Paolo Magelli -Toskanec, ki v Slovenskem stalnem gledališču režira Čehova / 12 Klop je tokrat v pogovoru z znano in priljubljeno znanstvenico Margherito Hack odkrival vesolje in svet / 22 Primorski dnevnik PETEK, 15. JANUARJA 2010 Št. 12(19.719) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Na Haitiju je streslo vsakega izmed nas Martin Brecelj Postopoma postajajo jasnejši obrisi tragedije, ki je prizadela Haiti. Gre za eno večjih katastrof v zgodovini. Po razpoložljivih podatkih je potres terjal več kot 100 tisoč življenj, da ne govorimo o ranjenih in o gmotni škodi, ki je po besedah pričevalcev nepopisna. Tolikšno razdejanje je v zadnjih časih zahteval npr. cunami, ki je leta 2004 prizadel Indonezijo in druge države ob Indijskem oceanu. A tokrat je takšno orjaško zlo planilo na državico z 8 milijoni prebivalcev in ji neogibno strlo hrbtenico. Povrh je bil Haiti že tako ena najrevnejših držav na svetu. Pred-potresne statistike so ugotavljale, da 80 odstotkov Haitijcev živi v popolni bedi, več kot polovica z manj kot dolarjem na dan, da je tretjina otrok podhranjenih ipd. Revščina in splošna zaostalost sta še povečali razsežnosti katastrofe, saj se ljudje v takšnih razmerah težje zaščitijo pred ujmo ter se potem težje tudi z njo spopadajo. Pač v skladu s svetopisemskim mementom, po katerem »kdor ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima«. A tej grozljivi logiki se moremo in moramo upreti, saj gre za zakonitost, ki ureja mnoge naravne pojave, ne sme pa prevladati v odnosih med ljudmi. V nasprotnem primeru bi se odpovedali skupni človeškosti. Prav zato to logiko občutimo kot grozljivo. In upreti se ji moremo in moramo, tudi če gre za ljudi na oddaljenem karibskem otoku. Sredstva za to imamo, saj živimo v času globalizacije. Sicer pa: mar globalizacija ne dokazuje prav to, kako zelo človek lahko preseže svojo naravno danost? katastrofalni potres - Mrtvih naj bi bilo več kot 100 tisoč Glavno mesto Haitija eno samo pokopališče Približno 3 milijone ljudi brez strehe - Na poti pomoč z vsega sveta gorica - nova gorica - Čezmejno povezovanje Kakovostni preskok Brulc: »Pričakujemo dodatno angažiranje sosednje občine pri reševanju problema Trgovskega doma« GORICA - NOVA GORICA - O ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) bosta v četrtek, 21. januarja, odločala mestna sveta Gorice in Nove Gorice. K novi obliki čezmejnega povezovanja, ki naj bi omo- gočila kakovostni preskok, pristopa tudi šempetrska občina. »Orjemo ledino,« je izjavil goriški odbornik Pattarin. »Ugotovili smo skupen interes. Pobuda je zanimiva, koristna, predvsem pa zelo konkretna,« je poudaril novogoriški župan Brulc in dodal: »S predlogom o sedežu EZTS-ja v Trgovskem domu pa pričakujemo dodatno angažiranje sosednje občine v prizadevanjih, da bo prišlo do rešitve problema Trgovskega doma.« Na 14. strani PORT-AU-PRINCE - Na Haitiju, ki ga je v torek prizadel uničujoč potres, še vedno ni znano število žrtev katastrofe. Oblasti se bojijo, da bi potres lahko terjal več kot 100.000 življenj, brez strehe pa naj bi ostalo približno 3 milijone ljudi. Najbolj opustošeno je glavno mesto Port-au-Prince, v katerem je pod ruševinami na deset tisoče žrtev, čas za rešitev preživelih pa se postopoma izteka. Medtem je na Haiti začela prihajati humanitarna pomoč iz vsega sveta, a karibska država je tako strta, da večkrat ni v stanju niti sprejemati pomoči, saj so odpovedale tudi osnovne infrastrukture, kot je letališče. Na 3. strani Turk in Mesič o odnosih med državama Na 2. strani kmečka zveza - Danes slavi 60-letnico Z ljubeznijo do zemlje je prihodnost zajamčena gorica - Odprli razstavo v centru Bratuž Podobe življenja in smrti iz italijanskih taborišč Mitja Kosmina ne bo častni meščan Trsta Na 7. strani Iconotheca Valvasoriana v NŠK Na 9. strani V Gorici na prodaj kasarna na trgu Battisti Na 16. strani Goriški parkomati brez slovenščine Na 15. strani START sport NADALJUJEJO SE TRST - V veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice bo danes slovesnost ob 60. rojstnem dnevu Kmečke zveze s predstavitvijo zbornika s pomenljivim naslovom Srce v prgišču zemlje. Prav ljubezen do zemlje, ki je na Krasu sicer skopa, a tistim, ki jo ljubijo, bogato poplača trud, je bil temelj, na katerem je bila 15. januarja 1950 ustanovljena Kmečka zveza, katere poslanstvo danes uresničujejo nove generacije. O jubileju, prehojeni poti in prihodnosti smo se pogovorili s predsednikom KZ Francem Fabcem (foto) in s predsednikom zbornice Antoniom Paolettijem. Na 6. strani Dunojsko «sla 31, OPCINC 040 213193 2 Petek, 15. januarja 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Obisk hrvaškega predsednika Mesica pri slovenskem kolegu Turku OZP ni podprl zakona o dvotretjinski večini za arbitražni sporazum Predsednika zadovoljna s premiki v odnosih med državama Hrvaški gost se je srečal tudi s predsednikom slovenske vlade Pahorjem in predsednikom DZ Gantarjem LJUBLJANA - Hrvaški predsednik Stipe Mesic je včeraj pred iztekom svojega drugega petletnega mandata obiskal Slovenijo. Na Brdu pri Kranju ga je najprej sprejel predsednik Danilo Türk, ki je poudaril, da so odnosi med državama izjemno pomemben del slovenske zunanje politike in prihodnosti. Slovenija in Hrvaška delita velik del skupne zgodovine in skupne vrednote ter sta na dobri poti, da rešita preostala odprta vprašanja med državama. Türk je v izjavi za medije po srečanju z Mesicem pozdravil pozitivne premike pri reševanju odprtih vprašanj med državama, pri čemer je izpostavil podpis arbitražnega sporazuma in dobro komunikacijo med premierjema Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor, ki sta se v sredo sestala v Kranjski gori. Türk je ponovil, da Slovenija podpira Hrvaško na poti v Evropsko unijo, državi pa že zdaj zelo dobro sodelujeta v okviru zveze Nato. "Evropska prihodnosti je tisto, čemur se moramo v prihodnjem obdobju čim bolj posvečati in pri tem tudi skupaj razmišljati o različnih korakih, ki bodo pomagali pri reševanju vseh vprašanj v regiji jugovzhodne Evrope," je poudaril slovenski predsednik. Slovenija in Hrvaška lahko po njegovih besedah na tem področju skupaj naredita veliko, zato bi bilo prav, da o takšnem skupnem prizadevanju začneta razmišljati bolj aktivno. Hrvaški predsednik Mesic je ocenil, da je bilo srečanje s predsednikom Türkom zelo dobro, odprto in koristno za obe strani. "In prav to je tisto, kar potrebujemo - odprt pogovor, tudi o tistem, o čemer imamo včasih različna mnenja, in to je vedno možno s prijatelji," je poudaril. Mesic je spomnil, da je Hrvaška že ratificirala arbitražni sporazum o načinu reševanja vprašanja slovensko-hrva-ške meje, pri čemer je izrazil prepričanje, da se pri tem ne bodo pojavljali novi problemi in da bosta obe strani omogočili, da bodo razum in dolgoročni interesi prevladali nad neracionalnim in zbiranjem političnih točk. Hrvaški predsednik je nadaljeval, da morata Slovenija in Hrvaška sodelovati tudi v interesu regije, njenega prilagajanja evropskim standardom in njenih priprav na vstop v EU. "Tudi mi bomo imeli koristi od tega, da se tudi ta del stare celine vključi v tisočletni projekt, ki se imenuje Evropska unija," je dejal. Türk in Mesic sta pozdravila sredin dogovor Pahorja in Kosorjeve o ustanovitvi mešane komisije, ki bo pregledala odprta vprašanja med državama in predlagala rešitve. Danilo Türk je poudaril, da je večji del vprašanj, ki jih bo obravnavala komisija, možno rešiti v kratkem času, pri čemer je omenil vprašanje ribolova in ekološko-ribolovne cone. Po Mesice-vem mnenju gre za izjemno pomemben korak, saj bodo komisijo sestavljali strokovnjaki, ki bodo govorili o dejstvih in ne bodo obremenjeni z vsakodnevno politiko in pritiskom javnosti. Po Mesicevem mnenju je dejstvo, da je Slovenija zadnja država v regiji, ki jo je obiskal pred iztekom svojega drugega petletnega mandata, več kot simbolično. Predsedniku Türku se je zahvalil za povabilo in ga povabil, naj obišče Hrvaško, kjer ga bo že gostil njegov naslednik Ivo Josipovic. Mesic se je na Brdu pri Kranju na kratko sešel tudi s prvim slovenskim predsednikom Milanom Kučanom, v Ljubljani pa v nadaljevanju še s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem in premierjem Pahorjem. Pahor in Mesic sta sicer večji del pogovora namenila pozitivnemu razvoju dvostranskih odnosov med obema državama, kar se kaže tudi v obilici bilateralnih srečanj. V pogovorih sta se dotaknila tudi sklenitve arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško novembra lani ter procesa njegove ratifikacije. Ob tem sta se strinjala, da je bilo sredino srečanje obeh premierjev iz- Predsednika Mesič (levo) in Türk med včerajšnjimi pogovori na Brdu pri Kranju ansa redno uspešno in da dokazuje pripravljenost obeh držav za nadaljevanje političnega dialoga kot tudi poglobitve gospodarskega sodelovanja. Pahor je ob koncu srečanja ponovno izrazil pripravljenost in pričakovanje, da bi Hrvaška in Slovenija čim prej rešili še preostala odprta vprašanja. Dvostranski odnosi so bili v ospredju tudi na srečanju Mesica in Gantarja. Kot je Gantar poudaril, so dobri odnosi med Slovenijo in Hrvaško pomembni že iz preprostega razloga, ker smo sosedje. "Skupaj smo prežive- li velik del zgodovine, zdaj smo samostojni, naša skupna perspektiva pa je EU," je dejal in hkrati poudaril, da je novo ozračje, ki se je razvilo v zadnjih mesecih dober razlog za optimizem. Predsednik Hrvaške je med drugim izrazil zadovoljstvo, da se odprta vprašanja, s katerimi se ukvarjajo politiki, niso prenesla na državljane. Dejal je še, da morata Slovenija in Hrvaška sodelovati tudi v interesu širše regije, njenega prilagajanja evropskim standardom in priprav držav iz te regije na članstvo v EU. Po njegovem prepričanju bo vstop Hrvaške v EU koristil obema državama. Mesic je imel včeraj na programu tudi srečanje z ljubljanskim županom Zoranom Jankovicem. Pozno popoldne pa sta se Türk in Mesic v Vinici udeležila še prireditve Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva. (STA) mamila - 22-letni slovenski državljan Prek interneta kupoval snov za t. i. posiljevalsko drogo LJUBLJANA - Slovenska policija je v okviru mednarodne kriminalistične preiskave o internetni prodaji snovi GBL ugotovila, da je 22-letni slovenski državljan prek interneta kupoval snovi za proizvodnjo t.i. posiljevalske droge, je povedal Drago Menegalija z Generalne policijske uprave. V sredo so pri moškemu opravili tudi hišno preiskavo. Slovenska zakonodaja omenjeno snov opredeljuje kot prepovedano drogo. GBL (gama-butirolakton) je predhodna sestavina za proizvodnjo t.i. posiljeval-ske droge GHB (gama-hidroksibutirat) ali tekočega ekstazija. Po podatkih policije v Sloveniji ne beležimo prijav za kazniva dejanja, ki bi bila storjena s pomočjo GHB. Izkušnje tujih varnostnih organov, ki so se srečevali s tovrstnim problemom, pa kažejo, da so GHB primešali v pijačo oškodo-vank v času, ko so pijačo začasno pustile na točilnem pultu ali na mizi. Ko so se vrnile, so popile pijačo skupaj z GHB. V tujini so znani tudi primeri, ko v družbi pijejo neznano pijačo in ko- zarec roma od osebe do osebe. Gre za nekakšno eksperimentiranje z drogo. Zenske se po tem, ko so zaužile GHB, niso zavedale ničesar. Ko so se znova zavedle, so bile posiljene, pomanjkljivo oblečene ali gole. Policija odsvetuje, da bi pili neznane tekočine ali pijačo puščali na mizi v lokalu brez nadzora. V Sloveniji so že beležili nekaj posamičnih zasegov GHB, vendar je šlo za manjše ali celo neznatne količine. V letu 2003 je kriminalistična policija na območju Slovenije odkrila domači laboratorij, v katerem so proizvajali GHB. Zoper štiri osumljence je bila podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo, je še povedal Menegalija. Policija je v sredo v štirih evropskih državah izvedla obsežno preiskavo trgovine z nedovoljenimi drogami, v okviru katere so priprli 24 ljudi. Osumljencem v Nemčiji, Avstriji, Švici in Sloveniji med drugim grozi obtožnica zaradi davčne utaje, pranja denarja, kriminalne zarote in trgovine z mamili. (STA) LJUBLJANA - Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je danes sprejel sklep, da predlog zakona o potrebni dvotretjinski večini za ratifikacijo arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagatelj zakona, poslanska skupina SLS, ter poslanci SDS in SNS, so bili proti sklepu, podprli pa so ga poslanci koalicije z 9 proti 6. Seje se je udeležil tudi zunanji minister Samuel Zbogar, ki je v prvem delu več kot dve uri in pol dolge seje odgovarjal na vprašanja in pobude članov odbora, ki so se vrtela predvsem okoli Hrvaške, finančnega položaja slovenske manjšine v Italiji ter slovenskega an-gažmaja v Afganistanu. Glede finančnega položaja slovenske manjšine v Italiji, je Zbogar povedal, da si tako kabinet predsednika vlade kot MZZ v stikih z italijansko stranjo prizadevajo, da bi manjšina dobila okoli milijon evrov, kolikor manj sredstev naj bi dobila v skladu s proračunom za letošnje leto. Poudaril je, da je zagotovitev sredstev odgovornost in obveza italijanske države in da verjamejo, da bo manjkajoči milijon zagotovila v dopolnitvah proračuna. Postopki zamenjave Erjavca naj ne bi ogrožali dela vlade LJUBLJANA - Pestro dogajanje v zvezi z zamenjavo okoljskega ministra Karla Erjavca se nadaljuje. Slovenski premier Borut Pahor pravi, da postopki za Erjavčevo zamenjavo ne bodo ogrozili dela vlade, v DeSUS pa so po srečanju s premierom dejali, da okoljski re-sor ostaja v rokah stranke. Pahor tudi danes ni povedal, kdaj bo v DZ vložil poziv za razrešitev Erjavca. Pahor je še dejal, da Erjavec do razrešitve nemoteno opravlja svoje dolžnosti, osebno pa mu ostrih besed v javnosti ne zameri. "To je politika, kdor se boji vročine, ne gre v kuhinjo," je ponazoril predsednik vlade. Ob tem je dejal, da ga npr. izjava Erjavca, da ne izključuje ustavne obtožbe zoper njega, skrbi, vendar je prepričan, da bi tudi v tem primeru zadevo dobro rešil. Od Erjavca pa pričakuje, da se bo udeleževal kolegijev predsednikov koalicijskih strank, saj je predsednik DeSUS in še vedno tudi okoljski minister. Vodja poslanske skupine DeSUS Joško Godec je pojasnil, da organi stranke razpravljajo o morebitnih kandidatih za prihodnjega ministra, če bo Erjavec razrešen. Ko bodo sprejeli odločitev, bodo po njegovih besedah o tem obvestili izvršilni odbor DeSUS, ki bo informacijo preko predsednika stranke predal premieru. DeSUS naj bi imel nekaj kandidatov, najresnejši, pa tudi edini, ki so ga predstavili, pa je slovenjgraški župan in poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar. turizem - Načrti koprske občine v zalivu med Žusterno in Koprom Nove plaže in otok z nebotičnikom Naravovarstveniki svarijo pred posegi v morje - Gradnja umetnega otoka vzbudila tudi kritičen odziv krajevnega odbora SD KOPER - Načrti o marini v zalivu pred Semede-lo so zaradi finančnih težav Istrabenza, ki naj bi marino gradil, propadli, zato namerava koprska občina tam urediti plaže. Ze do pričetka letošnje kopalne sezone bodo prenovili Semedelsko pešpot, ki bo po novem 13 metrov široka in v enakem slogu kakor koprska promenada, in zasuli pas morja med Zusterno in Koprom, imajo pa tudi ideje tudi o umetnem otoku z nebotičnikom. Naravovarstveniki svarijo pred posegi v morje. Območje južno od makadamskega parkirišča za tržnico bodo nasuli in zatravili, med Semedelsko pešpotjo in Bonifiko pa postavili 2,5 metra visok zid, ki bo ob visokih plimah preprečeval poplavljanje. Zid bo delno obložen z lesom in primeren za posedanje in poležavanje kopalcev, pojasnjujejo. Na občini se nadejajo, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili do marca. Ze letos nameravajo začeti tudi z zasipavanjem 40 metrov širokega pasu morja med Koprom in Zusterno, s čimer bi pridobili dodatne površine obrežja. Nasutje območja je, kot pojasnjujejo, vseboval že lokacijski načrt za gradnjo marine, občina pa je zanj od države pridobila stavbno pravico. Na občini se nadejajo, da bodo z odstranitvijo mulja in drugih naplavin z morskega dna, česar se tudi nameravajo lotiti letos, vsaj delno zmanjšali onesnaženost morja na tem delu zaliva. Kot še napovedujejo, bodo te- meljito pregledali reko Badaševico, če še vsebuje fekalije, in iztok meteornih vod v bližini izliva Badaševice premestili globlje v Koprski zaliv. Drugih konkretnih zamisli za čiščenje morja zaenkrat nimajo. Letos nameravajo na občini pridobiti tudi projektno dokumentacijo za gradnjo obsežnega valobrana pred Zu-sterno, ki bi delno zapiral zaliv pred Koprom. Po navedbah direktorice občinske uprave Sabine Mozetič bo valobran izboljšal kakovost morja, ker bo preprečeval vnos naplavin in prodnato plažo ščitil pred vetrovi. Prvotno osem metrov širok valobran želijo na občini razširiti, za kar bo potrebno soglasje ministrstva za okolje. Projekt ureditve plaž je ocenjen na osem milijonov evrov, pet jih bo občina za ureditev obale namenila v letošnjem letu. Prenova semedelske pešpoti bo predvidoma stala 200.000 evrov, prestavitev črpališča pa 600.000 evrov. Na občini se nadejajo, da bi del denarja za čiščenje morskega dna pridobili iz mednarodnih virov. Bolj trd oreh bo verjetno gradnja umetnega otoka zahodno od ribiškega pomola v Kopru. Načrte za otok s 140 metrov visokim nebotičnikom v obliki svetilnika, v katerem bi uredili hotel in apartmaje, so menda pripravili znani arhitekti. Na gospodarskem in okoljskem ministrstvu na projekt po zagotovilih z občine gledajo pozitivno. Občina bi za gradnjo od države morala dobiti stavbno pravico in vodno dovoljenje, pojasnjujejo. "Morje ni površina, po kateri plujemo, je predvsem ekosistem. Če ga bomo iztrošili, bomo nosili posledice," pa poudarja vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave Robert Turk. Projekte koprske občine vidi kor "uporabo morja z namenom deponije", čemur odločno nasprotuje. Zasipavanje morja na med Zusterno in Koprom, ne da bi se morsko dno pred tem saniralo, bo povzročilo dvig onesnaženega mulja v vodni stolpec in širjenje onesnaženosti daleč naokoli, svari Turk. Odlaganje v morje, ki je javno dobro, ni preprost poseg, urejajo pa ga številni protokoli, katerih podpisnik je tudi Slovenija. Pred gradnjo valobrana bi bilo po njegovem mnenju potrebno izvesti temeljite študije, kako in kje se bodo zaradi spremenjenih razmer odlagali se-dimenti. O umetnem otoku pa Turk pravi, da razmer v morju z vidika biodiverzitete ne bo izboljšal. Na občinske ideje o ureditvi obalnega pasu so se odzvali v koprskem odboru SD, kjer ureditev Semedel-ske ceste pozdravljajo, razočarani pa so nad zamislijo o gradnji umetnega otoka z nebotičnikom. "Predloga ne gre jemati resno, saj je še eden od nikoli uresničenih idej, ki jih je že nekajkrat predlagalo vodstvo občine, kot na primer opuščen projekt vkopa Ceste Zore Perello Godina ali pa avtobusna postaja na potniškem terminalu. Navajeni smo že, da se projekti, sploh v letu pred volitvami, na občini pompozno predstavljajo, nato pa ni nič od tega," so še zapisali v izjavi za javnost. (STA) / POTRES NA HAITIJU Petek, 15. januarja 2010 3 katastrofa - Po še vedno hudo fragmentarnih podatkih Več kot 100 tisoč mrtvih, 3 milijone ljudi brez strehe Prestolnica Port-au-Prince v ruševinah, država na kolenih - Pomoč iz vsega sveta PORT-AU-PRINCE - Na Haiti je včeraj, dva dni po uničujočem potresu začenjala prihajati pomoč z vseh koncev sveta. Koliko žrtev je terjal potres, je še vedno nejasno, bojijo pa se, da jih bo prek 100.000. ZN so medtem sporočili, da pogrešajo še okoli sto svojih sodelavcev v tej državi. Predstavnica ZN je povedala, da pogrešajo tako tujce, ki so delovali v okviru misije ZN na Haitiju, kot tudi domačine, ki so delali za svetovno organizacijo. Zaenkrat je še nemogoče reči, koliko žrtev je terjal potres. Po oceni hait-skega premiera Jeana-Maxa Belleriva pa jih bo verjetno krepko preko 100.000. Brez strehe naj bi bilo približno 3 milijone ljudi. Na močno poškodovanem letališču v Port-au-Princeu lahko pristajajo le manjša tovorna letala. Eno je včeraj po navedbah predstavnikov Sklada ZN za otroke Unicef tja pripeljalo posode za vodo, tablete za čiščenje vode, zdravila proti diareji, komunikacijsko opremo ter tudi šotore. Na Haiti so potem prispela prispela še druga letala, med temi letalo s pomočjo iz skladišč Unicefa v Panami. V Unicefu ob tem opozarjajo, da je bila že pred potresom na Haitiju pod-hranjena tretjina otrok in ti so zdaj posebej ogroženi. Haiti pestijo tudi epidemije aidsa in tuberkuloze, zelo visoka je smrtnost novorojenčkov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da je bilo na Hai-tiju uničenih ali poškodovanih osem bolnišnic, dve pa sta poškodovani tudi v sosednji Dominikanski republiki. Opozorili so še na hudo nevarnost širjenja nalezljivih bolezni, ker je potres močno poškodoval vodovodno napeljavo. Predvsem se bojijo izbruha kolere. Uničeno je tudi poslopje organizacije Zdravniki brez meja, kljub temu pa ta organizacija že pomaga prizadetim. Na poti na Haiti so še dodatni sodelavci Zdravnikov brez meja - v prihodnjih dneh bo tja prispelo okoli 70 zdravnikov in medicinskih sester z vsega sveta. Na ulicah prestolnice Port-au-Prince tavajo številni ljudje, ki iščejo svoje sorodnike. Da bi jim iskanje olajšali, je Mednarodni odbor Rdečega križa vzpostavil poseben program in spletno stran. Na pomoč na Haiti je včeraj iz Ženeve poletela tudi skupina 11 strokovnjakov Rdečega križa. Na Haiti so prispele tudi prve reševalne ekipe iz Evrope, na poti iz Bruslja pa je tudi posebna skupina, ki bo ocenila razsežnost in posledice katastrofe. V Bruslju so tudi sporočili, da še vedno pogrešajo uslužbenca svojega urada v Port-au-Princeu. ZDA so na Haiti že napotile več vojaških ladij in letal, sicer pa bo ameriško akcijo pomoči koordinirala državna sekretarka Hillary Clinton, ki je zaradi tega prekinila azijsko turnejo. Clintonova je včeraj dejala, da je škoda, ki jo je povzročil potres, nepredstavljiva. Ameriški obrambni minister Robert Gates pa je preložil obisk v Avstraliji in bo ostal v Washingtonu, kjer bo usklajeval ukrepe ameriške vojske za pomoč Haitiju. Tudi nekdanji ameriški predsednik in posebni odposlanec za Haiti Bill Clinton je dejal, da gre za eno najhujših katastrof v zgodovini ameriške celine. Po prvih ocenah bo pomoč potrebovalo tri milijone ljudi oziroma tretjina vseh prebivalcev v državi, je dejal. K sodelovanju pri nudenju humanitarne pomoči je pristopil tudi bivši predsednik George Bush. Kot poudarjajo v Washingtonu, zaenkrat kaže, da je opustošenje največje v okolici prestolnice Port-au-Prince, vendar so celotne razsežnosti katastrofe še neznane. Haiti je sicer od ZDA oddaljen le okoli tisoč kilometrov in v preteklosti so se na nevarno pot čez morje podali številni prebivalci te najrevnejše države na severni polobli. Zgoraj: mrtvi na ulicah glavnega mesta Port-au-Prince; spodaj: natovarjanje vojaškega letala C 130 v Pisi s humanitarno pomočjo za Haiti mednarodna pomoč ZN izgubili več kot 20 članov osebja PORT-AU-PRINCE/NEW YORK/BRUSELJ - V torkovem uničujočem potresu na Haitiju je življenje izgubilo najmanj 22 članov osebja Združenih narodov, okoli 150 pa jih še vedno pogrešajo, je včeraj sporočil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Na Haiti ob tem še vedno prihaja obsežna mednarodna pomoč, poročajo tuje tiskovne agencije. Med žrtvami osebja ZN so vojaki in policisti, ki so na Haitiju delovali v okviru misije ZN Minustah. Ban je poleg slabih novic sporočil tudi, da so pod ruševinami včeraj zjutraj živega našli estonskega policista, ki so ga že prepeljali v bolnišnico v Port-au-Princeju. "To je majhen čudež," je dejal Ban. Na Haiti sicer še vedno prihaja obsežna mednarodna pomoč. Mednarodni denarni sklad (IMF) bo opustošeni karibski državi po hitrem postopku namenil 100 milijonov ameriških dolarjev pomoči, je včeraj sporočil generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn. To bodo storili v obliki razširjenega že obstoječega posojila, ki ga Haitiju nudi IMF. Denarno pomoč v višini 100 milijonov ameriških dolarjev je Haitiju obljubil tudi ameriški predsednik Barack Obama. Ob tem je zagotovil, da bodo ZDA Haitiju tudi v prihodnje pomagale pri dolgoročni obnovi države. "Ne bomo vas pustili na cedilu," je prebivalcem Haitija obljubil Oba-ma. Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton pa je napovedala, da se bodo zaradi tragedije na Haitiju na izrednem zasedanju v ponedeljek sestali pristojni ministri držav članic EU. Evropska komisija je Haitiju sicer že obljubila tri milijone evrov pomoči, francoski predsednik Nicolas Sakrozy pa se je zavzel za sklic mednarodne konference za pomoč Haitiju. Britanska človekoljubna organizacija Save the Children pa je po opustošenju na Haitiju opozorila predvsem na potrebe tamkajšnjih otrok. Ocenili so, da bi lahko bilo po potresu še vedno ogroženih do dva milijona otrok. "To je neverjetno travmatična izkušnja za otroke na Haitiju," je dejal predstavnik organizacije Gareth Owen. (STA) odzivi - Mednarodna humanitarna pomoč Na otok priletela tudi italijanska solidarnost RIM - Na letališče haitske prestolnice Port -au-Prince je po silnem potresu priletela mednarodna humanitarna pomoč, seveda tudi italijanska. Na otoku še vedno pogrešajo kakih sto italijanskih državljanov, za kar je zunanji minister Franco Frattini precej zaskrbljen. Mnoge povezave so sicer prekinjene, zato je na otok priletela krizna ekipa Far-nesine in koordinacija civilne zaščite ter članov Rdečega križa, ki imajo nalogo, da preverijo prisotnost italijanskih državljanov in njihovo zdravstveno stanje. Takoj po potresu so se namreč razširile vesti, da je več Italijanov umrlo v porušenem hotelu, vendar je te podatke potrebno preveriti. Včeraj je iz Pise na Haiti odletela prva ekipa kirurgov, kovčke pa je pripravilo tudi več italijanskih pediatrov, ki jih bodo porazdelili po bolnišnicah oz. zasilnih poljskih bolnišnicah, ki bodo v najkrajšem času zagledale luč. Včeraj je iz Italije v ta namen priletelo 11 ton zdravstvenega materiala, 5 šotorov, operacijska soba in pa več sto litrov pitne vode. Danes pa bodo zdravnike dohiteli še strokovnjaki v reševanju ljudi v potresnih razmerah. Najpotrebnejša je sedaj namreč pomoč v obliki zdravil, hrane in denarja. Denarno pomoč za prebivalce Haitija zbirajo pri italijanski Karitas, in sicer na poštnem računu št. 347013 s pripisom Emergenza terremoto Haiti oziroma na tekočih računih rimske Uni-credit banke IBAN: IT50 H030 0205 2060 0001 1063 119, banke Intesa Sanpaolo IT19 w030 6905 0921 0000 0000 012, banke Banca Popolare Etica IT29 U050 1803 2000 000 0011 113. Nemudoma se je aktiviral tudi italijanski Rdeči križ: svojo pomoč v vrednosti 2 evrov lahko pošljete s sms-jem na številko 48540 (telefončki Wind in 3) ali z bančnim nalogom na račun IT66 C010 0503 3820 0000 0218020 s pripisom Pro Emergenza Haiti, lahko pa tudi z on-line prispevkom s spletne strani www.cri.it. Informacije so na voljo na zeleni številki 800 166 666. Aktiviralo se je tudi združenje Unicef Italia s poštnim računom št. 745000 (pripis Emergenza Haiti), bančnim računom IT51 R050 1803 2000 0000 0510 051 pri banki Banca Popolare Etica, oz. s prispevkom preko spletne strani www.unicef.it in zeleno številko 800 745 000. Sicer pa je to le nepopoln seznam organizacij, ki so se pridružile zbiranju sredstev. Slovenija namenila 50.000 evrov pomoči LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji odločila, da bo za odpravljanje posledic torkovega uničujočega potresa Haitiju namenila denarno pomoč v višini 50.000 evrov. Pomoč bodo Haitiju namenili preko Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom). Kot so še pojasnili, bo Slovenija pomoč Haitiju namenila v denarni obliki, saj bi zaradi geografske oddaljenosti materialna pomoč potovala predolgo. Pomoč za prebivalce Haitija že zbirajo tudi Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas in Unicef. Darovalci pa lahko sredstva Rdečemu križu nakažejo na TRR 03100-1111122296, sklic 937041, s pripisom "Potres Haiti", Karitasu na TRR: 02140-0015556761, namen: Haiti in sklic: 8400, Unicefu Slovenije pa na TRR 02085-0017741956, namen: Pomoč žrtvam potresa na Haitiju. nekaj podatkov o haitiju Najrevnejša država na severni polobli TRST - Republika Haiti je otoška država Srednje Amerike, ki leži na zahodni tretjini otoka Hispaniola v Velikih Antilih, jugovzhodno od Kube. Na zahodu meji z Dominikansko republiko, ki se je od Haitija odcepila leta 1843. V 18. stoletju je bil Haiti francoska kolonija, zato je, poleg haitijske kreolščine, tudi francoščina uradni jezik. Na začetku 19. stoletja pa je bila ena prvih držav v Amerikah, po Združenih državah, ki so razglasile samostojnost. Leta 1991 je bil za predsednika republike izvoljen Jean-Bertrand Aristide, ki je bil prvi demokratično izvoljen haitijski predsednik. Doživel je več udarov, tako da so celo vojaško posegle ZDA. Trenutno je na vladi premier René Préval, ki je bil ponovno izvoljen po prvem mandatu iz leta 1996. Preval je prvi predsednik, ki je svoj mandat zaključil brez prekinitev, podaljškov ali uporov. Haiti velja za najmanj razvito državo na severni polobli in eno najrevnejših na svetu. Eden od razlogov za to je nasilje, ki se širi po otoku. Država ima zelo nizek BDP, leta 2008 je po podatkih Svetovne banke znašal 6,69 milijarde dolarjev. Približno 80% celotnega prebivalstva živi v popolni revščini, 54% pa živi z manj kot dolarjem na dan. Zaradi tega zaseda država predzadnje mesto v svetovni lestvici indeksa človeškega razvoja. Država se preživlja s poljedelstvom in turizmom, kajti mednarodni pokrovitelji ji ne nudijo finančne podpore. 4 Petek, 15. januarja 2010 ALPE-JADRAN / kobarid - Letos že štiridesetič po vrsti Tradicionalno srečanje Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja Slavnostni govornik bo Danilo Türk, ki bo pred tem sprejel predstavnike SKGZ in SSO TRST - Jutri ob 17. uri bo v kobariškem Kulturnem domu jubilejno 40. Srečanje Slovencev videmske pokrajine in Posočja. Prireditev prirejajo Upravna enota Tolmin in občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Danilo Türk. V imenu Slovencev iz videmske pokrajine bo spregovoril kulturni delavec iz Terskih dolin Igor Černo. Slovenski predsednik se bo pol ure pred pričetkom prireditve srečal s predstavniki krovnih organizacij, deželnima predsednikoma SKGZ Rudijem Pavšičem in SSO Dragom Štoko ter s pokrajinskima predsednikoma obeh krovnih organizacij z Vi-demskega Luigio Negro in Giorgiom Banchigem. Ob tej priložnosti bodo predstavniki slovenske manjšine predsedniku slovenske države predstavili zdajšnji položaj naše narodne skupnosti v Italiji, predvsem pa zaskrbljenost zaradi finančne negotovosti in številnih pobud, ki gredo v smer nepriznavanja slovenske narodne skupnosti na Videmskem. Beseda bo tekla tudi o nastajajočem večnamenskem središču v Špetru. O tej temi bodo razpravljali tudi na seji parlamentarne komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki jo je predsednik Miro Petek sklical za torek, 19. januarja, ob 14. uri v Državnem zboru RS. Na seji bodo ocenili tudi sedanji položaj v Slovenskem stalnem gledališču. O večnamenskem središču v Špetru bodo razpravljali tudi v Komisiji za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta RS na seji, ki bo prav tako v torek, 19. januarja, ob 11. uri v prostorih slovenskega parlamenta. koroška - Po novem škandalu Na jutrišnjem srečanju Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja v Kobaridu bo slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Danilo Türk K- L m Koaliciji FPK in OVP šteti dnevi? Predsednika nove stranke FPK in Dorflerjevega namestnika Uweja Scheucha obtožujejo korupcije - Socialdemokrati in Zeleni zahtevajo predčasne volitve CELOVEC - »Za zdaj koalicija še obstaja, nihče pa ne more povedati, ali bo temu tako tudi še prihodnji ponedeljek!« S temi besedami je včeraj na hitro sklicani tiskovni konferenci označil predsednik ljudske stranke (ÖVP) na Koroškem Josef Martinz vse bolj dramatično stanje v niti leto dni stari deželni vladni koaliciji med novoustanovljeno svobodnjaško stranko FPK (prej BZÖ) in ÖVP. Vedno slabše vzdušje v koaliciji, predvsem po ustanovitvi nove stranke FPK in aferi Hypo banke, je v začetku tedna še zaostril predsednik FPK Uwe Scheuch, hkrati tudi namestnik deželnega glavarja. Desničarski politik je namreč soočen z očitkom korupcije, potem ko je vseavstrijski politični tednik News v svoji najnovejši izdaji razkril, da je Scheuch nekemu velikemu investitorju iz Rusije namignil na pripravljenost, da mu v primeru investicije na Koroškem zagotovi avstrijsko državljanstvo. Pri tem je predsednik FPK po poročanju tednika News zahteval znatno denarno darilo stranki - govori se o pet do deset odstotkov visoki proviziji od investicijske vsote. Avstrijski strokovnjak za subvencioniranje strank oziroma boj proti politični korupciji Hubert Sickinger je v pogovoru za medije ocenil, da prejemanje podpor s strani političnih strank samo po sebi še ni kaznivo dejanje, avstrijsko državljanstvo v zameno za podporo neki politični stranki pa bi bilo nedvoumno kaznivo dejanje. Kazenski zakonik za takšno dejanje predvideva do pet let zapora, je še pojasnil Sickinger. Scheuch, ki je v prvi reakciji na poročanje političnega tednika dejal, da se ne spomni omenjenega pogovora (čeprav o njem obstaja celo tonski posnetek, ki ga je Newsobjavil na svojem spletnem portalu!) je s strani opozicije (socialdemokrati in Zeleni) že soočen z odločnim pozivom k takojšnjem odstopu, predsednik ljudske stranke, deželni svetnik Josef Martinz, pa je na včerajšnji tiskovni konferenci zahteval takojšnjo preučitev celotne zadeve. Nato se bo ÖVP odločila, ali bo še naprej sodelovala v vladni koaliciji ali pa bo iz nje izstopila. Predsednik socialdemokratske stranke (SPÖ) na Koroškem Reinhart Rohr je Scheucha včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu pozval k takojšnjem odstopu. »Če bi Scheuch imel hrbtenice, bi takoj odstopil in ne bi več kandidiral za predsednika FPK na deželnem kongresu v soboto v Celovcu,« je poudaril Rohr. Socialdemokratski politik je obenem zahteval tudi odstop deželnega glavarja Gerharda Dorfler-ja in tudi predsednika OVP Josefa Martinza kot partnerja desničarskega FPK oz. prejšnjega BZO. Odstop Scheucha je zahteval tudi predsednik koroških Zelenih Ralf Holub. Kot Rohr je tudi on poudaril, da je ugled Koroške v ostali Avstriji in v mednarodni javnosti prav po zaslugi politikov BZO oz. sedaj FPK močno načet in da so edina rešitev predčasne volitve. Do teh pa očitno ne bo prišlo tako hitro, kajti Haiderjevi nasledniki v novi stranki FPK imajo tako v kolegiju koroške deželne vlade kot tudi v odborih ter v plenumu koroškega deželnega zbora absolutno oz. relativno večino in s tem lahko vsaj za nekaj čase blokirajo vsakršno tozadevno odločitev. Ivan Lukan Predsedniku nove stranke FPK in Dörflerjevemu namestniku Uweju Scheuchu očitajo korupcijo koroška Ostro stališče EL do ministra Žbogarja CELOVEC/LJUBLJANA -Predsednik Enotne liste (EL) na Koroškem Vladimir Smrtnik se je z nenavadno ostrino odzval na srečanje slovenskega zunanjega ministra Samuela Zbogarja, ki je v sredo, skupaj z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Zek-šem, sprejel politične predstavnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem. Dejstvo, da na pogovor ni bil povabljen zastopnik EL, je Smrtnik v stališču za javnost kritiziral kot »neodgovorno ignoranco zunanjega ministra Zbo-garja do Enotne liste in samostojne politike koroških Slovencev«. To me spominja na čase komunistične diktature v bivši Jugoslaviji, ko so iz ideoloških razlogov kaznovali predstavnike samostojne in neodvisne politike s podobno ignoranco. Upal sem, da so ti časi za nami, je v izjavi za tisk poudaril predsednik EL. Ob tem je vnovič opozoril, da je EL »neodvisna od vseh treh organizacij koroških Slovencev in da s svojimi direktno izvoljenimi občinskimi predstavniki predstavlja edino strukturo med koroškimi Slovenci, ki ima javnopravno legitimacijo.« Kot regionalna stranka dvojezičnega dela Koroške EL predstavlja tudi povsem svoj vidik, ki ga ne zastopa nobena od ostalih struktur, je še pristavil Smrtnik. »Dokler koroški Slovenci nimajo neke oblike skupnega zastopstva, pričakujem, da se vlada Republike Slovenije državniško obnaša do bistvenih političnih dejavnikov koroških Slovencev in njihove predstavnike ne izključuje iz pogovorov,« je zaključil predsednik EL tiskovno izjavo. Kot je znano so se srečanja z obema ministroma s strani koroških Slovencev udeležili Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, Karel Smolle, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, s strani štajerskih Slovencev pa predsednica društva Člen 7 Susanne Weitlaner. Razgovor je služil pripravam zunanjega ministra Zbogarja na obisk pri svojem avstrijskem kolegu v ponedeljek na Dunaju. Toda obisk je Zbogar včeraj zaradi nujnih obveznosti preložil za nedoločen čas. (I.L.) manjšina - Vprašanje deželnega svetnika Gabrovca predsedniku FJK in pristojnemu odborniku O dvojezičnih tablah v Reziji Zahteva tudi, da se preveri pravilna uporaba javnih sredstev pri zamenjavi obstoječih krajevnih napisov v Reziji TRST - Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je včeraj vložil vprašanje v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi tablami v Reziji. Gabrovec v tiskovnem sporočilu navaja, da se je Občina Rezija na podlagi odločitve občinskega sveta že več kot petnajst let od tega skoraj soglasno odločila, da postavi v vse občinske zaselke table z dvojezičnimi imeni. Sedanja uprava občine Rezija je dosedanje table zamenjala z novimi, na katerih najdemo povsem neupravičene in neracionalne zamenjave v imenih. O teh spremembah ni sklepal občinski svet, poleg tega pa so spremembe sprejete brez vsake resne poglobitve in nimajo nobene znanstvene motivacije. Prejšnja imena - poudarja Gabrovec - so izhajala iz dveh mednarodnih posvetov na temo rezijanščine, ki so jih vodili ugledni izvedenci te stroke, nova imena pa je določila neka lokalna komisija, ki jo je občinska uprava imenovala v ta namen. Sredstva za to zamenjavo naj bi izhajala iz državnega zakona 482 iz leta 1999, ki ščiti priznane jezikovne manjšine v Italiji. V tem smislu je torej občina lahko koristila sredstva samo zato, ker je rezijanščina slovensko narečje. Gabrovec zato sprašuje predsednika Dežele in pristojnega odbornika naj preverita umestnost in pravilno uporabo javnih sredstev. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da občinska uprava iz Rezije obravnava rezijansko govorico kot jezik, ki nima nobenega slovenskega izvora. »Paradoksalno je, da to dela in utemeljuje s finančnimi sredstvi, ki so namenjena zaščiti in promocij slovenskega jezika in kulture, pa naj bo v knjižni ali v narečnih oblikah!« zaključuje deželni svetnik Gabrovec. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 15. januarja 2010 5 ŽARIŠČE Pomisleki ob neki konferenci Adrijan Pahor Podobno kot v prejšnji zimi, tako se je tudi v letošnji mraz naselil predvsem v osrednjem in severnem delu Evrope in trenutno najbolj ogroža, kar je sicer neobičajno, Veliko Britanijo, pa tudi Francijo, Nemčijo, Poljsko, da o skandinavskih državah in Rusiji sploh ne govorim. Medtem ko je severna Italija v primežu bogatih snežnih padavin in hudega mraza, pa se na Siciliji ljudje kopajo pri dvajsetih in več stopinjah Celzija. Meteorologi pravijo, da je ta situacija produkt današnjega časa, torej časa splošnega segrevanja Zemlje. Če bi namreč podobna konfiguracija zračnega pritiska, kot je zdajšnja, zajela Evropo pred recimo dvajsetimi leti, bi bilo po vsej verjetnosti celotno Sredozemlje pod udarom nizkih temperatur in zmrzali. Danes se anticikloni, ki zagotavljajo zimsko podnebje do take zemljepisne širine, razporejajo nekoliko bolj proti severu, zato se sibirska zima spusti kvečjemu do Alp ali nekoliko niže. Govoriti o splošnem segrevanju Zemlje danes, ko se npr. Francija in Velika Britanija soočata z najhujšo zimo zadnjih štirideset let, zveni dokaj absurdno, če ne upoštevamo istočasno celotne vremenske dinamike, se pravi dejanskega stanja tudi po drugih celinah. Danes, po neuspehu podnebnega vrha v Kobenhavnu, za katerega marsikateri krivijo obe največji onesnaževalki na- šega planeta ZDA (in to kljub temu, da je Obama prevzel osebno odgovornost in državo vključil v postkjotski sporazum in napovedal znižanje ameriških izpustov) in Kitajsko, je jasno predvsem to, da bodo naši zanamci živeli na verjetno veliko bolj neprijaznem planetu kot mi in da so se politiki na konferenci v glavnem domenili, da se bodo o problemu v bodoče še dogovarjali. Dogovarjali predvsem zato, ker si tudi znanstveniki niso vsi edini, kaj je dejansko krivo za podnebne spremembe: nekateri trdijo, da se zgolj z merjenjem temperature ne more dokazovati ničesar in da smo vsi usmerili svojo pozornost na ogljikov dioksid, na druge »onesnaževalce« - krive za marsikatere bolezni in zdravstvene težave, kot so razne kemikalije in pesticidi, pa smo popolnoma pozabili. Učinkovit svetovni sistem zmanjševanja onesnaževanja, ki bi temeljil na uravnovešenosti različnih faktorjev ob upoštevanju deleža pri različnih emisijah strupenih snovi, deleža obnovljivih virov in bruto družbenega proizvoda posamezne države, si je težko zamisliti. Veliko je tudi z vsem tem povezanih interesov, zato ne preseneča dejstvo, da so bili med glavnimi sponzorji konference tudi veliki avtomobilski proizvajalci, energetska in visoko-tehnološka podjetja, ki so imela za sodelovanje pri zasedanju gotovo tehtne razloge. Kljub pomislekom - glede samih podatkov - in špekulacijam - glede zmanjšanja emisij, pa je pomembno pri celotni zadevi upoštevati dejstvo, da je naš svet ukleščen v kompleksen sistem dejavnikov industrializiranega in globaliziranega družbenega modela in da zaradi vseh gospodarskih in političnih interesov ne zamižimo pred nekaterimi očitnimi dejstvi, in sicer, da se naše podnebje in življenje spreminjata in da je za to spremembo s svojim delovanjem odgovoren tudi človek. Zato je več kot umestno trditi, da smo za obstoječe stanje odgovorni vsi, da ima vsako naše dejanje učinek na celoten eko-sistem. Ne moremo si zatiskati oči pred v nebo vpijočimi dejstvi, da je naša civilizacija s svojim obstojem in večsto-letnim neodgovornim početjem v marsičem spremenila svet in da je obstoječi način človekovega poseganja v eko-sisteme v dolgoročnem pogledu za človekovo življenje občutno obremenjujoč in škodljiv. Pomembno je zato že zavedanje, da obstaja problem in da ga verjetno močno obremenjena politika ne bo uspela rešiti. Morda bo to uspelo (nam) navadnim ljudem, ozaveščenim in preudarnim v uporabi energetskih virov in pa nekaterim ustvarjalnim posameznikom, ki si bodo omislili alternativne vire in tako prisilili človeštvo k pričakovanim spremembam. KULINARIČNI KOTIČEK Pl ,t V • • V V V«« Eksotični piscancji zrezki s krompirjem Danes se bomo posvetili ek-sotiki. Recept je seveda za tiste, ki imajo radi nekoliko bolj nenavadno in malce pikantno hrano, ne da bi pri tem šli v ekstreme ne kar zadeva eksotiko, ne kar zadeva pekoč okus. Ne gre za originalno orientalsko jed, temveč za recept, ki sem ga predelal po spominu, zagotavljam pa, da je še kar okusen. Za piščančje zrezke s curry-jevo omako in krompirjem potrebujemo: 4 piščančje zrezke (mesar naj vam zreže srednje debele zrezke - prsi), 2 veliki čebuli, 5 srednje velikih korenčkov, žlico gorčice, curry (od vas je odvisno, kakšen curry izberete - blag, polpekoč ali pekoč, dobite ga v prahu praktično v vseh marketih), sol, poper, žlico sladke rdeče paprike, jedilni škrob (maizena) ali podmet (moka, voda), limono ali bolje limeto, oljčno olje, 6 srednje velikih krompirjev, ki jih bomo odišavili s poprom, pe-teršiljem, suho čebulo, poprom, česnom, sušeno zeleno in z zavitkom žafrana. Piščančje zrezke malo potol-čemo in posolimo; čebulo olupimo in drobno sesekljamo, korenčke pa olupimo in narežemo na tenke kolobarje ali pa na majhne kockice. V ponvi, v katero smo nalili malo olja, dodamo čebulo in jo pražimo, dokler ne postekleni, nakar dodamo še zrezke in jih pečemo nekaj minut, nato jih vzamemo iz pon- ve in premažemo z gorčico. Sedaj jih lahko spet damo v ponev in pražimo, dokler čebula ne dobi lepe zlatorumene barve. Sedaj lahko dodamo korenje in prilijemo toliko vode, da je meso pokrito. Pustimo, da se čebula, korenje in piščanec dušijo kakih 15 minut, ali pa toliko časa, da so zrezki mehki. Tedaj lahko dodamo dve žlički curryja (lahko ga damo tudi med praže-njem, moramo pa paziti, da se ne zažge, sicer bo dobil neprijeten grenak okus). Ko je vse kuhano, vzamemo meso iz ponve, dodamo žličko jedilnega škroba, ki smo ga razredčili z dvema žlicama vode, žlico sladke paprike in pustimo na blagem ognju, da se omaka zgosti, nakar lahko spet damo zrezke v ponev. Medtem smo olupili krompir in ga narezali na večje kocke, kot za maslen krompir. Stresemo ga v skledo in dodamo sol, poper, sušeno čebulo, sušeno zeleno, peter-šilj in žafran. Dobro premešamo, v teflonski posodi segrejemo olje in ko je ogreto dodamo krompir, ki ga nato pečemo približno 20-25 minut. Vsaj jedec si bo po želji na meso stisnil malo limetinega soka. Dober tek! Ivan Fischer odprta tribuna Kaj pomeni biti Slovenec danes? Veseli me, da sem z dvomom v upravičenost razločka med »slovenskimi« in »slovensko govorečimi« župani v slovenski javnosti v Italiji posredno prispeval k zadnjemu »Ogledalu« prijatelja Aceta Mermolje. Odgovor na naslovno vprašanje »Kaj pomeni biti Slovenec danes?« je avtor zastavil široko, sodobno, kompleksno, problemsko, samokritično. Že odziv gospoda Joze Habernika iz Žitare vasi na Koroškem - zanj sem mu hvaležen - me je bil nemalo potolažil, ker je s členovitim in strpnim utemeljevanjem izpričal, da se tudi med Slovenci v Avstriji ob krepitvi evropskega povezovanja zlagoma vnaša pojav odtujevanja jeziku in se z njim vred selijo v ropotarnico zgodovine pojmi, kot so »nemškutarji«, »vindi-šarji«, »odpadniki«, »poturice«, »dežma-novci«, »kapitulanti« in kar je še tovrstne »izdajalske zalege«. Anahronizma in preživetosti tega izrazja se že moja, kaj šele mojih otrok generacija, kolikor ga sploh še pozna, dovolj jasno zaveda. Toda Ace Mermolja je v tokratnem ogledalu pogumno stopil še za miselni korak dlje, ko je odkrito priznal »problematičnost« Šiškovičeve oznake »objektivnih Slovencev« za narečne govorce, ki jih je zgodovinsko oblikovanje slovenskega naroda kot kulturno-politične skupnosti zaobšlo. Izpričal je, da je izstopil iz risa or-ganicističnega pojmovanja narodnosti in prestopil v polje teoretske paradigme, ki jo je leta 1983 postavil Benedict Anderson v delu z dovolj povednim naslovom »Zamišljene skupnosti«. Poudarjam: ne »namišljene«, pač pa »zamišljene« skupnosti, plod zavestnega političenga prizadevanja. Spodbudna rast povpraševanja po slovenskem ali dvojezičnem šolanju v Laškem, v Benečiji, na Koroškem priča o tem, da se v razmerah vse večje evropske sproščenosti ljudje samodejno in smotrno ravnajo po spoznanju, da je obvladovanje dveh jezikov in dveh kultur priložnost za svobodnejše doživljanje tukajšnjega večjezičnega prostora in za prestrezanje možnosti, ki jih nudi. Postopoma, vsebinsko morda ne vselej dovolj v koraku s časom, tudi šolska ponudba dohaja to povpraševanje. V okoljih pa, ki so prepuščena prostovoljni ljubiteljski prizadevnosti in ki se jim ni treba prerivati skozi primež ponudbe in povpraševanja, je težnja k stopanju po že shojenih, v sebi sklenjenih vi-jugah samoumevna. A če ji vodstvo neke skupnosti prepusti vajeti, se zna na daljši rok izkazati kot pogubna. Zato se mi v primerjavi z Mermoljo ne zdi »površen in ša-blonski« svarilni klic Dušana Udoviča v uvodniku k silvestrski številki Primorskega dnevnika, da je manjšina »tudi v sedanji krizi, morda zaradi nje še bolj, obupno nepregibna in konservativna.« Sodba v grobem žal drži in velja za oba bregova: tako za strankarsko življenje kot tudi za organizacije civilne družbe. Če naj začnem pometati pred pragoma, ki sta mi bližja: Demokratska stranka v svoji sredi še ni zadovoljivo razvozlala vprašanja o vzrokih za zaton Illyjevega pet-najstletja. Naj tu - morda prejedrnato - ponudim svoje videnje. Illyj evi Demokratični zavezi so se po mojem maščevale tri poteze, ki so polaskale desnosredinskemu čutenju v volilnem telesu in s tem preusmerile sapo volilne sreče v jadra nasprotnega tabora: prvič, taktično poudarjena pre-pirljivost do »prijateljske« Prodijeve vlade; drugič, volilni zakon, ki Slovenski skupnosti omogoča unovčevanje volilnih uslug pri najboljšem ponudniku; tretjič, zakon o furlanščini v javnem šolstvu. Temeljnega vprašanja, ali so nosilke in nosilci pravice do drugačnosti državljanke in državljani v svoji neodtujljivi enkratnosti ali pa prej skupnosti, ki naj se jim posameznik podreja, Demokratska stranka v deželi še ni razvozlala. Tudi del Slovencev v stranki se mu iz ljubega miru, če le more, najraje izogne v upanju, da se utegnejo »mitske predstave o Slovencih v Italiji«, ki jih Mermo-lja biča, volilno obrestovati že zato, ker ima občutek, da jih obe krovni v vseh občilih v en glas vztrajno netita in hvalita. »Mitske predstave« pa izdaja in hkrati neti tudi uporaba nepremišljenega, ša-blonskega izrazja (in s tem prehajam k pometanju pred drugim od pragov, ki sta mi bližja), ki ga ni mogoče dosledno izvajati iz miselnih predpostavk Mermoljevega zadnjega »ogledala«. Tako je na primer bilo mogoče v novinarskem poročilu s pred-novoletne tiskovne konference SKGZ brati o »slovenskih občinah, kjer so župani prepuščeni samim sebi« po krivdi politike. Zastavlja se ob tem kar nekaj vprašanj: kaj pravzaprav pojmujemo z izrazom »slovenske občine«? Sta občini Repenta-bor in Devin-Nabrežina ali pa Dolina in Milje v njegovi luči primerljivi? Dalje: mar javna uporaba tovrstnega izraza koristi ali škodi rasti kakovostnih dvojezičnih upraviteljev, ki naj segajo vse do županske funkcije? Pa še: kako si gre predstavljati trditev, da so župani prepuščeni samim sebi po krivdi politike? Mar niso župani in županje sami prvovrstni politiki? Mar ne sloni njihova legitimna oblast na ugledu, ki ga uživajo pri volilnih upravičencih dane občine ter na spoštovanju ustave in deželne zakonodaje? V že omenjenem poročilu je bilo mogoče tudi prebrati tožbo, da v videmski pokrajini »tamkajšnja politika noče priznati slovenskega izvora krajevnih narečij«. Res čudno: povsod drugod se je knjižna slovenščina razvijala iz narečij, le v Reziji naj bi proces potekal v nasprotno smer. Nisem prepričan, da mi je jasno, kaj želi manjšina tam doseči, zlasti pa ne, s kakšnimi sredstvi. Eno je na dlani: z dozdajšnjimi je dosegla črkopisno zdraho. Še eno uganko sem si iz tistega poročila pribeležil: SKGZ misli vsekakor vztrajati na poti reform, a le pod pogojem, »da je podpora v organizacijah in pri ljudeh«. Mar ni naloga vodstva neke organizacije, da realistično premeri in ugotovi možnost koraka in da nato prepriča članstvo v njegovo nujnost in ustreznost? SKGZ v zadnjih letih res ni varčevala s prelomnimi predlogi: od odprave dvojnikov do zlitja obeh krovnih zvez v eno vse do oblikovanja Zveze Slovencev. Pa jih je dovolj pretehtala? SSO je vztrajno odvračal: sodelovanje da, kaj več pa ne. Beri: ne dajo nam, pa tudi nočemo izpod strankine peruti Slovenske skupnosti. Osebno bi drugačnega odgovora od zveze, ki je nepogrešljiv zobnik volilno-mobilizacijskega kolesja neke stranke, tudi nikoli ne pričakoval. Prav tako bi bil zlahka napovedal Terpinov protipredlog: pridružite se naši stranki, pa ne bo ovir za zlitje krovnih. Nekoga je menda v samem vrhu SKGZ celo prepričal... Med reformami, ki jih je SKGZ na zadnjem občnem zboru napovedala pri sebi, je tudi uvedba individualnega članstva. Postajam neučakan. Ravel Kodrič evropska unija Idrijski žlikrofi na seznamu tradicionalnih posebnosti EU 6 ■ Evropska komisija je na seznam zajamčenih tradicionalnih posebnosti kmetijskih proizvodov in živil dodala tudi idrijske žlikrofe. Oznaka zajamčene tradicionalne posebnosti poudarja tradicionalno sestavo in pripravo živila, ne pa geografskega območja. Poleg omenjenega namreč obstajata še dva seznama - zaščitenih geografskih označb in označb porekla, na katera je komisija po novem uvrstila tudi češka sira jihočeska niva in jihočeska zlata niva ter italijansko sadje pesca di Verona (breskev iz Verone). Na vseh omenjenih seznamih je trenutno v skladu z zakonodajo EU zaščitenih okrog 880 proizvodov. Po podatkih, dostopnih na spletnih straneh Evropske komisije, je sicer za zdaj od slovenskih proizvodov in živil kot zaščiteno registrirano le še ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, in sicer z označbo porekla. Poleg tega na registracijo čaka še nekaj vlog za zaščito slovenskih tradicionalnih živil, ki jih je Slovenija naslovila na Evropsko komisijo. Na zaščito označbe porekla čakajo po podatkih komisije nanoški sir, sir tolminc, sir mohant, bovški sir, prekmurska šunka, kočevski gozdni med in kraški med; na zaščiteno geografsko označbo šebreljski želodec, štajersko prekmursko bučno olje, kraški pršut, zgornjesavinjski želodec, prleška tunka in kranjska klobasa, na oznako zajamčene tradicionalne posebnosti pa prosta povitica, belokranjska pogača, belokranjska povitica in prekmurska gibanica. Zakonodajni postopek za pridobitev zaščite in znaka za zaščito je zelo zahteven, bistvo postopka pa je dokazljiva sledljivost značilne kakovosti živila. Skupina proizvajalcev mora vlogo za zaščito živila najprej posredovati slovenskemu kmetijskemu ministrstvu. To po uspešno opravljenih postopkih podeli zaščitni znak, ki velja za izdelek v Sloveniji. Za pridobitev zaščite izdelka tudi na območju EU pa nato ministrstvo naslovi vlogo za zaščito na Evropsko komisijo, ki jo prouči in če je popolna, jo objavi v Uradnem listu EU. Če druge članice na vlogo ne dajo pripomb, Evropska komisija izda uredbo o registraciji ter tako registrira in zaščiti proizvod, njegovo ime in znak. Vloga za idrijske žli-krofe je bila Evropski komisiji podana leta 2004, maja lani pa je bila objavljena v Uradnem listu EU. (STA) 6 Petek, 15. januarja 2010 GOSPODARSTVO naš intervju - Predsednik Franc Fabec ob 60-letnici Kmečke zveze Zemljo smo vedno cenili, ker je imamo malo Danes ob 11. uri v veliki dvorani Trgovinske zbornice predstavitev priložnostnega zbornika TRST - Danes je okrogli rojstni dan Kmečke zveze (KZ). Ustanovljena je bila 15. januarja 1950 na Opčinah in je v teh 60 letih obstoja odigrala zelo pomembno vlogo ne samo za primarni sektor, ampak tudi za naš narodni obstoj na tem ozemlju. Ob tej priložnosti bodo danes ob 11. uri v prostorih tržaške Trgovinske zbornice predstavili dvojezični zbornik z naslovom Srce v prgišču zemlje, ki ga je avtor Boris Pangerc pripravil s sodelovanjem Trgovinske zbornice in Narodne in študijske knjižnice. Mi pa smo se za pogovor obrnili na predsednika organizacije Franca Fabca. Zakaj je bilo potrebno ustanoviti stanovsko organizacijo za slovenske kmete? V bistvu iz iste potrebe, zaradi katere Kmečka zveza še danes obstaja. Šlo je predvsem za pravice kmetov, ki so bili takrat žrtve predvsem raznih razlastitev, to je bil glavni problem. Drugi problem je bil politični, ker kmetje niso imeli svoje sindikalne organizacije, ki bi ščitila njihove interese, zlasti pri velikih razlastitvah, ki so dejansko izkoreninjale slovenskega kmeta. To je bil glavni razlog, zaradi katerega je KZ nastala. Z leti se je položaj spremenil, tudi KZ je dobila drugačen pomen. Ko govorimo o specifiki organizacije mislimo tudi na narodnostni moment. Da, predvsem narodnostni. Takrat se je govorilo v prvi vrsti o narodnem pomenu, o obstoju slovenskega kmeta na takratnem območju Svobodnega tržaškega ozemlja in KZ je nastala prav zato. Glavni problem so bile ravno velike razlastitve. Katere takratne vrednote so ostale in kaj je novega prinesel čas? Seveda ima KZ še naprej med glavnimi vrednotami zaščito in ohranitev slovenskega kmeta na podeželju. Danes nekaterih stvari, zaradi katerih je nastala, na srečo ni več. Npr. problem razlaščanja, ki zdaj ni več tako pereč kot v preteklosti. Zadnji primer smo imeli na Goriškem, v Sovodnjah, kjer je bila KZ tista, ki se je še najbolj zavzemala za razlaščence. Seveda se je vloga KZ spremenila, danes je njena vloga bodrilna, da bodri kmete, naj nadaljujejo z delom, je organizacija, ki ima nove ideje, organizacija, ki je veliko truda usmerila v servis. Velik problem kmetijstva je danes ta, da ga bremeni, včasih celo blokira, kompleksnost birokratskega sistema. Tudi tukaj so se stvari globoko spremenile za stanovsko organizacijo. V 50. letih gotovo ni bil problem birokracija, kajti zakonodaje in dokumentacije, ki jih je kmetijski sistem zahteval takrat, z današnjim ni mogoče niti primerjati. »Kmetijstvo je življenje, zato smo ga dolžni ohranjati in prilagajati novim časom ... « ste zapisali v uvodu jubilejnega zbornika. Kdaj je prišlo do premika pri posodabljanju našega kmetij -stva? Kmetijstvo je res življenje. Ta koncept je šel morda danes malo v pozabo. Moramo se namreč zavedati, da človeštvo brez kmetijstva ne bi obstajalo. Predvsem ta plemenita vrednota ohranjanja ozemlja in spoštovanje do zemlje, ki ti daje hrano, so po mojem mnenju bistvene vrednote za človeštvo. Kmetijstvo je več kot samo ekonomska dejavnost, je najbolj plemenita dejavnost, ki jo je človek izrazil v odnosu do zemlje. V zgodovini človeštva je to najstarejša dejavnost. Do večjega preskoka, do spreminjanja vizije kmetijstva pa je pri nas prišlo konec 80., na začetku 90. let, ko smo predvsem na Tržaškem spoznali, da naše kmetijstvo ne bo moglo konkurirati kmetijstvu nižinskega območja. Predvsem po zaslugi nekaterih vinogradnikov smo dojeli, da je bistvenega pomena to, da gremo v kvaliteto in ne v kvantiteto. Druga pomembna stvar je bila, da smo v zadnjih desetletjih kmetijstvo povezali z celotnim ozemljem, kajti kmetijstvo je lahko še večje bogastvo, če se v njem odražajo tudi druge stvari nekega ozemlja. Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec arhiv Celovit pristop do nekega ozemlja, prostora, torej. Da. Tukaj ne gre samo za pridelek, tukaj gre za načelo, da je pridelek odraz nekega ozemlja in ne samo kmetovega dela. Druga stvar pa je, da se v zadnjih letih vedno bolj upošteva vloga turizma kot enega glavnih dejavnikov razvoja na ozemlju, ki je vezan tudi na kmetijsko dejavnost. To pa pomeni izziv za vse kmetije, za kmetovalce, kajti če bomo znali dobro izkoristiti to vlogo, bomo imeli tudi lažjo prihodnost. Kako bi primerjali naše kmetijstvo pred 60 leti in danes? Pred 60 leti se je dogajalo to, da čeprav je na Krasu obstajalo večje število kmetij, ki pa so bile majhne in razdrobljene, so kmetje imeli možnost odhajati na delo v mesto in tako se je začelo opuščanje zemlje in torej njeno obubožanje. Danes je trend obraten, ljudje se vračajo k zemlji, predvsem zato, ker je obdelava zemlje veliko lažja kot v tistih časih in tudi odnos do kmetijske dejavnosti se je spremenil. Včasih je bil kmet po socialnem statusu drugorazreden, danes pa je podjetnik, ki ima tudi vidno vlogo v socialni strukturi skupnosti. In v gospodarstvu celotne pokrajine. Gotovo. Danes imamo manj kmetij, a so veliko bolj gospodarsko oz. tržno usmerjene. Včasih je bila večina kmetij usmerjena v zadovoljevanje lastnih potreb, v golo preživljanje. Usmeritev v kakovost se je torej obrestovala. Gotovo. Če pogledamo družbo kot celoto, je veliko bolj pozorna na tisto, kar kupi. Če je izdelek kvaliteten, ima v družbi veliko večjo vrednost kot nekoč. Včasih ljudje niso bili tako pozorni na tisto, kar kupijo. To je na nek način pomagalo, da so se določeni sektorji kmetijstva na Krasu razvili in to se je obrestovalo. Bi lahko rekla, da imajo danes kmetijski proizvodi večjo dodano vrednost? Absolutno. Kmetijski proizvodi imajo danes bistveno večjo dodano vrednost. Včasih kmetijski proizvodi niso bili niti cenjeni. Danes je že domača solata pravo razkošje, še posebno, če si jo lahko privoščiš vsak dan. Kakšen je danes odnos med kmetijstvom in varstvom okolja? Moram reči, da je tukaj na Krasu kmetijstvo vedno spoštovalo okolje, za ra- jubilej kz - Pogovor s predsednikom tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti ima osebno in tudi institucionalno naklonjenost do Krasa TRST - Tržaška Trgovinska zbornica ima velik institucionalni posluh za potrebe primarnega sektorja, zato smo se ob 60-letnici Kmečke zveze obrnili tudi na njenega predsednika Antonia Paolettija. Šestdeset let je veliko, spremenilo se je skoraj vse, ne pa ljubezen do zemlje, te pri nas tako omejene dobrine. Lahko rečem, da sem tudi sam globok ljubitelj našega Krasa. Še kot deček, potem kot oče in tudi kot prebivalec Krasa - precej let sem živel v Samatorci - sem ta prostor spoznal, spoznal sem njegove ljudi, kmetovalce, vinogradnike, živinorejce in vso slovensko skupnost, ki me je sprejela res izredno prisrčno. Zato se tistih let spominjam z velikim veseljem. To je osebna, človeška plat mojega odnosa do Krasa. Kar pa zadeva teh 60 let, razvoj, ki so ga uresničile stare in potem nove in najnovejše generacije, bi rekel, da so naredile res izredne stvari. Na tej skopi zemlji, kjer se niti kaplja vode ne zadrži več kot sekundo, so bili sposobni razviti ni-šno gospodarstvo, a visoke kakovosti, ki nam jo mnogi zavidajo. Antonio Paoletti arhiv Z institucionalnega vidika je zbornica odigrala ključno vlogo pri kakovostni rasti našega kmetijstva. Vedno sem mislil na naše ljudi, vseh devet let, kolikor vodim to zbornico. Takoj po izvolitvi, novembra 2000, smo začeli posvečati največjo pozornost temu sektorju. Pomagali smo mu pri razvoju, namenjali prispevke, vključevali kmetijstvo v razpise, v zakone v sodelovanju z Deželo, kmetovalce smo podprli pri zadevi Prosecco, ob boku smo jim bili pri prizivu na deželno upravno sodišče in pri prizadevanjih za kmetijski razvoj kraškega roba nad Obalno cesto. Skratka, vrsta de- EVRO 1,4486 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. januarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 14.1. 13.1. zliko od območij, kjer je uveljavljeno intenzivno izkoriščanje zemlje in je okolje nekako obubožalo. Pomislimo samo na pesticide in vse tisto, kar se uporablja pri intenzivnem kmetijstvu. Tukaj na Krasu je bil odnos med človekom in zemljo vedno zelo spoštljiv, predvsem zato, ker je zemlje na Krasu malo in je vsako prgišče prsti veliko veljalo. Imamo drugačen odnos do zemlje, bolj smo jo cenili, ker je imamo malo. Če pomislimo na kraškega kmeta, ki si je moral v preteklosti z delom zagotoviti površino za obdelavo, potem je naravno, da ima drugačen pristop. Če je odnos do okolja spoštljiv, pa ni bil vedno tak z njegovimi »poklicnimi« varuhi, ali ne? Po moji oceni gre za nek odklonilen pojav, ker ni zmernosti. Verjetno je kmet prišel v konflikt z njim zato, ker se nove stru-je, nove ideje okoljevarstva, ki so radikalne, fundamentalistične, ne zavedajo, da je bilo ravno kmetijstvo tisto, ki je ohranilo ozemlje. Ljudje verjetno še ne vedo, kakšna je bila resnična vloga kmetijstva na Krasu. Drevo ne more uspešno rasti, če nima globokih korenin, je zapisano v zborniku. Toda korenine vendarle služijo razraščanju krošnje. Kako bo rasla naprej? Mislim, da bo Kmečka zveza rasla predvsem z neko sodobno, moderno vizijo ozemlja. Če dobro poznaš in razumeš teritorij, če oseba sledi smernicam skupnosti, potem bo tudi v prihodnje zmagovita. Ko danes govorimo o teritoriju, govorimo o skupnem ozemlju, na italijanski in slovenski strani, je torej isto, vloga KZ pa bo gotovo povezovalna med Italijo in Slovenijo. Potrebna je skupna strategija na tem skupnem ozemlju. Na sindikalnem področju pa bomo morali še naprej - in to bo zelo težka naloga - zagotavljati našim članom kakovostne storitve, saj je birokracija vse bolj zapletena. Tudi tu bomo morali najti nove energije, da bomo čim boljše ustregli našim članom. Bo čez naslednjih 60 let kmetijstvo na Krasu še vedno cvetelo? Moja dilema, moja bojazen je, da se danes borimo za možnosti, da bi se kmetijstvo lahko razvijalo, zavedati pa se moramo, da če bomo res prišli do tega, da bo imelo kmetijstvo na Krasu proste roke, tvegamo, da pridejo tuji vlagatelji in pokupijo našo zemljo. Tako tveganje predstavlja npr. DOC Prosecco. Vloga KZ bo pri tem ta, da bomo uspeli obdržati ozemlje, da bomo prepričali naše ljudi, da bodo to ozemlje ohranili. Pogovarjala se je Vlasta Bernard javnosti in naložb, kot npr. Mittelschool, za razširjanje in razpoznavnost naših proizvodov. In rezultati se vidijo, imamo ozemlje, ki ga izkoriščamo dobro, ne da bi ga uničevali. Dela je še veliko in ga bomo nadaljevali. Kako vidite prihodnost primarnega sektorja v naši pokrajini? Zelo dobro. Treba bo še vlagati, zbornica to dela, poleg podpore kmetijstva so zdaj na vrsti naložbe v nadgradnjo, v misije v tujini, v izmenjave z drugimi deli Italije, s Slovenijo, Hrvaško, podpiramo internacionalizacijo teh proizvodov, njihovo kakovost in certifikacijo. Zdaj se približujemo zadnji fazi projekta, potem ko smo poskrbeli za sprejem gostov, za turistične kmetije, osmice, za sposobne podjetnike, nišne proizvode, je zdaj na vrsti privabljanje turistov, turistični marketing za vso pokrajino. Naslednje leto, leto in pol bo naše delo namenjeno razvijanju kulture sprejemanja gostov in promociji ozemlja. Kmečka zveza je bila vedno naš soliden partner. Njen predstavnik Walter Stanissa je član našega odbora in dela zelo dobro, prepričano. Po tej poti bomo nadaljevali. (vb) ameriški dolar japonski jen 1,4486 132,88 1,4563 133,02 9 9419 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,8900 42,6730 661200 43,0400 66,3270 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hritancKi ti ini" UU, 1 Z.\J\J 7,4403 0,89050 7,4405 0,89460 Ul 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 10,1715 8 1640