20. maj«. Lansko »vročo jesen«, kot jo oni imenujejo, poznamo. Vsaj v grobem. Bilo je namreč vrsto delavskih stavk, manifestacij, protestnih zborovanj, pohodov in odprtih spopadov s policijo. Vsa Italija je bila razburkana in ob tem gospodarsko zelo prizadeta. Osrednje gibalo tega so bile močne zahteve množic za socialne spremembe v deželi. Na čelu tega pa so bili, kot je povsod, delavci, sindikati z močno podporo študentov in mladine. Vlada v Rimu po vseh pogajanjih in naporih za pomiritev seveda ni mogla poseči v bistvo družbene ureditve v deželi. Prisiljena pa je bila na določene reforme, večje ali manjše prilagoditve s težnjami množic, približevanja z demokratičnim razvojem v svetu in ob tem osnovnih pravic človeka delavca. Tako je med drugim vzniknil tudi Statut o pravicah delavcev, ki so ga dokončno sprejeli 20. maja. Pravice, ki so jih italijanski delavci dosegli s tem Statutom, niso za nas nič novega. Poglejmo s kakšnimi osnovnimi zahtevami se morajo tam šele boriti, čeprav njihovo deželo prištevamo v industrijsko razvitejšo. Prav v tem smislu je bilo njihovo pripovedovanje zanimivo. »Delavec sme tudi na svojem delovnem mestu svobodno izražati svojo politično, sindikalno in versko pripadnost.« To določa prvi člen. Za nas je to novost, toda v njihovih razmerah so bili delavci (in so še sedaj, dokler se ta načela ne uvedejo v prakso!) nemalokrat prizadeti, če so v javnosti povedali svoje mišljenje, svoje stališče, svojo opredelitev. Zlasti to velja za pripadnike levih struj sindikata oziroma družbenega usmerjanja. Podjetniki (beri kapitalisti!) ne smejo več imenovati svojih zapriseženih zaupnikov za ugotavljanje razpoloženja med delavci, če jih javno ne predstavijo kolektivu. To je tudi novost! V dosedanjih razmerah je njihov delodajalec imel med delavci svoje posebne zaprisežene zaup- nike, ki so za dobro plačo nemalokrat obveščali svoje gospodarje na škodo delavstva. Prav tako je prepovedana instalacija raznih prisluškovalnih in vizuelnih aparatov na delovno mesto brez dogovora s sindikalnimi organizacijami in z delovno inšpekcijo. Ob primeru nesreč na delu, poklicnih in drugih bolezni je prepovedano delodajalcu samostojno ukrepati proti delavcu (člen 5). Gre pri tem za mnoge zlorabe delodajalcev, da se tiste delavce (zlasti sindikalne organizatorje in borce za delavske pravice) izgnali na cesto ob vsakem primeru izostanka z dela ne glede na bolezenske in druge okoliščine. Zanimivo je tudi, da so si delavci šele s tem statutom pridobili pravico, da smejo svobodno in javno objavljati svojo aktivnost sindikata za razne sestanke, zborovanja in akcije, da smejo v prostorih podjetja uveljavljati svojo aktivnost — sestanke itd. Prej je to bilo odvisno zgolj od dobre volje podjetnika. Kakršni koli oglasi in objave sindikata, še posebno pa ožji ali širši pogovori in sestanki, čeprav morda v menzi med malico, vse to je bilo ilegalno. Ce se je podjetniku zahotelo, pa celo kaznivo. Velika pridobitev je tudi v tem, da delavcem ne smejo več vpisati v delavsko knjižico vzroka za prekinitev dela, kadar gre za »prekrške« gle-ge sindikalne aktivnosti. V dosedanji praksi je tak delavec dobil v svoje dokumente pečat »izvirnega greha« in je zaman iskal delo. člen 18 tega Statuta pa še posebej določa, v katerih primerih sme delodajalec odpustiti delavca. V primerih nezakonitosti ima delavec pravico zahtevata odškodnino za nezakonito odpoved delovnega razmerja, kar je pri njih posebna novost. Kranjski sindikati se razumljivo pri tem niso imeli kaj naučiti. Toda primerjali so razlike, kje smo mi in kje so italijanski delavci. To, kar se nam zdi povsem razumljivo, logično in normalno v našem samoupravnem sistemu, to je pri njih novost. Kolegi v Savoni in v vsej Italiji se šele borijo za najosnovnejše pravice delavca, kar je pri nas že daleč v ozadju in gre le še za usposabljanje našega delavca-samoupravljavca, da bi te pravice znal uveljavljati. K. Makuc r ■ Muk'- Kako bela \n mehka ie ta srajca'. Oprana je v m»xa\u i bio-t^anom, Nlefcirano c FILMSKE PREMIERE V KINU: Center — 31. oktobra, ob 22.20 LOČITEV PO AMERIŠKO, amer. barv. komedija — ncdeJja, 1. novembra, ob 21.20 KLUB MORILCEV IZ BROOKLYNA, angl.-zah. nem. barv. VV kriminalni film Storžič — 2. in 3. novembra, ob 15., 17. in 19. uri CRNI SULIČARJI, franc.-italij. barv. CS spektakel Hitri Gonzales Hitri Gonzales ameriški barvni risani film I NA SPOREDU V KINU: Center — 31. oktobra, ob 10. uri Tržič — 1. novembra, ob 10. uri Meč Meč v v kamnu kamnu ameriški barvni VValt Disnevev risani film kino CENTER — 1. novembra ob 10. uri Spet smo tu ( Pat in Patašon ) Spet smo tu (Pat in Patašon) ameriška komedija v kinu Dom — nedelja, 1. novembra, ob 10. uri Tržič — nedelja, 1. novembra, ob 20. uri — torek, 3. novembra, ob 18. in 20. uri Grand Prix ameriški barvni CS spektakel v kinu Dom Kamnik — 30. oktobra ob 19. uri — 31. oktobra ob 16. in 19. uri — 1. novembra ob 15. in 18. uri —• 2. novembra ob 17. uri Orlovo gnezdo ameriški barvni CS vojni film v kinu Tržič — 30. oktobra ob 19. uri — 31. oktobra ob 16. in 19. uri — 1. novembra ob 15. in 18. uri — 2. novembra ob 17. uri -m w*t Naša zgodba h koncu gre; I v gostilni družba zbere se, I večer planinski prirede, kjer spomine lepe obude. Kljub vsemu pa so se nekajkrat na leto, mogoče vsak mesec enkrat, ujeli Pri dveh dečkih vsi trije prijatelji. Črnuh je pojasnil svoje težave »Ušel sem fantu. Trdo me drži.« Mihec pa ; »Potlej moram še k svoji ljubi Tinci.« Žolna je navadno gledal, kdo ima denar in je tistemu pihal na dušo. Zapeli so Aljaževo pesem: O/, Triglav moj dom, kako si krasan, kako me izvabljaš iz-fiizkih ravan . .. je donelo po vasi ali v gostilni. Načrtov za izlete v planine, še manj pa same izlete, kajpada niso več delali. Še nekaj ne smemo pozabiti. O tem še danes mnogi vedo precej povedati. Dobrih štirinajst dni po izletu je Mihec zbral svoja najboljša prijatelja. »Tovariši, pripravljam nekaj velikega,« je dejal in dvignil prst navzgor. »Pojdita z mano!« Nista se dosti upirala, ker ju je peljal v gostilno Pri dveh dečkih. Krčmarica jih je sprejela z velikim navdušenjem. Očitno je bilo, da se je krojač že prej zmenil z njo. »Imaš vse pripravljeno, tovariši?« jo je vprašal. Ona je pokimala. »Ampak, ampak ... nekaj manjka. Gostilno bi bilo potrebno okrasiti.« Ker sta Črnuh in Žolna še vedno buljila vanj kot telička v nova vrata, jima je razložil: »Nekdo mora skrbeti za kulturo na vasi, ne? Pripravili bomo predavanje, se pravi, planinski večer.« »Planinski večer,« je ponovili črnuh z debelim glasom. »Tončka, hitro mu prinesi! — No, v plani"' skem domu sem si sposodil vrv, cepin in W nekaj pripomočkov, ki jih zaradi nazornosti ne bom navajal na tem mestu. Zavedati se morate, da je oprema najbolj51 planinski prijatelj.« Medtem je Žolna pridno praznil kozarec za kozarcem. Ko je krojač to opazil, si je * sam dvakrat natočil, zakašljal in nadaljeval-' »Ampak, ampak . . ., tovariši, planinke sem dobil, če hočem biti malo poučen, naj povem, da se z drugimi besedami reče tem rožam tudi očnice. Toliko vmes. — No jaz sem f spustil po vrvi v prepad. Nekaj sto metrov Je. meril, če ne več. S sabo sem imel le krojaš*1 meter in prepada nisem mogel točno zmeni'* Kar zagledam tri velikanske očnice. Lah^ rečem, da so merile v premeru najmanj Šes centimetrov.« Segel je v žep po svoj meter i" pokazal vsem, ki so bili v sobi: »Vidite točn° šest centimetrov, morda še kakšno desetin*'' več. Toda kaj, ko do planink nisem mogeJ' Visel sem na vrvi nad previsom. Rožice so • smehljale skoraj meter stran. Zagugal sern 9 in se tako ujel na ozki polici pri očnicah. K-a] to pomeni, sem že povedal.« »Povedal,« je za' brundal črnuh, da je bilo videti bolj verjetB* »Ampak, ampak, kaj je bilo šele potem. °a'. trgam rože, jih dam v usta in mislim splezaj po vrvi navzgor. Kar mi pride po skaln?a polici velikanski gams. Nekaj časa me P*t£ jaz pa njega, če je hudoben me lahko zD1' v prepad. Šel je naravnost proti meni. Ogn sem se mu na rob. Bil sem vesel, da je s tiho mimo. Ko je že vse kazalo, da se srečno izteklo, mi spodrsne Obvisel sem z pet na vrvi, globoko spodaj pa same ska p* Navzgor se nisem mogel povzpeti, ker se J vrv navlažila in mi je drselo. Tovariši, tri d in tri noči sem visel nad brezni, šele Četf dan je posijalo sonce, osušilo vrv in roc sem splezal ven.« Ivan Sivec (ž Crnuh, Mihec pa še Žolna, »Ja, tovariši, to je moja najnovejša velika ideja. Pojdita brž po smrekove vejice in nekaj pisanih trakov.« »Pa bomo tudi kaj pili?« je zaskrbelo Žolno. »Seveda, pravkar sem dobil precej denarja. Glejta le, da bosta planine prikazala v najlepši luči.« Črnuh se je ustrašil, o čem bo pripovedoval, saj sploh ni bil v planinah, pa ga jc Mihec potolažil, da bo že kaj povedal. Potrdi naj vse tisto, kar bosta onadva povedala, pa bo v redu. Ob sedmih zvečer je bila gostilniška soba, čeprav za predavanje ni bilo razobešenih letakov, nabito polna. Po Potoku se je namreč dokaj hitro razvedelo, da tisti večer plača vso pijačo in jedačo krojač Mihec. Za mizo ob steni je sedela planinska trojka. Na sredini vodja, na levi Žolna, na desni pa črnuh. Nekaj vina jc gostilničarka že raznosila, tako da so bili pivci že kar glasni. Kadilci so sobo že precej dobro zadimili. Celo vaške klepetulje so prišle in se vsedle na klop ob peči, otročaji pa so se mešali vsepovsod. »Tovariši, tovariši,« je vstal Mihec. Ker niso utihnili, je z litrom cvička, ki je stal pred njim, potolkel po mizi. Zajel je sapo in nadaljeval z veličastnim glasom: »Tukaj smo se zbrali, da še enkrat prehodimo pot, ki smo jo prešli mi, vsekakor odlični planinci.« »Začni že enkrat! Mir! No, povej!« so se slišali glasovi od vsepovsod. Kazalo je, da se je vsem mudilo vse kaj drugega kot poslušati planinsko predavanje. »Tovariši, ustavil se bom le pri najvažnejših stvareh. Povem naj le, da pot ni lahka. Treba se je kondicialsko dobro pripraviti. Najbolj nazorno bo, če povem, kako sem trgal planike in sem ...« »Pijače je zmanjkalo,« se je zadri nekdo iz kota. Nekateri poslušalci so zaploskali, drug1 , vzdihovali ali hvalili krojača. Mihec je za^ od uspeha. Takoj je poklical gostilničarko, je prinesla še pet polnih Štefanov. ^ Nato je vstal Žolna: »Kajpada, jaz ne & dolg; čas mora ostati še za druge stvarl'hofn vem naj le eno od pesmi, vse ostale rjj recitiral prihodnjič. Na Veliki planini sem tako prevzet od vseh lepot, sem se z^vj usedel pred kočo, pred mano pa je V° posedlo več sto ljudi in sem pesnil kar pamet. Poslušajte: Planine naše, carstvo 'M'^jr(j, oko se v strme stene mi oZ ko venec se gord v nebo v lepoti bistri mi srce u* ■ »Na zdravje«, so zavpili nekateri in poln kozarec. Vrsta je bila na črnuhu, ali se je delal, ko da je že vse pri kraju. N1' j ga je sunil v rebra, da je črni mož v zad le izjavil: »Jaz sem samec« »Tovariši, povej, kako si lovil pse na jih pečeh,« mu je pomagal Mihec. . p »No,« se je odkašl jal črnuh, »tam ioX\ $ prav ozko. Prišla je mimo ravno divja Ja*\ polno psov z njo,« se je spomnil Črnuh ™>,a be, ki mu je posebno všeč, ker je bilo v mnogo psov. Naprej ni znal povedati. »Tovariši, bom kar jaz zaključil,« Je p0 Mihec. ,jvj£ »Naš prijatelj je polovil pol psov tiste ^ jage, — z predavanja lahko zaključite,^ moraš biti v planinah nenavadno hra ^ bister, iznajdljiv, znati moraš opazovau j tako naprej ter nazaj. Na zdravje!« Ni ni 0 več zdržati, da ne bi prijel za kozarec ^ ^ so vsi prijatelji vstali in Mihec je začel V lepo planinsko pesem: O/, Triglav, moj dom, kako si krasan, kako me izvabljaš iz nizkih ravan . • • Konec Razcestja MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL — Ali si ob pamet? — se je branil, vseeno pa gostilničarja ni mogel prepričati, da se ne ukvarja z nobenim donosnim tihotapstvom. Prenevarno jc. On pa ne bi rad obležal mrtev pod kroglo kakega italijanskega financarja ali karabinjerja a'i pa kakega srbskega financarja na oni strani, kakor je prav te dni nekje nad Žirmi obležal neki cerkljanski tihotapec. »Res, nevaren posel. Marsikdaj igračkanjc s smrtjo.« štivec sam bi nikoli ne tvegal take poti, čeprav mu je Federlova iz Borjane rekla, da bo morda moral tudi on kdaj tja čez. No, doslej mu še ni bilo treba. Pa tudi ko bi moral, bi ne razmišljal. Odklonil bi. Ženo in otroke ima. Kako bi brez njega, če bi se mu v hribih kaj zgodilo. . Že res, da pozna vse poti in steze med Krnom in Bogatinom. Pred vojno je rad lazil tudi brez potrebe po hribih, zdaj pa samo takrat, kadar mora, bodisi zaradi živine, bodisi zaradi poseke lesa, kar spada k njegovemu kmečkemu delu. Ne, kože naprodaj pa kar tako ne bo nosil, pa četudi bi to zahtevala Federlova in čeprav bi Ji, hvaležen zaradi dobrega dela, ki mu ga je storila, še tako težko odrekel. Da, odrekel bi ji. A če bi mu oponašala, da kot organiziran komunist mora, bi ji rekel, da f° v vasi tudi drugi komunisti, ki so prav tako kakor on prejeli povračilo za škodo, ki so jim jo Prizadejali tatinski Furlani. Naj še njim naloži kako dolžnost! On ima že te Javke v svoji hiši več kakor do grla, saj po yasi že šušljajo, da je tihotapec, on pa se je moral zavezati s častno besedo, da ne bo o javki in ljudeh, ki prihajajo k njemu, nikomur zinil niti besedice. Tudi ženo (njej je štivec moral zaupati resnico, čeprav ji jo je pravzaprav že Federlova, saj je tisto noč vstala tudi žena) skrbi, da bi zaradi šušljanja, da je tihotapec, oziroma, da ima zveze s tihotapci onstran meje, ne prišli karabinjer j i in ga vzeli v precep. »Ja, tihotapstvo je tihotapstvo! Karabinjerji bi ne verjeli, da gre za navadne časnike, za navaden papir. Zašili bi me in mi naprtili globo, da bi bil črn.« To je skrb, ki ga ne gloda prvič. Že zadnjič jo je omenil Federlovi in jo vprašal, kaj naj stori, če bi karabinjerji ali financarji premetali njegovo hišo in našli zavoje s časniki ter ga obtožb tihotapstva, pa mu ni vedela odgovoriti. Samo zmignila je z rameni, nato pa rekla, če se tega boji, naj spravi zavoje s časniki v kaverno, v kateri se je skrival in si celil rane Andrej, kasneje pa tudi on sam in Anton, ko sta se po tistem begu pred cesarskimi vojaki vrnila z Gorenjske v domače kraje. Nerad je ubogal Federlovo, saj se je moral odslej mučiti z zavoji sam do kaverne nad hišo. Tudi nocoj je nesel zavoje tja gor. Jutri ponoči bosta prišla Kosirnik in Tomaž in jih vzela. Jutri je sobota. Vsako soboto prihajata. V ponede-IjeTc pa se bodo začele nove skrbi ali pa bo prišlo še kaj hujšega. Morda bo prišla Federlova in mu ukazala, da bi šel sam tja čez in spremljal bogvekaterega neznanca tja do mlinarja Rozmana v Bohinju. »Bog me varuj kaj takega,« se po stari navadi prekriža prav tako, kakor še vedno po stari navadi zahaja v cerkev neglede na to, da je skupaj z drugimi marsikdaj tarča za nunčeve pridige, ki mu vaško 'rdečkarstvo' ni preveč pri srcu in mu je bilo samo takrat, ko so pripeljali 'rde-čkarski' slovenski, italijanski in furlanski delavci krave in dovolili, da jih je gospod blagoslovil. Toda vaški nunec je blag. Naj še tako govori čez vaščane 'rdeče vasi', bi ne mogel nikomur storiti resničnega zla. To ni borjanski gospod ali še mnogo drugih, ki bi rada 'rdečkarje' poslali žive v pekel. Tak je kakor trčmunski gospod, ki ga je poleti pripeljal Fedcrlovkin sin Slavko sku- paj z nekim posvetnim gospodom v vas. Trčmunski gospod je prišel zaradi učitelja, odpadnika izdajalskega, ki bi se ga vas rada znebila ne samo zato, ker zaničuje Slovence, marveč mnogo bolj zato, da bi otroci v šoli kaj naučili. Trčmunski gospod je obljubil, da bo s pomočjo svojih uglednih italijanskih znancev storil vse, da bo vas dobila sposobnega slovenskega učitelja. »Pa se je jetični črnosrajčnik vrnil . . .« Štivec bi najbrž razmišljal o tem, saj je Ze-fek ves nesrečen prišel prav danes od prve šolske maše in povedal, da jih je učitelj nadrl že pred mašo zaradi 'hujskanja proti njemu', kakor je rekel, obenem pa grozil, da bo poskrbel, da bo tudi prečastitemu beneškemu monsignorju nekega dne odzvonilo, če se bo še hodil postavljat sem s svojim slovenstvom, ki so ga v Benečiji že izruvali, a kolikor pa ga še niso, ga še bodo. — In tudi tu bo tako! — je pretil učitelj. O tem bi razmišljal Štivec, pa so se mu ta hip, ko je nekdo potrkal na vrata misli vrnile k svojim skrbem. »Vi?» postanejo te skrbi še večje, ko na pragu zagleda Federlovo, tako zaprepadeno in zaskrbljeno, kakršne ni videl še nikoli. »Pomagati mi morate, Štivec! Morate mi pomagati!« »Pomagati?« se štivcu zapira grlo, ker mu zmanjkuje sape ob pričakovanju, da mu bo Federlova zdaj zdaj naročila, naj se obleče in se napoti čez snežnike na bohinjsko stran »Ne! Ne grem!« bo rekel, če ga bo silila. Toda Federlova samo sklepa roke, kakor da bi prosila. »Slavko mora v Ljubljano . . .« »Slavko?« se davi glas v Štivčevem grlu, ker misli, da gre za kakega ilegalca in ne za njenega sina. O, ne! Tudi te roke ga ne bodo omehčale! Z nikomer ne bo hodil tja čez. Če že hoče, naj tujec prespi v kaverni in počaka jutrišnje noči, ko prideta po časnike Kosirnik in Tomaž. »Ja, Slavko. Nočejo ga več vpisati v naslednji razred .. .« Pa saj Federlova joče? »Oblast je zaplenila nekakšna pisma, ki jih je pisaril prijatelju v Ljubljani . . .« NAROČNIKI ŽREBAJO NAROČNIKE ZA NAGRADNO POTOVANJE Objavljamo drugo polovico izžrebanih Glasovih naročnikov jesenskega žrebanja grnilec Janko, Strahinj 23, Naklo je izžrebal naslednje naročnike: Petrlč Uršula, Rateče Planica 93; Kmetic Apolonija, Titova 281, Ljubljana; Srečnik Marija, Podljubelj 28, Tržič; Kuzma Anica, Jegorovo predmestje 33/a, šk. Loka; Reber-n*k Ivan, šenturska g. 24, brklje; Markič Jurij, Gori-4e 13, Golnik; Bizjak Vojka, Homec 62, Radomlje; Ra-tt»ovž Frančiška, Koseze 13, Vodice; Perdan Slavko, Stra-hinj 78, Naklo. Rogelj Cilka, Savska Loka 8, Kranj je izžrebala naslednje naročnike: Benedičič Matevž, Na plavžu 84, Železniki; živulovič Miodrag, C. 1. avgusta 5, Kranj; Šter Albin, Visoko 57, Šenčur; Alič Frančiška, Hra-še 29, Smlednik; Benedik Anton, Knape 19, Selca; Okr-šlar Franc, Forme 10, Žab-nica; Mihelič Francka, Gor. vas; Luznar Marinka, Rudno 23, Železniki; Dovžan Marija, Dovje 21, Mojstrana; Balantič Ančka, Županje njive 8, Stahovica. Žvab Olga, Valjavčeva 4, Kranj je izžrebala naslednje naročnike: Kimier Marija, C. talcev 3, škofja Loka; Galjot Anton, Voglje 3, Šenčur; Vovnik Andrej, Križe 42, Tržič; Meglic Marinka, Dolina 26, Tržič; Arnež Jože, Srednja vas 28, Šenčur; Čebul j ing. Albert, Medvedova ul., Kamnik; Ku-ster Leopoldina, Partizanska 18, Kranj; Dolenc Milka, Kam. gorica 28; Zlatna£ Franc, Zg. Kokra 35, Jezersko; Zemlja Darinka, Žirovnica 17. Jalovec Ivan, Planina 31, Kranj je izžrebal naslednje naročnike: Jančar Pavel, Stebljevek 2, Šmartno v Tuhinju; šink Alojz, Suška c. 35, Šk. Loka; Habjan Ivanka, Hraška c. 8, Radovljica; Majdič Rado, Lobodova 3, Domžale; Noč Franc, C. brat. in enot. 10/a, Jesenice; Pristov Franc, Moste 6, Žirovnica; Gorjanc Marija, Hafnarjeva pot 7, Kranj; Praprotnik Jože, Vp 7488/6, Kriva Palanka; Bri-celj Anton, Bizovik 4, Dobru-nje; Bešter Franc, Poljščica 16, Podnart. V naslednji številki bomo ponovili imena vseh izžrebancev GLASA Obveščamo vse bralce, naročnike in prijatelje Glasa, da za pomlad 1971 pripravljamo žrebanje z zelo zanimivimi nagradami. V poštev bodo prišli vsi, ki so že naročeni in ld se bodo naročili na Glas do pomladanskega žrebanja in plačali naročnino. Ne zamudite priložnosti. Če še niste naš naročnik, postanite že jutri. Svetujte, priporočite vašim prijateljem in znancem, naj se za Glas odločijo že danes. Ker so krave razbile stekla na zadnjem vhodu v hotel Dom na Krvavcu, so vhod zasilno zabili z deskami. Glavna vrata v hotel Dom na Krvavcu so zaprta že od 15. aprila dalje. — Foto: F. Perdan Letališče Brnik gradi poleg brunarice novo samopostrežno restavracijo. — Foto: F. Perdan Temne in svetle plati našega Krvavca Hladno je bilo in megla se jc preganjala nad pobočji, ko smo obiskali Krvavec. Veliko se je in veliko se še govori o njegovi vlogi in mestu v našem turističnem prostoru. Ob našem obisku smo spoznali, da bo treba o Krvavcu razmišljati še hitreje in kar je bistveno, zamisli o njegovi blesteči prihodnosti tudi uresničevati! Nobena, še tako lepa beseda, ne bo brez dejanj Krvavca spremenila v tisto, kar bi vsi srčno želeli. .. Krvavška žičnica je bila zgrajena med prvimi v Sloveniji in je stara 13 let. Razumljivo, da jo je že načel zob časa in ne ustreza več današnjim enotnim evropskim predpisom o urejenosti žičnic. To so ugotovili strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane, če bi hoteli žičnico prilagoditi predpisom, bi morali vgraditi nove koJutne baterije, novo napajalno postajo, urediti nov pogon in vstaviti nove pri-žemke. Skratka, žičnico bi morali prenoviti od peta do glave. To pa je skoraj vseeno, če bi gradili novo in moderno z večjo zmogljivostjo, čeprav o njeni varnosti ne moremo dvomiti, so letos vgraditi nove varnostne naprave. Varnostni tokovni krog so že zamenjali, do zimske sezone pa bodo še kolutne baterije. S temi dopolnitvami so preprečili, da pristojni organi žičnice že pred zimo ne bodo zaprli. Žičnica bo torej do začetka krvavške smučarijc nared. Spomladi, najverjetneje maja, pa bo krvavška žičnica zaradi omenjenih pomanjkljivosti obstala ... Lahko računamo, da bo letošnji zimski obisk Krvavca rekorden. Take so namreč napovedi. Rezervacije prihajajo od vsepovsod. Srečanje s hotelom »Dom na Krvavcu« ni prijetno. Na obiskovalca naredi porazen vtis. Okolica je neurejena, bolje rečeno, zanemarjena. Omet odpada. Strešna opeka jc na mnogih mestih razbita. Skozi okna se vidijo obrnjeni stoli na mizah in posamezni šopi praznih steklenic. Na zadnjih vratih pa visi skromen, komaj opazen listič. Na njem dobesedno piše: »OPOZORILO! PO SKLEPU ODBORA ZA PRISILNO UPRAVO Z DNE 1. 4. 1970 — 10. SEJA HOTEL »DOM NA KRVAVCU« OD 15. APRILA 1970 DALJE ZAPRT. PRISILNI UPRAVITELJ (podpis nečitljiv)« Ne vemo, če je ta listič zadostno opravičilo za vsa sredstva, ki so bila vložena v dom, ki ima urejeno notranjost, elektriko, centralno ogrevanje in vodo. Ni nam lahko napisati, da so krave razbile stekla in vdrle v dom. Sledovi njihovega obiska so bili vidni še takrat, ko smo bili na Krvavcu mi. Kdo je odgovoren za tako stanje, ne bomo razpravljali. Trdimo pa, da se dela neprecenljiva in težko odpustlji-va škoda. Tako žalostnih spomenikov ne potrebujemo. Na smučarskih progah Nji-vicc-Tiha dolina in Dom-Go-spinec pa odmevajo eksplozije min. Delavci, zaposleni na Žičnicah kranjske Creine, čistijo smučarske proge. Doslej so porabili že dobro tono razstreliva. Pri odstranjevanju razstreljenih skal, štorov ter dračja jim pomaga tudi 50 kranjskih mladincev. Proge bodo označili s predpis sanimi znaki na vsakih 20 ali 25 metrov. Tako se bodo smučarji lahko znašli tudi v najtežjih vremenskih okoliščinah. Proge bodo do snega nared. Prav tako bodo okrepili žičnico cnosedežnico Gospinec-Dom. V eni uri bo lahko prepeljala 550 potnikov. Letališče Ljubljana gradi novo samopostrežno trgovino pri brunarici. Takšen obrat prehrane je Krvavcu potreben, posebno za enodnevne goste, ki so imeli prej precejšnje težave s prehrano. Končno bo pa letos tudi televizijski oddajnik preskrbljen z vodo, saj pravkar polagajo cevi od doma proti oddajniku. Opisali smo tudi drugo, svetlejšo in spodbudnejšo plat krvavške medalje. Omenili smo prizadevnost in voljo, da se na Krvavcu nekaj uredi in spremeni. Na boljše seveda. Za konec še nekaj besed. Krvavec mora biti povezan z zaledjem ln to je bližnji Kranj, Ljubljana in ostala mesta. Tudi oddaljenejša. Ali smo že pomislili, kaj bo takrat, ko se žičnica ustavi. Obljubljene in dobrodošle ceste na Krvavec zanesljivo še ne bo. če bomo Krvavec samo za trenutek odrezali od sveta, ga bomo z njim znova le težko povezali. Zato bo potrebno ubrati najboljšo pot in temeljito ter strokovno pretehtati vlogo sedanjega » predvsem jutrišnjega Krvavca. Tudi na to ne smemo pozabiti, da so najpogostejši kr-vavški gostje domačini. J. Košnjek Takrat, ko smo bili na Krvavcu, snega še ni bilo. Vendar snežna odeja prizadevnih žičničarjev ni presenetila, saj so smučarske proge urejene, žičnice in vlečnice obratujejo, vsi gostinski objekti, razen doma, pa so odprti. VELIKE CVETNE KRI-ZANTEME dobite v Kranju, Po na Jošta 9 4806 Prodam črn, nov ženski PERZIANER za močnejšo osebo. Ponudbe poslati pod »3000« 4715 Ugodno prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK tribuna, opremljeno KOŠARICO in STAJICO. Smid, Zali log 36, Železniki 4807 Prodam KRAVO, PUNTE *n BAN KINE. Breg ob Savi II. Kranj 4808 Zek> ugodno prodam PEČ na oije, PLINSKO PEČ in HLADILNO SKRINJO za globoko zmrzovanje. Demšar Janez, Vincarje 15, Skorja Loka 4809 Prodam 130-1 i-trsko trofazno VODNO ČRPALKO. Srednje Bitnje 54 4810 Prodam ŠIVALNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku 4811 PRALNI STROJ — polavtomatski, s centrifugo, brezhiben, ugodno prodam. Vol-cič Marija, Ulica 31. divizije 50. Kranj 4812 4 MESECE STARE JARČ-KE bele, rjave in črne razprodaja zaradi preurejanja vzrejališča z 20% Popustom VALILNICA v NAKLEM pri Kranju. kdaja ln tiska ČP »Gorski tisk« Kranj, Ulica M°Se Pijade — Naslov Uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 s»avba občinske skupšči-ne- ~ Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135 — Te-tefoni: redakcija 21-835 '»■860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška »lužba 22-152. — Naročnl-letna 32 polletna 16 jjto, cena za eno številke 30 Para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki Imajo *u°/o popusta. Neplačanih °8lasov ne objavljamo. OBJAVA Združeno podjetje TRANSTURIST — hoteli in žičnice, Bohinj, obvešča vse obiskovalce Vogla, da bodo žičnice zaradi rednih vzdrževalnih del zaprte od 27. oktobra do 26. novembra 1970! Prodam ZELJE. Suha 14, Kranj 4813 Prodam 17 mesecev starega KONJA in visoko brejo KRAVO. Javorje 11, p. 'Jane nad škofjo Loko 4814 Prodam dvoje novih mace-snovih GARAŽNIH VRAT. Aenetiše 46 4815 Prodam brejo KRAVO. Zg. 'pnik 7, Cerklje 4816 Prodam pet let starega KONJA. Cerklje 35 4817 Vodarn KRAVO, ki bo v patkom tretjič teletila. Polj-Zg. Gorje 4818 . o zelo ugodni ceni pro-Jam PSA bemardinca. Starič ar|a, Radovljica, Zale n. h. p 4819 posredujem prodajo SAD-vvl« SADIK boljše vrste Avl dan od 15- do 18" m"e-,J** Ivan, Plantaža, Pred- Uv£r 4820 rrodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Dr. Pevc Janez, Skofja Loka, Cesta talcev 6, telefon 85-663 4821 Prodam TELICO za dopi-tanje. Naslov v oglasnem oddelku 4822 Prodam OTROŠKO STAJI CO in trodelno ZIMNICO za 50 din. Naslov v oglasnem oddelku 4838 Prodam dobro ohranjeno OMARO za dnevno sobo. Naslov v oglasnem oddelku 4839 MOTORNA VOZILA Prodam skoraj novo originalno PREGRINJALO i/, gumiranega platna za avto fiat 850. Volarič, Kranj, Valj avčeva 10 4823 Prodam DKW-F 12, letnik 1965. Naklo 54 4824 Prodam FIAT 750, letnik 1968, dobro ohranjen. Rom-šak, Zduša 1, Kamnik 4825 Ugodno prodam ohranjen FIAT 600 D. Avtobusna postaja Radovljica, tel. 70-059 4826 Prodam nov RENAULT 10 in ZASTAVO 750. Informacije vsako popoldne na Visokem 11, Šenčur 4827 ZAPOSLITVE Iščem mlajšo UPOKOJENKO za varstvo dveh otrok. Kreij, Stara cesta 13/11, Kranj. Vprašati popoldne 4834 STANOVANJA Prodam odlično ohranjen VVARTBURG, 60.0000 km. Ogled v soboto. Trpin Anton, Cesta JLA 6, Kranj 4841 Mirna zakonca iščeta SOBO s KUHINJO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati poti »plačam dobro« 4828 V severnem delu Kranja oddam centralno ogrevano SOBO solidni osebi, katera bi lahko nudila nekaj predplačila najemnine. Ponudbe poslati pod »soliden« 4829 Miren fant, poklicni šofer išče SOBO. Jakša Pavle — Jankovič Radojka, Jezerska c. 16, Kranj 4830 Uslužbenec išče opremljeno SOBO za krajšo dobo v Kranju ali bližini. Ponudbe poslati pod »soliden-mircn« 4831 V Kranju oddam SOBO za dva fanta. Jovičič, Moša Pijade 12, Kranj 4832 posesti Kupim do podstrehe zgrajeno HIŠO v bližnji okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4833 Prodam 1 ha GOZDA v bližini Komende. Informacije na Visokem 11, p. Šenčur 4840 POSEBNA OSNOVNA ŠOLA Kranj razpisuje delovno mesto VZGOJITELJICE za šolsko varstvo za določen čas. Izobrazba: PA — ortope-dagogika, vzgojiteljska šola ali učiteljišče. Razpisna komisija bo sprejemala vloge do 5. novembra. SENTA SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci — odkupujemo pšenico ln vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah. Kranj CENTER 28. oktobra amer. barv. CS film DEKLE NA MOTORJU ob 16. in 18. uri, premiera mehiškega barv. filma DIVJE SRCE ob 20. uri 29. oktobra mehiški barv. film DIVJE SRCE ob 16., 18. in 20. uri 30. oktobra amer. barv. VV film NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 15.40., 18. in 20.20 Kranj STORZIČ 28. oktobra slovenski film OXYGEN ob 15., 17. in 19. uri 29. oktobra amer. barv. CS film KLEOPATRA ob 1530 in 19. uri 30. oktobra mehiški baiv. film DIVJE SRCE ob 15. in 19. uri, slovenski film OXY-GEN ob 17. uri Tržič 29. oktobra amer. barv. CS film PLANET OPIC ob 18. in 20. uri 30. oktobra amer. barv. CS film PLANET OPIC ob 17. uri, premiera amer. barv. CS filma ORLOVO GNEZDO ob 19. uri Kamnik DOM 28. oktobra amer. barv. CS film DR. ZIVAGO ob 16. in 19.30 29. oktobra amer. barv. CS film DEKLE NA MOTORJU ob 18. in 20. uri 30. oktobra amer. barv. CS film DEKLE NA MOTORJU ob 17. uri, premiera amer. barv. CS filma GRAND PRIX ob 19. uri Jesenice RADIO 28. oktobra angl. barv. CS film JAMES BOND 007 29. oktobra amer. barv. CS film VODIČ ZA POROČENE MOŠKE 30. oktobra nem.-jug. barv. CS film KOČA STRICA TOMA Jesenice PLAVŽ 28. oktobra amer. barv. CS film VODIC ZA POROČENE MOŠKE 29. — 30. oktobra nemški barv. CS film ZAOBLJUBA INKOV Dov je-Mo j st rana 28. oktobra amer. barv. CS film ROZMAR1JIN OTROK Kranjska gora 29. oktobra angl. barv. CS film JAMES BOND 007 Javornik DELAVSKI DOM 28. oktobra nem. barv. CS film ZAOBLJUBA INKOV Radovljica 28. oktobra mehiški barv. film PRAVICA NA ROJSTVO ob 18. uri, franc. barv. film ŠALA KO ob 20. uri 29. oktobra amer. barv. film DR. ZIVAGO ob 16. in 19.15 30. oktobra franc. barvni film SALAKO ob 18. uri, amer. barv. film NEPREKOS-LJIVI ob 20. uri škofja Loka SORA 28. oktobra angl. barv. film UMAZANA IGRA ob 18. in 20. uri 29. oktobra angl. barv. film DOLGO UMIRANJE V ENEM DNEVU ob 18. in 20. uri 30. oktobra predpremiera amer. barv. filma DR. ZIVAGO ob 16. in 19.30 OSTALO Opravljam vsa STRUGAR-SKA in KLJUČAVNIČARSKA DELA. Naslov v oglasnem oddelku. Potrebujem večjo količino malih hlevčkov za jaslice. Kdor bi jih napravil, naj se zglasi na naslov: Hrastnik Rezi, Delavska cesta 39, Kranj . 4835 Oddam opremljeno GOSTILNO v najem z odkupom inventarja. Gostilna Rupa, Bohinjska srednja vas 87 4836 Prcklicujem besede o Groš-Iju Mihu, ki sem jih izrekel zaradi kraje delov motorja. Kepic Ivan 4837 Komisija za delovna razmerja pri Gospodarski zbornici SltS objavlja prosto delovno mesto strokovnega sodelavca — tajnika strokovnega odbora za gostinstvo in turizem za Gorenjsko s sedežem v Kranju. Pogoji: višja strokovna izobrazba, 5 let ustrezne prakse, poskusno delo v trajanju do treh mesecev. Osebni dohodek po pravilniku. Nastop dela 1. 1. 1971. Objava velja 15 dni. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili in opisom dosedanjega dela tajništvu Gospodarske zbornice SRS, Ljubljana, Titova 19. S konjsko vprego na nabor Prejšnji teden je vojaška komisija končala nabore v radovljiški občini. Fantje so prihajali posamično, kvečje- mu po dva, trije skupaj. Večinoma si fantje tudi sami pripnejo šopek rožmarina in nageljnov, vtem ko so včasih Gorjoški piparji še delajo Sedaj ko je speljana nova asfaltna cesta skozi Gornjo dolino v Bohinju, je dostop na Gorjuše in Koprivnik precej lažji. Ob tej gorski poti ni zanimiva samo razgledna točka Valentina Vodnika, kjer je vklesana tudi spominska plošča v spomin prvemu slovenskemu pesniku in star mlin na veter na Koprivniku, pač pa tu še vedno delajo znamenite gorjuške pipe. Na Gorjušah je po očetu Bczniku prevzel obrt sin Vinko, poleg njega pa izdeluje pipe tudi Lojze Lotrič. Oba sta člana društva likovnih umetnikov. Prav tako se je od starega Beznika izučil te umetnije Jože Stare s Kopriv-nika. Svoje izdelke pošiljajo podjetju Dom v Ljubljani. Vsi trije dolbejo in brusijo češnjev in drug les in pod njihovimi rokami nastajajo pipe, čedrc, vivčki in tudi druge lesene umetnine. B. B. Vozniki in pešci v cestnem prometu V Glasu je bil 26. septembra objavljen prispevek z naslovom Vozniki in pešci v cestnem prometu. Namen prispevka jc bil seznaniti javnost z lokalno občinsko akcijo za utrditev prometne discipline voznikov do pešcev in pravic ter dolžnosti pešcev v javnem cestnem prometu. Akcija, ki sta jo v dogovoru z občinsko komisijo za varnost v cestnem prometu pri Sob Kranj izvajaii postaja milice Kranj in postaja milice za cestni promet v Kranju, je potekala od 5. oktobra do 17. oktobra predvsem na območju mesta Kranja. Šlo je za voznikovo spoštovanje pešca na prehodu za pešce in koliko pešci upoštevajo prednost motornih vozil na krajih, kjer ni prehodov za pešce. Poleg tega pa so miličniki preventivno in represivno ukrepali tudi zoper storilce drugih cestno-prometnih prekrškov, ki so jih ugotovili vzporedno z izvedbo akcije. Akcija je potekala na 43 kontrolnih mestih s tem, da se je ponavljala kontrola na krajih, ki so bolj problematični. Pri akciji je sodelovalo 28 miličnikov, ki so izvedli naslednje število ukrepov: za razne nepravilnosti je bilo opozorjenih 526 udeležencev, mandatno kaznovanih 122, za 19 kršilcev pa je bil podan predlog za postopek o prekršku pri sodniku za prekrške. Skupaj je bilo obravnavanih 667 udeležencev v prometu. K tem ukrepom so prištete tudi kršitve, ugotovljene pri kontroli z radarjem glede na prekoračitev dovoljene hitrosti na odsekih mestnih ulic, kjer je hitrost še posebej omejena s cestno-prometnimi znaki. Za ta prekršek je bilo ugotovljenih 59 kršitev, za katere so miličniki v 26 primerih kršilca opozorili, 29 so jih mandatno kaznovali, za 4 pa so podani predlogi za uvedbo postopka o prekršku. Organizatorje in izvajalce akcije je predvsem zanimalo, katera kategorija udeležencev v prometu (vozniki — pešci) je manj disciplinirana, zato navajam podatke, ki so bili ugotovljeni: — pešci: 288 opozorjenih, 4 mandatno kaznovani; — kolesarji: 58 opozorjenih, 4 mandatno kaznovani, 1 predlagan v postopek o prekršku; — motoristi: 3 opozorjeni, 7 mandatno kaznovanih, 4 predlagani v postopek o prekršku; — vozniki osebnih avtomobilov: 172 opozorjenih, 106 mandatno kaznovanih, 13 predlaganih v postopek o prekršku; — vozniki avtobusov: 5 opozorjenih, 1 mandatno kaznovan. Od ostalih udeležencev v prometu jc bil eden predlagan v postopek o prekršku. Iz navedenih podatkov lahko sklepamo, da je bila akcija za voznike in pešce utemeljena, saj je razvidno, da sta obe kategoriji udeležencev v prometu nedisciplinirani. Eni kot drugi pogosto kršijo cestno-prometne predpise, posledica teh kršitev pa so prometne nesreče, ki se neredko končajo s težkimi telesnimi poškodbami, materialno škodo ali celo s smrtjo. Rezultati akcije so pokazali, da bi bilo treba proti kršilcem prometne discipline ostreje ukrepati, podobne akcije pa bolj pogosto organizirati tudi v bodoče. Vsekakor pa bi bila nujna stalna in poostrena kontrola delavcev milice. M. Mažgon to delala le dekleta. Ce ni bil šopek od dekleta, ga fant ni smel nositi. Tudi fant, ki ni bil »potrjen«, ni smel nositi »pušel jca«. Fantje iz Gorij pa se še vedno ravnajo po starih običajih. Tudi ob zadnjem naboru so okrasili kmečki voz, naprosili so Žvegelnovega Martina, da jih je vozil, Kli-narjev Joža pa je vso pot raztegoval svoj meh. Razpoloženi fantje so harmonikarja vso pot spremljali s pesmijo in vriskanjem. Marsikateremu starejšemu so obudili spomin na fantovska leta in tudi dekleta so jih z veseljem gledala. J. Ambrožič Zakaj ob sobotah in nedeljah zaprto? Pri Planšarskem jezeru so pred nedavnim obnovili restavracijo ali bife, kakor kdo hoče imenovati lokal. Vendar lokal ni odprt niti ob sobotah in nedeljah, ko jc na Jezerskem in ob jezeru dovolj turistov. Vprašujem se in verjetno tudi mnogi gostje, zakaj je bilo potrebnega toliko denarja za obnovo, če je lokal zaprt? Ć. A., Jezersko Nova vaterpolska šola V želji, da bi dobili nove mlade vaterpoliste, bo plavalni klub Triglav organiziral novo vaterpolsko šolo. Pričetek bo v soboto, 31. oktobra. V šolo se lahko vpišejo pionirji, ki so rojeni 1. 1956, 1957 in 1958. Treningi bodo vsak torek ob 7.30 v zimskem bazenu oziroma ob 13.30 in v soboto ob enakem času. Poklicna šola za odrasle V jeseniški železarni hočejo dvigniti strokovno raven delavcev v talilnicah. Starejši, ki so dobri praktiki, odhajajo v pokoj, mlajšim pa manjka potrebne prakse oz. strokovne izobrazbe. Odločili so se, da priiredijo dvoletne poklicne šole, v katerih bodo izu-čevali starejše za poklic ta- j lilec. Med šolanjem bodo ostali delavci-učenoi na svo- , jih delovnih mestih. Po tri tedne bodo delali* v obratih, j četrti teden pa bodo imeli predavanja. Ker bo šolanje všteto v delovno dobo in ker j je pogoj za vpis v šnlo Is ' 6 razredov osnovne šole, je : kandidatov za poki "cm šolo za odrasle za poklic tolilec dovolj. r. "J. Na zadnji kolesarski dirki letošnje sezone so se v nedeljo na 9,3 km dolgi progi Kranj—Predoslje—Britof—Kranj pomerili najboljši slovenski kolesarji. Slika prikazuje vožnjo članov, (-dh) — Foto: F. Perdan nesreče MOPEDIST PADEL V Novi vasi pri Žireh je v petek, 23. oktobra, ponoči zaradi neprimerne hitrosti padel voznik mopeda Franjo Gregurovic iz Dobraševc pri žireh. Huje ranjenega so odpeljali v IJUI> ljansko bolnišnico. PO NESREČI POBEGNIL V soboto, 24. oktobra, okoli pol devete ure zvečer je v Stari Loki neznani voznik osebnega avtomobila BMW 850 zadel Jurko Miklavčič, ki je s prijateljico hodila po desni strani ceste. Voznik po nesreči ni ustavil, pač pa je odpeljal naprej proti Železnikom. Miklavčičeva je bila v nesreči ranjena in je poiskala zdravniško pomoč v zdravstvenem domu Škofja Loka. NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO Na Kidričevi cesti v Škof j i Loki pred poslopjem Pctrola sta v nedeljo ob osmi uri zjutraj trčila dva avtomobila. Nesreča se je pripetila, ker se voznik osebnega avtomobila Čiri Jesenko iz Drage pri Medvodah, potem ko je pri vozil s Sp°"T njega trga, ni prepričal, če je prednostna cesta prosta. T.1"* je v osebni avtomobil, ki ga je vozil Juvan Slanislav iz Lju"' Ijane. Škode je za 10.000 dinarjev. VOZNIKU POSTALO SLABO V Stari vasi pri Žireh je v ponedeljek, 26. oktobra, ne kaj pred četrto uro popoldne padel z mopeda Pavel Gantar 'z Žirov. Vozniku je med vožnjo nenadoma postalo slabo. V n sreči ranjenega voznika so odpeljali v bolnišnico. L. M- V 80. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak Emil Kalan upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 29. 10. ob 16. uri na kranjsko pokopališče. žalujoči: žena Marija, otroci Marija, Angelca, Tina in Tone z družinami, ter ostalo sorodstvo. Kranj, 27. 10. 1970 GLAS * 15. STRAN Atletika Uspehi ob koncu sezone V avstrijskem mestu St. Polten pri Dunaju je bil v nedeljo atletski miting, ki se ga je udeležila tudi manjša ekipa iz Slovenije. V slovenski vrsti sta nastopila tudi Nada in Iztok Kavčič, člana AK Triglav. Iztok Kavčič je s svojim nastopom dosegel letos že peto zaporedno zmago v Avstriji in s tem prav gotovo uspešno zaključil tekmovalno sezono. Nastopil Je v teku na 400 m, kjer mu je za zmago zadosto- val rezultat 50,2, ter v Štafeti 3 x 1000 m, ki je v postavi Božič, Kristan (oba Ljubljana) in Kavčič prav tako osvojila prvo mesto. Nada Kavčič je kot mladinka startala v teku na 200 m in osvojila četrto mesto z rezultatom 29,4. Slovenski predstavniki na tekmovanju so osvojili štiri prva, tri druga in eno četrto mesto ter dobili plaketo za najboljšo ekipo. M. Kuralt Novo igrišče za osemletko na Jesenicah Ob koncu prejšnjega tedna je Cestno podjetje Kranj začelo polagati novo asfaltno plast na igrišču za osemletko. Tako bodo na novo uredili igrišče za rokomet in košarko. Novo asfaltno plast bodo Položili v 14 dneh. Stroški bodo znašali približno 70.000 dinarjev, krili pa jih bodo Temeljna izobraževalna skupnost skupščine občine Jesenice v vrednosti 50.000 dinarjev in obe osnovni šoli po 10.000 di igrišča je zelo potrebna, lah ko bi rekli nujna, kajti igri Sce pokrito s peskom ni ustreza osnovnemu namenu, to je zdravemu razvedrilu učencev. Tudi šolsko športno društvo bo imelo dosti boljše pogoje za redno vadbo in učenci obeh šol se bodo z večjim veseljem vključevali v šolsko športno društvo. Z asfaltiranjem tega igrišča pa bodo prav gotovo prišli na svoj račun tudi jeseniški ro-kometaši, ki nimajo svojega igrišča. Ker RK Jesenice nima sredstev za delno kritje stroškov, bo z lastnim delom poskrbel za razsvetljavo tega igrišča. -vito Šah Štagar - občinski sindikalni prvak Na letošnjem šahovskem Prvenstvu sindikalnih podružnic kranjske občine je nastopno 12 šahistov. Prvo mesto te osvojil Franc Štagar (PTT £ranj), ki je v dvoboju z enakim številom točk (9) izločil Joviča in Vojičiča. Ostali vrstni red: 2. Vojičič, 9, 3. Jovič 9, 4. Matjašič 8, 5. Požar 7, 6. Marko, Gazvoda, Podgornik, Bclančič in Vidali po 4, 11 1 točka. Rebolj 3, 12. Nikolič fšt. Plavalna šola Svetovno prvenstvo v orodni telovadbi končano Zmagoslavje Japoncev, naši fantje odlični četrti Cerar prvi na konju, Vratič četrti — Ženska vrsta manj uspešna LJUBLJANA, 27. oktobra — S finalnimi obračuni najboljših na posameznih orodjih se je danes zvečer v dvorani Tivoli končalo XVII. svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. Medalje so podeljene, tekmovalci odhajajo. Poleg japonske vrste, ki jI je uspelo prepričljivo poraziti večne tekmece Sovjete, osvojiti prvo mesto in pobrati celoten izkupiček dvanajsteroboja (Kenmocu — zlata, Cukuhara — srebrna, Nakavama — bronasta medalja), so lahko še najbolj zadovoljni Jugoslovani; naša moška vrsta je bila odlična četrta, kar predstavlja podvig brez primere, podvig, s katerim pred nekaj dnevi ni računal nihče. Tudi dekleta so zadovoljila, čeprav bi ob malo večji sreči lahko pristala še višje. Sicer pa — biti deseti na svetu ni od muh. Šesterica Jugoslovanov (Cerar, Kersnič, Brodnik, Vratič, Kiissel in šoštanič) je včeraj prekosila samo sebe, odbila »napade« Poljakov in ohranila v obveznem delu priborjeno četrto mesto. Fantje so telovadili zanesljivo, brez omembe vrednih spodrsljajev. Poleg »zlatega jezdeca« Mira Cerarja je na konju z ročaji zablestel mladi Vratič, ki obeta postati veliki naslednik svojega vzornika. Oba sta se uvrstila v finale — Miro z najboljšo bero točk (19,45) in prednostjo dveh desetink pred svetovnim prvakom v mnogoboju Eizom Kenmocujem, Vratič pa z 19,10. Ko smo ju danes zvečer gledali v družbi najboljših, nam je bilo tesno pri srcu. Bo Cerar opravičil sloves mojstrskega jezdeca? Bo Vratič potrdil rezultate no učene Plavalna sekcija PK Triglava bo organizirala šestmeseč-zimsko plavalno šolo za e drugih, tretjih in četrtih razredov. Tečaj bo v kranjskem zimskem bazenu in je namenjen le otrokom, ki že znajo plavati. Otroci se bodo učili vseh tehnik tekmovalnega plavanja. Tečaj bo enkrat tedensko. Starši, pošljite prijave na dopisnici na naslov: PK Triglav, plavalna sekcija, poštni Predal 12, Kranj. Mesečna cena tečaja znaša 5 din. Pred j začetkom tečaja bo sestanek s starši. O točnem pričetku boste obveščeni po pošti. Na dopisnico napišite: ime ^ Priimek, naslov, šolo in razred z oddelkom in datum rojstva. Prijave sprejemamo do 31. oktobra. PK Triglav Slovenj Gradec Šahisti Borca prvi v Slovenj Gradcu Minulo nedeljo je bilo v Slovenj Gradcu tradicionalno srečanje športnikov in šahistov Ljubljane, Maribora, Kranja in Slovenj Gradca v počastitev pohoda 14. divizije NOV. V skupni razvrstitvi so zmagali športniki-invalidi iz Ljubljane s 13 točkami, drugi je bil Slovenj Gradec 10, tretji Kranj 9, četrti Maribor 8 točk. V posameznih disciplinah je bil naslednji vrstni red: šah — 1. Kranj, 2. Ljubljana, 3. Slovenj Gradec, 4. Maribor; streljanje — 1. Ljubljana, 2. Slovenj Gradec, 3. Kranj, 4. Maribor; kegljanje — 1. Slovenj Gradec, 2. Ljubljana, 3. Maribor, 4. Kranj; namizni tenis — 1. Maribor, 2. Ljubljana, 3. Kranj, 4. Slovenj Gradec. Trideset nastopov -trideset zmag Kegljači-invalidi kranjskega Borca so v letošnji sezoni dosegli izreden uspeh. Nastopili so tridesetkrat in prav na vseh srečanjih zmagali. Ze nekaj sezon so kegljači Borca marljivo trenirali, letos pa so začeli tudi javno nastopati. Največ znanja so pokazali nedvomno Bernik, Bambič,. Zu-kevič, Černe in Koželj, ki so bili vedno steber ekipe. Letos imajo na programu še deset srečani. Nastonili bodo na turnirjih v počastitev 29. novembra in dneva JLA, prav tako pa tudi še v Kamniku, Ljubljani, Tržiču, Podreči itd. Vse nastope financira uprava ŠD Borec, medtem ko darila za nasprotne ekipe in igralce kupujejo sami kegljači. Na zadnjem nastopu v Novi Gorici je vsa darila kupil Jože Zagore, ki je glavni organizator kegljaške sekcije. To je nedvomno primer, ki je vreden pohvale. P. D. Prihodnje leto bo imenovano tradicionalno tekmovanje športnikov-invalidov štirih slovenskih mest v Ljubljani. F. š. I iz prejšnjih dni in s: ustva-' ril ime? No, uspela sta. Miro j ostaja nepremagljiv, ostaja šampion nad šampioni, ki mu v njegov: disciplini ni para, medtem ko je Miloš z j doseženim 4. mestom doživel I največji uspeh doslej, j Kaj naj še zapišemo za ko-I nec? Morda to, da je orodna i telovadba v zadnjih letih neverjetno napredovala, da Sovjeti niso več kos telovadcem iz dežele vzhajajočega sonca in da sleherna kolajna, ki jo posamezniki ali vrste odškrt-nejo Japoncem, pomeni senzacijo. Zato je dosežek naših zares veličasten, četrto mesto med ekipami, deveto mesto Cerarja v mnogoboju (mimogrede: če odštejemo Voronina in Klimenka, ostaja najboljši Evropejec), njegova zlata kolajna na konju in Vratičev podvig so rezultati, kakršne Slovenci ne ža-njemo v nobenem drugem športu. Upajmo le, da bodo uvrstitve šesterice fantov doživele odmev tudi v telovadnicah širom po deželi, saj vrhunski dosežki konec koncev koristijo predvsem k spodbujanju množičnosti, spodbujanju splošne telesne vzgoje, ki mora zajeti čim širši krog mladih. I. G. Od nedelje do nedelje NOGOMET — V nedeljskem kolu je kranjski Triglav zaradi izredno slabe igre osvojil le eno točko v dvoboju z Dravo. V conski ligi sta oba gorenjska predstavnika ostala praznih rok. Rezultati: Triglav : Drava 0 :0, Piran : LTH 1 : 0, Koper : Tržič 5:1. Pari prihodnjega kola (8. november): Triglav : Aluminij, Tržič : Usnjar, LTH : Adria. ROKOMET — V predzadnjem kolu republiške lige je Tržič na domačem igrišču z največjo težavo premagal Ribnico z 12: U. V ženski ligi sta oba predstavnika z Gorenjske izgubila. Rezultata: Slovan : Alples 18:12, Olimpija : Kranjska gora 32 : 6. Pari prihodnjega kola: Polet : Tržič, Kranjska gora : Slovan, Alples : Piran. ODBOJKA — V drugi zvezni ligi so Jeseničani doma izgubili s Kovinarjem 1:3. V republiški ligi so končali s tekmovanjem v jesenskem delu prvenstva. Rezultata: Kamnik : Novo mesto 3 : 1, Kanal : Kovinar 3 : 0. Naslov jesenskega prvaka je osvojil mariborski Branik, Kamnik je četrti, jeseniški Kovinar pa osmi. KOŠARKA — Na kvalifikacijskem turnirju za vstop v drugo republiško ligo, ki je bil v Ljubljani, je zmagal Kamnik in se poleg ekipe Črnuč uvrstil v drugo republiško ligo — zahod. KOLESARSTVO — Kranjski kolesarski klub je v nedeljo organiziral zaključno dirko sezone. Na krožni dirki Kranj—Predosljc—Britof—Kranj so nastopili skoraj vsi najboljši slovenski kolesarji. Zmagal je Tine Božičnik (Odred) med člani, v mladinski konkurenci pa prav tako Odredovec Avšič. Najboljši z Gorenjske je ...bil Rakuš z Bleda. J. J. GLAS ^vprašanje 3o d govori Z nedeljsko »tvoritvijo ceste Stiska vas — Ambrož v kranjski občii i se je prebivalcem tega kraja uresničila dolgoletna želja. K izgradnji so veliko prispevali tudi občani. Po otvoritvi smo tri kmete z Ambroža in iz Stiske vasi po-prašali, kakšno je vsakodnevno življenje v tem hribovitem predelu kranjske občine? VALENTIN GRILC (rojen 1914. leta), kmetovalec z Ambroža št. 3 — nadmorska višina 896 metrov: »Kakšno je življenje tukaj? Ja, tako, tako. Lahko bi rekel, da je nekaj srednjega. Sicer pa se človek vsega navadi in danes ne bi šel več v dolino. Mladi pa so drugačni. Ne zdržijo v teh hribovitih predelih in odhajajo v dolino. Mislim, da bo sedaj veliko bolje, ko smo dobili cesto. Se dobro, da nam gre tudi občina pri davkih na roko. . .« ANTON SLATNAR (roj. 1904), kmetovalec z Ambroža št. 7 — nadmorska višina 1084 metrov (menda najvišja kmetija na Gorenjskem): »Visoko smo in trdo je življenje tukaj. Marsikdo iz doline pravi, da ne bi živel tako visoko. Dokler nismo imeli te ceste, smo bili res precej oddaljeni. Sedaj pa bo bolje. Čeprav nas tudi občina pri davkih j razume, je včasih težko. Edini dohodek nam največkrat namreč dajeta živina in les; tistih nekaj njivic, pripetih na obronke, pa je v glavnem bolj za ime kot za pridelek.« JOŽE ŠKRJANC (roj. 1930), kmetovalec iz Stiske vasi št. 1: »Bolj slabo je tukaj in kar močno je treba prijemati. Če ne bi močno po-prijeli, velikokrat še za davke ne bi pridelali. Pravzaprav so davki kar hudi. No ja, pa smo se kar navadili. Će bi bil mlajši, bi morda vse skupaj pustil in šel v dolino. Zdaj pa me to nič več ne mika. Kdo pa bo ostal in delal tako visoko, če bi Še mi vse skupaj pustili? Vendar pa bo zdaj veliko bolje, ko smo naredili cesto.« A. Zalar Zaključni del — preizkus spretnosti — nedeljskega rally|a LOKA 70 je spremljalo veliko gledalcev. Mojstrske, včasih tudi precej drzne vožnje po ulicah mesta so jih navdušile. Nočni rally LOKA 70 uspel Tudi sneg jih ni mogel ustavili Minulo nedeljo je bilo mesto ob Sori že drugič letos prizorišče pomembne i.portne prireditve — nočnega rallvja LOKA 70. Organizirala sta ga domače avto-moto društvo ln, kot pokrovitelj, Ljubljanska banka. Tekmovanja se je udeležilo 45 voznikov, razporejenih v štiri jakost ne skupine: nacionalni razred do 785 cem, razred do 1000 cem, razred do 1300 cem in razred nad 1300 cem. Morali so premagati 630 kilometrov dolgo progo, ki je vključevala tudi 180 kilometrov makadamskega cestišča ter naporno »snežno« etapo čez Vršič. Vozila so krenila na pot v soboto ob 20. uri. Vso dolgo noč jc potem trajala bitka s časom in temo, z ovinki, vzponi in padci. Mnogim ni uspelo biti kos številnim pastem, saj smo naslednji dan dopoldne, točno 15 ur po začetnem štarterjevem znaku, ugotovili, da manjka kar 11 nastopajočih; skozi cilj je zapeljalo le 34 zaprašenih avtomobilov. Popoldne so se tekmovalci pomerili še v spretnostni vožnji. Celotna prireditev je lepo uspela, zlasti pa velja pohvaliti sodniški zbor, sestavljen iz članov loškega AMD, ki so bili docela kos svojim nalogam. V prihodnje bi nemara veljalo razmisliti edinole o hitrostnih normah za posamezne etape. Večina rallvistov namreč sodi, da predpisani čas, v katerem je 45 vozil moralo predirjati 630-kilomelrsko stezo, ni terjal ravno največjih naporov in znanja ter da bi ga lahko skrajšali. Podobnega mnenja je tudi Aleš Mrzel, naš najuspešnejši rally vozač. Sam sicer ni sodeloval, vendar dobro pozna progo. »Celo med idrijsko etapo, na precej težkem delu ceste, so si nekateri vozniki privoščili 20-minutni odmor. To priča, da jc bila predpisana hitrost premajhna, če bi jo dvignili za 10 ali 15 km/h, bi postal loški rallv resnično zanimiv,« nam je povedal. REZULTATI: avtomobili do 785 cem (nacionalni razred) — 1. Cepuder (AMD Moste), 2. Savec, 3. Vodušck (AMD Ljubljana), vsi na zastavi 750; do 1000 cem — 1. Milavec (AMD Moste), austin-cooper, 2. Svetič (AMD Litija), austin, 3. Zorko (AMD Ljubljana), fiat 850; do 1300 cem — Jf Kropf (AMD Slovenska Bistrica), ford 12 M, 2. štular (AMD škof ja Loka), VW 1300, 3. Volk (AMD Ljubljana), fiat 124; nad 1300 cem — *• Horvat (AMD Ljubljana), BMW 2002 TI, 2. Vidic (AMD Moste), SAAB 96, 3. Hojan (AMD Ljubljana), BMW 1600 TI. Ekipni vrstni red: 1 AMD Moste, 2. AMD Lilija, 3. AMD škofja Loka. Tekmovanje je veljalo tudi za republiško prvenstvo. Besedilo in slike-' I. Guzelj Dokup let ni solidaren Republiški predlog stališč ca izpopolnitev sistema pokojninskega invalidskega zavarovanja ne upošteva možnosti dokupa let zavarovalne dobe. Tudi v zveznih tezah, ki obravnavajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, o tem še ni dokončnega stališča. Zvezna komisija, ki je razpravljala o problemih s področja invalidskega in po kojninskega zavarovanja, prav tako meni, da dokup let ne bi bil v skladu z značajem pokojninskega zavarovanja. Takšna motnost bi lahko obstajala le kot civilno pravno razmerje zavarovancev v okviru prostovoljnega zavarovanja. Pravni svet izvršnega sveta pa meni da bi bil dokup zavarovalne dobe moien le za nekatere izjemne primere kot je vojaški rok. čas Študija itd. V nobenem primeru pa let ne bi mogli dokupiti neposredno pred upokojitvijo, to je — prispevki bi se naj plačevali sproti. Mnenje izraženo v javnih razpravah o tem vprašanju pa je, naj bi dokup let v sistemu ne predvideli, ie zaradi načela solidarnosti ne. Leta bi namreč lahko kupili le tisti z. več denarja. Podaljša skrajšani V zakonitem petletnem roku je v Sloveniji uvedlo 42-urni delovni teden 78 odstotkov delovnih organizacij. V industriji tako dela še vedno več kot 42 ur tedensko 46 odstotkov delavcev, v obrti 45 odstotkov, v gradbeništvu 34 odstotkov, v trgovini in gostinstvu 31 odstotkov itd. -Nekatere delovne organizacije niso mogle iz objektivnih vzrokov preiti na skrajšani delovni teden do 8. aprila letos. Vzrok je predvsem v ekonomski nerazvitosti posebno kmetijskih organizacij, deloma pa tudi trgovine in gostinstva, številne delovne organizacije niso mogle preiti na 42 urni delovni teden zaradi sezonskega dela, spet druge organizacije na primer s področja prometa je pri tem oviral poseben obratovalni čas. Med delovnimi organi- u rok za delavnik zacijami, ki še niso prešle na skrajšani delovni čas doloceO po zakonu, pa so seveda tudi take, ki so si premalo p«* zadevale za ugodnejšo izkoriščenost proizvodnih zmoglJ1' vosti, za izboljšanje tehničn* opremljenosti in kadrovsk« strukture. Zakon dovoljuje sicer P°" daljšati rok za prehod delovnih organizacij na skrajna?' delovni teden za eno leto. ce pa tudi po tem roku, to )e po 8. aprilu 1971 delovne