35. štev.
V Kranju, dne 3. septembra 1910.
XI. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarstvi lisi
Slane za Kranj i dostavljanje« na dom 4 K, po polti a celo leto 4 K, ta pol leta 2 K, ra druge države stane 580 K. Posamezna Številka po 10 Tin. — Ha narocbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne otira. — Uredništvo in uprav-ništvo je na pristavi gosp. K. Floriana t cZvezdi..
Izhaja vsako soboto = zvečer =
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, zrn četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za peti t-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvti naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla* raacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo
Klerikalni gospodarski polom na Koroškem.
Da bi prišla do politične moči na Koroškem duhovščina, ustanovili so le U pred devetimi leti osrednjo blagajno koroikih kmetijskih zadrug, katere namen je bil. služiti malim kmečkim posojil« ricam-rajfajzenkam, da nalagajo pri njej svoje denarje plodonosno, oziroma da si jih tudi od nje sposodijo, če pridejo v denarne stiske.
V tej denaroi centrali so hoteli osredotočiti denarje koroikih kmetov, da bi zopet s temi denarji ravno te korolke kmete dejali pod klerikalni jarem in usužojili politično duhorieini.
Naravno, da so imeli prvo besedo vedno ia zgolj le mladi, politično delujoči kapelaoi, katerih voditelj je bil neki Weiss, poznejii deželni poslanec.
Da tak duhovnik, kateri se je le učil brevirja, ne razume denarnih in kreditnih operacij, bode čisto jasno in razumljivo, kajti ravno denarne transakcije zahtevajo previdnih in na denarnem polju isvežbaoih mos.
Priilo je res tako daleč, da se jo ti duhovniki zavozili in sicer grozno zavozili, tako da ne morejo iz blata ter si ne vedo pomagati, posebno i>, ker jo je ravnatelj monsigoor Weiss te denarne centralne blagajne popihal, da nihče ne ve kam in ker je dalo zapreti državno pravdniitvo drugega duhovnika monsignorja Kajzerja.
Nastala je grozna zmešnjava med duhovniškimi krogi, pričele so se tožbe, in sicer v taki meri, da je tožen vsled denarnih koroikih škandalov celo celovški nadškof dr. Kahn in članice te blagajne, koroške posojilnice so pričele dvigati denar, ker ga ljudstvo zahteva, a odgovor so dobile, da jim ni mogoče izplačati njih lattnega denarja.
Da je ubogo kmečko prebivalstvo v strahu ia svoje s trudom prihranjene grcše, bode pač razumljivo, ker nemiki listi primerjajo ta ikandal ni Koroikem kar «panamskim sleparijam*, katere so
se vršile pred leti v Ameriki s francoskim denarjem. Na Koroikem, kakor pravijo, so zgubljeni milijoni prihranjenega denarja od revnega prebivalstva, katere so zagospodarili duhovniki v zvezi s sleparskimi Italijani, kateri so se oprijeli raznih neplodonoenih podjetij.
Da bode vsakemu jasen «panama Skandal» na Koroikem, hočemo opisati to čedno gospodarstvo nekoliko natančneje.
Na Koroikem je duhovnik Kajser, pod imenom <oče sirot», kateri je nabiral mUodare za kruhe sv. Antona, da je s temi denarji ustanavljal zavode za mladino. Ker ni mogel dovolj denarja nabrati, se je pričel spuščati v denarne in gospodarske ipekulacije, da bi dobil denarja za svoje zavode. Zvezal se je z nekim Italijanom, po imenu Palese, kateri sam ni imel premoženja, ter sta pričela veliko in obsežno lesno kupčijo. Nato sta se poprijela premogokopa pri Trebčalu, zidala sta pivovarno sv. Antona v Feldkirhnu in hotel sv. Antona ravnotam. Podjetja se niso rentirala in ne* katera so imela celo naravnost izgubo.
Ker sama nista imela premoženja, sta iskala denar na posodo. Kolikor so dovolile banke in hranilnice na vrednost nepremičnin, t j. posestev, ni zadostovalo. Pričela sta lov na denar z menicami, katera so podpisovali razni cerkveni dostojanstveniki in klerikalna društva,
Za v juliju letoinjega leta so se pokazale tež-koče, ker so upadle rame menice in so bile iito-fene. Klerikalni listi so takrat pisali in tolažili javnost, da ni nobene nevarnosti, da je tvrdka Kajzer & Palese, kakor se je of cijelno imenovala, samo v hipni denarni zadregi, iz katere se kmalu izkoplje. Hinavstvo teh klerikalnih listov se spozna, da je ravno v tem času, ko so tako pisali in mirili javnost, baje ravno tiskovno društvo sv. Jožefa, katero izdaja klerikalni dnevnik «Kärntner Tagblatt» dalo sarubiti vse premakljivosti in pohiitvo tvrdke Kajzer & Palese. In ob tem času sta se vknjižila
na posestva te tvrdke dva brata monsignorja Kajzerja za 470.000 K in zopet dva brata Palese za 420.000 K, od katerih jo bilo znano, da so brez imetja.
Sadaj je znano, da ima tvrdka Kajzer in Palese dolgov za 4 miljone kron in vrednost posestev, premogokopa, hiš i. t. d. bode iznašala v slučaju prisilne prodaje v najboljšem slučaju en milijon kron. Vse drugo bode zgubljeno, posebno bode izgubljena terjatev osrednje blagajne koroikih kmetijskih zadrug, katera znaia brez obresti 1,900 000 Kr. Izgubiti dva miljona kmečkih, s žu-Ijavimi rokami pridobljenih denarjev vsled slabega, neprevidnega in neopravičljivega gospodarstva, je nekaj silnega. Vsled tega je gospodarski kakor politični klerikalcem na Koroškem pokopan in ljudje duhovičini nič več ne verjamejo. Pravijo, da je zgubljenega tudi več deavrja Slovencev in slovenskih posojilnic, kar bode zopet v neizmerno narodno ikodo koroikih Slovencev, ker izrabljajo to nesrečo nemiki narodnjaki v svojo korist.
Da mora biti resnično klerikalna gospodarska organizacija na roba propada, kaže tudi to, ker je tudi klerikalna niijeavstrijska osrednja zadružna blagajna, katera je Koroški posodila večje zneske, tožila le to in ie poroke, katere so: benediktinsko* oliventianski samostan sv. Jožefa v roke predstojnika Jožefa Eggra; tiskovno društvo sv. Jožefa za Koroško v roke duhovnika Weissa in knezoškofa dr. Jos. Kahna sa menični dolg po 111.822 78 K'
Najlepše je to, da centralna blagajna po pravilih ni smela posojevati posameznikom, temveč samo posojilnicam, katere so njene članice. Ravnatelj monsignor Gabrijel Weiss pa je posodil duhovniku Kajzerju za njegova podjetja denar po dva miljona kron brez dovoljenja odbora, to se pravi, kar na svojo roko. In zato jo je ta duhovnik tudi popihal, pravijo, da s premoženjem 300.000 K, da nihče ne sna kam!
PODLISTEK.
Nadporočnik 6od«
Humoreska. Spisal J os. Prem k.
Vsak, ki ga je poznal, je imel o njem drugačno mnenje. Nekateri so dejali kar po domače, da je trapast, drugi pa so menili, da je svit in prekanjen.
Naj Ee bo pravo prvo ali drago, resnica je, da je bil gospod Geč nekdaj nadporočnik. Kako je dospel do te časti, je zagonetna stvar. No, takrat je namreč bilo, ko so služili naši fantje cesarja tako dolgo, da so bili sposobni samo ie za be-raiko palico. Drugačni časi so bili in zato je verjetno, da se je povzpel gospod Ceč do nadporoč-nika. Danes nosi že osmi križ, a vendar se ie s veseljem spominja tistih časov, posebno ob kupici vina. Zgovoren je možakar in nič ga bolj ne razveseli — ako ga kdo pozove:
•Gospod nadporočnik 1»
Potoni pa se prične na dolgo in široko čudna zgodovina njegove smešne mladosti, ki se konč vedno navdušeno:
«Tako jo bilo, sakramokral Junaki smo bili, danes pa smo mahudre, da me je sram, ako pogledam po sebi in se spomnim svoje nekdanje prevsvišene častil Zivio, RadeckiJ.
Nekoč, ko je bil že čez mero »sladko giajen«, sem ga povprašal, kaj je bilo vzrok, da ni ostal ie dalje pri vojakih.
Sivi možakar me pogleda z nekim topim nasmehom in se oblisne po redkobrkati /gornji ustnici, nato pa mi odvrne t
«1, kako ste vendar čudaški! Premoder sem bil, pa so me odpustili, vrag jih vzemi 1 Danes bi moral biti ie general ali pa ie kaj večl Rdeče porto bi nosil in polne prsi zasluženih križcev, ampak, sakramokra, gobasta in na vse načine pohabljena je morala biti tista zvezda, pod katero sem se rodili Naj bo za duše v vicahl Torej vidite, nesrečen sem bil zaradi svoje modrosti. Ko sem bil ie navaden prostak, me je imel moj stotnik najraje. Debel je bil ta možakar, kakor sv. Tomaž Akvinski, kateremu so morali izrezati mizo v obsežnem kolobarju, da je um ogel vsled preobilnega trebuika do jedi in pijače. No, moj stotnik je bd še vse huje I Bog mu daj vesela nebesa, trem konjem je zlomil hrbtišče. Zahresčalo je malo, ko jo sedel nanj ia — resk I — pa je sedel na tleh, na vsaki strani pa pol konja. Veliko ikode je napravil regimentu, no, naposled so mu dali žrebca, kakršnega ie nisem videl do tedaj. Velik je bil, bog pomagaj, ko je šel po ulici je gledal brez težave skozi okna v prvo nadstropje. Kadar pa je dirjal, se je tresla zemlja, kakor se pravi v tisti pesmi i
•Cel svet se je treau, k' je Jezus križ nesul*
No, tistega ni polomil, ampak bolje bi bilo, da bi ga, ker vsi vojaki so imeli i njim težavo. Naposled sem ga dobil v varstvo jaz in kmalu sem ga  naučil vojaške spokornostL Treščil sem ga
parkrat s kolom čez bntico, da se je zverina kar npogail in kmalu je pozabil na vse spolne muhe« Da vse to mojemu stotniku ie ni bilo dovolj,
sem mu vedno moral pomagati tudi na konja. In pomislite, tako nečloveško peso spravljati na tako velikanskega žrebca. Menda sta tehtala oba enako t
Nekoč je bil zbran na dvorišču ves polk t generalom vred. Vsi častniki so bili že na konjih, samo naš stotnik se je ie žalostno oziral na visoko žrebčevo hrbtiiče. Vedel sem, da zopet po* kliče mene, in resnično I
•Dsbro mi pomagajte, saj vidite, kako se po« sraehuje in muza general,* mi je šepnil in stisnil v roko en cel tolar.
—- Sakramokra — sem si mislil — sedaj ja pa treba napeti vse moči.
Ampak bolje bi bilo, da sem jih samo polo* vico, ker zagnal aem debelušnega stotnika na konja s tako silo, da je telebnil na drugi strani na tla.
Dvakrat je brcnil in > postal hladen, drugi dan smo ga pokopali. Bog mu daj mir in pokoj j
Kako delajo klerikalci, vidimo topel, ker imajo it posojila od te denarne centrale oiiventanski samostan, društvo sv. Jožefa itd., kateri sopet pri tvrdki Kajzer & Palese ali dobro stoje (iirirajo) ali pa imajo celo vknjižene dolgove (društvo sv. Jožefa nad 200.000 K). So na eni strani doltoiki centralne zvezne blagajne, na drugi upniki tvrdke Kajzer & Pelese.
Brezmiselno posojevanje se kaže, da so posodile tri slovenske župnije koroške društvu sv. Jožefa 14.700 K, t, j. temu društvu, katero je skoro tudi baukrotno. .
Ni čuda, da vse beži od teh sleparij in celo koroški knezonadikof bi se rad znebil poroštva za f alirano tvrdko.
Ta nezgoda nas uči, da bodimo Slovenci, posebno Kranjci, previdni pri denarnih špekulacijah. Tudi na Kranjskem se zida z denarjem, katerega kmetje shranijo v farovške posojilnice. Zidajo se elegantni, velikanski »Katoliški in društveni domovi*, katere posojejo in dovoljujejo denar hranilnice, pri katerim imajo gospodje župniki in kapelani glavno besedo.
Zna nastati tudi na Kranjskem tak polom. Kmet, glej, komu zaupaš svoje prihranjene vinarje, da ne bodi s enkrat zdihoval in jokal, če te gospodje duhovniki tako zapeljejo, kakor so oni zapeljali koroške kmete.
Šinkovcev sveder za škofjeloške farane.
Iz Škofje Loke, 1. septembra.
Iz zadnje številke »Gorenjca* so se naši či-tatelji dovolj natanko poučili, kako razburjenje je provzročila med škofjeloškimi farani, bodisi v mestu samem ali na kmetih, — konkurenčna obravnava žalostnega spomina, ki se je na predlog mestnega župnika vršila v pondeljek, 22. avgusta 1910 dopoldne na rotovžu pred samim c. kr. okrajnim glavarjem iz Kranja. Nabito polna je bila rotovska dvorana kmetskih in mestnih davkoplačevalcev in tndi v sobi pred dvorano, na hodniku, stopnicah in pred mestno hišo so stali in se zbirali ljudje, ki so glasno in odločno protestirali, da bi se iz njihovih žepov jemal s krvavimi žulji prislužen denar za doklade, ki jih hoče mestni župnik zvaliti nanje, da bi ti in njihovi pozni rodovi prispevali vsako leto po tisoč kron k plači farnemu or-ganistu in cerkovniku I
Vsi vedo, da bi te nove doklade ne bile v prid temu mestnemu farnemu služabniku. Toliko, kolikor ima sedaj lethih dohodkov, bi jih imel tudi v bodoče, ako bi bile vpeljane nove cerkvene doklade. On je z župnikom zmenjen, koliko mu mora plačati za njegovo delo ia toliko in nič več bi mu župnik tudi plačeval. Torej te doklade ne brigajo organista čisto nič, pač pa brigajo župnika, ker jih zahteva, da bi imel še več dohodkov, kakor jih ima zdaj.
Dosedaj je naš župnik, ki opravlja cerkveno premoženje, obstoječe iz borih 58 kron, imel toliko dohodkov, da je lahko brez doklad na naše davke izhajal, ko mu je bilo treba skrbeti za organistovo in cerkov-nikovo plačo. Ravnotakc so lahke izhajali prejšnji župniki. In zdaj naenkrat pa da je zmanjkalo potrebnih sredstev in dohodkov? Mi vprašamo, kam pa gre ves oni denar od oklicev, porok, pogrebov, maš, zvonjenj, klopi, puše, ofrov i. t d.? Slab gospodar mora biti vsak župnik, ki bi »ara na to ne mogel natanko odgovoriti, še slabši in zanikrnejši gospodar pa je, čs ne more s takimi obilnimi dohodki plačevati cerkvenih služabnikov. Mi pravimo, da si je naš župnik dal jako slabo izpričevalo pred vsemi svojimi farani, ko je zahteval konkurenčno obravnavo, da bi se s novimi dokladami povečali njegovi dohodki.
Čisto umevno je, da se je o uporu vseh naših faranov proti novi cerkveni dokladi raznesel glas do zadnje samotne koče v obširni škofjeloški fari. Samo videti je bilo treba nenavadno živahno ver-venje v nedeljo po kapucinski maši v Skofji Loki. Ko so Gorjanci, ki so se vračali od te maše, izvedeli, da piše »Gorenjec* obširno o tem, je bil tak naval, kakor nikdar in nikoli poprej, Vsak ga je hotel imeti in citati. In ni ga bil o, ki bi ne odobraval njegov ega pisanja. Saj nihče ne mara, tudi klerikalci ne, da bi se mu nalagale še večje in nepotrebne cerkvene doklade, ker jih ima že sedaj preveč.
Gorjanci so obžalovali le to, da niso prišli k obravnavi ie v večjem številu* P* Mi mnogi itmed njih še vedeli niso, da se je vrš la kaka konkurenčna obravnava, na kateri se je šlo za kake nove cerkvene doklade. Temu vzrok je to, ker se je narok za to obravnavo razglasil na prepovršen način. Dosti je sicer takih, ki poslušajo občinskega slugo, ki čita v nerodni slovenščini sestavljene razglase, in se zanje še zmenijo ne, ker jih dovolj ne razumejo. Le norce brijejo iz sluge, če se mu včasih zapleta jezik in ne zna pravilno izgovarjati kak nenavaden izraz. Toda če bi bili vsi Gorjanci natančno vedeli, da se gre na omenjeni konkurenčni obravnavi za kake nove doklade, potem smemo biti povsem gotovi, da bi bili redki oni, ki bi ostali doma. In prepričani smo tudi, da bi vsi, kakor en mož ostali zoper nove cerkvene doklade.
Kakor smo pa že v zadnjem »Gorenjcu* omenjali, s to obravnavo ie ni vsega konec. C. kr. okrajni glavar nam je povedal, da bo izdal svojo razsodbo in jo poslal vsem trem prizadetim županstvom, in sicer v Skefji Loki, Stari Loki in Zmincu. Naravno, da naši farani s to razsodbo ne bodo zadovoljni. Še preden se to stori, bi bilo potrebno, da se razpiše nova konkurenčna obravnava in na njo povabi vsakega posameznega farana. Saj se tiče novih bremen in davkoplačevalci imajo pravico zahtevati, da se jim dokaže, če je res njihova dolžnost kaj plačevati, da se jim dokaže, če je tudi potreba nove cerkvene doklade.
Ko se jim vse to dokaže, potem naj se jim tudi dovoli, da izvolijo odsek, ki bi imel nalogo pregledati vse cerkvene rsčune in knjige o cerkvenem gospodarstvu. Ako je vsem trem gg. županom na tem, da svoje občane obvarujejo nepotrebnih vsakoletnih doklad, bodo vstregli naši želji in s posebnimi pismenimi vabili povabili škofjeloške farane k novi konkurenčni obrari. Nič dela in nič stroškov za to se jim ni treba bati, saj jim bodo morali vsi biti hvaležni, ako bodo imeli skrb za občane.
Več kakor gotovo je, da bi bila mestna dvorana za tako zborovanje premajhna. Najbolje bi seveda bilo obravnavati o tem na kakem primernem javnem prostoru. Tu bi se naj ljudstvo zaslišalo, jeli zadovoljno plačevati nove cerkvene doklade.
Pri tej priliki bi farani še lahko vprašali svojega župnika, kako je z nameravanim povečanjem župne cerkve sv. Jakoba. Kajti govori se, da bo v doglednem času tudi to prišlo na vrsto.
Takrat pa naj se vsi navzoči farani izrečejo, ali so zadovoljni prispevatiše k tem stroškoml
S 1. državnega šolskega zakona.
Govoril na XXII. g'avni skupš ini Zve e dne 7. avgusta t. 1.
v Novem mestu Engelbert Otangl. Dalje.
Tako je postavljen temelj drž. šol. zakonu na trda tla državnega osnovnega zakona, ki izpopolnjuje nekatere njegove določbe, oziroma raste iz njh kot zrelo sadje iz zdravega debla. Oboje se druži v celoto, ki je dokaz, kako premišljeno, navzdol in navzgor utemeljivo delo je državni iolski zakon z realno podlago in z idealno vsebino, ki je izvišljiva, ki pa se dostikrat, premnogokrat napačno pojmuje in razlaga ter kvarno udejstvuje tako od države same kakor od nepoklicanih ijud«.
Da ni vse tako, kakor stoji zapisano, vemo Slovenci in slovenski učitelji najbolje. »Biser avstrijskih zakonov* ima premnogo peg — največja je pač šolska novela iz leta 1883. — a danes nočemo govoriti o tem, saj čutimo vse slabosti na svoji koži, ki nas tipljejo saojo tako, da nas vedno boli (Smeh.) Nikjer na svetu niso od teorije do prakse tako daleč kakor v Avstriji sploh in na Slovenskem posebe. Pa o tem sem govoril lansko leto v Mariboru in tudi *.e v deželnem zboru, kjer sem pokazal zlasti na kričeče nesoglasje, ki vlada med prej navedenim členom XVII, drž, osnovnih zakonov — država ima glede na vse šolstvo pravico najvišje voditve in najvišjega nadzorstva — in med g 55. drž. šol. zakona, ki govori o plačah učitelj-stva, ki zanje država ne prispeva — ničesar I
Dokler ne dobimo nič drugega in boljšega, nam je računati s tem, kar imamo.
Politiški komentar. Da slovensko napredno nčiteljstvo prav pojmuje in pravilno izvaja nalogo ljudske šole, kakor jo definira § 1. drž. šol. zakona, je dokaz resnica, da izvira sedanje preganjanje tega učiteljstva samo iz poli tiskih motivov, ker se sovražniki šole boje takega izvrševanja službenih dolžnosti, kakor jih hoče in zahteva zakon. Mi stojimo na tistem stališču, ki so na njem stali politik«, zagovarjajoč Hasnerjev zakonski načrt. Naše izvrševanje določb 9 1. drž, šol. zakona se ne oklepa gole besede, kakor stoji črna na belem, temveč išče tega, kar je skritega v bistvu, v notranjosti, zakaj tudi tu velja resnica, da je urno duh tisti, ki oživlja črko in besedo 1
Zaamoail je politiški komentar k § 1. drž. iol. zakona, ki je shranjen v zapisnikih državnega zbora izza onih sej, ko je bil v razpravi drž. iol. zakon. Na tisto debelo knjigo je zapisala nevidna roka pravične sodnice zgodovine neizbrisno besedo: Pravica je na vaii strani I
Naučni minister Hasner je dejal dne 2. marca 1869. L, ko je predložil drž. zboru svoj zakonski načrt: »Zakonodaja o ljudskem šolstvu ima nalogo, da sploiao ljudsko izobrazbo prilagodi zahtevam časa. Moje prepričanje je, da ne leži izpričevalo ali merilo za stopnjo kulture kake države v izobrazbi posameznih, izvoljenih slojev, temveč samo v splošni ljudski izobrazbi, ki jo goji ljudska šola. Ona je obenem temelj, ki ga rabi učna uprava, ako hoče napredovati s svojimi reformami na višjih stopnjah šolstva. S tem je samoposebi opravičen princip smotra, da se spravi šolsko zakonodajo z ozirom na ljudsko šolo na čim višje stališče.*
Se jasnejše besede, ki jih je govoril v debati v državnem zboru šlezijski poslanec Schneider, trdeč, da je ta zakon duševoi obrambni zakon, ki naj odvrača moč teme in oboroži ljudstvo s orožjem luči; naj razširja izobrazbo in spoznanje I
Poročevalec dr. Unger je trdil v gosposki zbornici: »če se sprejme ta zakon, sem preverjen, da vam bodo čez desetletja za današnji sklep hvaležni milijoni ljudi, ki pridejo samo tem potom do človeka vredne, nravne izobrazbe.»
Dr. Rieger je dejal, da ni rezultat vzgoje, ki jo danes opazujemo na odraslih ljudeh, posledica novega šolskega zakona, posledica slepila — kakor se je izrazil dr. JAger — ampak da je to sad, U
ako je še tako debel kakor nekdaj, morajo imeti v nebesih zanj poseben stol.
To je bilo prvo moje junaštvo in od takrat me je ljubil ves polk.
Tako sem se povzpenjal od stopnje do stopnje, vojske so bile in dobro sem se zadržal, postal sem nadporočnik in s samim Radekcijem sva pila bratovščino. Takrat sem bil znan po celi deželi. Kamor sem priiei, so metali name cvetje in me slavili kot samega cesarja. Deklet sem imel toliko, da jih nisem več razločeval; včasih sem rekel Francki Polonca, Polonci M.cka, Micki Spelca. Pa kako bi si tudi vse zapomnil, ko sem jih imel več, nego pratika svetnic.
Ah, dal Takrat je bilo življenje, no, in upal sem, da postanem kmalu stotnik. In nekega dne se je odločilo. Naš stotnik je nenadoma obolel, nadomeščal sem ga torej, kot nadporočnik — jaz 1
Lepo jutro je bilo. Moja stotnija je stala na dvorišču in vsak hip sem pričakoval generala. Vedel sem, da je tisti dan za mojo saržo odločilen in pogledal sem vsakega vojaka, ako je pri njem vse v redu. Pa ni bilo 1 Plašče so imeli zvite in uprtane nad telečnjakom, pa tako nerodno in bun-kasto, da me je bilo sram s takimi grbastimi vojaki mimo generala. Pregledal sem in videl, da so vzrok samo roksvi, ki so aapravljali v zvitem plašču tako nespodobne bunke.
No, bister fant sem bil in takoj sem si vedel pomoči,
»Pozor 1» sem zakričal in vsa stotnija je stala z največjo pozornosti. »Vsi v sebe nazaj in — od-parajte rokave proč I*
Vojaki so se nekoliko spogledali, ampak povelje je povelje — in čez četrt ure so se vrnili s tako lepo zvitimi plašči, da nikdar takega I
Sam general me je pohvalil in nato sem zasedel konja in odšli smo na vežbališče zunaj mesta.
Veselje se mi je smejalo srce, da sem jo isvil tako premeteno — toda, nebo se je jelo oblačiti. Proti poldnevu so začele padati prve kaplje ia polkovnik je zapovedal na moje veliko presenečenje, naj obleče ves polk plašče.
Gromska strela I Pridušil sem se na glas, ampak povelje je povelje: vojak se mora pokoriti.
»Torej oblecite plašče,* sem zastokal mojim vojakom, ki so stali kakor penam. Že jih je ostro gledal general, ampak še bolj široko je pogledal hip pozneje, ko so stali moji vojaki v plaščih — brez rokavov.
Godba je zaigrala in polk se je jel pomikati proti mestu.
Koliko je bilo po ulici smeha, tega vam ne morem povedati. Moja stotnija je korakala prva in tisti dan se ni govorilo o drugem, kakor o nad-poročniku Ceču.
Najprej sem sklenil, da so ustrelim, potem pa sem se premislil. Odpustili so me, ker sem bil premoder, naj bo, za dušev vicah! Zivio, Radecki!»
Tako je končal Ceč histerijo o svojem življenju.
I.prllojja „Gortn)cu" iftv. 35 z i. 1910.
jih boste po ■jem spoznali, kakor pravi biblija, ki je dozorela v eri, ko je bilo vodstvo ljudskega šolstva skoro izključno t rokah duhovščine... Toliko mora podati ljudska šola, da se uči otrok stati na lastuih nogan, da dobi v svoji izobrazbi vodila, ko pride v dotika s težko lolo življenja.
Dr. Figulv je trdil, da so dosti dolgo čakali milijoni ljudi na dober, praktiiki toliki zakon, ki ga neobhodno potrebujejo. »Svobodo milijonov hočemo čuvati pred hlapčevanjem posameznikov.*
Poročevalec dr. Uager je govoril v gorposki zbornici dne 10. maja 1869: »Ako nima država v izdatni meri vpliva na šolo, ako prepusti ljudsko lolo samo deželam, potem se razdrobi tisto, kar resnično mora ostati skupno, petem se razdrobi izobrazba, potem se razdrobi kultura, Ako imamo sploh kaj, kar nam je vsem v Avstriji skupno in nam mora biti skupno, je to gotovo kultura. Mislim, da more samo duševni princip sam polagoma odstraniti vse različne neenakosti, ki obstojajo pri nas ... Povsod tam mora vzeti država vzgojo v roko, kjer imamo tako čudno konf goracijo državnega ustroja kakor pri nas. Ako ljudstvo ustvarja državo, je dolžnost države, da ljudstvo izobrazi, in akt hoče biti država v resnici ljudska država, tedaj mora biti ljudska sola obratno stvar države, ker sicer ne prideta nikoli ti dve potenci, ki se naj med seboj vezeta, v zadostni meri v zvezo. Zato je vzgoja potom države in vzgoja za državo povsod tam potrebna, kjer se naj s tem velika država ustanovi... Zato mora država osnovati temeljni tip vzgoje.* Dalje prih, - ., ............. /_,__
Gospodarski del.
Kmetijska Sola na Grmn.
Z novourejeno kmetijsko šolo na Grmu so se strokovni izobrazbi naš h kmetskih mladeničev odprla vrata na stežaj. Sedaj se ne more nihče več izgovarjati, da se Sola premalo ozira na potrebe raznih naših krajev. Pogoji šolanja so tako ugodni, da obiskujejo iolo lahko Dolenjci in Notranja iz vinorodnih krajev kakor tudi Gorenjci in drugi dežela ni iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Za vse je skrbljeno. Za kmetske sinove iz vinorodnih krajev se je vpeljala letna sola, za vse druge pa zimska kola, tako da ustreza s to svojo nredbo vsem potrebam kranjskih gospodarjev.
Najvažnejši korak za napredek strokovne izobrazbe natega ljudstva se je napravil s tem, da se je vpeljala zimska kola.
Vel ko kmetskih mladeničev, ki so pouka nujno potrebni, pohajajo po zimi doma. Koliko zlatega časa se izgubi s tem za stanovsko izobrazbo 1 Vsem tem mladeničem je treba strokovnega pouka, da se pripravijo za svoj poklic I Vsem tem se nudi sedaj na Grmu zlata prilika, da se praktično izuče v živinoreji, v prašičereji, v mlekarstvu, v porabi in pripravi raznih krmil, v ravnanju z gnojem, v napravi gnojišč, v porabi umetnih gnojil, v zboljšanju hlevov, v perutninarstvu, itd. Saj je zimski čas najugodnejši čas, da se učenci praktično vadijo v vseh teh stvareh.
Kmetijska šola na Grmu bi morala biti odslej naprej pilno zimskh učencev in samih sinov, ki so namenjeni za dom. Predmeti zimskega šolanja so namreč dandanes tako velike, da bi jih ne smel prezreti noben gospodar, komur je količkaj na tem, da se sin nekoliko bolj izuči in bolj pripravi za kmetski stan, kakor se je sam pripravil. Ne le, da traja ta pouk po zimi, torej v času, ko je najlepša prilika za pouk kmetske mladine in ko se kmetski sin najlaže odtrga od domačega dela, ampak zimska šola je tudi najcenejša. Zimska šola traja dve zimi po pet mesecev, od novembra do konca marca, skupaj torej 10 mesecev. Ge ima pa mladenič zadosti predizobrazbe, se lahko sprejme v drugi tečaj zimske šole, tako da traja ves pouk le 6 mesecev.
Velika ugodnost je pa tudi to, da je za obisk te šole določen b štipendij po 150 K za tečaj.
Vpeljala se je pa tudi letna šola s tem namenom, da se učenci praktično poučujejo posebno v obdelovanju vinogradov, v kletarstvu, v sadjarstvu in o vporabi sadja. Ta letna šola se prične tudi c mesecem novembrom in obstoji is dveh tečajev, is zimskega in poletnega. Zimski tečaj trpi do konca marca (kakor zimska šola), poletni tečaj pa traja od aprila do konca oktobra s enomesečnimi počitnicami meseca julija, tako da traja letna šola vsega skupaj enajst mesecev. Ta šola je namenjena za sinove is vinorodnih krajev naše dežele. Njena ugodnost se kaže tudi v tem, da trpi samo eno leto in da so stroški olanja vsled tega izdatno nižji. Ker traja samo eno leto, se naši posestniki veliko lažje odločijo poslati svojega sina v njo, kakor prej, ko je trpela dre leti.
Kdor bi pa hotel svojega sina, ki ga je vpisal v letno šolo, izobraziti tudi ie v praktični živinoreji, v mlekarstvu, v prašičereji, v travniitvu itd. ga lahko vpiše še v drogi tečaj zimske šole, da se tam pouči še v teh predmetih. Tako ostane sin poldrugo leto ns kmetijski šoli in dovrši pouk v vseh potrebnih kmetijskih strokah. Tudi za to šolo je ustanovljenih 10 štipendij, ki znašajo po 300 K na leto.
Kdo ima uka željnega sina, ki ga je namenil za dom in ga želi šolati na Grmu, naj se oglasi in naj priloži prošnji rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, spričevalo • lepem
vedenju in izjavo, da se zavežejo starši plačevati stroške šolanja. — Za štipendije je prositi do 15. septembra t, 1.
Poročilo o stanju setev. Žetev pšenice je že domalega končana; izid je malo povoljen. Uspehi mlačve ne odgovarjajo pričakovanju. Pienčno zrnje je izveftine drobno in neenakomerno, množina slame je srednja. Tudi žetev rži je zmanjšala toča, moča in poležanost Da si so doslejioji uspehi mlačve razočarali, je vrgla rž vseeno bolje nego pšenica in množina slame je jako zadovoljiva. Ječmenova žetev je skoro popolnoma dokončana. Kakovost zrnja in slame je vsled hude poležaaosti in vlažnih ter težkih tal zaradi trajnega deževja hudo trpela. Ovsena žetev je v južnih pokrajinah in nižjih alpskih legah docela pod streho. Koruza je zaradi trajnega vlažnega in hladnega vremena v razvoju zaostala. Krompir je v vlažnih legah in v težkih tleh trpel vsled mokrote. Zgodnje vrste deloma že kopljejo, in te donasajo na jugu in v karpatskih deželah srednjo množino gomolje. Sladkorna pesa se je izdatno zboljšala in je v svojem peresju izvečine prav lepa. Pesa za krmo uspeva prav dobro, v kolikor je niso poškodovali črvi, je pa zaradi pomanjkanja toplote nekoliko zaostala. Zelje se razvija bujno; pričakovati je lep uspeh. O tava je že krepko porasti« in je na ugodnejših tleh mnogokrat tako bujna, da se polega. Detelja po strniščih se izvečine prav lepo razvija. Košnja po gorskih travnikih je precej svršena: vrgla je bogato množico sena za krmo, ki pa je nekoliko slabše vrste. Zgodaj pokošeni travniki kažejo gosto porastle brazde. Košnja otave po dolinskih in drugih travnikih obeta bogat uspeh.
Mestna hranilnica ? Kranju, V mesecu avgustu 1910 je 269 strank vložilo 78.225 K 37 vin. 295 strank je dvignilo 72.176 K 59 vin. 7 strankam se je izplačalo posojil 20.000 K — vin. Stanje hranilnih ylog brez kapitalizovanih vlož. obr. 4,487.454 K 19 vin. Stanje hipotečnih posojil 2,998 900 K 99 vin. Stanje občinskih posojil —- K — vin. Denarni promet 329.640 K 34 v.
Msatna hranilnica ▼ Radovljici V mesecu avgustu 1910 je 296 strank vložilo 132 407 K 88 vin. 267 strank vzdignilo 105.925 K 18 vin. 38 strankam se je izplačalo posojil 54 920 K — vin. Denarni promet 623.271 K 64 vin.
Mostna hranilnica t Kamnika. V mesecu avgustu 1910 je 177 strank vložilo 88.467 K 08 vin. 147 strank vzdignilo 46 317 K 31 vin, 7 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 8.100 K. Stanje hranilnih vlog 2,023.525 K 19 v. Stanje hipotečnih posojil 1,518.929 K 24 vin. Denarni promet 207.992 K 20 vin.
*
tedenski sejem v Kranja dne 29. avgusta
1910. lota. — Prignalo se je: 121 glav domače goveje živine, 38 glav bosanske goveje živine, 30 glav goveje živine hrvaške, 2 domačih telet, — hrvaških telet, 129 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 10—, proso K 7 — , rž K 7-50, oves K 750, ajda K 7—, repno seme K —, fižol nbničan K 27 50, man-dalon K 27*50 koks —, krompir K 5.— za 50 kg.
Umetnost in književnost
Najaovejla slika Kranja. V izložbi g. Sajovica je razstavilo učiteljsko društvo za kranjski okraj najnovejšo fotogrsfično sliko mesta Kranjs, posneto s Kalvarij*. Kopija brez okvirja stane 12 K. Naroča se pri imenovanem društvu. Ta slika bo v nekoliko manjši obliki krasila knjigo »Opis kranj skega okraja*, ki jo izda omenjeno društvo koncem letošnjega leta. Obsegala bo poleg popoloega zemljepisnega, zgodovinskega, narodopisnega in kulturnega opisa tudi nad 80 krasnih slik, predstavlja-joftih najvažnejše zgodovinske in pokrajinske predmete tega okraja. Kojtga, ki se jo naroča pri učiteljskem društvu, bo stala 5 K. Ker se natisne le določeno število izvodov, prosimo, da se pred-naročniki čimpreje oglase.
Hal jezik? Pišejo nam: Jezik, ki ga pišejo naši žurnaiisti in pisatelji, (razven Cankarja, Volarja, M urnika in izmed mladih Premka) je pravcata poturica in govoriti o njem je neprijetno. Hrvatizmi, časih ce ó rusismi ti zdaj kar očvidoo kruhabaotarijo po knjižni slovenščini. Zidača; nalog; stavlja; štediti, bat, vzhičenje, hrvatske konstrukcije; na primer: izvoliti koga odbornikom — je že čisto Prešernova kraničina. Samo en vzgled naše nedoslednosti l Naši dnevniki, ki kar pišejo: »danes jih je dó šlo ...» (prišlo) že s stališča akceatiranja je ta akcent zgrešea popolnoma, ker Slovenci izgovarjamo »dosló», ki ps pomeni vse kaj drugega. Tako t pet repov mi je došlo (poginilo). Z gramatikalnega stališča dokazov treba m, ker je verbum: »dodjem, dcéi» hrvaški. Taka je torej moderna slovenščina P Ce je Se takó, pozdravimo idejo »bledega* profesorja direktno, ki je vsaj konsekventen, ne pa da nam »laži mož v epigramih, obenem pa da hodimo ilirismu v — zelje 1
Dopisi.
Glasovi li Eamulka.
V našem mestu nam marsikaj ni po volji. In ker so časniki ustanovljeni za posredovalce ljudskih želja, zatorej hočemo dosledno opisati vse, kar bodemo smatrali vredno objavljanja.
Nemškutarjenje po našem mestu.Nekaj let sem so bili naši nemčurji bolj mirni in si niso upali dvigati glav, dasi so imeli celo med meščanstvom nekaj privržencev. Vendar to ni trajalo dolgo, zrastel jim je greben. Glavni kontingent nemškutarstva so največ politični uradniku Steber vseh teh je bil vedno in je še — danes, že v pokajeni višji okrajni zdravnik dr. Anton Binter. Ta mož je strupen odpadnik, kajti zibal mu je tekla na slovenski zemlji in slovenski derviši so mu zidali skoraj eno najlepših hiš v Kamniku. Ta mož nikoli ne miruje, toda njegovo delo je vedno lato, da pošlje druzega v boj, sam pa ostane iatakten. Marsikateri glavar mu je šel na limanice, tako tudi sedanji; pa mu bo še zaL Kot zaščitnik nemških uradnikov ima tudi pri nemškem »Volks-ratu* veljavno besedo, — in zato so se dosedaj nastavljali pri nas politični uradniki, ki so po veČini — če ne Nemc>, pa vsaj nemškega mišljenja ali pa kosmopoliti. Žena dr. Bnterja je prava Ljubljančanka, in ker ni imela med nemškim ženskim svetom prave prijateljice — ji je prišla na pomoč javno nemškutarska hči slovenskega gro-movnika dr. Karla Slanca iz Novega mesta. Heill
Žalostno je za naš Kamnik, da niti toliko ne zmoremo, da bi dobili vsaj slovenske uradnike k nam. Mladi doktorček Schaffer je zaradi svoje blaziranosti obče nepriljubljen* ugaja samo neki visoki dami. To očitno simpatiziranje opazujejo že šolski otroci. Zahtevamo, da se te poulične promenade končajo in pozo vemo dotičn ke, katerih se tiče, da za to preskrbe. — Z imeni danes še ne pridemo na dan. pa to ne bo pomagalo, bomo pa primorani povedati, ker jim gre. — Udarili bomo na očitno struno, ne glede na to, če bode visoki gospodi ljubo. — O dobroti dr. Scbafferja proti poštenim davkoplačevalcem vam povemo, da so siromsšni obr t oi ki vplačali že nad 14.000 K samih denarnih kasni zaradi malih obrtnih prestopkov.
Pozovemo oba naša poslanca, da se zavzameta v tej stvsri za svoje obrteke —- volilce, ker nikakor ne gre, da bi tak mlad uradnik streho val cel okraj. Višjim gozdarskim oblastim tudi priporočamo c kr. gozdarja Huberta Dicenta. Mož, mesto da bi opravljal svojo službo, pa pohajkuj o po mestu in vsiljuje mladim gospicam svojo zastarelo ljubezen. Kmalu bodo posekani vsi gozdovi po našem okraju, a ta mož se ne zmeni, da bi si ogledal, kje in koliko se poseka. Seveda je prijetneje postopati po mestu in po gostilnah prisluškavati besedam gostov, ki ga prav nič ne marajo. —* Opravlja naj rajše svojo službo in malo manj mj nemškutari.
Nov okrajni zdravnik. Dobili smo novega okrajnega zdravnika dr. Zivka Lipajneta. Ljudje so prav zadovoljoi ž njim, ker kaže, da je dober zobozdravnik. Saj smo pa že res komaj čakali, da pride k nam nov zdravnik, kajti okrožni zdravnik dr. Dereani je preveč s delom preobložen. Bolniška blagajna sama mu da dosti opravila* Ni mu bilo treba prevzemati še zdravljenje v kopališču. Ge si človek preveč nalož', ne zmaguje* Člani bolniške blagajne pa niso za to tu, da bi nekdajnemu podstarosti ljubljanskega »Sokola*, sedaj klerikalca, množili premoženje. Po cele ure ga čaksjo. — To ni pravi Tudi nam ni po volji, da njegovš soproga — zagrizena Nemka — straši s plavicuni ns klobuku po mestu. Tudi temu se mora priti v okom. SkanJal je, da si upa tako delati zdravnikova soproga, kateremu so Slovenci nsnosili mnogo tisočakov.
Okrajna bolniška blagajna. Poteklo je že mnogo vode, odkar so bile zadnje volitve odbora okrajne bolniške blagajne. Ne vemo, kako je z denarjem in danes niti ne vemo, kdo je načelnik in kdo so odborniki. Blagajno vodi star, upokojen oflcijal, ki ima nad 200 K mesečne pokojnine in poleg tega vleče še od okrajne bolniške blagajne lepo plačo. Mož se pa nasproti delavcem obnaša prav neolikano. Vpije nad njimi, če pridejo po denar, kakor da bi šlo is njegovega žepa. Pozovemo odbornike, ako je še kateri siv, naj se vendar ganejo in zahtevajo volitev novega odbora* Članom pa polagamo na srce, da si zbero odbor* ki bo vestno skrbel za nje. Dobi naj slušno blagajnika tak mož, ki čuti z delavci. Tudi zdravnika bo treba poiskati drnzegs. Delavci so tudi ljudje« za katere je treba enako skrbeti, kakor ss bogatine. Zdravnik ps, ki nima časa sa delavce, naj gre tja, kamor ga vlečeta srce in denar* Saj je dovolj mladih in dobrih zdravnikov, ki se ne bodo branili prevzeti službo pri okrajni bolniški blagajni, posebno ne v Kamri ku.
Naš dekan Ivan Lavrenčič zasluži res priimek »palir*. Neke ženske, ki so kupile na Sutni hišo, katero podeduje po njih smrti oerkev sjr. Jožefa ns Žalah, so na incijativo »polirja* prav lično popravile svojo hiše. Pri tej hiši ima dekan še srečo. Pri Krištof o vi hiši se je pa <palir» zelo opekel. Dal je zanjo 55,000 K, To je lep denar!
Pa saj ai bil njegov. Hranilnica In posojilnica ima ie denar. Ljudje, parite, kam gre vas denar 1 H sa ne bo nesla niti tri odstotke. Obesiti jo je mislil občini, ds napravi is nje šolo. Pa ne bo šlo. Ljudje so proti temu. Se celo Podgorci so pustili «palirja» na cedilu. Zdaj prezidava iz skednja in lope telovadnico za «čuke». Nekaj bo vendar nesla, kajne, g. dekan? Bodo pa «Cuki» plačevali višjo najemnino. Pol hiše stoji prazne, ker ni primernih stanovanj. Treba bo intenzivnega popravila, kar bo pa stalo zopet svojih 15 do 20 tisoč kron. Lepa špekulacija, kajne PI Kmet, ti pa le še nosi denar v dekanovo hranilnico. Saj vidiš, kako ga lepo nakladajo zate v prazne hiše. Nam se ljudje smilijo, ker bodo še enkrat obžalovali, da so se izročili v varstvo klerikalcem. Argus.
Novico iz St. Vida nad Ljubljano.
Št. Vidnad Ljubljano. V St. Vidu se je pričela zidati nova sola na travniku g. Zormana. Sola se stavi 20 metrov od roba cesto, spredaj pa se napravi lep predvrt, kar bode jako krasilo Št. Vid. Turi" tu se je moralo župana Klanfarja poučiti, ker po njegovi volji bi se zidalo le par metrov od ciste. Čedalje bolj se vidi, kaj bi bilo v Št. Vidu, če bi ne bilo nad k* I ai; farjem višje instance, ki mora pri vsaki priliki preprečiti njegovo fretarijo. Delo za stavbo nove šole so bila oddsna ofertnim potom. Stavbni odbor je oddal dela povečini domačinom, kar je prav.
Državna cesta skozi Št. Vid, se znižuje. Pred cerkvijo namreč je majhen klaoček, približno en meter napeti rob. Prav bi bilo, da bi cestna uprava, ko že cesto ponižuje, jo popolnoma zravnala, kar pa se, sklepajo iz de!, ne bode zgodilo, temveč bode klanec še vedno le za 60 cm nižji. Zakaj tako P
Za novo šolo se bode napravil vodovod iz Šentviškega griča. Ker so v tem griču glavni studenci že vjeti, bode težko dobiti toliko vode, da bi zadostovala za to napravo vsski čas. Priporočamo stavbenemu odboru, ozir. višji oblasti, naj, predno se z delom prične, temeljito preišče, če je mogoče dobiti potrebno množino vode, ker prav mogoče je, da se je tudi tu novodobni Mojzes v osebi Klanfarja zmotil, kajti če bi se kar na po-skušnjo delal vodovod, potem pa moral kopati vodnjak, je pametneje, da se to prej uvidi.
Is občine Predosije.
Naša občina, ki se razprostira takoj nad Kranjem na obeh straneh Kokre, velja na zunaj za eno najbolj zabitih klerikalnih občin. Pred kratkim smo pa imeji občinske volitve in te so pokazale, da ni zabitost vzrok, da nas na zunaj zastopajo le klerikalci, ampak v prvi vrsti strahopetnost nekaterih mož, ki hočejo po koncu nositi glavo, v resnici se jim pa pred vsako črno suknjo hlače tresejo in bi pred vsakim šrokoustnim farovškim bahačem najraje po trebuhu lezli.
Kot že skoro v vsaki občini, tako imamo tudi pri nas dve stranki: Eno, ki jo različni Zabreti in župnik komandirajo — ampak župnik je le senca zraven — in pa drugo, to je stranko samostojnih neodvisnih kmetov, ki hočejo, naj kmet sam sebi gospodari, brez farovških jerobov. Ko so se približale volitve, je poklical Zabret, po domače Cuk, ki je s pomočjo farovžev dosedaj županoval, par mož v farovž, ki naj bi postavili kandidate. Pa postavljal jih je le Zabret sam, ki je vrgel deset mož is dosedanjega odbora, ker mu niso hoteli le kimati. Ker so čutili, da se naprednjaki gibljemo in so nekje slišali, da hočemo postaviti protikandidate, so jelš spuščati v znano cunjo »Domoljuba* duhovite svoje duševne proizvode, ki so kmalu za j etiko umrli in na katere odgovarjati se nam zdi pod svojo častjo.
Ker so klerikalci vpili, kakšno moč ds imsjo, smo sklenili, ds jim damo priložnost, da pred celim svetom pokažejo neizmerne sile svoje demokratične armade, mi pa, da ae volitev zaenkrat vzdržimo. In glej, ko je prišel dan volitve, smo občudovali to nepremagljivo armado: Deset mož ni bilo is nobene vasi, iz Suhe pet, iz Predoselj sedem, a is Britofa celi štirje, reci štirje možje 1 Da, gospod župan in zaenkrat deželni naš poslanec, na zelo trdnih nogah počiva Vaša županska časti
Navzlic temu, da so bili klerikalci sami med seboj, so se vršile velike nepravilnosti. Oprli smo se torej na te nepravilnosti in smo vložili rekurz na slavni deželni odbor kranjski, ki je po večini tudi klerikalen. Ne pride nam na um, da bi klerikalni naš deželni odbor dolžill pristranosti, ali prepričsli smo se, da vrana vrani oči ne izkljuje.
Skoro nato pa se je naznanjalo strme čemu svetu, da so hvaležni novi možje soglasno zopet izvolili za župana deželnega poslanca Zabreta, po domače Čuka. No, pa saj on je tudi vreden te časti, ker je tako podvzeten in priden mož, kar k negam gre po občini okoli, najrajši pa na prijazno Kokrico, tam v tisto zadnjo prav priležno gostilnlco, kjer pravijo, da se dobro ajčika in spančika. Mi dobri občinarji seveda zlobnim jezikom nič ne verjamemo, ampak le mislimo, da se našemu gospodu županu tako zelo dopade tista gortnarjeva roža, ki vedno lepo cvete, in da pri
tej roži tiči vzrok teh večnih izprehoddv doli do prijazne Kokrice. Sicer pa tudi mi nismo nevoščljivi našemu gosp. županu nekoliko razvedrila in počitka od očetovskih skrbi 1
O nsšem občinskem odboru je zadnjič nek hndomuioež trdil, da je to zbirka najbolj molčečih mož v občini, ki samo prikimavajo in se znajo tako na dve strani priklsnjati, kot tista deklica, ki so nam jo nekoč za par krajcarjev kazali v Kranju. Valjavec iz Suhe je včasih še kakšno blekoil, zdaj pa pravijo, da je tudi on čisto pod klop zlezel. Seveda, če ne bi bil, bi bil pa iz odbora frčal. Ni pa znano, ali bodo kar tako molčali, ali al bodo za molčanje poaebne taške ali zapornice naročili 1 No, čuk že ve, katere sove preveč ne vpijejo.
Stari odbor ni hotel postaviti tehtnice na občinske stroške na Kokrici, ker je vedei, da bo samo Zabretu prav hodila; iz istega vzroka tudi za bolnišnico ni bil, ker je bil mnenja, da morajo biti take drsge reči, ki se delajo na splošne stroške, tudi v splošno korist, ne samo za posameznike. Tudi občinski lov se je hotelo kar pod roko za borih 60 K dražje podaljšati Kramarja, p. d. Ciro-žarju iz Orehovelj, ki je še pred kratkim žugal: «To bom že jaz Načelu ali Balautu pokazal* — tako je krstil gosp. župnika, a glejte, danes tako ponižno zoblje sol izžupoikovih in Zibretovih rok, kot najbolj pohlevna ovčica I Mi smo pa zahtevali, da se odda lov na javni dražbi in to tuli dosegli, kjer smo ga spravili na 1500 K, za katero svoto ga ie prevzel g. Fuso iz Kranja. Kdo je torej za občino P
Razmerje med Cakom in g. župnikom je zelo zanimivo. Seveda, najvišji je le eden lahko, in ta najvišji komandant, pred katerim, pravijo, da ima še celo župnik strah, je v resnici le Cuk, to pa toliko lažje, ker trdijo gotovi najbolj znani klerikalci, da gospod župnik nima baje med s.ojimi duhovnimi sobrati nič preveč ugleda. Zelo lepo 1 Ampak Cuk ga pa ima. Cuk, pa pravijo, da bi ga še več imel, ako bi še malo več Kranjic in nekoliko manj Lahinj podp iral 1 No, pa saj podpore so oboje potrebne 1
Svojim soobčanom pa polagamo na srce, da naj pogledajo, kdo je pri nas klerikalec, to je človek, ki se pusti komandirati od drugih. Ali ni tisti, ki mu to kaj nese, potem tisti, ki radi odvisnosti mora biti, in končno tisti, ki so od same zabitosti klerikalci! Pametnega, razumnega človeka težko najdeš med njimi, ker ta že ve, kje je njegovo mesto. Samo tesneje združiti se bomo morali in videli boste, kaj bomo še vse dosegli 1 Potem naj nas pa le pitajo po svojih cunjah z liberalci, svobodomiselci in ne vem s čim še, o čemur še sami ne vedo, kaj da pomeni.
Zato živela naprednost, ži veli neodvisni samostojni kmetje, in dan bo prej, kot si sami mislimo 1
Se še vidimo! Volilec.
Jeseniške novice.
Pa se je zopet razkoračil petelinček in prelepo zažvižgal na svoje orgij ice. Da malo hrešče po laži, to ga ne moti prav nič, žvižga in piska navdušeno, ko da bi stanoval na gno ... ne . .. ne... 1 Da, da ste se že izpisali, gospoda, in kar pišete in kar boste pisali, bo res — vse zastonj. Ce natovorite v vsako številko »Slovenca* še toliko psovk —- bo vse zastonj; če oberete vsakega, ki noče trobiti v vaš rog, še tako — bo zastonj; če povabiti vse vaše čuke — bo tudi zastonj, in če nosite mesto v preluknjanih peharih, v celih škaf h vodo na svoj mlin — bo tudi vse zastonj. Vaša pamet je na koncu, in rešil vaš ne bo niti vele-ne .... »veleumni* gospod iz farovža. Boste videli tudi to je — zastonj. Ta članek v »Slovencu* naj si pa denejo osobitooni »štacunarji*, ki j h obirate, ki pa so vam bili dobri, da so izobesili zastave za vašo otročad, za ogledalo; vsak dan naj vzamejo list v roke, da se prepričajo sami, da biti z vami prijatelj je — zastonj. Tako! Tn imate vašo «duhovitost I* Saj se čita val članek, ko da bi dopisnik celih štirnajstih dni jedel gojilo kislo repo in ples-njiv fižol v škofovih zavodih! Pa seveda, iz »praznega bazarja* dopisnikovega se dragega tudi pričakovati ne more.
Predzadnjo nedeljo so »ustanovili* zborovanje — po »Slovencu* — dijaško zvezo za Gorenjsko. Kakšno je bilo to »ustanavljanje* zborovanje, in kako dolgo so »ustanavljali*, in če so »ustanovili* kako zborovanje, dopisnik modro zamolči. Omenja samo, da je bilo »nad 150 dijakov, visokošolcev in abiturijeotov, spremljanih od velikega števila gorenjskih orlov." Gospod dopisnik, tokrat ste pa gledali skozi dvojen »pajčolan laž-njivosti*. Pri najboljši volji.vam ne moremo pomagati, ampak je bilo tisto »veliko* število čukov in čukcev 48, lementarjev in srednješolcev z vsemi povabljenimi okoliškimi duhovniki vred 106. Da se je med to lepo družbo izgubilo tudi par visokošolcev, ne morete vi nič za to, kakor tudi oni ne. Sicer pa res ni bilo nobene nesreče. Jesenice bodo prebolele tudi ta »udarec*, saj bi nihče za »ustanavljanje* zborovanja ne vedel, če bi ne šel okoli 10. ure dopoldne pogrebni sprevod z Jesenic na Savo. Vas je pač sram — to nam daje še tolažbo in upanje, da se poboljšate, —• da ste nam vse ukradli, kar imate. Od polnoči do štirih zjutraj pa je mirne Jeseničane budilo iz spanja divje tulenje in rjovenje patentiranih odrešenikov slovenskega
* naroda, ki se šli »reševat* svoje izmučene želodce. Teh seveda slavno gerentstvo ni slišalo, ne videlo.
O veselici »Sudmarke* pa zato niste poročali, ker niste smeli vedeti, da se je sploh vršila. C? bi bili vedeli, bi morali poročiti, da so se te veselice udeležili v »teh kritičnih časih* v tako častnem številu ravno vašji ljudje. Temu pa ste se lepo izognili s tem, da ste veselico zatajili, sodsj pa mislite, da smete svobodno udrihali po onih, ki so vas izdali. A ne bo šlo. Pečat izdajstva vam je že od rojstva užgan na čelo, in zato vas je toliko sram, kot psa strah. Kjer ne morete ovreči neljubih vam očitanj, pa — lop z loparjem laži in natolcevanja po nasprotniku. Ido i v tem slučaju. No, mi se ne bojimo in vas pozivljemo, da imenoma navedete v listih one »župarje*, ki so se udeležili »Suimarkine* veselice, osobito pa bi radi vedeli za ime onega »dopisnika* -liberalca, »ki dan za dnem sedi ob eni mizi in v krčevitem objemu z najhujšim renegatom in los-vonromovcem ter kuje zveze z našimi najhuširai narodnimi nasprotniki in jim ponuja i. t. d.» Obenem pa prosimo, da se ta lažnik, ki dopisuje v »Slovenca* podpiše s polnim imenom; dati mu hočemo priliko, da svoje trditve dokaže na pristojnem mestu. Dokler pa nam javno ne odgovorite na ta vprašanja, velja vam samim vas krasni naslov: »Sramota narodnim mešetarjem!* Pri vzamete si pa lahko vse izbrane psovke, ki so vsak dan nakopičene v »Slovencu*, in si mislite, da stoje v tem članku na vaš naslov.
Mi pa se ne skrivamo za odgovornim uredništvom kakega poslanca, in smo prisiljeni pisati samo resnico, ker se nas za vsako laž lahko prime. Očitali smo vam že dovolj, še o Eulenburgu je bil že govor, zakaj pa vendar ne tež te P E, bojite se, da bi ne prišlo še več umazanega na dan. L9 psujte in lajajte, ko pas za plotom — ne bojimo se vas.
In še enkrat »popravek*. Torej župniku je vseeno, če bi bili popravili ono notico o psovanju na Sokole, ali ne. Nam pa ni. N smo padli še tako daleč, da bi ne popravili krivice, če smo jo storili nehote aH pomotoma, to je vas patent, in nikakor ne mislimo oropati vas te lepe lastnosti. Le pri držite si jo; udrihajte, ne glede, jeli kdo kriv, ali ne, to vas mogoče vzdrži še nekaj časa na površju. Sicer naj si pa g. župnik le ne do-mišljuje preveč na tisti popravek. Če bi bili po nedolžnem napadli kakega Korlčka, pa bi bili tudi popravili — (o zahteva od nas časnikarska poštenost. Torej — le počasi! Kar se pa tiče onega »kaplana* od sv. Križa, to pa moramo — seveda — zopet popraviti, pa če vsi popokate P Vprašamo vas, ali naj bi imenovali takega človeka za župnika P Kaplan pa ima še pravico do sirovosti
— zato je pač pri nas ostal kaplan. Ker mu je pa ta naslov prenizek, kakor se čuti iz tozadevnega članka, popravljamo — čujte — v toliko: »One sirovosti, namreč psovanja Slovencev z »osli* ni zagrešil kaplan pri sv. Križu, nego premilostni škof od tam.* Tako, sedaj bo mogoče mir, saj smo posegli tako visoko, da se mu o ti časti najbrž niti še sanjalo ni.
Višek nesramnosti pa je dosegel dopisnik s člankom: »Liberalec pa ...» Tu malo pojasnila. Predpretečeno nedeljo je imelo klerikalno dijaštvo »ustanavljanje* zborovanja. Na to »ustanavljanje*
— to se razume — so vabili križem sveta, seveda tudi svoje brate na Hrvatskem. Dva sta se res odzvala temu povabilu in sta prišla na Jesenice že soboto zvečer. Bila sta dobro sprejeta, pogoščena in sta prenočevala v trdo klerikalni hiši Kaj se je godilo drugi dan, ne vemo, upravičeni pa smo dvomiti o »Slovenčevemu* poročilu, da bi bila kradla, ker smo tega prijatelja že premnogokrat zasačili na laži P Vemo pa, da sta šla od h še do h'še prosjačit in tudi liberalni groši so jima bili dobri. Ali ko-nečno sta le naletela. Nekemu gospodu se je zdelo sumljivo, da sta ravno ob času »ustanovljanja* zborovanja na Jesenicah, in vprašal jih je po legitimacijah. Agnosciral jih je doličnlk za člana »Hrv. akad. društva »Zvoni m ir» v Zagrebu, to je člana onega društva, katerega trak nosi tudi predsednik klerikalne »dijaške zveze*, torej člana pristno klerikalnega kalibra. Zato pa: »Klerikalec mora povsod pokazati svojo poštenost* Kar očitate »liberalcem*, vtaknite le sami v žep, in bi bilo bolje, da ste molčali o tem.
(Opomba med.: Ti članki so nam za zadnjo številko d osli prepozno, zato jih objavljamo danes.)
V sobotni številki brenka »Slovenec* v »Jeseniških Nov.* zopet enkrat na deauncijantsko struno. Ko s kratkimi besedami pove, kako se je proslavila 80. letnica Nj. veličanstva, pripomnja na koncu, da »nekateri brezpomembni ljudje* niso izobesili zastav in prav pobalinsko vzklika: »Na zdar, patriotični Sokoli!* Človek more pač samo pomilovati take pisane budalosti. Tudi mi smo opazovali slavnostni večer, in nam se ni malo ni zdelo čudno, da v nekaterih privatnih hišah niso visele zastave — bile so tudi klerikalne hiše vmes
— ali čudom čudili bi se pa sedaj, če bi ne bil hinavski dopisnik zapisal onega članka. To je in-famija brez primere, Medtem, ko ta lopov ni videl c kr. železniških stavb, c kr. finančne straže, vseh Nemcev brez zastav, videl je lahko onih malo neljubih oseb, ki niso izobesili zastav iz railogs, ker jih nimajo, samo da jih more
11. priloga »Gorenjcu" lf. 35 z I. 1?1Q.
na podel način denuncirati. O ti katoliška pošte-noit! Fej, te bodi 1
«S pasje pok varjen isa» u k oso m prežvekuje dopisnik v drugem članku in sanja o slava-ipevin, ki jih je čital v »Gorenjcu* in »Narodu*. Mi citaran tudi ta dva lista, ali priznati moramo, da sme pač čitali »sla vosee v* gerenta Čehulju, o drugih slavospevih pa nam ni nič znanega, posebno ne o slavospevu gosp. okrajnemu glavarju. Saj smo prikrili samo suho dejstvo, da je bil Čcbulj obsojen radi taljenja uradne osebe, in da bo Sel na »počitnice*. Ali imate že tako »pasje pokvarjene* želodce, da niti takih povsem resničnih notic ne morete več prenaiatiP
Is to tako bi radi videli, kje je iztaknil prismojeni dopisnik »slavljenje Barnota v deseta nebesa*. Tudi tu smo pisali samo suho dejstvo o sirovosti gereatovi, dopisnik pa vidi samo strahove. Ali se vam je mesto kumar skisala pamet P Pomislite vendar malo 1 Citajte le enkrat oni odstavek, saj imamo potrpljenje z vami, ker vemo, da so vam se komarji brenčali po glavi od »ustanavljanja*, ke ste pisali tiste članke. Prav dobro vemo, da bi se Bernota ne branil čisto nič, če bi se dobil zopet kak liberalec, ki bi mu v svoji preveliki velikodušnosti pomagal na noge, kakor je bil slučaj pri Tancarju, valem najboljšem oprodi. Tudi temu ste odjedli kruh, ga vrgli na cesto, kjer ga je pobral liberalec in napravil to iz njega, kar je. Seveda, Bernot je sedaj siromak, ali če bi bil malo premožnejši, to bi si kar vrata podajali. Lati pa morate zopet spraviti lepo sami. Da je bila resnica kar smo pisali, pač dokazuje to, da je bil gerent radi sirovosti obsojen na 50 K globe in povračilo sodnih stroškov. Seveda bo »poštenjak* »Slovenec* še trdil, da je gerent nedolžen, in da je le Barnot gerenta dal pretepati. O, ti vneta resnicoljubnosti
Sad farovške gonje. Niti ženskih ne morejo več pustiti na miru. So pač veliki junaki ti čukoladarji. Bilo je na nedeljo »ustanovljanja* zborovanja, ko je g. Sitar iz neznanih nam vzrokov izobesil na svoji hiši zastavo. Gospodična, ki streže v njegovi trgovini, pa je bila drugačnega mneaja, da namreč tam, kjer je visela zastava Sokolom v pozdrav, orlom viseti ne sme. G. Sitar je to uvidel, in sedaj lopi po gospodični. Ubogli deklici Bog ve, ali še kaj dihal Če je pa ostala še pri življenju, gotovo bo pustila vse življenje vse zastave, ki bodo, in ki ne bodo visele v čast otročadi, ki jo bodo nagnali f arovški gospodje kdaj ns Jesenice. Vseeno pa se bojimo, da bi gospodični strah le ne škodoval, in zato ji svetujemo, naj se spokori, vpiše v «marinarice» poljubi kaplanovo kopito in — rešena bo vseh grehov. — V nebesih pa bo lažje prosila Boga, da dá vsem klerikalnim teličkom jeseniškim več pameti. — Na koncu pripominja: »G Sitar, ne vemo, če je to koristno 1» — Mi pa pravimo: G. Sitar, to je koristnol — Nikjer se še ni nihče do sita najedel klerikalnega kruha, tega lepo pozobljejo farovži in eventualni drugi »voditelji*. Torej — pameti
V zadnjem članku pa ae je lotil dopisnik Jako nehvaležnega dela: poizkušal je oprati zamorca — gerenta Čebulja. Čudno, čudno 1 Za gospoda glavarja je slišal slavospeve, Bernot se je dvignil Živ kar v deseta nebess — brezverci —, Cebulj pa je postal tako umazan, da bo treba cente mila, predno ga bo dopisnik oprat In to vse se je zgodilo v enem članku 1 V vseh treh slučajih je pa malo preveč domišljije imel dopisnik, zato pa bi bilo boljše, če bi bil tudi »pranje* pustil na miru. Kaj je dokazal dopisnik s »pranjem* P Da gerent res ni nič storil, da je popolnoma nezmožen, kar pa mi niti trdili nismo. On zna morebiti prav dobro sukati britko šivanko; psovati »jebenalce* zna prav dobro, ali za gerenta pa vendarle ni. Ena velikih »zaslug* in »napornega* dela, ki ga je izvršil čebnlj v treh letih svojega gerentovanja 1 Na Jesenicah in na Savi se je že delal vodovod, ki se pa ni dodelal in se tudi več ne dela, ker so se ti preklicani «jeberalci» dogovorili, da nočejo piti dobre vode in jim je bolj vteč gnojnica. Pota in mostove so popravile pod-občine vame ra je gerent pri vseh popravah tako nedolžen, ko Bernot, ki ga je dal pošteno za nič aakresati. Klavnica se je «prenaredila», to se pravi klavnica se je dala na tri leta enkrat pobeliti, medtem, ko se je belila za časa liberalnega «pa-šovanja* vsako leto j gerent je »z vso močjo deloval in še dela na to, da bi se sezidala občinska hiša,* kjer bi imel gerent lapo, udobno stanovanje, svojo hišo pa bi dal v najem. Ta želja se ne bo nikdar uresničila, ker gerent ne bo več dolgo gerent. Deloval je in zidal sam osemrazredno šolo, a ti liberalci so mu pobirali kamenje iz rok in ga nosili raje v Savo, mesto da bi ga podpirali pri delu. To je bilo »dela* I In če še pomislimo, da si je vzel gerent kljub vsemu temu »delu*, še veliko, veliko časa za psovanje in popivanje, moramo priznati, ds je peč pošteno zaslužil pokoj, v katerega naj se z vsemi častmi čimpreje umakne. No, pa postimo dopisniku in vsem tem ljudem veselje, saj vsak razsoden Jeseničan ve, koliko se sme dati na «Slovenceve* laži in klerikalne obljube. Is meščanske šole, ki je bila prvotno namenjena Jesenicam, je po zaslugi klerikalcev postala čisto navadns, brezpomembna oserarazred-nica. In vendar ima tako velik in industrijaien trg, teker so Jesenice pravic« do meščanske
šole, ker le z izobrazbo meščanake šole bi bilo delavcu mogoče izpodbiti razloge tovarnarjev, da naš delavec nI doati izobražen, in ae povspeti do boljšega kruha. To pa ste delavcu odvzeli vi, klerikalni hinavci, z vašim omahovanjem. Meščanako šolo ima mesto Jesenic že Radovljica zagotovljeno. »Pa-šujejo* tam doli pač »jeberalci*, ki znajo malo bolj smotreno »delovati in delati,* nego vi, hinavci I Pa, saj se vse enkrat maščuje 1
Radovljiške novice.
Osebne vesti. C. kr. davčni upravnik Josip Ah lin je premeščen v enaki lastnosti v Kranj.
Vojaki-kolesarji so nas zapustili dne 29. avgusta. Ker so bili ti vojaki v pretežni večini Slovenci, so bih prav priljubljeni. V mestu ni sedaj več tistega življenja in vrvenja, kakor prej.
Pouk v c. kr. pletarski šoli se je pričel dne 1. septembra. Priglasilo se je zopet več učencev in učenk. Ljudje so pač pričeli u videvati, da jim pletarstve obeta dosti dobička. — Nasadi vrb, ki se nahajajo ob Savi pri Radovljici, kažejo prav lepo, in rezatev obeta biti nad vse zadovoljiva.
Redna seja c. kr. okrsj. šol. sveta v Radovljici se je vršila dne 1. septembra L 1. ob 3. uri popoldne. Predsednik naznanja, kar se je rešilo predsedniškim potom. Izreka dalje najlepšo zahvalo poslavljajočemu se članu A. Grčarju — ker je šel v pokoj — za mnogoletno plodonosno delovanje v tem zastopa. — Sestavijo se terno-predlogi za nadučiteljska mesta v Ovsišah in na Dobravi pri Kropi. Odloži se pa ternopredlog za nadučiteljsko mesto na Boh. Beli do prihodnje seje. Dovoli se možitev neki učiteljici, ravnotako se nasvetuje v odobrenje menjavo dveh difiaitivnih učiteljic. — Učiteljici Katarini Drol se prizna peto petletnico. — Nasvetuje se nagrade za kmetijski pouk sledečim učiteljem: Ažman - Brezaica, Zirovnik • Gorje, Pleničar - Kropa, Korošec - Mošaje, Jeglič - Dovje, Rihteršič - Srednjavas, Semrl - Lesce. — Priporoča se nagrado za ročna dekliška dela: Markovšek Jo-sipina - Ljubno. Ravnotako se toplo priporoča podpora dvema obolelima učiteljicama. — Pri razgovoru o prošnji za draginjsko doklado, predlaga član c. kr. okr. šol. sveta, državni poslanec Jos. Pogačnik, da naj deželni šolski svet, oziroma deželni odbor sploh pripozna vsemu učiteljstvu radovljiškega okraja posebne draginjske doklade, ksjti ta je življenje naravnost pretirano drago. Slednjič ae odobri več nadzornišzih poročil in računov kraj ni h šolskih svetov.
Jesen že stopa v deželo. Prve oznanje-valke so že tu. Podlesek se sramežljivo prikazuje iz zemlje, lastavtce se zbirajo okrog Zvonika in višjih hiš ter se vadijo v letanju. Kukavica in kobilar sta se ž* poslovila od nar. Gorski vrhovi so dobili malo bele odeje in čez polje piha dokaj oster veter. Dijaki in tujci se že tudi polagoma poslavljajo od nas, najboljši znaki jeseni.
Godovi prihodnjega tedna:
4. Rozalija, Rožica; 5. Lavrencrj Just, Viktorin, Nedeljka; 6. Hermogeo, Pelagij, Nišava, Radonica; 7. Bronislava, Regina; 8. Rojstvo Mar. Dev., Ne-nada, Tolimir; 9. Korbinijao, Gorgenij, Usemir; 10. NikoL, Palberija, Nepostoj, Rakita.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem:
5. v Kranju.
V Kranja, dne 8. septembra 1910.
Dršavnoiberska volitev v Bell krajini. Ker
e odstopil državni poslanec pl. Saklje, se ho vršile v kratkem nadomestna državnozborska volitev v Beli krajini. Narodno - napredna stranka kandidira deželnega poslanca E. Gaagla, belokranjskega rojaka.
Podrtafljaaje okrajnih solatlh nadzornikov. Nsučni minister grof Slurgkh hoče baje okrajne šolske nadzornike nastaviti kot državne uradnike; vsi deželni šolski sveti so dobili tozadevne cir-kularje.
Črna geta — kraljestvo. V nedeljo je imela narodna skupščina slavnostno sejo, v kateri je bila Orna gora na sveča« način proglašena za kraljestvo. Knez Nikita ima naslov: Nikolaj I, kralj Črne gore. V nedeljo so tadi izročili svojemu namenu novo zgrajeno vladno palačo.
Volitve t Hrvatski V budimpeštanskih političnih krogih se mnogo govori o bodočih volitvah v Hrvatski. Prevladuje mnenje, da se potrosi tudi v Hrvatski kakor na Ogrskem za volitve obilo denarja, da se zdrobi moč koalicijel Tudi nameravajo korigirati srečo v korist vlade pod pretvezo vzdrževanja miru in reda; morda na tak način, kakor med Slovaki! Tudi če bi se prelivala kri, kaj to ženira grofa Kbuena, ki hoče na vsak način dobiti v Hrvatski pokorno stranko.
Seasaoiloaelne odkriti« v Srbiji »Narodni list* prinaša senzacionalno odkritje, da je bil srbski kralj Aleksander po nasvetu nekega starega svetovalca določil v tajnem testamentu sebi za naslednika princa Jurija Karagjergjeviča ter da bi bil te testament tudi objavljen, ako bi kralj ne bil poginil tragične smrti. Zraven tega trdi list, da je kralj Aleksander pripravljal I. 1903 upad srbske vojske v Staro Srbija in Macedonijo ter da bi se bila morda razvila v Prizreon srbska zastava že koncem leta 1903, ako bi ne bil končal kralj tako žalostno. _
Novičar.
Ljubljanska sadova.
Zadnji torek so volili v Ljubljani župana. Izvoljen je bil soglasno zopet Ivan Hribar, ki je volitev sprejel. Drugi dsn je vlsda razpustila občinski svet in postavila vladnega komisarja. Po našem mnenju bilo je to postopanje napredne stranke edino pravilno, edino isto, ki je vstrezalo doslednosti, možatosti in pogumnosti. Ko se je izvedelo, da hoče vlada predlagati, da ae Hribar ne potrdi, je bilo vsako lazenje okoli Schvvarsovega in Haertlnovega tajofka politična hiba, kajti stranka bi bila v tistem trenotku mrtva, ko bi hotela naprej Životariti s sredstvi in pripomočki, kateri bi ugajali naši vladi. Mi se strinjamo s tistimi, ki pravijo, lepša je smrt na bojnem polju, nego počasno hiranje. Sicer pa danes še nihče ae ve, kdo bo ta vladni korak bolje občutli, ali slovenska napredna stranka ali baron Bienerth.
Razpust občinskega svets je naznanila vlada tudi deželnemu odboru ter zahtevala njegovo izjavo. Deželni odbor se je takoj izjavil, in ta izjava je zelo značilna. Vse javno mnenje, ki se je pečalo z župansko krizo v Ljubljani, izvzeta ti »Slovenca*, vse javno mnenje slovensko in nemško in francosko povdarja, da je za avtonomijo občine opssno, če se mirno gleda, ko vlada soglasno voljenega župana ne predlaga v potrditev. To je korak, ki zanima slovenskega liberalca in nemškega radikal ca, v tem soglašajo z nami izjemoma celo graški listi. Samo najvišja avtonomna oblast v deželi, naš deželni odbor, za to nima nobenega čuta. Z lakajsko pohlevnostjo je vzel deželni odbor dopis deželne vlade v vednost, v svojem odgovora se niti s besedo ae dotskne občinske avtonomije, samo eno željo ima: postrani škile želi, da bi pri tej krizi nekaj odpadlo za kranjski klerikalisem, kar v njegovem žargonu pomeni »ljudstvo*.
Položaj je sedaj jasen. Napredna stranka se bo borila s tremi frontami, zmagala bo, če bo edina. Zaraditega je zadnji čas, da ponehajo petelinji boji naprednih ljubljanskih dnevnikov, da ponehajo »afere*, »zaupnice* in plahasta pretenja.
Ta mllje-žabja borba je bila pred županovo volitvijo neukusna, smešna, deplasirana, danes je
— bresvestns.
Kranjski občinski sastop je imel dne 27. avgusta 11. sejo. Prešel je preko čitanja zapisnika, na kar poroča g. župan, da se je povodom cesarske slavnosti dalo iz ubožnega zaklada 300 K ubožcem, kar se naknadno odobri. Gospod Fran O mer 33 je daroval povodom svojega odlikovanja mestnm ubožcem 100 K, umrla M. Zhismann pa 400 K, katere se je na njeno željo na dan pogreba razdelilo. Zapustila pa je tudi znatne vsote gasilnemu društvu, dijaški kuhinji i. t. d., vsled česar se navzoči v znak hvaležnosti dvignejo s sedežev. — V zaupno komisijo, v smislu § 17. obč. r. se imenuje namesto g. Ivana Ra-kovca, ki je to mesto odklonil, g. Vilka Rusa.
— Gospod župan poroča, da občina nima tajnika, vsled česar se sklene to mesto razpisati.
— Ugodi se prošnjam: Iv. Pr. Lampreta za podelitev koncesije za kavarniško in gostilniško obrt; podružnice trgovskega društva .Merkur" v Kranju glede odpiranja in zapiranja trgovin; Jo-sipine Kocmut, da sme postavljati pred hišo št 117 nekaj mizic za goste proti letnemu plačilu po 1 K v ubožni zaklad; Leopoldu Blazniku za sprejem v domovinsko zvezo. — Nato vzame občinski zastop na znanje poročilo .Dijaške kuhinje v Kranju" ter da odboru absolutorij; pre-
tledovalcem računov izvoli gospoda Korošca in ajovica, v novi odbor za leto 1910/11 pa imenuje gospode: Vinka Majdiča, dr. Vlad. Herleta in dr. Edv. Šavnika. Obenem se izreče dosedanjemu odboru zahvala za uspešno delovanje. — Nato se odobri besedilo prejemnih listin glede volila Gabrijele Scaria, ugodi se prošnji hranil-ničnih uradnikov za sisteraiziranje plač, ns kar zaključi gosp. župan sejo.
Slovenci, dajte svoje otroke v slovenske lolel Pričetek šolskega leta se bliža. Ker je mnogo slovenskih staršev, ki iz nevednosti, še bolj pa iz narodne nazavednosti vpisujejo svoje otroke kar tjavendan v razne šole, bodisi nemške ljudske, javne kakor zasebne, in ravnotako nemške srednje, ne da bi pomislili, da s tem otroka raznarodu-jejo, s ponemčevanjem mučijo in v napredovanju ovirajo, da otrok sploh ne uspeva v Soli, — se nam zdi potrebno, slovenskim starišem o pravem času še zaklicali: Kdor je v resnici zaveden Slovenec, ne sme in ne bo dal svojega otroka v kako nemško šolo, temveč v slovensko, bodisi ljudsko ali srednjo, ker je sramota, če kdo nasprotno dela. Otrok ima, ko stopi iz slovenske ljudske šole, dovolj podlage v nemščini, da bo tudi na srednji šoli pouk v nemškem jeziku obvladal kolikor treba. Tam se itak dovolj nemščine gojil
Prememba posesti v Kranju. Gospod Lovro Rebolj je prodal svojo hišo ob tržiški cesti gosp. Štefanu Lubainšeku za 14.000 K, ono na glavnem trgu pa gosp. Ivanu Potočniku, čevljarskemu mojstru v Kranju, za 16.000 K. — Gospod Ivan Potočnik je prodal svojo hišo tik škofije g. Franu Stirnu, uradniku okrajnega glavarstva, za 16.000 K«
Sekal f Krulil priredi 8. t nt. tvojo redno javno telovadbo spojeno z ljudsko veselico. Javna telovadba se vrli na društvene« telovadiš Ču na Gašteju ob 3. nri popoldne; vs* pnina 50 vin., sedeži 1 krono. Po javni telo-va ti je veselica v društvenih prostorih in poleg; vstopnina 20 vin. Pri javni telovadbi sodelujejo učenke, u Senci, trgovskoebrtni naraščaj in člani. — Javna telovadba je račun o sokolskem delovanju in mora biti dokaz in slika pravilno urejene telovadbe. Lepo urejena in izvedena mera vzbuditi v občinstvu zanimanje in zmisel za telovadbo sploh. Ako naj javna telovadba ustreza • vsem tem zahtevam, je potreba marljive priprave in neumorne pile, da doseže izvedba končno vzoren rezultat — Javna telovadba je praznik vsakega društva. Od enega sokolskega zleta do drugega moremo zaznamovati napredek, od enega do drugega mogočno rastemo. In tako tudi v prihodnji četrtek. Naj bi torej kranjsko in okoliško občinstvo s svojim obiskom pokaralo, da je Sokol Se vedno njegov ljubljenec Na zdavl
Glasbena iola v Kranju. (Podružnica »Glasbene Matice v Ljubljani*.) Vpisovanje v glasbeno Šolo se vrii v četrtek, petek in soboto — 8., 9. in 10. septembre 1. 1910 — vselej dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 2. do 4. ure v I. nadstropju (nova hiia g. J. Kullaaa) v društvenih prostorih ob glavnem trgu. Redni pouk v vseh predmetih se prične v četrtek, dne 15. septembra. Glasbeno šolo vodi gospod Žiga Polašek, šolski voditelj in redni glasbeni učitelj (absolvent praškega konservatorija in državno izprašan za violino, orgle, petje in klavir). Učni predmeti: 1. Violina. 2. Klavir. 3. Solopetje. 4. Zborovo petje (deški, dekliški in dijaški zbor). 5. Glasbena teorija. 6. Harmonija in kontrapunkt. Pouk pa se uvede eventuelno tudi še v nekaterih drugih glasbenih predmetih in inštrumentih. Pogoji vsprejema: 1. Ukovina za violino, klavir, solopetje, harmonijo in kontrapunkt ter za druge instrumentalne predmete po 4 K na mesec 2. Ukovina za glasbeno teorijo 2 K ss pol leta. 3. Ukovina za zborovo petje 1 K za pol leta. 4. Vpisnina za vsakega učenca 2 K za tekoče šolsko leto; vendar pa so vpisnine prosti oni, ki obiskujejo zborovo petje in glasbeno teorijo. V vsakem predmetu je pouk dvakrat na teden. Gojenci, ki žele, da se jim čas pouka v šoli pomnoži, plačajo primerno višjo ukovino. Revne, marljive in nadarjene gojence oprosti odbor plačevanja šolnine popolnoma ali deloma.
Znani dobrotnik gosp. Franc Omersa je daroval akad. fer. društvu »Vesna* 30 K. Živel 1
Gorelo Je dne 29. t. m., ob šestih zvečer na
Eodu posestnika Janeza Trilierja, p. d. Tičarja v rulovki. Na lice mesta sta prihiteli gasilni društvi stražiško in kranjsko.
Na o. kr. cesarja Fraaoa Jožefa gimaszij! ? Kranja se bodo vršili vzprejemni izpiti za prvi razred dne 9. septembra od pol 9 ure naprej. Učenci, ki žele biti sprejeti v I. razred, naj se oglasijo v spremstvu svojih staršev ali njih odgovornih namestnikov dne 7. septembra od 9. do 12. ure pri gimnazijskem ravnateljstvu. S seboj naj prinesejo krstni ali rojstni list in obiskovalno izpričevalo. Vnanji učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori imenovani listini pravočasno po pošti. V II.—VIII. razred se bodo učenci sprejemali dne 10. septembra oi 8. do 12. ure. Šolsko leto 1910/11 se začne dne 12. septembra s slovesno službo božjo na čast sv. Duhu.
Pri mestnem županstvu v Kranja je izpraznjena služba občinskega tajnika z mesečne plačo 180 K. Prosilci, zmoZni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in izvežbani v občinskem poslovanju, naj vlože svoje, z dokazili sposobnosti opremljene prošnje, do 10. septembra 1.1.
Is Start Loka se nam piše: Odkar so v Imenu klerikalizma pričeli v naši vasi razni ptiči uganjati svoje neslanosti, je od nai izginil dosedaj neskaljeni mir. V poznih urah se vlačijo trume znanih ponočnih ptic po zakotnih gostilnah, v katerih se obnašajo prav nečedno, Tako daleč je naše katoliško izobraževalno društvo privedlo svoje člane, da nekateri od njih po celi dve uri ne razločujejo sobe od stranišča. Upamo, da bodo do-Učnega junaka imenovali le častnim članom. — Pa še kaj drugega si izmislijo naši Čuki. Naenkrat se zasliši zvečer ns vasi huronsko kričanje. Prikaže se tropa Čukov z gorečimi bakljami. Svojemu dičnemu voditelju, kaplanu Balonu so priredili pedoknico. Ce je zato vas v nevarnoti pred ognjem, to tem nezrelim fantičem ni mar. Med njimi smo opazili tudi uniformirane gasilce. To je bila želja organista, ki ims popolnomn pod oblastjo načelnika požarne brambe. Na intervencijo tega mladeniča je dala požarna bramba Čukom baklje v uporabo, ne da bi se zato vprašalo mero-dajoe faktorje. O tem bomo že še govorili. Pod-načelniku požarne brambe, organistu, pa svetujemo, naj rajše malo večkrat sede k svojim orgijam, da nam ne bo treba is strahu pred strašnimi dlso-nancami mašiti ušes. Drugi naš nasvet je, naj pusti vaške politiko pri miru. Naravnost otročje je in za starološko čukarijo jako značilno, da pošilja ta nezreli fantič v znani »Domo-*, prav: »Laži-ljnb* razne osebne napade. To se mu sna še bridko maščevati!
Stresen oboj v selški dolini. V nedeljo se je zgodil blizu Železnikov zločin, ki ims svoj izvor
zopet v katoliški nestrpnosti in prepirih med sorodniki, ki so slasti na Gorenjskem tako zelo razširjeni. Ivan Tušek, po domsče Megušar, iz znane inteligentne rodbine Tuškove iz Megulnice pri Martinovem vrhu, se je vračal v nedeljo ob pol treh popoldne iz gostine Flander v Železnikih proti domu. V grapi pa sta ae srečala s Suiterjem, ps dom. Kosom iz Ojstrega vrha. Iz starega sovraštva se je tudi to pot med Susterjem, bratom Tuškove žene, in Tuškom vnel prepir, v katerem je Suster s hlodovini krajcem pobil Tuška na tla in ga na tleh ležečega z okovanimi čevlji tako osuvul po telesu, da se se poznali celotni odtiski čevljev na njem in mu je počil mehur. Živinski zločinec je na to pustil svojo žrtev in Tušek se je ie z zadnjimi močmi privlekel do Sivarja, kjer je doma njegov prvi hlapec. Ko so ga videle ženske, ki so bile doma, krvavega, jim je še odgovoril na njihovo vprašanje, kaj se mu je pripetilo: «saj me vidite*, potem pa se je onestvestil, in kmalu na to umrl. Mrtvega so prepeljali v Selca, kjer se je izvršila sodna obdukcija. V torek so ga v Selcih pokopali. 271etni Ivan Tušek je oče dveh nedoraslih otrok, velik posestnik in kot odločen naprednjak član »Sokola* v Železnikih. Suster pa je star 40 let, tudi oženjen in pristaš »S. L. S.». To je zopet žalostna slika in dokaz, ksko podivjanost nspravlja duhovščina med svojimi ljudmi, ker skrbi pač za politiko, ne pa za dušno in srčno izobrazbo naših zaostalih ljudi.
Prostovoljno gasilno društvo v Strailiča priredi dne 4. septembra ob 3. popoldae javno tombolo na gostilniškem vrtu gospe Šaaid na Ga-šteju. Po tomboli ljudska veselica in koncert godbe gasilnega društva iz Kranja. Šaljiva pošta, ume-talni ogenj itd., itd. Vstopnina h koncertu 30 v. Cisti prebitek je namenjen za napravo gasilnega orodja, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — V slučaju neugodnega vremena se vrši tombola teden pozneje, to je dne 11. septembra t. L
Telovadne drnitvo - Sokol* v Tržiča priredi dne 11. t. m. ob 3. popoldne pri svoji telovadnici veselico. Na vsporedu je javna telovadba ženskih članic, naraščaja in članstva. Po telovadbi je prosta zabava in ples. Telovadno društvo »Sokol* v Tržiču prosi vsa bratska društva, da pribite, če le mogoče ta dan v Tržič, da povzdignejo slavnost in pokažejo tržiškemn Sokolu, da so mu prijatelji in zavezniki. Vlak odide iz Kranja v Tržič ob 12 38 pop. in iz Tržiča v Kranj ob 6 20 pop. in ima zveze proti Ljubljani in Jesenicam. Trziški »Sokol* se nadeja obilne udeležbe oseb, ki jim je mar sokolstvo in slovenstvo. Zato v Tržič dne 11. septembra t. 1.
Letošnji občni ibor akad. fer. društva »Pro-sveta* se vrii dne 5. septembra t 1. v hotelu »Ilirija* zvečer točno ob 7. ari s sledečim vsporedom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo odbornikov. 3. Poročilo podružnic. 4. Poročilo predglednikov. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev odbornikov in nameatnikov. 7. Volitev preglednika. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti.
Prvo veselico priredi Kmetijsko izobraževalno društvo v Sovodnju v nedeljo, dne 18. septembra t. 1. ob 3. uri pop. v prostorih g. Valentina fre-liha na Opalti. Vspored: pozdrav gostov, srečkanje in prosta zabava. Vstopnina 30 vinarjev. Vsako darilo se hvaležno sprejema. Vse prijatelje ljudstva vljudno vabi odbor.
Aljažev dom je obiskalo do 31, m. m. 1029
oseb.
Rožičova glavo, ki so jo našli na B.guajščici, je preiskala graska fakulteta in dognala, da Roži čeva glava ne kaže nobenih znakov, da bi bila zadeta od kroglje, kakor tudi nobenih znakov, da bi bila glava odrezana.
L narodas-radikalnl saapsi aestsnsk se vrši v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma v dneh 6., 7. in 8. septembre 1910. a sledečim sporedom: Dne 5. septembra zborujejo programatični odseki posameznih društev. Dne 6. septembra: Ob Vj9. začetek sestanka in volitev predsedstva.
Nato slede referati. Tov. R. Krivic: Versko vprašanje. Tov. Fr. Slibar: Narodnostno vprašanje. Tov. Agneletto: Gospodarsko vprašanje. Dne 7. septembra: Tov. Jak. Uratnik: Socialno vprašanje. Tov. Cernič: Politično vprašanje. Tov. Šemrov: Organizacija. Dne 8. septembra: Zaključno zborovanje in prebranje resolucij. Sestanek se vrši po § 2. in sicer se začne vedno ob 7,9. dopoldne in se nadaljuje ob 7*3. popoldne. Vsak pristaš nar. rad. struje naj smatra sestanek za obvezen. Za prenočišča je preskrbljeno. Vabila, oziroma legitimacije se dijakom ne pošiljajo, ampak se dobe do 5. septembra vsak dan od 10—11. v prostorih akad. fer. druitva «Prosvota». Vsa pojasnila daje »Pripravljalni odbor za I. nar. rad. zaupni sestanek*, Ljubljana, Mestni dom.
Polar f Naklem. Glede našega poročila se nam je vrinila neljuba pomota. Zasebni pivški vodovod je bil namreč takoj na razpolago ne šele proti koncu. Tudi hidranti so bili na razpolago, a se niso mogli rabiti, ker vse požarne brambe niso imele do 900 metrov cevi.
Poročil se bo prihodnji torek, dne 6. t. m., gospod Franc Kuralt, gostilničar »pri Jelenu* in postestnik v Kranju z gospico Franjico Paplerjovo, hčerko veleposestnika v Doslovčah pri Lescah. Bilo srečno 1
Najaefejil izum — Slovenca. Gospod M. J. v Mengšu na Gorenjskem je iznašel popolnoma nov zrakoplov, s katerim poizkusi svoj prvi polet dne 4. septembra; dosedaj so se vsi poleti posrečili. Kdor se za svijatiko zanima, naj pride navedenega dne v Mengeš, kjer si lahko ogleda tega najnovejšega ptiča. Polet se vrši med 3. ha 4. popoldne, ako bodo dopuščali vetrovi in — teža.
Telovadne drnitvo »Sokol* v Kamniku priredi na nedeljo, dne 4. septembra javno telovadbo v zvezi z veliko ljudsko veselico. Na ta dan stopi društvo pred širšo javnost, da pokaže sad svojega dela. Na občinstvu pa je, da podpre s svojo udeležbo društvo moralno in gmotno ter mu tako pomore do večjega napredka.
Lov na divje koiie na kamniških planinah. O i dne 4. do vštetega 7. septembra 1910, se vrši na kamniških planinah (od Grintavca do Ojstrice in v predgorji) lov na divje kozle ter se slavno občinstvo prosi, da naj v tem času opusti hojo po kamniških planinah, da ae ne zgodi nesreča in ae ne moti lov.
Današnji številki je priložen kot priloga 8. zvezek »Slovenske gospodinje*.
Loterijska srečka dne 28. avgusta 1.1.
Trst   3  79  56  40 34
Jfje se dobro je?
Kjer znajo  pmilno pripravljati Izborne % Pekatete. Reoeptno knjigo vsakomur zastonj pošilja Prva kranjska tovarna testenin v II. Blstrlol.      72 8—3
lO kron dnevno! 10—1
Lahek zaslužek za vsakega v mestu in na deželi, tudi v majhnih krajih. Pošljite Vaš naslov po dopisnici na tvrdko Jakob König, Dunaj VIL/3.
=      Poštni urad 63. -
Stanovanje
s petimi sobami, shrambo, dvema kletema [in malim vrtom
se odda v najem s prvim vinotokom.
Več se izve pri 196 2
£. Rebolju v 3Cranjn.
Žlindra
Kdor takoj kupi, dobi še poseben s popusti :
po najnižji se dobi samo pri s
v Ljubljani in Trstu.
Dobe se tudi vsa druga gnojila!
I
Hranilne vloge
obrestujejo po 5 odstotkov. Izdaja hranilnih znamk.
fafstr. hranilni, Kreditna in stafbeai družba
rej. zadrug« s om. poroštvom.
Centrala Dunni. a. Theobeldaaaae 4. -
Uradu« kontrola.
Domače hranilnloe
se dobe zastonj.     108 52—22
Darila.
Uredništvo našega lista je prejelo:
9b P?1** «««onetoe taroke nabrano ca Narodni dom v Kranju pri Peterčku 440 K.
* C»op«5Ul)M><ri<!
1 kg sivega dobrega pul.e-nega i K, boljšega 2 K 40 hj p ima polbelega 2 K 80; be lega 4 K; belega, puha nega 5 K 10 h; 1 kg veleftnega ^gjBaaVrT^snežnobelega puljenega 6 K ^^^§4^40 h, 8 K; 1 kg puha, si-6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Sfegotovljene postelje
iz gostonilega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nankinga, vernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema »glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim poataljnlm perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; samo paralo« po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavaloe 3 K, 8 K 50, 4 K; paralo«, 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; zgleenloe 90 cm do!ge, 70 cm široke 4 K 50 h, 5 K 20 h, 5 K 70; apodnja paralo« iz mu negd, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče se denar povrne.
8. Benlsch, Dešenic št. 821, Češko.
Obsežni ceniki zastonj in franko.   192 50— 2
Kaj pomaga dobra kuha, Če si bolnega trebuha t Na želodcu ni bolan
Ta, ki vžlva
55uQ rilo!
5mimt-0U0 milo je prauo samo z imenom
Schich'
in z znamko „1 e I e n*\
» '/i v- V l*
čvrstega, 2KtmnetBlllveafam
hlapca
Iv. Pr. Latnpret, Kranj.
sprejme v službo tiskarna
199
■
rasa
Proda se
8—1
na Dolenjskem zaradi ostareloitl
50 fef obstojeCa trgoplna z iaiiltu blagom, katera ima mnoga stalnih odlemalcep. Hita le eno-nadstropna ia spada zračen gospodarsko ppsfiople In krasen ort
Zagrebški
ooooooooooooooaooooooo  kotlavarnlSko znamki
priporoetyemo kotpriznano
fČf prime* / M  za kavo i
pridatek
Najboljše krepčilo želodca! Sladki In grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40. -   . 4-80.
Naslov za naročila t »FLORIAN*. Ljubljana.
Postavno varovano.
Šolske potrebščine
204 2-1
šolske zvezke, svinčnike, ravnila, peresa, držala, šolske torbice i. t d., na drobno in debelo, kakor tudi vse druge galanterijske in špecerijske predmete priporoča po najnižjih cenah
J. Kušlan, Kranj, Glavni trg.
mm
mm
mm
mm
mm
najboljši lak
Keil-ova bela prevlaka (glazura) za
unvvalne mize 90 v. Keil-ova "pasta za čevlje po 80 v. 189 6—8
ima vedno v zalogi tvrdka Vlfag
Ha iz mehkega
lesa
Kell-ov lak za zlatenje okvirjev 40 v. Keil-ovo leščilo za pode 90 v. Keil-ov lak za klobuke v različnih barv« h.
Črnomelj: Anton Zurc. Idrija: Valentin Lapajne. K*mnik: Erl. Hajek. Kočevje: Franc Loy.
Ljubljana: Leskovi c & Meden.
Novo me*to: L Pisek.    žagor"je:Rih.E. Mihelčič
Postojna: Anton Ditrtch. Radovljica: O. Homann. Škofja Loka: H. Žigon.
lelčU
mm mm
mm mm mm mm
mmmmmmsmmmmmm
■amammIVa niiiMlm« AL|A1.. kakor radi razno drapo raonokar dnilo lesenskn JOSOUSKO DarOjeU0 0D10&0 naniaktin-BO Mago pripone« (osobtto ioisM , mladini zaCclkom iolskeea letal po na|nllllk cenak 1
trgovina J. Pfeifer, Kranj (poleg Jahačeve gostilno).
Velika zaloga klobukov, površnikov In havelekov.
201 -1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delnitka glavnica K 5,000.000 K.        Stritarjeva iMOE fttOV. 2 Reaervni fond K 450.000.
i............. ......i ....... podružnice v Spljetn, Celovca, Trstu ln Sarajevu       eea*BnaasMssHaEs n 52-26
Sprejema vloga nt knjižice ln tekočI račun        Jj_ 1|_0|_        Kupuje in prodaja mika ln vrednostne pa-
ter jih obrestuje od dne vloge pe čistih
a o
pirje vseh vrst pe d&evnea kursu.
'h 1   'I   !["l|f i|. '1   1   I   I   I   I   1   ',. 'I   U    !   I|| I
.j 1 ijpipfj ijj    ijj ijpipp ipppppppj; ipprr3PPPPPIPJPPPPPf
Išče se za takojšnji nastop
stavbeni
Štev. 513.
(Gorenjsko).
SUb želodce « prenese alicsar
in vsakdanji vzrok tega je: brfzilastnost, bolečine želodca, slabost, nerodnosti v prebavljanju, glavobol i. L d.
Gotova odpomoi proti temu so   59 12—9
Kaiserjeve karamele iz melise.
ZdravniSko preizkušene!
Oživljajoče, prebave pospešujoče in želodec okrepčujoče sredstvo.
Zavoj po 20 In 40 vinarjev v
leMrai V Tržiča.
J OS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
flllomlkova   ulioa ftt.
SbTMio-iMtii H koistrikellsko Mlstavslearstvo.
Zidno omrežje ne stroj, ograje ne mir o dvoru, obmejno omrelje, volna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike 11, d
Špecijaliteta: 88 52-26
valjični zastari (Rollbalken).
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniika zaloga        49 52-30
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznana
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zabtavanje zastonj.
Nikoli v««
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd»-lilij ino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Tešin ob L, ker je edino to milo naj bo'j učinkujoče vseh medi-cinalnib mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s par&merijami i. L d.
65 40-80
Naznanilo.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju
se bodo vršili VZprejertirii l2Eplti za prvi razred
dna 9. septembra 1910 od pol 9. ure naprej.
Učenci, ki žele biti sprejeti v I. razred, naj se oglasijo v spremstvu svojih staršev aii njih odgovornih namestnikov dne 8. septembra od O. do 18. ure pri gimnazijskem ravna-teljatva. S seboj naj prinesejo krstni ali rojstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanjl uSensi se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori imenovani listini pravočasno pO poŠti. 197
V II. do VIII. razred se bodo učenci sprejemali dne 10. eeptembra od 8. do 18. ure.
Šolsko leto 1910/1911 se začne 18. septembra s slovesno službo božjo na čast sv. Duhu.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije
v Kranju, dne 29. avgusta 1910.
C - IO
Štev. 1496.
203
RAZGLAS.
Pri «estes» županstvo v Kranju |e izpraznjena služba
občinskega tajnika
z mesečno plačo 180 kron,
Prosilci, »ožnrslovenskega ln nemškega jezika v govoru ln pisavi ter la-vežbanl v občinskem poslovanju, vlože naj svoje, s dokazili sposobnosti opremljene prošnje do IO. septembra 1910«
Mestno županstvo v Kranja
dne 30. avgusta 1910.
OI OI vJ
c ic lo lo io'
Matija Ažman mizar; jg123
nasproti  klobučarja Ovčjaka
naznanja slavnemu občinstvu, da Je prevzel obrt Mihaela Pantarja v Kranju
WBT za izdelovanje mrtvaških krst
ker Je bila niša onega prodana. 92 e-
Krste se dobe vsakovrstne ln po najnižjih cenah.
1
1
Mestna hranilnica
v Radovljici
m  Je prsi najvarnejšlltn največji zavod za nalaganje. denarja
V pel. ofrT^doVTjto «* Gireijstce
Mestna hranilnica^,v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 4V« od sto. Vse narasle in nedvignjene obrestig'pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. [grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 26 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leo. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu ode. kr. deželne vlade za Kranjske vjimenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil ■neslo Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit, okraju Radovljica. Sato nalagajo c. kr. sodnlje in drugi c. kr. uradi vse vloge od nedoletnlh otrok ln druge denarje le pri te] mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni«hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. — Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16%, 1972, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 649 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnico v Radovljici se pa dolga docela iinebi, dasi plači v celi dobi še 11 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uradoje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih.
165 -g
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici«
C7+C
INGER
šivalni stroji
za ose le mogoče II-z   nnfne namene, z
Dobe se v vseh oaših prodajalnah.
SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 85 4, 16
Podružnice povsod. Podružnice povsod.
Hrani II. 5% nasproti c kr. poSle.
lis is-9 Popravila
šivalnih strojev
se izvršujejo v naši delavnici točno in stvarno.
SINGERCo.,
1 delil, družba živ. strojev.
.Največja ia najstarejša trgovina I a Šivalnimi stroji v Avstriji.
Kranj, Glavni trg 53.
s 3 sobami, kuhinjo, shrambo in morebiti tudi s kletjo, se takoj odda za primerno ceno v novozgrajeni hiši 172 9
Franoa Šošteršlda
na Primekovom pri »Železnem, mostu".
Tönnies
v Ljubljani &16
tovarna sa stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost ing« in vse stroje xa obdelovanje lesa. Franci« • turbino osobito za zagrne naprave zvezane neposredno z vratflom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila«
Konc. zobarski atelje
ni M IHüüfe
od sedaj nadalje samo v
EjnMjaui^
Konc. zobotehnični atelje
O. Seydl
QDQDDDDDDQ
■ ■   Električna gonttaa aus.   ■ ■
Titom • Ulitis bar?, tatja is firacža
Brata 8>«rt5
crkosiikarja, laJdrarja, stavbena in pohištvena pleskarja
t]ú\]m
Miklosioevo olioe 0, nasproti kot. .Union«
Ustanovljeno 1842.    ■    Telefon 164.
.68—52 __
DDDDDODDDD
Edini
zobo
zdraunlSM tehniški.-.
atelje
UHranili dr-Edl9aril I\l dllJU GloboEntk
d isti hiši, hjer ]e lekarna.
Umetni zobje se izgotove ? enem dnem popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo.
Ordinacije vsak dan, tudi ob nedeljah. 220 52-62
Josip Pogačnik v Radovljici
============        krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londona in v Parizu s prvim darilom: častno diplomo, velikim' zlatim častnim križcem in veliko slato kolajno
i
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh Trst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih ln lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, fr&ncoakaga in brnakega- s okna. — Naročila se iirrinjejo po najnovejšem kroja točno ia eeao ter se sprejemajo popravila,
Specijilist t izdetovujo Trakov ii saloislik sunil
' Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po febl naročnika. — Kdor si želi a viti elegantne, fin«, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoč« obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—26
Vina
štajerska, dolenjska« goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 6249
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova oesta 20 O   f«nn Martinova oesta SO
Postajališče električne cestne Ä»®#»0) železnice pri šentpeterski cerkvi.     180—6
LJUBLJANA ::: Zalagatel] druživa c. kr. avstr. drž. uradnikov
Bogatk EtJQjß pO-
bistvo rasla rrsrs t rasa eonob. Ogledala, oliko v rasa
velikostih.
Popolno oproro /a vilo. ŠpsoiJalIMa: Gostilniški stoli.
Pohištvo li telšio, otroško pootolje /a vozički   po vtok! •sa/.
Modrooi It lite* togo omrežja ofrh consko trovo oll limo, pno vrste vodno r zalogi.
/a spolno ases od
180 ¿Id. oeprej. Olvon t okraski.
Oprave zo jedilne sobo, seJone, prod-sobe, oelo garniture.
Ia oooo; pmeija, nočna omar leo, o-mlvalna mizo, obešalnik, mita, stensko oglodalo.
ŠpeotjeJItete r a#-restinlh beJstit. Voliti pmtorl, pri-tttom m v i.nod-
itfOpjU,
IJoMooM o#«ßi a vik lo to 99 0d%
lil«) !;! t  ) ).! I Ml ;{ A A  I. lil (!) lil lil 'A :) líj A\i A  I lil t A A A A HA I I! V. Ižji ).|l I !' I i- I .1 .t ji     I . M jt" I ■ I :il '  '   ■ 'I'
LJubljana
Kolodvorski mojstru = ulica =
I ^Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
Alojzij« Vodnitsn
i ulit;)i)iH-i • i i
m		1.1	) m i ) \
;( I II lilA lili)
76 28-26  prya tovarna
naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Škof j o Loko la Tržlft pri gosp.
R
t Maji
depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice za pokalnjo so po 40 fin. in se dobijo pri g. Dolenzu.
litoi Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
Glavna zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraven župne cerkve.
pripore ča 176 13 6
svoje bogato založene trgovine galanterijskega, norimberikega modnega blaga, tolikih potrebščin, papirja, igrač in rasnih pokrival.  ::  JPjre cltlsltorljoi!
TeViriiJKl
Zlil 01
otrobih fo-z»fl.of ia totffl.il
Cene [radi pomanjkanja pleni zelo ugodne!
Ne mudite prilike I Na debelo ln drobno!
191 52—2
Hajrcčja trpina ia Goreajskem.
Rudolf Rus
nrar v Kranju
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrniue. Ceniki poštnine prosti.
Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema.  :: Plošče najlepših slovenskih komadov.
Ustanovljeno leti 1885.
Glinaste peči
147 52-11
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi kipe, vaze In druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in najvtčja tovarna padi in glinastih izdelkov v LJubljani-
Zlate STftiQJcB«riiB, Pariz, Vlite
Najboljše kosmetlčno
ZObOčlstllno ^ sredstvo
Jzdtlovater
0. Seydt
Xjubtjana, Spito/.-Strftar. u/. 7
Čitajte ln priporočajte I
1
(| Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabauiih in aktuelnih spisov sa slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, Dajmanj štirikrat na leto.
1. snopič: Cerkvene pristojbine aH štolnina
z dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine in
druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti.
3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPAT1CA)
4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca
5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja
fajmoštra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Toblje. — V nebesih. — Konec sveta In sedež za .nebeško kraljestvo"
6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN...
Cemo ZšVO vinarjev.
v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah
Min
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga s omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada isnaia:
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57*7* ali z 1 V» amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
181 52-5
Denarni promet v lota 1900:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. lzvzemžl nedelje in praznike.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.J99.
Izdaja koosorcij «Qorenjca».
Odgovorni urednik Miroslav Arabrotič,
Lastnina ia tisek Iv. Pr. Lampret* v Kranja.