3 nć.
138. številka.
b za petek 19. novembra
(▼ Trat*, ▼ Setrtek sve ter dne 18. novembra 1897.)
Tečaj XXII.
„kdiiv9bt"
Uhaja po trikrat na tedaa t ieatita 1b* <Uajit ot> torkih, 6«tMhlh
h »eScfah. Zjutranja izdanje it-hsj« ob 6. uri zjutraj, redamo pa ob 7. •ri refcf.r, — Obojilo tadanje »tane : «. Jeden nosee . t. I.—, tavan AvatriJ. f. 1.50 ta. tri bum«) . , . 3.— . . . 4,M) u pol leta . . .	. • ■ 9—
r* v»f tate . . , 13,— . . .18.—
ftarelalaa I« pliimti upri] aa uriiki feral prlliiin iriiiilit ae aprava aa ailra.
Pinaljnt Aterilke •« dobivajo ▼ pre-daitlnfeah tobp.ira »• Irntn nn S rrk. l*TOh Tr*ta do 4- n*ć.
Oflaal M rađano p« tarifa t petita; ta aaalove s dobeliaai Arkaai ae plaću *, proator, kolikor obaoga navadnih tti : Poalana, oaoartniae injavne ia'af*le, nali Oflaai Itd. a« raAnnajc po pofod i
▼al dopial oaj aa poAiljajo ur*dr>l*tv altca Caaarnaa it. 1S. Vaako pi«*to nt.i biti frankovaao, ker nefrankovana a« •projataajo. Rakopiat ae ne vrtajo.
NaSofaino, rekla-nnaije in 3gl»«e apra-jon«a HprrKvniitvo ullen Malino jie* aol« bit. 3, II. nadat. Naroiaiao in ®g laa» ja plaforati laco Trat. Odprte r«kl»»* eija ao praate poitoie«.
E O i < o slovenskoga političnog« dr«ftlva sa Primorsko.
t„r »MimvmH J* nmJ",
Še malo pripomb.
Slab časnikar, ali sploh slab knjigopisec bi moral biti oni, ki bi svoj'm čitateljem podajal |?olo in suho poročilo o kaki stvari, o kakem dogodku, a bi poročila ri* pod'- repil z »jad no tudi z razmišlje-vanjem o duševni podlagi dotičaemu poročilu.
Že nekaj časa sem opažamo, da je jela vesti tudi ▼ tržaškem progressovskem tabora neka drnga sapa, sapa, ki — v zlovoljo prizadetim krogom — razkriva izvestne goliae, katere bi hoteli, ali katere so si prizadevali zakrivati ti krogi.
Te goline sa: nal nenaravni ia nezdravi politični položaj, kakor ao ga nstvarili Italijani, po* močjo dobrih prijateljev. Poznani progressovski krirači so podobni opici, ki si je domišljala, da radi tega ui opica, ker je veča opica, aego druge. Iz tega svojega postopanja bi si morali iscrpiti ponk, ki je izražen v nemški prišlo vici besedami : „man darf nicht p&pstlicher sein, wie der Papst". Nikdo ne boti biti bolj papežki, nego je papež aam I Da mora priti do razkolja v progressovski stranki, a tem smo bili mi prepričani že davno. A prišla je popred, nego smo pričakovali. Gospodje ao jeli lezti z piedestala doli in potihnili so ho-zana-klici. Zakaj ? Zato, ker Ijndstvo vidi, da za vsemi ,idejaliM tW mnogo, mnoge osebne ambicije. Ali drugače povedano: tudi progresovski gospodje so krvavi pod kožo.
Sedanji nastopi v mestni zbornici sa jako poučni; kontroverze med Spadonijevo in Venezia-novo strujo so znak — degeneracija. Poleg vsega svojega .patrijotizma' misli vendar vsaki teh go-apodov - na svoje stanje. Tako ie prišlo do ohla-jenja Glavni vzrok, da je jela temreti pro^rei* sovska slava, je pa ravno v tem, *!a gospodje, misleči le ua-se, niso nikdar gledali okoli tebe in ■iso opazili, kaj se jim razvija pred nosom in za hrbtom in ob boku. Tako so jih kar prehvapili prvi pojavi socijalnega gibania v Trstu. Oni niso niti računali z možnostjo, da bi jim mase kedaj
PODLISTEK
Borovške gracije.
(Lovro Slavec.)
Vt zile so se v grajski mlin, hodile v obisk k grajski gosp> j, vozile so v bližnji Borovec, v bližnji trg itd. Toda vendar bi se naveličale tudi teg«, da niso dobile oboževateljev, kavalirjev, kateri so jim dekli kratke ure, in krasno zabavo s svojo zaljubljenostjo jn dovtipi.
Vas B >ro-ec nima ravno preveliko niti posvetom niti duhovne inteligence. Stari, pozabljeni župnik in uflaili, energični kapelan, na drugi strani „doktor" Trobec, učitelj Kožinec in sedmoSolec Solzni k. Ukl.uh tej mali inteligenci \a je Borovec jako „prubojena" vas, naredno zaveđua, z čitalnico in ogojega^uirn domom, katerega diči uapis, umotvor učitelja Kožinca:Shramba ga*)lne*a društva. Na tem narodnem gibanju Borovcev pa pač nimajo najmunjše zasluge ti trije zastopniki posvetne inteligence. Oni prirejajo v Borovcu vene lice, oni poskibujejo in naročujejo za čiialuico časopise, „doktor* Trobec sezuanja Borovce « socijalnim) problemi itd. No, Trobec sicer se ni doktor v resnici, pač pa „doktor in spe". Študira pač že esem let, toda prvi državni izpit pa le ima; na Dunaju ujU piavijo sicer, .stara hiša", toda kaj to deje njemu 1 .Biuei" ga isajo v časteh, v Bu-
utegnile odpovedati pokorščino, ker — zopet ponavljamo to — vedno misleči le na sveje ljube osebe in na koriiti svoje — klike, niso isele časa, da bi mislili na to, da je lačen Želodec jako neljub gost tudi v italijanskem trebuhu in da nikdo nima te moči, da bi mogel zaustaviti valovje socijalnega nezadovoljstva ravno tu ob meji kralje stva — progres lovske ga. Ni še poplavilo to valovje progressovske muči, pač pa jej že izpod-jeda korenike, pljuskaje ob obrežje.
In da podlaga progressovske zgradbe res ni več tako trdna, to pričajo ravno najjasneje : frikcije, nesoglasja in osebna drgnenja v tem taboru. A najznačilneja na teh nasprotstvih je okolnost, da so se ista pojavila ob vprašanju, ki ni v niknki zvezi z narodnimi in politiškimi borbami. Svetovalec Venezian, jedna — to treba priznati — najbistre-jih glav v taboru progressovskem, je spustil naj-strupenejo filipiko proti mesu od svojega mesa, proti struji Spadonijevi. oni struji, ki drvi slepo dalje, ne men6 se za to, da jo pot vodi j"— v propad. Venezian je zagrmel ob — vodovodnem vprašanju. Obsodil je one, ki bi hoteli tudi taka vprašanja reševati s tesnega stališča narodnega fanatizma ki hočejo nepremično in za vsako ceno ostati zvesti ultraitalijanskemn načelu, Gosp. Venezian pa ni pomislil, da je s tem obsodil ves svoj tabor. Kako so delali gospodje de sedaj, zlasti, ako je šlo tudi le za stvar, ki je bila materijalnoga interesa za slovensko okolico t Ali jim ni bil narodni moment vsikdar odločilenP Ali so gospoda ob reševanju, bodisi tudi le gospodarskih vprašanj — kedaj pozabili, da so oni Italijani, okoličani pa Slovenci ?! Sedaj se zgraža g. Venezian na struji Spadonijevi, na besnenje ljudij, ki „ne vedo, kaj delaja*. Vendar ne verujemo, da ao «e .poboljšali* gosp. Venezian in družba, ne verujemo, da bi bilo zmagalo spoznanje o lastni krivičnosti.
Ne, ne moramo verjeti tega, predobro poznamo te gospode. Stvar je taka, kakor smo rekli gori. Gosp. V*n»>zian je bistreji in rnzsodneji, on
Četrtek je bil, jano lep dau začetkom avgusta. V borovški čitalnici sedi za oiizo v kotu in-teligeiitUH burovška trojica Odložili so liste in se razvili v jako ž vahnem razgovoru in v kritikah o najnovejših proizvodih slovenskih literatov... Danes najnovejša številka „Ljubljanskega Zvona" 1 S kakim vest Ijcin so jo pričakovali, nam kažejo s svojo glasuo kritiko, ti skriti literatje.
Kdo pa je ta Govekar, gospod Trobec, ki
opaža, česar ne vidi vroči SpadonijT svoji furijo:-sesti. Venezian vidi in pošteva, da so ma<ie jele odpovedovati pokorščino, videče, da ni vse idejal, kar kriči v društvu progresov3kem ; Venezian vidi, da je bilo pač možno upijaniti mase s progressovskimi — frazami, ali ljudstvo hoče biti tndi — sito I
Zato, jedino zato, da bi ublažili valovje na-stopivšega nezaupanja, jeli so gosp«dje hkratu kazati avojo novo stran: stran praktičnih in za javno blaginje skrbečih mož.
Drugače sodijo furijozni Spadoni in družba : po njihovem meneoju naj gredo rakom žvižgat vsa voda in vsa gospodarska vprašanja, da le ostanejo — i dejali, zaviti v belo-rndeče zeleno rato. In galerija je na strani poslednjih.
Radi tega je bilo treba nekaj obstrnkcije doli z galerije, v proslavo onega .vzvišenega' dela mestne zbornice, ki tudi danes šo ae vidijo in ne slišijo dražega, nego lebe in svoje idejale. Ta galerija je hotela popraviti na idejalu, kar mu je pokvaril nekolike razsodniši in trezueji misleči del zbornice.
Vendar je baš galerija kompromitov&Ia one strastneže, ki so odkrili s svojim barbarskim krikom, da nje privrženci zanikavajo vsako repno delo, ako se isto ne zlaga z sadjarstvom ireden* tističnega šovinizma, pokazala je da ti ljudje sploh nikdar zmožni niso bili za praktično stran v mestnem gospodarstvu, da nikdar niso bili zmožni za pozitivno delo.
S tem se je tudi pokazala prva razpoklina ? „idejalni" sliki progressovega programa, luknja, katere morda ne popravi več noben umetnik, in ako hi isti prišel naravnost iz tabora Imbrijani-jevega. Začetek je storjen ~ da vidimo dalje, kako progresfovci dovedejo sami sebe — ad ab-surdum.
rovcu je »doktor* in mati njegova pravi, da pojde samo za jeden teden še na Duuaj, potem bode pa tudi tam doktor! Borovci so pač dobri ljudje in dobremu človeku, kakoršen je Trobec, tndi radi privoščajo dobro besedo, posebno ako vidijo, da mu dobro 'ienr, da ga uazivljejo tako. Saj beseda ni konji Solznikov bode pa tako ,gospod*, pravijo stare ženice, v cerkvi se vede jako lepo". Srečna boro\ška vasi Doktorja t« ima, pa Še „gospoda* bode imela 1 Slava Trobčeva je sicer pobledela nekoliko, odkar se je po Borovcu raznesla vest, da je prišel doiaov jt-dinec Trunke gospe, lepi Bogdan, ki je ravno pred tednom napravil doktorat, dasiravno je bil v šolah dve leti za Trobcem. Pa kaj bode to! Ako imajo ljudje denarja, se pač na pravi marsikaj, in ako bi bil Trobec sin grajske gospe, bi bil gotovo že davno doktor !
pile ,V k r v i*, vprašal je Solznik spoštljivo starega jurista-
Ej kaj je 1 Visokošolec, c*!e štiri leta za menoj ; nič posebnega. Naj bi raje vrgel vso svojo stvar t koš, pa pisateljevanje prepustil nam, sta-rejim pisateljem f Taki Dam bodo vodili literaturo, pa s takimi proizvodi kakor je „V krvi*? No, sam eem ga lani pošteno prijel na nekem dijaškem shodu na Dunaj«! Kar stimel je, ko je zvedel, da sem pisal pesmi v .Zven*. Jaz sem namteč veliko, veliko pesmij poslal uredniku; toda pu»til sem mu jih samo dvoje, druge sem pa uazaj zahteval, ker menim izdati v kratkem svrje „zbrrne poezije*.
.Bravo, bravo, gospod Trobec. To je Irpo z vašimi p^nimi; pa še bolje, da ^te zavrnili pisatelja ,V k r v i". To je vendar škandalozno, da se ravno v H zadnji številki omenja saiao osmosolec, sedmošolec pa ne. Je-ii osmošolec res taka zverina ? 1*
.Smo iz zaničevanja do sedmošolcer, le verujte mi Solznik, samo zaradi t ga in pa ker nima pojma o socijalizmu. Ako bi ga količkaj imel, gotovo ne bi bito toliko plemenite krvi v njegovem romann, gotovo ne bi tako hv»lil teh plemenitni-kov 1 Jaz aem prepričan, da se bode po letih, ko prodre socijalizem tudi v nas, povsod se studom sežigal ta-le Gevekarjev roman".
(Pride še.)
Politfike vest«.
T TR9TTT, d>* 18. novembra 18f7.
Držami zbor. V včerajšnji seji si je zbornic* izvolila naj piv j I. podpredsednik«. Na to čast je bil povidignjen dosedanji II. podpredsednik dr. Kramar. Opozicija j« oddila bele listke. Potem je razpravljala zbornica o predlogih za pomoč krajem, ki tf-rp* bedo. 8 >ci|alistiaki poslanec Daszjoski je jako raztežno govoril o gospodarskih razmerah v Galiciii. ki so povod izlijevanju v masah. Za be« dne DalmaMnce fp j« krepko potegni poslanec Bor čir. Rekel je, da za Dalmacijo je to leto najslabše v vsem stoletju. Zahteval je torej, da se poviša svota, določana z\ Dalmacijo. Kar je zapazil predsednik, da v zbornici ni zadostno število poslancev ; prisiljen bil torej zaključiti sejo, ki se bod11 nadaljevala jutri.
Iz delegacij. Kakor smo omenili na kratko med najnovejšimi vestmi zadnjega izdanja, je odgovarjal cesar členom obeh delegacij v velepo-rnembn^m in jako raraežnem govoril, V prvo je omenil homatije na Vztiku, katere se je posrečilo lokalizovati skupnemu nastopanja velevlasti in da-si ni bilo mogoče zabraniti nsndepolnega spopada mej Grško in Turčijo, vendar se je tudi ta zadeva rešila po posredovanju velevlasti v še dokaj ugodnem smisla. Naloga bode sedaj še, da evropski koncert uredi tudi raimere na Kreti, tako, da ob varstva oblasti Sultanove padeli avtonomijo otoku ter zasnuje ondi boljUo bodočnost.
Na to je povdarjal cesar zadolčenjem da, so odnošaji Njegove vlade z dragimi državami najboljši i u da je zveza z Nemčijo in Italijo ostala le nadalje kakor temelj evropskemu mira. Posebnim zadoščenjem pa je omenil cesar dejstva, da je ob obstoječem jamstvu miru nastopilo še prijateljsko razmerje z Rusijo. V tem vidi Nj. Veličanstvo le veselo znamenje za bodočnost. Kolika važnost leži v teh besedah vladarjevih, je razvidno iz burnega odobravanja od strani členov delegacij, ki je sledilo tem besedam Nj. Veličanstva. Na to se je spominjal cesar svojih prijateljskih sestankov z vladarji druzih držav in zatrdil, da bode glavna uloga Njegove vlade ta, da se ohrani mir za bodočnost.
Predsednik avstrijske delegacije, grof Thnn Hohenstein, je naglašal v svojem nagovoru do cesarja, da je varstvo duševnih in gospodarskih koristi raznih avstrijskih narodov zajamčeno jedino le v krepkem saglasju mej se bojnem in pa v moči monarhije. In delegacija izpolni s tem svojo dolžnost, ako dovoli potrebnih sredstev, oziraje pa pri tem a* zmožnost davke plačujočega prebivalstva.
To so nekaka v glavnih potezah glasovi, ki so doneli ob sprejemu delegacij pred prestolom Nj. Veličanstva dne 17. t. m.
Reči moramo, da nas navdajajo ti glasovi z nekako radostjo, ker nahajamo v tem novo pre pričanje, da ne seže do prestola Nj. Veličanstva odmev sovražnih akerdev, kakoršni so doneli tekom leta po naši državi io tudi preko mej iste, marveč, da done ondi vse drugi glasovi, ki uplivajo blažilno in pomirjujoče na srce pravega rodoljuba. Ne moremo si kaj, da ne bi beležili posebnim zadovoljstvom onega odstavka v odgovora cesarjevem, v katerem omenja Nj. Veličanstvo utrjenje prijateljstva z Rusijo, kajti ta točka je jedua najvažnejših v Najvišem govoru. Peleg vse lojalne svestabe do držav v trozvezi vidi Nj. Veličanstvo še posebno jamstvo za evropski mir v prijateljjkem minerju med Avstrijo in Rusijo. To posebno na-glašanje priča, kako so se »tvari — vzlic dejvstvu, da še obstoji trozveza — vendar le zasukale v Evi opi. In ta preobrat pozdravljamo mi velikim veseljem, uii, katere se je le prerado sumničilo .panslavizma" jn rusofilstv«, dasi ni&mo storili druzega, nego da smo želeli, da pride, kar je sedaj res prišlo po zaslugi modrega vladarja našega iu kar so viharno odobravali tuli členi delegacij: de soglasja in na tem soglasju da vzajemnega z a u p a u j a mad Avstro-Ogersko in Rusijo, toraj do ozdravljenja, obetajočega le dobro za bodočnoNt.
Italijani in trozveza. Kar smo naglašali že opetovano, to se vedno potrjuje z nova, namreč nesoglasje italijanskega naroda s politično obliko, v katera je vprežena oficijelna Italija. Prilikom obiska grofa Golucbowskega v Monzi je pisal Milanski .Secalo' uprav te-le be-
sede: „Da je gr. f Golnchowski potoval v Monzo radi obnovit e trozvese. to je verjetne. Ta zveza je jako trpela.
V Italiji ni niti jednega politično neodvisnega človeka več, kateri ki smatral za potrebno, da se ta zveza zopet »trdi. zve*a, za katera maramo trpeti stroške mi sani. Ako bi nas čul grof Golu-chowaki, mi bi mn dejali: .Podajte gla* ljudstva, ki Vam kliče iz na3e?a lista: pmtite te zvezo na stra n, katera Vam nte»ne loneiti ne^o^a dne razočaranje, zvezo, katera n: narodna, marveč le rtj-nastična. Ista nasprotnje koristi n Italije, in je brez pomana tndi za Vas". — Komentar bi bil odveč, ker tiaglašamo tont« vndno in vedno.
Politične mreže na Balkann. Iz Belega-grada ste javlja, da je napravila veliko senzacijo v tamošnjih krogih vest, objavljf-na v »Našem Dobn" e tainih pasetih kneza Nikole. Kne>! Nikola je obiskal v Monzi kralja Humberta in je poskusil posredovati mej kraljem Hnrabertom in rnskim čarom Nikolajem za približanje Italije k dvozvezi. Na to da je šel k«er. k caru v Darmštat. Knezu da je v prvi vrsti ležeč* na tem, da se zasnuje balkanska zveza. Ideja tej zvezi se je baje porodila v Moskvi. — Te vesti torej so jako razburile vladine kroge v Belemgradu, seveda najbolj one kroge, ki sluš*jo Milanov rog in katerim ie trn v peti knez Nikola z njegovimi uzarnimi idejami za j blagor balkanskih narodov, j Težko je ugibati, da-li in v koliko so že do-j zorele id*je knexa Nikole, vendar je gotovo, da hoče knez poveličati svoje ime velikim delom v prik Slovan^tva.
Milanova 6ra. .Jedinstvo" poroča, da je v Srbiji zop*t pričela delovati ,Milanova 6ra" z vsem svojim aparatom Beligrajski listi tožijo, da i se je v poslednji dobi silno razvila špijonaža, vsled j česar opominjajo meščane, naj bodo previdni.
Različne ve«tl.
Njeno Veličanstvo naia presvetla cesarica
j praznoval* bode jutri svoj imendan. lata vez Iju-; bezai in udanosti, ki spaja srca podanikov z bla< j gim vladarjem našim, lbjemlje tudi Njega Visoku j soprogo; in ta čut ljube/.ni in udanoati nas sili, j da molimo danes do Vsevtčnega, da nam ie muogo [ let obrani vladaric ) našo v blagor vse cesarske , hiše in vsrh nje narodov.
Cesar v pogovoru z delegati. Kakor običajno i j® P> včerajšnjem sprejemu delegacij cesar ogovoril ; posamične delegata. Med ogovorjeniuti je bil tudi j slov. posl, dr. Šusteršifi. Cesar ga je povpra-I seval po razmerah v Ljubljani po potresu. Z ita-! 1 jauskimi delegati je cesar govoril po italijanski. Splošne se je opazile, da se je cesar v svojih nagovorih do delegatov iz opozicije v avstrijskem parlamenta strog* uogioal vsaki opazki ozirom na j notranji politiški položaj.
Pogreb vfc. g. župnika Geleba bode jutri, v 1 petek o polu tr^h p' poludne. Pokojni je bil ptuj v Tr?ti, bati ae je torej, da bi bil pogreb brez j spremstva; zato je dolžnost t žaškim Slovencem , in posebno onim, kar jih je s Kranjskega, da se udeleže pogreba koli kor jim le možno. Sprevod | pojde iz mestne bolnišnice v cerkev sv. Aatona j novega in od tod na južni kolodvor, da se prepelje v podbrežje n;t Gorenjskem, kjer je pastiroval ! pokojnik.
Za podružnico družbe Sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu so nabrali na večerji sv. Martina v komsuuaiem društvu med udi 3 gld. 10 nvč. ■ Ko bude stotak, objavimo bolj pridne darovalce, j Na isli večerji so nabrali tudi za družine zaprtih j okoličanov 6 gld. Lnpa hvala vsem darovalcem !
Svetohlinstvo Naši Italijani s« od nekdaj mojstri v taitfrriji, ali : v svetohlinatvu. Mi smo uverjeni cel6, da veliki del svojih vspehov in malone vso ugodnost politiške pozicije ujihove v tej pokrajini morajo zahvaliti le temu mojsterstvu. Ponižu > hinavski pred onim, ki je niočneji in ki bi lahko škodit njim, a brutalni proti onemu, katerema morejo škoditi oni. Tako stoji od nekdaj v njihovem politiškem katekizmu. Kakor rudeča nit se vleče taka neiskrenost po vsem nastopanju te gospode. V prejšnjih časih to ni toliko bolo v oči, ker so se bolj izogibali »rečavanju v javnosti z ed-ločilniaii činitelji v državi, parlamentarnimi in ek-seketivnimi. Ali od onega trenotka, ko so se spri*
jazuili z avstrijsko ustavo iu so tuli tržaški pro-gressovci milostno prestopili prag zbornica ua Dunaju, opažamo še le, kako j« ta gospoda nasičena samo tart'ferijo od tamena gori pa do pete doli. Doma zbejneli v svojem sovražtvu do Slovanov, lazijo gori kaj radi okolo klopi Čehov in Poljakov; doma oboževatelji moderne zjedinjene Italije ter \ slavitelji onega XX. settembre, bi na Dunaju radi j stiskali j oke. trdi najbujin klerikalcem; doma polni j tožeb o krivicah, ki jim jih baje provzroča vlada, ! čakajo gori levotno, kdaj se jim prijazno naiimline ; k vka ekseel^nca.
To je tart ferija ali svetohlinstvo ua najviši ' stopinji; namen pa je jedini ta, da bi varali svet ! ozirom na svojo kakovost in na svoje namene.
Tako tartiferijo in prav takim uaraeno« je I zagrešil tudi zadnji „govor" poslanca Hortisa. Ne-, kaj stičnega smo zasledili tudi v listu .L'Istria" j od 6. t. m. Tudi tu smo zasledili svetohlinstvo, ki se nam je uprav prignusilo. Na prvem mestu do* naša članek o namerovanem premeščenju dežel« j nega zbora istrskega is Poreča v Pulj. Seveda se napenja poreški list, da bi dokazal, da tako pre* meščenje ni potrebno prav čisto nič. V očigled ! obče zuanim dogodkom, ki so bili doveli konečno ' vlade do predčasnega zaključenja dež. zbora, pravi j „Istria" najuedolžnejim obrazom, da izvzemši manj-1 šino v zbornici ni nikdo zahteval takega premeščanja; s tam, da je bil sedež dež. zbora v Po* ! reču, da se ni prav niS oviral tek javnih stvari, ; narobe: ta razvoj da je postajal le bolj ekanemi« i čen, jednostavan in — familijaran (aha, že razu-' memo!) Potem se „Istria" čud', od kodi da ima grof Badeni — ko ima toliko drugega posla na vseh straneh ~ še toliko Časa, da nasilsa alterira deželni statut istrski in da le iz gole kaprice iz« , daj a naredbe, popolnoma nepotrebne in ai nikogar j zahtevane.
Kdor je obdržal v spomine vsa nasilja, ki bo
se vršila dosedaj v deželnem zboru istrskem, in
to ne le proti slovanski manjšin', ampak tudi proti
: zastopniku Njeg. Veličanstva, kdor ve, kako seje
: tam gazilo v blato parlamentarno načelo, kdor
j pozna adnošaje v Poreču, vsled katerih naši po-
i slanci niso imeli ni poštenega prenočišča in niio
< uživali ni one mere spoštovanja in osebje svobode,
; kolikor jo uživa sleherni zadnji fakin — odnošaje,
ki so prisilili nekoč vladnega zastopnika, da je
nasvetoval našim poslancem, naj odnesejo pete, ker
| ne more jamčiti za njih osebno varnost — da,
j kdor ve vse to, ta ve še le kolika mera tartife* i . ' rije jo obsežena v h navskem zavijanju oči pereiko
babe.
Ali vse ni še najhujše. Dulcis in fuudo. V zaključku joče — hinavka ca slabih gospodarskih odaošajih v deželi, „ki je toli uboina že sama ob sabi, ki ne treba agitacije, aiapak dela in kruiiawt ter vsklika vsa preplašena: .Kdo pa poplača stroške* ? In odgovarja: Le žepi ubezega ljudstva.
Nočemo govoriti tu o groznem splošnem zanemarjenju po vsej provinciji in v vseh pogledih, ki je izključno le posledica slabega gospodarstva laške gospod« ; ampak beležimo le : da so ista gospoda, ki pretakajo sedaj solze na siromaštvu ljudstva — jedinim namenom, da bi zopet varali na vzgoraj — ravno sedaj, v tem času nesreče, nezgod in neopisne bede v pokrajini, naložili istemu uho-gemu Ijndstva neznosno breme šolskih taks vzlic vsom protestom pravih zastopnikov ljudstva in vzlic obup« nim vsklikom in prošnjam iz ljudstva samega ! t Kje je bilu tedaj sočutje z tubogia ljadstvoaa1 F Zakaj niso gospodje povpraševali tedaj, od kje bode „ubogo ljudstvo" jemalo denar za šolska takse ?
Ta najnoveja jeremijada ,I*trie*, baje ljudstvu v prid, je res že svetohlinstvo najniže vrste.
„Delavec* proti listu „Avanti* Tudi .Delavec" se bavi z onim člankom v socialističnem listu „Avanti", katerega smo po zaslugi ožigosali tudi mi in ki je bil uprav senzacijonalen po svoji — brutalnosti. „Delavec, piše:
„V zadnji številki je tukajšnji list „Avanti" priobčil neki člauek glede volitev v zavarovalnico proti nezgodam. Dasi .Avanti* ni gladilo socijalno-demokratične stranke, vendar pravi sam, da zastopa socijalizem. Zaradi tega moramo odločno in glasno protestovati, ako izraža baje v imenu socijalizma — nazore, ki niso nikakor socialistični. A taki nazori se čitajo iz omenjenega Članka. V prvi vrsti treba povdariti, da je raba besede „panslavisti", v
katero je dotični člankar nekako po ebno zaljubljen, istega pomena, fik .ršnega bi bil „iredentizem" v naših predalih. „Avintiju" mora biti znano, da se na* naroii imenuje „slovenski", kakur ojegov »italijanski". Tega se treba držati, sosebno tu, kjer so strasti radi n?ir>»dn *<ra vprašanja itak prekomerno razburjene — a ne baš po krivici „panslavistov*. A o pravi „Avant" dovtipuo (?), da t. i poda! „pan-slavisuut' roko, a le v ta oaneo, da jili provede jeden rnetfr preko p /mola S. Oarlo, «tavlja s* na isto stališče, katero zavzemajo italijanski baržoa-zijski pi enapetneži, govoreči, da bi trebalo Slovence
—	alia? pan4;iviste — izgnati iz „italijanskega" Trsta; seveda slovenskega delavca ravno tnko i adi izkoriščajo, kakor ita'ijandiega, če gre. ,Avan-t:ju" bodi povedano, da se taki dovtipi, ki niso konečuo ni zelo duhoviti, protivijo jeduakopravnosti narodov, katero je prištevati fundamentalnim točkam socijalno - demokratičnega programa, kar bi »oralo biti listu, naenujočenn se internacijaluo s'cija-li stične g a, sigurno znano. Pravijo - li Avaatisti, o katerih torej še ne vemo, ali so socijalni demo-kiuija ali ne — Ja nho antipatrljoti, tedaj im*jo po s cijalističnih načelih p<>poiuo»a prav, kajti so-cijuluem ne zahteva od nikogar, da bi bil sovražnik ali izdajica svojega naroda. Saj srio tudi mi Slovenci, da^i silo m •. j narodni socijalisti. Ali ako ▼praša .Avanti" naj sa li bori proti svojim so-liarodujakom ?, odgoarjamo odločno, da, kadar postopajo le ti sonarudnjaki protivno socijalističuim načelom; a da tržaški progresovci ne posto p a ja so-cijalistično, bode morda znano tudi „Avantiju". Torej: bo| proti njim I Konečno nikakor ni opravičeno menenje, d* socijalisti ne bi smeli kandidata socijalista priznati sroj.m sudrugom, če bi niisprotua stranka glasovala za njega. Socijalni demokratje gotovo ne beračijo nikjer za glasove, ah ako misli druga stranka, da je dobro, Če glasuje za našega kandidata, ae mice jej tega nihre braniti in ako bi se moglo, bilo ni to oviranje svobodnega mnenja, torej zopet „socjalisti no*.
Zadnji „Avanti" prinaša zopet članek o svo jem stališču, kaieri članek bi mngli smatrat' kakor nekak odgovor ua gornja izvajanja „Delavčeva*. Obe ti izjavi *ti zanimivi na več strani, da bodemo tudi mi še govorili o njiju.
• Delavec" piše oziroma na našo polemiko z „Slov- Narodom8 o govoru g. dru. Tavčarja na ahodn v Vipavi, in sos-sbeo z ozirom na našo opazko, da tudi aecijalisti govore tako, kakor g. dr. Tavčar, med drugim nastopno: „Ako pa duhovniki v časvpisu, na shodih itd. stvarno, četudi i nasprotnega stališča, govore in agitujejo, ne bode jim tega nij^d-n zaveden socijalist branil ali zameril, 1- pobijal jih bod« tam, kjer ima nasprotno menenje. Socijalistično načelo je: Svoboda vsem! Iu to uidevajo že luli nekateri duhovniki". Po zakonu lojalnosti, kakoršna je v dolžnost vsakemu dostojnemu in poštenemu novinarju, da-jemo tudi našim čitateljem na znanje to izjavo uDelavfif-vo*.
Odbor »Slovanske Čitalnice" javlja svojim členom, da se bodo ud 20. t. m. naprej prirejali ob sobotah tak > imenovani igralni večeri.
Glae iz občinetva. Po cestah tržaških je zopet prc|šnj.i navadno življenje, tramwa »ki vozovi vozijo po svoje«* tiru naprej, kakor so vozili pmd
—	dvomi dnevi. Štrak je nehal; služabniki iram-waya s® nastopili delo — pod kakimi pogoji ? — In veudar uiso štrajkali brez uzroka, rekel bi, brez opravičenega tTs.oka; kajti kar tako za šalo se ne ustavi tak promet iu ob takem vremenu, kaj tacega ne počenjajo razumni ljudje. In zdaj izgleda vendar vsa stvar i,a!io, kukor da so štrajkovci ravuali brez pomisleka, ko so ostavili delo, pretrgali promet.
Ne, t>ie/, pomisleka tega niso storili, ampak pomisleka vredno je, kar sj storili zdaj. Vodstvo tramw*ya, upravni svet, jim je obljubil, da hoče zadevo, radi katere je navstal štrajk, prenkavati in sicer nepristranski.
T© bi značilo, da hoče postopati — pravično. Ali zares hoče biti vodstvo tramwaya pravično? No, rekli bi, to mu ne bode težko, ako le pomisli, da tudi najniži uradniki družbe — Ijudj« in to sicer brez ozira ua to, kakov jezik govorijo ti ljudje ali kakove narodnosti so isti. Jako častui in veseli doka* a njiho\i pravi inteligenci bi bil, ako bi hoteli biti povse nepristranski, gospodje od tramw»ya. In ako hočejo biti neprii'ranski in pra-
vični, ergo, pravi gentlemani, tedaj moiaj> smatrati tadi slučaj kočijaža Zadnika še nerešenim. Poravnati morajo krivico, katero ja provzročil „analphabeto" Zaiuola se svojim vedenjem nasproti slovenskemu vozniku tramwaya. In kakor je bilo vedenje „analfabeta" Zanzole gotovo prenagleno
—	kajti kakor tako muramo isto smatrat" z ozirom na dejstvo, da gospod Zauzela pr«v vilo govori slovenski se slovenskimi strankami v svoji trgovini na lesnem trgu, vsled če^ar se istim strankam, S'ovencm, niti sanjati ne more, da bi mogel Zanzola biti nasprotnik Slovencev in njihovega jezika — tako prenaglen čin krivice je bil tudi oni, katerega je storilo vodstvo tramwsya, da je Zaduika odpustilo iz službe.
No, prenagljenja so povsodi mogoča, preaag-Ijenja z dostikrat usodepolnimi nasledki, a ker je človek ustvarjen tako, da mu je možno tadi po-f ravnati storjeno krivico, tedaj je pričakovati, da j poravnajo svojo tudi gospodje od tramwaya.
Poštne stvari. Prejeli smo in objavljamo: Dne . 13. t. m. je deputacija c. kr. poštarjev (Grego, j Dollenc in Schrey) izročila dvornemu svetovalcu j Pokornemu kakor pokrovitelju, poštnemu svetovalcu i Garimbertiju ter poštnemu tajuiku dr. Paspišilu ! kakor lastnima členoma dotičue diplome, katero je kaj nmetuo priredila naša domača tvrdka gosp. I. Bonača v Ljubljani. O tej priliki so darovali: Tokorny 100 gld., poštai svetovalec Garimberti 30 gld. in postni tajnik Pospišil 20 gld., z namenom, | da pripade polovica tek zneskov društvo, druga ; polovica pa ustanovi ceiarja Fraua Josipa I. za j ponesrečeno poštno osobje po deželi. , Na občno željo društvenikov javlja predsed-; ništvo društva o tem humanitarnem činu ter iz-j raža ob jedne« najtoplejo zahvalo za znatna darila.
Predsedništvo drnštva.
Proeimo pojeenila. Pred nekoliko dnevi že j smo čitali v „Mattinu", da je v Kanalu razpisano i mesto poštarja. Ker se nam dozdeva, da je trg ! kanalski na slovenskih tleh, da ima torej tamošnji poštar posla se slovenskimi ljudmi, in da po takem mora biti popolnoma vešč slovenščini, rakli bi, da ne more biti krivo menenje, da bi moralo po-štuo ravnateljstvo iskati konkurentov izključno lo j med slovenskim življem I — Čakali smo in čakali, da poštno ravnateljstvo dopošlje tudi nam dotični ! razpis natečaja. Zastonj >mo čakali, do danes nismo
•	dobili ničesar in najbrže tudi ne dobimo več.
To preziranje slovenskega glasila na Pri mor-; skem o vprašanju, ki se tiče le slovenskega dela ; prebivalstva v tej deželi, vzbuja razne misli in | domnevanja • vzrokih, ki ao nagnili poštno ravna-| teljstvo do takega postopanja. Pred vsem se nam j usiljuj* domnevanje, da nas poštno ravnateljstvo prezira le t'm namen jm, da ne izvedo o razpisu . ravno oni, ki bi bili v prvi vrsti poklicani, da za-■ prosijo razpisano mesto ! 1
To ne bi bilo sicer nikako čudo, se stališča j dosedanje prakse visokih gtspodov o podeljevanju ; kakoršne si bodi služb* na Primorskem, ali čudno, . jako čudno se nam mora videti tako postopanje | se stališča dolžnega spoštovanja do večine v de-j želi, a stokrat čudno se stališča resnične, praktične ? potrebe. Prositi moramo torej pojasnila, da ne bo-| demo prisiljeni misliti — ne v ča*t poštnemu rav-i nateljstvu — da na tej Blavni oblasti velja ne le i krivično, ampak tudi absurdno načelo, da za po-i slovanje med Slovenci je najprimerneji tak funk-
•	cijonar, ki — ne zn^ slovensko, ali pa — in to j bi bilo še stokrat hujše — ki poleg mvrebitnega
poznanja tega jonika črti ter mrzi ta jezik in ljudstv*, ki ga go<ori. Takemu načelu bi se morali upreri z v*o silo, zato prosimo pojasnila 1
Italijanska sodba o naši vojni mornarici. Ita lijanski ilu^trovaui list IMustrasione italinna" pravi v nekem članku, posvečenem vojni mornarici nemški :
»Orgni/.acija vojne mornarice nemške je previdna in popolna, skoraj tako, kakor je vojna mornarica »vstro-ogerska, ki je prva na svetu, kajti ni je mornarice, ki bi bila bolj popolna, bolj skladna, bolj izborno orgauizovana, nego si jo je
—	v razmerju nje sredstev — ustvarila Avstro-Ogerska. Mala mornarica, ali velike vojaške veljave".
Tako sodi italijanski list o naši vojni mornarici, torej list naroda, ki ima gotovo tehtnih razlogov, da bi gledal p© strani razvoj naše mor-
Inarice. Na to smemo biti pooosoi. Sosebno pa smemo biti ponosni mi Jugoslovani, kajti mi — naša krš ia Dalmacija in naša slovansko Prim »rje sj»o ono ailadišče, k; zalaga našo vojno mornarico materijalom, na katerega izbornosti sloni nje svetov-noshvno ime. Tudi to treba zabeležiti sedaj pa sedaj ter podtikati pod no.i jnim, ki noSejo pripotnati za nobeno ceno, kaj smoin; Slovani za avstrijsko državo! I Taka dejstvi so bolj prepričevalna, n*go vsi dva-j najstnrni gnvora nemškega Lecherja. ) Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Testu. G. Jos p Ki alj'č je da-roval po g. Hro vatinn 2 kroni. O prili krsta Ven-ceslava Češkega Kralj i ča so darovali pi ?i kum 80 st., drugi kume 40 st., kumio«, 20 s(, g. A. p. čkaj 20 st. mati Kraliča 40 st. ui uČo 1 iki^uo, r,iupaj 3 krone 40 stot. Gospa E-nica Abramova je nabrala v L »gatcu 9 kron 32 st. Gg. Žitko in profesor sta plačala 2 kroni 40 stot. kakor globo radi rabe nemških izrazov v pogovoru, na katere jih je obsodi narodujak ?n katera sta se podvrgla takoj. G. Ivan Teuee in Ivau Bole, prvi predsednik drugi pevovodja pevskega društva „Ssala", sta nabrala dne 1. t. m. v društveni krčmi 13 kren 24 stot.; nadalje sta nabrala znesek 7 kron 60 stot., katere o daro . ali Jožrf Dovšak 1 krono 60 stot., in Ivan Tence, Ivan Bole, Martin Sedmak, Fran Ko-šuta, Fran Farlau iu Janez Tence vsak po 1 krono, gg. Anton Kljun-Stenah in Zadkovič sta darovala vsak p<» 1 krono. Učiteljice, zbrane dne 13 novembra t. 1. v Kopru so nabrale 7 krou. Slovanski dijaki c. kr. zavuda za vinarstvo ia sadjarstvo v Klosterneuburgu pri Dunaju so poslali v obrambo potujčevanju slovenske in hrvatske mladine krvnih bratov na jugu svoto 40 kron 80 stot., katere je nabral due 13 t. m. v veselem krogu tovarišev Slovanov g. Hrabroslav Žmavc, ljudski učitelj na 1 dopustu. Posebnim veseljem beležimo rodoljubni | 6 n slovanskih dijakov v Klostenenburgn, ki se spominjajo tuli v tujini svojih tužnih bratov na
i jugu. Hvala lepa vsem darovateljem in nabira« i teljem.
Darovi nesrečni rodbini Ivana Hlada. Na
j Prošeku, Kontovelju in sv. Križu je nabral g. Da-i voriu Srebotnjak sledeče darovo: Ivan Ipavec Ivan Žerjal. Ivan Gadina, Jo9ipina Štrukelj, Ma-šenjka Pik Č in N. N. po 50 nvč. Slavoj Bratulič, 'i Franjo Gruden, Josip Košuta, Zdravko Cibic in ] Marija Petot po 30 nvč. Marko Tence, Vinko Šva-gel, Vekoslav Grobiša, Josipina Porič, Ivan Grk, J N. N., Kroni sla v Cibic, Ivan Stefančič, Marija Bezin Ivan Škabar, Jaromir in Jankoslav po 20 nvč. Radivoj Pelicon 26 nč. Davorin Stanič 25 nč., i N. N. 27 nč, Radivoj Turk 17 nvč. Srečko Puntar, Ivan Berlot, Josip Pertot in Jaromir po 10 uvč. Skupaj 8 gld. 25 nvč.
Nadalje so darovali: Bratje Kravos 15 gld. j delavci pri g. Kravosu 13 gld. 60 nč. Več njih 6 t gld. Aleksander in soproga Ciatto 6 gld. Delavci tovarne Dreher 5 gld. 57 nč. Antonija Troat in j Roko Mestron po 5 gld. Štefan Špetič 3 gld. Lucija ; Doreligo 2 gld 50 nč. Otton<i Sttiadl 2 gl 1. N.
N. 1 gld., Pavla Valda 2 franka, N. N. z Ceste j pri sv. Križu io poslal 1 gld 50 oč., Peter Valič J je nabral ined rokodelci v Ajdovščini 5 gld. 30 nč. ( Marija Carnelich, Ersilja Roitz in Tiriano Sticotti i po 1 gld. 50 nč., Ivan Trobec in Karoliua Stinco
I po 50 nvč.
Vsmiljenja vredni Ivan Hlad nas je naprosil, da v njegovem in njegovih nedolžnih, seda; tako nenadoma osirotelih otročičev imenu izrečemo naj-iskrenejo zahvalo vsem blagim darovateljem, ki so dokazali svojim plemenitim činom, da še živi bra-toljubje na svet«. Hvala, stokratna hvala vs*m, ki so pomogli možu v najhujem položenju.
Umrla je oaa Ana Simončič — kuharica v rodbiui Greenbam — ki si je bila, viŠ6 svoja opravila, ažgsla obleko in se opekla tako, da so jo morali prenesti v bolnico. Toda opekline so bile tako hude, da je ni mogla rešiti zdravniška pomoč. Pogreb je bil včeraj popoludne.
Tržaška posojilnica in hranilnica (regiatrovana zadruga z omejenim poroštvom), ulica Molin pic-colo št. 1, T nadstr. je imela letos do 30 oktobra gld. 612.606-94 prometa. Lani v utem času pa gld. 463.641 90. Promet se je torej povekšal za gld. 149 065 04. T« številke kažejo, da se zavod sicer ne razvija rapidno, pač pa stalno in — kar je glavna stvar — solidno. Ne dvomimo, da ne mine več dolgo časa, ko bole premagana zadnja
•led nezaupanj* »ed tržaškimi Slovenci, tistega Mzaapanja, katero aiora velikimi napori premagati sleherni slovenski zavod in ki ima svoj vir v grehu našem, da toli težko verujemo v sami sebe, ■arveč menimo, da je tuje bolje že zato, ker — ■1 alevensko. Naia hranilnica se svojo solidnostjo prebije gotovo in kmalo in smagonosnu to dobo nezaupanja, ki je nekaj Časa oviralo tudi nje razvoj.
Na oglas |. Hrabroalava Vogri&a na drugem mestu današnjega izdanja opozarjamo slavno občinstvo.
Zaduiil bi se bil kmalu med jedjo 461etni zidar Mihael Vatovec od Sv. Ivana. Vstavila se mu je kost v grlu. Zdravnik mu je še le po velikem trudu mog^-1 izvaditi ko«t. Tudi pri jedi treba človeka, da pazi.
Črna kronika. Uradnik avstrijskega L'oyda Fran Luckich je belehal vedno in to ga je dovelo na nesrečno misel, da si je sam pokončal življenje. In storil je res tako. Včeraj je došla iz Kopra brzojavka, da so blize Izole izvlekli iz morja mrtvo truple utopljenca. Na lice mesta došla komMja je konatatovala, da je to truplo Frana Luchicha. Pokojniku je bilo 39 let. Pri njem so našli tndi recept za zdravilo proti bolezni na živcih.
Pražki župan In jezikovne odredbo. Novi rektor nemškega vseučilišča v Pragi, dr. Ulbrich, je po običaju povabil župana dra. Podiipnega, da bi prisuttvoval njegovi instalaciji. Župan pa mu je
sedah volapiika. (Volapiik naj bi bil nekak .svetovni jezik" sestavljen iz vseh obstoječih jezikov.)
Zamrznona Indije. Osem ladij, ki so plnle v Alasko, f novo dežele zlata, je zamrznilo v ledenem morju. Vlada v Washiugtouu jo ukazala guvernerju Aiaske, da se brzo odpravi z jedno ladijo na pomol ponesrečenim ter vzame saboj živeža in česar treba. Na ladijah, ki tičijo v ledu, je tri«to oseb, ki vise mej življenjem in smrtjo.
Svinjo obgrizlo otroka da amrti. U Gradca javljajo o nastopnem groznem dogodku. V Teufrn-bachu sta zakonska Gresb*>rg«r — hiteča iti 7. doma — ostavila dveletnega otročička, ležečega v vozičku, v nekem tnpiein hlevn. Na nesrečo so prašiči ndvli iz opredeljenega prostora. Spravili 00 se na ubozega otroka in ga obgrizli tako, da j« d*** umrlo naslednjega dno.
Ločitev pa potdeiotih lotih zakona. V Parizu sta se hotela ločiti osemdesetletni starček Ch?snay in petiasedemdesetletna starka nekdaj gospodična Foncher. katera poslednja je sestra soprege slav-nega francoskega pesnika Viktorja Hngo-ta. Uzrok ločitvi je neznan. Sodnik, h katerem« sta starca došla v svoji sadevi, je pogovarjal ožaljencain je iz previdnosti dan preložil za razpravo.
Dogodki v Sjeniftuku prad sodiičem. Dne 15. t. m. se je pričela pred kazenskim sodiščem v Zagrebu razprava proti morilcem aradnikov Gjure Ovijanoviča. Lncijana Brozeviča in Petra Gtjako-
odgovoril in sicer v češkem jeziku, da tega ni- J vica. Obtoženih je 36 sokrivcev.
kakor storiti ne more, ker so se profesorji nem- i Skega vseučilišča izjavili proti jezikovnim nared-bam in se sploh postavili na stališče, sovražno Larodu češkemu.
Bfsmarck bolan. Stari nemški kancelar in vstvarte'j „'Jedinjene Nemčiji." je baje nevarno bolan. Tako vsaj poročajo listi. Bismarekovo glasilo „Hamburger NichrichtenM pa pravijo: .Nekateri ljudje ž* pričakati ne morejo hipa, ko podleže Bisraorck zikonom prirode ; t^m ljudem bi se odvalil kamen od src*. kndar bi mogli položiti svoj
Loterijska Številko, izžrebane dne 17. t. m.:
Brno	59, 75, 21, 51, 19.
Najnovejše veeti.
Dunaj 18. Proročanski odsek a* je sešel danes
do;oludnM ob 11. uri, da nadaljnje razpravo o nagodbenem provizoriju z Ogersko. Predsedoval je dr. Kramaf. Posl. Steiuwfder (n°mska lind^ka strank*) je pričel govoriti.
Carigrad 18. Nocoj po polunoči je dostavila porta avstro-oserskemu poslanikn baronu O.lice
noto gledft ugodne rešitve vseukupnih zahtev in obični venec ua gom'lo stamgn kancelsrja.4' Nam « P"t«»žeb. Zadeva je popolnima poravnan*.
London 18. Govore o odgovoru cesarja Frana
dane^ k o "je Bismarck'postal t	Z^tnZit^tL^
* J	1 • „Standar! , dn ta prestolu govor kaže, V ik t nf -
osnovane so sumnje o kak; spremembi avsir^ merske politike v orij^ntu. Ako se k^do nahaja v
se zdi, da je bilo število „takih Ijndij" v minolosti ' več e, kakor jj. spravljiv.
Konec svota. Letu 1899, dne 13. novembra,
torej malo pred otvorjeniem pariške svetovne raz- \ Evrop\ čearar besede bi *e smel« j^mrai doslovno,
stavo, ate?ne biti konec <«veta. Znani Rudolf Falb i i« to Kotovo Fn4U 3oti[^ Ni	0 tem
'	, . , . .. . . .. ) da Via; z;i sedi;, ni antagonizma nikakva mej
pripoveduje, da istega dne naša zemlja morda trči j Av,tr v0?er<v, in Rnrfjo na balkanske« polu toku.
ob phnet nT»mpelu in se razbije. Planet bode ' _______
Tv^ovlaak« br«o|4vke In v *a«2.
Ua.t'fB PAo't'On . jateu—.— —PAeniua n Npoml'1'1 U na 12— do 12.08 ^vs m spomlad 6 52—6.54
bežal * tistem času pi>ko tira naše zemlje in je toraj mogoče, da trčita planeta drug ob drugega. Ako ; a bod« hotela »reča, da se tO ne | jfr** spomlad 8.78. 8.80 Koom maj-Jnni I8ft7. 5. «5 5.47
zgodi, pa gotovo, da bodo padali gosti zvezdni Utrinki „heouul*.
Tako prorokuje F U'o. V p mirjenje človeštva
t>- -i!.m nova ml 78 kil. f. 13 05-13.15 ju 79 fcilo
18 20 18-25 o! 80 kil f. .---18'85,o<lH . ' 13.30
18-35, o.-'	f". —.— —. —.	5*80 9-
f»nwti 6 15 6 4&
PSonlen: ponudbe srednje. boljSe povpraševanje, pa tivt.H konstatovati, da je ta vremenski prorok ! Prodaj« 12000 mei. stot. Vrenin: lepo.
.1- U -...	r	13.90 do n 92'/,. 55»
notranji trgovini t Ontrifugal f .">6.60 Concame f. 37— Cetvo u i f. 37 75 v glav.ih f. 38*25
Ililtro. Khi* jinto. •„• ...1.! .	m n« r. 35.50
r.maic 36.—
!.r-.v, S.iulo*	doeom^f-T 29,—
aa nuno 30— maj 30.25 za septoiubrr 31.— mirno.
prorokova! ža marsikaj, kar se ni zgodilo.
700 let, odkar rabimo premog. Letos je minulo že 700 let, odkar so ljudje našli premog in ga jeli spoznavati kakor kurivo. V početku so se zp)o ogibali tega kuriva, m^nda zato, ker je srni delo; in v 14. stoletju je bil uveden na An* gležkem zakon, pn k iterem bi bil kaznovan s ! smrtjo vsakdo, ki bi kuni s prćisogotn No, kolika : razlika mej sedai in t^daj!
Konec roparske zavezo. Dne 15. t m. je j prišlo v Sassari v Italiji do krvave?' snopada mej tamošnjimi orožniki in briganti Comino in j Lindiri, katera st t bila (^stala id ono zb glasne roparske znveze, ki je V»\la «trah v okolici Sin- ! mini-Maggiari. Omini je v^treljen, Lnd'rija so ' odvt-li v zapor.
Poroka v zverinjaku. V Bostonu v Amerik je bi!a nedavno temu čudna pmoka, kateri jfl prisustovalo ogromno radovednega obč:n«tva, V kleti dveh levov sta se poročila Artur Stadras«y in Karata W bergova. Mej poroko, katero ie izvrši! župnik Ge trge Rader se zverine nit' niso ganile, vendar j'- bilo občinstvo silno razburjeno cb tem prizoru. Ravnatelj zv^rinjaka pa je imel is'i dan lepih doli dko*.
Poroka Volapiikov. Dae 15. t. m. se je poročil v Gradcu bi a raj ni čar volapiikarstrega društva, Pestema, z gospodičino Šotovo, tajnico omenjenega društva. Za prP.o je bil znani volapiikar Zamponi, gostje so bili sami volaptikarji. Predsednik dr ir-it-va volaotikanev, duhovnik, je poročil dvo-jico in ir'jaj«itelj volapttka, župnik Scbleier, je poslal brzvjavuo svoj t»lago.-lov in častitko v be
* * i f	te «3i ■■

18. novembra ' e»7
včeraj dnnes
HU>tr;u 102.50 v ar-toru J02.45 v v*t-rijxi(a re«t<* " 122 90
• ..........102 15
wnkfii'1	353 —
T.ondor; ?0!.c	. 119 75
v A |>0l:> M.	Vt.68'/,
^Oniark	11.78
■■ iti	. . .	15.25
102.45 102 40 122.90 102.15 854 KO 119 80 9 53 V.
11 76
45 25

Rojaki! Bpamnlt« mm
družbe sv. Cirila in Metoda.
Zobobol olajšuj «jo
o b n e kapljico lekarja Piccelija v Ljubljan
(Duafcjftka c«st») katar« «o bila odlikovan« s NajTi^jim priznanjem Nj. e. ia k. Vin prajnMDe ^oap« pro^toloDusladaice-aituve nndvojrDdmje 'JUT ftiafaalj« "M
Steklenica velja y0 kr.
Hrabroslav Vogrič
učitelj glasbe : teorije, petja, glasovirja, tara-buranja itd. ne priporoča mestnim in okoli-čanskim Slovencem. Pripravljen je poučevati na lastnem domu in po hišah. Podrobneja pojasnila se dobivajo v gostilni „pri petelinu", ulica Ghega.
Med. univ.
Dr. Karol Linhart
bivSi eksterni zdravnik splošne bolnice v Pragi in v poslednjem času mestni zdravnik kopelji Sangerburg pri Marijinih toplicah, učesčuje se naznaniti,
da se je naselil v Sežani
kakor zdravnik ter se toplo priporoča slavnemu občinstvu v Sežani in okolici.
Hotel „Kozina"
v Kozini se da v najem pod dobrimi pogoji. Dotičnik, ki bi hotel prevzeti ta hotel, mora biti vešč slovenskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku vsaj v govoru. Natančneje se izve pri lastniku Jakobu K1 e m e n c u trgovcu v Trstu, Via S. Antonio.
Neka prva nemška tovarna za poljedelske stroje išče za te kra e
povsem zmožnega in spretnega
potovalca.
Pobližje je izvedeti v tovarni strojev G. Tonnies, Ljubljana.
sinapis compoaitus
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zebobolv, revmatičnemu gla-vebalu, migreai itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 n£.
ter sa dobiva jedino le v lekarni
Praxmarer Ai due Mori.)
TRST Piazza grande — TRST.
Paziti na ponarejanje.
Ste Pr
L
NAZNANILO.
Si^daj pod^t sani raznašalec lista „Edinost' ki ie zaje d o o URAR priporoča se toplo p. n. občinstvu za poplavljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k 0 o i j a, vratar hiAe št. 8 via Solitario
O
oooocoooooooooooooooooooooocco.:o> CO COOOOCOOOCO Tiskarna Gutenberg
llljalka cen. krnlj. univerMifetno tiskarn© „	"
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE 1\ CO \TO - KNJIGE
zistem ^Patent Workn«na Chicago" Raztrirni zavod — Knjlgovezatvo.
priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in tofne postrežbe. Izdelovanje vsaktvrstnih tiskovin k:\kor: časnikov« rokotvorov v vsakem obsežju, brašur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zalogu glavnih-, Conto-Corrent-knjlg, Safrti-Contl, Fakture Debitoren, Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Memeriale, iournalov, Prima-note, odpravnih, meiijlčnih časo-zapadllh la knjig za kopiranje. kak»r tudi vseli pomožnih knjig, potem raztrlrnega (Srtanc^H papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavceka za kopiranje, skledlc iz
cinka za kopiranje itd. Za nar«£b« in nadaljnja pojasnila obrniti «o je do glavnega zastopnika
Trst, Yia delle Acque 5 — ARNOLDO COEN — Yia delle Acque 5 Trst
...
ii I>
o ~
loaoooooooooooooooooooooooooooooooopopopco&coo^
>osb»<}:i>^t ^'i>mtstr
fiftstnik Vensorcii lista ,Kdinosf. 'zdavatulj in odpovornt urednik Fran God ni k. — Tukama Dolenc v Trstu.