GLEDALIŠKI LIST /DRAME v' SLOVENSKEGA
NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA
SEZONA 1960/61 —ŠTEV. 3 C ŠTIRIDESETI LETNIK
FRAN S. FINŽGAR RAZVALINA ŽIVLJENJA
P R E D S T A V A V POČASTITEV DEVETDESETLETNICE FRANA S. FINŽGARJA
FRAN S. FINŽGAR
RAZVALINA ŽIVLJENJA
Ljudska drama v treh dejanjih
Režiser in scenograf: ing. arch. VIKTOR MOLKA Lektor: prof. MIRKO MAIINlC Kostumi: SONJA DEKLEVA
Urh Kante, žganjarnar, oče................LOJZE POTOKAR
Lenčka, njegova hči.......................VIKA GRILOVA
Tona, njegova rejenka.....................MILA KAČIČEVA
Martin, kmet, sosed.......................STANE POTOKAR
Ferjan, kmet, sosed.......................JOŽE ZUPAN
Sirk, kmet................................PAVLE KOVIC
Mica Slana, potovka.......................ELVIRA KRALJEVA
Dekla.....................................VIDA LEVSTIKOVA
Kraj: Na deželi
Sceno in kostume izdelale Gledališke delavnice SNG pod vodstvom ing. arch. ERNESTA FRANZA
Inspicient: Marjan Benedičič	Odrski	mojster:	Vinko	Rotar
Sepetalka: Hilda Benedičičeva	Lasuljar:	Anton	Cecič
Razsvetljava: Lojze Vene in Vili Lavrenčič
SLOVENSKEMU KNJIŽEVNIKU,
AKADEMIKU
FRANU S. FINŽGARJU
OB DEVETDESETLETNEM JUBILEJU NAJISKRENEJE ČESTITAJO, SE MU ZAHVALJUJEJO ZA DRAMSKA DELA, KI JIH JE NAPISAL ZA SLOVENSKO GLEDALIŠČE IN NJEGOVE OBISKOVALCE, TER MU IZ SRCA ZELE VSO SREČO
DRAMA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA, NJENO VODSTVO, NJENI UMETNIŠKI DELOVNI ZBORI IN NJENI OBISKOVALCI
FIN2GARJEVA »RAZVALINA ŽIVLJENJA«
Ni dvoma, da je Fran S. Finžgar doslej naš najbolj ljudski dramatik; ljudska ni samo snov, ki jo zajema neposredno iz življenja, ampak tudi obdelava snovi, smisel in namen dela so taki. Kot pisatelj se ni nikoli omejeval na posamezen sloj, ni pisal po modi ali se vdajal kaki struji, ni ločil visokega slovstva od preprostega; vse njegovo delo služi narodni in ljudski vzgoji, utrjuje dober človeški značaj in naravno zdravje. Tako spremlja življenje slovenskega ljudstva več desetletij (roj. 1871 na Breznici na Gorenjskem, živi kot upokojen župnik v Ljubljani in je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti) in skrbi za njegovo
srečo in napredek, pa tudi v boju za pravico in svobodo; iz njegovih spisov odsevajo gospodarske in politične razmere, veliki dogodki v preteklosti in sedanjosti, zlasti pa živa narodna in socialna zavest. Dela kakor »Pod svobodnim soncem«, »Iz modernega sveta«, »Dekla Ančka«, »Prerokovana«, »Sama«, »Strici«, so priznane povesti in romani, že davno last širokih plasti našega naroda. Kot socialni pisatelj je Finžgar opravil važno delo ljudskega vzgojitelja.
Ze zgodaj se je spustil tudi v dramatiko, dobro vedoč, da na odru pisatelj stopi najbolj v stik z življenjem in da tukaj njegovo delo najbolj vpliva. V »Razvalini življenja« (1921), ki je bila prvič igrana v proslavo pisateljeve petdesetletnice 26. februarja 1921. leta v Ljubljani, je pred nami kos kmečkega življenja v najbolj značilnih potezah, s posebnim razločkom: pisatelj je opustil skoraj vsako namero, da bi vplival z zunanjimi sredstvi, približal se je kar se da vsakdanjemu življenju in v njem pokazal najbolj boleče rane kmečke skupnosti. Neposredna sedanjost je dobila tako izrazito podobo, da velja kot nravna zakonitost v življenju družine in cele vasi.
Razvoj Finžgarjeve dramatike je v tem, da bolj in bolj opušča preteklost, se vrača od slovesnosti, ki jo budi stara tradicija, in prihaja k resničnosti; pisatelj je torej dosegel tisto dramatično obliko, ki ima namen razgibati naše vsakdanje življenje, odpreti človeku pogled vase, mu izpraševati vest, da v bistvenih stvareh začne drugače ravnati kot doslej.
Drama ni postavljena v določen kraj ali čas; gospodarske in družbene razmere so samo splošno naznačene, zato ima igra širšo veljajo. Jezik je izrazito ljudski, čeprav tu in tam nekoliko povzdignjen nad vsakdanjost — pristno narečje bi dalo drami še večjo resničnost. Iz prizorišča in jezika, posebno še iz podrobnega spoznavanja posameznih oseb in njihovega medsebojnega razmerja morata iskati igralec in režiser čim več doživetja.
Vse Finžgarjeve igre so z odra Narodnega gledališča takoj prešle med ljudstvo in se igrajo po vseh krajih naše domovine. Te igre potrebujejo pravega ozračja, skrbno izdelanega notranjega in zunanjega življenja, čim več naravne razgibanosti — še bolje: čim več naravne zadržanosti. Samo besedilo ali celo nenaravno hiter razvoj dogodkov bi zabrisal bistvo igre — njeno naravno resničnost in globokost.	F. K.
Gledališki list Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj Slovensko narodno gledališče Ljubljana. — Urednik Lojze Filipič. — Osnutek za naslovno stran: Vladimir Rijavec. — Izhaja za vsako premiero. Naslov uredništva: Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. — Naslov uprave: Ljubljana, Cankarjeva cesta 11. — Tiska tiskarna časopisnega podjetja »Delo«, Ljubljana. — Posebna številka (št. 3 a), letnik XL., sezona 1960-1961.